Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 Eira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
V Ljubljani, 22. julija 1943-XXI. štev. 29 (711)
Pred sv. Jakobom tri dni lepo, rž prav dobro dozorela bo.
Slovenski rek
»DI.u-lNS.11 TEDNIK.
Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 83-32. — Račun poštne hranilnice ▼ Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
1/4 teta 10 lir, */* leta 20 Ur, vse leto 40 lir. — V tujini
64	lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višino 3 mm m širina
65	mm) 7 Ir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — N oticr : vrstita 7 lir Mali ogto-3 1 : beseda 0.50 lire Oglasni davek povsod še posebej. Pr. večkratnem naročilu popust.
Danes:
UGRABLJENI PRINC
Naša nova pravljica (Gl. str. 4.)
Južna Sicilija - prizorišče silovitih bojev
Uspešni napadi na sovražno brodovje. — Napadalci so izgubili mnogo letal
ti lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 16. julija svoje 1147. vojno poročilo:
Od področja pri Agrigentu do ravnine pri Kataniii vzdržujejo italijanske in nemške čete z žilavo hrabrostjo stalni pritisk močnih sovražnih sil. Sovražniku so bile prizadete hude izgube oklepnih voz. Naša torpedna letala so obnavljala napade na prevozna m izkrcevalna sredstva, potopila tr-fiovsko ladio 10.000 ton in zadela ter poškodovala 3 druge enote s skupno -19.000 tonami.
Vzdolž jugovzhodne sicilske obale So italijanski in nemški bombniki iz višino v strmoglavnein poletu napadali 7. dobrim uspehom angleško-ameriške pomorske enote. V operacijah letalstva teli dni so se zlasti odlikovali: 43. jata bombnikov. 130. skupina torpednih letal in 121. skupina potapljačev.
Neapelj.^ Foggia in Genova so bile cill sovražnih letalskih napadov.
Ugotovljena ie škoda in žrtve v Neaplju, kjer so naši lovci pokončali I 4 stirimotornike. Tudi na kraje v pokrajinah Alessandri. Savona. Bologna. Parma in Heggio EmiJia so bile vržene bombe, ki so povzročile lahke izgube med prebivalstvom.
Obramba ie sestrelila 2 štirimotor-nika. ki sta se zrušila, eden pri Tra-versetoliiu (Parma), drugi pa pri Mi-1'andoli (Modena). Nekoliko mož posadke je bilo ujetih. Pomorske enote m letala, ki spremljajo naše konvoje, so sestrelila 11 torpednih letal.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. julija svoje 1148. vojno poročilo:
Na Siciliji, zlasti na področju Agri-genta in Katanije. so bili tudi včeraj liudi boji. Sovražniku se kljub močnim napadom in velikim izgubam ni posrečilo napredovati.
Oddelki bojnih in napadalnih letal So prizadeli sovražnim četam v ponovnih strmoglavnih napadih hude izgube na ljudeh in vojnem blagu.
. Osna torpedna letala in bombniki so izvršili močne napade proti sovražnim ladiam.v okolišu rta Passero in v bližini pristanišč v Sirakuzi in Avgusti. 1 n tem ie bil zažgan en parnik 7.000 ‘on; ki se je potopil.
Nemški lovci so v zraku nad Sicilijo sestrelili 16 letal, od teh 12 štiri-motornikov tipa .Liberator*.
Sovražni poleti nad Neapliom. Barijem. Reggio Calabrio in Messino niso povzročili važne škode; tudi število žrtev ie omejeno.
. Sovražni napadi z obstreljevanjem rn metanjem rušilnih bomb iz majhne višine so bili izvršeni tudi na Spezzio lnJ?a kraje v Lombardiji in Emiliji.
Skupno so lovci in obrambno topništvo pokončali 18 letal, od teli 5 «ied Messino in Reggio Calabrio 3 v parim, 7 v Neaplju in 3 med Varese-lpm in Paviio.
, V pretekli noči so preko Rima le-*Pja letala, ki so metala propagandne letake.
, vodah vzhodne Sicilije ie našo lahko križarko napadlo nekoliko motornih torpedovk, križarka ie pa potopila dve m izvršila do konca svojo nalogo, ne da bi bila količkaj poškodovana.
En sovražili rušilec ie torpedirala nasp podmornica.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih •Sil je objavil 18. julija svoje 114!). Vojno poročilo:
Silovitost borbe ie okrog Agrigeuta se narastla. Pod sunkom premočnih oklepnih sil so bile čete. ki so v teh dneh hrabro branile mesto, prisiljene. Umakniti so na postojanke boli v ozadju. Vzhodno od Sicilije so letalski oddelki Osi tudi včeraj nastopili z Uspehom ter zadeli s torpedi in bombami trgovske ter vojne ladje razne lonaze. Nemški lovci so uničili 6 letal. Sovražne pomorske edinice so Ponovno bombardirale mesto Katanijo. Dgeni kopnih Jmterii je zadel neko anžarko in zazgal nekega rušilca.
Neapelj so ponovno napadli veliki ucjdelki štirimotornikov: zabeležili so veliko škodo v osredniih in periferij1« predelih: žrtve Še ugotavljajo. ■: ['dtiletalska obramba mesta ie z naglo m točno intervencijo sestrelila bombnikov; drugih 8 so ie zrušilo v spopadih z našimi lovci. Manjši napadi z bombami in strojnicami so juti izvršeni v pretekli noči na oko-ueo Neaplja, na Littoriio in Ciampino.
Med letalskimi napadi, o katerih sta uoločali vojni poročili št. 1147 in 1148. §u bila razen že navedenih, uničena p, 4 letala, izmed katerih ie padlo 1 P “džapudno od 1 vrejo, 3 pa na ozem-ie Cenove. zadeta od strelov krajev-1 «-’,a topništva, let i žadnjih dveh dneh se 5 naših
n r1-' v rllilo.
Jn .! ,'lanski motorni torpedni čolni so lie ^P.adahiih izvidih v vodovju vzhod-liam; vr , Sunili parnik z 9.000 toženi a,i,„° podmornico ie na Sredo-ki n nl<)iiu potopila torpedovka, Bih in p« Poveljeval korvetni kapitan Lava da Boissano (Savoua).
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. julija, svoje 1.150 vojno poročilo:
Na Siciliji so bili ponovni sovražnikovi napadi odbiti. V bojih preteklih dni se ie po svojem hrabrem zadržanju odlikovala divizija Livorno. Jate osnih bombnikov in bojnih letal so podpirale oddelke vojske in učinkovito napadale zbirališča sovražnikovih čet in sredstev. V teh operacijah so bila' sestreljena 4 sovražna letala.
V dnevnih in nočnih napadih le italijansko in nemško letalstvo povzročilo sovražnemu ladjevju nove izgube. Parnik 12.000 ton. natovorejn z inu-nicijo. je bil zadet od našega torpednega lovca, in ie zletel v zrak.
Takisto so naša letala torpedirala neko težko križarko in trgovsko ladio srednje tonaže.
V zraku nad Sardinijo ie naš izvidnik pokončal eii sovražni bombnik.
Kasno davi so oddelki sovražnih letal vrgli mnogo bomb na Rim in povzročili škodo, ki se še ugotavlja.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil ie 20. julija objavil svoje 1151 vojno poročilo:
Ojačenemu pritisku sovražnika se čete Osi na Siciliji vzdolž svojih postojank žilavo upirajo.
Na vzhodu Sicilije so italijanske podmornice potopile 8.000 tonski parnik in torpedirale neko drugo ladio velike tonaže. Neka trgovska enota srednje velikosti in ena lovska ladja nedoločenega tipa sta bili zadeti od naših letalskih torpedov.
V luki v Augusti in v pristanišču v La Valletti so italijanski in nemški bombniki poškodovali tam zasidrano sovražno ladjevje.
Škoda, ki so jo prizadeli ameriški letalci, ki so včeraj z nekoliko stotinami šHriinutornikov 3 ure napadali Rim, ie znatna. Med drugim so hudo zadeta in deloma porušena poslopja.
h l	•*'
"s	■	■	■	'j
-»< i g.CN
■$£ ♦J**' v k+V-	•>	'	'
:v ^ \ ;
m	*	*	'r
V-'hi $
Monialura uiin V ■	'	»	f/i
siluranle su un ~	■■	r	f*	■
aereo. — lo- j vorjenje torpeda	i
na letalo.
posvečena bogočastju, in znamenitosti, ter bivališča v delavskih okrajih mesta. zlasti bazilika sv. Lavrencija. pokopališče Verano. vseučiliško mesto, bolniška skupina poliklinike ter ljudska bivališča v prenestinskem in latinskem okolišu. Število civilnih žrtev, doslej ugotovljenih znaša 166 mrtvih in 1.659 ranjenih.
Med letalskim napadom in po njem je ljudstvo jvokazalo zgledno disciplino in mir.
Protiletalsko topništvo ie zbilo 7 letal. lovci pa eno.
Ponoči so bili Neapelj in manjši kraji v Kamnaniii in v Laciju cilj sovražnih poletov. Javljene so lažie škode in omejeno število žrtev med prebivalstvom.
Poslanica Tajnika Stranke italijanskem narodu
Govor, ki ga ie Tajnik Stranke Carlo Scorza naslovil po radiu Italijanom, ie bij deležen obširnih razprav v vseh nevtralnih in sovražnih deželah. Vsakdo ie postal pozoren pa važnost besedi, izrečenih narodu v orožju s ponosno odkritostjo. Carlo Scorza ie imel realističen in istočasno humanosti in plemenitosti noln govor. On ie pač znal na iti prave besede za Italijane ob tej uri boja. česar angleški in ameriški propagandisti niso znali, in zato so njegove besede prodrle do srca tega naroda, ponosnega na svoje dostojanstvo in na svojo pravico. ki ga ie neuvidevnost Churchillova in Rooseveltova grenko užalila.
Tajnik fašistovske stranke ni govoril. da bi ga razumeli tisti, ki ne čutijo italijansko. On se je hotel obrniti izključno na Italijane mest in podeželja in prebivalstvo, ki je že trpelo pod zločinsko sovražnikovo žalitvijo, in na prebivalstvo, ki se čuti duhovno pripravljeno na trpljenje in borbo, če bo treba, da pokaže sovražniku, da je Italija enotna od Alp do morja in da bolest in trpljenje le še boli utrjujeta nerazrusljive vezi. ki spajajo nieno liudslvo.
Carlo Scorza ie pojasnil pomen svojega govora, ko je dejal:
Medtem ko vojna divja v naših krajih in uničuje sovražnik cerkve, hiše in pokopališča ter ie vse zaupano učinkovitosti orožja in hrabrosti vojaka. se bo čudno zdelo, da govorim, toda moj govor bo suh in veren, kakor se spodobi, kadar v zgodovinskem času bijejo svečane ure. Ne bomo polemizirali. Za dovajanje hrane našemu moralnemu odporu in za progla-ševanje nespremenljivosti naše vere v zmago nimamo jiotrebe vz.jrodbuiatj sovražne narode, da bi se uprli svojim vladam. Neprijatelj se sovraži in se ostro pobiia. toda se ne prezira in zaničuje.
Ko je povedal v nagli in odločni sintezi, kaj v tem trenutku predstavlja za vse Italijane slika naroda, mučenega od bomb. d oči ni ga dva nai-bogateiša imperiju, najpohtepnejša in najtrša na svetu, hočeta podvreči in oropali, ie govornik slovesno zatrdil voljo po' miru. ki ie vodno prevevala Italijo in njenega Duceja. Pripomnil ie da ie Duce večkrat v teh poslednjih letih zastavil svoj genij za to. da bi se ohranil mir med evropskimi državami v vzajemnem, poštenem razumevanju dolžnosti in pravic vsakogar. v enaki razdelitvi onih gospodarskih elementov, ki zagotavljajo im rodom vsaj najmanjšo mero blagostmiia in miru.
Govornik ie opisal konstruktivno delo fašistovske Italije, ki je iskala samo kruha in dela za svoje, sinove, ter ie iskal duhovne činitelie. ki so v teh zadnjih 23 lotili združile Italijane, ter zatrdil, — in iz njegovih ust je govorilo vseh 45 uiiliiouov Ita-
lijanov —. da »zahtevamo svečano polno in popolno odgovornost za vojno«.^ kajti nihče se ne misli odtegniti tej častni obveznosti.
Spomnil se in naporov Italijanov, žrtev junakov, hrabrosti njihovih vojakov za pridobitev boljše bodočnosti deželi, spomnil se ie spontane žrtve legionarjev, ki so v Španiji prispevali skupno z junaškimi pehotami Cau-dilla za rešitev katoliške in sredozemske omike pred boliševiškim besom. Italijanski narod čuti. da bi vse to bilo zaman in da bi nič ne veljala njegova preteklost, če ne bi mogel prenesti te strašne preizkušnje.
7i neposrednim sodelovanjem nemške zaveznice in z dalineišo. toda nič manj učinkovito vzajemnostjo Japonske vzdržuje Italija — odred mož proti milijonom in milijonom postro-jenih sovražnikov vseh ras — ped zemlje proti obširnosti celin, izkoriščanih otl sovražnika, kos moria proti ogromnosti oceanov, ki jih obvladuje sovražnik — že tri leta najkruteiše napade, ki iih pozna zgodovina
Dve loti ie niena mornarica obvladovala Sredozemlje spričo najmočnejše mornarice sveta, njena letala so obvladovala nebo spričo bogastva nai-večje industrije sveta, njeni polki so zanesti boi v hišo najbolj oholega sovražnika. Nad dve leti ie morala Anglija trpeti našo najdrznejšo akcijo, nad dve loti ie bila prisiljena čuvati vrata svojega imperija, šele pred 10 meseci ie mogla Anglija, ki so se njeni moči pridružila moč Zedinjenih držav in viri francoskega kolonialnega imperija, prevzeti pobudo v Sredozemlju.
Danes smo mi prisiljeni braniti se v svoji hiši. Ali moramo zaradi tega obupati bolj. kakor ie obupal sovražnik. ko ie potekalo vse njegovo življenje v podzemskih zakloniščih in ie njegov zaklad plul pod kanadsko zaščito. ko ga ie Japonska pregnala ■ Pacifika in ko so ga Zedinjene države iztisnile z Atlantika? Italijani danes boli ko kdaj koli prej brauiio svoio bodočnost in s lem branilo Evropo najžalostnejše usode, »Italiianski narod ve.« je dejal govornik. J da ie to vojna celin, ve ua tudi. da Italija ni valolom Evrope, ob katerem se morajo razbili naihujši navali sovražnega napada, čeprav je živ. integralen in bistven del življenja naše staro celine: brez niega ne bi imela moderna in bodoča Evropa nobenega smisla. Italijanski narod ve. da ie lo vojna plemen, v kateri so Anglo-Američani samo predstraža onih ogromnih valov nižjih plemen, ki napadajo duhovno in fizično nedotakljivost narodov nni-višje omike. Zato se bori z obupno besnostjo, ker hoče rešiti samega pe-be in svoje plemenito poslanstvo.
Z moškim ponosom vojaka. Ki si ne taji možnosti sovražnika, ie Carlo Scorza očrtal sedanji položaj, proučil
nato težkoče Auglo-Američanov ter zaključil:
»Mi ne govorimo besed prazne tolažbe' za same sebe. ako trdimo, da je neprijatelj. čeprav ie v trenutku zmagovit in mogočen, v kleščah bojazni časa Sovražniku ne zadostuje, ako naglo postopa. Niemu ie potrebno zažigati etape, ako hoče podpirati na-de na zmago.<
Govornik se ie nato ustavil pri opisovanju razvalin uničenih mest. trpljenja neoboroženih in izginulih zakladov ter ie pri tem uporabljaj besede ginljive humanosti. Toda iz^nie-govih besed, dasj ie bilo iz njih čutiti bolest nad tolikimi izgubami, ie ”rela gotovost, da se bo Italija, kakor ie že tolikokrat in tolikokrat v svoij zgodovini trpela, krvavela in gorela, prerodila siiajnejša in čudovitejša. Govornik svojim poslušalcem ni prikrival, kaj bi bilo iz Italiie. ako bi sovražnik zmagal. Prav zato. da se izognejo temu. da bi naižalostnejša usoda zadela zibelko omike, so Italijani
prežeti v tej uri z eno samo voljo: z voljo do odpora. »Toda to ne zadostuje,« je dejal Carlo Scorza. »če ni. v središču vsega našega bitia obupna volja po nremaganju točke pasivnega odpora, da se preide v trenutku, ko se bo opazilo prvo popuščanje nasprotnega pritiska, k naisiloviteiši reakciji. Ne torej voija navadnega odpora, ne torej skoro fatalistična zavest, da je dovolj sprejemati sovražne udarce, marveč duhovna in gmotna priprava za vračanje udarca za udarec, najiada za napad, uničenja za uničenje. Sovražnik se ie vrgel v podjetje, v katerega ie položil vse svoie upanje. Če ostanemo neustrašni, bomo izčrpali sunek in ga zadržali. Ne samo to. temveč na našem ozemlju, na svetih tleh domovine, bomo našli najboljše pogoje, da se povzpnemo in dosežemo zmago. Italija ie vedno v stoletjih dokazala, da se ie pogreznjena in prisiljena v najgloblje prepade tragedije in bolesti zopet dvignila s svoio krepostjo k rešitvi in življenju.
Naskok na Sicilijo v luči celotnega konflikta
Anglosaški napad na Sicilijo ie najbolje razkril veliki obseg tega podjetja in s tem tudi svoj odločilni značaj glede namenov vojne v Evropi. Silni napor, ki ga ie sovražnik po vsei priliki pripravil z vso skrbjo, ni napor. ki bi se dal še ponoviti. V spopadu. ki se ie razširil j>o vsei zemlji, ni mogoče tvegati za dalje časa vse svoje sile na eni sami točki ogromne šahovnice. Vsak bojevnik ve. da ie med borbo težko odtrgati pogled in misel s kratkega odseka, na katerem divja borba, ter se s hladnim premislekom lotiti proučevanja obširnega obsega cele bitke. Ni lahko s tesnim srcem, kakor ga imamo vsi v teh dneh. oprostiti se ognja, s katerim sledimo dogodkom na Siciliji, ter postaviti s hladno ugotovitvijo to znamenito podjetje na mesto, ki mu gre v celotnem sklopu konflikta, nihče pa ne sme prezreti pogojev, ob katerih se je odločil napad na ta veliki in lepi italijanski otok.
