Največji tlovenskž dnevnik ▼ Združenih državah. Velja ia vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA Lisi slovenska delavce? v Ameriki Sli« large«! Slovenian Daily . In the United States. Issued every day except Sunday! and legal Holidays. W* 75,000 Readers. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of .March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO 71. — ŠTEV. 71. NEW YORK, MONDAY, MARCH 27, 1922. — PONDELJEK, 27. MARCA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. ^^j^gjg * y ~~~ " " ~ " " ..... " PREMOGARJI SE POGAJAJO Z ŽELEZNIČARJI OBENEM PA HOČEJO ORGANI ZIBANI PREMOGARJI DOBITI NA SVOJO STRAN V STAVKI HVOJE NEORGANIZIRANE TOVARIŠE V INDUSTRIJI. — LE WIS SE NE BO VEČ POSVETOVAL Z DELODAJALCI. NAČRT UNIJSKIH VODITELJEV JE POVSEM MIROLJUBEN. Cleveland. O.. 2.~>. marca. — Voditelji splosne narodne stavke linijskih pninoga rje v so obrnili dtincs svojo j»ozornost na to. da pridobe podporo 200 tiso«" nc-linljskih prt-inojtarjt'V, kajti stavka od strani vseh linijskih pr<*-i »oj/ar j<*v, kojih število /naša .">00 tiso«". .)<• za trotovijena. Pozivi na i 'iinijs-kc premoge rje. naj nastopijo tia korist svojih linijskih to-vnifrv, bodo irdani v tazlir-nili iU/.avali v pričet kit na.sb-tln j«%.*a i>'ank .arripgton, ustaski voditelj premogarjev v lllinoisu, je dol i/raza svojemu dvomu, da br re»gla ta politika dolgo r-a.sa prevladovati. Rekel je nadalje, da bo illinojska unija sklenila poseben kontrakt z delodajalci v trenutku, ko se bo pričela splošna premogar-ska satvka krhati. Poleg na ("rtov za razširjenje stavke jo bila p lavna zadeva se-slanka političnega komiteja kon-ierenca, ki se je vršila med mednarodnim predsednikom Lewisom ter Warren S. Rtone-oin. predsednikom hratovsein železniških i'1/inirjev. Ta knnferenea se je kotirala s tern, da je Mr. Lewis izjr.vil. da j ' nudil Stone pomoč za slučaj, da bi jo bilo treba, a \odja preinogarjev se ni hotel natančno izraziti glede narave te pomoči. Tudi Mr. Stone sam ni hotel podati nobenega tozadevnega pojasniš. Mr. Lewis, ki je ostal danes tu-1 aj v namenu, da se posvetuje z rrizlifniini podrejenimi voditelji v st.-vki. j,? rekel, da nima v mislih r obene nadaljne konference r. voditelji Štirih velikih železničarskih bratovščin. ki imajo svoj glavni i»*an v tukajšnjem mostu. Xol»ena izmed bratovščin ni do- ' sedaj še formalno odobr.la zveze š pretnogarsko organizacijo, koje namen je nasprotovati skrčenju piač in konferenco med Lewisom in Ktonom jo Lewis sam označil kot "preglel splošnega položaja v pr«-mogarski industriji**. William C?;*oen. zakladni»"ar pre inojrarske unijo, jo 'udi prisostvo-\;1 konferenci, a kot ostali se tu-j di on ni hotel izraziti glede pred-i.it tov, u kaierih se je i;tzprav-I jato. J [>.striktni uirjski uradniki, ki «o ostali tukaj jk> sestanku poli-ti'pega komiteja, so imeli danes konferen<*e r. Mr. Lewisom glede politi i" nega vodstva stavke. T'nij-sko gibanje, da se zadene neuntj-ske premogarje, ki bodo ostali na delu, se bo osredotočilo na Penn-svlvanijo, kjer je še vedno 100.000 neorganiziranih premoga rje v. Posebni organizatorji unije bodo pomagali okrajnim linijskim uradnikom v naporih, da se spravi te ljudi iz jam. Druga nennij-sl:a polja, na katere se namerava vprizoriti napad od strani organiziranih premogarjev. se nahajalo v West Virginiji. Kentuekvjn. Alsbami. Coloradu, Marvlandu in AVashinptoriii. " Unijski voditelji so izjavili, da j- njih načrt, tikajoč se neurvj-skih premogovnih polja. povsem miroljuben, ker so ne namerava vprizoriti nakakih neredov. V sln-čaju. da bi prišlo do kakih izgredov ali. neredov, bi padla vsa tozadevna krivda na takozvane 'Stražnike' ali najete bnndite de. izdajalcev v neunijskih poljih. Mr. Lewis bo odpotoval od tu-hsj v Springfield. Tli., da obišče svojo družino, nakar se bo vrnil v ponedeljek v unijski glavni sta?t v Indiana pol isu. Podpredsednik Murray je odpotoval v New ^ ork, kjer bo stopil na mesto predsednika Lewisa pri pogajati j'h t. delodajalci glede nove pla-č lne lestvice. ET ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI 8LOVENSKI DNEV wnr v n^AVAjr BALKANSKI PREPIR GLEDE PRAVOPISA NEMČIJA ZAVRNILA ZAVEZNIŠKE POGOJE "eLi učeni Bulgar iz New Yor- ' a pre vi, da so Srbi za takozva- ] r:0 "abecedno vojno". v - » k.-m ki kraval je nastal na 'ol^ai>kem in dovedel «lo re- •Meijo dveh kab;netnih mi-• . . , i h-sirov. Sedaj preti deželi držav- it ska vojna. To. je posledica ' kč-tija dveh črk iz bnlgarske 1 < -.-,i,v _ >ogla m r-i-mom bidfrar-ke kolo- ' v W\v Vorku Kot so je ' lo ' \ številnih drugih slu- ' : 'i je tudi tukaj prizadet _ ••'lleip. i I*" •»«" !;; Sofije pripoveduje- < o «. i"e I! h n •mirih, ki ko sledili i • l"ie i je! tieic i sklepu vlade mini- , trski ga n vdsednika Stambuliv- ki.ia. da se i/Joči uporabo črke ., • * 1 i r m dvojnege. "e . Februar- n iiie;.i'i-.i. ko je hil izdan ta »ra! onski ukaz so vprizorili štu-1' ntje javno demonstracijo v No-iji. katero pa je zatrla polici-a. na stroške par. razbitih štu-Untov k'h glav. V prir-etku marca je. zaštraj-'cala modroslovna fakulteta so-ijskega vseučilišča v znak opo-icije proti predlagani izpremem-•i in vel:kausha ljudska zboro-anja po celi deželi so podprla '»ulgarske jezikoslovce v njih pro-estu. Pričel se je notranji kon-likt, ki je dosegel svoj višek ekom preteklega tedna, ko sta esignirala finančni in vzgojni minister, Turbkov in Omarčev-•ki ter se pridružila stvari o opozicije. Resnični vzrok, soglasno s poznavalci sredn je-evropskih niz-mer, pa nista črki 4taja Bulgarska š«^ naprej kot j Bulgarska, ponosna, neodvisna; j nebrigajoča se za zadeve ostalih I balkanskih držav ali če naj se' spoji s Srbijo, svojo starodavno! sovražnico in tekmovalko. (Vse! to je velikanska neumnost, kajti!" preje je mogoče izpremeniti črnca v belca kot pa Bulgara v Srba ali nasprotno.) — Na Bulgarskem sta dve I stranki, — je pojasnil včeraj profesor Mihajlo Pupiu s Columbia vseučilišča. — Ena teh strank je prepričana, da bi se služilo j najboljšim interesom, [dežele s tem, da bi se spravilo Bulgarsko v zvezo z ostalimi centralno-ev-ropskimi deželami, dočim ustroja druga stranka pri zahtevi, da mora Bulgarska ohraniti svojo lastno narodno identičnost, vsled česar jc ta sfranka tudi odločno .proti vsem poskusom, da bi se, spravilo Bidgarsko v zvezo s Sr-| j bi jo. Vladna akcija, potom kate-j re se je izločilo črki "r" in dvoj-[ j ni "e" je imela namen pospesi-j ri politiko vsporedbe Bnlgarske \/ drugimi balkanskimi država-Imi, (V pravo razumevanje cele stvari moramo omeniti, da ne gre pri tem za črko "r" kot po-jročajo angleški listi, temveč za polglasnik, takozvani "jeri", ka-jlerega se piše v bulgarščini in j ruščini koncem besede aK sredi j besed. V slovenščini so preje iz-jražali ta poluglasnik s črko "e" kot napr.tner v besedah vrt' (vert), srd (serd), smrt (smert) in takodalje. To je prava abece-darska, abderitska vojna kot pri nas za časa Bohoriča. Tako jezikoslovne ošpice smo mi Slovenci že davno preživeli) — Srbska abeceda, — pravi« nadalje profesor Pupin, — ne vsebuje teh dveh usodopolnih črk in dejanski ne obstajata ti dve črki v izgovoru bulgarskega jezika, čeprav imata gotov pomen, kadar se jih piše ali tiska. Njih uporaba v označenje ali naj ne predidoči konsonant izgovarja trdo ali mehko, je zgodovinska. Nasprotniki izpremembe izjavljajo, da bi se z uveljavljeno odredbo odpovedal bulgarski narod svoji ded še in i v zairfno za skledo, moderne leee. Na kratko rečeno, 'eni na Bulgarskem, ki črtijo Sr- NAJMLAJŠI BREZŽIČNI TELEFON. Slika nam kaže devetnajstletnega iznajditelja Alfreda Rintharta iz Elizabeth, N J. Po dolgem trudu je napravil najmanjši aparat za brezžični brzojav. Ve- aparat ni večji kot škatljica za >vfcplenke. SPLOŠNA BORBA PROTI CIGARETAM IRSKI VODITELJI : POZVANI V LONDON Proti-cigaretna liga je določila poseben teden za boj. Cigareta zavaja k zavživanju šnopsa. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih krtinah m P*itm uii (mtak* UrrioJaJft pm nitki ead. umIJIti «■ Uftra. ▼lcr»J m Me aafte mm iltiiiii Jugoslavija: KaxpoUIift mm tmOn;* inmIc ki Uplatejc Ur. p^tnl iek«ml nT te "JadruiU hMb" v CJnMjaaL 300 kron .... $ 1.20 1,000 Lron .... $ 3.80 400 kron ---- ? 1.60 5,000 kron ____$18.50 500 kron ---- $ 2.00 10,000 kron____$36.^0 Olmtm unAe Mlnlstntrs n )m brzoJ»v v JorofllartJl 1 je tOmi ■■«■*■ Mkum^ mm*« potmm potim edtnoto v ■arjih; n rmka itiri knoe b« kxphtbm cm dinar; nmirji mi Onmrym tm krao« mUm Urej ntAiy Italija in saMdeno osami je: ^Kas^elUja M n«^ MU hi Ispiatej« ^Jmčnmakm karta" w 50 lir......$ 3.10 600 lir......$27.60 100 lir......$ 5.70 1000 lir......$54.00 300 Mr......$16.50 Htfliika Avstrija: Maapaftflja na nkj« p^te ki h|la«i "AArHftatte Bmak m Radi TeHhaoskfli raclik ▼ toCajn ttplahajrm* Mdaj r MtAfl mm >m*HWan>ke Maja. Nate pristojbina «a vsak« povjwnw -»fc««^ da •!•«— nate M cmi**: od $1«.- da $5«.- p* te m vetja aa- karlla pa 3 tmte ad doiaija. Pad istimi paffoji izsUvljaM tadi d«lar-Mke te pifflJiMa aM-rttke dolarje v Jageelavije te v Italija. Mi nhLmptT^liuZm L'tehLl j^tel teS.d^eTnte JU«tr^ i el'te !^*M,fcaL?'?iii!5!P!