Leto XVII.
f Cetj«, dne 1. marca 1H07.
Ste*. 26.
DOMOVINA

»Slovenski Tahak".
Nekaj misM o slovenskem otroške« vrtcu v Gradcu.
Kakor ao poročali slovenski čašopiri. naiaerava sala šolska dražba usta-aoviti v Gradca slovenski otroški vrtec, kakor hitro se bo nabral potreben Baterija I. Človeka, ki pozna Gradec, ali bolje rečeno onemu. ki pozna graško slovenstvo iz slovenskega časopisja, ki tako rado sanjari o oaib neštetih tisočih Slovencev — ae taka ustanovitev zdi neobhodno potrebna in takoj mogoča, kakor hitro je dražba Cirila in Metoda voljna prispevati za to potreben denar. Poznani in dobro vem. da je v današnjih časih prav nepopu-larno ia nevarno stopiti pred graške Slovence x mnenjem, da bi bil tak otroški vrtec skoro da brezpomembea! Pomenil bi toliko in toliko rednih izdatkov več v stroških aaše šolske drolbe — nspeh pa bil tako minimalen, da si apam trditi, da hi bil to aavrien denar, ki M kje dragje nosil boljše procente!
Na glede aa to, da večletne predpriprave in nabiranje materijala ni prinesla nikakih pozitivnih rezaltatov, a katerimi bi se dalo resno račnnati — za otroški vrtec bi bilo po aedaajem poizvedovanju pripravljenih kakih 10 otrok — ae mi zdi namera ponesrečena, ki se is narodnogospodarskega stališča gotovo ae more odobravati. — Poglejmo v domovino, poglejmo v naše obmejne kraje, kjer nam nasprotnik agrablja kos za kosom aaše zemlje ia raznarodaje aa tisoče slovenskih otrok t nemških šolah. Ali poglejmo v naša predmestji, v važne industrijalne po-
stojanke, kjer nas nasprotnik tre v našem jedru, se gospodarsko jači, ia mi postajamo njegovi hlapci! Taa doli doma se ne borimo samo zato. da branimo slovenske ljudi — tam branimo tudi slovensko posest, slovensko zemljo, ki mora ostati naša. Kedar ho naše stališče ob jezikovnih mejah atrjena. kedar bomo s največjim naporom uničili moč nemštva v jezikovaih otokih, ki morajo aaravno po vatrajaea dala utoniti v slovenskem morju — takrat šele bomo lahko večjo pozornost obračali aašim izseljencem v tajini, posH.no še v Gradcu.
Če je dovolj zdravega v graikem slovenstva, potem mislim, ds bodo Imaeli graški Slovenci dovolj moči, d i rešijo slovenstvu, kar w rešiti da — a brez žrtev naše šolske dražbe, hi mora gotovo tadi a tem račanati, da poauga predvsem tam, kjer je aevarnoal večja ia eventualna izguba aaadepolaejia — Da ae ae razama prav!
In Ia aekaj! Res je, da pravimo, da je mladiaa naša bodočaost! Gotova, a v tajini pa moramo prvo poaornaat in skrb obrniti na stoveaska starte, da te ohranimo v stiku a kulturnim in delovala ftivljeajea slovenskim! Kaj aam pomaga, oe smo prepresili in pridobili starte, da aam prepastijo otroke sa otroški vrtec — otroke, ki občajejo doma nemški, ki stopijo pozneje v nemške šola in tive vendar tadi Ur-ljeaja kakor ga ftivi mladiaa — ae ločena od nemškega sveta in življeaja, ki vpliva trajno na človeka! Izkainja. žalostna izkušnja naa pa ati, da Baši najboljši ljudje le redkokdaj aaejo v tajini svoja otroke okraniti slovenstvu.
Zato smo bili mi doslej še vedao za nič, ker imamo saai premalo narodae vzgoje in v tujini izgubiao takoj stike z življenjem naroda
Zbrati ia organizirati graški alo-venski živelj, mu postaviti skapno aa-rodno ognjišče, kjer bi ae zbirali — to pa je velika aaloga in dolinost graških Slovencev. Misel o ustanovitvi Narodnega doma — aeveda ne po ia-lostnih vzorcih v doaoviai — ni prenagljena ia ni fantazija, aa to se lahko rasno in trezno ausli! To pa hi bil korak, ki bi nna več koristil, ko aaiaikaj, kar aoai lepo iae in staae dovolj — aada pa ne rodi nobenega, ker niso za to dani pravi predpogoji To le v blagohoten pomislek gra-škim Slovencem in druibi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani!
jugoslovanske Trsta.
Pod tem naslovom sito priobčili v štev. 20 aekaj splošnih opazk k dnevnemu redu imenovanega zbora, katere smo vzeli ia uvodnika v .Rdečem Prapora". Danes priobčujemo is istega lista odlomek Kristanovega govora taktiki in volitvi 1907", ker je v njem jasno oanačeno stališče soc demokratov napram drurim slov. političnim atran-kaa in napraa predstoječim volitvam.
K. Kristan pravi:
„Ali aa adeleibo pri volitvah sili stranko poaebni politični položaj, ki je aaatal na Slovenskem. Najraočaejšo stranko na Slovenskem se pozna, da
je klerikalna. Glede tega so račna-precej jasni. Nastopa naj pod katerim si bodi imenom, svojega kleri-kalizma ae a taji. Kogar res odbija klerikalizem. on ne more biti ajea pristaš; kdor hrepeai po klerikalizma, ae sprijazni z njegovo aovo. bolj demokratično obliko ravno tako. kakor ae je nekdaj a staro konservativno. Dragače je s liberalizmom. Porodil se je aa Slovenskem, razvijal se je. dosegel je kalaiaaeijo, s najvišje točke gre pa rapidao navzdol. Deloma je to vteaeljeao v razmerah. Politične razmere sprealjajo gospodarske; libera-lizea se razvija nspešao tam. kjer cvete industrija, katere pa na Slovenskem ni maogo, a še ta je večinoma v taji h rokah. Toda kar skratka zanikati se no more razrednih in sta-aovskih razlik na Slovenskem; tako še, da bi intelektualni fafc-lshko porabili njih etanento in njih zanesljivo svobodo-Da ar nt prišlo do cilja, je pa kriva od začetka posneje popolnoma zavožena taktika, sdraitnn s skrajno nedelavnostjo liberalnega vodstva Slovenski liberalizem je sedel aa prestola in je čakal, kdaj pride ljudstvo Urez jasae programatične podlnge se ja liberalna stranka neprenehoma meta-morfizirala; kako je izpreminjala svoje mnenje v tako vaini stvari, kakor ja volilna pravica, je ie v iivea spomina. Ni torej čudei, da je izgubila zaupanje skoraj povsod. Danes je sliks ta: Na eai strani klerikalna mana. ki pojde aa svojim vodstvom slepo čes dra in stre; ua dragi straai socijslnodemo-
torji
toga
LISTEK.
Stanje in delovanje sa-vinske podružnice Slovenskega planinskega društva v letu 1906.
M« podlagi tajnikovega poroti!, pri XIII. občaem »kara.
((ML)
Pot Okreielj - Kumniiko udlo jo podratoico stal mnogo truda, dela, nadzorovanja in denarja.
V drogi vrati jo bilo mnofo dela in stroikov glede Mozirske koča.
Moziraka koda ae je postavila in izročila prometa leta 189«. Tako je leta 1906 slavila desetletnico. Da se proslavo dostojno izvrti sestavil sa ja T Mozirju slsvnostni odbor s gospodom dr. Ooričar Josipom nn čelu. Sklenilo ae je, ob priliki desetletnico spraviti kočo v najlepši red in urediti po vsem pogorju poti, markacije itd.
Vse to M je starila Koča aa ja od znotraj obilo s deskami: pod, strop, rte a«. V ikladik so aa ubila letvice Stene in strop no ss prebarvali. Parad (lefiiča) as je na novo aaredil. V kočo, kjer so doslej bila I« slsmnice, dale so se tri timnice ia tiče. Nabavila so sa ia: omara sapaaado, aovo Kadilaa ognjiMa in več posode
Svet, kjar koča stoji, ta ja kupil in sa ja naredila kupua pogodba. Okoli koča sa je ssmlja poravnala in se letos napravi okoli koče ograja.
Pot k studencu, ki vodi čez visoke skale ia prepade <s je izdata, razliril ia popraviL
Studenec sa je očedil in izkopal; okoli studenca so je nsprnvil t m dolg is 1 m lirok cementni obod. Strebs tudi iz cementa je pol metra nad semljo. Napeljala se je cev iz studencu za odtekanje prsobile vode v korito. Studenec ima vrata, ki ao na ključ.
Vse to ia popravila potov na Ooliki plariui ja stalo precej denarja.
V	Mozirju se je nsbralo 83 K »O vio, v koči pri desetletnici pa 1« K. Toda ta a ota daleko ae donega otročkov, katera ja padralaica imela »a Mozirako koča v letu 1906
Slanost dtsetletaice imela so je vriiti primerno doatojao. Pri koči se je nameravala prirediti gorska alavaost
V	to svrho so Mosirčani darovali pijačo ia rasna mrzla jedila Na predvečer slarnosti zbrali so ss neksteri planinci in tri navdušene planink. v koči. Pokali so topiči ia kurili ao se kresovi
Tods — po noči začel je vihar in det svojo burke briti
V koči ni sirer bilo slabo; Pijače, jedil, ssbave in humorja bilo je dosti — a nobenega udeleženca slavuosti as več. Vkljab skrajno slabemu vremenu so se v koči govorili slsvnostni govori, pele so se nn£e narodne popevke itd. Vni so bili dobre volj. in nobenemu ni bilo Inl, da je prijel sicer suh gori, u je moral v detju doli. Pri lepem vremenu je bilo pričakovati več kot
sto udeležencev, tako pa ja to slav noat tadi 16-90 oseb opravilo
Kaj pa drag. koče?
V	Kocbekovi koči ia v .Jubilejni kapeliai" zraven koče al bilo letos večjih popraviL Oskrboval je kočo od 15. jnlija do 16. septembra stari nai zanesljivi oskrbnik Jnrij Plu-niniek p. d. Krssovee iz Luč. Kocbekova koča je tadi prorijantiranu, namreč dobijo se r njej pijača ia razne konzerve. Za dobro ohranjeno pivo in vino je preskrbljsno, ker je v bliiini koče zelo dobra klet v pečeh.
Prostor, kjer stoji kspelicv se je to leto uredil v zemljiški knjigi.
V	Lučki koči so se čez sklada nabile letvica, tako da ne piie več veter skozi tprsnje.
Gornjegrujska koča naMe-aini dobila je novo ograjo Pred kočo sta ae postavili dve novi misi in sir sa naredile ttiri klopi Koča ja dobila aov prag ia s. je podzidek koče zadelal s cementom. Na eai strani koča se js kot odtok napravil tirok tleb ia
kratično delavstvo organizirano ia zanesljivo; med obema nejasnost, negotovost. ostanki starega liberalizma, nedozoreli osnntki novih oblik. Na to polje mora stranka stopiti pri volitvah. Za socijalnodemokracijo so bile volitve vedno predvsem priložnost za agitacijo. Letos je pri nas U agitacija lahko direktno uspešna Inteligenci je treba pojasniti, da so njeni interesi vseskozi soglssni z interesi delavstva: resnično svobodomiselnim se mora pokazati, da je samo sorijalna demokracija jez proti klerikalizmu. In če je v slovenskem narodu res zavednosti in svobodne misli, tedaj mora doseči naša stranka v tem boju lepe uspehe."