Pred anglosaškim podjetjem sta se dogodili dve omembe vredni epizodi. Dne 5. julija ie sovjetska vojska v osrednjem odseku vzhodne fronte odgovorila ua nemški sunek čislo krajevnega značaja z izredno silovitostjo ter napadla nasprotnika na fronti, dolgi 150 km, na Tihem morju pa so ameriške in avstralske sile. začele proti, nekaterim japonskim postojankam niz napadov, o katerih se lahko reče. da niso bili v skladu s strateškim konceptom, za katerega so se ogrevale svoi čas nekatere severnoameriške politične skupine.
Že v nekoliko dneh je močni nemški in japonski odpor odkril diverziv-ni značaj teh dveh ofenziv, ki sta se takoj razblinili ob silnih izgubah. Sedaj ie iasno. da ie sovražnik zbral vse znatne sile dveh uajlmgateiših
imperijev sveta ter iih po dolgi in vestni pripravi v določenem trenutku vrgel proti Italiji. Vse kopenske, letalske in pomorske sile. ki iih imajo na razpolago Anglija in Zedinjene države, so bile usmerjene na eno samo točko. Pri tem so Anglosasi zanemarjali druga bojišča da so lahko vrgli vso svoio moč proti Italiji, kjer bi se naj odločila usoda Evrope in izid vse vojne. »Evening Standard« ie jasno izpovedal: »Lotili smo se zgodovinske in tvegane pustolovščine, iz katere ni povratka nazaj.«
Ogromni napad sovražne koalicije ie otvorit podjetje z odločno premočjo pomorskih iu letalskih sredstev. To prinaša Italiii dolžnost hude borbe, ki jo sprejema z vojaškim pogumom iu odločnostjo, biti se z vsemi močmi, ki iih ima na razpolago. Italijanske čete stoje proti premoči sredstev, s katerimi se baha nasprotnik, sicilsko prebivalstvo ie vstalo v obrambo svoio prelepe dežele in vsi Italijani čutijo. da ie danes njihov Monto Grap-pa na Siciliji. Italijansko ljudstvo bo s tem večjo odločnostjo vztrajalo v borbi, ker ve, da ni osamljeno nasproti sovražniku. V notranjosti držav Osi niso mogoči taki dogodku kakršni so se že pokazali pri raznih polomih v zvezi združenih narodov. Italijani in njihovi zavezniki so prepričani, da bo imel izid velike pustolovščine, v katero so se zapletli italijanski sovražniki. odločilen pomen glede zmage in poraza. Sovražnk pa ve samo to, da se iz tega podjetja ne more več izmotati. Sedanje nesorazmerje med silami obeh bojujočih se strank se bo postojmo izenačilo tor bo ustvarilo nove pogoie za borbo, v kateri se bo izkazala vrlina osnih vojakov. Sedaj ie pa borba šele v svojem začetku.
Corriere della Sera
Glas italijanskih znanstvenih ustanov proti anglosaškemu barbarstvu
Ministru za narodno vzgojo so poslala mnoga italijanska vseučilišča naslednje poslanice:
Iz Bologne: V 9. stoletjih slavnega poučevanja genialnih znanstvenih ustvaritev in neprimerljivih odkritij, ki so bila v prid vsemu človeštvu, ie univerza v Bologni postala Alma mater vseh duhovnih ljudi in merilo skoraj vseh univerz na svetu. Boaonia 1 >cet! — odmeva v stoletjih kakor imbol preporoda pravnih, književnih in znanstvenih študij. 01) uri. ko tvori ves narod s svojimi vojaki eno samo
vojsko proti sovražniku ki tepta tla Domovine, izpričuje univerza v Bologni liajvišjo vero v veliko usodo fašistične italiie. ki ie z znanostjo oplodila evropsko omiko, ter ho po zmagi še boli - veličastno uveljavila v svetu večne vrednote rimstvu. — Rektor Chigi.
Iz Turina: Akademski svet Kr. politehnike v Turinu, zbran na plenarni! seji. izraža svoie ogorčenje spričo sovražne akcije, ki hoče barbarsko lini,
č-vall '"r zakrni' da 1 ~ c' zaratn (tega undovaliiegn dela ne bodo z mani-
Bale udejstvovalite politehnike v *ave-»ti visokih smotrov zavoda ra dolžnosti. ki izhaiaio iz plemenitih izročil, t— Direktor politehnike Bibolini.
1* Milana: Akademski zbor Kr. univerze v Milanu, ki se ie sestal pri. komisa rja rektoriu univerze, ie navdušen pozdravil junaške branilce Sicilije. kj predstavljajo čudovito tisočletno omiko, ponosno izpričujoč vero v sveto pravičnost in v usodo Domovine. in ogorčeno protestiral proti nedavnim trditvam sovražnika, priznavajoč in iH)\eličnioe v italijanskih univerzah. ki so živ blok najslavnejše tradicije in danes prekaljene, volje pripravljene za najhujšo preizkušnjo, neupogljive čuvarje naše neprekos-Ijive duhovne plemenitosti, zgrajene na temelju tiste klasične kulture, zakadi katere je vse, kar je na svetu omikanega, velikega in vzvišenega še vedno rimsko in katerih neuničljivo voljo, ki je določena, da triumfira v stoletjih kakor slava Catnpidoslia in ime Rima. bi hotela slepa neomika-nost sovražnika zadušiti.
li Pa vi je: Zbrani v slavnostni dvorani Fofcoliana ob navzočnosti vseh krajevnih zastopnikov oblasti in civilnih ter vojaških zastopstev, profesorjev. docentov, izrednih profesorjev, številnih asistentov in diiakov. akademski zbor z vsemi navzočimi navdušeno proglaša trdno vero vseuči-liščnikov in vseh predstavnikov kulture v zmago našega orožja, v triumf svetih pravic Domovine ob svečani uri. ki jo preživljamo. Možje vede in b nanos ti izpričujejo visoke in splošne vrednote, ki jih italijanska univerza Srpa iz svoje večstoletne slavne tradicije ter jih poveličuje in razširja kot varno poroštvo za zmagovito in silno usodo Domovine. — Rektor Vercesi.
li Cameriim: Docenti univerze v Camerinu. katerim so znani pogoii. ki bi iih Anglosasi izvajali v Italiji v primeru kapitulacije, ki se ne bo nikoli zgodila, in zlasti odprava univerz v podlem namenu, da bi se zadušila gibalna in vzpodbujevalna središča visoke italijanske kulture kot prižgani svetilniki tritisočletne omike Ritna, izražajo ogorčeni spričo takšne žalitve časti naroda, ki se bori v obrambi svoiih najsvetejših pravic, svoi trden sklep, da bodo zbrali vse svoje napore v popolni vzajemnosti s tovariši ostalih univerz, da se ohrani visoka klasična kultura, oblikovalka naše omike, kakor vseh duhovnih idealov šole. — Rektor Barile.
Il Firenze:	Docenti florentinske
univerze, ki so se zbrali 15. julija XXI. v slavnostni dvorani, pozdravljajo z vso svojo strastjo Italijanov vojake, ki »e borijo, in ljudi naše okrvavljene zemlje, ki trpijo, vztrajajo in verujejo. Znane »o nesramne sovražne izjave proU klasični kulturi in italijanske univefze. iz katerih ie izžarevalo toliko luči slave v svet, sprejemajo s ponosom na znanje, da sovražnik, ki hoče * mehaniziranim barbarstvom zaman prizadeti kulturo in univerze, ne ve. da ie vse to rimsko, kar ie na svetu omikanega. Izpričujemo svojo vero v zmago v zavesti, da po zgodovinski logiki ne more zmagati in ne bo zmagalo pojmovanje življenja, ki zatira naivišia stremljenja duha. — Rektor Sarpieri.
a) za 100'V# p?i sobah, ki so moderno opremljene z naslanjačem ali ležalnim divanom in z uporabo kopalnice dvakrat na teden ia uporabo telefona:
b) za 90 °/» pri dobro opremljenih sobah in z uporabo kopalnice enkrat na tedeij:
c) za 70°/o pri navadno opremljenih sobah in brez uporabe kopalnice.
Za sobe. oddane že drugim najemnikom. se nikakor ne morejo zahtevati višje cene. kakor so bile v rabi na dan 15. marca 1941.
Cl. 6. 0 sporih glede določitve cen iz prednjega člena odločaio brez pravice do pritožbe mešane komi si ie. ki se postavijo pri vsakem krajevno pristojnem občeupravnem oblastvu prve stopnje in so sestavljene iz enega predstavnika delodajalcev (Drušiva hišnih posestnikov), enega predstavnika najemnikov (Društva stanovanjskih najemnikov) in enega predstavnika ©bčeupravnega oblastva prve stopnje, ki komisiji predseduje.
Cl. 7. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo z globo do 5000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev.
Določbe o podnajemnikih
Priobčujemo osnovne določbe z dne 27. septembra 1941-XX. št. 115 glede
podnajemov, ker se je izkazalo, da se zadnji čas množe prekrški omenjene naredbe:
Čl. 5. Cene za podnajeme, vštevši uporabo, pranje ter likanje posteljnega perila in brisač, kakor tudi sna-ženje. ne smejo presegati sorazmerne vrednosti najetega objekta in dodatka za ral)o opreme in postrežbo.
V ta namen ie treba vzeti za podlago celotni znesek po davčnem uradu ugotovljene najemnine za celo stanovanje z vsemi pripadki in deliti s številom sob. iz katerih stanovanje sestoji. Kuhinja in drugi poselski prostori se štejejo za eno sobo.
Tako dobljena vrednost se sme zvišati:
Rejcem goveje živine
Ljubljanski komisionar Prevoda obvešča vse rejce goveje živine o oddaji živine:
Po novi uredbi o prijavi in zapori goveje živine (»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 44, z dne 2. junija t. L), morajo tudi rejci, ki imajo samo eno ali dve glavi goveje živine oddati 30°/» od vse prijavljene teže svoje goveje živine. Zato bodo morali ti rejci Prevodu oddajati vsa teleta. Ce pa krava ne .bi imeia teleta, se morajo trije ali štirje rejci dogovoriti tako, da bodo dali za Prevod vsi skupaj eno odraslo žival in z nio krili obvezo za Prevod vseh treh ali štirih rejcev.
V kratkem vsi rejci dobe od pristojnih občiu odloke, koliko žive teže so obvezani oddati Prevodu za leto 1943-44, na podlagi pri zadniem popisu prijavljene tpie. Svetujemo tistim rejcem, ki bodo morali oddati manjše teže. da te oddaje opravijo, kolikor te mogoče naglo in čimprej. tako da i:m ob koncu obvezne dobe ne bo treba pošiljati strogih pozivov za oddaio. Kdor ima pa živino za oddaio Prevodu že pripravljeno, lahko oddaio takoj naznani v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Puccinijevi ulici št. 2 ali pa pri pristojni okoliški občini.
Vsa teleta, ki jih rejci nameravajo oddati Prevodu, morajo biti iz občin poslana z rdečim pozivnim in potnim listom mestni klavnici v Ljubljano vsako sredo ob 10. dopoldne. To velja za občine Ljubljana. Log. Brezovica, Dobrova. Ježica. Polje, Dobrunie. 2e-Ihntte. Ig in Tomišeli.
Zaradi natančnega pregleda stanja goveje živine bodo rejci po novi uredbi morali takoj od dneva popisa živine dalje v 10. dneh Prevodu s posredovanjem pristojnih občin javljati vsako spremembo stanja goveje živine. torej telitve. pogine (s priloženim živinozdravniškint potrdilom), prodaje, nakupe — skratka vse spremembe števila goveje živine.
Po čl. 8 nove uredbe o prijavi in zapori goveje živine ie prepovedan sleherni odgon goveje živine iz občine brez odobritve občinskega preskrbovalnega tirada. Ta urad pa sme prodajo živine dovoliti šele tedaj, ko se je po pristojnem kotnisionariu Prevoda prepričal, da ie prodajalec Prevodu za tekoče leto že oddal vso predpisano težo. To se bo praktično izvajalo tako. da bodo občine v seznam zapisale obvezo prodajalca, da bo tako ob prvem pozivu Prevoda ali občine oddal vso predpisano težo goveje živine za Prevod. Na podlagi te pismene obveze prodajalca sme občina šele dati živinski potni list.. V takih primerih. kjer ima prodajalec malo živine. pa bi zaradi njene prodate ne mogel kasneje kriti obvezne oddate, se mora občini obvezati kupec, da bo on Prevodu oddal 30°/« prijavljene
teže kutiljene živali na račun prodajalca.
Živinske potne liste za predajo goveje živine na področju ljubljanske občine izdaja mestna klavnica, toda samo na podlagi pismenega dovoljenja komisionarja Prevoda, ki se rejec pri njem obveže, da bo na prvi poziv oddal vso predpisano težo za Prevod. Komisionar Prevoda uraduje v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Puccinijevi (prej Knafljevi) ulici št. 2.
V okoliških občinah dobe rejci živinske potne liste pri svojih občinah enako samo na podlagi pismenih obvez za oddaio Prevodu.
Opozarjamo vse. da člen 9. te uredbe za njene kršitelje predpisuje kazen od 500 do 5000 lir globe ali zapor do dveh mesecev.
Visoki komisar ia Ljubljansko pokrajino ie smatral za potrebno, da spremeni nekatere naivišje cene za kavarniške obrate v ceniku, ki ie bil potrjen 1. oktobra 1942-XX. Za kavarniške obrate v Ljubljani so določene naslednje naivišje cene. ki veljajo za postrežbo pri mizi. in sicer za vsako od treh kategorij različno. Prva Številka velja za obrate 1. kategorije. druga za II. in tretia za obrate 111. kategorije Črna kava. kapucin 3 lire. 2.70. 2,50: mazagran 4. 3.20, 2.80; čokolada, kakao 5. 4. 3.50: por-ciia čaja 4.5(K 3.60. 3.10: porcija čaia s citrono 4.75. 3.80. 3.20: čaj v kozarcu 3.50. 2.80. 2.50: čaj v kozarcu s citrono 3L75, 3, 2,60; punč. grog 6.50. 5.20. 4.60; limonada vroča 3. 2.70. 2.50: malinovec, oranžada 3.50. 2.80. 2.50; limonada 3. 2.70. 2.50; oranžada San Pellegrino, steklenica četrt litra. 6. 4.80. 4.20: mineralna voda ali soda 2 dl 2. 1.60. 1.40; steklenica piva pol litra 6. 4.80. 4.20; vermut Martini, Cora. Cinzano in Gancia 4. 3.20. 2.80; vermut druge vrste 3.50. 2.80. 2.50; Malaga. Maršala 4.50. 3.60. 3.10; Bit-ter Campari 4.50. 3.60. 3.10; Fernet Branca 4.50. 3.60. 3.10; med. marmelada 5. 4. 3.50; porcija sladoleda 5. 4. 3.50. Za vina veljajo naivišje cene. določene za gostinske obrate in kavarne z naredbo z dne Ji. juniia t. 1.
Rok za ponovit« vložitev tožb na »pravno sodišče ie določil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar ie s posebno odredbo vzpostavil s sedežem v Ljubljani upravno sodišče, ki je imelo preje svoi sedež v Celju. To sodišče ie pristojno odločati po prejšnjih zakonih o tožbah zoper akte upravnih oblastev in akte samoupravnih oblastev v Ljubljanski pokrajini. Naredba ie^stopila v velia-vo 1. junija t. 1. Po čl. 4 te naredbe je upravno sodišče pristojno odločati o tožbah, ki so bile na dan 6, aprila 19-11 že vložene, če se tičeio iavnih oblastev in iavnih naprav v Ljubljanski pokrajini. Te tožbe se pa moraio obnoviti v dveh mesecih, t. i. do 1. avgusta t. 1.. sicer veljajo za umaknjene in dobi izpodbijani upravni akt izvrš-nost. Prav tako se moraio do te<*a roka vložiti pri upravnem sodišču tožbe zoper uradne akte. izpodbitne pred upravnim sodiščem, za katere izpodbojni rok 6. aprila 1941 še ni potekel in glede katerih ie rok začel teči v času od 6. aprila 1941 do 1. ju nija t. 1., ko ie stopila v veljavo naredba ob vzpostavi upravnega sodišča. Ker upravno sodiSče stvarno še ne posluje, nai teži teli i vlagajo tožbe po pošti na povratni recepis.
STARE KOVANCE
srebrne, različne draaocenoafi, umetnine, namizno orodie starinske vrednosti kupimo. RUDOI.F ZORE. L|UB1.|ANA
Gledališka ulica 12
Zanimivi roman »Vzhod in zapad«.
delo znane Nobelove nagrajenke Pearl S. Buckove ie izšel kot deseta knjiga v založbi »Dobra knjiga«. Naprodaj ie v vseh boljših knjigarnah, naročite ga pa tudi lahko pri založbi sami.
Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo ki usnju ne škoduje. Efaks — Napoleonov trs:.
Gsebne vesli
POROČILI SO SE:
V Liubljani: g. Leopold Kraljič in gd<\ Ivanka Besednjakova; g. Ivo Sladovič, bivši stotnik. in gdč. Vida Vovkova.
V Novem mestu: inž. Vilko Praprotnik in gdč. Joža Konielova.
