Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XI, Številka 10. ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plačana pri posti 2250 PTUJ
Po 6 letih spet stiskanje 0	^
renskega rizlinga pred Mestno'hisò. ^
^	'	- ì	; jjv
■	Pogovor z Boženo Bratuž, ravnateljico Vrtca Ptuj
■	Naftnem srečanju lokalnih tiskanih medijev v^Sevnici
■	Končno začetek gradnje Puhovega mostu *
■
Razstava VDC Sožitje v Mestni hiši
Tradicionalna trgatev v mestnem vinogradu
Po šestih letih spet stiskanje renskega rizlinga pred Mestno hišo
Okrog 150 ljudi se je odzvalo ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu in mestnemu viničarju Francu Emeršiču, ki sta povabila na trgatev kavčine (žametne črnine) - potomke najstarejše trte na svetu, ranfola • ene najstarejših vinskih sort na Slovenskem, ter zirfahndlerja na grajskem dvorišču in renskega rizlinga v vinogradu MO Ptuj. Še veliko več pa si jih je ogledalo simbolično stiskanje grozdja pred Mestno hišo.
Pozdravit nas je prišla tudi letošnja vinska kraljica Maja Cigoj, viničarji, vitezi Evropskega reda vitezov vina in Slovenskega reda vitezov vina, princ karnevala 2005 - plemeniti Holeneški VI. s svojim spremstvom, prijatelji iz pobratenega mesta Burghausen, politiki, poslanci državnega zbora in še veliko drugih gostov. Po krajšem kulturnem programu, za katerega so poskrbeli člani Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Budina— Brstje, po okusni potici s Kme-
eno, kar pomeni, da je kavčine, potomke stare trte z mariborskega Lenta, bilo le slabih 25 kilogramov.
Po opravljenem delu na grajskem dvorišču in po okusnem golažu se je vesela druščina odpravila v vinograd na grajskem hribu, kjer so berače čakali trsi renskega rizlinga iz mestnega in minoritskega vinograda. Bračem je bilo med delom prijetno, saj so jih z napitnicami vzpodbujali pevci Moškega pevskega zbora DU Budina-Brstje,
Letos je po šestih letih simbolično stiskanje grozdja spet potekalo pred Mestno hišo.
tijske šole in kozarcu vina s Ptujske kleti so prve grozde vrezali župan, slovenska vinska kraljica in ptujski mestni viničar.
Zaradi letošnjega neugodnega vremena in neučakanih »kršenih ptičev« je bila letina bolj slaba. Čeprav smo si optimistično pripravili tri pute, smo napolnili le
igrali pa so jim tudi Štajerski frajtonarji iz Hajdoš.
Med letom so za oskrbo vinograda skrbeli dijaki 3. letnika Poklicne in tehniške kmetijske šole in najzaslužnejšim: Primožu Rižnarju, Simonu Petroviču, Karmen Pušnik in Sabini Škrjanec se je župan MO
Mestni vinograd je bil ponovno zasajen 11. maja 1996.
Ptuj zahvalil. Tako kot minula leta je tudi letos po končanem delu v vinogradu berače čakala dobra domača malica, trud dijakov Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. Minoriti pa so ponudili sladico, tople proštijske pogače.
Letos je po šestih letih simbolično stiskanje grozdja spet potekalo pred Mestno hišo. Med stiskanjem je nekaj besed o kletarjenju in letošnji letini povedal Andrej Sajko, direktor ptujske vinske kleti, kjer bodo poskrbeli za obrano grozdje iz mestnega vinograda. Mošt renskega riz-
linga, ki so ga stisnili, je imel 85 Oe\ kar je zadovoljivo. Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter članice Društva kmetic MO Ptuj so vsem, ki so si prišli ogledat simbolično stiskanje grozdja, ponudili tudi kozarec vina, slanike in domač kruh z zaseko. Dišalo je tudi po kostanjih. Za prijetno druženje je skrbela glasbena skupina Veseli slavčki in nekaj parov je zaplesalo po asfaltnem plesišču na Mestnem trgu.
Alenka Bezjak Foto: Aleš Šprah, Boris Voglar
'Letos bomo martinovo preživljali kar 3 dni. £
Dogajanje bo p/otekalo na dveh lokacijah, v Vinskem hramu in na Mestnem trgu.
Prireditev se bo uradno pričela v petek, 11. novembra, ob 11. un* ko bomo slovesno .fazgla-sili že 7. princa kurentovanja. prav tega dne bomo tudi uradno razglasili prvo vinsko kraljico Ptuja.
Dogajanjf bo kulturno obarvano, seveda pa ne bo manjkalo žive glasbe, mošta, kostanjev in dobre hrane. Zabavala vas bosta ansambla Celjski vitezi in Krona.
Sobotno dogJanje, ki se bo pričelo 'ob I (J uri, bo imelo zabavni pridih, saj bodo potekale igre na temo martinovanja. Zabavali \as bodo Veseli slavč-
*
ki, Štajerski frajtonarji in skupina Krona.
Oba dneva se bodo predstavljali tudi vinogradniki ptujskega vinskega okoliša.
V nedeljo bo od 13. ure naprej dan odprtih vrat vinskih kleti na Vinsko-turistični cesti 13 -Mestni Vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Drstelja, Jiršovci, Vintarovci. Janežovski Vrh in Destrnik.