^teifcČ£ *** ^ pa fkm Mi 9—k, taft run Mfm STATS MARK. SS Owtlaadt St^ Haw York Chicago, 111., 25. marca. — Te-fl.Mi. prieenši z (lnem 23. aprila*jredlogo za leto 1922, kot jo je sestavila zavezniška reparacijska komisija ln kot je bila objavljena v sporočilih iz Pariza od torka preteklega tedna. Na navodilo nemškega kance-larja Wirt h a je bila sestavljena poslanica, ki bo sporočena v Ta-riz »e v porcifeljek hi v kateri se bo izjavilo zavezniški repara eijski komisiji, da so pogoji, kot so bili obrazloženi v zadnji po slaniei,. popolnoma nesprejemlji\i za Nemčijo. V nemški izjavi se glasi, da bi b:la nemško r«'nublika izročena popolnemu poginu, če bi sprejeli, pogoje, katere se stavija v zadnji poslanici zavezniške repara-cijske komisije. Izjavlja se nadalje, da je očivi-den cilj zaveznikov, predvsem Francozov, uničiti Nemčijo ter jo j upropastiti v toliki meri, da bi ne imel francoski vitežki narod nikdar več niti najmanjšega strahu pred nemškim strašilom. Nemčija izjavlja, da ne more' zadostiti obveznostim, določenimi na zadnji konferenci zavezniške reparacijske komisije in to pre<1-vtem vsled neprestanega padanja vrednosti nemške marke, ki je dosegla na berlinski in nouvorškt borzi svojo nižino, kajti, marka j odgovarja danes na ne\vyorškem trgu le trem markam proti enemu centu. | Povsem upravičeno izjavljal Nemčija, da ne more. kljub vsem ; svojim priznanim naporom na po. Ij.i industrije in trgovine zadostiti obveznostim, katere je pre^-v.:« la s podpisom versaillske pogodbe in sieer raditega. ker se j! splošno meče* polena pod noge h* ker je oči vidni namen Francije upropastiti jo iz golega strahu I n d nadaljnim ojačenjeni Nemči-j«; ter njenim povratkom na svetovno borišec kot ena izmed glavnih odločilnih sil. MEHIŠKI USTAŠKI VODITELJ SE JE UDAL. Mexico City, Mehika, 24. marca. — Manuel Guiterrez, ustaški voditelj, ki je operiral nekaj časa v državi Chihuahua, se je ud al brezpogojno zveznemu poveljniku v C as as Grandes. Ob istem Pasu se je udal tudi Francisco Mariana. nadaljni ustaski voditelj r oni pokrajini. Tojno sodišče v Casas Grandes jc obsodilo na smrt sedem častnikov in mož, zapletenih v zadnjo zaroto, da se zaneti pobnno v Villa de Patos. Glasi se, da je država Shihuahua sedaj popolnoma pomirjena. DANSKI PRINC SE JE ZALJUBIL NA PRVI POGLED. * Kodanj, Dansko, 25. marca. — Zaroka danskega kronprinca Friderika s princesinjo Olgo, najstarejšo hčerko grškega princa Nikolaja, objavljena dne 5. mar-ea. je prišla kot veliko presenečenje, celo za kralja Kristijana in kraljico Aleksandrino. Vse kaže, da je bila to ljubezen na prvi pogled, kajti poročevalec pravi, da je princ zasnubil princesinjo. takoj ko je drugič videl v Cannes. Princ je star tri in dva> set let, princesinja. pa osemnajst. POLJAKINJE KOT POROTNCE. Pozor potniki! Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst. je preklican. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik "President Wilson". III. razred do Trsta $102.50; If. raxred $160.00 in £5.00 vojnega davka. Vsa jjojasnila daje tvrdka Frank Sakser Stats Bank, 82 Cortland* St., New York, N. 7. / NE BO SMELA BALANCERATI PREKO NIAGARSKIH SLAPOV Niagara Falls, N. Y., 24. marca. Angleška deklica, ki je objavila, da bo dne 5. junija prekoračila niagarski prepad s pomočjo vrvi, r.e bo smela tega storiti, soplasno z županom Thompsonom. Župan je rekel, da ne bo pod nobenim pogojrm izdal dovoljenja za katerokoli podvojenje čina, katerega je izvršil Blondin. Po tragični smrti Charles Step-hensa, angleškega brivca, ki je nač*l preteklega avgusta svojo smrt, ko se je spustil preko slapov v sodu, so občinske oblasti Izjavilo, da bodo preprečile vsak vratolomni čin v bližini slapov. ZANELLA BO GOST JUGOSLAVIJE. PROCES PROTI ARBUCKLU. San Francisco, Cal., 2^. marca. V procesu proti Arbucklu je neka priča izjavila, da jo je neki zastopnik državnega pravdništva rapotih da izpremeni izjave, kf so bile ugodne za obtoženega. Reka, 26. marca. — Petinsedemdeset članov bivše reške ustavodajne skupščine, s predsednikom ^anfllo na čelu, je dospelo v neko malo jugoslovansko mesto, ki leži osem milj jugovzhodno od Reke. Begunci stanujejo v krasnem hotelu. Pravijo, da se bodo šele tedaj vrnili na Reke, ko jo bodo zapustili vsi D'AnnunzI-jevi legionarji. be, nasprotujejo tej izpremembi in oni, ki so prijatelji Srbije, so zanjo. Očividno pa je večina za iz-prembo. Ministrski predsednik je reorganiziral svoj kabinet ter ostal v uradu, soglasno z najnovejšimi poročili iz Sofije in bulgarski parlament je naložil kazen $4000 obenem s tremi meseci v "kejhi" vsakemu predrznemu proti-srbskemu žurnalistu, pisatelju ali privatnemu kore-špondentu, ki bi se posluževal jprepovedanih črk y tiskani be- POLJAKXNJE KOT POROTNCE. Varšava, Poljska, 25. marca. — Poljske žene so dobile provico nastopati kot porotnice pri porotnih obravnavah. Pošiljateljem denarja na znanje. Pri kr. poštnem čekovnem, ara* du v Ljubljani smo izpoalovali, da dobimo vbodoče za vsako n&Še nakazilo izplačilno potrdilo s podpisom nasi o vi jen ca ali njegovega pooblaščenca. Sporazumno a tea ne bomo ra-naprej več razpošiljali dosed a j običajnih obvestil s označbo ano-va, ko je bil odpoal&n denar ia Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali sa vsa« ko denarno polD iatr/, ki uno jo prejeli dne 0. decembra 1921 ali kasneje, irplaSilno potrdilo s podpisom naslovljenem oziroma nje* govega pooblaičenea. Te vrste potrdila pa prliajajo večkrat lo pogasi m sadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se shirajo in iele nato odpošljejo v Ameriko* radi tega ter drugih motnih zamud ram bo mogoče rarposlati potrdila šele t približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pre. jemno potrdilo oziroma kakorhL tro ista prejmemo. Denar pa bo ne glede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji £ot dq sedaj. CLAS NAHODA 27 MARCA 1022 "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by f « Koranic Publishing Company (A Corporation) FRANK »AKSEB, President _LOUIS BENEDIK, Treasurer Place cf Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "Glas Naroda** Izhaja vsaki dan Izvzemžl nedelj In praznlkcv. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ........ ^.OO In Caaadp ................. »6.00; za pol leta..........»350 Za pol leta .......................• $3.00 Za Inozemstvo za celo leto »7.00 Za Četrt leta .................... 11-50 i za pol leta ..........»3.50 Q L A S NARODA __(Volcr otf the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription Yearly »€.00 Advertisements on Agreement. _ Dopisi brex podpira in osebnosti se ne prlobCujeJo. D*nar raj se blagovoli po-•lljati po Money Order. Pri Bir^mt-mlil kraja naročnikov pmslmo, da ae nam tudi prejšnjo blvmJiSf* ramnni. da hitreje najdemo naslovnika._ GLAS NARODA C2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 Iz Slovenije. FORD. Pa naj bo Ford to ali t»>, v d vel i oziih je prebrisan riovik. Mil.jnne zna ustvarjati in delavce zna priveza-' ti nase. V Fordovih fabrikah ni mesta za delavca, k i lioeej svo j ],r«»st i ras po svoje izrabiti in ki lio<'e biti v prostih urah sam svoj gospod. Ford samo ne zahteva od svojih ljudi, da bi delali kot on Ji oče. On zahteva, da morajo tudi živeti po njegovih predpisih, žji «elo v zakonsko spalnico sedajo njepjuve odredl>e. Velikanska aimada špijonov skrbi, da se te določbe in o namočili v rukreni vodi ter pozlatili suženjske verige. Toda bič je in ostane bi«"-, in takisto tudi veriga. Pred leti je preseiiet.il Ford vso ameriško javnost. Izjavil je, da bo plačal delavcem po pet dolarjev na dan. To je bilo tedaj, ko so plače rasle. In res. so bili Fordovi delavci boljše plačani kot pa njihovi tovariši v podobnih industrijah. Nato je napočila doba draginje in visokih plač. Po drugih tovarnah so bile plače večje kot pa v Fordovi, toda Fordova reklama je se vedno blestela v vsej svoji slavi. 4 V zadnjem času je Ford znova osvežil svojo slavo, ki jo uživa kol delavski prijatelj. Pri tem se popolnoma nič ne ozira na svoje stanovske tovariše. Vodstvo njegove tabrike je objavilo, tla se bo delalo le po pet dni na teden. Po pet dni na teden in po osem ur na dan. j in vodstvo z nekakim ponosom in zadovoljstvom izjavlja, da bo imelo od tega >1 irideseturnega tedna precejšen dobiček. Stari delavci bodo delali z večjo m tem o, novona-stavljeni delavci bodo pa sramotno plačani. Plačo za šesti dan v tednu bo tovarna prištedila. A' petih dneh bodo delavci napravili tudi za šesti dan. Ford dobro špekulira. Njegovo prijateljstvo do delavca ga nikdar ni stalo niti beliča. Iz njega je vedno črpal svoj profit. Ne glede na to, ga pa njegovi tovarši ne bodo posnemali. Oni ne bodo skrajšali delavnega časa. Pajši bi ga zdaljšali in plače p ris tri g! i. Ford tega noče. On ima svoj lasten in lisne^en način izrabljanja. Protklraginjski shod v Ljubljani V nedeljolO. febr. se je vršil v hotelu "* Union*' shod, ki ga je sklicalo zastopstvo 22 strokovnih organizacij z namenom, da njihovi člani solidarno protestirajo proži draginji. Zelo pereče in važno vprašanje je napolnilo zboroval-no dvorano do zadnjega kotička, liili so prisotni ljudje raznih stanov ter pristali vseh strank. Tndi žensk je bilo precej. Dočnn so vsi dovorniki ravnali po dogovoru, da naj bo sliod nestrankarski in nepolitični i/.ragt>spodai-ske-io soi-ialnega protesta pr»»ti graginji ter svoja izvajanja v tem smislu uravnali, sta krščanski boljše vi k IieUram in komunist Makne porabila priliko, da sta skočila koaliranemu akcijskemu odlK.ru strokovnih organizacij v hrbet ter zanesla svoja izvajanja na politično polje. Namesto, da bi shod končal v najlepši harmoniji, ^e je na koncu konca nehal z burnimi spopadi med narodnimi so-eij.ilisti in soeijalnimi demokrati na eni ler klerikalci in komunisti na drugi strani. Navzlic temu je shod končal brez večjega incidenta ter sprejel več resolueij proti sedanji neznosni draginji. Neznosna draginja v Mariboru. Ceue življenskih potrebščin se dvigajo stalno in posebno glede mesa vlada v Mariboru že prava kriza. k.