¥ Zagrebu: inž. Ivan Podboj iz Ljubljane, in gdč. Zagorka Eričeva iz Vareša.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: 761etna Terezija Gjudova: Andrej Drnovšek, poštni brzojavni mojster v pok.; Beno Futeani, major v pok.; Franc Vrhunc, orožniški narednik v pok.; Marcel Gruden, višji kontrolor državnih železnic; Marija Žitnikova; Marica Kumerjeva; Franc Klobučar, uslužbenec državnih železnic; Dane Zalesjak.
V Mariboru: 751etm Jurij Bardelj. ključavničarski mojster; 781etna Rozalija Mul-čeva, posestnica; 90letna Marija Mahorčičeva; 721etna Marija Slanskijeva, upokojenka državnih železnic; ‘illetna Ivana Petrovičeva.
V Kninu: 411etni Miško Antloga, železniški carinski uradnik.
V Pcžarevcu: 751etna Marija Go&tinčarjeva.
Naše sožalje.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR
LJUBU AN A. sedaj StaUtjcva ul. €.
pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hygrometri itd. Velika izbira ur, zlatnino i«i $rebrw;ne. — Samo kvalitetna optika!
ŠPORTNI TEDNIK
V športnih rubrikah ie prav prijetno razpravljati m poročati o lepih uspehih zdrave in borbene mladine, o njenih silnih podvigih, ki najdejo svoi odraz v rekordih, prvenstvih, raznih nagradah, priznaniih iid. Mnogo manj prijetno pa je pisali o aferah. Na žalost ne mineva skoraj nobena sezona, da se ne bi pojavilo v tej ali oni obliki neka »afera«.
Domačega nogometa smo imeli letos za silo dovoli. Bilo ga je vsakovrstnega m moramo pošteno priznati, da so nam vsaj belo-zeleni od časa do časa postregli, rekli bi, še s »predvojno robo«. Toda vso reč so — po potrebnem alt po nepotrebnem, v to se ne bomo spuščali — precei pozno začeli in jo tudi dokaj razvlekli. Sele zadnio nedeljo ie bilo tega prvenstvenega tekanja za žogo konec.
In je ob tem koncu marsikomu odleglo: občinstvu prav tako ko igralcem. Ni poseben užitek zahajati na igrišča ob julijski pripeki, še tem izdatneje manjši užitek pa je, poditi se v tem času dolgo poldrugo uro za žogo.
Ni bila v stvari napačna zamisel, da bi se priredil nogometni spored, za zaključek, ki naj bi bil vso reč nekako zaokrožil, ali ki nai bi bil nudil letos tako potrpežljivemu in brezpogojno zvestemu občinstvu, ki ie nedeljo za nedeljo polnilo igrišča, nekak ekstrakt vsega naibnljšena, kar sedaj premoremo. Zamisel v teoriji m bila napačna, v praksi pa ie rodila afero.
Belo-zeleni so v svoji tekmovalni skupinici toliko prevladovali in tako močno zmagali, da ie bilo zelo zapeljivo iz ostalih čet pobrati naiboli-še elemente m jih postaviti proti belo-zelenim. Islo velja za salezijansko družino s Kodeljevega in za njene tekmece.	.
Zato je bil tako sestavljen spored enako sugestiven kakor privlačen. In ie na igrišče prišlo okoli 1000 liudi kljub julijskemu soncu, vročini, pripeki. Prišli so tudi vsi akteru - razen bdo-zclenih. Pa se ie na ta način vsa reč končala nekako nešportno. In prav brez vsake potrebe: Mla-
dika ie nad izbranim nasprotnikom zmagala 3-2.
V Milanu so imeli na sporedu »tra-versato« — plavalno tekmovanje skozi mesto. Na startu ie bilo točno 60 'tekmovalcev, tako da si iih niso upari spustiti vseh obenem: porazdelili so iih v dve skupini po 30 in potem določili splošno oceno po doseženih časih.
V močnejšo skupino so dali najmočnejše plavače. 2ižek ie še zadnji trenutek prispel in takoj izjavil, da ni razpoložen in da ni imel časa trenirati. Polem je bil v tei skupini Signori, rekorder na tej progi in dolgoletni neprekinjeni zmagovalec. Dalje Ognio, Ferrando itd.
Do 1400 metrov sta se Branko in Signori v medsebojni ostri borbi iztrošila. Žižka so bledega izvlekli iz vode. Signorija pa ie v ozadju prežeči Ognio prehitel.
V končni klasifikaciji je bil prvi Oon 0, drugi Signori. tretji f-'errando itd. Od 60 iih ie priplavalo v cilj 56, samo štirje so med pofio odstopili.
V Kiobenhavnu so v lahkoatletskem dvoboju zmaoali Švedi nad Danci v razmeriu 131 ;72. Na tem meetingu so postaviti zelo dobre rezultate, med njimi tri letos naiboliše v tvroni. in sicer 800 m Soerensen (Danska) 1:50,4, 400 m z zaprekami lensen (Danska) 53,3, troskok Axels-son (Švedska) 14.93.
Madžarska teniška reprezentanca se te na poti v Švedsko ustavila v Berlinu ter v soboto in v nedelio nastopila proti nemški reprezentanci. Madžari so zmagali 4-1.
O. C.
MATEMATIČNA* VREMENSKA NAPOVED
za mesec julij 1943.
Sestavil dr. Vital Manohin
VREMENSKA NAPOVED
22. julija, četrtek: Deževno in hladno, a v toku dneva razjasnitev.
23. julija, petek: Jasno. Napoved negotova.
24. julija, sobota: V toku dneva mnogo krajevnih nalivov z nevihtami.
25. julija, nedelja: Nestalno, velik del dneva sončno, toda v teku dneva bo deževalo in najbrž tudi grmelo.
26. julija, ponedeljek:	Pretežno jasno, podnevi vroče.
27. julija, torek: Isto, stopnjevanje vročine.
28. julija, sreda: Isto.
29. julija, četrtek: V toku dneva, ali šele ponoči vpad deževnega vremena, nagnjeno k nevihtam.
Točnost naš;h napovedi io * sploinem naslednja: v 80°/o rapovedano vrt*m<- st- dobro ujema z dejanskim; v Irt °/o se dejansko vre* me zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu; v 6°/o nastopi *a 1 dan prezgodaj; v 5°/o ae napoved ne obnese
OKVIRU
xa
SUKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
»OISTIMADEž« — »Smaectiiatorv • se je za čiščenie oblek izkazal za naj-boljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov Zahtevaite v vseh trgovinah in drogerijah. Navodilo uporabe je na steklenici. Glavna zaloga Petrouafta. Liubliana. Ciril Metodova 35 a. Tel 3890
5
zmm
ROMAN - NAPISALA MIGNON G. EBERHART
Si bila ie tanko prisluškovala, toda slišala ni ničesar, še korakov policijskega agenta ne. Ozrla ge ie po sobi: stenska ura je kazala sedem minut do poli dveh.
Četrt ure pred dvema »e ie policijski agent vrnil prav tako neslišno, kakor ie bil odšel.
»Ali je bil kdo tu?« ie vprašal.
»Ne. Ali ste kai našli?«
Odkimal je. jNičesar sumljivega. Samo v Stacvievi hiši je neko okno razsvetljeno. Tod okoli ie vse tiho in mirno ko na pokopališču.« Samemu Ro je zazdela ta primera šepava, zuto le popravil: »To se pravi, nikjer se iti nič zganilo,«
»Prosim, povejte mi vendar, kje ie Rihard.«
Ošinil io ie od strani. »Sai ste slišali, da ga ni tu. Prav za prav ne sine niti te«« živa duša izvedeti, toda vi... Vi ga imate zelo radi. jeli da? Ukazali so tni. da moram hoditi zani po hrano in mu jo nositi sem v sobo in se sploh tako delati, kakor da je tu.c
»Bodite brez skrbi; jaz gotovo ne
bom ničesar izdala,< je zatrdila.
Prikimal je. »Verjamem vam.« Sedel ie in iel na kratko pripovedovati, kar ie vedel. Rihard Boha n je menda Serifu nekaj zaupal, kar ie moralo biti na moč važno, sai sta se koj nuto odpeljala v neko mestece. »V Avioit,« je rekel, »da, tuko pravijo tistemu gnezdu.« Serif hoče seveda preprečiti, da bi kdor koli izvedel kai o tem potovanju. Zato se ie oni drugi agent takoi. ko se ie zmračilo, z Rihardom
na skrivaj splazil iz hiše. on pa mora zdaj. kakor pač ve in zna. preslepiti druge ljudi, da ie Rihard priprt v svoti sobi. »Nič ne vem. kako dolgo.« je končal. »Pa mi tudi ni nič mar.«
»Ali >e govoril še s teto Ljudmilo, preden ie šel?«
»Ne, z nikomer, razen...« Premolk-
n'Brž' ie vprašala:	»S	Howlandom
Sta rv jem? S Kalvinom?«
Odkimal ie.
»Z Beo? S sobarico? Ali te z nto govoril?« .
Zavzdihnil ie. »Da.« ie vidno *e premagovaje. izdavil.
»Ali so io zaslišali?«
Njena vprašanja so mu postala očitno nadležna. Spet ie zavdihnil: »Da.«
»Kai ie pa rekla?«
»Rekla ie. da ie lagala. Zatrjevala ie, da si je vso zgodbico... Saj veste, baje ie bila videla Kalvina Peala, kako ie i dežnim plaščem in z vrvjo čez roko nekaj brskal po orodnict... torej vso to zgodbo ie natvezla šerifu samo zaradi tega. ker so li plačali.«
»Kdo?«
»Tega ni hotela izdati. Po motem se ie nečesa bala. Zdaj me^ pa. prosim, pustite samega. Prisežem vam, da vam ne odgovorim na nobeno vprašanje več.«
Spremil io je do niene sobe. po-tihem stopa je in previdno oprezovale na vse srtrani. Preden se ie poslovil, je še natanko preiskal Sibilino sobo. Za njim je takoi zapahnila vrata.
Novi upi so vstali v Sibilinetn srcu. Če se ie šerif odločil za takšen sle-
pilni manever, fe se te odpeljal z Rihardom v Avitm, potlej ie moralo tisto, kar mu je Rihard povedal, narediti nanj močan vtis. Morda ie celo prepričan o Rihardovi nedolžnosti...
*
Naslednje jutro — bila ie nedelja
—	se ie rodilo vedro in jasno.
Za mizo pri zajtrku te kazalo na nevihto Ljudmila te bila živčna in ie oštela Beo. da so io kar koj oblile solze. Strgala si ie belo čepico z glave in kriknila, da ne bo niti ure več ostala v tei hiši.
»Tu boste ostali, dokler ne najdemo nove namesto vas,« je mirno izjavila Diana. »Druga&e bom poskrbela, da vas nikjer več ne bodo vzeli v službo.«
Kalvin je pomirjevalno posegel vmes; po očetovsko ie pogovoril Beo in ji svetoval, naj se končno vendar dodobra prespi.
»Ti si vtelešena velikodušnost.« ie suho pripomnila Diana, ko ie odšla Bea iz sobe. »Če samo pomislim, kakšno ti ie včeraj »godla.«
»Zani ie ona en glas pri volitvah več,« ie zbodla Liudmila.
Šibila ni opazila nič takšnega, iz česar bi utesnila sklepati, da ie kdor koli odkril Rihardovo odsotnost; videti tb bilo. da »e ie zaostali policijski agent imenitno vživel v svojo vlogo. Kalvin je bil malce užalten. ker mu niso dovolili pogovora z Rihardom — in ie menda prav zato načel vprašanje. kateremu odvetniku bi neki zaupali zagovor Riharda.
Ta dopoldan se ie zgodilo dvoje. Liudmila ie pomignila Šibili, naj ii sledi, in li je povedala, da ie kdo si ga vedi kdaj v poslednjih štiri in dvajsetih urah nekdo preiskal njeno solio. Njej se o tem še sanjalo ni. dokler ni davi slučajno opazila, da njena pisalna polica ni zaklenjena. Že ta okoliščina sama io ie vznemirila. hujše ie Wi še bilo. ko ie do
gnala, da so vse listine v divjaškem neredu in očitno premetane. »Bržčas je vlomilca pri njegovem delu nekaj zmotilo in še utegnil ni. da bi zabrisal sledove. Nato sem si ogledala ostale predale — in pomisli, drago dete. tudi v spalnici le nekdo stikal po mojih policah in predalih. Sicer ničesar ne pogrešam... Sploh bi si pa zaman belila glavo, kakšno dragocenost bi neki kdo hotel iskati pri meni.«
^Zdravniški izvid,« ie koi vzkliknila Šibila. Toda po daljšem iskanju in stikanju sta tudi to listiuo našli med svežnjem starih pisem.
Pol ure pozne te ie pribežal How-land brez sape čez trato. Bil te bled in vidno zmeden. V žepu te krčevito tiščal revolver. Zahteval le. nai ga puste k šerifu. Nekdo se te bate ponoči splazil v njegovo hiso ie pripovedoval. in ie skusal vdreti v njegovo spalnico. Pri priči ie kajpak planil pokonci, poiskal revolver in brž odsunil spalnična vrata. Toda nikogar ni bilo. »Vso hišo sem pretaknil.« je razburjeno pripovedoval, »toda zaman. Kje ie šerif? Rekel bi. da te tu. ker ga v njegovi pisarni ni.«
»Pri nas ga ni.« ie skomiga ie z rameni odvrnila Diana. »Sploh pa nihče izmed nas ne sme k Rihardu.«
Šibila ie skušala brati v Dianinem nepredirnem ozkem obrazu, loret te tudi Diana skušala priti k Rihardu! Okoli ustnic ie imela trd izraz in na sicer močno napetem obliciu te odsevala utrujenost.
Diana je spremila Howlanda. ko ie odhajal. Kalvin ie <»dSel v hišo. da telefonski naroči _ časnike. Šibila ie krenila za njim. Ni vedela, kaj bi r.ai pravega pepela, zato ie vnemamo zamišljeno bendala čez vežo. Brez pravega cilja ie šla dalie in stopila na kratki stranski hodnik, ki drže z niega vrata na piano. Tam ie stala staro-
modna zaklopna mizica, v katero so kot otroci, premnogokrat skrivali stvari. ki so jih hoteli skriti očem odraslih. Šibila se še zavedala ni. kai jo žene. toda zdajci jo je nekaj prisililo. da je privzdignila mizno ploščo. Pred njenimi očmi so ležale priprave za namizni tenis, nekai starih teniških žog, par telovadnih čevljev iu — drobna, bteščečezelena vrvca.
Zastrmela ie v zeleno stvarco, se skkmila in io vzela v roko. Bila ie drobna svilena vrvca, ki te imela na enem koncu pritrjeno zeleno ceHilotd-no žigico — nič večjo, kakor je žogica za ping-pong — in zelen svilen čopek. In zdajci se ii te zbudil spomin na nekaj, kar so bili dogodki zabrisan kakor goba kredno pisavo na deski. Igrača... ležala ie vnemaroo vržena čez mizo, poleg dveh kozarcev... toda prihodnji dan. ko ie bila s serifom v vrtnarski hišici, je ni več bilo... Zdaj se ie zavedela, da ie ni bilo tam. Takrat se za to še zmenila ni. v;se preveč zmedena ie bila prfvrč zn'ta in obupana, da bi ločila sleherno malenkost. In prav tako nenadejano se je zdaj domislila sani. ki so io bile mučile: nekai v vrtnarski hišici tu bilo v redu nekai ie bilo spremenjeno. toda v snu ni mogla razločiti, v čem je tičala sprememba. Ali ie bila nemara ta zelena stvarco tisto?
Zelena vrvca, ki io ie držala med drhtečimi prsti, ie bila dovoli drobna, a tudi dovoli močna, da bi ustrezala namenu, za kar jo služilo nekai tankega in močnega...
Ogledala si ie igračo natančneje Na svilenem čopku je visel raztrgan trgovski listek, na niem ie bilo pa »j’: kai zapisano s siniim pisalom... NeKi
nasl°v-	..
Se preden ie utegnila Šibila °**’£ gati drobni listek, ie slišala, da J* Kalvin — po značilnem žvižeaniu C" jo spoznala — prihitel po veži in *»-
Listek Družinskega tednika11
POLETI HODIMO BOSI!
Napisal
ortoped dr. Wilhelm Thomsen
Že pogosto sem pisal, kako zdravo in koristno je, če kdaj pa kdaj se-zujemo čevlje m hodimo bosi. vendar se mi zdi potrebno, da napišem o tem .športu' še nekaj vrstic. Na splošno ljudje mislijo, da je zdravo hoditi bos samo po rosni travi ali po mehkih tleh. če bi čakali, kdaj se nam bo ponudila priložnost, da bomo lahko tekali po rosni travi ali po baržunasto mehkih tleh, najbrže vse poletje ne bi sezuli čevljev in možnosti za izvedbo tega ,športa‘ bi bile pač zelo majhne. Človek v velemestu pride v božjo naravo po navadi samo ob nedeljah, ko jo mahne na nedeljski izlet če odračunamo tiste srečnike, ki imajo vrtove, kjer so vsak dan lahko bosi. če pa imamo srečo z vremenom in časom, smo bosi lahko tudi ves čas počitnic, ki jih preživimo kje na kmetih ali ob morju.
Kajpak, to so idealni pogoji, toda žal so prav zdaj tako zelo redki. Če bi čakali nanje, ne bi nikoli sezuli čevljev in si spočili nog. Kako malo je ljudi, ki bi imeli svoj vrt, kako redki so zdaj dopusti in kako majhne so možnosti za daljše izlete! In vendar moramo privoščiti tudi nogam, ki nam tako zvesto služijo, nekaj blagodejnega počitka.
Ze v svoji knjigi ,Boj Šibkim nogam* sem skušal ovreči napačno mnenje, da je zdravo hoditi bos samo po mehkih tleh. Kdor pozna razvoj nog. oblikovanje stopala itd., ve tudi, da je naša noga zaradi svoje prožnosti oblikovana prav za trda tla. Mnogi necivilizirani narodi, tako Indijanci in Abesinci, so dokazali, djj so nepopačene človeške noge kos tudi še tako trdim tlem in da lahko človek bos zelo hitro in zelo daleč pride.