Organizator letošnjega martinovanja je Lokalna turistična organizacija "Ptuj v sodelovanju s partneiji: Perutnina Ptuj, Vinarstvo Ptujska klet, Radio-Tednik Ptuj, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.
Špela Ivančič
MISLI UREDNICE/ SPREHOD PO VSEBINI
Veliko vzpodbudnih besed o pomenu lokalnih medijev
Na letošnjem srečanju slovenskih lokalnih tiskanih medijev v Sevnici so skoraj vsi gostje s predsednikom vlade na čelu izrekli polno vzpodbudnih besed o velikem pomenu lokalnih medijev kot enem izmed močnih razvojnih dejavnikov v državi, še posebej pa v lokalnih okoljih. Takoj za temi uvodi pa so morali vsi priznati, da so njihovi ustvarjalci v izredno težkem položaju. In to v temeljih. Zaradi njihovega nezavidljivega ekonomskega položaja je posledično neurejen tudi status zaposlenih novinarjev, urednikov .... tako da bi o neodvisnosti novinarskega dela že težko govorili. Na vsakem letnem srečanju lokalnih medijev, naslednje bo že deseto, izbije na dan, da so v najtežjem položaju tisti lokalni mediji, ki niso financirani z občinskimi ali kakimi drugimi javnimi proračunskimi sredstvi, ampak se morajo preživeti sami s prodajo svojih novic na trgu. Lahko si predstavljamo, kako je z objektivnostjo in neodvisnostjo njihovega pisanja o recimo neki večji lokalni gospodarski družbi, ki njihovemu mediju redno plačuje oglase. Oglasi so, kot je znano, daleč največji prihodek medijev in stalni oglaševalci, ki so redni in dobri plačniki, najbolj iskani v marketinških oddelkih. Ja, v visoki stolpnici v Ljubljani ni težko biti junak in imeti pokončno držo ob pisanju o kaki korupcijski temi v nekem marginalnem okolju in o početju tamkajšnjih veljakov, s katerimi se nikoli v življenju ne bo treba srečati. Skratka status novinarjev v večjih nacionalnih medijih ni primerljiv s statusom pri lokalcih, katerih število pa je v zadnjem desetletju zelo naraslo. Letos beležijo okrog 160 registriranih lokalnih časopisov (vseh tiskanih medijev v Sloveniji je okrog 550). Država je z novo ustavo in spremembami na področju lokalne samouprave pred več kot desetletjem dovolila velik razmah ustanavljanja lokalnih medijev, ni pa tudi vsaj minimalno regulirala njihovega delovanja in uvedla minimalne kriterije pri zaščiti pravic zaposlenih in svobode javne besede. Pritiski pri novinarskem delu so tako ali tako pričakovani, na lokalnem nivoju pa še bolj, kajti vpetost lokalnega in tudi regionalnega medija v nek prostor je veliko bolj transparentna kot nacionalnega. To kaže tudi izredno nizka udeležba novinarjev lokalnih in regionalnih medijev na prvi splošni novinarski stavki oktobra lani, ki so jo sicer ti načelno podprli.
Gotovo je, da lokalni mediji, ki so izrednega pomena, kot poudarjajo mnogi, in pravzaprav s svojim delovanjem in stanjem dokaj avtentično odražajo težave v nekem okolju ali območju države, potrebujejo pomoč. In brez državne regulative, predvsem pa zaščite, ne bo šlo. Skrb in pozornost do lokalnih medijev sta bili s strani države doslej zanemarjeni. Prepuščeni so bili samoregulaciji. Prav bi bilo, da se njihov razvoj stimulira, vendar pa je ob tem potrebno postaviti merila, da bi se izognili taki ali drugačni odvisnosti. Zagotoviti bi bilo treba posredne in neposredne načine financiranja. Že nekaj let se tudi govori o ustanovitvi sklada za medije, ki naj bi bil vključen v novelo sprememb Zakona o medijih. Tri odstotke teh sredstev naj bi bilo namenjenih lokalnim in regionalnim medijem.
Milena Turk
MODROST MESECA
Življenje je kot prekratka odeja; če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat.
Toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo toplo in udobno.
SPREHOD PO VSEBINI
Regionalni razvojni program funkcionalno zaključene regije Upravne enote Ruj	4
Podelitev certifikata kakovosti Občinski upravi MO Ptuj	4
Končno začetek gradnje Puhovega mostu	s
Seji komisij Državnega sveta za lokalno samoupravo in politični sistem	6
Na dnevnem redu 34. redne seje	6
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov	6-7
Ob 30-letnici Aleje prijateljstva v ptujskih Termah	9
Pogovor z Boženo Bratuž	10
Pogovor z Majo Gašperšič	11
Obisk ministra za zdravje ob 2. Kuharjevih dnevih	12
Prejmite lep pozdrav s ptujskega gradu!	13
Šolski prevozi otrok po Mariborski cesti	13
S septembrom je vrata odprla Ljudska univerza	13
	
V gledališču pričetek novega študija in še veliko	14
Podjetje Tenzor zapira vrata Galerije Tenzor	14
Mežanovi dnevi	14
Razstava Preplet niti v Mestni hiši	15
Portreti prijateljev in znancev Borisa Voglarja	16
Iz zgodovine klopotca	16
Viktor Gojkovič - kiparska dela	17
Ruj in Slovenija v Berlinu	17
Bodi cool	18
Rujska tekaška delegacija v nemškem partnerskem mestu Burghausen	20
Naslednjo zimo olimpijski bazen pokrit z balonom	20
Pajtlerjeva izboljšala rekord Čeplakove	22
Jubilej Kluba borilnih veščin Ptuj	23
Na Ruju šahirajo že 70 let	23
Razgibali naše mesto	24
Hura prosti čas - jesenske počitnice	24
Na letnem srečanju lokalnih tiskanih medijev	27
Naslovnica: Mestni vinograd Foto: Boris Voglar
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1. Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: LOTOS, Uljana Vogrinec s. p., telefon: 031 481-673. 040 218-895. elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vcjica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis. Rače, Požeg 4. tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič
-	SDS. Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc
-	SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.

