Slovenski tednik u koristi delavnega ljudstva v Ameriki V GLAS SVOBODE slogi }e moč! GLASILO SVOHOT>OM ISELJVIH SLOVE JVC EV V AMETUK.I Od bola do zmage! Slovénie Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Ste-V. 47 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903. at the Post-Office at Chicago. 111., under A« t of March 3rd, 1879 Chicago, III., 1 9. noxJembra 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more - boriti za svobodo! Leto VII KLIC NA POMOČ! Na 5. koloni današnjega lista, čitate o grozni nesreči, katera j® zadela premogarje v Cherry, 111. Med ponesrečenim je tudi mnogo Slovencev, kateri žalujoče žene in plakajoče otročičke zapuščajo. .Da je temu tako, dokazuje vest, ko smo obveščani da samo od S. N. P. J. je baje 29 članov u-smrčenih. To je grozno! Društvo za pristop k S. S. P. Z. v Chicagi, se je snovalo, toda še ni ustanovljeno. Poroča se, kolikor je do sedaj dognano, je 200 vdov in 1000 sirot, kateri so svoje reditelje zgubili, kot žrtva požrešnega in skrajno zanikamega kapitalizma! Rojaki! Mi smo se takoj s predsednikom S. S. P. Z. gospod Anton Mladičem dogovorili, ter bo S. S. P. Zveza v Chicagi, pomožni odbor izvolila, kateri bo imel nalogo, da se prostovoljni prispevki v podporo vsega obžaljovanja vrednih ostalih groznih žrtev, nabirajo in skrbi, da se bodo pravično razdelili. Rojaki in vsa društva S. S. P. Z.! Obračamo se do vaše dobrosrčnosti, ter vas prosimo, da nemudoma milodare nabirate in jih na naše upravništvo dopošljete, katere bomo na merodajno mesto oddali in imena darovalcev in zneske v “Glas Svobodi’’ priobčili. — Mi se nadjamo, da naš poziv ne bo upitje v puščavi, marveč da se bo vsakateri odzval po svoji možnosti in to temveč, ker se ne ve kaj nas čaka, in da morabiti pridemo tudi v nesrečni položaj, ki nam bodejo usmiljeni ljudje podpirajoč nas na strani stali. Pri tej priliki si ne moramo kaj, da ne bi naše rojake spodbujali in opozorili na nesreče, katere se dan na dan dogajajo. Ne bodite zaspani in nikar ne odlašajte! Snovajte in ustanavljajte društva ter pristopajte k Zvezi, katera vam nudi uteho v slučaju bolezni in vašim svojcem v slučaju smrti! Tedaj rojaki pomagajte udo-vam in sirotam, ker s tem izkažete krščansko ljubezen in izpolnu-. jete Kristov ukaz! Ured. in Uprav. “Glas Svobode”. IŠČEM SLOVENKO ZA URADNI POSEL. Dekle V' 15 letih ali več, ki razu me slovenski in češki, ali pa hrvaški in češki jezik, ter biva v bližini 18. ceste in Blue Island u-lice se sprejme takoj v službo. — Zglasi se pri DR. B. K. ŠIMONEK, zobozdravnik na Blue Island in 18. cesti. Indija. Ahmedabad. 14. nov. Lord Minto, podkralj Indije, in njegova soproga sta 'komaj vtekla smrti vsKtd vržene bombe. Peljala sta se tpo .cesti, ko ste bile nenadoma vrženi dve bombi za nju vozom. Neki, poleg voza jezdoč dragonec je s sabljo odbil eno bombo. Druga bomba je padla na solčnik, katerega fj.e Jemidar ('domorodni poročnik) nad gospo Minto držal in potem na tla, bnsz da bi bila zlo učinila. ¡Nobena bomba se ni raznesla, ker isti padli na mehka tla. Malo časa pred tern, ko je voz •po cesti se peljal, se je raznesla ena bomba. Policaji in drugi so bi teli na lice mesta, kjer so našli človeka na tleh ležati ter mu bila roka odtrgana. Izkazalo se je, da je 'bil dotičnik mirni gledalec. Metalci bomb- so v občni zmešnjavi pobegnili, in do sedaj še niso nikogar zaprli. V Indiji so se že atentati prigo-aili tna lord Minto, lord Kitshener in sir Andrew Fraser, podgover-ner ¡Bengalije,, in na mnogo dru zib uradnikov in ono leto sem so v strahu, da se vprizori splošna ustaja, napram angleškemu gospodarstvu v Indiji. SVETOVNI PREGLED. Avstrija. 'Dunaj, 15. nov. Največjo pozornost zbuja stoprav razglašena odredba duž. vojnega ministra baron pl. Schönac-ha. Po tej bo II. kardelo v Lvovu in I. kardelo c Krakovu znatno pomnoženo, določba, katera še v poučenih krogih tolmači za visakojaki' možni konflikt z Rusijo. Razven tega pusti vojno ministrstvo močno posadko ob 'Srbski meji. (Nadalje se trupe v Tirolak pomnože. — Hkratno (zavarovanje rusko, srbske in laška meje se smatra za posledico zadnje krize na Balkanu. A v dobro informovanih krogih velja pa to «a pobotnico sestanka čara s kraljem Viktor E-manuelom v Rakovniku. Dunaj, 16. nov. Slovanska zveza državnih poslancev se ni odzvala povabilu ministrskega predsednika baron pl. Bionerth-a o posvetovanje, da ¡Slovani z obstrukcijo prenehajo. Cehi brez ovinkov zahtevajo, da sedanje nemško ministrstvo odstopi, potem se bo vidio kakšno stališče bodo Slovani zastopali. Budapest, 14. nov. Namesto od-stotpivšega parlamentarnega prod sednika pl. Justh-a in podpredsednika, sta izvoljena Kossut-hov-ea, Gaat predsednikom in Naa-way in Rakowsky podpredsedni- kom. Kossuthova stranka dan za ■dnem narašča. Magistrat v Budapešti je odredil, da se v meščanskih šolah Nemški kot podučni jezik uvede. Ta odredba se iz Nemške strani z velikimi veseljem pozdravlja. (Op. ur. Kaj pa Hrvaščina in Slovašči-na, kot materin jezik?!) Nemčija. Berolin, 15. nov. V Hildeshei-mu se je visoko* ugledni bankir Piippel -ustrelil. Preiskava je dognala, da je veliko menic ponaredil in stranke! ogoljufal. fV Nurnbergu! se je višji državni pravdnik usmrtil. Pravijo da je bilo vzrok neozdravljiva bolezen. — V Glatzu, Šlezija, je bila dekla Werner na smrt obsojena. Werner je svojega 11 mesecev starega nezakonskega otroka živega zakopala. Njeni zagovornik je olajšav-ne predloge stavil, katere so pa porotniki zavrnili. Brazilja. Buenos Ayres, 15. nov. Predsednik Alkorta je proglasil obsedno stanje za čas 00 dni nad vso deželo. To je posledica razširjene anarhistične propagande, katera je vodila do umoritve policijskega načelnika seno Falcona in njegovega tajnika. VIad"a 'diala predpriprave za nadzorovanje priseljencev in o-isumljenih. Italija. Rim, 16. nov. -Severno-Nemške-ga Ljoyda parnik “Luetzow” je danes pri Neapelju na dno zavozil — Francija. Paris, 13. nov. Gospa Marjeta Steinbeil, katera je bila obdolžena umor,a svojega moža in svoje mačohe esede, ali doprinesem reče: oh. Ti si mi še kljubovala. kaj neprijetnega. Pomilujte vda-pre^rano "bitje, zaničevala si me!| nega vam Ivana Nikitina “ Ali na‘v nosnici reče to! Jaz si vsa Ut o mislim Imam še na razpolago eno sredstvo, d'a se rešim in se oprostim; kaj znamenito sredstvo, za katero «mm se že davno bil o Čil a in kate-veea se poslužim na vsak način, .toda sedai se mi .zdi. da je za to to n-pvrrorlai. Premlada sem še, torej še čutiim n reve č življenja v sehi. Rada bi še živela, rada dihala. čutila. v¡dela: rada bi se o-koristila s priložnost jo. da bi moda vsaj časih pogledati na njo, ne Nevo, Tu le je obrežje. Ogromne stavbe stoje na. eni strani, na drugi •ra vali počrnela Neža svoje valove. Kmalu se razpoči led in' Teka postane bela. Park na. drugi strani se pokriie 7 zelenjem. takisto tutdi otoki1 Napoči pomlad, četudi petrogTaška, a vendar-le po-mla3. Na krat mi pride na misel moja poslednja, srečna pomlad. Tedaj “P. S. Na svoje obnašanje pred nedavnem v vašem stanovanju se ne morem spomniti brez rdečice. Pridite danes ob šestih. Prilagam vakn naslov.” Kaj to pomeni ? Odločil se je ter mi pisal. To je nekaj, kar ni povsem v redu. Ka j hoče od mene? Ali naj grem ali ne? ■Čudno ugibanje, ali naj grem. ali ne? Ako m,e hoče zvabiti v kletko, godi se to le radi tega, da bi me umoril, ali . . . nú, ako me tudi umori, bo to vsaj rešitev. 'Pojdem. Oblekla sem se preprosto in skromno umila si raz lica barvilo in puder. To mu bo prijetnejše. Pa tudi lase sem si počesala, bolj priproslo. Kako malo las mi je še ostalo! Počesana sem se oblekla v čmo volneno obleko, dela na-se črn robec, bel ovratnik in zapestnice ter stopila pred zrkalo, da se ogledam. Skoro sem se razjokala, ko sem Španska je najbolj klerikalna država pod solncem božjim. Narava jo je bogato obdarila z rodovitostjo in milim, prekrasnim» podnebjem; zato bi bila Španska lahko ena najbogaitejših in najsrečnejših držav v Evropi, ako bi nanjo ne vplivale obupne razmere, ki jo kakor mora tišee ob tla. „ Napredna, gospodarsko razvita bpanska bi 1'ahko bila pravi zemeljski paradiž, prava obljubljena dežela v Evropi. 'Bila je to nekdaj v davni sivi prošlpsti, ko »e je špansko kraljestvo razprostiralo od vzhoda do 'zapada preko dežel, kjer ni nikdar zatonilo solnee., \ tistih časih je v njej zagospodovala duhovščina, in od tega tre-notka je zatonila tudi zvezda njene sreče. Moč španske države, ki je preje zapovedovala vsemu svetu in ki se je razprostirala v vse dele sveta, je jela padati in se krčiti, da dandanes Španska niti senca ni tega, kar je bila pred stoletji. In kdo je to zakrivil? Zgodovina nas uči, da nihče drugi kakor duhovščina, ki si je prisvojila vse posvetno moč v državi. Stoletja se vlada na Španskem tako, kakor veleva duhovščina. Duhovščitaa je v državi prvi stan, ona gospodari, ona ukazuje. — Kmet, obrtnik in trgovec plačujejo ogromne davke, duhovščina, ki je zvezana s plemenitaši, pa ima državno krmilo v rokah in skrbi za to, da pripadniki tega stanu ne prispevajo ničesar za državne potrebščine, pač pa žive v blagostanju in razkošnosti na stroške davkoplačevalcev. (Naravna posledica tega je, da je duhovščina pridobila ogromno premoženje, ljudstvo pa je jelo gladovati in vsled tega duševno in gmotno propadati. V istem razmerju, kakor so se v deželi množili samostani, je padalo tudi ljudsko blagostanje. Narod je ubožal, duhovščina je obogatela. In ljudstvo je uvidelo polagoma. da se znoji in trudi za trota, ki pod božjim solncem ne dela drugega, kakor da vživa slasti in sladkosti življenja na njegove stroške. Veselje do dela je jelo Minevati — kdo hi se naj tudi znojil za drugega, ki ne dela nič, a samo žanje? — Kmetijstvo, trgoviuarin obrt so jeli pešati, dokler ni Španska prijadrala na rob gmotnega propada, kjer se nahaja dandanes. 