In dalje:
.Ako pa hočemo vedeti, kakšne taktike naj se položimo. je zadostno, da se ozremo nekoliko v preteklost. Svoje velike uspehe v zadnjih letih ima jugoslovanska sorijalna demokracija zahvaliti načelu, ki ga jo strogo izvrševala: Dostojni politiki. Vsepolno je bilo surovosti na Slovenskem v časopisju. na shodih, v javnih zborih, vsekamor je posezala umazanost in močvirje je postalo že splošno nevarno. V pravem časn je socijalna demokracija stopila s svojo taktiko, nastopila je proti surovosti v političnem bojn in njen uspeh se ne opaža samo v stranki, temveč v javnem življenju sploh. To načelo mora biti merodajno za našo taktiko tudi pri volitvah. Mi ne želimo uspehov, ki bi jih dosegli z brutalnostjo ali gnojnico, a tndi ne trpimo brutalnosti in blata proti svoji stranki. Ako se nam posreči, odstraniti surovost tukaj, je pa mogoče, da se privadijo stranke sploh stvarnemu, dostojnemu boju in da odpuste tadi med seboj nizkotnost. ki bestializira in uničuje narod sploh. Primerno sredstvo, da uplivamo na to, imamo. V marsikaterem okraju bodo igrali socijalni demokratje vsaj pri ožjih volitvah važno nlogo. Kako naj v takih aln-čajih ravnajo orgaaizacije, ae ne more določiti generalno v naprej, kajti odvisno je lahko od različnih okoliščin. Ali eno načelo lahko izrečemo že danes: Na noben način ne sme pričakovati volilne podpore od socijalne demokracije taka stranka, ki bi vodik volilni boj s surovimi, brutalnimi in umazanimi sredstvi."
Svetovno-politični pregled.
Domate daiala.
V češkem deželnem zbora je stavil posl. Rppinger v imena vseh strank predlog, naj deželni zbor naloži komisiji za premeoo volilnega reda, naj tekom 14 dni poda deželnemu zbora predlog, ali se naj npelje volilna dolž-
cementa. Streha se je popravila in prebila. Naredila se je nova drvarnica in nova dolga lestvica. Studenec se je popravil s cementom.
Tj kočo priporočamo v poset vsem onim, ki bi radi dihali v sč svež planinski zrak. ki bi radi uživali v krasni naravi nekaj prijetnih uric in ki bi radi imeli krasen obširen pregled po naši domovini — pa bi ne lezli radi po strmih pečeh in nebo-tičnib vršacih.
Tudi v Hausenbichlerjevi koči je bilo nekaj popravil. Nadzornik koči je gospod Wudler Rudolf, učitelj v Griža h, kamor se je obrniti raui eventualnih izletov.
Za Friachaufovo kočo. ki se ima vsled sklepa občnega zbora v Celju leta 1906, postaviti na Klemen-šekovi planini na severni strani Oj-etrice, ko bode sklad za to kočo do segel primerno svoto, se je izdal poziv
nost na (deškem in če se odloči za to. naj obenem predloži zakonski načrt, s katerim se določa ta volilna dolžnost.
Posl. Dvofak je stavil predlog, naj bi se ustanovil bonifikacijski fond za starostno zavarovanje malih kmetov in služinčadi pri deželnem zavarovalnem fondu cesarja Franca Jožefa.
Za ustanovitev podobnega zavarovalnega fonda za obrtnike se je nakazalo 500.000 K.
V gališkem deželnem zbora je posl. Abrahamowicz interpeliral vlado, ali ji je znano, da kanijo delegirati izvengališko sodišče, katero naj vodi preiskavo in pravdo proti rnsinskim dijakom, ki so .napali Ivovsko vseučilišče". V interpelaciji (»oudarja. da treba pustiti gališkim sodnim oblastvom, da sama rešijo vprašanje, se li ima vso stvar odstopiti izvengališkemn sodišču ali ne. vsekako pa zahtevajo interpelanti. naj vlada gleda na to. da se pravosodje obvaruje nepoklicanih vplivov. Tudi mestni zbor Ivovski je sklenil podobno resolucijo, v kateri se brani proti napadom, kateri lete na »poljsko gospodarstvo" in »poljsko pravosodje" ne samo z duuajskih listov ampak iz vseh civilizovanih dežel. Poljakom je hudo. da ves svet vidi. kakšni so. kjer se čutijo gospodarje. .Dziennik Polski" piše. da bode pravda proti ra-sinskim dijakom na predlog pravosodnega minist.Bi»a potlačena. To bi bilo poljski gospodi še morda najljubše.
Salcbnrški deželni zbor je sprejel soglasno predlog, da se proglasi nemščina kot izkljnčljivi uradni jezik vm»h deželnih in občinskih nradov na Salc-burškem (Kak uradni jezik naj imajo ti uradi, saj prebivajo na Salcburškem itak samo Nemci?)
Ministrsko predsedništvo je razposlalo program državnih podjetij v svrho gospodarskega povzdignenja Dalmacije. Ta program je zelo obsežen in obsega vse stroke narodnega gospodarstva. poljedelstvo, trgovstvo, industrijo, mornarico, ribištvo, železnice: ceste, Inke, regulacije rek in hudournikov. vodovode in osuševanje moč-virjev. zdravstvo, šolstvo, promet s tujci — skratka vse to — kar so avstrijske vlade celih sto let, kar je Dalmacija pod Avstrijo načeloo in temeljito zanemarjale. Vse to, kar so te vlade v enem stoletja zanemarile, hoče sedanja vlada v 10 do 16 letih popraviti in dohiteti. Sedanja vlada pa ni prišla do tega spoznanja iz ljubezni do dalmatinskega prebivalstva, ampak iz atraha. da bi morala Dalmacijo odstopiti Hrvatski Nova doba na Hrvatskem in resolncijonaška ideja, ki si je osvojila v Dalmaciji večino prebivalstva, je v dunajski vladi vzbudila spoznanje, da je bolje potrositi za Dalmacijo nekoliko milijonov ter jo pri-
za nabiranje prispevkov. Prostor je že kupljen. Prispevki pa kapljajo prav počasi io v malih kapljicah. Rodoljub-kinje in rodoljubi nabirajte v ta namen o primernih priložnostih. *)
Tndi na R a d u h i se namerava staviti primerna koča in so dogovori s graščinskim oskrbnikom v Gornjem grada fe dokončani.
Radi delavske koče na Okrešlja se je z graščino naredila najemna pogodba.
Omeniti še moramo, da so se vsi razni poti uredili, očedili in tuintam razširili. 6est potov se je na novo markiralo pri 19 tih pa ae je aurkaeija prenovila.
*) Jtoaovtaa* rada (prejema v ta tvrbo »*ako I« tak« malo avoto ia bo4* isto Uka-ula ter jo poslala predsednika g. Kocbeka v
Oon jigrad. IVkalino. da toaao ceniti nota. ki j« »icer Nemec, ali poštenjak, katerega Črtijo tovialatifiai sorojaki tavoljo tega, ker ni sam Slovenca« nenaklonjen. Opomba aredniitra.
vezati nase. kakor jo pa zgubiti. Avstriji je dalmatinsko obrežje potrebno, zato bi je rada rešila za vsako ceno. To je pa spoznala malo kasuo. morda celo prekasno. Nemški listi soglasno pišejo, da mora avstrijska vlada pred vsem spraviti na čisto vprašanje, kaj je z Dalmacijo — ostane li avstrijska ali bo morala biti združena s Hrvatsko. Nemci bodo dovolili potrebne milijone za vladni program šele potem, - ako bodo vedeli, da ostane avstrijska, sicer pa ne. Za nas Jugoslovane je to vprašanje ogromnega pomena, zato si bodo morali naši politiki dobro premisliti, kara krenejo, ali z Dunajem — ali z Budimpešto
Ogrski naučni minister grof Ap-ponyi je predložil parlamentu nove šolske zakone, kateri imajo edin namen izročiti vse ljudskošolske učitelje brezpogojno vladi v roko Vlada bo imela po novih zakonih učitelja v absolutni oblasti, madžarizatorje bo poplačevala, narodnočuteče učitelje pH odpuščala iz službe ali je drugače preganjala in mučila. Glavni namen novih šolskih zakonov je gojitev državne ideje madžarske in madžarskega jezika. — Ta zakon bode posebno hudo zadel Slovake. Rumuni in Srbi so narodno bolj zavedni ter imajo kot pravoslavni vrhu tega še svoje posebne verske šole, katerih jim Madžari ne morejo ugrabiti. Slovaki so pa po novih zakonih izročeni brezobzirni in nasilni madžari-zaciji.
Vrtanje države.
— Avstro-Ogrska In balkanske
države. Nek srbski politik je v pogovora z dopisnikom .Časa" v Pragi dejal: »Ako bi v politiki veljala kaj hvaložnost, moral bi že stati v Belem gradu, v Pragi in dragih slovanskih državah spomenik gr. Golnchowskega Pomislite samo. da bi te teritorialne ugodnosti k Srbiji in k Balkann bila uživala ves ta čas Nemčija mesto Av-stro-Ogrske. Ne bilo bi morda enega samega indnstrijalnega izdelka, katerega si Balkan mora uvažati iz tujine, na katerem bi ne stal znani napis: »Made in Germanjr" (napravljeno v Nemčiji.) Nemčija bi nas ovladala igraje in kakor bi trenil trgovsko in indu-strijalno, vsak srednji politik pa ve. kako majhen korak je od gospodarske odvisnosti do politične. Zato moramo biti hvaležni samo politiki grofa Go-luchonrskega in njegovih prednikov, politiki kratkovidnosti, trme io draženja, da smo si do sedaj ohranili kos gospodarske neodvisnosti in da smo se konečno zmajali k bolj energični obrambi svoje politične samostalnosti. Vaš bivši minister vnanjih stvari ima gotovo mnogo slovanskih grehov na vesti. No, pripišite mu na dobro vsaj
to veliko zaslugo za očuvanje slovanskega značaja Balkana."
Da. naši .vnanji politiki" so srečuo dosegli, da se danes glasi iz Belega grada. Zofije. Bukarešta in od povsod na Balkanu: Proč od Avstrije. Račun te politike plačuje naša industrija. Na-cijonalni Nemci ščuvajo dan na dan proti balkanskim državam, katerim hočejo za vedno zapreti naše državne meje.
»Bohetnia". glasilo čeških Nemcev govori drugače, ta obsoja soglasno s Čehi in nami avstrijsko diplomacijo, katera je odvzela naši industriji edini ji še odprti trg — na Balkanu. Toda. kaj narodnim šovinistom to mar? Oni žive od zdražbe in narodnega napuha — in to je za nje dovolj
Dopisi.
Tretje letno poročilo javne iolake narodne knjilnice na Oorioi v Savineki dolini. V letu 190« se je kujižnira izpopolnila z Jurčičevimi spisi, a knjigami .Slovenske Matice". .Slovenske šolske matice". »Družbe sv. Mohorja". .Hrvatskega pedagoško - književnega zbora". .Slovanske knjižnice" in .Knjižnice za mladino"; pomnožila se je tudi šolarska knjižnica, ki tvori poseben del knjižnice za rabo šolske mladine.
Vsega sknpaj šteje knjižnica HOO slovenskih in hrvatskih knjig.
Odrasli Ijndje so si izposodili iz knjižnice proti plačilu 606 knjig. L j. za 100 manj. nego v letn 1906. kar prihaja od tod. ker se je knjižnica v spomladi za 14 dni prej zatvorila ter se je v jeseni za 1 mesec pozuej otvorila. nego prejšnje leto.