v/yrrtst
3
Regionalni razvojni program funkcionalno zaključene regije
Upravne enote Ptuj
Novo programsko obdobje EU se bo raztezalo čez sedem let: od 2007 do 2013. Pripravljene so zakonske podlage, ki so sprejete na ravni EU in bodo zagotavljale programiranje in izvajanje kohezijske politike v EU v tem obdobju. Za enako obdobje bo RS pripravila tudi Strategijo razvoja Slovenije (SRS), ki bo upoštevala tudi nadnacionalne strateške podlage EU. kot je npr. Lizbonska strategija, in bo predstavljala vsebinsko osnovo ter makroekonomske in javnofinančne okvirje priprave Državnega razvojnega programa (DRP). V skladu s prakso priprave strateških razvojnih programov, kot je DRP. ki so podlaga za pogajanja RS z Evropsko komisijo o prihodnji finančni perspektivi, bo RS dokument pripravila do maja 2006. Tako bo imela Slovenija čas. da se z Evropsko komisijo pogaja in na osnovi DRP sklene ustrezni dogovor o razvojni pomoči EU Sloveniji.
Regije bodo svoje programe torej morale pripraviti veliko prej in jih pozneje uskladiti z državo, da bi se tako izognile problemom, ki nas pestijo v trenutnem programskem obdobju. Se posebej bodo tu pomembna usklajevanja na ravni sektorjev, ki bodo pozneje morali zagotavljati vključevanje projektov v enotnem programskem dokumentu.
Novi Regionalni razvojni program funkcionalno zaključene regije Upravne enote Ptuj (RRP FZR UE Ptuj) bo potrebno v večji meri predelati in ga postaviti v okvir nove kohezijske politike EU. Ta v novem obdobju predpisuje bolj jasno postavljene cilje razvoja EU kot celote, zato bo na voljo manj finančnih virov, ki pa bodo bolj jasno in ožje usmerjeni v doseganje ciljev. RRP je že v prejšnjem obdobju nudil nabor projektov, od katerih le nekateri od njih ustrezajo novim ciljem kohezijske politike, zato bo potrebno nekatere programe preoblikovati. Predvsem pa to ponuja še več možnosti za še boljši razvoj projektov in njihovih vsebin ter dogovor s partnerji za izvedbo projektov.
Junija letos je bil na kolegiju županov Spodnjega Podravja
sprejet sklep, s katerim so občine Spodnjega Podravja (15 občin UE Ptuj) pristopile k pripravi Regionalnega razvojnega programa in za njegovo izdelavo pooblastile ZRS Bistra Ptuj.
RRP FZR UE Ptuj je temeljni programski in izvedbeni dokument na regionalni ravni, ki vsebuje razvojne prednosti FZR in finančno ovrednotene programe, operativne podprograme in projekte za celovit razvoj FZR v določenem obdobju. RRP vsebuje strateški del. v katerem se analizira razvojno situacijo v FZR UE Ptuj, ugotovi ključne razvojne probleme in priložnosti območja, uskladi razvojno vizijo in razvojne prioritete, opredeli strateške in specifične razvojne cilje in aktivnosti za njihovo realizacijo ter izvedbeni del, v katerem so navedeni glavni programi, podprogrami in projekti za uresničevanje razvojnih prioritet, kazalci za merjenje njihove uspešnosti, finančno-organiza-cijski okvir za njihovo izvedbo ter postopki spremljanja, vrednotenja in dopolnjevanja RRP FZR UE Ptuj.
Namen skupnega RRP je pomagati občinam pri uresničevanju zastavljenih ciljev. RRP FZR UE Ptuj opredeljuje ključne razvojne usmeritve, prioritete in programe, ki jih želijo občine izvesti v prihodnosti, pa tudi strategije in orodja za njihovo izvedbo. Za uspešno izvedbo programov bosta ključnega pomena usklajeno sodelovanje in vzpostavljanje partnerstev na območju FZR UE Ptuj. Programi in podprogrami bodo zasnovani tako, da bodo vsebovali aktivnosti in ukrepe, ki so v pristojnosti občin in razvojnih partnerjev. Spodbudili naj bi trajen gospodarski razvoj in omogočili življenje ustvarjalnih ljudi v kakovostnem kulturnem in naravnem okolju.