*r mesarji nočejo prodajati, ali pa prodajajo meso s 50 odstotki kosti, četudi zakon dovoljuje samo do 20 odstotkov kosti. 1'ri takih razmerah j»* postalo vprašanje prohrane prebivalstva res goreče, občina se pa ne ztrane. f Najstarejši člani na sokolskem zleiu. Šokolskeoa .zleta v Ljnbljuni se udeleže bratje, ki so že (>U i«*t člani Sokalskega društva Ljubljana t Narodni dom). Ti Sokoli GOlet-niki so: Faan Drenik, Peter Gras-selli, Alojzij Kajzelj in Rajko Ravnikar, vsi v Ljubljani. Poleg teh se udeleže zleta tudi Sokoli ."•Oletniki. ki jih živi v Ljubljani II in 1 v Trebnjem. Med temi Hi«, pokrajinski namestnik Ivan TIri bar in dr. Ivan Tavčar. Z ljubljanske univerze. Ljubljanska univerza je imela v preteklem zimskem semestru 1255 slušateljev, iu sicer: juridič-na fakulteta tehniška 383. filozofska 256, t -ološka 1:21 in medicinska %. Med temi je bilo 37' rednih in 22 izrednih ženskih slušateljev. in sieer na filozofski fakulteti '{^5. na nuslieinski l'J, na juiidični T in na tehniški G Ostavka na državno službo. Računski asistent pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Jernej Št urni je podal ostavko na državno službo. Peter lvapušarevič, blagajnik mariborske earrnamiee, in Fran Pavlovič, carinik sporedne caii-narnice v Žireh, sta jwdala ostavko na državno službo. Avskultaait Pavel Lenarčič pri deželnem sodišču v Ljubljani, se je službi odpovedal. iz državne službe je izstopil tajnik čekovnega urada v Sarajevu, dr. Fran Kržan. ki je nastopil s 1. mareem mesto ravnatelja Ljudske posojilnice v Ljubljani. Imenovanja v državni službi. Minister pravde je imenoval za dežehiosodnega svetnika pri o-krožnem sodišču v Novem mestu Jakoba Luznarja. okrajnega sodnika v Novem mestu. Z ukazom ministra za šume in rudnike je bil rudarski komisar Ernest Cucek pri državnem premogovniku v Velenju imenovan za višjega rudarskega komisarja na dosedanjem službenem mestu. Minister za narodno zdravje je imenoval pisarniški pomočnici Katarino Cukovo in Slavo Juva-novo pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani za pisarniški ofieiantkinji 1. plačilne stopnje na d«>sedanjem služb, mestu. Volitev župana v Račjem. ' Namesto dosedanjega župana Franca-Kobana, ki je bil razrešen županskega mosta, se je v Račjem pri Mariboru dne 15. febr. vršila volitev novega župana ter je bil kot kandidat združenih narodnih strank izvoljen za župana Andrej Stern, doslej prvi obč. svetovalec. Poroke. Dne 22. febr. se je poročil v Ve- lik ih Laščah šef kabineta ministrstva poljoprivrede Miloš Stibler z gdč. Enrico Pucljevo, hčerko ministra Slovenca Ivana Puclja. Dne 22. febr. se je poročil Iva-rul l rs*:, trgovec in posestnik v Sv. Petru ]>h1 Sv. gorami, z Mirni Šei-bee iz Velikega karana. Dne 22. febr. se je poročil Anton Božrčnrk, trgovec v Koprivnici. s Faniii Šerbec iz Vel. kamna. < Požar v Loki pri Zidanem mostu. Dne 16. febr. ob 1). uri je nenadoma izbruhnil požar v žnpnišču. ki !>i bil lahko za vso Loko usode-1 i poln. hitrost i in točnosti vrlih i in pridnih loških gasilcev, kateri so bili v teku petih miimt na me-stil. po številu 25 mož, p^nl spretnim vodstvom načelnika Jenčiča, poveljnika Račka in njegovega , namestnika Mlinarja se je požar takoj lokaliziral v toliko, da ni bilo nobene večje škode. ____ Razne nezgode. Profesor na ljubljanskem kon-servat-oriju, skladatelj Jos. Miehl, je na povratku iz gledališča na zledenelih tleh spodrsnil in "»i pri padcu zlomil levo nogo. Antonija Ilrovat. posestnik ova hči iz Blagovice, si je pri padcu v temi zvila desno nogo, H run o Jeglič, gojenec v Rakovniku, pa desno nogo. Mizarski pomočnik Frane Hočevar je v smodnišnici v Kamniku zašel vsled nepazljivosti z d«-sno roko v eirkularno žago, ki mu je odrezala mezinec, palec pa razklala. * Zand je dni so si zlomili nogo: Vinko Meršol, gozdar pri gozdnem oskrfbništvu na Bledu, Franc Perhaj, onemogel delavce v Veli- . kili Laščah, ter Filip Gre gor in, ključavničarski vajence pri Toe-n-niesu v Ljubljani: roko na Marija Godlar, sprevodnikova žena v Ljubljani. Avgust Grošelj, dijak v Ljubljani, ter Ivana Šiler, po-spstnikova hči z Brega pri Kranju. Neprevidno ravnanje z crožjem. Anton Simo-ncie. posestnikov sin iz Družinske vasi na Dolenjskem, je zvečer doma streljal s pu: ško. Ker se mu patrona ni vžgala jo j«' sušil na svetiljki. Smodnik se je nenadoma vžgal in je bil pri tej priliki Simoričičev brat Franc, ki je bral v bližini časopis, težko poškodovan na levi roki. Makulaturni 50dinarski bankovci. Na Jesenicah je opazil obmejni komisar pri konjskem trgovcu Ko«*f\veinu. Ivi se je pripeljal iz Celovca, precejšnjo količino sumljivih oOdinai škili bankovcev. Obvestil je o tem ljubljansko policijo. ki je ugotovila, da so to makulaturni bankovci brez tekočih številk. K stweinu so odvzeli štiriindvajset takih bankovcev, moža pa vtaknili v zapor. Smrtna kosa. V Radomljah jc 20. febr. umrl . po kratki bolezni Ivan Jerman, f inšpektor finančnega ministrstva j i in posestnik. Truplo so prepeljali J v Ljubljano in je položili v rod-| binsko grobnico pri sv. Križu. V Zaleti je je umrl soprog gospe Julke Kodre. j V Ljubljani je 21. febr. umrl v . $8. letu starosti Martin Piller, u- službenec Kranjske hranilnice in tast Ivana Freliha. občinskega J svetnika v Ljubljani, ij Kap je zadela 21. febr. dopol-. dne v Mariboru G7letnega železni-[jškega upokojenca Simona Persu-. ha. Ilotel je kupiti na kol ml v or u vozni listek za Ptuj. a se je nena-i doma zgrudil mrtev na tla. V spanju okraden. i Neki Weingerl iz Lajteršperka i je v Vereelovi gostilni na Ruški . cesti v Mariboru opazil, da je me-i sarski pomočnik Poklinek zadre-i mal. Izmaknil mu je delavsko - knjižico in 1144 kron denarja, i Weingerla so pozneje aretirali v - Jugoličcvi gostilni in našli pri - njem še 800 kron denarja. Ker se je na policiji ugotovilo, da ima VVeingerl še več lumparij na vesti, jjc bil izročen sodišču. M Peter Zgaga Ljudje, ki pravijo, da imajo svojo bodočnost «a seboj, imajo ponavadi veliko preteklost. • * * * Siten obiskovalec služabnici pri vratih: — Kje je gospod ! — (^a ni; je šel. — Recite mu. da sem tukaj zn-stran mojega, denarja. — tJa ni; je šel. * * * Nekoč je nekje priredila tako-rvana izbrana družba pl" in vse drugo, kar zraven spada. To je bila največja in najpomembnejša prireditev svojega časa. V mestu je izhajal tudi časopis, ki je imel tri časnikarske poročevalce. Dve ženski in enega mož-keira. Ženskama je bilo ime Resnica in Priliznjeucst. možkersm pa Mr. Škandal. Resnice niso pustili v dvorano. Rekli so ji. da je preveč pomanjkljivo oblečena, da je skoraj gola. Ženska moda je sicer precej napredovala. toda do popolne golo-sti še ne. Mi smo nemreč moralni in živimo v moralni dobi morale. 31 r. Škandal se je moral zadovoljiti s- temnimi kotički. On že itak ljubi temo. Tam se je izbor-io zabaval. Sleherni in sleherna ga je obiskala, vsakdo se je veselil žnjim. Bila je pravcata tekma. Vsakdo je liot.-l biti deležen Škandala. Priliznjenost se je vdeiežila prireditve v svečam obleki. Polling ponarejenih biserov je imela na 1 sebi. ! Pri mizi je bila v vseh ozirih -•ekaj posebnega. Vse je govorilo d nji. Ljudje so se oslanjali n;i poroda časnikarskih poročevalcev in poročevalk: Resnice. Priliznjeno-1 sli in Škandala. Škandal je poročal onim. ki idso bili povabljeni na ples. PrF-Il2ii je n os t je poročala povabljenim. In Resnica ? Kot. že rečeno — Resnice niso pustili skozi vrata. i * * * * i Narodi, ki so v svetu kaj dosegli. so storili to s svojim delom, n<» s prekipevanjem. Oni pa. ki so se* vi o no ogibali dela. hočejo — kako i liitro so se zavedli svojega slabega položaja — doseči osvoboditev po brezpravnem in nasilnem pol u. • • Deželi preti premogarska stavka. Delavski tajnik se je obrnil na delodajalce ter apeliral na njihov razum. Delavski tajnik je apeliral na slabo reč. * V Genovi se bo vršila važna gospodarska konferenca. Tudi Rusija bo zastopana. Najbrže jo bo zastopal Lenin. Ker bo njegova ulopa izvan-reilno važna, piše časopisje že več di.i. da je Lenin na smrtni postelji- * * * Nekega možkega so zaprli, ker jt imel sedem žena in je z vsako preživel en dan v tednu. Iz ječe je pisal možak svojim prijateljem: — Oh. vi ne veste, kako krasna je prostost. ihtgnBlntransfea Ustanovljena L 1898 2CatuL 3felta0ta InkorDorirana L 1900 n GLAVNI URAD V ELY. MINN, J Glavni Predsednik: BUDO L F PERDAN, 93b E. 185tb 8t, CUvelaafl, a Podpredsednik: LOUIS BAI^AN^, Box 100 Pear! Ar«., Ixmte, O. Tajnik: JOSEPH PISHLSR, Kly, M lun. Blagajnik: GEO. L. BXOZ1CH, Ely, Minn. Biygajnik neiapiaeaaih suirtiiin: joii N MOVEKN, N. 2nd Ar** W. Dnluti. Mina. Trfaend idnralk: Dr. JOS. V. GHAHEK, 843 E. Ohia titreefc, N. 8.. Pittsburgh, Pa. NidxarnJ odbsr: MOHOR MLADIC, 2003 So. Uwuaale Ava, CHleago, KL FRANK SKKABEO, 4822 Washington Street, Denver, Oola Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Slf, Minn. GREGO H J. POKF.NTA, 2912 Beacon Ave., Seattle, Wash. FRANK ZGRICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. G. Združevalni