'Ljudstvo se je trudilo v potu svojega obraza, da si je priborilo košček borega vsakdanjega kruha, duhovščina pa je brezdelno živela v razkošju. V duši 'bednega nar/xla se je ro dilo sovraštvo do tistih, 'ki ne sejejo nie, a vendar bogato žanjejo To sovraštvo je v naših dneh z nebrzdano silo izbruhnilo na idan in rodilo» krvavo revolucijo, ki divja sedaj zlasti po severno-vzhodnih pokrajinah španskega kraljestva. In gnev, nejevolja nesrečnega ljudstva se ne obrača tolike proti vladi, ki je seveda v enaki meri sokriva ljudske bede, kakor pred vsem proti tistemu stanu, k: je v svoji brezmejni samopašnosti gledal gamo na svoje koristi, pri tem pa tiral ljudstvo brezsrčno v brez-dno pogube, — proti duhovščini. j , Najnovejša poročila s Španskega pravijo, da je razjarjeno ljuu-sttm napadlo 37 samostanov in izmed teh upepelilo 27. Strašna je ta vest, a verjetna. Kadar poči struna potrpljenja, kadar prikipi trpljenje1 do vrhunca, potem ljudstvo ne pozna meje in postane v svojem maščevanju giožno in strašno. Iz pohlevnega jagnjeta postane deroča zver! In vendar ni pod svodom nebeškim bolj pobožnega, bolj ver nega ljudstva, kakor je špansko. t e je torej to globoko verno iu bogu vdano ljudstvo vendarle zavze ignilo svojo roko proti duhovnikom, je to le dokaz, kako neizrečeno hudo je ta narod moral trpetr-pod dnlhovniško strahovlado. Krvavi dogodki na- Španskem bi naj bili tudi našemu ljudstvu in naši duhovščini v v svarilen zgled. Kakor španski narod, tako je tudi naše slovensko ljudstvo verno in pobožno^ kakor malokatero. A kakor na Španskem, tako se trudi (duhovščina tudi pri nas, da hi to ljudstvo popolnoma vklenila v svoje verige, da bi potem lahko vlad'a!a nad njim, kakor bi se ji (zljubilo. Bojimo se», da bi v bodočnosti moglo tudi pri nas priti do sličnih dogodkov, 'ki se sedaj doigra-vajo v daljni Barceloni. A to bi ne/bilo v srečo naši domovini. Zato je dolžnost nas vseh, :da preprečimo to nesrečo. To pa bomo najlažje, dosegli s tem, ako napnemo vse sile, da že sedaj »mirnim^ potom stremo duhovniške, klerikalno verige, zakaj £j,ko pripustimo, d’a se duhovščina dokoplje do popolne moči in oblasti, potem ni za nas nobenega drugega izhoda, kakor — popolen propad ali pa krvavi odpor. Nam v nesrečo pa ‘bi bilo prvo kakor drugo! Zato, 'kdor želi srečo, istinito srečo našemu narodu, ta bo šel v boj proti neomejenemu duhovniškemu gospoidstvu, ki se nam sedaj obeta v naši deželi. “Sl. D. Ueuropin Želodečni Grenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-smku na Moiuvskepa, Avstrija v začetku ■zadnjega stoletja to ga postavil na ameri-Sivi trg v letu JAK). Vsakdo priznava, da 1*tl J® najboljši želodečni grenčec v eksi-Ta grenčec je napravljen iz izbra-. ^ensč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu. ' zaprtju, zelodecnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskua pokaže dobre lastnosti tega grenceca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ----- JE --- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. . vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. x Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil I__ I I /v t, », « --------* * v • « « C Izdelujemo ®er¿.« čisto volnenih, domačih in im. ROJAKOM V CLEVELANDU. Sodrug August Kužnik, bo 0-biskal rojake v Clevelandu in o-kolici v svrho pobiranja naročnine in oglasov za “Glas Svobode”. Rojakom ga vrlo priporoča Upra. Glas Svobode Co. Slo vensko-an gleška slo vn i ca, slovensko angleški tolmač in an gleško-slovenski slovar za $1.00 Pri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St., New York, N. Y. > ACCIDENT INSURANCE COMPANY. Nesreča nikoli ne praznuje, Radi tega tudi Vi ne veste, kje Vas ista čaka. Za samo jeden dolar na leto se lahko'zavarujete za slučaj ponesrečen ja: Za izgubo življem ja $1.000, za izgubo obeh očes, obeh rok, obeh nog, ali jed-ne roke in jedne noge $1.000; za izgubo jedne roke ali jedne noge $250, za izgubd jednega očesa $100.00. B-olnička podpora znaša $7.50 na teden. Sprejemajo se možki in ženske od 16 »do 65 leta. Pišite za pojasnila in če dopo-šljete v listu $1.00 se Vam takoj dopošlje zavarovalna polica za $1000. — Pisma naslavljajte na: ACCIDENT INSURANCE CO. 906 Trinity Ave. Bronx, New York, N. Y. lOO ft. DOBRO SLADKORJA JENEGA, Za $2.98 vam pošljemo 100 ft. najboljšega zdrobljenega sladkorja, ako naročite spodaj omenjenega blaga za 12.98. Ta posebna ponudba je veljavna samo za 30 dni in jo damo v svrho pridobitve odjemalcev v vsaki hiši. Ne pošlji denarja.^ Ako želite, vam pošljemo poljubno količino blaga v vaše mesto, ne da bi plačali samo en cent; ko blago pregledate, ga lahko vzamete ali vrnete in mi plačamo vse stroške, jo dni proste po-s k uš nje Vzemi blago na svoj dom in ga poskušaj 30 dnij in če ni tako, kakor nakazano, pišite nam in bomo vse poravnali. Vozni stroški plačani. Če se pošlje cela svota denarja z naročilom, plačamo mi vse st oške do vsakega mesta vzh.odRocky Mountains. Naročite danes Trgovčeva Naila' 3 ft. Soda ali turščin gkri^b .$0.30^ 3 ft. Baker čokolade ali ¿aëe. 1.50 3 ft. kokonut, zrezlanega ....* j 20 4 unč. vsak lemon ali vanila izg čist 1 10 10 ft. Mothers najboljše pražene kave 4AX> 10 ft. Santos “ “ “ 250 3 ft. Gun Powder ali Japan čaja 2.40 5 ft. Pečivni prašek, Royal ali naš 2 50 15 zav. Eng. hrane ža zajutrk ..._ 1.50 n ti« 15 kosov najboljšega Castile aliTar mila $1.50 98 30 kosov najboljšega pralnega mila $1.50 Vi)8 8 velikih vrčev salmona.......j.oo 12škat. Sardin volju ali gorčiči. 1 20 12 ft. izbranih calif, sliv.... i‘0o 15 ft. Japonskega riža..."..... p’50 5 parov najbolj. žen«kih nogavic.... 1.25 5 parov’najbolj, moških nogavic.... 0 60 5 zav. Rolled oats ali droža.. 0.25 Prodajamo gotove obleke za delavnik * in praznik. Imamo Veliko zal°S° trdih in mehkih klobubov. V zalogi *m,am.° v®dao izbor obuče in čevljev močnih za & delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemal-cem najokusnejšo zadovolnost. Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK, | 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” M. A. WEISSKOPF, M. D. 0 ZDBAVNIK IN RANOCELNIK 19U Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: ’ od 1. —3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne od d. 8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.-I0, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. P, EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte-torej olovana v svojo korist. cena $0.15 1.05 0.75 0.75 3.00 1.60 1.50 1.75 0.98 Prost katalog za gr o cer io, obleko itd. naročilom. 0.98 0.98 0.75 0.98 0.65 0 35 0.10 Prvim AMERmAN WHOLESALE HOUSE Dept. 211-46-48-50 River SL Chicago. ■B W. SZVMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 9S5 __ Moja trgovina pohištva je ena največjih na juzno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. I Pijte najboljše pivo m I Peter Schosnhoffen Brewing Co. S 'f 44Glas Svobode” (Tub Voies of Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobodk’ izhaja vsaki petek -------,-----iu volj»------------------ ZA AMERIKO: Za celo leto. za pol leta.. $1.50 $1.00 ZA EVROPO: Za celo leto.............kron 10 za pol leta..............kron 5 Naslov za Dopise in PoSiljatvk jk GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. KAKO SE MINISTER NAPRAM FEVDALIZMU BOJUJE. V boju za angleško davčno reformo je pred mala časom v Newcastle Lloyd1 George, angleški finančni minister govoril. Davčna reforma je v primeru glavnih, navodil angleško ustave v proračun upletena in lordi (angleški plemenitaši — veleposestniki) nameravajo ves proračun zavreči, kar bi bilo pravi atentat na pravice zbornice poslancev, kateri je že stoletja običajno da ona izključno določuje o državnik dohodkih in izdatkih. Srd, kateri se je v gosposki zbornici osredočenih deželnih lordov ali veleposestnikov zbudil, je povzročila davčna reforma liberalnega ministrstva, ker ono hoče za pokritje večjih potrebščin države po izdatnih ¡direktnih dlavkihi veleposestnike pritisniti. Lloyd George, kmetski sin iz Walllisa, je sedaj z davko-plašnim, nesramnim plemstvom na neki ¡način obračunal, katerega se z omejenim brzojavnim poročilom ne moremo dovolj jasno predstavljati. Pač še nikdar ni bila predrzna domišljavost plemenitih postopačev od kakšnega mi-■ nistra tako ožigosana, kot je to angleški finančni minister storil. Tako je govoril Lloyd George, angleški finančni kancelar: i '“Nekako šest let je tega, odkar sem imel zadnjič čast, v tej dvorani iz Vami govoriti. Takrat sem govoril o težkih bremenih, katera so bila po deželnih lordih trgovini in industriji naložena, in dal sem pregledati, da je skrajni ča-s, da tudi oni od svojega bogastva za pokritje državnih potrebščin prispevajo. Danes sem k Vam prišel, da Vam povem, kaj sem jaz v minulih letih storil, da mojo besedo o'd takrat izpolnim . , . Gotovo, finančni zakon smo nekoliko spremenili, toda v glavnih potezah je ostalo, kakor je bilo. Vsi predlo ‘gi o povišanju davkov so ostali: davki na ogromna veleposestva kakor oni na jvelikanslke ustanovne ¡dohodke. Ubogi vragovi, ki v letu nimajo več, kot samo po 100.000 kron za potrošiti (velikanska veselost) ali po 200.000, ali po 400.000 in še več, bodo imeli za državo nekoliko več plačati, in tisti nesrečneži, katerim vsled dedščine kakšno