Da bomo lahko skupaj oblikovali kakovosten razvojni dokument, ki bo podlaga za pridobivanje državnih in evropskih sredstev, namenjenih regionalnemu razvoju v programskem obdobju 2007 do 2013, bo potrebno analizirati ključne organizacije - javne zavode in nosilce dejavnosti, ki delu-
jejo v regiji, ter spoznati njihove razvojne vizije in načrtovane projekte. V ta namen bo ZRS Bistra Ptuj v prihodnjih dveh mesecih priprav ljala izvedbene delavnice in srečanja. Datumi delavnic in srečanj bodo pravočasno objavlje-
Sistem kakovosti v Občinski upravi Mestne občine Ptuj odslej vzdržujemo tudi v skladu z zahtevami mednarodnih standardov za vodenje in zagotavljanje kakovosti.
To je dokaz in potrditev obvladovanja postopkov in procesov v Občinski upravi, kar se kaže tudi v kakovostnih storitvah strankam.
ni v sredstvih javnega obveščanja ter tudi poslani na elektronske naslove kot elektronska vabila.
Mojca Šibila, vodja projekta pri ZRS Bistra Ptuj
Danes, 28. oktobra, ob 12. uri bo slovesna podelitev certifikata kakovosti ISO 9001:2000 Občinski upravi Mestne občine Ptuj. Certifikat kakovosti bo vodstvu občine na ptujskem gradu izročil generalni direktor Direktorata za e-upravo in upravne procese Franc Tomažič.
Simona Rašman
Vabilo
ZRS Bistra Ptuj, Mestna občina Ptuj in podjetje Eco Consulting, d. o. o., iz Ljubljane vabijo na predstavitev vmesnega poročila
Energetska zasnova Mestne občine Ptuj
ki bo v četrtek, 10. novembra, ob 11. uri, v kleti Mestnega gledališča Ptuj, na Slovenskem trgu 13.
V letošnjem letu nastaja Energetska zasnova Mestne občine Ptuj, ki je pomemben pripomoček pri načrtovanju občinske energetske politike. V njej so poudarjeni načini in ukrepi, s katerimi občina svojim občanom in podjetjem zagotavlja učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve.
Poglavitni cilji izdelave in izvedbe občinske energetske zasnove so:
•	učinkovita raba energije pri vseh porabnikih,
•	uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin),
•	uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja,
•	uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov,
•	zmanjšanje stroškov za energijo v javnih stavbah, v industriji in široki porabi.
Projekt je v fazi nastajanja, zato ste vabljeni vsi, ki imate vprašanja, predloge in mnenja o obravnavani tematiki, saj je dobra energetska zasnova rezultat sodelovanja izvajalca, občine in vseh občanov.
Mojca Šibila, vodja projekta pri ZRS Bistra Ptuj
Občine UE Ptuj predstavljajo funkcionalno zaključeno regijo z jasno razpoznavno kulturno identiteto, s skupnimi razvojnimi problemi na eni ter razvojnimi možnostmi na drugi strani, ki se lahko najbolj učinkovito udejanjijo v korist vseh prebivalcev regije, le če se območje konstituira kot regija in če oblikuje lastno razvojno strategijo in programe, s katerimi bo čim bolj samostojno usmerjalo svoj prihodnji gospodarski, socialni, kulturni, prostorski in okoljski razvoj.
Podelitev certifikata kakovosti Občinski upravi MO Ptuj
4 Qfyyra/t
Končno začetek gradnje Puhovega mostu
Pogodbo za izgradnjo mostu preko ustja Ptujskega jezera so v Mestni hiši konec septembra slovesno podpisali Jožef Zimšek, namestnik predsednika uprave Družbe za avtoceste RS (DARS), in njen član Stanislav Debeljak - oba v imenu investitorja, v imenu izvajalcev v skupnem nastopu pa direktor SCT Ivan Zidar in Heins Gschnitzer iz dunajskega gradbenega podjetja Allgemeiner Baugesellschaft A. PORR. Vzdušje na tem za Ptuj zelo pomembnem dogodku pa bi bilo slovesnejše, če bi obenem podpisali, kot sta načrtovala nosilec investicije DARS in soinvestitorka MO Ptuj, tudi pogodbo za izgradnjo ptujske obvoznice oz. bodoče hitre ceste med Slovensko Bistrico in Ormožem v odseku med Draženci in Ptujem, ki bo vodila preko tega mostu. Vendar pa se zaradi zahtevka za revizijo izbora izvajalca s strani enega od ponudnikov (SCT) sklenitev tega posla ni mogla zgoditi.
Podpisniki in gostje na slovesni sklenitvi začetka gradnje Puhovega mostu.
Rok za izgradnjo mostu je za izvajalce zelo kratek, 16 mesecev, vključno z izdelavo izvedbenega projekta (PZI). Pogodbena vrednost del za most, dolg 430 metrov, širok 218,7 metra in grajen v horizontalnem radiu 460 metrov, na katerem bosta dva vozna pasova v širini 3,25 metra in ločena pasova za kolesarje ter pešce, znaša 2,1 milijarde tolarjev. Maja 2004 izbrano projektno konstruktorsko-arhi-tektonsko rešitev za ta most, ki je bila ob lanskem občinskem prazniku med petimi prispelimi predstavljena na razstavi v Miheličevi galeriji, so ob sodelovanju arhitekta Petra Gabrijelčiča izdelali v inženirskem biroju Ponting Maribor. Oblikovno bo Puhov most nekaj posebnega, na pogled bo podoben kabelskim mostovom, vendar s precej nižjimi stebri. Po besedah Ivana Zidarja naj bi bilo takih na svetu le 20, v Sloveniji pa naj bi bil ptujski prvi.