Knjižnica je imela v letn 1906 troškov	126 K 33 v
dohodkov pa _103 . tiO .
torej je bilo koncem leta
primanjkljaja	SI K 73 v
ki se bode pokril z darovi. Ta račun se nanaša tudi na šolnrsko knjižnico.
Po vaseh so uabiti tiskani razglasi: »Iz javne narodne knjižnice na Gorici se izposojajo knjige vsako nedeljo in praznik od 1. do 2. ure."
Večinoma pa se izposojujejo knjige v zimi po naročilo odraslih vsak dan pred in po poduku po šolarjih.
Knjižnica obsega sledeče oddelke: I. Spisi za narod. II. Poezije. III. Knjige družbe sv. Mohorja a) Slovenske ve-černice, b) Koledarji c) pobožne knjige. IV. Slovenska Matica a) Knezova knjižnica b) Zabavna knjižnica c) Slovenske narodne pesmi d) Letopisi e) Zbornik, f) Zgodovina slovenskega slovstva g) drage knjige. V. Zgodovina a) posvetna b) cerkvena. VI. Pri-rodopis. VII. Slomšekovi spisi. VIII. Slovanska knjižnica. IX. Jurčičevi zbrani
Napravilo se je tudi čez 70 novih orijentacijskih tabel iz mecesnovega lesa ter so se iste nabile s pocinkanimi žreblji na določena mesta. Prebarval je te table in napravil napise gornjegrajski domačin slikar gospod Josip Miknš.
Podružnica je priredila tndi dva večja izleta, ter je poslala v vodniški tečaj v Ljubljano Jakoba Pečovnika iz Luč, ki je enomesečni tečaj z zelo dobrim nspehom izvršil.
Preiskovale so se razne podzemeljske jame in se je skrbelo za primerno reklamo po domačih in tujih časnikih in knjigah.
Sedanji odbor, ki je bil koncem leta 1905 na občnem zbora v Celju voljen za dobo treh let sestoji iz gospodov: načelnik Franc Kocbek, nadučiteij v Gornjemgradu (ob enem blagajnik); tajnik Ignacij Šijanec, nčitelj isto ta m; odbornika Franc Podbrežnik,
tajnik okr. zastopa v Bočni in dr. Joa. Vrečko, odvetnik v Celju.
Rojaki in rojakinje! Pristopite kSavinki podružnici Slov. planinskega društva! Ustanovnina 60 K enkrat za vselej, oziroma 6 K (vstopnina prvo leto 2 K) ni bogsi-g a v e k a j. Dobivate pa zato »Planinski Vestni k" mesečnik. kiprinaša i zborne članke brezplačno ter imate razne ndobnosti v planinskih napravah.
Članarina, oziroma drogi prispevki se pošiljajo na naslov: .Savinska podružnica Slov. planinskega društva v Gornjemgradn".
»Savinski podrnžnici" pa želimo, naj se bnjno razcvita I v blagor naše domovine!
— f —
spisi. X- ») Živinoreja, b) poljedelstvo,
c)	sadjereja. d) čebeloreja, e) Tino-gradništvo. f) vrtnarstvo, g) hmeljar-štr1), XI- Zdravoslovje. XII. Pedagotka knjiinica XIII. Ilustrovani narodni koledarji. XIV. Drage knjige. XV. So-larska knjiinica. XVI. Hrvatska knjiinica: a) Zabavna kajižniea Matice hrvatske. b) Packa knjiinica. c) Šenoa.
d)	Svietska i draga povjest, el Zviezdo-slovje i meterologija, 0 Zemljepis, g) Ponuja. k) Književnost.
V smislu knjiiaičnega reda se smejo izposojevati le vezane, skrbno ovite knjige, premožnejši plačajo za knjige po 4, 6, h in po 10 v za komad, abogi jih dobivajo brezplačno. Vsak izposojevalec se podpiše v imenik. Na sleherni knjigi je zraven knjižničnega pečata tadi odtisek:
»Vsak izposojevalec je odgovoren za izposojeno si knjigo ter je ne Bme dalje izposojevati."
Vsa ta aredba ima velik moraličen apliv. Tekom treh let se ni niti ena knjiga izgnbila, a pokvarila se je na pol samo ena, ker so jo dobili doma 8—4 letni otroci v roke ter se i njo igrali. Knjige so shranjene v veliki omari s 4 steklenimi darmi.
Na šolskem poslopja se nahaja napis: .Javna šolska narodna knjižnica na Gorici.
Iz dragih okrajev so si knjiinico ogledali 3 obiskovalci, da so^se po-ačili o njeni notranji ureditvi. 4 kor-poracijam oziroma osebum so se dopo-slala obširna poročila o njeni nreditvi s prepisom knjižničnega reda vred.
Knjižnica je last šole. Upravlja jo ačiteljstvo brezplačno.
Mnogo je truda in skrbi ter žrtvovanje časa za njo. a prijetna zavest, da se s knjižnico narod izobrazuje, ma je bogato plačilo.
Ako se upošteva, da so za knjižnico na tako samotnem kraju kot je Gorica ugodna tla. koliko ngodnejši so za njo pogoji po naših trgih. Bogat zaklad narodove izobrazbe leii v njih zakopan. Dvignimo ga ter ga dajmo uaroda. naj ga rabi v razcvit in razvoj svoje telesne in dušne moči!
Iz Brežic. G. dr. Benkovič nam piše: .Prosim Vas nljudno, da k notici: ,Ja«aa ljudska ahoda v Brežicah**, priobčeni dne IN. m. m., sprejmete in priobčite sledeče pojasnilo, ki odgovarja resničnemu položaju. Jaz sem ie koncem januarja t. I. pri g. Koštomaju. najemniku krčme v ..Narodnem domu", prosil za veliko dvorano v svrho prireditve shoda: g. Ko-štomaj mi je to radovoljno obljubil. Kasneje je do^la prošnja okrajnega odbora .Narodne stranke" na Posojilnico za dovoljenje, v veliki dvorani prirediti shod. Ravno isti čas se je sestavljala uajemna pogodba z g. Ko-štomajem. ki do 17. m. m., dnevu shodov. še ni bila odobrena o<J Posojilnice; glasom te najemne pogodbe pa ima Posojilnica pravico dvorano v najem dajati. Jaz nisem hotel duhov razburjati. zato sem sam predlagal, da se prošnji ngodi s pristavkom. da se v bodoče dvorana mora oddati tudi Kmečki zvezi, ako priredi zborovanje; s tem pa nikakor nisem opustil misel, isti dan prirediti shod v .Narodnem domu". Priprave za shod so bile namreč že preje v teku.
Dne 17. m. m nisem zopet zahteval dvorane za Kmečko zvezo, pač pa sem protestiral, da se je ie dopoldne zaklenilo vse dohode v dvorano, celo privatna stanovanja u. pr. sobo g. poslanca Roškarja. ki je ob U. ari dop. najel sobo št. 2 pri gostilnicarki. I relevantno je, da so ključi zginili; saj dvorana je ostala odprta, dokler je ni g. Balon dal zakleniti. Naša zahteva je bila le, da je zborovanje
vsakema dostopno, ker je bilo kot jamo napovedano.
Ker smo videli, da Narodna stranka ne želi skupnega zborovanja, priredili smo zborovanje Kmečke zveze v spodnjih prostorih: moja dolžnost kot sklicatelj je bila, da zborovalce opozorim, kje prav za prav zborujemo; to se namreč po lepakih ni uaznanilo. Zato sem v veži »Narodnega doma" opozarjal došlece. da Kmečka zveza zboruje spodaj, med tem ko je g. Halon opozarjal na zborovanje Nar. stianke v 1. nadstropju, četndi se je že po lepakih naznanil lokal zborovanja Narodne stranke.
I)a sem prelomil častno besedo, to očitanje najodločneje zavračam; o častni besedi sploh ni bilo govora. Pač pa sem se s križišča umaknil dogovorno z g. Balonom; ker pa 'aem videl, da nekateri naši pristaši RoŠ-karjev govor poslnšajo v veži vsled pomanjkanja prostora v prvi sobi, opozoril sem jih. naj gredo minit) stopnic v zadnjo sobo; to so tndi storili! O pritisku z moje strani ni govora!
Koaečno kot popolno neresnico zavračam, da sem jaz zahteval orož-niško asistenco! Jaz sem se pač pritožil na namestništvo zoper to, da politična oblast dovoli dve zborovanji ob istem časa in skoro v istem lokala; o orožnikih niti besedice nisem črhaiL To je povsem neopravičeno sumničenje.
Pričakuje, da slavno uredništvo v prilog resnici priobči to pojasnilo in vnaprej se zahvaljuje itd.
Dr. Beakavlč."
Priobčili smo doslovno celo to pojasnilo, da vsak. kogar stvar zanima lahko primerja naše poročilo in pojasnilo g. doktorja ter si vstvari svojo sodbo o shodih v Brežicah.
I« Ptuja. Po vseh slovenskih časnikih, brez razlike na stranko, se sedaj razpravlja in naglaša geslo: »Svoji k svojim". Ali kako se po tem geslu ravnajo izobraženci mesta Ptuj in okolice naj dokaiejo naslednje vrste.
Nedavno se mi je tožil vseskozi naroden trgovec v Ptuju, da hodi skoraj vsa inteligenca ptnjska in iz okolice, posebno gg. nčitelji in duhovniki k nemčurjem kupovat, čeravno jim on, če ie ne bolje, vendar ravno tako dobro postreie, kakor nemčurski trgovci. Dokler se ue bodo držali izobraženci gesla »Svoji k svojim", ka-terega ravno oni najbolj naglašajo in priporočajo, ni pričakovati tega od preprostega ljudstva, kajti če jim ne bodo dajali lepega vzgleda oni, ki jim to geslo priporočajo, dokler ne bodo oni sami izključno pri slovenskih trgovcih kupovali, tako dolgo se tudi kmet ne bode tega gesla poprijel in držal. Kmet namreč pravi: .Nam priporočajo naj kupujemo pri slovenskih trgovcih, sami pa kupujejo pri nem-čurskih. mora pač tam boljše biti, torej bom pa še jaz tako delal." Dalje naj služi sledeče resnično dejstvo v preudarek: Ob začetku šolskega lete dobi sluga slovenske okoliške šole v Ptuju od g. Peteršiča cenike šolskih potrebščin, da iste med šolarje deli ter priporoča njegovo trgovino, za kar dobi primerno nagrado. Sluga tudi nagrado in cenike vzame, ali potem pa še gre k Blankeju ter vzame tam nagrado, da deli tndi Blankejeve cenike med učence! Ali ne bi moglo morda šolsko vodstvo ali pa šolski svet ptujske okoliške šole uplivati na to, da bi se kaj takega v bodoče ne godilo? Zakaj se ne bi postopalo v slovenskih šolah tako, kakor se v nemških? Tam ne sme nobeden učenec prinesti zvezkov, kupljenih pri g. Peteršiča Zgodilo se je že, da je
učitelj v nemški šoli raztrgal ačenen zvezek, ker je bil od g. Peteršiča! To se lahko dokaie!