bogastvo pripade, naj v bodoče nekaj več plačajo. (Veselost in odobravanje). Predrugačil se je davek na rudninska zemljišča. Tu so rekli nasprotniki, oni niso proti davku kat samo na sebi, temveč proti načinu obdavčenja, forma ni ‘stanovitna’. Jaz sem na to odgovoril: N>a način — formo — se ne opiram, in ako bi imeli ti ‘ ‘ nesta -novitni” davki samo 3% milijona donašati, tako naredimo rajši “sitanovite|i ” način, kateri bo 7 milijonov kron davka donašal. Cini niso bili tudi s tem predlogom zadovoljni (burna veselost), toda nekterim ljudem se pač prav ne-more storiti! Industrija se prične od nazaclo-’ vanja zadnjih let zopet krepiti. Izvozne in uvozne številke se mrože. Samo eden “kšeft” je slab, in ta je namreč polom med vojvodi. (¡Silna veselost in burno odobravanje). Prišel jie proračun. Tu so potegnili za vrv sile. Tu so pričeli psovati, kot omnibusni koičjaži, ker jim je proračunski voz nekoliko v staročastito državno dvokolnieo trčil, ter malo poškodoval pozlačene okraske. Od kod tedaj ta besnost proti proračunu? Največa bojazen onih ljudi je ravno to, da se jim davki naložijo v tisti meri, kakor sc jim njih bogastvo množi. Vsako na-pTčdovanje znanosti in ljudske iz- obrazbe množi produktivno moč, vsaki uspeh mednarodnega mirovnega strmljenja zajamči imetje Anglije in pomnožuje nje bogastvo. Ob jednem z naraščajem bogastva ,se pa tudi množijo zemljiški davki. Naši ¡delavski razredi se ne dajo zadovoljiti s praznimi obljubami, da vsa vprašanja, kot na primer vprašanje stanovanj, nje rešitev naj bi našlo na “onim boljšim svetuj’ (smeh), kajti delavstvo je že ¡zdavnaj na to prišlo, da stoprav velika onih ljudi, ki tako govorijo-, si tukaj najboljše prostore izberejo. Tudi oui zahtevajo več zraka, več svetlobe, več prostora, več zelenja in več solnčne-ga svita, da se od dnevnega dela izriiueene moči zopet okrepčajo in ponovijo — in to tudi naj imajo 1 (Burno odobravanje). Novi proračun naj jim pripomore . . . Ledi plemenitaši gonijo za to k revoluciji! (Silno znemirjanje). Toda če plemiči in lordi kako ¡revolucijo povzročijo, potem bo ljudstvo dalo smer tej revoluciji. (Burno odobravanje). Potem se bo glasno vprašalo, kar se danes le s tihim glasom šepeče, ter zahteval se bo odločen odgovor. Vprašalo se bo, če petsto ljudi (to so plemenitaži v gosposki zbornici, op. ur.) — ja čisto navadni ljudje —, kateri so po naključja iz ogromne mase brezposelnih v svrho določeni, bi bili opravičeni, sodbo, premišljeno sodbo milijonov delavskega ljudstva, kateTo bogastvo naše dežele ustvarja, z enim peresnim1 potezom uničiti. To je eno vprašanje, a drugo se bo glasilo: ¡Kje pa stoji zapisano, da ena peščica ljudi zemljo Anglije v svobodni posesti imeti mora? 'Kdo je napravil desettisoč ljudi za posestnike vse zemlje, a druge pa za klateže v deželi našega rojstva? (Silno odobravanje.) Kdo nosi odgovornost za stanja teh stvari, da je eden primoran vse svoje življenje z mučnim delom si toliko priboriti, kar za življenje neobhodno potrebuje, med tem ko drugi, ki delo niti ne pozna, v vsaki uri dneva in v vsaki uri. noči, katere prespi, več dohodka ima kot si njegov brezipose-stni sosed v enim letu pribori? Od kod obstoji ta deska zakonov in kojega roka jih je zapisala? To so vprašanja, katera se bodo stavila. Odgovor bo nevaren za red. katerega lordi predstavljajo, toda bo ob jednem tudi dragoceno svežo okrepčilo prineslo za osah-nele ustne masi, katera po zaprašenih potih skozi temo stoletja tjakaj koraka, a, da prispe kviš-ko do belega dne.” (Burno, dol-gotrajajoče odobravanje). Tako je govoril minister Lloyd George v Newcastle v zborovanju, katero je kos zgodovine! In kaj pa ameriški, avstrijski in dru* gi ministri? Kaj pa oni pravijo?! ------- POPOVSKO HUJSKANJE. Iz neke propovedi, katero je nadškof Glennon v ¡St. Louisu, v ■nedeljo dne 7. t. m. pridigoval, se sledeči odlomek brzojavila: '“Edino zato, ker' je bil Ferrer socialist se je nižje ljudstvo (drhal) nad injegovo usmrtitev razburjalo. Ves zločin španske vlade obstoji v tem, da je enega socialista neškodljivega storila. Da so španske sodnije pogum imele, smrtno obsodbo izreči nad enega socialista, nad enega človeka, kateri v sporazumljenju z ukom moderne šole zase pravico jemlje za moritev ¡neoboroženih moških in žena, je dejstvo že za-se, katero je krizo povzročilo, im kar raamo-trivati so se tudi naši tukajšnji časniki branili. Vsaki pojav socialističnega mišljenja bi se moral temeljito zatreti, ker duh osebne svobode v Ameriki se takisto kot v Evropi po socializmu zatira. Gospod nadškof pač misli, da njemu je treba samo besedo socialist izgovoriti in ,že''spravi Ame-rikance z justienim umorom, kateri je bil nad Ferrer-jem Izvršen. Vse kaže, da on na to špekulira, da to pri njih zadostuje da se zločinstvo vsaj opravičuje. Ako on njih pravočut tako nizko ceni, tako je to njegova in njihova stvar;' oni se naj z njim o tem zmenijo. Dejansko pa je njegova trditev povsem napačna; Ferrer ni bil socialist, marveč odločen pobijalec socialističnega naziranja. To je avtentične pribito. Na Španskem je žal malo socialistov, fevdno-farška vlada je razvoj ljudske izobrazbe ovirala, kar je predpogoj socialističnega gibanja. Tiste de- žele, kjer je stanje ljudske nao-brazbe najvišje, imajo največ socialistov ; tem nasprotno tiste, katere so vladane v smislu nadškofa iz St. Louisa, imajo največ anarhistov. Anarhizem je nasprotni tečaj klerikalizma. Pod anarhizmom pa ni potreba metanje bomb in nasilstva razumeti, veliko' je tudi prav miroljubnih anarhistov, ljudje pasivnega odpora, kot n. pr. Tucker in Tolstoj. In nekaj sličnega je bil Ferrer. On se tudi ni ustaje v Barceloni udeležil, ne aktivno, ne kot duševni povzročitelj. On je bil v .zadnjem času školnik, samo učitelj. Ferrer je iz ugledne in imovite meščanske rodovine, svoje premoženje je porabil v njegovi agitaciji za meščansko stranko republikancev in se je moral v prognanstvu v Parizu siromašno preživljati z urnim poukom. Stoprav v tistem času je prišel do prepričanja, da se na Španskem nemore za politično strmljienje iti. Ako bi se na Španskem hotele druge razmere ustvariti, je on mislil, bi se moralo iz temelja pričeti z ljudsko odgojo vsled reformiranja šol. On je imel srečo v Parizu neko damo spoznati, katera ga je hotela za svoje klerikalno naziranje pridobiti, a potem se sama njegovega mišljenja nav.zela. Z milijoni, katere mu je ta dama zapustila, je on šel v Barcelono in tam ustanovil leta 1901 prvo takozvano moderno šolo! Njegov program za to šolo se glasi: “Duševni razvoj otroka pospeševati in pojav reakcijonarno-atavistični (nazadovanje) nagon preprečiti. Sovraštvo do drugih nar.odov ali plemenov, razredni duh, veselje do vojne in maščevalni duh povračila, kateri vsaki poizkus urejevanja boljše prihodnosti ovirajo, so za pobijati in u-ničiti. Naš pouk ne ppzna ne dogme ne ustnih izročil, ker to so le forme, koje vso duševno življenje zatrejo in prosti razvoj družbe o-virajo.” To je program, kateri niti pičice ne vsebuje o kakem ščuvanju. Šola v Barceloni se je kaj hitro razvijala, v vseh delih španskega sveta in tudi v Južni Ameriki so se podružnice ustanovile. Posledica je bila, da se je besnost popov, vladajoči razred na Španskem na-pram temu ¡možu obrnila. Temu možu se mora rokodelstvo uničiti, ker bi moralo biti s špansko samovoljno vlado pri kraju, če se namere Ferrer-ja izpolnijo. Že pred tremi leti so ga zaprli, ker je baje pri ¡nekem atentatu na španskega kralja sodeloval. Toda ko ne č no se ga je moralo izpustiti, ker se mu ni moglo ničesar dokazati. Ustaja v Barceloni je dala povod k temu. Taka je stvar in uič drugačna. Ferrer ni bil socialist, temveč u-čitelj, razsvetljevalec ljudstva j-t-bil, kateri je srd sodrugov nadškofa iz St. -Louisa izzival. Toda to ne sirne nadškof ¡povedati, ker hi pri Amerikancih, kateri so brezverske šole ustanovili, slabo naletel. In še eno besedo o sklepnem stavku iz govora, nadškofa: na- ravno je čista smešriost, ako zastopnik katoliške cerkve o “osebni svobodi” govori. Potreba mu je samo cerkveno-državno, špansko svobodno in vatikansko odredbo, Anti-Svllabus .pod nos pomoliti. O tem ne več besede. Ali v “izdatnim pobijanju” v smislu nadškofa v .zvezi s opravičevanjem umora Ferrer-ja, v tem se ne more niič druzega videti, kot za-trenje, kakor je delala cerkev z “krivoverci”, .Židi in mavri. Res je prava sreča, ko Zdr. države ne vladajo ljiudjie, kakoršen je nadškof iz St. Louisa. UGANJKA! Ktero je NAJSREČNEJŠE društvo izmed vseh naših slovenskih Jednot? Kdor nam pošlje celoletno naročnino kot novi naročnik, ali pa da stari naročnik novega pridobi in da gorenjo “uganjko” pravilno reši dobi oziroma dobita list “Glas Svobode” eno leto brezplačno. Rešitve z naročnino je nam do-poslati do 1. decembra t. 1.; nakar bomo rešilee uganjke objavili. (Med časom pa bomo objavili odgovore raznih reševalce! te uganke) Uprava “Glas Svobode”. Ste že ponovili naročnino na 1 ‘ Glas Svobode”? — Agitirajte za “Glas Svobode”. SKOZI RAZNE OČALI. Iz Lodona se poroča: V diplo-imatičnih krogih so si sedaj docela na jasnim (!) o pomenu daljino-sežnosti poseta ruskega čara pri italijanskem kralju v Rakovniku. Snidenje se mora tolmačiti kot posledica izzivajoče politike nemške vlade, vsled katere je bila Rusija prisiljena prisvojitev Bos--ne-Hercegovine k Avstro-Ogrski brezpogojno pripoznati. Nad tem že z ozirom ma dejstvo ne more biti najmanjšega dvoma, ker je car velik ovink naredil, da mu ni bilo treba po avstro-ogrskem ozemlju se voziti. Če se je početkoma na Dunaja in v Berolinu' bojazno mislilo (?), Italija bo že v najnovejšem času iz trozveze izstopila, tako se je pač prečmo videlo. A vseeno je Veliko Britansko, Francosko in Rusko 'obsegajoče tro-sporazum-ljenje vse doseglo, kar si je želeti moglo. Italija je svoje približanje k tem trem velevlastirn tudi vnaj-no pokazala, brez da bi mogle Nemčija in Avstro-Ogrska svoji zaveznici oporekati ali pa direktno povračilo proti njej poprijeti. 