Obžalovati moramo pa okoliščino, da pri civiliziranih narodih noge niti nimajo priložnosti, da bi se privadile trdim tlem, saj že vse od otroških let nosimo čevlje in copate. To velja za obliko noge, pa tudi pa podplat. Otroška noga, čeprav oblikovana po zakonih dednosti, takoj po porodu,
fia tudi v prvih letih človeškega živ-jenja še nima dokončne, stalne oblike. Nedvomno je pa prav noga tisti del človeškega telesa, ki nanj mehanski dražljaji najbolj vplivajo, tako v dobrem kakor v slabem smislu.
Nogo ni posebno težko popačiti — spomnimo se na utesnjevanje nog na Japonskem — prav tako pa noge lahko popravimo, in dosežemo s primerno telovadbo, da so trdnejše, odpornejše in prožnejše. Kajpak pa v "rem primeru ne smemo že v mladosti odtegniti nogam vseh mehanskih dražljajev in zunanjih vplivov, ker jih tako preveč pomehkužimo.
So	ljudje, ki imajo izredno občutljive in labilne noge. Ti bi morali
Saziti, da ne bi nog izpostavljali pre-udim dražljajem. V zgoraj omenjeni knjigi, sem ze napisal, kako kvarno in škodljivo je za takšne noge pretirano tekanje po trdih, peščenih in skalovitih tleh morske obale.
Noge bi morali utrjevati vse od najnežnejših let. Človeku, ki od rane mladosti ni vajen hoditi bos po trdih tleh, postanejo trda tla lahko usodna. Nevarnost trdih tal torej ni absolutna, temveč samo relativna in obstoja predvsem za ljudi s pomehkuženimi, labilnimi nogami.
Da ta trditev ni iz trte zvita, nam dokazuje izredna neobčutljivost otroških nog. Otroci meni nič tebi nič tekajo po peščenih tleh. po katerih 1111 odrasli hodimo ,kakor po jajcih*, če so torei noge zdrave, se nam ni treba posebno bati zanje, čeprav hodimo po trdih tleh. Narobe, trda tla so za nekatere občutljive in labilne noge boljša od pretirano mehkih, ker se v mehkih tleh noga vgreza, ker je tam mani odpora in možnost izvina ali izpaha večja.
vil na hodnik, kier ie stala ona na kraiu.
Brž ie vtaknila zeleno stvarco v žep svoje svetle športne obleke.
Ni več utegnila pokriti mizice in Kalvin ie radovedno pogledal vanjo, ko ie pribendal do nie. Šaljivo ii ie pomežiknil. »Dolgčas ti ie. da kar ne veš več, kai bi počela: kali?«
»Žal ie res tako.«
»Oh,« ie vzdihnil Kalvin in Se enkrat z ostrim pogledom ošinil staro šaro. preden io mizico pokril. >Bai ie pa tudi res neznosno vroče.« Izvlekel ie žepni robec in si obrisal potne kaplje s čela. »Čudna »torija, ki nam jo ie Howland pripovedoval. Pravim .čudna*, pa mi vendar ni nič kai prijetno pri srcu. zakai fanta sicer ni lahko spraviti s tira.« Spet ie zavzdihnil, »Šibila., ti si. če kai vem. Prepričana, da ie Rihard nedolžen. Zdaj mi na reci. kai si potlej o vsem tem misliš?«
»Ros ne vem. kai nai bi si mislila.«
Njegove pametne oči so vrtale vanjo. »Od kod	si	na	prav	za prav
Prinesla sladkorčke?«
Povedala mu ie. da jih ie kupila še v Cikagu.
»Ali si iih kdai, vsai za kakšen čas. kje pustila?«
»Samo to ti lahko rečeni, da so z moie toaletne mizice izginili. Mislila sem. da iih je odnesla sobarica...«
»To se mi	zdi	na	moč	sumljivo.
Vsak človek v tej hiši ve. da ie Mudmila kar obsedena na sladkarije.«
Kalvin ie nekaj časa razmišljal; zdajci se je zasmejal. »Zdi se mi. da J*>m začel kmalu že Ljudmilo sumiti. Midno. da šerifa	sploh ni	na spre-
glod. Rad bi	vedel,	kako	dolgo Se
misli imeti Riharda pri nas pripr-*”ga Vprašal sem Jona. ali zapori v jVentigeriiii še zmerom niso popravljeni Trdil ie. da sto okvaro ie popravili.«
To pomeni, da nam ni treba čakati na tiste redke petke, ko imamo priložnost hoditi po mehkih tleh. in da se lahko opogumimo in sezujemo tudi doma, v mestu. Za nas odrasle je to sicer nekoliko nerodno, zato pa otroke mirne duše lahko pustimo, da tekajo bosi po mestnem tlaku. Mati, ki se boji, da bi se ii otrok prehladil. naj kupi preproste sandale z lesenimi podplati, ki so izvrstna izolacija.
Ne vem pa, zakaj ne bi hodili poleti bosi ali pa vsaj samo v sandalah doma? Tako bi si prezračili in utrdili no/?e, ki jih vse leto utesnjujemo v čevlje, pa še v copate, ki so neprimerne posebno zato, ker so po navadi nesorazmerne, to se pravi, obe sta enaki, ne glede na katero nogo jih obujemo. Shranimo copate za zimo,
^SESTANEK
| * H. BIERNATH* [
Mihael Hauser ie prebral na stroj napisane vrstice. Ločitve ni bil omenil. Okleval ie. Ali ie potrebno, da ii tudi to pove? Nato ie pisal dalie:
»V zadnjem pismu sem vam razkril svoje življenje., Le nekaj sem vam pozabil povedati. Da sem zaradi nekega grenkega doživetja ze več let samovoljno sainotaril in se liudi tako rekoč bal. Še enkrat poudarjam, da imam svoboden poklic in se moram v»ak dan znova boriti za obstoj. Za bodočnost nimam drugega zagotovila, kakor svoie zdravje in pridnost, ce bi se po tem moiem odkritem priznanju še zmerom radi spoznali, z menoi. mi dovolite, da vas povabim na izlet ob obali. Če vam ie prav. vas bom čakal prihodnjo nedelio Pri uri ob vhodu na postajo. Spoznali me boste po svetlosivi obleki in po tem. da bom točno ob treh, potem pa še pet minut čez tri naravnaval svoio žepno uro. Ker mi doslej še niste zaupali svoiega imena, se bova pač spoznala s pomočio tega smešnega znaka. Dovolite mi. da tudi jaz do najinega sestanka ne izpovem svoiega imena. Odgovorite mi poštno ležeče pod najino staro značko.«
Potem ie potegnil papir iz stroia in napisal na pisemski ovoj naslov. Oglasni oddelek .Kurieria’. za B 1733. pod značko »Binkoštna želja«,
Mihaelov ovčar ie ležal ob pisalni mizi in zdehal. »Da. Cezar.« ie rekel Mihael in pogladil psa po glavi. »ža; lostno je življenje nas samcev. Kai misliš, ali ne bi bilo dobro, da bi si poiskal družico?«
Pes je prisluhnil gospodarjevim besedam in ga zamišljeno oogledal.
Mihael ie vstal: »Pojdi. Cezar, nesla bova pismo v predal — morda se nama bo nasmehnila srečal«
*
Pes ie Jekel nred njim iz sobe, Mihael ie čutil, da iz njegovega sicer lepega stanovanja veje hlad. Vse v hiši ie bilo ko mrtvo... Samo iz kuhinie ie bilo slišati gospo Triibnerjevo ki je po ločitvi z Marijo prevzela Mihaelovo gospodinjstvo.
Mihael ie oblekel plašč in si posadil klobuk na glavo. Pogledal se ie v zrcalo. Ob sencih se mu ie svetil pramen sivih las. Osem in trideset let... Sicer Mihaelu ni bilo videti, da bi bil že toliko star. « sam se ie tera prav dobro zavedal. Zadnji čas je bil. da začne novo življenje, da deli svoio usodo še z nekim drugim bitjem.
*
Drugi dan je bil ponedeljek. Nenadno se je ohladilo in pričelo deževati.
V torek je lilo ko iz škafa. V sredo ie prejel Mihael odgovor. B 1733 mu ie odgovorila, da bo prišla na sestanek v svetlozelenem dežnem nlašču.
V četrtek je krojač sporočil Mihaelu, da do nedelje ne bo mogel zgotoviti njegove obleke. Z grožnjami in prošnjami ie Mihael naposled dosegel, da mu je krojač obleko le obljubil do nedelje. V netek ie niegova gospodinja zaprosila za dopust. Mihael ii ie
Tudi Kalvin ie bil očitno živčen, kljub svoji navidezni vzvišenosti, zakai ko se ie približala Elvira — skoraj neslišno z gumastimi podplati — se je prestrašeno zdrznil. Elvira ie na kratko sporočila, da ie obed na mizi.
Ob treh je dobila Šibila obvestilo od Riharda. Bila ie brzojavka, kj so jo iz Kentigerna telefonski sporočili njej. Prosil io ie. nai ga pričakuje ob osmih zvečer v svofem stanovanju v Cikagu.
Šibila kar verjeti ni mogla, da ie prav slišala, zato je prosila, nai ji vsebino brzojavke ponovijo. »Čakaj me v svojem stanovanju v Cikagu drevi ob osmih. Vse v redu. Poliub. Rihard.«
Šibila ie vedela, da odpelje ob štirih pet in trideset nedeljski vlak v Cikago.
Vse v redu. To pomeni — to mora pomeniti — da ie prost. Vse v redu...
Od same radosti ii io srce kar poskočilo. Obesila ie slušalko in naglih korakov odhitela po stopnicah navzgor.
21
Hotela ie prositi Jona. naj io odpelje z Dianinim avtom v mesto. Nihče ii ni bil prepovedal, da bi se ne smela svobodno gibati, in ker Serifa ni bilo tu. ga tudi ni mogla prositi do%'oljenia.
Poiskala ie ročni kovčeg. zdevala vanj najpotrebnejše toaletne predmete in zeleno vrvco s celuloidno žogico, zakai bila ie prepričana, da bo ta naidba za Riharda važno odkritje. Potlej si je oblekla isto obleko, ki io je imela ob prihodu v Kentigern. in si dela klobuk na glavo.
Preveval (o ie občutek, da mora pogovor z Rihardom In svoio nameravano pot. vsem strogo prikriti, čeprav ii ni Rihard nič tega omenil.
ko so nam potrebne, da nas grejejo, poleti pa bodimo v stanovanjih bosi ali pa v lahnih sandalah.
Japonci so v tem pogledu vse naprednejši od nas. Njihove slamnate sandale, pripete na nogesamo z jer-menci, so izredno higienična, pa zračna obutev. Škoda, da zdaj teh sandal ni moči dobiti, saj si pa lahko sami pomagamo in si podobne naredimo iz slame, koruznega ličkanja ali rafije, jermenčke pa iz starih ostankov blaga. Tako bomo spet podčrtali staro resnico, ki pravi, da nas je civilizacija pomehkužila in da pomanjkanje tega ali onega civilizacijskega pripomočka še ne pomeni samo škodo ali izgubo, temveč tudi pobudo, da se vračamo k naravi.
'Miinchener medizinische \Vochenschrift'
dovolil, da se odpelie. ne da bi pomislil, kam bo v nedelio oddal Cezarja. V soboto zvečer ie Mihael prejel svoio obleko, a tako skaženo. da ie sploh ni mogel nositi. Pri tem grdem vremenu bo oač obleksl riavo obleko, stroške za skaženo ableKO bo trpel krojač. A sestanek! Sveta nebesa. sestanek! Bilo ie prepozno, da oi B 1733 sporočil, da bo prišel na sestanek v drugi obleki. Sicer jo bo v svetlozelenem dežnem plašču tako lahko spoznal.
Na binkoštno nedelio ie pa nehalo deževati. Nebo se ie ko po čudežu nepričakovano zjasnilo in zrak se ie ogrel.
*
Ves teden je moral biti Cezar doma. Ko ie na binkoštno nedelio opazil. da se njegov gospodar oblači in bo odšel zdoma, se ie kratko malo postavil k vratom in Mihael ga ne s prošnjami ne z grožnjami ni mogel pripraviti do tega. da bi ostal doma.
—	Ali nai ga pusti samega doma. da bo od bolesti pogrizel zavese in s svojim zavijanjem pripravil sosede do obupa? »No, pa poidi z menoi. mrcina, pa si io dobro oglej, če bo prava za naju. si razumel?«
Mihael ie torej s Cezarjem odšel na sestanek. Zaradi lepega, sončnega vremena so bile vse ceste polne ljudi. Mihael ie vodil Cezarja na vrvci, a pes je bil danes očitno izredno divii. Vlekel je svoiega gospodarja z vso silo za seboj, da sta prišla na sestanek nič manj ko pol ure prezgodaj.
Ob tramvajski postaii in okrog ure se ie valila množica liudi. Le kako nai se Mihael postavi tu v to gnečo, pa še v rjavi obleki povrhu. Ce bi bil v pismih vsaj z eno samo besedico omenil^ Cezarja! Pes bi bil vendar najboljši spoznavalni znak! B 1733 mu je obljubila, da bo prišla v dežnem plašču. Res nesrečno zaključje. V leni sončnem vremenu so hitele mimo njega ženske v lahkih poletnih oblekah in s kratkimi nogavicami...
Mihael Hauser se ie sprehajal ob obali. Zdaj zdaj si je snel klobuk z glavo in si obrisal potno čelo. Kdo bi si bil mislil, da se bo čez noč vreme tako spremenilo.
Opazoval ie mimoidoče ljudi. Ura, pred katero se je bil domenil, ie kazala tri četrt na tri. Pred njo je opazil moškega v svetlosivi obleki, kj je naravnaval svojo uro. Mihael se je moral nasmehniti. Res čudno naključje... Trinajst minut pred tretjo se ie spet postavil pred steber z uro neki mladenič v sivi obleki in io naravnaval. Mihael se zdaj ni več smejal. Dvanajst minut ie še manjkalo do treh. Spet ie nekdo v sivi obleki naravnaval svoio uro. Sveta nebesa! Mrzel pot ga je oblil po hrbtu. Če bodo izmed tisočev moških, ki hite tod mimo. vsako minuto samo štirje naravnavali svoie ure. potem bo prostor pred stebrom z uro venomer zaseden. — In siva obleka? Ko nalašč so za to vreme vsi oblekli obleke vseh mogočih odtenkov sive barve. Mihael je bil v svoij rjavi obleki videti ko bela vrana...
Zdajci se ie Mihael zdrznil, da ie to po vrvici občutil celo Cezar. Kakih deset korakov od njega ie stala neka debela ženska, in napeto opazovala mimoidoče ljudi. Čez roko ie no-
Zanjo ie bilo	že	dovoli, da se želi
sestati z nio v Čikagu in ne v hiši Abbottov, dovoli, da ie morala misliti, da stori po njegovi volji, če svoj na-'ln e n zamolči.
Jona ni našla nikjer. Ne v garaži, ne na vrtu ni bilo ne duha ne sluha o njem. Čas ie bežal, in Šibila se ie odločila, da pogleda še v vrtnarsko hišico, čeprav	jo	ie ob	misli na	to
zona oblila. In storila ie prav. Komaj se ie približala vrtnarski hišici, se ie že prikazal Jona na pragu. »Ali mene iščete?« je vprašal. »Moral sem — skrajni čas je že bil — pospraviti te prostore. Prej je venomer policija tod stikala.«
Brž mu ie zaupala svoio željo.
V	njegovih ostrih očescili se ie kar zaiskrilo. »Vedel sem. da Mr. Riharda ni več v hiši. Vse	jutro sem prežal	na
vrtu. pa se	ni	nikoli	pokazal	na
oknu.«
»Ali me lahko odpelješ v Kentigern, Jona? Moram ujeti vlak.«
»Kajpak,« ie vneto nrikimal. »Vsak čas bo že pol štirih. Naiboli pametno bo. če odrineva že pred štirimi, in izgineva odtod, ne da bi naju kdo...« Njegove oči so se uprle v neko točko za njenim hrbtom — in nenadeiano ie dejal: »Torei bi bilo v redu. Miss Šibila. Alj mene iščete. Mrs. Peale?«
Šibila se ie obrnila in opazila Diano, kako koraka čez jaso. Sonce se ie v bleščečih utrinkih lovilo v njenih laseh.
»Domov bi rajši šel, Jona,« ie dejala in nagubala čelo. »Saj dobro veš. da ne maram, da bi še ob nedeljah delal.«
Jona je pomežiknil Šibili in se ukrivljenih nog oddaljil.
Diana ie hladno merila Šibilo. »Čui. Šibila... Pojdi, sediva tu na stopnice. Rada bi s teboj govorila.« Sedla ie in, io povabila * gibom roke. Šibila, misleča na bežeči čas. se ii ie pri-
sila zelen dežni plašč! Mihael ie od strahu ohromel. Ni se mogel ganiti z mesta. Na mah se ie spomnil oglasa B 1733. »Boljša mlada dama. negovana in navdušena za šport, išče življenjskega druga. Prednost imaio gospodje s svobodnim poklicem.«
Ta oglas ga ie navdušil. Ženska, ki ji ni do tega. da ima nien mož stalno službo, ga ie zanimala. Ni imel miru. dokler ni odgovoril na oglas. In ta ženska? Ura ie kazala sedem minut pred tretjo. Zdaj ga ie debeluška pogledala. Mihael se ie pritajil. Nien grobi, vse prej ko mikavni obraz, mu je navdahnil misel na beg. Zdajci, v poslednji sekundi, ie zagledal svoiega znanca Otona ki se ie s hitrimi koraki bližal ženski z dežnim plaščem. Torei ie Čakala nanj. Mihaelu se ie odvalil kamen s srca. Najrajši bi bil Otona objel.