Slovenski trgovci pa naj tadi gledajo, da bodo svoje odjemalce zadovoljili ter naj v prvi vrati gledajo, da bodo vse blago in vse potrebščiae, katere odjemalci želijo, v zalogi imeli, ne pa. da če kdo po kaj pride, pa ne dobi ter mora potem vender k nasprotnika kupovat, ker ne more tako dolgo čakati, da bi trgovec zaželjeno stvar še le naročil, kar se je tndi že večkrat zgodilo. Vršimo vsak svojo dolžnost, trgovci in odjemalci, samo tako pridemo do cilja, do gospodarske osamosvojitve!	— n j —
O javaam mhmdm v Sto«. Bistri«! se nam še poroča: Predsedoval je shodu župan g. Mlakar iz Hošnice. Kot prvi govornik je nastopil laporski župnik g. Medved, eden izmed najzvestejših opor dr. Korošca. Govoril je o prvi točki »Kmetje moramo vkup držati"; njegova izvajanja so kalmini-rala v proslavljanju »Kmečke zveze", kajti po njegovem mnenju se je le od te nadejati kmetu boljše bodočnosti. Pravil je, da se pojavljajo v zadnjem času razni krivi preroki, ki propagirajo brezveretvo (!) ter hočejo liki na Francoskem zapreti cerkve (!) ter pregaati duhovnike izpred oltarjev (0. Zato zahteva od »Kmečke zveze", da kandidira le take može, ki bodo stali na odločao verskem stališča. Narodne zavednosti govornik ai omenil.
Za njim je nastopil profesor Vrstovšek iz Maribora, ki bi imel govoriti o novi volilni postavi; toda o tej ai povedal g. profesor skoraj ničesar. pač pa je recitiral ršlager" za „šlagerjem", kakeršni se sliiijo v zadnjem času povsod, kjer je imel kak moi pred kmečkim občinstvo« svoj kandidatni govor.
Poziva) je kmetovalce naj skrbe za zvišanje cen iivine in sploh vseh pridelkov, o zapostavljanju kmetov itd. Besede so bile dokaj lepe, toda razsoden poslušalec je pač takoj spoznal v njih zgolj .Popularit&tshascherei", kakor bi Nemec rekel. Sploh je bil govor prof. Vrstovška zelo meglen, kar je napotilo dr. Gosaka, da je nekoliko natančneje razpravljal o agrarnem vprašanju, ob enem je izjavil, da kmetje Vrstovškovega govora pač niso mogli razumeti.
Kot tretji govornik je nastopil veleposestaik g. Mlakar, ki je v mar-kantnih potezah ožigosal poslovanje in gospodarstvo okr. zastopa, ki je v tujih roknh. Govoril je stvarno ter iel za svoja izvajanja burno odobravanje.
Za vsakim govornikom se je oglasil k debati dr. Gosak iz Celja, a zavrnilo se ga je vsakokrat z opazko: »Debatiralo se bo le na konen". Po dovršenem dnevnem redu hoče nastopiti dr. Gosak, ki se je predsedniku shoda ie trikrat prijavil. Toda g. župnik Medved zahteva od predsednika, naj zaključi zborovanje. Tema se upre dr. Gosak in tudi predsednik Mlakar ni bil pri volji ustreči zahtevi g Medveda. Da se je na javnem shodu hotelo zabraniti govoriti slovenskemu naobraženrn. ki je izrecno izjavil, da se oglaša le h gospodarskemu vprašanju. kaj takega še nismo doživeli. Začudeni so gledali navzoči to početje g. župnika, ki je bil konečno prisiljen odnehati iu opustiti svojo zahtevo.
Burno pozdravljen je govoril dr. Gosak o razbreiuenenjn kmečkih posestev ter o drugih perečih agrarnih vprašanjih. Vse je pritrjevalo izvajanjem govornika. Da je dobro poučen v tej stroki, temu ne morejo ugovarjati niti njegovi nasprotniki. Med drugim je omenil govornik, da je nosil kmet svoj čas kož. h, irhaste hlače in srajce
iz domačega plataa in ae ma je tedaj tudi še boljše godilo kot sedaj, ko nosijo, posebno mlajši, ovratnike ia kravate. Proti tem besedam se je aprl g. župnik Medved in njegovi pristaši Nekateri so začeli klicati: .Sn»o io dovolj slišali", »nehajte, smo ie siti" itd. Kmetje, ki so dosedaj z zanimanjem sledili besedam g. dr. Gosaka, so začeli na to motiti govornika z raznimi medklici. Dr. Gosak je na to prekinil svoj čisto stvaren govor ter odvrnil dotičnim kmetom: »Že znam. vi ste nahujskani!" Župnik g. Medved se hitro oglasi, ter protestira proti temn in v hipu je bilo vs« razburjeno. Uplivn g. iapnika je pripisovati, da ae ja preprečil stvarea. kmečkih iate-resov se tikajoč govor. Ogorčen nad takim postopanjem je odklonil govornik sam vsako nadaljevanje ter pozval vse prisotne, naj povedo, če je izustil le eno besedo, ki bi bila v kvar kmečkim poslušalcem. Ko ae mn to ni moglo očitati, je ie vprašal zborovalce, je li to pravično, da ae na tak način zabranjuje govoriti slovenskemu kmečkemu sinu, vnetemn za napredek kmetijstva? Navzoči inteligenti ia večina kmetov je ostro obsojala to kršenje svobode govora
Slovenske novice.
Štajersko.
»inlrili«! ki m mn
a ukMm tm m M«a prMim, m) a »i a ta H dala Ua praj iMfatuj. Ia aaj paaiava mt#Um aa talia&a Ma.
„Domevina" stane ma leta IS K, sa »el let« S K, za četrt let« S K.
Uprav.Domovine", Celje.
—	Slovensko delavsko podporno
drafttvo v Celja vabi vse svoje člane na družabni veCer in odhodnico gesp. Lj. Sagadina, jutri 9. sušca ob H. uri zvečer v društvenih prostorih. V zabavo bode petje in godba. Za pristno bi-zeljsko vino in dobro kuhinjo je skrb-Ijeno.	Odbor.
—	Pravila društva .Sokolski dom" so potrjena. Vlada je bila tudi v tem slučaju zvesta svojim načelom in zavlačevala je ustanovitev tega društva z nad vse smešnimi razlogi. Gospoda na graški namestniji ima pač mnogo časa in črnila, a kljub temu ne doseie svojega plemenitega namena preprečiti ustanovitev vsakega društva, čegar delavnost meri na okrepitev slovenskega ljudstva. In to naše novo ustanovljeno društvo ima tak namen. Društvo »Sokolski dom" bode podpiralo »Celjskega Sokola" pri stavbi in vzdrževanju »Sokolskega doma". Kaj pomeni .Sokolski dom" za celjske Slovence in za okoliško občino smo že opetovano razlagali. V njem bo do moval »Celjski Sokol", poleg njega pa otroški vrtec, Ijndska knjižnica itd. Namenjen bo tedaj narodni vzgoji in prosveti. ki sta najmogočnejši jez nemškemu prodiranju. »Sokofkki dom" bo praktično zidana stavba, ki se bode obrestovala s svojimi dohodki — za amortizacijo pa bode skrbelo društvo »Sokolski dom". Tedaj od uspehov tega društva je največ odvisno, ali se bo zidal »Sokolski dom" v kratkem času ali ne. Ne dvomimo pa. da bode to novo društvo kljub ogromnemu našemu narodnemu davku dobilo toliko članov — da bode doseglo svoj uamen. Vabimo torej vse zavedne celjske in okoliške Slovence na ustanovni občni zbor drušva »Sokolski dom", ki se bo vršil dne 6. marca L 1. ob 8. uri zvečer v »Nar. doma". To bodi sedaj naše prvo pozitivno delo narodne obrane!
—	V zadevi „ Dijaške kuhinje"
bi bilo dobro, da se z ozirotn na razne vesti v ljubljanskih dnevnikih skliče v najkrajšem času občni zbor. Tam je mesto, kjer se naj vse telje in pri-toibe izrečejo, inzato poživljamo vse tiste, ki imajo kaj na srcu. da tam moško in odkrito nastopijo ne pa iz zatišja celi dobrodelni zavod oškodujejo. Dan občnega zbora naj odbor blagovoli naznaniti.
Teč članov.
—	Rodoljubi! Spominjajte se .Celjskega odseka Prosvete*4 kadar preglejujete .vojo knjižnico.
—	Povečanje alovenske posesti v Ce|jn. Kakor se nam je naknadno povedalo, ni kupil g. Diehl gostilne .Stadt Oraz" u PO ampak na 95 tisoč kron. V toliko tedaj popravljamo svojo tozadevno novico.
—	Bančni zarod v Celjn. Kakor poroča .Vahtarca" se v kratkem ustanovi v Celju bančni zavod, da se od-pomore nujni potrebi.
—	Bonnom mesa v Celju od U. do 17. svečana 1907. Zaklanih je bilo v mestni klavnici 29 volov. 8 krav, 0 telic, 39 telet, svinj in 2 ovei. Vpeljalo se je 1110 kg mesa.
—	Razmere pri eeljskl mestni vagl. Prihajajo nam od okoličanov in tudi od nemških meščanov pritožbe o netočnosti tukajšnje mestne vage. Pravilo se nam je, da je znašala diferenca v nekem slučaju skupaj — pet met. centov, v mnogih slučajih pa manjše vsote. Slučaj Janič - Volleruber smo le sudnjič pribiti. Kaj ae to pravi? Opo-sarjamo kmete in meščane v njih interesu na nezanesljivost te vage, poživljamo pa tudi mestne oblasti. naj preiščejo kaj je na tej stvari in energično napravijo enkrat red. Zn U čas pn ne bo kazalo drugega kakor poslulevuti se vsaj zanesljive Teppeijeve vage.
—	Nemška Trutzbnrg allas .Deutsebes Bana* je last društva, .Das Deutsche Haus in Cilli". Nn semljišču. nn katerem stoji .Deutsche« Haus". vi. It 452 in 469 k. o. mesto Celje, vknjiiene so sledeče tirjatve. 1. Iz doltnega pisma od 19. decembra 1890. 22.400 gld. ali 44.800 K za občinsko hranilnico v Mariboru. Nadalje is doltnega pisma od 10. julija 1896 za hranilnico mestne občine celjske 67.340 gld. 28 kr. ali 134.680 K 56 vin. Nadalje iz doltnega pisma od 17. marca 1902 za hranilnico mestne obč. celjske 65.000 K in iz doltnega pisma od 2. aprila 1905 sa isto hranilnico meatne občine Celje 180.000 K. Vsega skopaj je torej iaUbulirano na tej .Tratzbarg" 484.480 K 68 Tin.
Na dotidnib dolžnih pianih podpisani ao samo člani draštva .Deut-sches Hana" kot taki ia torej nima ■astna hranilnica celjska nobenega osebnega poroštva za plačilo izposojenih glavnic in obreati. ki znašajo ako se računi le 4'/i'/t okroglo 20.000 K na leto. Nanvaoat smešno je pričakovati, da bi ae obreati pokrile ii dohodkov tega poslopja, ki je Uko .praktično" zidano, da pač odgovarja okusu srednjeveških vitezov pa ne praktični* potrebam modernega časa. Čudimo so naravnost popustljivosti t kr. vlade, ki sicer uko naUnčno nadzoruje hranilnico in vendar do-pošis. da ao brneče za take demonstrativne sUvbe Uko velikanske vsote, (lede katerik se ie naprej ve, da no bodo nikdar povrnjeae.
Naa eola stvar ao bi tako zanimala, če aa ki vedeli, da je ia mestno hranilnico odgovorna mostna občina eeljaka kot njena laatoica in da bodo Tflivale U velikanake izvrtane vaote u visokost občinskih doklad. Tndi je ■aravaost škandal da ae pramotenje ta hranilaiea, katerega ai je i»u nabrala večinoma od naše kmečke oko-
I lice, na tako glup način zapravlja.