Na tem že desetletje pričakovanem začetku gradnje mostu so se na Ptuju zbrali skoraj vsi (planerji, arhitekti, statiki, projektan-
ti in konstruktorji), ki so doslej sodelovali pri projektu, med njimi Viktor Markelj iz inženirskega biroja Ponting Maribor, ki bo pri gradnji mostu odgovorni projektant, arhitekt Peter Gabrijelčič iz Fakultete za arhitekturo, direktor za organizacijo gradenj v DARS Abdon Peklaj, ki je zbranim most predstavil, direktor Družbe za državne ceste (DDC) Metod di Batista. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je kot gostitelj v uvodu pozdravil predstavnike investitorja in izvajalcev ter poudaril, da pričakuje čimprejšnji podpis pogodbe o gradnji navezovalnih cest (tedaj bo podpisnica tudi MO Ptuj) ... Slovesne sklenitve pogodbe se je udeležil prejšnji župan, sedaj sekretar v kabinetu predsednika vlade, Miroslav Luci, ki si je v svojih dveh županskih mandatih prioritetno prizadeval za začetek gradnje tega prepotrebnega četrtega mostu čez Dravo in obvoznice za razbremenitev obstoječega mestnega prometnega omrežja skozi Ptuj, a žal kot župan tega ni dočakal.
HITRA CESTA G1-2 NA ODSEKU DRAŽENCI-PTUJ - NAVEZAVA MESTA PTUJ NA NOVOZGRAJENE PROMETNICE Na javni razpis za gradnjo ceste G1 -2 na območju občine Hajdina in I. faze G1-2 (južna mestna vpadnica) ter povezovalne ceste med njo in Zagrebško cesto so na DARS prispele štiri ponudbe: iz Alpine Mayreder Austria, iz družbe Primorje, iz Cestnega podjetja Ptuj in Ceset Varaždin, ki nastopata skupaj, ter iz SCT, CM Celje in CP Maribor - prav tako v skupnem nastopu. Kot najugodnejša je bila izbrana ponudba Cestnega podjetja Ptuj in Ceste Varaždin, vendar pa je bil s strani SCT 12. septembra vložen zahtevek za revizijo navedenega javnega naročila. DARS je navedeni zahtevek v celoti zavrnil kot neutemeljen, neizbrani ponudnik pa je DARS 3. oktobra obvestil, da bo postopek nadaljeval na Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov javnega naročanja.
Dolžina ceste od priključka na glavno cesto G1-9 Ptuj-Gru-škovje do Ormoške ceste v Ptuju bo 4 km, dolžina povezovalne
ceste od Zagrebške ceste do krožišča na južni mestni vpadnici pa 1 km. Na celotni trasi bodo štiri krožišča, poleg mostu čez Dravo še trije manjši mostovi in
en nadvoz. Ocena celotne investicije prve etape je 5,63 milijarde tolarjev, od tega je delež občine Ptuj 946 milijonov tolarjev. Ocena gradbenih del na trasi ceste znaša približno 3,3 milijarde tolarjev. Čas izvajanja del na hitri cesti bo enak kot za most. Pričetek del na trasi ceste je zaradi zahtevka za revizijo odvisen od zaključka revizijskega postopka, vendar v DARS napovedujejo, da bo promet preko mostu čez Dravo stekel 16 mesecev po začetku del na trasi ceste, kar naj bi bilo nekje spomladi leta 2007.
Milena 1\jrk Foto: Aleš Šprah
Podravski cestni krak
V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je v okviru t. i. “podravskega cestnega kraka” poleg avtoceste A4 Slivnica—Draženci načrtovana tudi gradnja oz. delna rekonstrukcija dvo-pasovne glavnc/hitre ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož, v dolžini 37,2 km. Glede na umeščanje novogradnje v prostor bo celotna dolžina te dvopasovnice znašala 38 km.
Državni lokacijski načrt za dvopasovno hitro cesto Hajdina-Ptuj na območju občine Hajdina je Vlada RS sprejela julija 2004. Predvideni pričetek gradnje ceste je v letu 2005. Cesta predstavlja del bodočega cestnega omrežja na območju občin Hajdina in Ptuj, kjer je križišče bodoče avtoceste Fram (Slivnica)-Ptuj (Draženci)-Gruškovje in G1-2 (HC) Slovenska Bistrica-Hajdina-Ormož. Izgradnja odseka G1-2 Hajdina-Ptuj prav tako predstavlja navezavo mesta Ptuj na novozgrajene prometnice in s tem bistveno razbremenitev obstoječega mestnega prometnega omrežja.
Odsek se prične s priključkom na obstoječi odsek G1-9 Ptuj-Gru-škovje v Dražencih. V delu med Draženci in Turniščem predstavlja del bodoče ceste G1-2 (HC) Ptuj-Ormož. Obseg državnega lokacijskega načrta na območju občine Hajdina obsega priključek Draženci na obstoječo cesto G1-9 Hajdina-Gruškovje, del bodoče cestne povezave G1-2 (HC) Hajdina-Ptuj v dolžini približno 500 m ter del izvennivoj-skega prečkanja Zagrebške ceste.