Nenadno se *e Mihael zavedel svoje neumnosti. Koga prav za prav čaka? Značko, ki io je bil v svoji bujni domišljiji obdal z vsemi mogočimi krepostmi? Podobo iz sani. ki ga bo v resnici razočarala in se razblinila v nič. kakor lepe sanje ob iutrnii zori?
—	Še tri minute ie manjkalo do treh! — Proč od tod! Pogledal ie po trgu in iskal primerne poti za beg. Vsepovsod množice praznično oblečenih liudi, moški v sivem in ženske, ali!
*
Zdajci ie Cezar divje potegnil za vrvco, strigel nekaj časa z ušesi, pomahal z repom in milo zalaial. kakoi da bi korak pred seboi zagledal kos pečenke. »Kaj ti je. Cezar... bodi vendar miren!« ga ie skušal nomiriti Mihael. A Cezar ga ni več slišal. Iztrgal se mu ie iz rok in tekel neznano kam.
Mihael ie ostal sam. še nesrečnejši ko prej. Nekai minut ie še stal na mestu, potem se ie odločil, da bo poiskal psa. A prav tedai da ie zaslišal veselo lajati. Mihael ie začudeno gledal v smeri laježa. Ko<*a ee je vendar Cezar tako razveselil?
»Res čudno, da me je Cezar še sno-znal...« Pred Mihaelom je stala vitka dama. kraljevske drže. Ko ie pogledala Mihaela, ie lahno zardela. Potem se je sklonila in božala Cezarja po hrbtu.
»Kratko in malo izmuznil se mi ie iz rok,« ie zamomljal Mihael in se sklonil, da bi priiel Cezarjevo vrvico.
»Shujšal je... od tedai.« ie tiho dejala ona in pogledala Mihaela.
Oba sva shuišala. ie hotel reči Mihael. pa ie rajši molčal. Pogledal ie na uro. Tri. Točno tri. Zdai stoji tiejiie v bližini B 1733 jn gleda po gospodu v sivi obleki, ki bo ta trenutek naravnaval svojo uro. Mihaelu se je zde-
lo.	da mu vsi mimoidoči na nosu berejo. da ima sestanek. Zdajci se ie spet oglasila Marija:
»Ali koga pričakuješ?«
»Ne. to se pravi, trenutek prej sem pričakoval. — Cezarja namreč.«, Mihael bi najrajši samemu sebi prima-zal zaušnico.
Marija ga ie pogledala. Ali ni ta pogled izdaial prezir?
?Ne bom te dalie zadrževala.« ie dejala. »Cezarja zdaj tako imaš.«
»In ti. kai iščeš tu na postaji?« je zbadljivo vprašal Mihael
»Sestanek imam,« mu ie odgovorila Marija.
»Tako. tako. Domenjena si torei. Želim ti dobro zabavo! Poidi. Cezar!«
Cezar se pa ni ganil. Čeprav mu ie Mihael žvižgal in mu grozil, ni hotel z njim. Sicer ie bil zmerom ubogljiv. a tokrat se ie hotel pošteno.posloviti od svoie preišnie gospodarice. Vzpel se je na zadnje tace in ii položil svoji sprednji nogi na ramo Tedaj je začutil, da mu je na glavo kanila solza. V njem se ie na mah zbudila viteška pasia duša. Ostal ie. pa naj mu ie gospodar še tako grozil!
»Jokaš. Marija?« Mihael se ii ie približal. Vsa jeza ie na mah splahnela. Da bi Marija jokala, tega v zakonu ni bil doživel.
Mihael je obupano strmel vanio.
»Kai ti ie, Marija?« jo ie nežno vprašal. Cezar je veselo mahal z repom.
Marija se ie sklonila in naslonila
bližala. Diana ie strmela v gozdno zelenje, ko ie rekla: »Ali se spominjaš večera, ko si prišla? Spotoma sva se dobili in sva kramljali: ali še
veš?«
»Kajpak, da se spominjam. Saj še ni dolgo tega.«	«
»In vendar se zdi. da ie minilo že toliko časa...« Dianin glas ie zvenel priostreno. »Rada bi ti nalila čistega vina. Šibila. Odločila sem se. da se dam ločiti od Kalvina.«
»Od Kalvina... bi se ločila...« ie zajecljala Šibila.
»Da.« je odvrnila Diana tako hladno. kolikor je spričo razburjenosti pač mogla. »Da bi se lahko z Rihardom poročila.«
Plameneča rdečica ie bušila Šibili v obraz. »Motiš se. Diana. Rihard ljubi mene. jaz pa njega. Poročila 8e bova, takoj,., takoj, ko bo mogoče.«
»Takoj, ko bo odvetnik, ki ga bom plačala iaz. izvlekel Riharda, meniš nemara,« ie zafrkljivo dejala Diana. Zdajci ie vstala in rekla brez prehoda: »Sodim, da ni nikogar v vrtnarski hišici. Kljub temu ie boljše...« Preden je »končala, ie že izginila v hišo. Šibila ie slišala njene nagle odločne korake. Prčcei nato se ie vrnila in spet sedla poleg Šibile. »Tega kraja ne trpim. Čudn«, da ie Eva šla sčm.« Njene oči so se srečale s Sibilinim pogledom. »Da. toda nisem prišla sčm. da bi ti to pripovedovala.«
Nasmehnila se ie. »Od daleč sem te videla, da sl zavila v gozd. Že sem sumila, da imaš kakšen ooseben namen, Če greš sem. saj nisem vedela, da je Jona tu. Torej, draga moja. Riharda si kar za vselei izbij iz glave. Vem pa. da je vse predobrosrčen in ne bo hotel prelomiti s teboj. Pobuda mora priti torej od tebe.«
»Diana. ljubim Riharda. In on ljubi mene. Ali ne moreš tega razumeti?«
»Toda ou ljubi tudi življenje. Si-
	ZRCALO	
	naših dni	
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lil
Ljudje brez srca
Ondan se mi je opoldhe sredi naf-večjega prometa pred Evropo snelo kolo pri otroškem vozičku. S težavo sem ga pripeljala v bližnjo mehanično delavnico — nje lastnik po navadi po vseh časopisih na široko razglaša svojo uslužnost in ustrežljivost, pa točnost do strank — in prosila enega izmed pomočnikov, da bi mi privil kolo.
»Ne utegnem,« mj je na kratko odgovoril, čeprav sem videla, da nima nujnega dela.
»Gotovo se ne boste dolgo zamudili s tako malenkostnim popravilom, prosim, storite mi to uslugo. Plačala vam bom, kolikor takšno delo stane,« sem prosila.
Fant se še ozrl več ni name. Ker se je pa tedaj pravkar vrnil v delavnico lastnik, sem mu ponovila svojo prošnjo. Razložila sem mu. da daleč stanujem in da se mi mudi domov, ker moram še skuhati kosilo in še prej nasititi otroka. Pričakovala sem, da bo človek, ki se tako hvalisa s svojo uslužnostjo, takoj velel vajencu ali pomočniku, naj mi popravi kolo. Kaj še! Na ves glas se je zasmejal in vzkliknil:
»Otroških vozičkov mi ne popravljamo. Boste že s tremi kolesi prišli do doma.«
Videla sem, da uživa ob moji smoli. Sveta jeza me je grabila, da bi mu v brk povedala, kar mu gre. toda čutila sem. da sem pač brez moči inv da bi se s prerekanjem samo osmešila in izgubila še več dragocenega časa. Očitajoče sem mu pa rekla, da ni prav nič dobrega srca. ker tako ravna. Dedec — ne najdem drugega izraza — se je pa objestno zasmejal in odvrnil:
»Kar v časopis me dajte, bo vsaj za reklamo!«
Storila sem torej tako. kakor je želel. Sama si pa želim samo to. da bi pač vsakdo uganil, katera mehanična delavnica je to in kdo je nje dični lastnik.
In da ne bo zgodba brez pravega konca: v sosednji mehanični delavnici mi je vajenec za dve liri popravil voziček v pičlih dveh minutah.
S. S.
svoje vroče čelo na Cezarjevo glavo. »Saj sploh ni prišel.« ie zaihtela.
Mihael je sprva sploh ni razumel. Potem ie vprašal:
»Koga si pa čakala. Marija?«
Marija ga le pogledala in rekla: »Saj ga še ne poznam.«
Zmedeno jo ie gledal. »Ne poznaš ga?« Na lepem se ie zdrznil, To ie vendar nemogoče!
»B 1733?« je komaj slišno zašepetal.
Marija ie stopila korak nazaj, »Ti...?« ie zajecljala in se zastrmela v njegovo rjavo obleko.
Poteklo je nekai sekund, da se ie Mihael zbral in izdavil:
»O. ti neumnica mala! Že stokrat bi bil prišel k tebi. če bi bil vedel, da si prav tako osamljena ko jaz...«
Prijel io ie za roke. Ni mogel govoriti.
Marija se ie srečno' nasmehnila. »In če ne bi bilo Cezarja. Mihael?«
»Da. Cezar!« A kje neki tiči? Pes se je diskretno umaknil. Mihael in Marija sta ga kmalu zagledala pred postajo, kjer se ie igral z nekim triletnim malčkom.
»Ali si vedela, da ima Cezar rad^ otroke?« ie presenečeno vprašal Mihael svoio ženo.
Marija ie zardela. »Ne... sai dotlej niti pj-iložnostj ni imel. da bi to svoio ljubezen pokazal.«
bila. Jaz mu lahko dam. kar mu srce poželi. Ne samo. da mu bom najela najboljšega in naklražjega odvetnika, tudi svoje letalo bo zgradil in uresničil vse svoie načrte. Da bom poplačala njegove upnike, še omeniti ni vredno. Vse. vse bom storila zanj.«
»Zdai ima vendar Evin denar.«
Diana se ie zasmejala. Že dolgo ja bilo tega. kar ie Šibila posledniikrat slišala njen smeh. »Z Evinim denarjem ne more daleč, drago dete. S tem lahko plača kvečjemu svoie mehanike. Ali pa. kakšne manjše dolgove. Žo sam odvetnik bo več stal. Šibila, ali mar nočeš sDrevideti. da ie le nienm
v korist?«
Šibila ie vstala. »Nekai si pozabila. Diana?«
V	Dianinih očeh se ie zablisnilo. »Pozabila? Kai misliš s tem?«
»Riharda.« je trdno odgovorila Šibila. »Nemara bi me lahko kupila, ča bi šlo za to. da bi Rihardu kcVistila. Toda njega ne moreš kupiti.« Vzravnala se ie. »Rihard me ljubi.« In po teh besedah se ie obrnila vstran, vzela svoj ročni kovčeg in krenila čez jaso. Diana .ii ni sledila in ko se ie Šibila obrnila, oreden ie zavila na gozdno pot. je opazila, da stoji še zmerom pri vrtnarski hišiej in bolšči za njo. Diana, previtka. svetla oo-stava, s skrivnostnim in skorajda strahotnim pogledom.
Šibila ie začela bežati. Kakor preganjana zver io bežala, zakai obsedla io je ena sama misel, da pride čim-prej na kentigernsko postajo.
Toda pred hišo ie stala Ljudmila in ji mahala z obema rokama. Zdela se le razburjena in togotna. »Kje pa prav za prav tičiš. Šibila? Hotela sem ti povedati, da sem pregledala vso svoje slvari in da mi ie res nekai zmanjkalo, pa ni kdo ve kakšna dragocenost.«
Dalie prihodniM
Urlili
takega pomena:
1. veter, storilec; 2. akademski na-llslov; 3. del pohištva; 4. leposlovno \'delo; 5. kača; 6. slovniško število; '■7. smelost; 8. kriva vera; 9. evropska ''pokrajina; 10. del noge; 11. del po-tsteljnine: 12. afriška dežela; 13. go-
♦ ra 'v Julijskih Alpah; 14. obrtnik;
♦ 15. srednjeevropsko velemesto; 16.
♦ svetlobni pojav; 17. tiran; 18. kemiž-tna prvina; 19. ptič; 20. samostojen;
♦ 21. Goethejeva drama; 22. organ;
♦ 23. govedo; 24. služi igri; 25. slo-Ivanski bog; 26. sorodnica.
J Prve in tretje črke od zgoraj na-
♦ vzdol sestavljajo moder izrek.
Čaroben
Zamotana aieia
ČLOVEKOLJUBEN VLOMILEC
Zaboden neznanec. — Vonj po damskem parfumu. — Dvojna igra usode
Nekako okrog pol dveh ponoči je v stanovanju kriminalnega komisarja zazvonil telefon. Uradnik se ie zdrznil iz sanj in snel slušalko. Oglasil se je neznan moški in mu razburjeno dejal: »Pridite takoj v Stransko ulico 2.. visoko pritličje levo. Lastnika stanovanja ie pravkar nekdo zabodel. Živi še. a vendar je nezavesten In bo izkrvavel, če ne pride o pravem času pomoč.«
Se preden je komisar utegnil odgovoriti. je neznanec odložil slušalko. Cez nekaj časa je uradnik poklical telefonski oddelek na pošti in izvedel. da v Stranski ulici številka 2. res nimajo telefona. Zavrtel ie številko, ki mu jo je povedala uradnica. Dolgo se ni nihče oglasil — naposled se je javil zaspan ženski glas.
O prejšnjem telefonskem razgovoru hi imela nikakega pojma. Komisarju se je zadeva upravičeno zazdela sumljiva, zato je ženski, ki se ie predstavila za gospodinjo stanova-na, dejal, naj pogleda v sobo svojega stanovalca. Čez nekaj trenutkov je zaslišal krik, potem ie ženska spet prišla k telefonu in prestrašeno Zajecljala: »Gospod, moj podnajemnik leži v mlaki krvi na tleh!«
Takoj nato je komisar telefonski poklical zdravnika, sam se pa z avtomobilom kolikor hitro odpeljal na krai nesreče. Sprejela ga ie gospodinja in ga odpeljala v stanovanje, ki je bilo želo elegantno opremljeno, sicer pa tipično samsko. Ranjenec ie ležal na hrbtu, iz rane na levi strani prsi mu je venomer curljala kri. Njegov obraz k; bil mrliško bled. Zdravnik je ugotovil, da mož še živi. mu hitro očistil rano in se trudil, da bi mu ustavil kri. Po njegovi ugotovitvi ie nesrečneža nekdo z nožem zabodel v bližino srca.
Na preprogi poleg ranjenca ie ležalo umetniško izrezljano boctalo, s katerim je morilec zabodel svoio žrtev. Gospodinja ie takoj spoznala, da je bodalo last njenega najemnika.
V sobi ie še dišalo po težkem damskem parfumu. Ko se ie komisar nekoliko razgledal po sobi, je našel pri mizi na tleh kos s koraldami posrte-ga šifona. očitno odtrganega od zenske obleke. Drug podoben kos je držal ranjenec v roki. Očitno se ie torej ranjenec boril z neko žensko.
Gospodinia ie izpovedala, da je k njenemu stanovalcu dvakrat na teden prihajala neka ..dama iz boljših slojev. Stanovalec n je. ob taksnih dneh zmerom naročil, nai. pripravi na mizo večerjo. Naslednje jutro je gospodinja zmerom zavohala v stanovanju vonj po damskem parfumu.
Ko je komisar odprl vrata v drugo jobo, je presenečen obstal na pragu. 6kno, ki je vodilo na vrt. Ie bilo razbito, blagai.na v. kotu sobe odprta in prazna. Očitno ie nekdo vlomil v sobo in odnesel denar, morda tudi vse dragocenosti. Komisar je z lahkoto našel mnogo prstnih odtisov, dokaz, da vlomilec ni bil pretkan.
Dejstva so bila torej naslednja: Neki moški glas ie telefoniral komisarju. Najbrže ie bil ta moški, vlomilec. Ranjenec v sosednn sobi ie pa jasno pričal o boju z .neko žensko.
V kakšni zvezi sla si bila h dve dejstvi?
Komisar je zadevo podrobno proučil in poročal o njej sodišču. A tudi bri ponovni preiskavi niso mogli naiti tvič takšnega, kar bi vso zadevo bsvetlrto.
Naslednji dan okrog poldne se ie ranjenec zavedel. Zdravnik mu ie dal injekcijo in dovolil, da mu ie komisar zadal nekaj vprašanj.
»Kdo vas je zabodel?« ga je vprašal komisar.
Ranjenec mu je pri priči odgovoril: »Prosim, gleite, da zadeva ne bo prišla v javnost. Zabodla me je moia prijateljica gospa B. le dali ca-sp sem sumil, da me vara. Tisti večer sva se zato sporekla in si naposled resno skočila v lase. V navalu teze sem jo zgrabil za vrat, ona j,e pa prijela na mizi ležeče bodalo in mi ga zasadila v prsi. Več ne vem.«
Komisar ie takoj odšel k ranienče-vi prijateljici in io zasliševal, bprva je vse zanikala, ko ji ie pa komisar povedal, da njena žrtev živi. ie pričela živčno jokati in je naposled omedlela.
Policija ie morala zdaj izsledili vlomilca. Izkazalo se je namreč, da gospa B. ni bila v nikakršni zvezi z vlomom.
Kakor v večini primerov je tudi lu vlomilec sam zakrivil, da so ga izsledili. Bil je tako neumen, da ie nekemu svojemu prijatelju v gostilni pripovedoval o svojem posrečenem vlomu. Ta mu čudnih_ okoliščin ni verjel, zato sta se pričela prepirati. Postajala slo čedalje glasneisa, tako da so na njun pogovor postali pozorni že drugi ljudje, med njimi tudi neki pretkan vlomilec. Ker mu ie manjkalo denarja, se ie polastil nagrade in je svojega tovariša takoj javil policiji. Se preden ie minilo štiri in dvajset ur, ie bil vlomilec že za zapahi. Sprva ie svoje dejanje zanikal, jiozneje je pa priznal.