I C. kr. vladi bi priporočali, da bi z istim pazoim očesom, s katerim kon-troluje slovenske zavode, tudi preroo-trila famozno gospodarstvo mestne hranilnice celjske, ki naj vendar enkrat usUvi svojo dobrotljivost za take nepotrebne zavode kakor je .Deutsches Haus" in ki naj opasti zlorabili zakon, ki dovoli podpore le v dobrodelne namene; denar pa naj izposojnjejo oni motni mogotci, ki si lahko dovolijo .špas". kakor je taka nemška hiša v Celjn. ki ne bo imela druge posledice, da bo minirala par nemških gostilničarjev in kavarnarjev in to, da bode morala celjska občina plačevati še višje doklade. kakor so dosedanje. Upajmo, da se vladi kooecuo vendar odpro oči.
—	I« poštne alntbe. Poštna oB-cijantinja Ana Drda r Gradcu je po-stala pošUrica v Mialinji.
—	Pojasallo. .Skdosterr. Stimmen" in .Slov. Gospodar" sumničita nekega sUvca .Zvezne tiskarne", da je napisal ali inspiriral naše notice o _Ci-rilovi tiskarni". Izjavljamo, da dotičnik ne stoji z .Domovino" v nobeni zvezi; — dopis, ki je vabodil toliko nevolje v imenovanih uredništvih smo dobili iz Maribora, kjer so opisane razmere vsakemu znane, ki se za stvar zanima.
—	.Skdftsterreleklsehe NtJmmen* pozivamo, naj natančnejše pove, kaj meni a tem sUvkom: .Die Aorempo-lnngen aind aber nicht ernst za aehmen. weil die .Zvezna tiskarna" in Cilll vo eben die .Domovina" cr cheint, die schlechteaten Setzer, »elehe aus der .Cjrillus - Buchdruckeri" wegen Verantreaaag and wegen Nach-I i a s i g k e i t fortgejagt irorden varen, aafgenomnien hat". — Častitljivi list naj nam pove. katerega sUvca je .Zvetna tiskarna" sprejeli, ki jo bil pognan iz .Cirilove tiskarne" zaradi poneverjanja ia zaradi kakoi-nega poneverjenja. Ce imajo gospodje, ki vodijo .S. Stimmen" količkaj moštva v sebi, naj govore jasno ia odločno, naj navedejo imena, sicer Li bilo njih pisanje le golo, zlobno obrekovaaje. Na dan z imeni in takti, častiti gospodje, postite sploiaa snm-ničenja, sicer Vam osUne za vedno madet obrekovalcev na čelo!
—	Tekarje. Da« S6. t. m. ao bili v seji obč. zastopa voljeni obč. predstojnikom Kari Gorischek aliaa Oorišek, Anton Pear, Martin Koštomaj, Filip Lokoschegg in Franc Vretacher obč. svetovalcem. Vti ao nomškonapredni, kakor kale večina imen. ,
—	Matica. Presvitli cesar je daroval prostovoljni polarni brambi v Rečici k 96 letnici društvenega obstanka znesek 100 K ii svoje aaaebne blagajne.
—	Šmarje »rt Jelkah. Letos bi se imela vrtiti volitev novega odbora tnka|3ae zadruge trgovcev, gostilničarjev. mesarjev itd.
Dotedanji načelnik Loschaigg je sklical sa dne 38. svečana L I. občni zbor, ni pa posUvil na dnevni red volitve, ki ae te ni vrtila od leU 1901.
Ker se mu je pa U .triletaa" doba menda le predolga zdela, preklical je dne 96. svečana zborovanje ter razposlal novo nemiko-ilovensko okrel-nico v kateri je pritUvil tnd< volitev in ticer v nemškem tekstn na 14. in v slovenskem na dne 16. snšca t L
Kaj pa to pom ni?
.Domovina" je le Unsko leto poročala, da ja pri tej zadrugi ioU pravo germansko vtgojevališčo, katero obiskujejo izključno sami slovenski in b.vataki trgovski učenci Ti takajajo v to mučilnico po celo leta, a ae razumejo učitelja (kateri jo sicer aa-roden. a ima nalogo samo nemško po-učevati); po tri, oziroma štiriletnem pouku se pa veadar navzamejo toliko
nemškega duha, ds kaj radi trobijo v nemški rog.
Že pri lanskem zborovanju se je stavil predlog naj se, če le ne samo slovenski vsaj dvojezično poučuje. Ta predlog je bil tudi z večino sprejet, toda do njegove izvršitve Se do danes ni prišlo. Radi tegu zahtevamo, da se nam določi natančno dan zborovanja, pri katerim se bodemo rsi lovenski člani te zadruge zdrulili iu napravili konec takemu p.ngermanskemu postopanju.
—	Nemška šola v Hrastniku. .Nemci" v Hrastniku si vendarle postavijo dvorazredno nemško šolo a pomočjo nemškega .Schulvereina", kateri je obljubil visoko letno podporo. Na to šolo čaka po poročilo .Vahtarice" leljno dvesto .nemškik" otrok.
—	Dogodblca pri vasovanja. Fran Petelinšek, delavec v Klečak pri Makolah, je prišel 90. L m. v vaa k svoji ljubici Ceciliji Osterman. Vrgel je v okno kepo snega, da bi a tem naznanil dekleta svoj prihod. Slišala pa sU to tadi njen oče in brat in napadla fanta. Runila sta ga telko aa glavi in ma narezala jezik. Ranjenca ao spravili v Maribor v bolnišnico. očeU in braU dekletovega pa v kajko.
—	Popravek. Priobčili smo po drugih eloveaskih listih vest, da je nmrl v Cirkovcih 10. svečana gospod učitelj Franc SUrašina. Kakor izvemo sedaj iz .Narod. lisU". še g. učitelj livi ia je popolnoma zdrav, česar se mi z njim vred veselimo. Naj nam g. učitelj oprosti, dt smo ga z drugimi listi vred .ubili".
—	Ogenj v kaplaalil. V Cirkovcu pri Pragerskem je nasUl ogenj v sobi g. kaplana in mu naredil mnogo škode na parila, knjigah in pohištva Vzrok je bila stara razpokana peč, v kateri sa je karilo med tem. ko je bil gosp. kaplan pri večerji. Ko je prišel od večerje, je mogel le Se rediti svojega psa. kateri bi ae bil kmalu zadušil v dimu. Na to ao domači in sosedje pogasili ogenj z vodo ia snegom.
—	Pragerako 96. svečana so začeli tukajšni lelezniški nalulbenci delati tihi odpor ker Jnlna leleznica ni hotela ugoditi njih prošnjam, katere so sUvili za zboljšanje plače in skrajšanje delavnega časa. Poštni in brzo-vlaki imajo po pol ure, tovorni po dve, tri io Se več nr zamude. Kako bode ceU stvar končala Se ni znano, govori se, da v par dnevih začnejo s stavko*
—	Drobne vesti. Umrla je v Št Lenarta v Slov. goricah nadučiteljeva ndova gospa Zofija Mochnr. — Prestavljen je tajnik mariborskega okr. glavarstva Dekert v Hartberg. — Iz maščevanja je zalgal 12letni pastir Franc Ticek pri Sv. Petra pod Mariborom svojemu gospodarju hlev.
—	Gregorčičeva alavaost v Slov. Gradca. Na svečanosten način obhajala jo .Narodna čiUlnica" v Slov. Gradca dne 94. svečana Gregorčičevo slavnoat. Občinstva se jo nabralo častno Število, bila je prav dobro zastopana inteligenca, a ravno Uko zvesto je poslušalo kmeUko ljudstvo obrano petje, govor in deklamacije. Pele so se same Gregorčičeve pesmi in to s tako dovršenostjo, da so kili poslušalci kar presenečeni Slavnostni govornik gosp. nadaiitelj Moborko je slavil pesnikn v Uko vinesenih in prisrčnih besedah, da osUne U govor vsem poslušalcem v trajnem prijetnem spominu. Gospica Milka Duller in g. B. sU deklamirata .Oljki", oziroma .Jeftojevo prisego". Mešani in moški ibor je izvelbal gosp. Ucvirk. Lep ,ečer je bil to za Slovence v Slov. Gradca in v okolici; le prehitro je minil.
Čisti dobiček se je poslal odboru ta Gregorčičev spomenik.
—	It deželnega tkora. Seja due 97. svečana. Posl. Bucbmllller (mestni volilni okraj Ljobno-Eisenert) je na-znanil. da odlaga svoj mandat — Šolski odsek se je tako konstituiral: predsednikom je izvoljen poal. Flrat, namestnikom grof StOrgh, zapisnikarjem pa poslanca Eiaspinner in v Majr-Melnhof. Delelno-kulturnemu odseku predseduje posl. Sutter, peticijskemu (odseku za prošnje) pa pl. Moscon. V tem odseku je zapianikar tudi poslanec Kočevar. — Med dotlimi prošnjami je tudi vloga učiteljev in učiteljic sa zboljšanje njihovega gmotnega stanja Vloga ae izroči aa predlog poslanca Sntterja kombiniranemu finančno-šol-skemu odseku. — V odsek ta občinske zadeve se izvoli mrato odatopivšega poslanca Buchm&llerja poslanec Sotter. — Poslanca Barger in Zedlacker ia-terpelirata radi gospodarstva klerikalne osrednje blagajne kmetakih društev v Gradca. — Posl. Koškar ia tovariši iaterpalirajo radi lelezaice PatUa-Ptaj. poslanec Jaakovič in tovariši pa radi pospeševanja usUnovitev kmetijskih zadrug na Sp. Štajerskem.
—	Tihi odpor (paalvaa real-Hteneo) aa Jaial Ia drlavnl leletalel so pričeli delati uslužbenci v Trstu 96. t m. ob polnoči. Kmalo nato aa Nabretini, Gorici, Zidaoemmoetn in aa Pragerskem. Vlaki imajo po več ar zamude, nekateri celo popolnoma it-osUjajo. Ravnateljstvo Jnlae lelezaice jo izdalo 9S. t m. sledeči akat aa vse poaUje .lalne železnice: .Valed tikega odpora delavskega osobja v Trata se od danes 96. t. m. ne sprejema več vozno blago za poaUje Trst Jat. tel.. Trat c. kr. drl. tel. in prosu laka. Uohn. Kako dolgo bode tihi odpor trajal še ni mano. Najbrl pride le t par dnevih do sUvke. Na eno samo znamenje bodo vae posUje od Trsta do Pragerakega v aUvki. kar bode seveda leletaici in občinstvu na veli* kanako škodo.
—	Paalvaa realstoaea aalatbaa-eev Jalne tel. v Trsta. Zaradi pasivnega od pota (delo naUntiao po pred-pisih) morejo v Trata na juinem kolodvora komaj tretjiao določenih tovornih vlakov odpraviti. V Ljubljani ao izosuli v sredo vai redni tovorni vlaki. Vozijo le stroji s tenderji, da odvalajo blago ir. onih posuj, aa katerih ni pasivne reaiateni-e. Na trta-Skem drla v nem kolodvoru, kamor aprav-ljajo sedaj vsi trgovci svoje blago, ne bodo imeli kmalu prostora po akla-diičih in bodo morali nsUviti sprejemanje Posledica tega bi bila, da bi ae sprejemali aa juinem kolodvoru nobenega tovornega blaga več. ker ga ni kam spraviti. — Pri železniškem ministra Derschatti je bila radi tok dogodkov 97. svečana seja. katere sta se ndelelila tndi zastopnika upravnega »veta .Jnlna lelezaice Chlumeckj ia Eger. Kakor se čaje bodo ugodili ve-čini delavskih taktov. Na Duaaja ae mndi tudi odposlanstvo trlaških lelaa-ničarjev, katero je bilo danea pri Derschatti in pri glavaem ravnatelja Jut tel. Egra. Pogajanja med ravaatelj-ttvom in delavstvom bo vodil glavni natornik državnih železnic.