'Po določilih trozvezne pogodbe, je Italija le tedaj k vojaški pomoči Nemčije in dvomonarhije zavezana, če bi bile obedve vlasti ali pa ena od obedveh od Francije in Rusije h krati napadeni. Tem nasprotno ni predvideno, da bi imela Italija v prilog kaki zavezniei v mes poseči, če je le ta vsled a-gresivne politike vojno izzvala. Tedaj, če so tudi vlade na Dunaju in v Berolinu že dalj časa na jasnem, da se je Italija trozvezi vnajno odtujila, tako je laško ministrstvo vendar še v stanu, v mirovnim smislu vplivati v okrožju trozveze. Na drugi strani se je razširjanju trozveznem sporazum-1 jen ju k eni izvan Velike Britanije, Francije in Rusije tudi še Italijo obsegajočo četvorno-sporazu-mljenje v pota napeljala. Skupina evropskih vlasti izve s tem temeljit preobrat, kar se bo že pri obravnavi grškega vprašanja vspešno pokazalo. Mogoče je, da Nemčija in Avstro-Ogrska priliko porabiti ter napram Italiji prikritem srdu duška dasti. Na vsaki način pa bo znalo tro-sporazum-ljenje vsaki razširjajoči želji Avstro-Ogrski na Balkanu nasprotujoče imeje staviti. Kot storjeno zna veljati, da v Berolinu že sedaj kesanje občutijo, .zaradi prevzetnega nastopa napram Petrogradski vladi marca meseca t. 1. Druga stran. Iz Berolina pišejo: Najnovejši sestanek med čarom in kraljem Viktor Emanuelom v Rakovniku daje časnikom v preobilici snovi za podrobno politično razmotriva-nje. Bistveno .nove točke vendar ne Dridejo na dan. Izjemo dela neka dunajska oficijozna izjava, katera pa je tudi po “Norddeutschen Allgemeinen Zeitung”, kot poluradni organ Nemške vlade, ponatisnena. V Dunajskim raz-imotrivanju se povdarja, da.vzlic poskusov, popotovanje carja v I-talijo, kot proti trozvezi, sosebno ¡napram Avstro-Ogrski naperjeni tolmačiti, iz vseh obvestil obedveh vladarjev pri sestanku mirovni pojavi izzvenevajo. Pri napitnicah sta car in kralj za v.zdr-žavanje sedanjega stališča na Balkanu kot skupfii cilj naglašala. To je, pravi Dunajska oficijozna izjava nadalje, inventar vsih tozadevnih obvestil. Tudi o priliki najnovejšega poseta bernskega državnega kaneelarj dr. pl. Bethmann-Holhveg na Dunaju se je določilo, da o tem obstoji med 'Nemčijo in Avstro-Ogrsko popolno sporazumljenje. A vse eno daje najboljšo jamstvo konsolidacija in ojačenje 'Turčije šame. 'Nadalje se izvaja, vodilna misel. vseh evropskih velevlasti je vzdržavanje mini. Nikjer niso na-nprotstva dovolj globoka, da bi mirni razvoj izključila. Vse vlasti s,o s svojimi notrajnimi razmerami dosti vposleme; one zatoraj nemo-rajo opravičevati, njih visoke namene iz nizkoistne ljubosumnje zaradi podrejenih vprašanj lahko-mišljeno na igro postaviti. CENJENI NAROČNIKI! Prosimo, da vsi, ki so še za nazaj list na dolgu, zaostalo naročnino nemudoma poravnajo, da pridejo knjige v red. — Ob enem pa prosimo, da vsakteri poravna naročnino tudi zanaprej! NAJBOLJŠI ZDRAVNIK je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti. ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE kot glavni zdravnik in ravnatelj na SLOVENSKEM ZDRAVISCU --------—---V NEW YORKV------------- Vam je dosti Jasen dokaz, da je naš slavni svetovnoznani Dr. J. E. Thompson. Dr. J. E. THOMPSON, najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le-tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti. NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem časn popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zbom od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen. Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij: Posledice onanije, triper; tanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; poluciio, ali gubitek moškega životnega soka: revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca. glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t. d. Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno. Zatoraj rojaki: Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj si bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na: SLOVENSKO ZDRAVIŠČE Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od JI ure do 3 popoludan Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/10 So. Centre ftve., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gnmbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznnnj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. EDINA V1NARNA ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kadar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi,, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave. SÄ?" Naznanilo in priporočilo. Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla: GOSTILNO “TRIGLAV kjer točiva vedno sveže “TIVOLI" pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče. Gostilna “TRIGLAV”^ se nahaje v bližini “UNION” postaje, na vogalu 17. in Blake ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna postrežba! Svoji k svojim! SCHE1N & PIRICH, lastnika Telefon Canal 342 M. U. Dr. JAN ČEPELKA ZDRAVNIK in RANOCELNIK s češke univerzitete v Pragi. Bil c. kr. vojni zdravnik s 20 letno prakso v Evropi in Ameriki, posebno v boleznih žen in otrok, na očeh, ušesih in nosu. 1817 Loomis St., vogal Blue Island Avenue in 18. ceste, CHICAGO, IUL. \ Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza Chicago, t* e tiče Mr. Korče-ta. blagajnika v Clevelandu, tako izjavljamo, da je on čisto navaden preverikant. kateri je 50 de-, Tegatov nesramno prevari!, toda lih je lahko, ker jim1 je vsake oo-šten$ inteligence manjkalo. Vse tiste, ki stvar zanimiva opozarja- mo na “Glas Svobode” št. 17 z dne 24. aprila 1908, v kateri smo priobčili klišej, pisma The Lake Shore Banking & Trust Co. dtto, Cleveland', O. 15. aprila 1908, v katerim omenjena banka nam odgovarja na naše vprašanje z dne 14. aprila--1908, da ne Korče in ne Zalokar (Kalana banka niti ne omenja) nimata nobenega denarja v svrho naloženega, kakor je “sosed izza plota” v njegovi št. 31. pisal, d!a imajo navedeni go, spodje $500 kot nagrado za Glas Svobode naloženih. Tedaj če je Korea na konvenciji, kako knjižico z $500 naloženih v banki v gorenji namen .pokazal tako je to navadna sleparija, v katero je 50 delegatov prav pošteno za nos potegnil! Delegat August Kužnik, je imel o zadevi dokazila, toda može, kateri bi bili humbugarjem štreno zmešali, so pravočasno odstranili. Tisto je bilo z g. Bernikom, on je imel original računov seboj, s katerim bi bil dokazal vzorno gospod'anstvo gl. odbora in pa kako je g. Krže farbal ne samo člane S. NI P. J. temveč tuli državno oblast v Springfieldu, katera ima moč da takoj S. N. P. J. razprši. Ali tega ne bo- treba, da bi država S. N. P. J. razpodila, saj je itak vse vrlo dobro vpeljano, da se bo kaj kmalu zapelo ono pesen, katero je zapel pred 200 leti menih na Dunaju: “0 mein lieber Augustin, »lies ist hin. ” NA BRANIKU. Resnica naj pride r.a dan. Nek gentlemen tam v Pennsyl-vaniji nam je poročal, kako se nekateri ljudje norca brij-jo iz Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ti pa sami imajo tatovo smolo, da se jih bi sam ahicaški Ritchie usmilil. Navajali ne bonič nobenega imena pač pa le toliko omenimo: S. S. P. Zveza vrlo napreduje kar dokazuje število članov in društev. Nadalje ta Zveza oziro-una društva in-člani spadajoča k S. S. P. Zvezi se ne delajo norca iz nobene druge Zveze ali Jedno-ie, če prav bi lahko marsikako zabrusila svojim tekmovalkam. No. to ni princip Zveze. Vodilo S. S. P. Zveze je podpirati eden dru-zega ter v bratovskem objemu ■delati propagando za narodno, napredno in svobodno misel, ni kakor pa se ne norca brit iz posameznih članov ali društev kako drage posest me. Ko bi bila Ribnica glavno mesto države Illinois, ne rečemo, da ne bi za inkorporaeijo v Ribnici zaprosili, ker je pa Springfield! glavno mesto te države, smo pa tu prošnjo za inkorporaeijo vloižili in mir besedi. — Malo več doslednosti smo pa vseeno pričakovali od ljudi, ki se inteligenci prištevajo. — Več nesreč na morju se je pripetilo zadnjo dni. V luki Veruda je zgorela laška ladija “Giovanni de Lueia’, neka ladija je trčila ob parnik “Freitas-črte ” ter dobila velike poškodbe, tudi neka torpe-(1 čivka je poškodovana. Tako poroča “Tagblatt’ iz Pulja. Angleški parnik Murillo se je na potu na Reko moral ustaviti pri Ližja-nu, ker se je bilo bati drugače, da se potopi, ker je bil dobil nevar-me poškodbe ponoči, ko je zadel ob gradnjo nekega novega svetilnika. — Hoerber pivo. Preist prigrizek MARTIN NEMANICH LASTNIK Phone: Canal 80 22nd St & Lincoln blizu slGvenske cerkve Angleščina brez učitelja, , po navodilu: SloTensko-anglešlie' slovnice, Slovensko-angleškem tolmača in AnglesMovenskep slovarja. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je cjobiš pri V. J. KUBELKA, 638 W. 145 St. New York, N. Y. PIŠITE PO CENIK KNJIG! Ravno kar je izšla jako zanimiva knjiga o ljubljanskih septem-berskih dogodkih izza leta 1908 pod naslovom: Krvava noč v Ljubljani Zgodovinska narodna drama v štirih dejanjih s petjem. V tej' knjigi je tudi izvirna povest iz življenja ameriških Slovencev : NAJDENO SRCE Cela knjiga obsega 168 strani s karikaturami (slikami). Najlepše in pripravnejše darilo za svojce v starem kraju, katere zanima amer. slov. življenje. Cena broširanemu izvodu je 40c. Elegantno vezanemu ” ” 75c. Naroči se pri: JACOB HOČEVAR, J 1142 E. 72. Str. N. E. Cleveland. lovensko Narodno Samostojno i Drnštvo ^ V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. UruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtovvn pri Frank Markuš v prvem nadstropju Gv*s sg°e o„ 1518 West 20th St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem drustvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavi jen je Vsakovrstnih Tiskovin kot:- Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade; račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode" dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. AVSTRO-AMERIKAHSKA-UNIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V PARNIKI PDUJETQ IZ NEW YORKA: Alice,............24. nov. 1909 Oceania...........I. dec. 1909 Argentina......8. dec. 1909 Laura..........22. dec. 1909 “Laura in “Alice“ sta nova parnika na dva vijaka. “Erancesča’’ in “Sofie Hohenberg“ sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta nai-novejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: EfV Za Avstrijo—TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra iu priljudna postrežba: obču ie sev SLOVENSKEM JEZIKU J Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence ........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe, Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York, MAURICE W. KOŽMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosb, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. ▲A./< ALI SE BRIJETE BOHA? svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. I a ponudba, kakor pričakujemo bo prineslastotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K,ral m katerih s • je. prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričan; 'travno te nage britve imajo najboljše lastnosti. v se naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rsj^i sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda im damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. Tel. Canal 728 ZALOGA POHIŠTVA. Ustanovljeno leta 1875. JOS. KRAL 417-419-421-423 W. 18th St., Chicago, 111. ► *- MILJONI V STAEINI., Ne davno tega smo čitali v “Mnadeiar” 'mčsčeniku Stanete, v katerem jie‘|>£see’s: številkami kazal' koliko mitjonov dolarjev leži v starem, obrabljenem želežju, •katerega je toliko N Združenih državah, da bi napravili lahko cela železna pogorja iz njega. ■V istem članku1 je bilo citati, da ¡na miljone ton se dobi starega želez j a pri podiranju raznih, poslopij, parobrodov, železničnih vozov, starih mostov itd., 'katere se naposled vrže na “serap pile” kot staro obrabljeno blago. To želez j e in jeklo je imelo nekoč visoko ceno; izdelano je bilo, da služi' za razne smotre in je veliko let trpelo porabo, iza katero je bilo odmenjeno. 'S introdhkcijo bolj modernih idej je postalo za nič, izvzemši je isto le še toliko vredno, kolikor bo vrglo na trgu starega želežja. Ko smo čitali dotičnii članek smo imeli v duhu drug material kot pa to staro železo in jeklo, materija'^ katerega se bi moralo višje ceniti kot 'kateri drug stav-binski materijal ali tako blago, potrebno za izpeljavo velikanskega industrijelnega življa velikega naroda. Gledali smo na veliko goro starega žclezja; zglodalo nam je kot ničvredna puščobna g čira, velik, strašen, repulziven pogled' za oko, da 'bi nanj gledali. Ko smo premotrivali to velikansko maso dvignil se je pred našimi očmi ravno toliki' in še večji kup, ki je zgledal bolj mrtvašk v svojem pojavu in bolj strašen v pogledu. V duhu smo si slikali število človeških življenj, ki so bila žrtvovana za napravo tega kupa in konstrukcijo poslopja, katero je skupaj držala. In med čas cm ko smo opazovali ta mrtvaški pogleid, je isti rastel, rastel, dokler je preraste! železni kup. V tem kupu je ležalo brezštevila trohlili in .še svežih kosti premo-garjev inkudarjev, kojilh nit živ-. Ijenja je pretrgal v trenutku zgo-.či, goreči plin, takrat ko so ti podzemski črvi, V" drob ju zemlje kopali rudo, premog, ter ga spravljali na dan, kjer so ga porabljali v topilnicah, da šo ž njegovo gorljivostjo topili rudo in oni kup starc-ga želczja pretvarjali v novo iormo, za novo porabo. Vrhu kosti premogarjev je bil kup zmečkanih, zdrobljenih kosti železničarjev, ko ji m je bila nit življenja pretrgana v nezgodi, katero je povzročil raztrgan železnični tir, varljiv signal ali kaj tacega. In tako je rastel z našo mislijo kup za kupom človeških kosti. Groza! Groza! In v tej grozi smo pogledali na oni železni kup z gnusom, ker za tem kupom smo videli debelo rojenega /kapitalista ki je grabežljivo, lakotno stegaval svoje parklje po dohodkih, ki s® mu dohajali iz muke in potu potomcev tega strašanskega kupa človeških kosti. In ko smo prenehali misliti bili smo presenečeni nad toliko ogromno skupino, gr- • dih, suhih, belih, preperelih kosti. Zgubili smo se v drugo misel ter se čudili, če so bile te kosti posledica vojske ali klanja, ali samo industrijelna gonja in če je bilo to zadnje, je-li bilo potrebno, d‘a so morala biti vsa ta življenja • zdrobljena z namenom, da se o-stalo življe preživlja. In če to ni ■bilo potrebno, zakaj se je tako storilo, in kaj je naša vlada storila, ako je sploh kaj storila, za prepnečenje rasti te velikanske gore človeških kosti? Ali se ni večje cene postavilo sna ta kup človeških kosti kot na oni: starega železja in jekla? In če je, zaikaj pa ni za isto (varnost) bolje skrbela in se toliko bolj trudila, da jih reši?! In zopet 'tej sliki je sledila druga bolj grozna od prejšne. Okolu te mrtvaške gore so korakale vdove in sirote mož, kojih okostje je trohnelo na kupu. Obleka strgana, oči vpale lica bleda, roke suhe, noge gole, vse, vse je kazalo njih bedo. In te sirote in vdove so korakale okrog te koščene kalvarije oziraje se na železno goro. kjer je razkošno sedel bogatin ter mu glasno klicali: “Ti, ti si uničil življenja naših mož, naših očetov in rediteljev, ali ne boš popravil krivice, katero si nam storil?” — S upeljavo zakona seda zmanjšati klanje in vsaj nekoliko popraviti krivca, ki se je zgodila žrtvam indlustrijelne pohlepnosti . in hitrosti. D’a, mogoče, da so miljoni dolarjev nakupičeni v tem starem kupu železja in jekla, toda ozrite se na onii velikanski kup kosti, katerega večina je nepotrebna iri povejte nam ceno posameznega človeškega življenja in potem še le preračunate Skupno vrednost c e lega .kupa človeških, že'uničenih življenj. Kup starine je velik, toda zguba človeškega življenja je še večja v ceni in preprečen je iste .(¡zgube) pa naj bi bil studium vsakega, komur je mar blagor človeškega rodu. '¡Skušajmo misliti več o našem človeškem starem kupu in manj o starem “junku” in potem bodeta oba ‘kupa padala nižje, nižje. Proti temu cilju naj bi vsak deloval. — -------o------ Učitelj in svinjski pastir. Vir-janske “Hrv. Nov.” prinašajo sijajen primer, kako j;e danes na Hrvatskem bolje biti svinjski pastir nego učitelj. Stvar je,resnična in jo tudi mi objavljamo, ker se tudi Sloveniji tako krasno poda : Učitelj F. B. v D. M. občine Na-šice je kupil sedmero praset. Ker v vasi še ni uvedeno skupno pastirstvo, ki radi raztrošenosti pašnikov sploh ni možno, pase ueitel jevo čredo pastir nekega kmeta. Ko je učitelj ¡čez tri mesece svojo čredo prodal, pozove svojega pastirja, da mu plača. — Koliko zahtevaš mesečno za komad, ker si pasel? — praša u-čitelj svinjarja. ' — — 35 krajcarjev, gospod — odgovori pastir. Učitelj: Si li kedaj obiškova! šolo ? Pastir: Nisem, gospod 1 — Pa vsaj znaš, koliko mesecev ima leto ? — Znam, gospod, dvanajst. Vidiš, nadaljuje učitelj, ko bi ti čuval 100 svinj in za vsako dobil na mesec 35 krajcarjev, bi dobil na leto za onih 100 komadov 420 goldinarjev. In vidiš, ti me pri vsaki besedi imenuješ gospoda. Jaz sem učitelj in čuvam in učim 150 otrok s temeljno plačo 400 goldinarjev. Po tvojem računu jč torej boljše biti svinjski ¡pastir ko učitelj. Lov na deklice pod policijskim protektoratom? Pred kratkim sta prišli 2 Dumajčanki v Split v Dalmaciji, da nastopita službi, kateri jima je preskrbela neka dunajska posredovalnica za služ- be. S službami pa nista bili zadovoljni, zato sta hoteli drugam. ¡.CU bnnili sta se na tamkajšnjega posredovalca po imenu Conti, ki jima je preskrbel službi za Šibenik. Ko sta prišli Dunajčanki na določeni mesti, so jih peljali v hišo in jima dali sobe. Ko sta se preoblekli, sta Šli v mesto, kjer jima je razkazaval mesto neki policaj, ki ju je potem nazaj pripeljal v ono hišo, ki pa je bila tolerančna hiša. Za par ¡dnij sta ušli ter se peljali v tPulj, kjer sta vse to povedali policiji. V starem Egiptu. Ljudje v starem Egiptu so vr-jeli, da je večino bolezni povzročilo neprava hrana in da je potrebno vzdržati se hrane vsaj tri dni vsak mesec, da se da telesu priložnost, okrevanja. Dandanaš-ni ne rabimo takovega zdravila. Če opazimo, da je kaj napak z našo prebavo rabimo takoj Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo hitro ojačilo o-slabele organe in jih privedla do normalne delujočnosti. Isti bodejo potem v stanu sprejeti iu prebaviti več hrane in pomnožiti telesno moč. Prebava bo postala potem zopet popolna in nova kri bo kmalu napolnila vse žile. To zdravilo se naj bi poskusilo v vsaki družini, ker isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovi. Na prodaj v 'lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ‘Svobodna Misel”. Rojak, ki se želi naročiti na “Svobodno Misel” se lahko na isto naroči pri Glas Svobode Co. Celoletna naročnina stane $1.40. Uprava GLAS SVOBODE 1518 W. 20th St., Chicago, “Glas Svobode” se poteguje za delavca. Delavec, ali se ti poteguješ za “Glas Svobode”? V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo. Ali si že pristopil k S. S. P. Z. ? Še danes pojdi k društvenemu tajniku in izpolni prošnjo za sprejem. R. Richters PÀIN-EXPELLER * če trpite na revmatizmu ki vam povzroča vec- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol innevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. F. Ad. Richter životu, nečistoali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznost, vodenico ali kako drugo živšno bolezen, nemoglost v spolnem, občevanju, poslediee samoizpabljevanja, mazule, hraste is padanje las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni kakor padanje maternice neredno čiščenje neplodovitost, jetiko ali sifilis iu vse ostale notranje ali zunanje možke ali ženske bolezni, pišite takoj danes v svojem materinem, slosveuskem jeziku ali pa pridite osebno v naš zavod ter ne odlašajte niti enega dneva ampak iščite takoj ¡»moč tam kjer se Vam ista siguri. Pisma naslovite: Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medica! Institnta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegčvo življenje in zdravje”. Bolnik kateri je imel vnetje oči in skoro oslepil, je sedaj popolnoma ozdravljen po čuda-polnih zdravilih od Collins' New York Medical Institute. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. Dr. S. E. Hyudman, Glavni vodja. IÜ iHsl Iv /Hi [fjgp 1 ¿Éjg ZA BOŽIC in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE IN NAJHITREJE preskrbi Frank Sakser Co. 82 CORTLAND ST., NEW YORK, N.Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. Severova Zdravila so posledek učenja in dolge izkušnje. Nastala so iz potrebe ljudstva in za ljudstvo. PREŽENITE BOLEČINO! Mnogatemh so 'bolezni, kijih človek podeduje, ampak več-jid'el jih lahko uspešno zdravi bolnike doma. Seveda je važno da si omislite pravo zdravilo. Kadarkoli trpite vsled bolečin, kjer je potrebno krajevno zdravljenje, bodite sami svoj1 doktor in pomore vam SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA Češe nadeva po navodu v naši knjižici, ki je dodana vsaki steklenici dónese to mazilo hitro olajšbo v slučajih dolgotrajnega in mišičnega rev matizma, pokostnice, nevralgije, ledVene b,oli, pretegnjene kite, tvrdoboku, izvinjenja, ran. odrg in zmrzlin. Poskusite ga! Spoznajte njegova izvrstna svojstva, in več ne boste želeli biti brez njega. Cena 50 c. Govori po izkušnji. G-ovoreč po izkušnji, lahko pravim, da Severovo Oliesv. G-otharda ga nima para za hitro olajšbo bolečin. V zdravilski omarici vsake družine bi moralo biti.” Ant. Koday, 1355 D. st. S. W. ^ . * Washington, D. C. Knjižice z navedi v vašem jaziku na vsaki steklenici. V lekarnah. Trgajoči kašelj trže pljuča ter jih izpo^tavlj a strahoti resnih pljučnih bolezni. Ne zanemarjajte svojega kašlja, de ne pride v nevernost Na-I še zdravje in življenje. Severov Balzam za pljuče je proslul ne široko po svojih znamenitih ozdravljenjih za kašelj, prehlad, hripavost, pljunico, vnef.je sapnika, pljučno mrzlico^ i.. druge pljučne neDrilike. Vedno je zanesljiv. Cena 25c in SOc. Na prodaj v lekarnah. Zdravniški svet zastonj. “Oni čut utrujenosti.” skoro vedno pomenja oslebalost ustroja in povzročajo ga razne dolgotrajne bolezni, i.ezmerno delo ali opeš nost vsled izgube moči potrebne za ravilno delovanje orga-no\» Pomore Vam. Severov Življenski Balzam’ redno užl>aa po petnajst kapljic po vsaki jedi, ker prežene čut utrujenosti ih potrtosti, uravna dolgotrajno neprebavnost, za-neto, težko prebavo, malarijo, nerednosti želodca in druge neprililte, ki pov>ročajo telesno slabost. Posebno oriiperno je uživanje za priletne in v dolgotrajnih slučajih. jRAZNO INDRUGO^ Ljubljanska kreditna banka je otvorila v Sarajevu svojo podružnico. Sedaj ima poleg centrale v Ljubljani; še podružnice v Celovcu, Spletu; v Trstu in v Sarajevu ter zastopstva na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti in v New-Yorku. Škofovi zavodi v Št. Vidu in polžema solata! Čas je, da zopet spregovorimo o vzornem gospodarstvu v tem nepotrebnem zavodu. Kakor znano, imajo “obsojenci”, ki morajo bivati v tem internatu zelo žalostno življenje. Po-pejbnd ¡pa se tiče to brane, ki jo dobivajo ti reveži. Smelo se lahko trdi, da so v tem oziru kaznjenci proti njim pravi gospodje. — Hrana je taka,” pripovedoval*je pred kratkim neki študent iz zavodov, “da jo skoraj ne moremo vživati. Dan za dnevom imamo skoraj vedno samo juho, ki pa je podobna bolj pomivalni vodi, nego vižitni juhi. O prikuhah bi bilo teško trditi, da so prikuhe. Posebno izvrstna je “solata”, ki nam jo prinesejo na mizo. Notri najdeš, prst, polže in drugo nesnago. Jed je taka, da se nam od daleč gabi, ko jo vidimo! Ko smo se pritožili, so nam pa rekli: “Tukaj morate biti ¡Zaidovoljni s tem, kar dobite, mi nimamo časa, ’da bi dolgo cedili in cedili, ker je veliko opravila s kuho. Boste že potrpeli; kadiar pa pride! : ven, potem naj si pa zbira, kar si kdo hoče. Razkrinkana duhova.. Pri neki spiritistinji v ¡Berolinu -e je zbralo 18. m. m. krog 20 ljudi, da bi videli, kako bodo prihajali duhovi. Med navzočimi je bil tudi policijski komisar. Takoj ko je pri šel prvi duh v snežno beli obleki, ga je pograbil policist, odgrnil belo tančico, ter pokazal radovednim gledalcem znan “medij”, ženo nekega maserja, ki je imel tudi nastopiti kot dluh. Mož in žena sta bila odvedena v policijske zapore. — Surova mladina. Po noči 7. julija je obležal kovač Frane Ferlež sladko ginjen pred gostilno Jožefa Hufnagla na Ptujski gori. Jožef Pulti o je videl, da je lSlietni Ivan Jus, Mesarski pomočnik, zavlekel Ferleža po stopnicah navzdol in mu pri tem ukradel 80 kron, uro iu knjižico poštne hranilnice, glasečo na 1000 kron. — Ferlež je imel radi drgnjenja po stopnicah na hrbtu vse polno ran, da ni bil za delo zmožen. Jus je pred mariborskim sodiščem tajil, ■c!a bi bil Ferleža obkradel, a slednjič je vendar priznal in dostavil, da je knjižico takoj v Dravo vrgel, ker bila za njega brez pomena. Onemu, ki bi jo hotel realizirati, je bilo treba vedeti geslo. Sodišče ga ni tožilo radi tatvine 'knjige, ampak samo radi ure in onih 80 kron. — Jus je dobil 4 mesece težke ječe. Mladoturki na poučnem potovanja. Več Mladoturkov je sklenilo iti na naučno potovanje po Avstriji. Obiščejo med drugim Prago, Plzen, Dunaj, Brno, pridejo pa tudi v Trst. Davek od poslopij. Vlada je predložila parlamentu novo predlogo o davku od poslopij. Pri tem vladnem načrtu hi se hišno-raz-redni d‘avek znatno znižal, ker bi zadnja dva razreda popolnoma odpadla. Davkoplačevalci pa radi tega niso prav nič na boljšem, ker se hišno-najemninski davek zviša. V prejšnjem vladnem načrtu se je zahtevalo za nova poslopja oprostitev davka in doklad za šest let. Po sedanjem načrtu bi bila oproščena nova poslopja samo drižavnih davkov, odločitev o deželnih in občinskih dokladah se pa prepušča deželnim zborom. Kei so vse avstrijske kronovine v velikih finanenihstiskah, bi se gotovo noben, deželni zbor ne hotel odpovedati dohodkom, katere si lahko zagotovi. Sploh naj pa nihče ne pričakuje, da bi se davki v Avstriji znižali. Ker ima. država vsako leto na milijon? večje izdatke, more te večje izdatke pokriti samo —.z večjimi dohodki, torej večjimi davki. Če bi torej vlada nekoliko popustila na eni strani, bi pa toliko bolj privila na drugi strani. Prva tovarna radija na sveta. B rilska radijska družba je položila v Londonu temelj za prvo tovarno radija. Radij jie najdražja prvina. Na. leto ne bo mogla tovarna producirati več radija kot 5—10 gr. Cena radija znaša sedaj 470 K za 1 miligram, in približno 12 miljonov K za -eno unčo. Radij igra veliko ulogo pri zdravljenju raka. Živeča baklja. V Plznu na Češkem je padla petrolejka 18 let stari dekli-Katarini Mokr iz rok. petrolej se je razlil po njej in bila vsa v ognju. Mesto jerebic sta zadela dva lovca v bližini Koblenca ob Reni šest igrajočih se otrok, ki so spodili jerebico. Vsi otroci so manj ali več ranjeni. Strašen samomor neke grofice. V kraju San Raffaiel (blizu Nizze je stanovala na letovišču v neki vili grofica Schoedler pl. Neufvi-le. Šla je nad morsko strmino, se ustrelila z revolverjem v sence ter zdrknila v morje. Bila je doma s Holandskega ter je bila ločena od svojega moža. Dajal jej je apanažo, ki jej pa ni zadoščalo. Zato se je usmrtila. Zapustila je osemletno hčerko. V Lille je umorila neka dekla svojega nezakonskega otroka, ko je izvedela, da je oče večkratni zločinec, in ker ni hotela, da bi (živel otrok, ki je mogoče podedoval po očetu nagnjenje do zločinov. — Ljubavna tragedija. V Novem Sadu je ustrelil poročnik Gjula Vajda najprvo svojo ljubico Ju-liko Fabricijevo potem pa samega šebe. Oba sta ostala mrtva. — Vzrok je nesrečne materijelne razmere in nesrečna ljubezen. Vlak je skočil iz tira, kakor po-, ročajo iz Bosenskega Broda, pri Ljubljanici. Vozili so se vojaki. En vojak je mrtev, štirje težko ranjeni. V Belučistanu v Aziji je razsajal hud potres, ki je zahteval o-krog 300 (žrtev. 