Podpis pogodbe v poročni dvorani Mestne hiše.
IZ MESTNE HIŠE/ MESTNI SVET
Seji komisij Državnega sveta za lokalno samoupravo in politični sistem
Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisija DS za politični sistem sta na svojih rednih sejah soglasno podprli predlog za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, ki ga je predložila skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Darjo Lavtižar Bebler. Komisiji sta poudarili, da naj nadaljnja obravnava predloga, ki govori o zakonski možnosti o ustanovitvi pokrajin kot širših lokalnih skupnosti med občino in državo, sledi tako uveljavitvi evropskega načela subsidiarnosti in decentralizacije državne uprave kot avtonomiji lokalne samouprave.
Po mnenju komisij pomeni višja stopnja konsenza sprejemanje bolj preverjenih odločitev. vendar obstajajo pomisleki tako glede ene kot druge oblike potrebne večine za sprejemanje zakona, ki ureja ustanavljanje pokrajin. Po eni strani zahteva dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev sprejemanje kompromisnih rešitev in s tem popuščanje, kar lahko povzroči oblikovanje večjega števila pokrajin. Na drugi strani tudi odločanje z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev lahko privede do oblikovanja večjega števila pokrajin, ki zaradi manjše gospodarske moči ne bodo sposobne opravljati razvojne funkcije.
Komisiji sta podprli rešitev, da občine oziroma občinski sveti sodelujejo z mnenji pri ustanavljanju pokrajin, pri tem pa pričakujeta, da bo zakonodajalec v čim večji meri upošteval njihova stališča. Glede na to, da se lahko v praksi zgodi, da bi pretežno število občin oziroma občin-skih svetov nasprotovalo ustanovitvi
pokrajini na njihovem območju, bi bilo smiselno preučiti možnost določitve potrebnega števila pozitivnih mnenj občin za ustanovitev pokrajine. Komisiji sta tudi predlagali, da bi lahko javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave urejal zakon in da se na občine prenesejo posamezne naloge iz državne pristojnosti po njihovem predhodnem soglasju. Ker ni jasno, kaj so lokalne zadeve širšega pomena, sta komisiji predlagali, da se to vprašanje uredi v ustavi tako, da bo le-ta določala, kaj so lokalne zadeve širšega pomena ali pa določila, da se to definira v zakonu ali statutu pokrajine.
Komisiji sta še predlagali, da naj se ob tokratni razpravi o spremembi Ustave preveri, ali bi bilo treba spremeniti tudi nekatere druge ustavne določbe, da ne bi prihajalo do posameznih sprememb Ustave RS.
Damijana Zelnik, svetovalka za informiranje in odnose z javnostmi
A
MESTNA OBČINA PTUJ vabi
na osrednjo komemoralivno svečanost ob dnevu spomina na mrtve v torek, 1. novembra 2005, ob 10. uri v Spominskem parku ob Volkmerjevi cesti na Ptuju. Slavnostni govornik bo Atei Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Dr. Štefan Čelan. župan
Na dnevnem redu 34. redne seje
Včeraj popoldan so se svetniki
sestali na oktobrski redni seji. Po
predlogu župana so obravnavali
naslednji dnevni red:
•	spremembe in dopolnitve Statuta MO Ptuj,
•	delovno gradivo odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2006,
•	spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj,
•	strategija razvoja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj od leta 2005 do 2009,
•	sklep o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v uporabo,
•	sklep o dopolnitvi letnega programa prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj za leto 2005,
•	sklepa o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra, pare. št. 1557/1, k. o. Ptuj,
•	posamezni program prodaje
stvarnega premoženja in predlog sklepa o prodaji nepremičnin;
a.	pare. št. 1557/1, k. o. Ptuj, in solastniškega deleža pare. št. 1563, k.o. Ptuj,
b.	pare.št. 817/7, k. o. Brstje,
•	sklep o zamenjavi nepremičnine med MO Ptuj in družbo Tehcenter, Volkmerjeva 32/a, Ptuj,
•	sklep o zamenjavi dela parcele v Rabelčji vasi za nepremičnino na Znidaričevem nabrežju med MO Ptuj in med GP Ptuj,
•	sklep o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin v MO Ptuj,
•	sklep o imenovanju dveh predstavnikov MO Ptuj v svet Zdravstvenega doma
•	in sklep o določitvi kandidatov MO Ptuj za sodnike porotnike Okrožnega sodišča.
Milena Turk
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Kdaj Območna enota Zavoda za spomeniško varstvo na Ptuju? - Na nivoju medobčinskega dogovarjanja naj se najde rešitev za odlaganje svinjskih kož - Zakaj je potujoči gostinski obrat Delfinček moral iz Novega trga na drugo lokacijo?
Vprašanja Janeza Rožmarina:
1.	Zakaj se je potujoči gostinski obrat Delfinček ribarnice Delfin moral iz Novega trga preseliti na novo lokacijo?
Odgovor: Zaradi vedno več prireditev, ki se dogajajo na Novem trgu, seje MO Ptuj odločila, da bo na lokaciji med prodajalno Luna in Mercatorjevo Blagovnico ostal samo premični objekt za prodajo kruha, premični objekt za prodajo ribjih jedi pa se je v dogovoru z lastnikom prestavil pred vhod na tržnico.