Vlomilec ie okrog polnoči vlomil v pritlično stanovanje v Stranski ulici, srečno našel ključ blagajne in jo izpraznil. V njej ie bilo bsoč mark gotovine in nekaj nakita. Medtem ko je opravljal svoje delo, je zaslišal iz sosednje sobe glasen prepir. Zdrznil se je ob misli, da bi ga kdo zasledil pri delu. Naslednji trenutek je pa zaslišal zamolkel pok, nato je nekdo močno Zaloputnil z vrati. Potem ie bilo spet vse tiho.
Vlomilec ie nato tiho odprl vrata v sosednjo sobo in zagledal v mlaki krvi na tleh neznanega moškega. Sprva je okleval, a zmagala, ie njegova človekoljubnost. Stopil je k te-
lefonu in poklical policijskega komisarja.
Tako se je torej razjasnila vsa zadeva.
Vlomilec ie dobil samo lažjo kazen, njegova ljubezen do bližnjega ie namreč na sodnike napravila ugoden vtis. Gospa B. ni bila kaznovana, ker je do neke mere ravnala v silobranu. Ranjenec je kaj hitro okreval in ni imel nobenih posledic. V zahvalo, da mu je vlomilec rešil življenje, mu je podaril ukradenih tisoč mark.
Vitamini imajo radi hlad
Kuhana živila se rada skisajo, ker so pravo leglo bakterij. Pogreta jed nam zato nikoli tako dobro ne diši kakor sveža.
Kakšno vlogo igrajo pri tem vitamini? Vitamin A in D dobro prenašata vročino, narobe sta pa vitamina B in C zelo občutljiva zanjo. Za ta dva vitamina je prav tako škodljivo, če kuhamo jed dolgo pri zmerni toploti, ali če jo segrejemo nenadno na visoko vročino. Obakrat se vitamina B in C skoraj docela uničita.
Tudi pri pogrevanju jedi vitamina B in C uničimo, in sicer vitamin C za 27 °/o in vitamin Bi povprečno za 13 °/o.
Če pustimo jed stati v normalno topli sobi osem ur, se uniči vitamin C za 70%, vitamin Bi pa za 10% V ogrevainiku pa izgubi ied 81 % vitamina C in 26% vitamina Bi, narobe pa v hladilniku samo 38% vitamina C in 4 % vitamina Bi.
Torej je boljše, da jedi, ki vsebujejo vitamin C ali vitamin Bi pustimo čez dan v hladilniku in jih pred uporabo hitro pogrejemo, kakor da jih puščamo v ogrevainiku, kjer se skoraj vsi vitamini uničijo. Vseeno je pa za vitamine, ali hranimo ied v pokriti ali v odkriti posodi.
Pariške branjevke hvalijo svojo robo...
Pariz ima nešteto trqov. ali bolje rečeno, vsaka tretja ulica v Parizu ima svoj trg. Dandanes, ko so živila racionirana, na teh trgih ni vec taksnega vrvenja kakor poprej, vendar
ariške branjevke še niso izumrle. ..larsikateri Parižan se pa rad spomni na tisti čas, ko so pariške branievke hvalile svojo robo z raznimi poetičnimi primerami:
»Oglejte si moie breskvice, nežnejše so kakor ličeca vašega prvorojenca!...« Ali: »Če boste svojega prijatelja pogostili z mojo solato, vas do takoj zaprosil za roko!...« »Pravite, da te ribe niso sveže? Madame, plavale so še, ko ste vi zjutraj šli po mleko!« »Koliko stane to zelje? Samo smehljaj, madame, in ker moramo tudi mi, branjevci živeti, se dvajset soujev...«
»Poglejte tega prešička,v sam gospod prezident nima taksnega pri kosilu! In te goske so z veseljem sle pod nož, vedoč, da. bodo okusna pečenka na vaši mizi...«
? UGANKE
Križanka
1 2 3 A 56789 10 11
Gih da lungo ali uomini sognano il velivolo che sostituisca 1’automobile nella vita privaia. Tale «auto volante» e stalo costruito recentemente dal giovine Francese, Andre Stark. In sole dieci ore si puo imparare a volare con quesfo velivolo monoplano, di facile manovra, che consuma poco carburante. 11 giovine costruttore, non lasciatosi spaventare dalla difficolta di frovare le necessarie materie prime, preferi costruire ogni vite da solo anzi che attendere la fine della guerra. 11 nuovo velivolo forse sostituira l’automobile dopo la guerra e diverra il mezzo di ioco-mozione dei ricchi. — le dolgo sanjajo ljudje o letalu, ki bi v zivljemu zasebnika nadomestilo avtomobil, lak .leteči avto ie pred kratkim skonstruiral mlad Francoz. Andrč Stark. Letalo ie enokrilno in lahko, sirot porabi izredno malo qonila, razen tega ga ie lahko obvladati, tako da se naučimo letania že v bore desetih urah. Mladi konstrukter si ie zelo težko priskrbel surovine za svoje delo, vendar qa to m oplašil z in. ie rajši vsak vijak sam izdelal, kakor da bi. bil počakal dp konca vojne. Morda bo novo letalo po vojni res izpodrinilo avtomobil m postalo prometno sredstvo za premožne zasebnike.
Vodoravno1. Slabo je, če jo imaš: C človek kot posamezno bitje. 2. Del Fsekire; zračna ladja, zrakoplov. 3. £ Osebni zaimek; azijska država; kazalni zaimek. 4. Obvestilo izvestje; ital. in. 5. Celina; doba, vek (iz lat.).
6. Časovni veznikj elektr. enota upora.
7. Oblika pomožnega glagola; bolnica, zdravniški oddelek na vseučilišču. 8. To, kar je zadnje pod 3. yodor.; vidno znamenje zmage, zgrajeno navadno zmagovalcu na čast. 9. Kratica za pripombo ali glasbeifo delo; vežba; olepšani Janez. 10. Zad-
4nji vzrok; svojilni zaimek. 11. Znana ♦ znamka mila; turško mesto ob Sredoz. morju.
Navpično: 1. Ima različne pomene, a vsi so v zvezi s hojo, gibanjem pojav, mera, naprava); podobno kot reanje, a je predvsem v mlinu doma . Enočlenik (v algebri); drevo iz družine vrb. 3. Nasprotovanje z besedo, ugovarjanje; osebni zaimek, 4. Romanski spolnik; zlato (it.-šp.); obok. 5. Poljedelci (Cerkvenikova povest); bruno, čok, panj, hlod. 6. Moško ime, ime patrona naše škofije. 7. Morski breg, žensko ime (gl. 9. vodor.). 8. Ustanovitelj slovanske države v 7. stol.; gl. zaimek iz 3. vodor.; lat. predlog ali kratica za v letu Gospodovem. 9. Romanski spolnik; žensko ime (iz lat.) in italijanska pokrajina. 10. Pri dveh zakramentih važna oseba: srbsko mesto ob Donavi. 11. Elektroda; s soglasnikom n na 3. mestu je ime ital. pokrajine in mesta ob Adriatiku.
Zanimivosti z vseh vetrov
Izmed iglastih dreves samo mece-sen tudi pozimi izgubi igle kakor druga listnata drevesa.
Črno morje ie v qlobini 150 metrov tako strupeno, da v njem ne živi nobeno živo bilie. Na njegovi površini.
kjer vsebuje voda samo dva odstotka soli in se prav zaradi tega prav nič ne jiomeša s strupeno vodo v globini, pa živi mnogo morskih živali.
Ribe imajo organe, s katerimi vonjajo, porazdeljene po vsem telesu. Samo redke, vrste med mirni lahko vonjajo samo z ustno odprtino.
ZLOGOVN1CA
1.	3.
17. ...je Angelin dvignil glavo in se vzravnal rekoč: »Oi, da bi bil ti zdaj velik, močan pes, ki bi mi zvesto služil!« In glej čudo! V tem hipu je vrtnarju odpadla puška, njegove roke in noge so postajale šapaste. vse telo se je krčilo in spreminjalo svojo človeško podobo v pasjo, glava se ie zaoblila, nos se ie vtisnil v lice, usta pa so se našobila in se podališolu v smrček — ... Pred kraljevičem, ki ie komaj verjel v svojo čudežno moc, je mahljal z repom prijazen kužek...
18. Angelin je skočil k vratorn, jih odklenil in objel vso tresočo in lokajočo Drejo. »Dreja!« ie vzkliknil. »Ziv in zdrav sem! Evo, poglej ga hudobneža, kako se je spremenil in kako je prijazen! Nič več se nama ga ni treba bati!« Sedaj ie Dreja jokala od veselja in vsa vzhičena poslušala Angeiinovo pripovedovanje...
19. To noč je princ Angelin sanjal čudne sanje. Nenadoma se je vsa soba razsvetlila in v žarečem siju je zagledal prekrasno gospo, kateri so po licu tekle solze kakor drobni biseri ... »Sinko moj, sinko moj, reši me iz temne ječe tvojega očeta! Poidi na pot! V gradu sredi dežele me boš našel... Ne vem kje si. toda vidim le, ljubljeno dete! Pridi, sinko, in reši svojo ubogo mamico!...« — Bleščeča luč je ugasnila, soba se je spet pogreznila v temo, Angelin pa se ie prebudil. Vpraševal se ie, kaj nai pomenijo te sanje? Ali m bila grofica njegova mati? Ali ni Drcia nie-goVa sestra? Kje ie rešitev le uganke
20. Naslednjega dne ie svoje sanje povedal Dreji. Široko ic odprla oči in zajecljala: »Angelin, Angelin, sedaj se spominjam, prav natanko se spominjam tiste noči, ko je najin skrbnik govoril v sanjah o nekem gradu sredi dežele o nekakšnem romarju v vrtu, o nekem ugrabljanju in — da — o nekem princu Angelina!...« — Mladi kraljevič je poskočil: »1 o uganko moram rešiti za vsako ceno! ' Jutri greva na pol!«
Dalje prihodnjič
l, ur, av, bi, bi, ca, dar, dni, dok, e, e, f/a, glav, gmont, gra, ha, i, ha, ko, kri, le, lin, ma, man,	na,
no, nog, nost, o,	o,	od,	od, pec,
i, ra, rju, ro, rog, sen, sev, sle, sti, stri, sva, ta,	te,	tor,	tri,	tri,
vec, vi, vol, vra, zen,	ža,	žir.
Iz teh 60 zlogov sestavi 26 besed
; 26. sorodnica, tretje črke od zgoraj nastavljalo moder izrek.
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka: vodoravno: I. srakoperec. Z. a«) miral. ne. .1. me, oaze. 4. odisttm. lu. I. N k-(.Nikola) Kopernik), Alorun 6. lat. vonja)
7 oatiko. Pike. 8. Junija, v*. I*. nad«, stikno 10, onals < : slano), pa. 31. prosta JZ krtka, rtid. — Navpično: 1. samostojnost 2. rde«. Aauan. S nul. intendant. 4 kiosk. Klel. 5. orat. voj 8|>a ti. parimo uh. 7. element. upor-8. rjavkast. «. en, Huakou, ti. 10. Cetinje-orat.
lik: 1. ras. Z- raeak, 3. J^cM11' safir, S. Kt.
Uganka: sirena.
»Ne delam tega zato, da bi si na 'Tepožten način priskrbela denarja,« je rekla Dafna. »Vse to naj bi bila *amo Sala, ki bi mi pomagala, da bi se nekai dni pošteno zabavata. Niti na misel mi ne pride, da bi storila kaj nepoštenega — ne za vas. ne za koga drugega.«
»Ljuba moja, saj nisem mislila na nepoštenost. Drobna darilca in podobno. Če ste količka 1 spretni, vas bodo moški obsipali z darili. In predlagam, da si deliva. Vsaka petdeset odstotkov. Jaz sem poskrbela, da ste tu. k.,er ste, ena samo moja beseda, pa se bo vaš sen razblinil, in pobrati boste morali šila in kopita. Ali me razumete?«
»Prav dobro!« je vzkliknila Dafna.
»Poglejte na primer to obleko,* je nadaljevala Mary. »Prav takšno sem *i zmerom želela, pa si je nikoli nisem mogla privoščiti.«
»Vzemite jo.«
»Hvala, ljuba moja. In poslušajte moj nasvet: najeti si morate celo stanovanje, samo s spalnico ne boste naredili dobrega vtisa. In tajnico tudi potrebujete!«
»Tega vi ne razumete, Mary,« je izjavila Dafna. »Ekscentrična vojvodinja Lem! Sama potujem okrog sveta — sama z jahto in moštvom. Vojvodinja lahko živi, kakor hoče. Ljudje se smejejo in pravijo, da je originalna.«
»Kako bi bilo, če bi me povabili v kakšno družbo?« je vprašala Mary.
»Žal iz te moke ne bo kruha, otrok moj. če bi vas povabila, bi takoj vsi ljudje uganili, da nekaj ni v redu. Nobena prava vojvodinja se ne bi Pokazala svetu v vaši družbi!«
»Preljubeznivi ste! Hvala lepa! In kam nameravate drevi?«
»Na plesni večer zunaj mesta. Preživela bom noč zunaj m se vrnila šele jutri zvečer. Vsekako se prej ne moreva sestati, kakor čez teden dni.« ' »Kje zunaj mesta?«
»V Westchestru. Povabljena sem v družino po imenu Murray. Evo vam povabila, če mi ne verjamete.«
Dafna je pomolila Mary posetnico, podpisano z imenom .Sabina Murra-yeva‘. Henry jo ie bil prinesel nekaj trenutkov, preden je bila prišla Ma-i'y, in Dafna je hitro napisala nekaj vrstic zahvale in jih izročila Hen-ryju, da jih odda materi. Henry je obljubil, da bo drevi prišel ponjo z avtomobilom.
»In pravite, da res nimate denarja?« je vprašala Mary.
»Res ne!«
»Prav, torej se bom prihodnje dni spet oglasila. Dotlej ga boste že imeli, kajne? Saj tako vendar ne morete dalje živeti — brez potrebnega drobiža. Izmisliti si morate pač pota in načine.«
»Ni mi mar prihodnost,« je vzkliknila Dafna. »Rada bi se samo nekaj dni zabavala in nato izginila, preden zabredem v kakšne težave.«
»Ali lahko vzamem še to domačo haljo?«
»Da. Vendar Se meni kat pustite. Ne morem naga tekati okrog, celo v
družbi ne!«
Zazvonil je telefon. Mary je vstala in dvignila slušalko, preden je Dafna utegnila iztegniti roko.
»Halo!« je vzkliknila. In čez čas: »O pač, naj’ kar pride. Vojvodinja Jo bo sprejela.«
»Predrzni pa ste, to vam je trStia priznati,« je vzkliknila Dafna. »Kdo je?«
»Zastopnica neke kozmetične tvrdke. Naibrže vas bo prosila, da potrdite kakovost njihovih izdelkov. Tako boste lahko zaslužili nekaj denarja.« M,aTy si, J,° .^pet slekla plašč in se udobno zleknila v naslonjač.
»Ali res_ nimate nobenega dela?« jo je vprašala Dafna. »Kdo je pa ta čas v vaši pisarni?«
. »To skrb prepustite meni. Tukaj imam važnejše opravke kakor v pisarni!«
Vstala je in odšla k toaletni mizici. Odložila ie klobuk in se počesala z Dafninim glavnikom. Nato je odprla pudrovko in se nalahno napudrala po obrazu z Dafninim kosmičem za pudranje.
»Rada bi vam nekaj povedala,« je rekla in so obrnila k Dafni. »Trgov-
0
* LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠIMJEGA DEKLETA *
ka sem, vi pa niste. Zato se bom jaz pogajala za vas z zastopnico lepotnih pripomočkov. Izbila bom iz nje toliko denarja, kolikor se le da. Saj me lahko predstavite kot svojo zasebno tajnico.«
»Prav nič takšnega ne bom storila,« je odvrnila Dafna. »Če že morate posedati tod okrog in meni nič tebi nič uporabi jati moje toaletne potrebščine, če že hočete ustvariti nekakšen zaupljiv odnos med nama. ki
fa nikoli ni bilo in nikoli ne bo, ržite vsaj jezik za zobmi, kadar govorim z ljudmi, ki prihajajo k meni in ne k vam! še na misel mi ne pride, da bi vas komu predstavila. Če hočejo ljudje misliti, da ste moja. spletična, naj bo. toda prosim vas, ostajajte v ozadju! Odprite zdaj vrata!«
Mary je poslušno vstala in odprla vrata.
Vstopila je gospa srednjih let, skrbno in elegantno oblečena.
»Vojvodinja Mayflowerska?« je vprašala. Mary je pokazala v smeri proti Dafni.
»Prosim, kaj. vas je napotilo k meni?« je ljubeznivo vprašala Dafna.
»Oprostiti mi morate, da sem takole vdrla k vam,« se je opravičevala gospa. »Moje ime je Walpolova. Reklamna agentka sem za kozmetično družbo .Kleopatra*.«
Dafna je vzela posetnico, ki ji jo je ponudila, in io prebtala.
»Ali ne bi sedli, Miss...« pogledala je na posetnico. »...Walpolova?«
»Hvala.« Miss AValpolova je sedla in .odprla majheh črn kovčeg, ki ga je prinesla s seboj.
»Pred kratkim smo pričeli izdelovati novo lepotno kremo,« je pričela. »Nje značilna sestavina je neko olje, ki ga pridobivamo iz posebne vrste kač. Novi lepotni pripomoček je sad dolgih raziskovanj in napornega laboratorijskega dela. Čudovito učinkuje na polt in izravna tako rekoč čez noč vse guba in gubice. Krepi mišice na obrazu, prepreči, da ne ovenejo, in naredi polt mehko in prožno, tako da postane že po nekaj dneh uporabe mehka kakor breskev in tako nežna, kakor jo imajo samo šestnajstletne deklice.«
Prenehala je, da bi zajela sapo.
»Zelo zanimivo,« je vljudno rekla Dafna.