odbor: VALENTIN PIRO, 619 Meadow Ave., Rockdale, Joilet, IlL PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STE&LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC 706 Market Street, Waukegan, 111. £ - Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". r ^ Vse stvari tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarne pofiilja-tvo na] re pošiljajo na glavnega tajnika. Vee pritožbe naj se pošilja na predsednika porotfiega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj ae pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoltSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom na obilen pristop. Kdor ieli postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljifuega društva J. S., K. 1 Za ustanovitev novih društev ■e pa obrulte na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl • 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. vem v nle■> vsej .fnu<>slaviji. Prevoz Supilovega pepela. I/. Splihi se poroča, da je brat velikega jugoslovanskega politilca Frana Supila. veliki župan dr. Su-pilo, usanovil t<* dni v Cavtatn <»d-bor za prevoz pepela Frana Supi-!a v Cavtat. Supilo je. kakor znano. umrl nn-d vojno leta l'.HT. in je l)ilo njegovo truplo vpepeljeno v londonskem !;rematorij\i. i Dalmatinski omladinci pri kralju. Kralj Aleksander je sprejel v j posebni avdijenci delcirat«* jugoslovanske nacijonalne omladine iz i Dalmae.ije: *lr. Ivo May;orovi«-a, 'Marka N'ania in Paska Fjdirisa. Kralj se je ra/govarjal v. ondadiu-!skiini odposlanci skoro ,-elo uro i i se delailno informiral o razmerah v Dalmaciji. Deb-gati s> por.dra-. vili kralja v imenu celokupne or-I jrani/.acije nacijonalisticiie omla-jdine in ga naprosili, da v najkrajšem času < lnšTe Dalmacijo. Kralj i je obljubi!, da gotovo to spomlad j obišče Dalmacijo. V svojem raz-) govoru jc kral j z velikim zado-jvoljstvom poudarjal državno in •narodno zavest Dalmacije. Dele-(•jraciji sprejeli tudi predsednik j vlade Pa.šič, minister za zunanje zadeve Xineie ;n minister za no-it rani-1 zadeve Marinkovič. Dalje 'je o} i i skala delegacija v.se vodite-iie nanretlnih političnih strank. Dopisi. Frankfort, Mich. Berem več dopisov, kakor ttsd! o farmah po raznih krajih, kakor j naprimer Gornji in Spodnji Michigan, samo od tukaj .še nisem videl nobenega dopisa, ker Slovencev tukaj ni, pač so pa štirje slovenski farmerji oddaljeni od tukaj :$0 milj. .Jaz sem se naselil tukaj preteccno letlicli. Shing-leton, Mich. Vedj i o čitam Glas Naroda in vidim dopise iz vseh krajev Združenih držav Tukaj je nas dosrti Slovencev pa-.še nisem nikdar vide! nobenega dopisa od tu. "!'iikaj je bolj slalio. kakor povsod. pa vendar se toliko delamo, da >o pošteno preži vi mo, tudi včasih si privoščimo prepovedane koruzne kapljice. Veoinoma smo tukaj sami satue.i, ker je premalo deklet, da bi si mogli poiskati gospodinje. Najbolj na.m diši koruza. Ta nam je največja tolažba v s*Mlanjih čauh. • Zimo .smo imeli bolj slabo. Siie-ga imamo še sedaj do štiri čevlje, tako da moramo še vedno za pečjo sedeti ter čakati na boljše vase. Pozdrav Vsem Slovencem sirom Amerike. M. U. Iz diplomatske službe. Kralj je podelil eksekvatur t •astnemu konzulu republike 1'rii-iiiay v Zagrebu. v.-*»učiliškemu (■ profesorju dr .Miloradu Stružnic- i keinu, ki je l)il svoječasau« na na ' Ličnem potovanju po Južni Ann ri !;i in pozna tamkajšnje razmere. ' Vsled snega 100 rodbin na cesti. Iz Sarajeva s«' poroča, da se je vsled silnega snega zrušilo v zad-iicni času v Sarajevu mnogo lii-š in da je vsled tega ostalo nad 100 rodbin brez stanovanja. Spomenik prvi vstaji v Srbiji, j V vasi Orašeu v Srbiji, kjer je j izbruhnila pod Karagjorgjem prva vsjtaja proti Turkom, nameravajo postaviti velikemu v« »j votl-i. krasen spomenik. Konkurenca na lesnem trgu. | Vsled porasta češkoslovaške, krone j«' izgubila Jugoslavija hu-1 do konkurent in j (j na zunanjih; lesnili trgili — reško.y]ov;iško.| Predvsem konkurira Jugoslavija češkoslovaškemu izvozu v Avstri-j .io in Orijent. Izvoz iz (.V.ško-1 slovaške je popolnoma zastal, ker konkurira uspešno tudi Poljska, ki sme na temelju veiNaillsike pogod-j !ie izvažati les v Nemčijo varine' prosto. Visoko stanje češkoslovaške valute bo odprlo Jugoslaviji mogoče tudi madžarski trg, kamor se je doslej na i več izvažalo iz Češkoslovaške. Ruska opera v Novem Sadu. V Novi Sad je dospela celokupna vojaška muzika generala Wrangla ood vo# jtd «—-—•—- Povest iz dni trpljenja in nad. (Nadaljevanje.) ^Zadnje dni imajo dekle fcrižev-pol s pripravljanjem fantovske sobe. _ pomivaš. Jera ? Si zofo obrisal M icon? Polona, kje so zasto-ii. da te tristo kosmatih! Polona je še pri hiši. Gospa ji takrat ni rekla ostati, ali «• resnica ->«• j.- potulila in sama ni šla; ob t edcljah se igrajo dekle z njenim . rviekom. in Si men ga ujčka, on /e ve zakaj. Nazadnje pridejo mati pogledat ati je vse na mestu : knjižna poii-<-a. usnja t a zofa. s katero je izne-i idila Jožo po maturi, tri poste-Ij*. slovenska zastava nad Janezovim zglavjem in zemljevid slovenskih dežel, ki ga je .sam narisal. Par let že rije gad po zgodo-v ni; kadar govori o C Juhe ti in Go-spisveti, mu tli oko. — Ali si je premislil? Bo zato še rajši kmetoval? — ugiblje stara. Nemir jo draži zadnje dni: tolikanj čenčajo vsi o vojn;, zdi se. kakor bi nekdo brusil nož v daljavi. Toda Kastelka stresa rame: ne bo je vojne, da bi jih vrag vso skupaj! Prvi."*, ker niso padli na glavo; in zlasti, ker bi Tone in ♦ ■•»/a morala iti. . . Ne boste! Koleselj stoji za preže n, mladim1 gospodom naproti; vdova kotnan-dira dvorišču, v desni palico, levo uprt| v močni bok; Jerneje«* se preklada na kozlu. Takrat — kole ;i za ovinkom; vrisk razpa* ra julijsko soparieo. jasen in prr-s.'i'ii, da. Kastelka zdajci nastavi uh< : tako vriska h* Joža, še on ne vsak dan. In že so tukaj: Galjotov brek s klopicami, na, njih študentje 71 in ZitiO; sosed je da! hiVri v Ljubljano, d.i ne bf zaostal ;\i vdovo. Sam gospodar .;»■ kočija/: lisce in prama obsta-i!«'f;i kakor vkopana, fant za fantom skače na tla, dekleti skrivata rdečico pod svetlima klobukoma. — Pripeljal sem gadr z belouškama vred; kakor najdeno, tako rnloženo! — se mur.a CJaljot ln prebira vajeti. Nu, zbogom vsi skupaj, saj vein, (hi se vidimo dre-vi. Pa goni dalje. Kastelka podaja sinovom rnkr«: li/anje tu ni v navadi. Postrani n.rri Jožo in Janeza : prvi rad ho-d: z Jelo, tega je Zinka sladko pogledala; modri Tone ženskih ne mara. Najmlajši, rdee fcoin, če bi se smelo. — To diši po zaroti, — misli K;i-stflka in glasno ponavlja vsem trem; — Pozdravljeni, gadje, pozdravljeni! Vsako leto večji, van-ko pot močnejši; kakor trije lira-sije. kakor tri gore. . . Naj šume hrast je po svoje, ne bo jim klestila veja; sok grude jc v njih, kakor v pšenici na polju. Xati jih je okopala in zalivala, zdaj vedo sami. kaj obrode; ona hoče le gledati, kakor strmi fcm-1 ;n v klas nad seboj. In gorko se ji dela od čuvstva, kako se pne most if minulosti v bodočnost: eden konec je zasidran v njenem živo-tu. drugi v mladem krilu sosedovih deklet. Popoldansko solnce sij*- skozi bele zavese v "veliki izbi :tniza jej belo jxigrnjcna. posoda odneSena, staro vino diši iz brušenih kel!-br v, ki jih naliva gospa le najbolj čast it itn ljudem. Gadu je gledajo resno, zakaj trenotja, kadar mat! / njimi vino pije in heseduje. so *v*čana; in razgovor se vrti o načrtih. — Zdaj boš gospodaril. .Toza, — pravi Kastelka prvorojencu. — Toda za peč ne sedem, dokler ne pokažeš, kaj znaš; videti ho-čem, ali si moje krvi. — Kakor veste. mati. Vaše je vse, napravili ste grunt in mene. A ko Bog da, se izka^em pred vami. samo — — Ženitev, lčajT — mu vdova prestriže bes se, brjaila ne-bo m; povzame vdova utekkeje. — — Le časa je treba in premisleka! zakon ni vodnjak, da bi skočil \anj na vrat na nos. ln ti, Tone> Tone se nasmehne. On ima svoje knjige, ima kateder, ki čaka nanj; njegova njiva je Slrja od materinih, pšenica, ki jo hoče sejati. žlahtnejša. ("'e mu ostane doma le postlja v fantovski sobi pa prostor za bratovo mizo, kadar i pride počivat, za drugo se ne me-| ni. Kastelčevina mu je dala do-j volj. ko ga je izšolala; zdaj poj-de vračat vsemu narodu z obrestmi. reševat slovensko zemljo ln nje živi plod. kakor je mati rešila grndo svojih sinov. Zadovoljno posluša gospa in v n j« nem trdem pogledu se krešejo luči dekliške sanjarije. Čudno ji prihaja; zaklela bi radi lepšega. pa ji ne gre z jezika. In gadje gledajo mokroto v mnterir\ih^o-čeh. Toda že se je utrnil mehki hip 71 staro granitno krinko; zdaj se obrača k Janezu, s trdo roko ga t rese rame : — Pa Benjamin? Včasih si hotel kmetovati; kam se obrneS zdaj? Nu. zini besedo! Janez molči v zadregi: ustnice y.e premikajo, govoriti ne more. — V leinenat ? Zina bo jokala ? Piavijo. da se kaniš ti tudi ženiti.* — ga draži vdova in vrta vanj z očmi. — Tedaj grunt ? Janez odkima : in zdajci ji pogleda naravnost v obraz. Čemu ga draži z Zino, ko sam nič ne ve? Prijatelja sta in enih misli; včasih si pišeta kaj, ali ne o ljubezni. Rdeč .je do ušes. zakaj srce poje drugo pesem. Nato preskoči; —. grunt? Jezik se mu razveže, pogled z.psikri. Premislil si je; ne kmet. učitelj hoče postati. Ali ga pošlje mati dve leti na univerzo, dve leti na potovanje,- da vidi narode, kako orjejo njivo duha? Kadar se vrne, bo učitelj kje v pozabljeni vasi ; mesiti hoče bodočnost od mladih nog ter vzgajati novo. še neznan pokolenjc. Velika vojna se bliža, ki stehta sodbo nase peščice ali nam bo vsem dobro potoni, ali huje ko kdaj. Pa tudi če ne zakrmi. je vseeno. Mi nočemo poginiti. živeti hočemo, nalašč! T11 kazalec življenja kaže kvišku, k luči; le tam je bodočnost, le tam svoboda. Na dan z zakopanimi talenti: naš Človek mora nastopiti enakovreden v kolo razsvetljenih ; in ker nas je malo. naj bo vsak najponižnejši deležen pre-novljenja. da postavimo svojo vojsko v urna svetli boj. Proč z gospodo, k: se zabava s potvorje-no kulturo vrhu nevednih, zan!