—	Priporočamo e. kr. paHtuemu ravnateljstva t Gradcu poštno oka-
peditorico na Pristovi, ker U nemška gospodična ne ve ta slov. Ljubljano.
—	Akad. taka. draštvo .Triglav* priredi t petek, dne 8. snšca L L t dvorani .Kanfmannthtus" zabavni večer v prid Gregorčičevemu apomenika. Vstopnina 80 vin. Z ozirotn na dobrodelni namen bi bilo teleti, da bi se graški Slovenci, ki se večinoma odtegujejo slov. prireditvam, adeletili tega večera v kolikor mogoče velikem iteviln.
vuaMlIiia. M*. Dsnsjs M j« n*a M. februarja (hod eanikih aktd*aikov, u ktterea m je O* slasti it obrambo .nemlkega" ai-i«j» dunajskega vseučilišča. Ne vem* mar. kako bi uj bilo vsenčiliKo u Dsnaju ie kolj nemško kakor jo; menda samo i« ga tak način, da M ae u sprejelo nobenem Slovana več ia da ki sa ni profesorji brezpogojno pokerik aeaiUm borbe«, kakor ae jft ie Mini velik* pokori. Neki dijak Zebetbauer je kvaaiL da ao se razaaa v .aenii' (vseučiliični dij. knkinji) radi ,tajib vplivov* ul* paaUbiale. Seveda M krivi tak .vplivov" zlaati Movaal Moi pa gotovo ai vedel, kako ao aa razmere pod temi .vplivi" poslabšale! Fraza! Zadel bi v čno, ako M dojal d* i* ti .vplivi" dobička-MjMst sijeaaice Židinje i* naraščajoča draginja. Neki Waseknitiua se je kregal, da ao se upravile Italjanom i* Hrvatom glede vaenčiliMnih Stadij v inosemntvn koncesije (o značaje teh .koaeedj" lant aeveda ni nič povedal), • Nemcem se ne dovoljnjejo proete Medije v .reichn" in .reichovcem" ■* na nniik vseučiliščih. Dijak Nipnik je zahteval, da naj inozemski dijaki (gre ne U slasti za Srbe in Rase) plačujejo za itadije izven za nje itak obligitaik kolegain ie poaebae doneske (!); samo inozemski Nemci naj bodo izvzeti. Ko-nečno so sklenili sob anspiciis rektorja Beraataika in dngih visokošolskih pro-teaorjev tozadevne resolucije, med dragim tndi pozvati vse nemške visoke iole v Avstriji, da se udeležijo te gonje proti Slovanom. — To je resaa stvar. Sieer ni verjetno, da bi so v tem ozira kaj doseglo na najvišjem mesta, posebno v očigled razmeram v bodočem parlamentu ne. A trpeli bodo pn vendar tudi naši vsenčiliščniki poti iikanizacijami burSev in ,ika<li mičnih selatov. dasi je uko postopanje
iiriliiN
» saMravselia, aahsašth la eaMia pet It UUIUAM v tmrae taeriks, ktrtesalSelae-tfsjee aaiso vsis|t aa nsl t-
Isnfcsk. IIIHIII SIHOniji
as snsati»sa|s la spisa nlnlk MstrsaiU .trčita« M) pstls. rsnftl ■ansstsisl.vsssl, irsMIn sestal; najsvsae.MSal. Nraaala
minili MiMil.	igla
Cksrts prslsjs davsl zaatspsS »afe*l O^l.aefcj tj.SIJ...
sknjno malenkostno in ho škodovalo sveto vneme ngiedn veeačiliiča. Za ua pa rezaltire iz teh dogodkov nov dokaz, da ua ti gospodje — ae mi-tlimo to dijakov, ampak Nemce, fijih mnenja so dali dijaki le izraza — na eni straši paajejo kot neomiku narod, u dragi bi um pa radi z vsemi sredstvi ubranili dostop do nitih uvodov, u kater« moramo tudi mi plačmtL

—	T ■orarljth u na
neaiki otroški vrtec. Čisti dobiček veselice, ki se j* priredila v korist otroikean vrten, znaša K (li. Nadalje so darovali stavbenemu skladn u nemški otroiki vrtec nadinieaer Torkar K 100, neki vseačiliičai profesor pl. Ehrenverth K 60, Avgaat Ksataer K 100, diatriktai zdravnik v Borovljah ar. Vetter K 100 it gospa Karija MliUer, poaeataica in mliaarca v Med-borovnici pri Borovljah K M. Gospa Marija MMler v Med borovnici rojena Rebernik ii 2ralca pri Colore* je prišla nlod dedičine po siovsaiklk duhovnikih io večjega preaaAtnja. Njen stric je namreč bil uril kanonik Rebernik v Celovca, stric njenega ie rajnega mota pa nmrii stolni prošt Valentin Maller v Cdorc* in z denarjem, katerega je podedovala ta goapa od tvojih slovenskih aorodnikor podpira sedaj ponemčeranje uiih slovenskih otrok!
—	V UraMtajaa pri Celoten so v nedeljo dne 17. t m. uprizorile slo venske medgorske igralke slovensko igre. Le tako uprej!
—	N* Preraljah bo v nedeljo dne s. marca ob pol ». popoldu Sfia-novnl občti zbor drnMva -Svobodaa Ma". O namena tega draitva bo govoril g. Hornbogner, meščanski nčitelj v Velikovca. Slovenci, kaj pa dela podrninica sv. Cirila in Metoda?
—	Podpora* drnštvo u kovi-aarjo aa Koroškem s sedete« Pod ljubeljcm ae v kratkem ustanovi. Dralba Voigt bo baje ustanovila velike tovarne, v katerih bo blizn 4000 delavcev.
—	.Čebelica" v slov. krit soc. del. draitva v Podljubeljn je le nabrala 1200 kron.
—	Slot. kršč. soc. del. draitvo v Celovca je nnjeio za člane hišo. V petih sobah ima 14 članov stanovanje. Izvolilo je na letnem občnem zbora dr. Brejca, kancelarja Vidovica, tisk. vodjo Legata in msgr. Podgorca za častne člane, ker so gmotno pospeševali društveni napredek. V društva ae poučuje nemščiaa, knjigovodatvo, petje. Ob četrtkih pa so redni socijalni tečaji. V .Čebelici* jo prihranjenih tooo kroa.
—	Pevski abor It Tlaoalee je na obč. zbora si. del draitva r Celovcu vzbudil občno zanimanje, ker iz lega knja sploh ni bilo slišati o kakem narodnem gibanju. Timenica je dobri dve ari oddaljeu od Celovca in leti vzhodno severno od mesta — torej popolnoma na jezikovni meji Župnijo oskrbuje sednj č. g. Smodej. štajerski rojak. Mislimo, da je iema pripisovati ta veseli pojav.
—	Podljabeljem mislijo ustanoviti reilajunovo hranilnico in posojilnico.
—	Tlfns je začel razsajati v papirni tovarni pod Beberco. Občina Bela je ndi tega prepovedala na pnsiao aedeljo veselice in plese. Toda iupaa ia bivii državni poslnnec Seifriz p* po poraiila .Klrntner Tugblatt-a" tega ni storil. Zgodilo se je ie, da so okraju glavarstva prepovedala slov. politična zborovanja na Koroškem, ker jo bila iiriu aalezljivo botana aa parkljik 8eifriz pa kot iapan no
prepove veaelic. akoravno se nahaja v njegovi občini tifus! — Tadi v Mal-nicah, kjer gradijo novo tanko železnico razsaja med delavstvom tifaa. Cmrlo jo ie več delavcev u tej
Gospodarstvo.
Slovensko osrednje čebelarsko draitvo v LJubljani
je imelo r nedeljo 17. t. a. dopoldne r mali dvorani Mestnega doaa tvoj deveti občni tbor. Obisk je hU prav dober. Štajerske slovenske čebelarje je zastopal g. avakaltaat Zdoliek iz Celja. It taj-nikovega poročita posnemaao: Največ dela je poavetilo draitvo organizaciji čebelarjev. V leta 1906. ustanovljene podrainiee ao ae izkazale potrebne ia vatae u razvitek čebelarstva Koncem L 190« je Melo draitvo 17 podraiaie. Shodi a predana ji so ae priredili pri podra.*iicah v Kamaikn, Gorjah, Bo-rovaiei. Bohinjski Beli (aatan. shod). Logatca, Ribnici. Skolji Loki, aa Vrkniki (aat. shod). Šmartnem pri Litiji, Kranju, Koleks u Koroikem (ust. s), aa Kaki (aat. shod), v Toplicah. Medvodah ia St Jerneja. 99. janijt se je vrMI enodnevni čebelarski skod v Ilir. Bistrici. Vseh predavanj jo bilo 99. Število članov jo uaialo 190«. I. 758. .Slov. Čebelar" se j", razpošiljal v 1200 izvodih ia sicer 758 članom kranjskega in 439 članom štajerskega draitva. Podpore so ao dovolile podrtiaicam v Gorjah, Roleku ia na Vrhniki. Nadalje je draitvo svojim člaaosa preskrbovalo medpitsnee. vzora« paaja ia erodjs. Nekaterim članom so se napravili brez-plačao večji načrti u vzorna čebelarstva Draitveni stiskalnici ata ne vporabljali od 37 članov. V več kot 900 slučajih je draitvo podalo posameznim članom razne nasvete in po-magalo pri nakupu In prodaji razaih čebelarskih predmetov. Koaoiao bodi še omenjeno, da jo društvo Malo čebelarski kajigi Aat Janše. Blagajnikovo poročilo kaie, da je bilo leta 1906. skupnega prometa čez 9000 K. Za tekoče leto je ostalo v blagajni čez 1191 K. Razven tega je nnloienik v hranilnici čet 800 K. Skupnega imetja T gotovini jo akoro 9100 K. Pri volitvah je bil zopet '"zvoljen za predsednika g. Žnidaršič, v odbor pa gg.: Babnik. Črnagoj, Jarc, Likozar in Zirkelbach. Pri slučajnostih je predlagal g. Mravlja od Sv. Krila v goriiki vipavski dolini, naj bi se vršil letos tam čebelarski shod in se ustanovila podrninica društva. Se je sprejelo. — G. Bokovic je stavil bledeče predloge: Nekaj mladim ia vnetim čebelarjem naj se da is draštveoega premoženja podpora, da u pojdejo ačit k g. Žni-daršičt r Ilinko Bistrico; poljedelako ministrstvo so naj naprosi, da da deur, o katerim se naj ustanovi vzoren čebelnjak v ljubljanskem Marijanišču. Ustanovi M aaj aa Kranjskem vsaj tri čebelarske opazovalnice, ki bi jih naj vodil g. Žuidaršič: oaj se skaša doseči prepoved uvou laike čebele. Gospod Žnidariič je ielel, da bi se ustanovil posebeon učni tečaj za tiste čebelarje ki bi ae priili k njemu ačit Nato je predsednik zaključil zanimivo zborovanje.	_
Droge slovanske dežele.
—	Slovensko časopisje. Letos izhaja po uradnem poročilu v Avstriji 68 slov. časopisov, in slrer 90 političnih, 19 leposlovnih ia znanstvenih in 36 strokovnih. — Cehi imajo r Avstriji 1058, Poljaki 344, Hrvati 64. Srbi 99 in Slovaki 19 časopisov.