»Zagotavljam vam, da je to najčudovitejši lepotni pripomoček našega stoletja. Ko smo pred letom dni to kremo vpeljali na svetovnem trgu, smo dosegli presenetljive uspehe. Povpraševanje je tako veliko, da komaj zadovoljimo vse zahteve. Zdaj se nam ie posrečilo, da §mo jo pričeli prodajati že tudi v majhnih lončkih po ljudskih cenah...«
»Žal mi je,« je rekla Dafna, »toda vseeno je ne bom kupila. Moja polt,« pobožala se je lahno po licih, »še ni v tistem stanju, ko bi morala paziti na uvele mišice in gube...«
»Kupila!« je skoraj ogorčeno vzkliknila Miss Walpolova. »Kje neki! Naša tvrdka bo počaščena, 'če boste sprejeli od slehernega našega izdelka en luksusen lonček!«
Vzela je iz kovčega nekaj razkošno opremljenih lončkov in škatlic in jih razporedila po mizi.
_ »To je čistilna krema, uporabna zjutraj in zvečer, preden ležemo v posteljo, si jo dobro vtremo v obraz, ker učinkuje ponoči. In tu je podlaga za puder, nežna, nemastna krema, ki ne zamaši znojnic. Izdelujemo tudi kremo za beljenje polti in za izgla-jenje gub. Morda vam bo všeč novi posebni puder, v vseh odtenkih, lahno, toda izbrano parfumiran, z najnovejšim čopkom za pudranje. ki z njim puder enakomerno in z lahkoto razprasimo po obrazu. Najslavnejše lepotice m najznamenitejše osebnosti na svetu redno uporabljajo in zelo pohvalijo naše lepotne izdelke!«
Mary jo je poželjivo gledala, ko je
jemala pisane lončke iz črnega kov-cega. Njena gostobesednost je očitno izredno vplivala nanjo, ker je takoj potegnila iz torbice zrcalce in jela pazljivo raziskovati svojo polt. S prstom si je nekajkrat potegnila čez
fube in čez mozoljce. ki so tu in tam azili njen obraz in nato poškilila proti mizi, kjer sta se pogovarjali Miss Walpolova in Dafna. Toda nobena izmed njiju se ni zmenila zanjo.
»Vaša tvrdka je zelo ljubezniva,« je vzkliknila Dafna.
Miss Walpolova je hrknila.
»In zdaj,« je nadaljevala nekoliko v zadregi, »povedala sem vam že, da zastopam reklamni oddelek naše tvrdke. Moja tvrdka vas prosi, da bi s svojim podpisom potrdili, da uporabljate za nego svoje baržunasto-mehke polti samo naše izdelke, da nikoli ne potujete brez njih in da si z njimi ohranjate svojo mladost in lepoto.«
»Oh, Miss \Valpolova!« Dafna je bila ogorčena. »Tega pa nikakor ne morem podpisati! Saj vendar ni res! To bi bila laž. Ne, to sploh ne pride v poštev!«
Miss Walpolova se pa ni dala kar tako ugnati.
»Če dovolite, bi pripomnila, da je vaše stališče čisto napačno. Vse
V 24 U R A H
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in 8vetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čietj posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH ' LJUBLJANA
takšne reklame so nekoliko pretirane in jih ne gre razčlenjevati. Lepo število dam iz najvišje evropske in ameriške družbe mi ie storilo to uslugo brez slehernih očitkov vesti...«
»Razen tega nimam namena, da bi s svojim naslovom delala reklamo,« je zamišljeno rekla Dafna. »Pri nas, na Angleškem, smo o takšnih rečeh drugačnega mnenja kakor pri vas.«
»Naša tvrdka plača za vsak tak podpis pet sto dolarjev...«
»Prosim!« Dafna je dvignila roko, da bi prekinila slap agentkine gostobesednosti. »Še na misel mi ne pride, da bi posodila svoj naslov za pet sto dolarjev! Če mi pripisujete kaj takšnega, me žalite! Mayflo\versko vojvodstvo je med najstarejšimi na Angleškem. Moj rodovnik sega v dobo normanskih osvojevalcev. In da bi ta naslov prodala za trideset srebrnikov...«
»Za pet sto dolarjev,« je popravila Miss Walpolova.
»Ne, izključeno,« je izjavila Dafna.
»Napak me razumete,« je vzkliknila Miss Walpolova. »Kajpak te visoke gospe ne porabijo denarja zase, temveč ga izdajo v dobrodelne namene. Saj imamo sklad za nezaposlene, sirotišnice, bolnišnice, preskrbo siromakov... O, neskončno dobrega lahko storite s pet sto dolarji! Vidite. neka kraljica...«
»Hm,« je menila Dafna, »če si ogledamo zadevo s te plati, ni tako napačna. Posodila bi svoj naslov v pomoč svojini nesrečnim bratom in sestram... moj vzgojni zavod za propadla dekleta v Londonu... menda bi denar lahko porabila tudi v dobrodelne namene v svoji domovini, ali ne?«
»Kakopak! V kakršen koli dobrodelni namen.«
. »Pet sto dolarjev ni bogve koliko,« je zamišljeno rekla Dafna. »Za popravilo desnega krila poslopja in dokončanje spalnic za gojenke bi po-
trebovala vsaj tisoč dolarjev. Vendar mislim, da je boljše, če ne sprejmem vaše ponudbe, Miss Walpolova. Moje sorodstvo bi bilo obupano.«
»Prepričana sem. milostna, da bo moja tvrdka rada tvegala tisoč dolarjev v dobrodelne namene, če bi bili tako dobri in podpisali to izjavo,« je vzkliknila Miss Walpolova. Sama pri sebi si je oddahnila, da jo je tako poceni odnesla. Če bi bile nekatere filmske zvezdnice dobile toliko, kolikor so zahtevale, bi bila morala država pri priči opustiti zlato podlago.
»V tem primeru, Miss \Valpolova,
Bristanem,« je počasi odgovorila »afna.
»O, najlepša hvala.« Miss VValpo-lova je hlastno potegnila iz kovčega list papirja. »Če ste tako prijazni in podpišete... tukaj, prosim.«
Dafna je hitro preletela nekaj stavkov, v katerih je spretna reklama v nebo poveličevala izdelke .Kleopatra*. Miss Walpolova ji je ponudila nalivno pero in Dafna se je podpisala:	Dafna, vojvodinja Mayflo-
vverska.
»Ali imate morda kakšno svojo fotografijo pri^ roki?« je kar se da nedolžno vprašala Miss Walpolova.
»Morda v dvorni noši ali zasebno sliko, v družbi s princem ali kakšno drugo slavno osebnostjo...«
»Ne, to pa ne gre! Preveč zahtevate, Miss Walpolova,« je vzkliknila Dafna skoraj ogorčeno. Stopila je k predalniku in potegnila iz predala neko fotografijo — reklamno sliko, ki jo je naredil spreten režiser še v Angliji, ko je nastopala v neki komediji kot dama iz višje družbe. Bila je v globoko izrezani večerni obleki m je imela nekoliko nenavadno pričesko. ki jo je delala starejšo in skoraj dostojanstveno.
»To lahko vzamete,« ie rekla in jo pomolila Miss Walpolovi.
Miss Walpolova se je vrgla na fotografijo kakor kragulj na plen. Pobožno jo je zavila v svilen papir in jo vtaknila v kovčeg.
»če dovolite, milostna, vam pošljemo ček popoldne in žs jutri ga lahko vnovčite v vseh večjih newyorških bankah. Dovolite tudi, da se vam v imenu svoje tvrdke zahvalim za izredno prijaznost...«
Dafna si je oddahnila, ko so se zaprla vrata za gostobesedno agentko. Toda prehitro se je veselila. Pozabila je bila na Mary, ki je že stala pri mizi in stikala med elegantnimi, razkošno opremljenimi lončki.
»Dobro ste se držali, tudi jaz ne bi bila več iztisnila iz nje,« je tovariško vzkliknila. »Veseli me. da sem dobila tako inteligentno sodelavko!«
Dafna jo je temno pogledala, ne da bi bila odgovorila. Stopila je k mizi in oddelila nekaj lončkov in škatlic za puder Mary, ostalo pa odnesla na toaletno mizico.
»Vzemite tole in izginite,« je mračno rekla. »Dovolj dolgo ste me danes že morili.«
»Če dovolite, milostna,« se je pačila Mary, »pridem jutri tod mimo, da skupaj vnovčiva ček. Vsaka petdeset odstotkov, kakor sva se bili domenili, sicer boste morali svojo vojvodsko komedijo prehitro na klin obesiti!«
»Povedala sem vam že, da jutri ne bom tukaj, ker bom odpotovala na deželo. Sicer pa le pridite po svoje judeževske srebrnike. Ne verjamem, da vam bo ta denar kaj prida hasnil. Vrnila se bom pa pojutrišnjem, zaradi vas se pač ne bom odpovedala zabavni družbi.«
»Tudi prav,« je prikimala Mary. »Čakala vas bom že zgodaj zjutraj v hotelski veži.«
»Upam, da vam čakanje ne bo
Eremučno,« je strupeno vzkliknila lafna. »Zdaj bi vas pa prosila za prijaznost, da me pustite samo. Pripraviti se moram za drevi.«
Mary je pospravila svoj plen v veliko ročno torbicov ki jo je zmerom nosila s seboj, in naposled le prijela za kljuko. Preden je pa zaprla vrata za seboj, je še pomolila svoj predrzni obraz skozi špranjo in vzkliknila:
»Ne pozabite, vojvodinja, vsaka pol!«
Dafna je vzdihnila in ni odgovorila. Ko je slišala, da se Maryni koraki oddaljujejo, je stopila k vratom in jih zaklenila, Nato se je vrgla na posteljo in si prekrižala roke pod glavo.
Z današnjim dnem bi morala biti prav za prav zadovoljna, saj si je bila tako lahko in hitro, kakor se nikoli v življenju, prislužila tisoč dolarjev. Malo jo je jezilo, da bo morala to okroglo vsotico deliti z nečedno posredovalko, toda hitro je pregnala to misel in se jela ukvarjati z načrti za prihodnost.
Nekaj dni lahko še brez nevarnosti igra vojvodinjo. Mary jo bo sicer izsiljevala dalje, toda bo že našla način, da ji bo zavezala jezik. Zdaj bo pač lahko najela hotelsko sobo še za teden dni, poravnala drobne stroške in si še nekaj prihranila za tisti dan, ko bo morala brez sledu izginiti z družabnega prizorišča.
Ali bo pa sploh izginila? Ali ne bi bilo boljše, da bi si ta čas osvojila srce tega nekoliko domišljavega, vendar pa prikupnega Howarda in postala njegova žena? še na misel ji ni prišlo, da bi ji ta namera utegnila izpodleteti. Peklilo io je samo, da bi se pač morala potlej za zmerom odpovedati Marku.
Mark! Kljub razkošju, ki io je obdajalo. kljub zanimivi družbi, ki io je obsipala s pozornostjo, je občutila nekaj kakor domotožje. Domotožje no Markovi zdravi jedkosti, po njegovi duhoviti dovtinnosti in no njegovi dobri, čisti ljubezni.
S silo je pregnala te misli in odšla
v	kopalnico. Odišavila si je vodo z dišečo soljo izdelkov .Kleopatra’ — nekaj neposrednega dobička mora vendar imeti pri tej presneti kupčiji! — se okopala in se jela oblačiti za večer.
Dolgo je stala pred omaro in si belila glavo, katero več; 1110 obleko bi oblekla. Za izbirčnega, razvajenega svetovnjaka Henryja bi bila rada kar najbolj zapeljiva, toda spom nila se je, da je morda niegova mati sitna stara gospa, ki ima rada starinske. visoko zaprte ovratnike in nešteto gumbkov po hrbtu.
Naposled se je odločila za preprosto belo obleko iz neštetih valov belega tula, ki so jo delali vilinje nežno, nedolžno neizkušeno in neverjetno mlado. Tako bo ugajala Henryju in ne bo zbudila nejevolje pri njegovi materi in sestrah, ki so — kakor vse matere in sestre — gotovo ljubosumne na svojega edinca.
Ogrinjalo iz srebrnih lisic ii je vrnilo potrebno dostojanstvenost in bela cvetlica v plavih kodrih ji ie daiala mehak, tepol izraz.
Vzela je iz predalnika majhen kovčeg iz krokodiljega usnja — kupila ga je bila dopoldne nalašč v ta nameri — in zložila vanj športni kostim iz angleškega blaga, preprosto dopoldansko obleko in temnorjavi popoldanski kostim s plavo lisico. Upala je. da jo bo Murrayeva mati povabila za več dni, torej je že potrebovala nekaj več garderobe. Priložila je nočno srajco, zobno ščetko, nekai perila in potrebne drobnjarije.
Tako .oborožena* je čakala, kdaj ji bo vratar sporočil, da se je gospod Henry Murray pripel iai ponjo. Morala je medtem še odsloviti starega Hovvarda. kar ni bilo tako lahko, kakor je bila unala. Očitno se ie bil bogati industrijec že do ušes zaljubil vanjo in ni maral nič slišati, da bo moral nekaj dni preživeti sam, brez nje. šele, ko mu je Dafna po telefonu sveto obljubila, da ga bo poklicala takoj, ko se bo vrnila z dežele in da bo pozneje rada preživela z njim nekai dni v dvoje, je popustil in ji voščil dobro zubavo, ne da bi prebolel, da mu .njegova vojvodinja’ ni omenila, kateri in kakšni so ljudje, ki so jo povabili.
Dalje prihodnjič
H* U*M*0*R
Pri fofoqrafu
Gospod Dreta ie prišel k fotogra-111. S seboj je pripeljal svojeaa petletnega sinčka.
»Rad bi. da bi slikali moja dva dvotčka.« je dejal.
»Prav rad,« je prijazno odgovoril fotograf, »a kje imate druqega sinčka?*
»Pustil sem ga doma — saj sta si popolnoma podobna.«
Prepir
On: Ali morda misliš, da sem po-Poln idiot?«
Ona:	»To ravno ne. Popoln ni
nihče «
Požiralec mečev
»Zakaj pa potrbuješ toliko britvic?« . »Telodec me nekoliko boli, pa mi je zdravnik predpisal samo lažjo hrano.«
Sreča v nesreči
Gospod Podplat se ie zavaroval za primer nezgode za 100.000 lir potem pa odšel z avtomobilom r 'i-se potovanje. 2e naslednji dai iu le pripetila nesreča. Avto se ie mz-bil, a gospod Podplat je ostal nepoškodovan. Ves vesel ie poslal svo-lemu bratu brzojavko:
»?-iv in zdrav — sporoči obzirno men zem!«
Prej vstane
»Metka, ti si moia prva misel, ko •e zmtrai prebudim.«
»Io pravi tudi oospod Zobec.«
»z-e prav a misli na to, da jaz eno Prei vstanem «
Maščevanje
Gospod Požeruh ves zasopel pridrvi v posredovalnico za službe in vpraša službujočega uradnika:
»Gospod, ali ste nam vi priporočili 10 kuharico qospodično Nežiko?«
»Da.« pritrdi uradnik,
»Poidttfe takoj z menoj, boste z nami večeriali«
Vrlini
Oče poučuie za ženitev godnega sina: »Zapomni si, sin. Dekle, s katerim se boš poročil, mora imeti vsaj dve vrlini. Biti mora tako lepa, da bi io vzel _za ženo, tudi če ne bi imela prav nič dote, in tako bogata, da bi se z njo poročil, tudi če bi bila graa.«
Čarovnik
Učitelj: »lože, povej mi kako imenujemo človeka, ki krade?«
Učenec molči.
..Učitelj: »No, kako bi mj dejal, če bi zdajle segel v tvoj žep in potegnil iz mega deset lir?«
Učenec: »Čarovnik.«
Pojasnilo
Gost:	»Natakar,	nekai	velikega,
črnega plava v moji juhi. Prosim, poveite mi. kai je to?«
Natakar: »To ie posebno velik vitamin 5.«
Dediščina
. »Stanko je res čisto podoben svo-lemu očetu.«
»Meni se ne zdi. Kje pa vidiš podobnost?«
»Samo poglej ga. Brž ko mu vzameš stekleničko iz rok, že vpije.«
Če bi bil radoveden...
On: »Radoveden sem, kai bi storili, če bi vas poljubil.«
Ona: »Če bi bili res radovedni, bi to ze davno vedeli.«
Praktično
»Ali imaš cigareto?«
»Ne.«
»Kai ne kadiš?«
»O, pač, a s seboi nosim samo vžigalice.«
Škotska
»Zakaj si pa tako slabe volie?« vpraša prvi Škot drugega.
»Strašno me zob boli.«
»Zakai pa ne greš k zobozdravniku?«
»Alj si neumen? Sai vendar veš. da bo moi sin drugo leto zdravnik «
Zena ie kriva
Zena: »lanez. kako si' le mogel izgubiti poročni prstan?«
Mož: »Sai sem ti tolikokrat rekčl, da mi zašu žep v telovniku.«
Rešitev
»Ali si še zmerom zaročen z gospodično Kodračevo?«
»Ne...«
»No to me v resnici veseli. Kako
51	se le rešil te strašne ženske?«
»Poročil sem se z njo.«
Nagrobni govor
Govornik je dolgo poudarjal pokojnikove zasluge in njegova dobra dela in končal svoj nagrobni govor takole: »Vsi sočustvuiemo z mlado, komai tri in tridesetletno vdovo, ki...« . »Dva irr tridesetletno, prosim.« ga ie zdaici prekinil iokaioč q!us.
VZROK ZA SAMOMOR
NAPISAL M. DUC
Pred nekai dnevi sem Srečal enega izmed svojih najboljših priateliev iz dijaških let.
»Ali si bral o 1'ilanovskem?« ie bilo njegovo prvo vprašanje.