-čevanih stotisočev; pravi Slovence je s ponosom kmet- in kmet ostane, dokler hoče živeti. Čas kliče pionirjev, ki poneso prosve-to v zadnjo siromašno kočo. zakaj nihče ne iztrebi naroda, ki bo segal, trdo zaraščen v svoji zemlji r duhom do najvišjih zvezd! To jc oporoka vseh naših vodnikov in mučenikov; česar * ni zmogel puntarski meč. naj vzame bodočnost z crožjem luči. ki reže spone kakor vosek in melje ječe v solnčni prah. To nalogo si voli Kisv.lčev Janez. Vdova posluša in strmi: teman oreh tare najmlajši gad ter lušči jedro, ki ga je ona vedno zraven m slila, odkar gara in kolne po svojem gruntu. Le povedati si ga t-i utegnila; eh. njena sakramen-skn s prstjo zalepljena babja glava! Nosnice ji drgečejo, solza, fna sama, polzi po rjavem liqu ; neviden biisk Tre od matere do sina. J£nez je komaj utihnil; v sivem očesu mu vihra kakor troboj-nica v pomladni burji. Iztegnila bi mu roko, stisnila ga na prsi; ali Kastelka se ne dotakne tistih, ki jih ljubi. Joža in Tone molčita. Oba vesta, da je zavzel mlajši prvo mesto \ materinem srcu. toda ne zavidata mu. gorko se jima »tre2» pogled ž njegovim ; zakaj gad ( stane gad. — In Zina ? — podreza gospa, da ra/bije mehko trenotje. — Zrna? — Janez ni več zardel; trdo in resno reče svetopisemske besede; — Le eno je potrebno, mati; vse drugo pride samo. — — To je moj gad ji strup! — Kako mladosten je namnh Kastel-kin glas! Smehljaj ponosa ji pge-siplje črte, ko dvigne čašo narav- nost v solnčni pramen pred seboj: — Bog živi gadje pleme! In čaše zazvene skrivnostno, kakor da steklo ni steklo, vino ne vino in ljudje ne ljudje: kakor da poje prastara zemlja pod temelji hiše svojo visoko, svetotaj-no pesem. (Dalje prihodnjič.) Svetovna sladkorna produkcija. Po zadnjih cenitvah znaša svetovna produkcija sladkorja v letu 1921—P>22. .T20 miljonov 400 tisoč starih pent o v (po 50 kilogramov-. Produkcija a* raznih delih sveta v primeri z zadnjima obrat -nima letoma je razvidna iz sledeče tabele (r mjljonih starih centov Sladkor iz pese: Kaplar Franjo. Joža Šter. 1021 22 1920 21 1919 20 Evropa 81.55 73.94 52.33 Amerika 18.46 20.08 13.39 Iz trga: Evropa 0.10 0.14 0.12 Amerika 112.19 131.53 125.26 Azija 90.52 90.93 97.56 Afrika in Avstralia 17.58 15.50 15.17 Skupaj 320.40 332.12 303.83 Letošnja svetovna sladkorna produkcija i/kay.uje torej po tej-] cenitvi 11.72 mil j on a starih centov manj. nego v obratnem letu 1920 21, a 16.57 miljona več. nego v obratnem let.u 1919 20. Prežagaj sitno taščo! Kdor ima sitno taščo, naj jo da pre žagat i na dvoje. Ta ugodna in redka prilika se mu nudi v velikem podjetju v Sragi na Češkem. Tam najdeš moža. ki opravi ta posel brez rizika in prav gladko. Stvar pa je ta-le: Mož — vsa firma ima ime O. Solbrig & Co. — da z vezat i mladi dami roke in no-i^e. Damo potem polo že v škatljo, »lično rakvi, konstruirane tako, da se rakev precej tesno oprem-Ije telesa žrtve. Vrhu tega se rake v položi na dva visoka pjedesta-la, tako da se žrtev ne more iz muzniii skozi kaka skrita vrajtica v dnu. Tudi se ne 11101 e skloniti ali slično skrajšati v notranjosti ozkega svojega prebivališča. Vrhu tega se pri vežejo na njene vezi in okove na rokah in nogah posebne vrvice, ki se potegnejo skozi luknjice rakve. Te vrvice se iz-roče nepristranskim gledalcem izmed občinstva, da jili drže. Ob činstvo ima torej vse garancije, da cela stvar nikakor ni goljufija. Nato prideta dva moža s pravo pravcajto t«sarsko žago in preža-gata rakev na dvoje. Obe polovici se odstranita, v sredi pa leži de vica v isti legi, kakor prej, isito-tako trdno zvezana iu nepoškodo vana. Kako je to mogoče i Čarovnik pristopi 111 razloži občinstvu bi stvo čudeža. Natančno mu popiše rakev in vso njeno opremo, piede stal, luknjice in vrvice, za klopni ce in ključavnice. Predavanje spremlja orkester z diskretno godbo. Cim bolj pa se mož bliža jedru >vojega razlaganja, tem glasnejši prihaja orkester. Nazad nje nastane vihar, pavke grm bobni ropotajo, trobenta buče strune milo se glase, vsi drugi in strumenti pojejo, žvižgajo in go stole. Preda vatel j eve besede ne slišno utonejo v tem gromovhem Irušču. Le njegove kretnje še vi diš i« kmalu razumeš, da si cel razlagi imenitno nasedel in da razumeš o stvari manj kot prej. Orkestralni vihar potihne 111 predlagatelj predlaga zbranemu občin stvu, da bo vse nepriljubljene tašče s svoj i m aparatom gladko pre-žagal na dvoje, zaresi, ne le na vi-dfez, kakor pri ''poizkusili dami". Tašče so torej opozorjene in se na i po tem ravnajo! Kako se stvar razvija nadalje, žal i bog ne vem. Sivari namreč nisem sam videl, ampak sem jo le čital v moderni reklamni notici, ki jo je "Theaitre Variete" drago plačal v uglednem praškem dnevniku. Slovenske tašče naj se torej pomirijo! Podoba Kaplara Franja me teži 111 spremlja kot spomin kakega ne-lepega greha. Ali sem mar tako usmiljen in sočuten, ali pa je v njem kaj več obsežnega — vsi zaničevani in opeharjeni v življenju s pogledi in zasmehi vedno bičanf. Streme iz teme svoje usode ]*> težnjah nerazvitih sil. pa ph ueizpro-suo potlači na dno z nezadrzevano škodoželjnostjo. Tudi misli in besede niso več njegove, da bi se jih radoval, ne. izmuznejo se mu in zasačijo jih — zatiralci, ki so v \s.aki osebi. Rad bi se dvignil, ttv di bi bil rad okoli sebe. toda že ko zamahne z roko in jo skrči v pest. mora pest že razpustiti v sramu pred seboj in takoj nato ga še močneje zategnejo. Kaj smo usmiljeni mi. ki nas uči cerkev usmiljenja? Bili so Grki. izpostavljajoči boleline in slabotne otroke zverinam v plen. met a joči jih v prepade. Zgrozimo se včasih pred lastnim sočutjem. Po napornih vajah na prostranem vežbalisču, smo polegli v sen-ei pod smrekami in nismo govorili nič, ker je bila. gosta sopara in tudi nismo vedeli kaj. Lepo so gledali iznad smrek grintavci in v tem trenotku bi ne poznal višje radosti, kot razkričati se med pečinami. zgrabiti vso grozo prepadov v svojo dušo. — Misli so mi pa ušle tudi drugam in s silo sem jih pritiral nazaj. Takrat pa je koracal'med travo prav hitro murneek v svoje domovanje. Veselo življenje ima murn-ček, ne briga se za nikogar in poje. Rad bi se pomenil ž n.jim o potankost ili njegovega bitja. Ta je izginil v luknjico in ga ni bilo vtc ven. Vzel sem slamnico in podrezal v luknjico. Ostal je notri, iz jamice pa je pribežal pajk-raa-tijec na dolgih suhih nogah. Opotekal se je nemirno sem in tja. — kakor v skrajnem obupu. Od vseh pajkov jc on najmanj resen, vsi ostali so globoko resni tn gospodarni in skopi in edina naslada iin je krutost. Zagomazelo mi je od puste grozote in sočutja in tesnobe, ko sem zagledal na njem dvoje rdečih, okroglih telesc, zajedajoeih se v mehko, sivo telo pajkovo. Matijeo iie jih otresava, bega mod travo, »ajedalca pa sedita na njem nepremično in nedolžno in se hranita. Odrešil se jili ne bo nikdar, kot tudi nc- človek, ki ima na nos-ft raka in ve, da mu ni pomoči. Nasproti gre pogubi, ne ve se nikamor zateči, nima vrselja in ne dela vol J-nosti. Tako globoko sem čutil grenkob no sočutje, kot morda še r.ikdar in takoj sem se spomnil na Kaplara Franja. Naj so njegove misli visoke in naj si dela načrte, vse se mu ognusi že pri spočetju. (Zagrenijo mil vsak gibljaj v duši neusmiljene. težke besede. Vsi mi smo videli in tudi on sam je videl svojo postavo, svoje izredno debele, mod robi cd i kaste ustnic?, spodnja je pomaknjena precej naprej z dol girn podbradkom vred. Tudi so bile tako ustvarjene, da jih ni hiogel nikdar zapreti in poleg tega je namesto zob kazal samo moder. zgrbljen jezik, vsiljivo prit! snjeir na ustnice. On se je tega zavedal in je sedel sam pod smreko. oči so f-ledale obupno in oteklo. Tn vendar se je včasih premagal in je iskal stikov z nami in ljudmi. Zlasti se je rad pomešal med prodajalce kolačev na vežbalisču. in jim jzovoril bogvekaj. | vedno gledajoč na nas. da bi pokazal, da se zna tudi on razsrovar-jati z dekleti, ki so prodajale kolače. V vsakem je iskal tople-natn-re brez predsodkov, sprejemljive in dobrohotne. Opazil sem ga takoj prve dni, ko še ni bil pri našem oddelku. —-potem je bil pa premeščen k nam. da se je začel njegov razvoj hitreje. Toda malokdo je brez predsodkov, že iz strahu. — ne pred samim seboj —- zato sem čutil nepremagljiv odpor.in gnus. kakor ga imamo do steniee in snm krivil ustnice in sikal usmiljeno zanič-l.nve besede, ker moškemu je moška lepota ravno tako dragocena, kakor ženska. On nas je zasledoval zočmL nas ponižno pozdravljal. naredil že vse na prijazen migljaj, vendar se nam s tem ni pr'kupil, ker se oni. ki se sam usuŽ ^j^je ne prikupi nikdar. Ni imel renaravnih nagnenj, samo toplote je iskal. Za njegovo preteklost nisem po vpraševal, odnrna mi je bila že far ko in tako in- težka čelo zame, ki z njegovo notranjostjo nimam o- pravila. Kaj meni mar, kje se giba stenica preje ali pozneje in kam se končno odpravi. Nekoristna mi je. ker mi vzbuja občutek g r dosti. Kapetan. naš poveljnik, nam Je dejal, da ga ne mara. njemu je šel na živce. Tudi kapetan je strašno in strastno ljubil soglasje, iskal ga je in se mučil, zaželel si jc tudi strahote. Srce divja v tekanju za lepoto, polno jo je nelz-povedane. nepoLskane. nc more ? uj />na dan. Raztrga se pri vojakih. se izkrči v srditi ljutosti on studa nad eno samo neubranostjo ker si žeji samih ubranosti in potega od nezadoščenja na postaji. V vsakem pogovoru išče samega sebe. Kapetan je z izrazom pripovedoval tudi vojaške stvari, vse je prinesel iz duše. živo in čustveno s tako resničnostjo, da smo videli vse jasno pred seboj. Videl sem. kako se je včasih premagoval. & besno hladne so b!