2.	Kdaj bo mestnemu svetu predložen osnutek odloka, ki bo zavezoval lastnike hiš v starem mestnem jedru, da uredijo pročelja hiš?
Odgovor: Strokovna služba bo pripravila osnutek odloka oz. pra-
vilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja do jeseni letošnjega leta (po vzoru Mestne občine Koper, ki je tozadevni akt sprejela v maju tega leta).
3. Kakšen bo način izvajanja stanovanjskih dejavnosti v MO Ptuj, ko bomo občinske odloke uskladili z veljavno zakonodajo?
Odgovor: Dejavnost upravljanja in vzdrževanja stanovanj ter poslovnih prostorov se bo izvajala v skladu s sprejetim Odlokom o lokalnih gospodarskih javnih službah v MO Ptuj, ki predvideva izvajanje te dejavnosti z oddajo koncesije. Analizo dosedanjega organiziranja in izvajanja gospodarskih javnih služb pripravljajo za MO Ptuj zuna-
nji sodelavci, zato pričakujemo pravni predlog za organiziranje predmetne dejavnosti glede na zaenkrat veljavno petdesetletno pogodbo.
♦ ♦♦
Pobuda Dejana Levaniča: V
skladu s 136. členom Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS, št. 69/03) naj mestni svet ustanovi svet za varstvo pravic najemnikov, ki naj bo sestavljen iz predstavnikov najemnikov s pristojnostmi, kot določa 136. člen Stanovanjskega zakona. Odgovor: Strokovna služba bo na eni izmed naslednjih sej mestnega sveta pripravila predlog sklepa za ustanovitev sveta za varstvo pravic najemnikov.
Bogdan Kovač Zdenka Matjašič Janko Širec
♦ ♦♦
Pobuda in vprašanje Ignaca Vrhovška:
1. Naj se v proračunu MO Ptuj za leto 2006 zagotovijo sredstva za izdelavo tehnične dokumentacije za rekonstrukcijo kulturne dvorane v zadružnem domu PČ Rogoznica. Na osnovi predračuna naj se v okviru možnosti proračuna zagotovijo sredstva za izvedbo gradbenih in ostalih del, ki bodo potrebna. Odgovor: Na podlagi pobude smo Primestno četrt Rogoznica pozvali, da pripravi projektno nalogo, v kateri je potrebno opredeliti vsa potrebna dela za rekonstrukcijo dvorane. Na osnovi tega dokumenta bomo lahko pristopili k pridobivanju ponudb za izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta, v katerem bo podrobneje opredeljena finančna konstrukcija, tako za pridobivanje tehnične dokumentacije kot tudi za samo izvedbo del. Takrat bo znana tudi višina potrebnih sredstev za izdelavo tehnične dokumentacije
Zdenka Ristič
♦ ♦♦
Pobuda Konrada Rižnerja:
Na nivoju medobčinskega dogovarjanja naj se najde rešitev za odlaganje svinjskih kož. Odgovor: Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave se
skupaj z občani že nekaj časa, in sicer od lanske pomladi, odkar je Veterinarska fakulteta Univerze Ljubljana (Enota na Ptuju) prenehala zbirati svinjske kože, vsakodnevno sooča s problematiko odlaganja surovih svinjskih kož, ki jih občani odlagajo na zbiralnicah ločenih frakcij (ekoloških otokih), v posode za ostale odpadke, največ pa kar v naravo, in sicer v gozdove, travnike, ob cestah, v potoke, jarke, reko Dravo in Ptujsko jezero. Na osnovi pridobljenih podatkov s spletne strani je znano, da je država RS ob vstopu v Evropsko unijo prevzela evropsko zakonodajo in predpise tudi na področju živalskih stranskih proizvodov, ki naj bi jih družba KOTO v celoti upoštevala in izvajala. Družba KOTO, d. d., Agro-kombinatska 80, Ljubljana, je z Vlado podpisala koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s klavniškimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla, ki jo je Vlada v letu 2005 podaljšala za obdobje petih let.
V MO Ptuj in v občinah Sp. Podravja, pa tudi z drugimi pristojnimi republiškimi veterinarskimi inšpekcijami in službami iščemo možne rešitve v zvezi z navedeno problematiko. Glede na zatečeno alarmantno stanje ugotavljamo, da KOTO na navedenem območju nima vzpostavljenih zbirnih mest oziroma odkupne mreže. Skupna občinska uprava je na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, naslovila vprašanje: kako rešiti tovrstno problematiko, saj so se pričele koline in v občinah ne vedo, kam naj lastniki približno 20.000 svinj oddajo surove svinjske kože.
Majda Murko
♦ ♦♦
Vprašanje Marije Magdalene:
1. Zakaj se v MO Ptuj, za razliko od drugih občin, ne prijavljamo na natečaje Stanovanjskega sklada RS in si na ta način ne zagotovimo virov, potrebnih za vlaganje v stanovanjsko izgradnjo?