»Ne.«
»Ustrelil se ie.«
»Kaj, ustrelil? Ivan Filanovski. ki je bil zmerom najveselejši učenec v našem razredu? No. kaj takega si res ne bi bil mislil.«
»Tudi iaz sem bil zelo presenečen.«
»A Ivanu se je vendar dobro godilo. Njegov oče je bil booat. Sai je moral vendar veliko podedovati. Sicer mu pa sploh še nikdar ni bilo nič hudega. Zmerom ie imel uspeh.«
»In prav zato. ker ni bil imel uspeha, s«e je ustrelil «
»Kaj?«
»Na. beril«
. Prijatelj je potegnil iz žepa pismo m mi ga podal. Ko sem ga pričel brati, se mi je tresla roka. V pismu le bilo z lepo pisavo napisano naslednje:
Moi ljubi prijatelj!
Sklenil sem da se bom ustrelil. Ker nikdar nisem imel uspeha 111 sem bil hudem samo v nadlego, se nu zdi najboljše, da umrem. Prosim, pozdra-
vi	vse moje prijatelje in znance!
Na svidenje 1
Tvoj Ivan.
»Koko je le mogel to storiti??
»Biž ko sem pismo prejel,« mi je pripovedoval moi prijareli, »s^rn kakor hitro mogoče odhitel v Ivanovo
stanovanje. Slugo, ki mi je prinesel pismo, sem prehitel. Ko sem planil v Ivanovo sobo, sem našel prijatelja v krvi na tleh. poleq niega ie ležal revolver. Srce mu ni več bilo. Ko sem se malo razgledal po sobi, sem na mizi zagledal nekai listov popisanega pisemskega papirja. Medtem se ie vrnil Ivanov sluga. Ko ie zagledal svojega gospodaria mrtvega na tleh, se je vrgel čezeni in pričel na glas jokati.
Ko sem dognal, da ie pismo mojega pokojnega pruatelia naslovljeno name, sem pričel brati. Ivan mi ie podrobno razložil, zakaj se ie bil ustrelil.«
»Zakaj neki?« sem vprašal.
»Saj veš, da je bil Ivan zelo grd,« mi je dalie pripovedoval priiateli. »Prav tako grda ie tudi niegova sestra. Razumljivo ie torej, da Ivan pri ženskah nikdar ni imel uspeha. Lepega dne se je odločil, da si bo poskusil najti srečo s pomočjo časopisa. Napisal ie oglas in ga odnesel v enega izmed najboljših časopisov. Za sestanek je določil neko kavarno. Na domenieni večer se ie oblekel v naiboljšo obleko in poln upa-na odšel na sestanek. Komai ie pa prestopil prag ka'r -e, je za mizo, ki .jo ie bil določil za sestanek, zagledal svojo sestro, ki ni živela v istem mestu in ie že nekai časa ni videl. Ne da bi pomišljal, ie prisede' k njej in io vprašal, zakai mu n: lavila svojega prihoda. Tedaj mu je sestra zaupala, da bi se rada poročila in je brala v oason sn neki ženitveni oglas, ki ji je ugaial. Zdai if prišla na sestanek in čaka oglaševalca. •
Po teli besedah ie Ivan .vstal in kakor da bi gorelo za niim, odvihral domov ».r/i>^l poslovilna pisma ir se ustrelil.«
O vljudnosti
Mnogo se je že pisalo o vljudnosti, v šoli in doma so nas učili, da moramo biti vljudni, sami smo spoznali, da z vljudnostjo več dosežemo kakor s trmo, grobostjo in sitnostjo — in vendar je še toliko nevljudnežev na svetu. Potrkajmo si na srce in priznajmo, da smo tudi sami pogosto nevljudni, večkrat, kakor bi smeli biti in kakor je potrebno.
Ali je pa sploh potrebno, da smo kdaj nevljudnit Rekla -bi, da ne. Brž ko smo to spoznali in brž ko se zavemo, da ne bomo z nevljudnostjo nikogar prepričali in ničesar dosegli, se nam bo nevljudnost pokazala v pravi luči.
Slučajno sem zadnji čas brala več zanimivih knjig o Kitajski in Kitajcih. Šele, ko sem iz njih izvedela, kako so ti ljudje vzgojeni v vljudnosti do vseh svojih bližnjih, posebno pa do svojih staršev, se mi je zasvitalo, kako čudovita čednost je vljudnost. In razumela sem, da so Vzhodnjaki daleč, daleč pred nami v pravilih lepega vedenja.
Morda vas zanima, kako daleč gre vljudnost pri Kitajcih? Naj vam naštejem nekaj primerov.
Sin sme ogovoriti svojega očeta samo z .gospodom', svojega deda pa s ,starim gospodom'. Mati je na Kitajskem ,dobra gospa', potem šele .mama'. Kadar govori otrok s starši, mora vselej vljudno počakati, da dogovore starši do konca, nato šele vpraša, ali sme zdaj tudi sam povedati svoje skromno mnenje. Pri mizi mlajši ljudje molče, ker bi bilo nevljudno govoriti, ko govore starejši. Kitajčki svoje starše onikajo, tako veliko je njih vljudno in ponižno spoštovanje do starejših oseb, posebno do starejših družinskih članov.
Kitajec se globoko priklanja — pa ne le iz trgovske vneme — in človeku, ki je z njim govoril, nikoli ne kaže hrbta, ker odide po končanem razgovoru iz sobe zadenski.
Kitajci se prepirajo, toda prepirajo se vljudno, s priklanjanjem in onikanjem. Morda pa vendar takle kitajski prepir laže pozabijo, kakor ga poza-
bita pri nas vročekrvna zakonca, ki sta se obmetavala s krožniki in lonci...
Brez šale, vljudnost pogrešamo pri nas na vseh koncih in krajih. Poglejmo na primer v naše tramvaje. Mlada dekletca meni nič tebi nič sede, medtem ko mora mati z otrokom v naročju stati. In le redkdodaj vidi človek sprevodnika, ki bi pomagal v voz starčku ali bolniku. Šolska mladina si pa menda zapomni vse mogoče, samo o vljudnosti in lepem vedenju ji presneto malo ostane v ušesih.
Bogve, zakaj nekateri ljudje ne znajo biti vljudni ne pri brivcu ne v gostilni. Besedica ,prosim' jim ne gre čez ustnice, zdi se, da se jim je v grlu zataknila. Kako prijetno je slišati: »Gospod natakar, prosim, prinesite mi pol litra vina,« in kako nevljudno in nevzgojeno je, če se gost zadere: »Natakar, ala, pol litra!«
Vljudnost je potrebna doma prav tako kakor v družbi. Kako dobro se podrejenemu človeku zdi, če mu prijazno kaj zapovemo, če prijazno ugovarjamo — ne da bi bili zato popustljivi — skratka, če smo vljudni z njim. Vljudnost odpira vrata v človeška srca, grobost in sitnost jih pa zapirata, pa tako trdno, da se pozneje le težko še kdaj odpro.
Kajpak se tudi vljudnost lahko popači in skazi v priliznjenost in hinavščino. Vendar ima vsakdo nekakšen instinktiven čut, da prav hitro loči vljudnega človeka od laskača, dobro vzgojenega in pošteno mislečega od hinavskega in priliznjenega. Sicer se pa hinavec sam kar hitro izda, ker ne more skriti, da ima srce in vljudnost samo na jeziku in da ju ne uresniči v dejanju.
Zdaj vsi, prav vsi še posebno po-tebujemo vzgoje k vljudnosti. Povsod je treba čakati, povsod se moramo oborožiti s potrpežljivostjo, če hočemo doseči svoj cilj, povsod se moramo odpovedovati in omejevati. Ce bomo vse to storili ljubeznivo in vljudno, bomo koristili sebi in drugim; vsejali bomo zrnce dobre volje, ki se bo razrastlo v veliko, košato drevo ljubeznivosti in vezalo človeka do človeka v vedre, srečne ljudi.
Saška
Urejuje A. Preinfalk
Problem st. 253
Sestavil G. Kordes
Beli: Khl; La5; Sf2; Pb3, q2, h3 (6) Crm: Kh4; De3; Pc5, qS, 1,5. (5)
Beli na poleži zmaga
Presenetljivo, kaj ne? Toda črnega kraka si ie treba malo ogledati, pa bo slo.
Problem st. 254
Sestavil dr. E. Mazel
(Tj trije modeli so risani izrečno za »Družinski todnik« in niso bilj Se objavljeni.)
Za poletne dni so zelo primerne obleke, ki jih vidimo na naši sliki. Prva obleka je sestavljena iz dveh delov. K črnemu krilu oblečemo kazak iz vzorčaste svile. Sedelce je zelo nabrano. Tudi pas iz črne svile ie naguban. Druga obleka ie iz vzorčaste svile. Izrez ob vratu in krito sta nagubana. Širok temen pas zavežemo v veliko petljo. Tretja obleka ie iz pikčaste svile. Zapenja se z gumbi na hrbtu. Rokavi so zvončasti. Krilo
poživita dva žepa.
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ
in iopičih moramo vselej zapeti tudi:; gumbe, da obdržo svojo obliko. ;;
Za suknje in suknjiče, plašče in |o- i I pice od kostimov izberemo obešalnike:; s širokimi rameni. Kovinasto kljuko;; ovijemo s staro svileno nogavico ali ’ kakršnim drugim trakom, varovati seil pa moramo volne, ker se v njej rade'; zaredijo moljeve ličinke. Navadne obe-;; šalnike prav tako ovijemo, ker se na tankih poletnih oblekah hitro pozna '• rob. zlasti če ie blago precej težko. :
Svetle poletne obleke, ki jih že s samimi potnimi rokami zamažemo, v' omari pregrnemo s pregrinjalom, ali i jih obesimo v papirnato vrečico. Ta-; ko tudi preprečimo, da jih pri premi-; kaniu in iskanju obleke, ne zama-' žemo.	;
Vsak teden bi morale znositi iz; omare vsaj en del svoje obleke. iO' obesiti v senco in dobro očistiti. Naj-J prej jo iztepemo z iztepačem. ki ga 1 ovijemo s čisto cunjo, da preveč ne j pokvari blaga. Potem jih dobro oščet-* kamo in če ie še kje kakšen madež,* tudi tega odstranimo. Obleko čistimoŽ s čistilnim sredstvom in s krpo izi enakega blaga, tako da io enakomer- ♦ no drgnemo v smeri niti. da počasi * vsrka umazanost in mokroto.
V omaro ne smemo nikdar obesiti ♦ vlažne ali mokre obleke. Očiščeno* obleko zlikamo. Tudi pri likanju mo-I ramo biti previdni, laziti moramo} na to. da tkanine, ki se rade svetiiot likamo narobe, volnene stvari »a * zmerom čez mokro krpo. ki io ne« smemo nikoli popolnoma posušiti. }
Obleko ohranimo tudi. če io nat hrbtu in pod pazduho zavarujemo s J primernimi vložki, ki jih lahko pe-1 remo. Prav tako ie tudi dobro, čel večkrat preoblečemo perilo.
Za vsak prispevek, objavljen v lej rubriki, plačamo 10 lir
Mal v 3 potezah
257. Katalonska igra
; Dr. Aljehin—E. Bogoljubov
;	Solnograd, VI. 1943.
:	1. d4, d5. 2. c4, e6. 3. Sf3. Sf6.
14. q3, c5. 5. cd5, SXd5. 6. Lq2, Sc6. ;7. 0-0, Le7. 8. dc5, LXc5. 9. Sbd2 ;lBeli namerava s konjenico zasesli
• važno osrednjo točko d4; dobro ie Itudi 9. Dc2 z a3. Tdl itd.) 0-0. 10. ;Sb3, Lb6. 11. Lg5, f6. 12. Lc1, De7. ;13. Sfd4, SXd4. 14. SXd4, Td8. 15. ;e3, e5? (Bogo je spet pdštenega
• kozja ustrelil; e5 naj bi pripravil z !Df7, pa bi to pot proti Aiiehinovi .Katalonki kar dobro uspevali
16. LXd5 + , TXd5. 17. Sf5 IKvali-•ieta ie šla po gobe; v nadaljnjem pa ise spet zbudi nekdanji velemojster in ;izkoristi prav vsako možnost za reditev, kar mu končno tudi uspe.1 :LXf5. 18. DXd5+. I.e6. 19. Df3 (Beli jima to težavo, da ne more takoj raz-! viti damskega lovca, vendar se nam ;zdi, da bi no 19. Dd5 (Tc8. 20. Teli vseeno laže uveljavil kvaliteto!
Lc4. 20. Tdl, e4. 21. Df5, g6. 22. Dh3, Td8. 23. TXd8+, DXd8. 24. Ld2! [Svetovni prvak mora celo paziti in to ga ravno še rešil DXd2. 25. Dc8+, Kq7. 26. DXc4, LXe3! (Enega nevarnega lovca se je beli odkrižal. druqi qa pa maščuje, saj ga ne sme vzeti, če noče nasprotniku takoj dovoliti remija ah izgube trdnjave. Črni ie dobro spoznal, da je njeqova morebitna rešitev edino na oslabljenem kraljevem krilu, kamor sta bila uprta oba lovcol
27. Dc7 + , Kh6. 28. Tfl, Ld4. 29.
Df4 + [Izmenjava dam ni samo zaželena, ampak celo potrebna, saj ie črni mislil še sitnariti z e3; nastane ena izmed boli izjemnih končnic, ko kvaliteta proti kmetu ne more zmagati; zapomniti se velja, kako črni zlasti kmete razporedi, da se mu ne more nič hudega zgoditil DXf4. 30. qf4, Kh5. 31. h3, 1,6. 32. b3. e3. 33. fe3. l.Xe3 + . 34. Kq2, a5! 35. f5. bb! [Torej na polja lovčeve barve.1 36. Kf3, Lc5. 37. Ke4, q5. 38. Tdl :(Pozni smo, tankisti!] Kh4. 39. Td7, Ii5. 40. Th7, La3; remis. Ce se stolp spravi nad kmeta f5, črni s KXh3 in q4 celo j zmaga, če bi pa beli kralja zadrževal na g2, lovec sam brani točki b6 in f6. Bogoljubov se ie po nemarni na-jpaki svetovnemu prvaku kar cjobro izmazal. Optimizem ie bil na mestu; jopirnl se je na boljši razvoj sil in ;na nekoliko negotovo postojanko belega kralja.
Borovničev zavitek
Zamesi testo iz Vikile presejane moke. 1 žlice olja, 1 žlice kisa, za oreh masla in 1 tajca. Testo ne sme biti preveč trdo. Včasih dolij nekoliko vode ali mlečnega nadomestka. Ko ie testo dovoli gladko, qa pokrij s toplo posodo in qa pusti počivati vsaj eno uro. Potem testo zvaljaj kot papir tanko, potresi očiščene, oprane in odtečene borovnice, sladkor, nekoliko drobtinic, nastrgane limonove lu-biriice in vanilijev sladkor. Testo zvii, aeni v namazano pekačo in speci.
R. B., Novo mesto
Krompirjevi svaljki
Vzemi 20 dek riža in 20 dek stolčenih makaronov. Oboje zmelii na kavuiem mlinčku, da dobiš enotno moko. Iz te moke. 1 kile pretlačenega kuhanega krompirja in 1 jajca, če ga kihko pogrešiš, ugneti testo kakor za navadne krompirjeve svaljke. Svaljki buido okusnejši, če dodaš testu še žličko masla. Kuhaj jih 15 minut v slanem kropu. Zabeljene z drobtinicami jih daj s solato ali kakšno omako ria niizo.
Iz te količine lahko narediš svaljkov za petčlansko družino. Z niimi bodo vsi zadovoljni, tvoja zaloaa enotne moke pa pri tem ne bo prav nič trpela , G. M., Ljubljana
Ceneni keksi
Za cenene kekse potrebuješ 'h kile enotne moke. dobrih 5 dek maščobe, 10 dek sladkoria, 1 jajce, 1 kozarček vode ali mleka, 1 '/a pecilnega praška m moko ter maščobo za pekačo.
Moko presej na desko, prideni sladkor, zdroblierio maščobo, presejan pecilni prašek, iaicc in vodo ali mleko, da dobiš nepretrdo voljno testo. Nekni časa ga pusti počivati, potem ga razvaljaj, izreži s petelinčkom pravokotne oblike, ki jih v vroči pečici zlato rumeno speci.
M. D., Ljubljana
Riževi omleti
Primerno količino riža skuhaj v slani vodi. da postane precej razkuhan. Kuhanega odcedi in ohladi. Ohlajenemu primešai 1 iajce in nekaj žlic enotne moke, zalij z mrzlim mlekom, ki si ga pripravi iz mlečnega nadomestka, osladi z žlico sladkorne moke ali sipe in izboljšaj okus z nastrgano limonovo lupinico. Testo mora biti prav tako tekoče kakor zn prave omlete. Iz tega testa speci omlete uh potresi z grozdičjem ali marmelado, zvij in dai na mizo.
A. V., Fužine pri Ljubljani
*
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete tiikoi po obiavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družin, kega tednika«, KoEček za praktične qospodiuje, Ljubljana. Poštni predal 253.
Ali pravilno negujemo svoje obleke?
Obleka, ki io nosimo vsak dan. se že po enem letu precei obrabi in ogu-
li.	Tedai iščemo vzrok, zakaj ie že toliko obrabljena in zakaj ni več takšna kot takrat, ko smo io prvič
• Porabni nasveti 11
najboljše odvajalno sredstvo
REŠITEV PROBLEMA ŠT. 251
1. s,m. 0(16. 2. 0(16 mat 1. . . . K X<*3. 2. Pf2 mat 1. ... Kc3. 2 o6 mat 1. . . . 8c4. 2. Sbr» nmfc 1. . . . 8f&. 2, e(i uio t
REŠITEV PROBLEMA ŠT. 252.
•! Txg2. 2. LpS, Kgl 3. Dal mat Tp4 h 2. TXg4-{- K X Ii2. U. Dh8 aH
Izdaia K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.