-le besede, ko je rekel k tolarju: — Pazi se. zapiraj usta. saj te ne more gledati kako dekle z odprtimi-ustnicami! — Kaplar Fra-11 jo je začutil ob teh besedah pomilovanje in se je osrel. ker on ni bil sovražen pomilovanju, in je mislil; — morda me pa le ne mrzi — a jaz sem čutil v kapeta-novih besedah neugnan srdit gnev grd ost i. Vedel sem. da izmišlja kapetan iz slasti do mučenja pri kaplarju še nekaj posebnega novega, umetno in počasno hičenje z zaničevanjem, da bi se radoval nad žrtvijo in da bi ga umirjala v njegovi notranjosti. Ko je prosil Fran jo. —. naj ga prestavijo h kakemu drugemu oddelku, da hi se oddahnil, je dejal kapetan, da ga hoče imeli vedno pri sebi. da ga hoče videti. In ee bi ga rešil Franjo tiul? ir smrtne nevarnosti, bi on ne poz-rr' nobene hvaležnosti. Bil je kapetan človek silnih nasprotij In nesoglasij in če bi jih vse uredil, bi bil velik človek. Kaplar Franjo bi nas rad vse zado/oljeval, a se niu ni posrečilo. Nepremično so na. njem sedeli zajedavci, brez zavesti krivde, — mh-ni in brezčutni. Prišel je nekoč k meni, ko sem sedel v službi na klopi in mi hotel nekaj povedati, ne da bi pozdravil. — Kaplar Franjo, ali sva midva tovariša? No, kaj hočete.' — Njegovo pripravljenost za izpoved sem v hipu vpe-pelil. Krilil je z rokami in čudno bedasto skremžil obraz, tudi oči so izstopile, rekoč: "tudi ta ne!" in vsa razgaljena nerodnost je stala pred menoj in ni vedela spregovoriti: besede so obstale od — grenkobe, da sem ga premotil z najzaničljivejšim nasmehom: Ce nimate nič, kaj pa hočete? maknite se, da vidim, kako plešejo kolo! — In odšel je trudno In težko in zaslutil sem novo tesnobo v njem in s studom mi je bilo žal. Ko smo korakali na vežbališče. se je gotov otrudil držati kora ; ker je bil vodja mitraljeze prvega voda, a preveč so se mu vrinila v dušo zasramovanja in grdenja in neprijetnosti, katere so ga doleta-vale vsak bio in zelo pogosto; —i spomnil se je tudi, da mora odslužiti še trideset mesecev, zato ni pa zil na korak, svoj glavni posel. — Tedaj se je oglasilo v nas nekaj neugodja in sive grobosti, opozarjati ga na nedostatke. ker s«» je iz vsega obraza videlo po parjenje v njegovi duši. Pregledal sem svoj vod in vsak je stopal po svoje. ozrem se naprej, tudi ti nLso držali lforaka in tudi prv i vod ne: — Vsak hodi po svoje! — sva o-pozorila prvega vodnika drugI vodnik in jaz. Vodnik se pa razjezi: — Franjo. korak! — Fant se j? zbudil iz trudne zamaknjenosti in si je prizadeval, da bi se uravnal tako. kakor ukazuje dolžnost, toda ni se mu posrečilo; vem, da mu je gnus do sveta segal že do grla, da mu je bilo vse do grla sam pelin. Tudi poveljnik je pogledal in čaka L Kdaj bo spet nered y vodih, nato pa je srdito zaren-čal: — Dva dni zapora! — Kaplar je bi! utrujen od težkih misli, še predno smo prišli na vežbališče. On vedno sam, brez zadoščenja v ničemer, še hrepenenje samo se mu je porogljivo smejalo, vedno z bridko zavestjo nepotrebnosti ir nepremagljivih hib. Imeli sifio vaje. borbe, napredovanje in postopanje proti sovražnikom. Sedaj-so vojaki stovorilf in natovorili, nesli strojnice na rokah naprej, leteli in se vrgli na tla, hitro pripravili strojnice za boj, vse hitro in vestno, s čutom dolžnosti. Zadnji med vsemi je bil kap?ar Franjo. ' — Seveda, Franjo, tepec! — tako je sikal poveljnik. Vodnik Je 1 vzdihnil: — Da mora biti pri meni. ta sveti križ! — Zasidrale so se t?iko besede v kaplarja in n! si mogel pomagati. Spodletelo mu je še bolj vse. — Ti. Miloše, vodi mitraljeze! Franjo nazaj! — Poraz, uničujoč •a možgane, za vse ude. za dela-voljnost .samo. . . — Na rokah naprej! — Teda.I s? mu je odpelo jermen je in teleč-njak se je izmuznil na tla: padel je po dolgem, krčevito in nerodno držeč jeremenje in telečnjak. Vsi vojaki so sr nasmejali od nedolžne radosti zaradi žalostne Franjeve nezgode. Ubogi matijev-Franjo. niti ena lepa beseda mu ni bila dodeljena, da bi ga umirila, niti misli 11111 niso bile dovoljene, niso bile svobodne. Naj solnce sije prelepo, naj !g-la godba, — njemu jc to odvzeto. Ne more se ničesar otresti, tudi oh najslajših zvokih se ne more rado. vati. ko se vsak osvobodno srcf* otrese strahot. On gledn tedaj Iz celice, iz zapora, in ne vem. kako mu je. a vojaki plešejo kolo in veseli so. godba jim prinese predse vsr. njihova brda in valujoča žita in močno upanje. A kaplarju sta lepota, življenja in visoki pomladni smeh že v kali zadušena. Čudil bi se. če ne zblaz 111" v tridesetih mesecih, najfinejših mučenj brez napredovanja, neprestano dirjajoč z duhom in s sil razkroja navzdol, vedno manj odporen. — Človek bi poiskal 11 j» govo pregreho. Narodni okraski na pirhiti in kožuhih. s» ■lov. liani«, Pa.: Anton Oflhab«*. fixFsrt, P*.: Loots BnpaMll, Forest City, P*: Mat. Kami*, farrell. P*.: ^ " ' ; Jerry Oko«. If. I Imperial, Pa.: Valentine PeteraoL Greeashnrg, P*.: Frank Nova& Irwin, Trn.: j 1 \ j Mike Pav«eL L , II Johnstown, Pa.: ' ___John Polanou ' i Loserne, Pa.: t Z Anton 0«olal& Manor, Pa.: { .? Frank Balu« Mo«* Run, Pa.: Frank Mafek tn Frank Pa*ll «OČ o .i Pittsburgh, P*.! U. JakrLlch, Z. Jakshe, tM. Arch in I. Magister. Pred sto t »i vee leti je bila pi .Slovencih v naši ožji domovini h pa navada, da so o Veliki not okrasevali pirhe 7. raznimi narod nimi motivi. Po zimi ^o nosi kmetje in kmcticc kožnhe. ki bili na hrbtu. ol> rokavih in žepih ter dni god okrašeni z narodnimi okraski. Žal pa se je vse to xe zdavnaj opustilo. Da sc ti motivi ne izgube, jih je, kolikor jih jc mogel na Kranjskem še -dobiti, zbral ljubljanski profesor Albert Sič, ki ima na polju narodne umetnosti med Slovenci neprecenljive zasluge, in izdal v posebni zbirki, ki je sedaj izšla v državni zalogi šolskih knjig in uril v Ljubljani. Zbirka ima 41 velikih listov v barvotisku in ilustriran uvod, pisan v sloven-1 »čini, srbohrvaščini in francoščini. Izšla jt* v dveh izdajah. Izšla jc v dveh izdajah: Krasna izdaja je tiskana na finem kartonu in stane s poštnino 580 jugoslovanskih kron, navadna pa je natisnjena na navadnem papirju in stam* s pr»št-iiino 4.">0 jugoslov. kron. Dolžnost naša jc, da si nabavimo to zbirko žc iz ljubezni do svoje ožje domovine in iz spoštovanja do naših vrlih prednic, ki so vse motive izvršile s svojimi pridnimi lokami. Naj bi ne bilo nobene Slovenke in nobenega Slovenca. ki bi 11^ imel res te prekrasne zbirke! Motivi te zbirke sc sedaj po vsej Sloveniji uporabljajo pri okrajševanju danmkih oblek in tudi pri raznih obrt ill. Pri poročamo jo torej kar najtopleje. Naročila sprejema iz prijaznosti: Knjigarna Glas Naroda, 82 Čortlandt St., New York, N. Y.. ali pa: Profesor Albert Sič, Ljubljana, Jugoslavia. Grozne prerokbe. Napoveduje sc, da čaikajo svet leta 1926. grozne nesreče. TVdnj bo zemlji silno blizu planet Merkur. Grozna suša bo in razvnela se bo strašna vojna, ki bo trajala 10 let. Samo majhen del ljudi bo ostal živ v tej vojni. Zato pa 1h> nato dolgotrajen mir. Zastopniki "Glas Naratf' kateri so poobUHenl pobirati **ro» nlno a* dnevnik "Glas Naroda". Vsak sastopnlk Uda potrdilo s* ovoto, katero']* projal in jlh rojakwa vripo '"fniffi_ Naročnina «a "Glas Naroda" 5*1 Za celo teto 96.00; n pol tete ff.00; sa «tiri tetetrs fatt»i « h« tete ............... Jacoh Mi ' ^ r - Z PMMlCMr Pater OoUtf, Joka mrnm, Fraai Xa*a*b te A SMtew. Ralphtoa, P*, t Martin loillillh. Utmiing, P*.* J. Paadlr* * Stodte*. Pa.- : i Anton Hri*. Turtle Creek, P*! Frank Scblfm. 1 West Newtoc, P*, s s Joseph Java*. WUte Val'.t. P*.l Jnrli Paftt ' *. 1 WIDeek, P*.: J. PotenMfL 3 / 1 Black Diamoti«, W«k 1 ' 1 G. J. P oren ta. % Ooketon, W. Ta: ' 3 * Frank Koda*. * Thomas, W. Ta ! — - m Prlmoi Modlo. t r ^ Mttw«kue«, Wtei s Joseph Tratnik. 1 8kcNnu, W1*.: John PtatapCM ta H. BfUBMi W«sk Allls, Wis. Frank Skok to Aat I lowAaB. « Sack Sprlaga, Wjw.f K TonU Tanšhsr tm 4- 7«SBS. 1 GlAS NAHODA 27 MARTA 1922 Požigalec. « FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROM AH. 8 pisal Emile Gaboriam, Zf "Glai Narod«" preval Q. P. 71 Xf!'l;0.ie\ an je. VUB* • k«f"!u .»«: *•«.