57 ženskih kandidatov. Za volitve v lokalni grofijski svet v Londonu kandidira 57 žen, po večini učiteljic in vzgojiteljic. Te kandidature podpirajo z veliko u-nemo konservativci in liberalci. Uboj v Drašči vasi pri Žužemberku. Dne 6. oktobra t. 1. je bilo pri Repen v Drašči vasi ženitova nje. Prišlo je mnogo fantov vo-glarit. Ko so popili mnogo mošta in žganja, so se zaceli med seboj pretepati. Nagnali so Janeza Mehleta, ki je prišel pred kratkim iz Nemškega, da je bežal. Prvi je tekel za injim Miha Ferlinc iz Va lične vasi št. 16. Ko je videl Mehle, da ga preganja en sam, je obstal, počakal Ferlinca in ga zabodel v vrat, da mu je prerezal žilo dovodnieo. Nato je zbežal Mehle dalje, Ferline je tpa na mestu izkrvavel in umrl. / Po 20 letih pameten. Kipar Ge-nito v Rimu, ki je bil 20 let bla zen, je inenadoma zopet ozdravel Podal se je v "kraljevo palačo poklonit kraljici krasno figuro iz brona, ki jo je napravil po svojem ozdravljenju. To je redek in medicinsko zanimiv pojav. Kako je lep vojaški stan! Znano: je, da se nikjer ne trpinči tako ljudi, kot- pri vojakih. Naravnost velikansko je število onih nesrečnežev, ki si zaradi neznosnih vojaških razmer, sami vzamejo življenje. Pri vojakih je osemkrat toliko samomorov kot pri civilnih ljudeh. INa 100.000 vojakov pride v nemški armadi 67, v angleški 23,belgijski 26, francoski 29, laški 40. ruski 20, španski 14, v avstrijski pa celo — 131 samomorov. Naša srečna Avstrija, je torej glede trpinčenja vojakov prva med evropejskimi!* Samamor z elektriko. Rihard Helbig, trgovec iz Tipskega, je splezal na Tirolskem na železni drog, ki nosi električne .žice za e-lektriično železnico, dotaknil se žice in padel mrtev na tla. Električni tok ga je ubil. Roparsko družbo, broječo 6 ■mož, ki so ropali že tri leta na ru-munsko-avstrijski meji, je zasledila žandarmerija v Dornavatri (Bukovina)': Na čelu tej roparski družbi je bil -najbogatejši kmet daleč okrog, Baisle Bonheš. K spovedi je bil šel neki mladenič i‘z bližnje vasi v Vipavski dolini. Vprašal ga je nune, kako da Je volil. Rekel je, da napredno. — Nune ga je na to zmerjal ter za hteval ves jez.,n od njega, da mora obljubiti, da ne bo nikoli več volil napredno. Oni mladenič jp bil radoveden, kaj bo, če reče da in rekel je, c!a obljublja, da ne bo nikoli več volil (napredno. Kakor-hitro je to izustil, je bil n.unc ves srečen in dal mu je odvezo. Na tb je bil oni mladenič opravičen itj k obhajila -pa ni šel.,ker ima veči je spoštovanje do zakramentov, kakor pa oni spovednik, kateremu je bilo pri spovedi glavno to,. da je uganjal klerikalno politiko. To pa ne spada v spovednico, zato se je kodo pametni kmečki ljudje ogilbali! Nestrpni duhovnik. V bolnišnico Gnigl na Solnograškem je prišel protestanski bolnik. Bil je na ročen iha protestantovški list, ka , teri je bil navdušenemu špitalskemu duhovniku tako na .poti. da. ga ,mtu je iztrgal iz rok in sežgal v peči. Bolnik je vsled tega naznanil duhovnika radi tatvine (paragraf 460 k. z.) in ta Alojzij Jungwirth je bil res obsojen na. tri dni zapora. Moderni zakon ¡pod znamenjem “pantofeljna”. Angleški baron Charles Cecil Wood toži svojo ženo na .izročitev 300.000 K. Pred leti ji je namreč izročil ves denar in od tega časa živi žena potratno, potuje, knpuije konje, med tem ko si mora mož sam kuhati ter si mora s težkim delom sam prislužiti toliko, da sploh ijna ‘kaj skuhati. Napeljevanje Nemcev v Bosni. Muslimanski živelj v Bosni in Hercegovini se nikdar ne sprijazni z okupacijo, zato se Turki dan-zadnern izseljujejo na Turško. Na njihova mesta pa prihajajo v <>-grommem številu Nemci, sobito 'v Vrbasovo dolino, kjer sta že dve veliki nemški naselbini Rudo listal in Wiudthorst. Zemljo dobivajo Nemci za malenkostne cene. Tako bode. kakor je rekel neki tam naseljeni Nemec, da Nemci raztegnejo .svoje naselbino po celi dolini. Po domače! Na kolodvoru neke lokalne železnice na Hrvatskem* je hotel strojevodja s seboj na maši-nb' vzeti dve vreči krompirja, ali ipo-stajenačelnik mu tega ni hotel dovoliti. Moža sta se sprla, nazadnje pa še poprijela za suknje. — Slednjič je strojevodja smel naložiti vsaj eno vrečo. Vlak se počasi old pel ja. Pa ni daleč vozil. Ko se je strojevodju zdelo, da je po-«tajenačelnik že odšel v krčmo v bližnjo vas, se lepa zopet z vlakom vrne in naloži'še zaostalo' drugo vrečo. Vojvoda — slepar. — Vojvoda Maqueda se je hil z neko tovarnarjevo hčerko v Madridu zaročil. Njeni starši so mu dali 22.(KXI frankov, da'nakupi v Parizu nekaj potrebščin. Sedaj ni ne vojvode. ne denarja, ne reči nazaj- Redko naključje. Bodočega leta 1810 se dogodi redko naključje, da -pade veliki petek in praznik Marijinega oznanjenja 'na eden dan. To se je zgodilo zadnjikrat let-a 1429, in oni dan so imenovali “veliki praznik”. Ker se veliki petek me da preložiti, ne bode praznik Marijinega oznanjenja na 25. ¿marca, ampak šele 4. aprila 1910. Boj s tihotapci. — Iz Budve' v Dalmaciji poročajo, da so pred dnevi poskušali Črnogorci vtihotapiti več Volov na avstrijsko stran. Finančna straža jih je opazila in ko jih je pozvala, uaj ob-stojijo, so oni večkrat ustrelili na njo. Financarji so odgovorili s streli in tihotapce pregnali. Zaplenjenih je več volov. Izmišljen roparski napad. Dne 17. otk. t. 1. zvečer je šel neki kmet iz ljubljanske okolice iz Podkraja skozi Hrušico s praznim vozom proti Logatcu. Prodajal je zelnat-e glave. Mož se je novega vinca tako nasnkal, da je na vozu' .zaspal. Konji so .se gotovo v temi česa ustrašili, skočili v stran in prekucnili volz. Mož se je zvrni na tla, se po tleh močno pot-ol-' kel, konja 'pa sfa se oba ubila. V ponedeljek zjutraj se je voznik prebudil ter videl nesrečo. Takoj si je izmislil zvijačo: šel je v Logatec ter pripovedoval, da sta ga hotela dva “ vandrovea” ubiti in oropati in da jima je ušel; ker pa nista mogla njega dobiti, sta mu pa zaklala oba konja. Vsa’žan dar -marija logaška in okoliška je bi la takoj na .nogah ter je zasedla vse ceste, toda brezuspešno; kmetič, ki je itnel še malo “mačka”, ,se je pri izpraševanju' zapletel' v protislovja, na kar mu je orožnik napovedal v imenu postave aretacijo. Njegove konje je vzel konjač Žal mu je bilo za kobilo. Neki J. (S. ,z Gradišča ni plačal davka Zato so mu zarhbili kobilo. Žal mu je bilo za .njo pa je brzojavil žaudarmeriji. da mu je bila ponoči ukradena. Žandarmerija je iskala tatu in kobilo, končno je izvedela, da jo je mafarbal oni J. S. Sedaj je naznanjen sodniji, kjer ga potiplje' roka pravice'. Rojaki, ustanavljajte poduorna društva. ter jih priklopite k S. S. P. Z. _v Chicago. mm "■■ - WVW’W GLAS SVOBODE silil Miti. Ne odlašaj do prvega januarja Tvoj denar bo služil obresti od prvega due v mesecu. INDUSTRIAL SAYINGS BANK 2007 Blue Island Ave. Imamo odprto ob soboto večerih, da pomoremo in olajšamo vaš sklep. Govori se v polskem in češkem jeziku. “Austrian Club” GOSTILNA JOE LENIČ, lastnik fŠTftMON mirnih Leadville, Colorado Potniki dobro doSli! Zastopnik Glas Svobode VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropino vec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, Ul. ITALIJA EGIPT in Adrijansko obrežje, potoni Azorov in Madeire. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik CA^ MAN IA tna.tri .vilak‘) Največji parnik na morju C ARO NI A tdva vijaka) Oba merita 677 čevl jev, 20.000 ton in sta največja na svetu. Carmania zapusti New York, 6. nov», 22. jan., 5. marca. Caronia pa 27. nov., 8. jan. in rg. febr. Schlitz pivo na čepu. Louis Bergant SALOON 257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE. WIS. Biljar na razpolago. CUNARD Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA.13000 tonov PANNONIA..10000 tonov ULTONIA...10400 tonov Za daljde poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd. F.G. Whiting, Mgr.Western Dept. 8. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL. ali na lokalne agente vseposvod 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možice aližensKe 18k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne idela vcem na železnicah. ]j AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš *35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in ivivezek darujemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago M. KARA 1915 So. HALSTED ST. med. 19 St. iti 19 Pl. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo in zš ODVETNIK PATENTI. GARL STROVER 1009-140 Washington St. Tel, 3989 MAIN CHICAGO. HELLO! HELLO Rojakom Slovencem, naznanjava, da sva odprla Gostilno “Slovenski Dom" na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island! ulico in 22. Placom samo en block od slov. cerkve, kjer točiva vedno sveže pivo in druge likere. Dobe se tudi fine smodke. Mladic & Krampats. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil. toči PERU PIVO. PERU BEER GOMPANV, Pirn, III. Podpirajte krajevno obrt! Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. Sc 19. ul.- VLOGE 32,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00 Prva in edin» češka državna bank« v Chisagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. « Uemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati s ve'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER T MAGNET T GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. KRIST m RIM. KUT. CERKEV. NEZMOTLJIVOST. (Nadaljevanje.) Dokaz štev. 11. Tukaj'so nekateri papeži, katere so razni cerkveni zbori naziv-Ijali za krivoverce in jih vsled tega tudi od papešitva odstranili, ter s tem pokazali, da so papeži, kakor tudi cerkveni zbori zmotljivi. — Cerkveni zbor v Piši z leta 1409 je odstavil papeža Benedikta XIII. in Gregorija XII. ter ju proglasil za notorična in nesramna 'krivoverca,1 odpadnika od vere, ,ki sta zamešana v velike in in-famne zločine krivoprisege in prelomlenja obljube ter sta javno škanidalizdrala sveto univerzalno cerkev. (Sess. XV.,, str. 402 Mau-se Con, Venice, 1754.) Iz Lenfant-ove zgodovine cerkvenega zborovanja v Konstanci, v zvezku prvem na straneh 291 in 292 se eita, da je cerkveni zbor v Konstanci odstranil papeža Ivana XXIH. ker se mu je dokazalo na podlagi prisege in izpovedi sedem in trideset rim. katoliških prič, od katerih je balo -deset škofov, da je bil “nesramen krivoverc; da ni vrjel v življenje po smrti, da je bil morilec in da ni bil nič boljši od hudiča v človeški podobi!” — Dokaz štev. 12. Rimska cerkev po svojih konci lih je zmotljiva kot je dokazano s tern, da so nekateri-zbori sklenili in uveljavili, direktno nasprotujoče ee doktrine. Sledeče naj zadostuje za dokaz: Cerkven zbor v Konstanci je izjavil, “'da je dobil svojo moč in oblast neposredno od Krista; in čia vsaki, naj bo njegov položaj, stan ali dostojanstvo, kakoršno hoče, .