—	SI atlaške praMraisti. o-are Srbije la laketoalj* te tramom iz-
seljaje v Ameriko, da se odtegne tor-ikim in arnutakim napadom. Oslo krajino so preplcrili ngenti, kateri nagovarjajo ljudi k izseljevanja v Ameriko ia peoredajejo pri tariklk oblastih za izdajanje potnih listov. Itseljovtnje jo tako močno, da jo bilo Udanik proilo tri meneče v Šolana čez 6000 potnih listov.
—	Srhi v Carigrada. Srbi imajo v Carigrada precejšnjo taaelbino, katera izdaje lasten, po večkrat na todta izhajajoč časnik .Carigradski Glaaaik* Ta čataik izhaja te 18 let V Carigrada izida tadi vsako leto poaebaa srbski koledar .Golab", katerega pri-Stevajo k uajodličaejiim srbskim koledarjem
Svetovne vesti.
—	Žrtve 4ela v Auerikl. V reikea .Novem Usta* jo priobčil nek naorikanaki Hrvat u podlagi autittik* ia iajtv najaglednejie aeveroaaorikaa-ska revij* .The World To-Dajr" (Današnji svet) zanimiv članek o irtvak dela v Zjodiajeaih driank. Med dragim pravi aaerikaaaka revija: .Ako hi zgabiie Zjediajeae drtavo v vojaki 660.000 moi. ki vstalo vse ljudstvo ia agovarjalo preti tako ogroaaoma pr» livaaja krvi; ai pa saaao vsakaaa drlavljana. da smo veador v bojnem stanju, katero je zahtevalo laaako lato (190«) 650.000 moi." To bojno stanje so razaovntnn iadaatrijalna podjetja, ndokopi. toleaaice itd. Sedaj jt v Zjedinjeaih drtavah »9,000.000 Ijadi katere plačajejo za ajih dalo, hoditi da opravljajo isto z rokami tli a gitvo. Ia vsako leto so poaenroči od tok 99 milijooov pol ailijooa! Da ae zmanjka .materijah" skrb* isaeljeaei; uj prihaja vsako leto v Zjod. driavo eden milijoa Ijadi! Kdor ai bil v Ameriki, ta ne veraje tea itavilkaa. Pa aeki Haaster je tračaul, da iivi sedaj tamkaj preko 5,000.000 ljudi, kateri niso spoaobai u dola. Odtod ogromno število beračev in hromcev. odtod moogobrojne ubežnice. Ti podatki ao jasen dokaz, da najde tndi Io majku mnolica naših rojakov onkraj .velike slane mlake" svojo srečo; največ jih razmesarijo amenkauski stroji ali jih zasujejo smerikanaki rudniki
—	Nesreče u aorja. Nasproti izliva reke Maaa u Nizozemskem se je potopil pred kratkim paraik .Berlin", lastnina inozemske parobrodne~drelbe Hoek vao Holland Line". Parnik je zadel ob lomilec valov in se preklal ua dvoje. S posadko vred je bilo 144 Ijndi na paraiku. Nesreča se je zgodila tako blizn brega, da so ljudje lahko opazovali, kako se je paraik potapljal ia so valovi odnaiali ljudi s krova Pomagati jim niso mogli, ker je divjal strašen vihar. 16 oseb je rešenih; prebile so 40 ar v smrtnem straha an onem delu ladije, ki je io molel iz vode. Neki angl. kapitan Parkinson, ki se je rešil, '.rdi, da so bile krive ntsireči napačno postavljene svetilke na obreijo. Potopilo ae je Mkaj nem-ikih opernih pevcev in pevk, ki so se vračali s Angleškega v domovino. Po-nearečilo so jo tudi neksj trgovcev z dijamanti iz Amsterdama, kateri ao imeli s seboj dijamaatov v vrednosti čez SO milijooov kron. Reienci pripovedujejo strašne dogodke, ki so se vršili po nesreči na ladiji. — Potopil se jo blizn otoka Krete Llojdov parnik Imperatria. Bil je namenjen v Bomba jr. Na njem je potovnlo poleg 180 mol mornarskega osobja tadi 90 potnikov. Kakor se je sedsj zvedelo ja parnik udel ob neko skalo. Potopilo u ja v eelem 39 oseb, med njimi 31 Avstrijcev.
—	Nesreče pri tolnjl s auta-■oklll so v Ameriki doksj Itevllnejie
ko |iri na> i^tii J9iw ji- umi I" pod iintumobilotu snu ljudi k51 jih jo bilo (piko ranjenih Nek nnit-rikanski list meni. <la imajo nntoniobili v.-odar Ao prednost pred teleanieami: automobili poakodnjejo ali ubijejo le posair-znike. na ieltznirah pa popiile deset in sto ljudi naenkrat. Aioerikaiifike telezniee ■m namreč giaaovite kot priprave a asmrčevanje Ijadi v masah
2enltveuaki predpisi r.a častnike so -*e v zadnjem »-asu znatno spremeniti Kavcija bo v prihodnje znaAala po poročilih dunajskih listov za poročnike 60.0<Kl K. za nailporoč-nikr 5000» K. za stotnike 40 000 K in ta majorje 30.006 K. ViSjim častnikom ue Dode v prihodnje treba kavcije. Za častnike pri (teneralnem štaba in pri moruarici pa bo znašala kavcija 50% kakor ia navadne častnike omenjenih treh vrat. Opustil:, se je določba, da mora vsak častnik, ki se hoče teniti in Ae ni star trideset let. polotiti viSjo kavcijo: ostalo pa je določilo, da sme biti le ena četrtina vseh častnikov oienjenih. Tudi se je glede kavcije, katere ni zalotil častnik ali njegova teoa. temveč kdo dragi, skrenilo, da sme niivati mol tndi po ienini smrti obresti kavcije Uko dolgo, dokler niso otroci popolnoma preskrb* Ijeni. V tem smisla ao se reJevale »e od začetka lepa leta naprej vse častniške tenitvensk« zadeve
—	Ženske ta volilno pravico. V Londona je zborovalo veliko Število tenak. katere so zahtevale volilno pravico v parlament Po zborovanju so Sle pred parlament kjer je ravno zborovala spodnja zbornica in hotele vdreti v posvetovalno dvorano. PriUo je opetovano do spopadov s policijo katera je v celem zaprla 49 tensk.
—	Razstava vina In olja se je otvorila J. t m v Kimn Razstavljeno j« samo italijansko blago.
Društvene vesti.
rod minira drutbe av. Cirila Ia Metoda za Polzelo ima troj občni zbor v nedeljo, dne 3. marca ob 3. nri popoldne v obč. pisarni. Dnevni red: a) Pozdrav predsednika, b) poročilo tajnika in blagajnika, c) volitve novega odbora, d) slučajnosti. Ob enem se vrši vpisovanje ndov.
Uornjegnusko učiteljsko dra-fttvo zbornje v nedeljo, dne 3. snšca t L v Smartnem točno ob II. uri. Spored: 1. Nagovor predsednikov. 8. Zapisnik in dopisi. 3. O shodn v Gradcu. Poročajo ndeletenci. 4. S o I-ska zgodovina šmartinska. Razpravlja g. Burdian. 5. Slovenska šolska -tatica in mi. Poročilo g. Sijanca. 6. Slučajnosti. Prijatelji šolstva in učiteljstva kot gostje dobro došli. Radi skupnega kosili) je prej vsaj dva dni javiti nadučitelju g. Bur-diann.
—	Kmarsko - rocaftko učiteljsko
drnatvo zboruje v nedeljo, dne 3. sušca ob enih popoldne v Šmarju v navudnih prostorih.
—	Redni občni zbor prostovoljne polarne brambe Šmarje pri Jelšak vrši se v nedeljo, due 10. snšca t. I. ob pol 2. popoldne v trški občinski pisarni. Spored: 1. Odobrenje zapisnika zadnjega izvanrednega občnega zbora. 2. Poročilo o društvenem delovanju v minolem letu. 3. Odobrenje društvenega računa za I. 1906. 4. Posvetovanje in sklepanje zaradi presta v -Ijenja skladišča. 6. Volitve 6. Slučajnosti.
—	Kmečko bralno dručtvo na Planici priredi v nedeljo, dne 3. snšca t. 1. ob treh popoldn* v šoli na Planici svoje letno glavno zborovanje z običajnim dnevnim redom. Vsi p. n. udje in prijatelji društva se s tem najvljudneje vabijo.	Odbor
—	„Xurskl Sokol" v Ijuto-■eru je na svojem zadnjem obč< *m zboru sklenil prirejevati redna pi a-vanja, ker se moramo tudi dušetiio uriti. Prvo predavanje se vrši prih. nedeljo 3. snšca v telovadnici ob 4. uri
popoldne. Govorila bosta br. Sagaj in br. Lipovec. Pridite člani polnošteviluo, da ne zaostajamo!
Slovensko akad. društvo .Slovenija" na Dunaju ima »voj V. redni občni zbor due 2. sn>«-a 1907 ob pol >- uri /.več«r v društvenih prostorih Prijatelji dmštva dobrodošli!
Zabavno, podporno in izobraževalno društvo .Zvezda" na Dunaju priredi zabavni večer v nedelj«, dne ::. snšca 1907 v dvorani K. Sckvnn (prej Matalloni) I. Auerspergstrasse 6. Začetek točno ob sedmi uri zvečer. Vstopnina za ude 20 v. za neudo 40 v." za obitelji 60 v Prijatelji drnštva dobro došli! Prihodnji zabavni večer bod" v nedeljo, dne 7. mal. travna 1907 v istih prostorih
%a dijaško kuliinjo v Celju
m- je nabralo na Mi reduti. kaLor *ain zadnjic sporotili. IM K 70 Tin. Darovali so p. a. pj*.: Peter Majiiif. Celje 50 K: F Lonfar Celje 7 K; Ihr. Janko Sernec Celje S K; Vauken Celje « K: Dr. A tio>ak Celjf 4 K; I*. Fr. Majer SoUanj 4 K; Fr. 7.uia Motirjr I K; I*. A. Schwab Celje 3 K 10 vin.; Dr. K vrha Vransko 3 K; !»•. Jos. Karlnvšek Celje 3 K; I>r. Fr. Stham-r I.rode 3 K: Dr. Joaip Sernec Celje 3 K: I*. 1. Stiker Celje 3 K; Prof. J. Kotah Celje 2 K »in.; Fani dr. Herpinana Žal*c J K; !»r. itihard IVr^maon Žalec K: Dr. J. Tkuk 2 K; Ant. Kolenc Celje 2 K; Dr. Knkovec Celje 2 K: l»r. Hod. Mole 2 K; Nečitljivi i« Ljubljane 2 K: lt"«enherg Celje 2 K; Sudif Ljubljana 2 K: Karol Vanif Celje 2 K: Prof. Jo« Celje 1 K 60 vin.; Vrabel Celje I K 30 vin.: A. Anderwald Celje 1 K; I*. Bolit t K: M. iMifek 1 K: «!o»ekar Ljubljana 1 K; F. K. ..juuljana 1 K; t-luard Knkec Žale. 1 K: I*. Lapajne I K; J. Leakofck Celje 1 K; Keotorrh Ljubljana I K: 1». Kutaa Ljubljana I K; Kafko Salmi' Celje I K; l)r. J. Sernec Maribor I K; J. Sernec atod. jnr. Celje I K; rr ilvidon Sernec Celje 1 K. D. V. Celje 1 K: po*ta'«-na«e1uik Vidle Borovnica 1 K; Dr. J. Vrsfko Celje 1 K: Dr. A. Dolar »,o vin.: A. Joit Celje 40 vin.: Neeitljivi podpisi ia neimenovani darovalci U K AO vin.