•] lin sodišče, da se sestane z gospodom Ma-frloar. I op.lidiie pa odlični odvetnik ai se prišel, .»e vedno *;e je posvetoval z »ros pod o m de Sandore. * Ali se je mopočo pripetilo kaj napisnega? — si je mislil Teši net. X.i<"_'ov io mir .je postal tako velik, da ni šel domov na kosilo. ti;1«' pa poslal in-ll.. dospela jrospo hi Magloar in Kolyrat. Mešinet je takoj vid«*l na obrazili obeh, da se je molil in da ni Žak ničesar pojas-ii !. Kljub temu pa m ni upal povpraševati v navzočnosti Magloarja. Tukaj ■<> ak-i j»* rek t-1 enostavno ter položil na mizo velik hup papirja. Vato pa j«- po t e 'j j 111 j_'os|mm|.i Ko Iga t na stran ter vprašal; Kaj pa je vendar-, prosim \as? 1'isar ie v resnici tako dohro in /vcstn nastopal, da niso mogli imeti nobene skri\"iio>?i pred njim. Ril pa je obenem tudi tako za-j-'eten v c.'lo zadev (.. da ni obstajala nobena nevarnost, tla bi kaj i/dal. Kljuji teiou pa >': Kolgat ni drznil omeniti imena grofice Klo-'' je*. Odgovoril je na izbegljiv način: Stvar je taka. (JosjhmI de lioaskoran je vse pojasnil, a on ni-m i dokazov za svoje uirotovih in i;i> jih zbiramo sedaj. Nato pa j • še| ter sedel poleg .Magloarja, ki se je že zamislil v li-tine. S pomočjo l^-li dokumentov je bilo lahko slediti delu Oalpi-na, korak za korak« t i, videti njegove napore ter razumeti njegovo st: ategijo. Predvs/m sta m hotela oba odvetnika ogledati listine, tikajoče se Kokoleja, a nista našla nikakili. O ugotovilu idiota na noč požara, 0 naporih, katere s,- je vprizorilo cd tedaj naprej, da se ga pripravi k ponovitvi pivotm izjave, o poročilu izvedencev, — o vsem tem lii bilo najti niti najmanjšega sledu. (J os pod (irlpin je pustil torej Kokoleja na stran. On je imel pra-v po storiti io. Državno pravdi.ištvo si pridrži le one priče, o Katerih domneva, da mu bodo koristile ter justi druge na strani. Prebrisan je. - je mrmral Magloar v svojem razočaranju. To je nilo v i milici dobf. storjeno. Galpin je s tem svojim kolkom oropal obrambo enega najbolj zanesljivih sredstev, enega •«.nih dogodkov, ki ;»"a.jo po n; vadi tako velik upliv na poroto. — ^li pa ga lahko jw>zo\» iiio ob vsakem času, — je rekel Magloar. I > bi lahko storila, to je res. a kakšna razlika hi bila v tem. < V bi nastopil Kokole za Oalpina. bi bil priča za pravdništvo in oli-tamha bi z ogorčenjem vzkliknil?: Kaj. v držite obtožeio-ga uh pričevanje tega bitja? ( bi -a f»a poklieala obramba, bi postal priča za obtoženega, to . p a. \ kit i ro ni':::' por<-ta nikdar dosti vere. Državni "pravctnlk pa bi Tzkliknil: - Kaj pt-K-Hkii.;« t» . da ( smo hoteli njinrove-*i j ričevanja. ko bi nam lahko dosti Koristilo? < ' i' morah ti v sodišče j,- mrmral Kolgat. — je turi. d'-sti pribke. katere bomo oropani. < Vli značaj slučaja se je iz-j' en • niT. A - kako more tiaipiu dokazati krivdo? "Vveda. na na;lx lj enost; vrn način. Pričel je z dejstvom, tla je grof' Kl"lije< navedel ' aiain i o uro. ob k:, ter i je bil izvršen z1 " in. Nato j tak" | r»*še1 na iz. avo mladega Ribota, ki se je sestal z Ttoaskorannm na poji v Valpis« t:. pr<'d zlot-inoni in na izjavo sta- 1 dri ia. ki je videl pi hjjati nazaj skozi gozdove pf» izvr-em zlije i mi. Tudi i r: nadalji-e p: iče. katere se je dobilo tekom j "ei>kave. s., i»otrdi!e ^te izjav. . Fdinole s temi sredstvi se je Oal-P I.'J p<".re-ib. lokhzati. da j" šel i btoženi v Valpinson in nikamor d' Ugam in d;. >* h ! tam ob času zločina. Kaj jc del--1 tam? N Na to vprašanje je pravdništvo odgovorilo z dokazi, katere je n-.v!., takoj na prv d::n preiskave, z vodo. v kateri si je Žak uiril r. ki. - patrono. katero našli \ Mižini hiš«* in z identičnostjo so-b«ki -o ranile K'odijeza ter enih. katerih se je posluževal Boa-t Koran. Nedolž*. n ali kriv. — je reke« Maglosr svojemu mlademu lovu sii Ži.k j^ izgubljen, če ne bomo mogli dobiti nekaj do-» proti g r fit* i Klodijez. f"eh» v takem slučaju in če hi se ugo-t .vdo njen.- krivd««, bi se v^no t zirali vsi na Žaka kot na njenega sok r. ve a. Kljub temu pa su. oba odvetnika porabila del noči zn pregle-d.mje akt »v ter preštudirala vs;.ko točko, katero je navedlo pravdništvo. Naslednjega juvra. krog devete ure. pa sta šla skupno v jet- nišnico. " V Sedemnajcto poglavje. Dionizije aii ne. Dvignil je svojo čepico, vzel pipo iz ust ter rekel: — A, prišli ste. d? vidite de Boaskorana. gospodje? Takoj va-jU povedem k njemu. Grem po ključe. Gospod Magloar ga je zadržal. — Predvsem, — ;e rekel. — kako se počuti de Boaslcoran? — Tako. tako. — je odvrnil ;ečar. — Kaj pa je? — Godi se mu tako kot p&č vsem jetnikom, ki so prišli do prepričanja. da kažejo stvari slabo zanj. Oba odvetnika sta se žalostno spogledala. Jasno je bilo. da smatra Blanžen Zaka krivim in to je bilo kaj sVbo znamenje. Ljudje, ki pazijo nad jetniki, imajo v splošnem ztdo dobre nosove. Vsled tega jih zagovorniki pogosto vprašajo za svet prav kot ^pražajejo tudi avtorji igralce, ki igrajo njih uloge. — Ali vam je kaj povedal - — je vprašal Folgat. — Meni osebno ničesar. — je odvrnil ječar. Zmajal je z glavo ter dostavil: — Jsaj veste, da imamo mi r.vtvje izkušnje. Kadar je kak jetnik s svojim zagovori:ikopi. grmi skoro vselej k njemu ter mu ponudim kako malenkost. Včeraj, po obisku gospoda Magloraja sem šel k njemu . . . -— Ter ste našli de Boaskorana bolnega? (Dalje prihodnjič.) HAMBURG Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parniki. Potovanje za ▼se kraje Evrope. ARAGUAYA ..................22 aprila VESTRIS ...................... 20 maja VANDYCK .................... 17 junija ORBITA 31 marca; 13 maja; 24 junija ORDUNA 15 aprila; 27 maja; 8 julija vauban ..................... 12 Julija OROPESA 29 aprila; 10 junija; 22 julija Ntrirnoit v Cherbourg, Southhampton, Hamburg. Vse zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin. royal; mail STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SON INC. AGENTS 26 Broadway New York — ali katerikoli parobrodni agent. — Bolgarsko pismo. V iSofiji, začetkom marca. T'voce sproti ministrstvu Radosla-\ nv se polagoma bliža svojemu koncu. Zaslišani so bili že vsi obtoženci. kolikor jih je prišlo k razpravi, kakor tudi glavne priče to so generali in drugi visoki dostojanstveniki. Sedaj se zaslišujejo razni »štabni ol'ieirji, ki so ino-li kot samostojni komandant? \ pogled v vojne dogodke. Meti temi sta bila tudi zaslišana sedaj \pokojena generala Lukov in (,'a-rakčijev. Njiju pričevanje je zanimivo v toliko, ker kaže v ben-ualični luči postopanje Nemcev med vojno s svojimi bolgarskimi zavezniki. General Lukov je med drugim' izpovedal: Odnosa .ji med rami in Nemci niso bili nikdar prijateljski. To nerazpolo^nje se je polagoma razvilo v odkrito mr-žiijo. zlasti, ko so nam Nemci si-se!matično nasilno jemali vagone, ki so bili natovorjeni z živil! in namenjeni za bolgarsko vojsko. ;'e se je opetovano zgodilo tudi pri mojem oddelku, da to preprečim, sem ukazal, da so te vagono neprestano stražili naši vojaki z nasajenimi bajoneti. Nekoč so avstrijski monitorji celo bombardirali našo obal. Najarogantnej-ši med vsemi nemškimi vojaškimi dostojanstveniki, ki so bili name-šeeni v Bolgariji, je bil vojaški a-taše von ]\lasow, ki je bil neprestano v konfliktu z bolgarskimi oblastmi. Mož si je celo domišljal tla lahko ukazuje niuši vrhovni komandi. Nekoč je poslal brzojavni ukaz vrhovnemu armadne-ir.il poveljstvu, tla naj Bolgari brez odlaganja izroče Nemcem premogovnik Pernik. Ta brzojavka je zbudila v bolgarskih vojaš-kin krogih vihar ogorčenja in vrhovna komanda je na to zahtevo kratko odgovorila: — Zmotili ste se \ adresi. — •General Carakčijev je izpovedal med drugiui: — Z Nemci smo se zapletli v koflikt že v trenutku ko smo ž njimi prvič prišli v stik. Nemci so nastopali silno ošah-i.o iu surovo. Plenili so živila in postopali z vojaštvom z vso okrut post jo. Ko smo se pritoževali radi postopanja nemške vojske, je poveljstvo armade vedno odgovarjalo. da je treba navesti konkretne slučaje in imena krivcev. ' i mpa smo navedli Imena, so Nemci izjavili, da so dotični icriv-ei že davno odšli na francosko f-onto. v resnici pa so ostali na i«i«-stu in so bili samo premeščeni k sosednemu oddelku. Vse naše pritožbe niso čisto nič izdale. Nem .;ki oficirji so javno povdarjall. da se Nemci pokore samo nožu In svinčenki in nikomur drugemu. V Dobrudži. kjer so se vršile o-peraeije s pruskimi in bolgarskimi četami istočasno, je prišlo o-petovano med Bolgari in Nemel do krvavih spopadov. V Dobrudži je operirala tretja bolgarska armada. Nemci so se obvezali, da bodo to armado vzdrževali In hra i;i!i sami ter plačevali tudi oficirje. Svojih danih obljub se se-veda niso držali: ne samo. da bolgarskim vojakom niso dajali živil. marveč so celo plenili po bolgarskih vas«h in odvažali v Nemčijo vse. kar jim je prišlo pod ro-k ». Bolgarske oficirje so plačevali z bankovci, ki so jih dali tiskati v Romuniji in niso imeli prav r.obene vrednosti. Zato se ni čuditi, da je bilo razp^oženje med bolgarskimi vojaki tako. da bi raje udarili na Nemce, kakor pa na Srbe in Francoze. Vobče so se Nemci vedli kakor absolutni gospodarji in postopali z bolgarskim prebivalstvom kakor s svojimi sužnji in hlapci. KRETANJE PARNIKOV Sedaj približno odplujejo iz New Torka. i Slično sodbo kakor generala Inkov in Carakčijev. so izrekli t.idi^ drugi svedoki. Zato so tud* Nomei, dasi so bili v vojni zavezniki Bolgarov, bolj osovraženi kakor katerikoli drugi narod. Zato t se v širokih narodnih slojih čudijo, ako slišijo, da obstoje v Jugoslaviji, zlasti na Hrvatskem stranke, ki odkrito kažejo svojo željo, tla bi zopet, zavladal v deželi Nemec. Ako bi vsaj toliko spoznali Nemce, kot so ,;:li spozna-1 Bolgari koi —nota bene — svoje "zaveznike", bi si pač nikdar ne želeli priti pod nemški jarem. * Kakor znano, je v Bolgariji u-vedena delavna dolžnost. Vsak državljan v določeni starosti je dolžan, tla dela dva do tri tedne brezplačno za državo. Ta delavna dolžnost je bila uzakonjena X red par leti in se je izkazala kot nadvse koristna institucija. Šte-viine nove zgradbe, nove in popravljene ceste, pričaj, da je bila ideja