čeprav je dostojanstvo papeža samega, je 'zavezan ubogati zbor v vseh zadevali tikajočih se vere, itd.” (Labbe’s Councils, tom. XII. p. 22). Da je cerkven zbor nad papežem, so sklenili in odredili tudi koncili v Piši in Ba-selu. Tem odredbam cerkvenih zborov v Konstanci, Piši in Base-Iju pa so ceilkveni zbori v Florenci, peto zborovanje v Lateranu in posebno pa še vatikanski zbor z leta ISTO odredili, da je papež več kot cerkven zbor. Cerkven zbor v Laodiceji, z leta 360 je izdal sklep proti Apo-erypha (knjiga dvomljive vsebine), todla koncil v Trentu z leta 1545 jo je proglasil za kanonično. Cerkven zbor v Konštantinope-lju z leta 754 je odredil odstranjen je klipov, podob in prenehanje častenja istih (malikovanje), temu nasprotno pa je drugo zborovanje v ISfiei odredilo, da se u-stanovi častenje podob (pravo malikovanje). Glej Fabiris Diffi-eulties of Romanism, stran 41. Tako je n. pr. koncil v Konstanci z leta 1415 odredil, -da se vernikom pri obhajilu, da samo kruh in ne tudli vina: Na tem zboru so očividno pozabili, da je koncil v Olermontu, obdlržavan v letu 1095 kateremu je predsedoval' Papež Urban II. odredil v svojem 28 kanonu, da “Nikogar se naj ne obhaja pred alt ar jem, da se mu ne bi dalo telesa in, krvi separatno in o-b istem času”. Še stotine takovib kontrovefz bi se dalo navesti, toda za pametne ljudi to menda zadostuje, 'da si vedo soditi kako daleč je cerkev, od papeža dol do zadnjega minorita, zmotljiva in ne nezmo tljiva. v “¡Pokažite mi človeka, da ni zmotljiv” je rekel grški modrijan. Dokazana stvar je, da se je celo Krist zmotil in -celo take stvari vrjel, !ki niso nikdar bile in ne bodo. Takp je nek duhoven, o katerem sem že prej pisal, izjavil, ■da hudiča ni in vendar Krist je v njega vrjel, ker tako je vrjelo ljudstvo in vsled! tega je jel tako-rekoč sam trditi, da je hudič. Dokaz štev. 13. Dokazal sem, da pepeži so učili direktna nasprotistva, dokazal sem isto o cerkvenih zborih in sedaj .bom dokazal, da se niso papeži in cerkveni zbori strinjali na stvareh, tičočih se vere, kar zna či, da so vse sikup papeži in cer kVeni zbori zmotljivi. V letu 1118 je papež Paskal de-kretiral: “Vemo, -da je Gospod Sam dal kruh posamezno in tudi vino posamezno, katero navado mi vsled tega učimo in zapovedujemo, da se isto vedno tako dela v Sveti Cerkvi.” Cerkven zbor v Konstanci z leta 1415 je pa odločil, da se vina vernikom ne da in ta odločba je še danes v veljavi. V ‘letu 492 je papež Gelasius izjavil: Da se substanca ali narava kruha in vina ne spremeni in da se v istem samo podoba in sličnost telesa in krvi Krista slavi”. Cerkven zboir v Trentu z leta 1551 pa je dekretiral ravno nasprotno, rekoč: Cela substanca kruha se spremeni v pravo telo Krista in eelb tvarina vina se spremeni v pravo njegovo Ikri.” Papež Klement pravi v svoji famozni buli, Unigonitu,s zvani: čitapje sv. pisma je za vse ljudi in s tem da se prepove kristjanom či tanje sv. pisma, se prepove sinovom luči raba luči.” Koncil v Trentu pa pravi: Svetuje se, da se isto (sv. pismo) ne prestavi v -vulgat (latinico), ali črta ali kedo lastuje brez pismenega dovoljenja od inkvizitorja ali škofa pod katerega pripada. Ali je to dovolj ? Za razsodnega človeka, ki ima samostojno porabo pameti, pač ni potrebno več in boljših dokazov. Za one pa, ki še tem dokazom ne verujejo pa naj eitajo sledeči: Dokaz štev. 14. Galileo je izjavil, da zemlja ni center sveta temveč da se ista suče okoli svoje osi in okoli drugih zvezd. To je veda 'dokazala in vsakdo se je o tern učil in tako tudi veruje, ker isto je svetovno priznani fakt. Papež Urban XIII. je dekretiral, da “V imenu in s dovoljenjem Jezusa Krista, katerega polnota je v Njegovem Vikarju. Papežu; mi izjavljamo!, da je učenje (uk) da izemlja ni center (središče) sveta, da se premika oziroma suče okoli svoje osi in drugih zvezd, absurdno, filo-zo-fično napačno in zmotljivo v veri”. To papeževo izjavo pa. so še podpisali kardinali Felia, Guiido, Desiderio, Antonio, Belligero in Fabrucnis. Ali to ne dokazuje dovolj jasno, dla so papeži zmotljivi? Kedor ne veruje, posebno pa oni. ki še ne vedo če se zemlja res suče okoli Svoje osi in solnca in ki so dobri rimski ‘katoličani naj vprašajo svojega duhovnega očeta, makar pri spovedi, kaj on misli o tem. Če je duhoven, poštena duša in ne kak hribovsk zaruka-nee mu bo 'odkrito -povedal, da se zemlja res suče okoli svoje osi in drugih zvezd ter s tem sam, kot duhovnik, priznal, da so papeži in vsa rimska katoliška cekkev zmotljivi. — Dokaz štev. 15. Rimska katoliška cerkev zapo veduje celibat. Duhovščina in redovniki, kakor tudi redovnice se ne smejo ženiti oziroma možiti, celo papež sam ne. Zapovedano jim je duhovno devištvo. To ve danes vsaki. Sv. Peter pa, za katerega Timsko katoliška cerkev trdi, da je njen prvi papež, pa je bil oženjen, kakor eitamo v Mat. 8—14. Pri razimotrivanju pod' točko “Celibat” sem omenil deviško življenje raznih papežev, ki so imeli z raznimi priležnieami in še celo z lastno hčerjo otroke, ali sc to kliče deviško življenje. Ali se niso papeži in cerkveni dostojanstveniki zmotili, koi so zapovedi kot vrgli, ter se podali v pohotno, nečiinurno življenje itd.? pirja tu navedel. Da prepričajte se sami o globočini nedosleainosti, dennncijanstva, krivoverstva, od-padništva od vere, v katero je rimsko-katoliška cerkev pala v zadnjih par stoletjih. Teh petnajst dokazov o zmotljivosti Rima sem pobral iz zgo- innogih ozirih in nasprotujoča Kristovem in Petrovem nauku kakor tudi sv. pismu, katerega ne puste, -da bi verniki čitali. Ko bo vse to dolkazn-o, pa se želi, da še kdo dokaže, da sv. Petra in Krista zgodovina ne pozna in ■tako rimskim, protestantovskim im v«im dragim katoličanom njih dovine, tora j so zgodovinski, ker| vero spo-dbije, ter očito pove, da pa je treba v verskih stvareh tudi dokazov iz lastne srede podal Vam bom še par neizpodtakljivih, neovrtžljivih dokazov iz sv. pisma, dokazujoč, -dla je bil sv. Peter, za katerega rimska katoliška cerkev trdi, da je njen prvi papež, tudi ■zmotljiv, da papeži niso njegovi nasledniki. Dokazal bom celo, daj papeževa vera je n-ekristjanska v1 človeška misel je rodila boga, bogove in vero v iste. Dalje prih. ROJAKE v Rock Spring’s, Wyo., opozarjamo, da je g. Anton Justin pooblaščen pobirati naročnino za “Glas Svobode” in se ondotni naročniki obrnejo lahko do njega, ker on nima časa po hišah hoditi. Dragi čitatelj! Brez vsakega daljnega dokaza čutim se -opravi čenega, če rečem, da sem dokazal brez dvoma: 1. da so papeži zmotljivi, toraj niso nezmotljivi, kakor to rimska katoliška cerkev uči; 2. da so cerkveni zbori zmotljivi, in 3. da so gerkveni zbori, kojim predsedujejo papeži, s papežem vred zmotljivi. Z drugimi besedami, dokaza sem s petnajstimi neovrgljivimi zgodovinskimi dokazi, da so papeži in rimsko katoliška cerkev zmotljivi. O resničnosti teh dokazov se tlahlko prepričate v vsaki po polni nepristranski enciklopedij (jedro znanstva, knjiga) ter mo ram reči, da me bo veselilo, ako se sami o tem kar sem pisal uve rite. Prepričajte se sami in uvide li bodete, da sem pisal resnico. V enciklopediji pa bodete našli življenjepis, delovanje in drugo raz nih papežev in cerkvenih dosto janstvenikov; rasli bodete sklepe raznih cerkvenih zborov, katere sem tu popisal in veliko drugih katere sem sam prezrl ali pa jih nisem vsled potrate časa in pa POZOR! Naznanjam sl. cbčinstvu V MILWAUKEE, WIS. da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana: METCALF BRADLEY CO. V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd. JOHN ERMENC 288 Grove St. Milwaukee, Wisconsin Nikdar Več Take Prilike! URA IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom] s pismeno garancijo za deset let, za ktero mjrate povsod plačati najmanj $17.00, stane sedaj pri nas SAMO $4.75 Ura je najnovejše in najmolernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom pl tirani. Ura ima najbolje in najto-čne je idoče kolesje na 7 dragih kamenov (rubinov.) Verižica s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platiraua s pravim zlatom. Privesek v tereg lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in verežico, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $3.75 plačate, kadar dobite stvari. Kdor s pošil jatvi jo ne bi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike noši jemo zastonj. Vsa. pisma, denar in naročbe adresiraite na naslov: NEW YORK AUCTION CO. 436 East 67th Street, Mew York, N. Y. 1439 W. 18th SI. nasproti %tograf c, S. A. dvorane * *k- * * * * Obleke in svršnikif V nobeni drugi prodajalni ne ^ dobite tako t elike izberi dobro ^ napravljene" perfektno izdelane obleke in površnikov kakor pri nas, kjer imamo na stotine novih mod, novega blhga vsakojake barve. ENA $7-50 do $25 YOGAL BLUE ISLAND I 18 CESTA 4 * * * * * * * * * * * * * Jelinek. , ¿ i Mayer * LASTNIKA