Gri, feni ii ulit
■MMa^aalak f'"" alaesia plafil.
dlplon. koaMfTatMiat. bi.il & kr. TojUkl kapslaik. taapaaka allea it 2.
ni 3-»
M
ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Ziorvat,
Gospa G. v U. piše: .Vaše sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se. da priložite znamko za odgovor.	(71) 52-8
2SSS222
Učenca
v trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmeta
NORBERT ZANIER & SIN
103 Sv. Peter v Sav. dol. 31
Partij« taiakiti |iM pa IrvaaraOaib cena*, n
par p« 3 k rane je za dehltl pri P. ~—
Oskrbništvo posestva dr. Geze bar. Raucha v Lužnici pošta Brdovec,
zadnja postaja Zaprešič. (Hrvatsko)
prodaja svoja
rizling, traminer. mozeljec. kraljevina),
letnika 1906
počenši od 5 hektolitrov naprej
po 44 K za hI
postavljeno na kolodvor v Zaprešičn.
f()VIW»l
'lilliOEBESBK
Hiša
ob državni cesti, eno uro od Olja, za trgovino ali gostilno pripravna, traven 2 orala njiv, 2 Vi orala travnika. vrt. 1 Vi orala gozda, vse v najboljšem stanu, je na prodaj. Več se izve pri notarju Bai-a v Celju.
>»AUAUAU A UrtUAU >
Rnličen.ili
priporoča krojne vzoro« (Sehnitt-muster) za razne obleke p« najnovejših modah krojaški mojster
Jt. KečetL St Tunf pri Oruoi-i
(en) lo-a
žepno svetilka
■ajnaljil ItdcUk-
3 Maa baterija, 4", vslt
stane 2*50 K. i refl k* torjem 3"50 K. Poiilja proti po r zet ju 100
IRECS,DniiIlI/3
SechsJiaaaeratraate 5 N
OBČNI ZBOR
»POSOJILNICE V BREŽICAH"
se vrši v nedeljo, dne 10. marca 1906 ■■h ob 1. nri popoldne v lastni pisarni, bh
DNEVNI REI):
I. Poročilo uačelstva. — 2. Čitanje revizijskega poročila Zveze ter ukrepi vsled istega. — 3. Potrjenje letnega računa. — 4. Razdelitev čistega dobička. — 5. Izvolitev načelstva. 6. Izvolitev računskih pregle-dovalcev. — 7. Slučajnosti.
Ako bi U občni zbor ob 1. uri ne bil sklepčen, vrSi se isti dan v istem prostoru ob pol 2. uri drugi občni zbor in sklepa takrat vsako Število zadružnikov
Na6elstvo.
Trgoviia s popifjau pisal in h risali! irrfjei
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Umnih iL 3.2
prlporufa
kancelijtki. konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovita) - ia barvani papir -
Konfeti serpentine kotilijone
rfibriti kamenčki perm talil« ptrts«W (skice rsdirtc {rafli
TrgoVsKe
v »seli velikostih frtane. a eno ali dvesa kolonama, v papir, platao. gradi, ali pal u«njf vezane.
Odjcnalscl(H|ižic(
ps rszaih ccaslu
ICajVeiia zaloga Vseli tbHoVto
šolske avete. ufiteljstvo. Ispaljake urade, okrajne aastope. ulitninuke za.«tope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarja ■	in privatnike. ———
Lastna zaloga toL
zvezkov in pisaiilu
Pirinatc Vreče
| ■UIIIIUIv
nalnih tovarnUkih cenah.
vaeh velikosti po arigl-
ClaaaaUtSa peeatnlkl. v%-
jlalDDliiC nete•
w	kea) aa arad« Ia
privatnike iivrtujejo ae v najkrajtoa Cm.
NMkiriff
aaietae. pokrajia-tielaievetlieaaii ijpfipreelajie
do najfinejše izpeljava.
Albumi za »like. dopiaaiee ia povija.
Zavitke za urade v vaeh veuko^h.
CnW
sa Liikorta. b pirnaUka potrebifla. M br.ql.ea. B. rup.l.|to. ........

Tefo.cl Ia HipradajaM Imajo lijamae mm.
Pitna akittii. • UidikMaaMa
starti«!
pijani dom
v Ljabljani!
. tolitla laU> lili«. feHIH pri naslovom „K0MVIKT*, poete rnUltt« « LJubljani. m iu -4
tm, POZOR!
jjMStautu
liiiil ti l6U
nm
l-m
a.il
j. Kflais, D«>1 vii. wi
Orehe, suhe gobe, kum 110, oves, sploh vse dežel ne pridelke
kupi	*»»-»
Anton Kolone
v Celju vsako množino, po najvišjih cenah.
Za večjo Imovin« z mešanim blagom sprejmem f|
trgoV^a pomocnfHa,
ki je vojaMIne prost, spretni prn-dsjalee, pod ugodnimi pogoji. 1 -
Cnp. m, Tržič. (Gorenjsko).
P!

|Valikm trgovina | lipccnrijikega blaga ■
MIL9N HDČE99R
Glavni
trg 10
CELJE
tfkbrne ctrkte::
prlp avaia	a.ola
ftpaceetjak« kla(*»«i"i
n nUiih e.nak,kakor <«01 n prlatn« .laško il»"i«i kri-.o..c .liv.vk. ko»i»k.r«i» in runu s«"i jialno sadie, olic, ia.rat.a - me« i<«. I«.
0
Na debela in drobno!
DVETNIK ZA PATENTE
□R.FRITZ FUCHS
DIPLOMIRAN KEMIK (mprloolon) CW TEHNIŠKA MSMM PH
INŽENIR A. HAMBURGER
- pitani v« eicetneTD—«mi t a
Men M
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnik Francoski- prekmurski1 družbe. Kdlnn najkr.ijsn črtu čez
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
ED. ŠMHRDA,
oblastveno potrjena potovalna pisarni
v Ljubljuni. lliimijsku centu 18
T novi htii .Kra.t-kr |K*oiiinice- na.proti rn.n. (8)	gostilne |>ri _Figo?cn~. R2—9

Dornite Avžbi sv. CirHa in metodo!
Zvezna tiskarna
•e pripor«** častiti duhov Mini. slavnemu učiteljsivu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadno do naj modernejie obliko. Ker je bogat« zalotena z najmodernejšimi črkami in okraaki ter opremljena z motornim, oiir električnim obratom, lahko izviiuje največja dela v vsaki mnotini. V zalogi ima in tiska v več barvah i/delane krasne liplamti 1'alje: uradne tiskovine, kuverte, račune, plamene oapirje. cenike, etikete, bolet*, časopise, knjige. broiurice. cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vauila. podobice.*p«ve<lne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hra-liilii.; in zalrutne knjiiice. poročna na/tiauila. napise za alavoloko itd.; »ploh izviiuje v kratkem ča*u v*e v tiskarsko stroko spadajoče stvari oknano in ceno. — Veleč, duhovičini. »lavnemu učiteljatvu. lupnijtkim in občinskim uradom, krajnim šolskim »vetdim. posojilnicam ter p. n. občinstvu *<• priporoča za vezavo knjig v priznano trpetni izpeljavi. Za posojilnice, hranilnice iu druge zavode se izdtljujejo hranilne knjiiice vezane v celo ali pol platno z zlatim
ali črnim tlakom po
brojua ni rotila <e priporoča
Zvezna knjigoveznica.
• Naznanilo.
Ako želite kupiti ali prodati kako posostvo ali trgovino vsake vrste, hotele, letovi&a. gostilno, kmetije, opekarno, zdravilišča itd. !td. tukaj ali na deželi hitro in rf'*,krotno. ako i&ete posojila, tedaj ae obrnite zaupno do izvrstnega renotniranegu
»Mednarodnega trgovskega kurirja4-.
Centrala v Gradcu, Eliaabethatrasae 6.
Podjetje prve vrste, strogo reelno. Jako obsežno, kulantno in strokovnjaiko.
Zastopstvo po vseh avstro-o^rskih pokrajinah in v sosednjih državah, (»lavni zastopnik se bo v prihodnjih dnevih mudil tukaj. Ako želite, da Vas brezplačno obiAče. da vidi predmet in govori z Vami, prosimo, da nas takoj obvestite.
Zavitke priporoča ZVEZNA TISKARNA v CELJU.
ako hotele da
Branajte travnike, sess-*ss
najboljše vrste travniških bran
a katerimi se uaore korenito od-i praviti mah, ima v zalogi
trgovina z železnino .MERKUR*. P. Majdič, Celje
kakor tudi vsakovrstne pluge in poljsko orodje sploh. ESESSaSBiBi Ceniki zastonj.
JnžnostajcrsHa hranilnica 4 Celjn
nI d«
za katero jamčijo okraji: S*r«iip*<i Savnica, toitaij, imrj« pri Mlak, Vrani
varnost vlog in za njihono. po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog
za popolno
1.000 K.
Hranilnica posluje s strankami vsak torak in patak dopoldne, za draga opravilu pa je urad odprt vsak dan ob navadnih nradnih urah Hranilna vloga obrestuje pa 4 odstotka iu pripisuje obresti polletno h kapital« ter plačuje hranilnica raatni davak sama in ga ne odtegne vlagateljem, laku, da dobe iste popolnoma aad 4 adstatke okrsati.
Iiposojnje pa od ilne 1. januarja leta 1905 na zemljiško varnost po 4 tri iatrt odstotkov, občinam in kor|>orarijam 'tal nj-n	navedenih petih okrajev po 4 In pi "
= Jh»iacmfr tefli n Htft, hia»itlj» =
5faj«jrlf JiValai stroji j|
atrije t» atjvtije tmaeati ter m vukamur v
^ Btnflarjavt ftlvrnln. nivoji ao na največjih avetovnib razstavah odlikovani s največjimi priznanji.
Star Ci. totfb MU MA jtnjrt
^HMVV %vt avmraii vniBav	fnvpf
CELJE. Kolodvorska ulles Atev. 8. ud i, s
KDOR
se ne more ocebno prepričati o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah za letošnjo spomlad, naj si naroči vzorce in cenik, katere pošlje poštnine prosto in zastonj
Prva južnoštajerska trgovska hiša manufaktiirnega in modnega blaga
na debelo in drobno
IStermecki, Celje
založnik c. kr. dr2. uradnikov v hiši slovenske posojilnice.
Omenim Se. da sem za velikanske mnniine blaga kupčijo sklenil Se pred pndrnženjt-m in bodem istega prodajal dokler bode zaloge MF" po starih cenah. Zala n|ndsa nakup mm iiailj« Im keajačol
no) w-ia
POSOJILNICA V CELJU
POSOJILNICA T CEUO, ki ji Ml* leta I8S1 a m-
omejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4IOO zadružnikov, kateri imajo vuega nad US.000 K vplačanih deležev ter ima andaj nad 6'/z milijona kron hranibiih vlog in nad
380.000 kron
rezervnega zaklada.
v lastni hiši Narodni dom
Posojilnica ura-diy e vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne razun nedelje in praznike.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ai član
zadruge ter jih obrestuje po 4 V/o, posojilnica plača je
rentni davek
tarna, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni nli hipotekami kredit proti 5'/,% in 5% obre-stovanjn. (t.) sa-s
Lastnik: Konzorcij lista .Domovina*. Tisk drnitva .Zvezna tiskarna" v Celju.
Odgovorni nrednik in izdajatelj Ljudevit Furlani.