o novi delavni dolžnosti zelo srečna, prvi poziv ''trudova-kov", kakor imenujejo Bolgari javne delavce, jr bil letos po-klican na tlelo 24. februarja. &te-■v iio tega prvega poziva bo ^jaša-H 35.000 mož. Drugi poziv nastopi svojo* službo prvega aprila in bo štel 13.000 mož. Tretji poziv ho pozvan na rn-lo 10. aprila. Vsi + : "trudovaki" dobe od države obleko m stanovanje za čas svoje sli®be. Obleko delajo hiojači, ki so vpoklicani na delo. Ti krojači imajo svojo delavnico v Šumemi. V tej delavnici se vsak dan izgo-t avl j a 600 oblek. Obleka za one. ki so podvrženi delavni dožnostl bo izgotovljena do 15. aprila. Na-T'» pa. začne šumenska delavnic« krojiti uniforme sa armado, poli-cijo in finančno stražo. Te delavne armade, ki se nahajajo pod poveljstvom glavne dl-rckcije "na podležaštite na trudo-va povinost". grade razna državna poslopja, šole. bolnice, železnice. ceste, regulirajo vode, sekajo dr* a za državne urade in javne bo: lice. delajo pota na gore. jih markirajo, grade planinske koče ud., skratka delajo vse. česar hi država v današnjih razmerah nr> zmogla, ker bi ji to ne dovoljeval ti-žavni budget. Plodovi tega sistematičnega dela so vidni povsod. Bolgarska, ki je v vojni hudo trpela, si je v zadnjih letih prav zaradi delavne dolžnosti izdatno opomogla, a delavna dolžnost, je imela tudi dol;-e posledice na denarnem trg*;. Ne motimo se, ako trdimo, da je prav delavna dolžnost preprečila, da kuri: bolgarskega leva ni padel tako. kakor se je pričakoval oob polo-inu. Tujci, ki prihajajo v Bolgarijo. .se ne morejo dovolj načudl-ti. da se je vladi posre-do izvesti ta zakon, ki ga prebivalstvo sprva ni pozdravljalo posebno simpatično. No, sedaj se je narod že privadil. Sprva je bilo mnogo godr-njanja in zabavljanja, sedaj je fo zabavljanje utihnilo, ker vidi vsakdo blagodejne in koristne posledice tega zakona. Danes so Bolgari na svojo delavno dožnost že prav ponosni in cesto naglasa-jo. da se bodo v tem pogledu morale od njih učiti in jih i>osnema->i tudi drugo države, ako se bodo hotele gospodarsko dvigniti in Si zagotoviti zdrav gospodarski razvoj. • s • Bolgari prav radi naglašajo, da je sedanji kralj Boris vzgojen v strog nar oendomhuud v strogo narodnem duhu, da je takorekoč kri njihove krvi. Toda poznavalci razmer n abolgarskem Večer por.rej j' rekel je«";jr pri večerji svoji ženi: Jaz sem sit življenja katero vodim tukaj. Plačali so mi *:a moje mesto, ki*j ne? Vfded tegr ga hočem zapustiti. Ti bedak. — je odvrnila njegova žena. _Dokler bo ostal Boa sk o ran tuk:*j j« Tr.:k. je še vedno dosti prilike za dobiček. Ti se ne veš. kako bogali so de Boaskorani. Ostati moras. KM številni drugi zakonski možje je živel tudi Blanžen v domišljiji. da je gospodar v svoji lastni hiši. 1'piral se je t,*r psisejral .da se uniči. Izjavljal je. da je svoj lf.j-tni irospodar. a kljub vsemu temu je ostal, potem ko je njegova . r.a sklenila, da mora ostati. £edel je ravno pred ječp ter se uda-jal najbolj črnim mUliro. ko sta se prikazala gospoda Magloar in Folgat ter izrečila dovoljenje (»alpina. Dvignil se je. ko sta prišla noter. Bal se ji! je, kajti ni mu jilo znano, če vesta za skrivnost s dvoru zatrjujejo, da prevladuje v Kraljevski rodbini še vedno —-nemški duh in tudi nemški jezik. Kneginji Evdokija in Nadežda, ki sta se vrnili od svojega očeta v Nemčiji na Bolgarsko in živita sedaj pri svojem bratu, občujeta med Rabo in z 'bratom večinoma i-emški. A tudi kralj Boris prav rad očitno kaže svoje gorke simpatije do Avstrijcev in Nemcev. Zadnja leta je prišlo v Sofijo veliko tujih, rlasti francoskih in angleških publicistov. Le^inalokomu izmed njih se je posrečilo priti v stike z dvornimi krogi. Pretekli mesec pa je dospel v Sofijo kore-pondent "Neue Freie Presse" z Dunaja, Re-th. Ta mož^ pa - je brca vsakih težko" dobil dostop nn dvor in kralj Boris ga je celo sprejel v posebni avdij.mci. To bi ne bilo na sebi nič posebnega, ali, da je ta avdijenca trajaTa več kakor eno uro. je vzbudilo sploSno pozornost, ki se je spremenila v r resenečenje. ko se je izvedelo, da je kralj odlikoval nemškega žnrnalista celo z redom za državljanske zasluge IV. vrste, kater* red se podeljuje navadno samo bolgarskim državljanom. Kakšne zasluge.si j * pridobil ta nemški novinar za Bolgarijo? YORK n marca — Bremen' zeeland 29 aprila — Chei bourg ORBITA 81 marca — Hamburg n. AMSTERDAM « aprila — Boulogne HUDSON 1 aprila — Bremen aquitania 2 maja Cneroourg OLYMPIC 1 aprila — Cherbourg LA SAVOIE • msja — Havre KROONLAND 1 aprila — Cherbourf noordam 6 maja — Boulogne NOOROAM 1 aprila — Boulogne york 10 maja — Sramen LA LORRAINK 1 aprila — HIVPI france 10 maja — Havre MAURETANIA 4 apHla - — Cherbourg lapland 13 maja — Cherbourg PARIS 6 apnla — H avr« orbita 12 maja — Cherbourg LAPLAND S aprila — Cherbourc hudson 13 maja — Cherbourg ROTTERDAM 8 aprila — Boulogne rotterdam 13 maja — Boulogne AQUITANIA 11 aprila — Cherbourg mauretania 1« maja — Cherbourg BEYDLITZ 12 aprila — Bremer majestic 2« maja — Cherbourg PRANCE 12 aprila — Havre ryndam 20 maja — Boulogne 3RDUNA 14 aprila — Hamburg america 20 maja — Cherbourg ryndam 15 aprila — Boulogne PRčS, wilson 20 maja — Trst america 15 aprila — Cherbourg aquitania 23 maja — Cherbourg FINLAND 22 aprila — Cherbourg paris 24 maja — Havre olympic 22 aprila — Cherbourg orduna 26 maja Cherbourg POTOMAC 22 aprila — Cherbourg finland 27 maja — Cherbourg MAURETANIA 25 aprila — Cherbourg "wrengaria 30 maja — CFcri/Ourg arabic 25 apt '.la — Genoa n. amsterdam 3 junija Boulogne HANOVER 26 aprila — Bremer oropesa S Junija —- Ha—burg paris 26 aprila — Havre rotterdam 17 junija Boulogne ROCHAMBEAU 27 aprila — H avr« majestic 17 junija — Cherbourg OROPESA ts aprila — Mam bur« 'berengaria 20 Junija — Cherbourg ADVERTISEMENTS. Kdo more priti v Združene države? Vsak inozemec, predno mu dovolijo vstop v Združene države, mora zadostiti priseljeniškim postavam. Pristaniške oblasti v pristanišču. kamor je priseljenec dospel, morajo imeti zadostne dokaze o njegovi pripnstljivosti. Da se mu dovoli vstop, se — na kratko povedano — zahteva v glavnem: 1. Da je inr.zemec prišel kot redni potnik (ali mornar) s pravilno Tiziranim potnim listom. 2. Da kvota njegove rojstne dežele ni bila še izčrpana. 3. Da ni bil že najet za delo v Združenih državah. 4. Da ni nepismen. 5 Da ne spada v nikako drugo vrsto inozemeev. izrecno izključenih po zakonu bodisi radi telesne, duševne ali moralne nesposobnosti ali radi drugih razlogov. 5. Da ni verjetno, da bo dotičnr padel v breme javnega dobrode-Ijstva. Teh šestero točk predstavlja za-poredno prerešetanje na priseljeniški postaji in obsega v splošnem vse zahteve gledi/ pripuščanja i-nozemeev v Združene države. — Razložili bomo natančnejše vsako zmed teh točk v nadaljnih člankih. HITRA POT V EVROPO. TESNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO Pogosto odplutje velikih parnlkov Cherbourg in Antwerpen FINLAND, KROONLAND, LAPLAND ZEELAND American Itnx V «'ht-rlxiiirt: iti Hamburg MANCHURIA. MINNEKAMDA, MONGOLIA. ST. PAUL WHITE STAR V Cli« i bourgr iit Southampton MAJESTIC (r.6,000 ton> riaJveC-ji parniK 11a f,\i-iu. OLYMPIC tlC.oou ton) HOMERIC <34,"00 ton) Jako vabljive udobnosti za potnike tretjega razreda. Dobra in obilna hrana. Veliko zaprtih prostorov. 1'dobna (hužabna zbirališča. Uljudni služabnik!, ki govore vaS jesik. Vprašajte pri Passenger Depirtment No: 1 Broadway, New York _ali pri lokalnih agentih._ Najhitrejši moderni parnlkl na •vetu. Izbor^.a po»treibr. potnikom. V vaJem mestu ali bllil-l je loka). nI agent. V Jugcjlarjo , Bol0 ' Malo črno grško grožtlje, zelo ! eladko, boksa 50 funtov .. $6.50 Cesplje fnnt i>o 10 centov. Za < večja naročila poseboe cene. PoAlJito SS. r.* račun va^k« boka* ki noroilto ta noolaH bomo takoj. • BALKAN IMPORTING CO. ! 51-33 Cherry Street New York, N. Y, O POTOVANJU. Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugi raz-r«'d na prekoceanskih pamikih že ree mesecev naprej razprodan. Že cedaj je ležko dobiti prostore dru-cega razreda za junij in drage T'iesece. Le inalo prostorov je se na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem .razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor. Frank Sakasr fftaU Bank. POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA Ta slika Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri igra tako Cisto In glasno, da ga ali&it« na milje dsleč, V zalogi Jih Imamo 300 In da Jih Člmpreje razprodamo, daaio vsakemu kupcu, ki narotl tak gramofon, čisto zato zavratno Igle all par manAvtnlh gumbov za 06.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za (5.00 In slcar zastonj', Garantiramo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako Jo kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. 'Cena gramofonu oa eno močno pero Je $39. Cena gramofonu na- dve močni peresi Je $35. v zalogi imamo pravo slovenske, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na oba strani. Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na: IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. OPOMIN! Znano nam Je, da Vam nekste'1 ponudijo star, prebarvali gramofon za novega, ali pa obrabljene plošče za nove: Čemu ' kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto now gr«mo'«n in čiste nove plošče za Isto ceno. Ne pozabite, da smo ml direktni od Columblk tovarne postavljeni zaatopniki v Conemaugb, Pa. 24 Main St. * . - ^ .