Odgovor Janeza Belšaka,
direktoija Podjetja za stanovanjske storitve: »V občini Ptuj je bilo
na novozgrajenih 88 neprofitnih stanovanj, od tega jih je PSS Ptuj zgradilo 72, MO Ptuj pa 16. PSS je sredstva za izgradnjo neprofitnih stanovanj zagotovilo s krediti, pridobljenimi v skladu s pogoji iz razpisov Republiškega stanovanjskega sklada. MO Ptuj pa je za prenovo poslovno-stanovanjske-ga objekta Čučkova 2 zagotovila sredstva iz občinskega proračuna. Možnost izgradnje neprofitnih stanovanj je bila dana občinam s sprejetjem novega Stanovanjskega zakona v letu 2003 v skladu s programom, potrebami in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. PSS Ptuj je bilo med prvimi v Sloveniji, ki je pričelo z izgradnjo neprofitnih stanovanj.
Zavarovanja kreditov so urejena v skladu z razpisnimi pogoji in pogodbami o najetih kreditih. MO Ptuj PSS Ptuj ni izdala nobenih garancij za najetje kreditov, saj je PSS Ptuj gospodarska družba in ni javno podjetje. Občina ne more izdajati garancij za kredite gospodarskim družbam.«
2. Ali bo novi Zakon o naravni in kulturni dediščini, ki se pripravlja, zajemal tudi način organiziranosti Zavoda za spomeniško varstvo in v zvezi s tem tudi način organiziranosti te službe na Ptuju?
Odgovor Srečka Štajnbaher-ja, vodje ZVKD, Območne enote Maribor: »Zakon o varstvu kulturne dediščine je bil sprejet 20. januaija 1999 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 7, 5. 2. 1999. S tem zakonom je prišlo do ločitve naravne in kulturne dediščine, saj je naravna dediščina prešla pod Ministrstvo za okolje in prostor, kulturna dediščina pa je ostala na Ministrstvu za kulturo. Z uveljavitvijo zakona je postala Republika Slovenija ustanoviteljica javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, prejšnji samostojni regionalni zavodi pa so postale območne enote javnega zavoda, prav tako pa je javnemu zavodu priključen Restavratorski center. Vlada RS je 30. oktobra 2003 sprejela Sklep o ustanovitvi Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine in s tem preklicala veljavnost prejšnjih sklepov o ustanovitvi Javnega zavoda (Ur. L RS, št. 38/99, 99/99 in 20/02). V tem sklepu je tudi dodana temeljna usmeritev za podrobnejšo notranjo organizacijo, ki jo še zmeraj ureja Pravilnik o notranji
organizaciji in sistemizaciji. Ta med drugim tudi določa, da ima Območna enota Maribor izpostavo na Ptuju. Ta pa dejansko funkcionira že od leta 1994.
Na zadnjem obisku je minister za kulturo dr. Vaško Simoniti obljubil kadrovsko okrepitev izpostave na Ptuju. V postopku je sprejemanje novega zakona o varstvu kulturne dediščine. Kakšne rešitve prinaša, nam ni znano, saj nastaja v ozkem strokovnem krogu. Sprejem novega zakona je predviden na začetku prihodnjega leta.« Odgovor mag. Dušana Krambergerja, sekretarja na Direktoratu za kulturno dediščino RS: »Delovna strokovna skupina pod vodstvom državne sekretarke dr. Jelke Pirkovič na Ministrstvu za kulturo pripravlja osnutek novega zakona o varstvu kulturne dediščine. Po ustrezni javni obravnavi bo v vladno in državnozborsko proceduro vložen predvidoma spomladi 2006. Vsekakor javni zavod deluje na območju cele države, o njegovih območnih enotah, izpostavah in informacijskih pisarnah pa govorijo ustanovitveni akt javnega zavoda ter posebni akti o notranji organizaciji, ki se bodo morali prilagoditi novemu zakonu in finančnim možnostim. Na območju nekdanje vojašnice na Ptuju, ki jo je pred kratkim prevzelo Ministrstvo za kulturo, so določeni novi poslovni prostori izpostave ZVKDS in Zgodovinskega arhiva Ptuj. Razen prostorov za normalno delovanje izpostave ZVKDS so razmeroma velike površine v zgornjih etažah nekdanjega »stanovanjskega objekta 2« določene še za obdelovalnico arheološkega gradiva, pridobljenega na območju Ptuja in širše okolice, pred oddajo v pristojne muzeje. Izpostava ZVKDS kvalitetno opravi večino nalog, pri čemer je poudarek na varstvu arheološke dediščine. Nekateri postopki bodo z izboljšanjem delovnih pogojev in komunikacijske opreme še olajšani. Morebitna vzpostavitev samostojne območne enote bi v skladu s standardi zahtevala nove zaposlitve in sredstva za delo, kar bi predstavljalo velik pritisk na razpoložljivi finančni okvir ZVKDS in prisilno odpovedovanje programskim dejavnostim.«
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Jelko Kacin postal novi predsednik LDS
V soboto, 15. oktobra, je bil v Ljubljani kongres Liberalne demokracije Slovenije, kjer smo za novega liberalna DEmoKRAcijA Slovenije predsednika stranke izvolili evropskega poslanca Jelka Kacina. Podpredsednik je postal Matej Lahov-MESTNI ODBOR PTUJ nik. za podpredsednico pa je bila izvoljena Zdenka Cerar.
Na kongres je kot gost prišel tudi bivši dolgoletni predsednik LDS in vlade ter sedanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek. S tem, ko je predsednik republike prišel pozdravit delegate, je pokazal, da Slovenija rabi alternativo vladajoči koaliciji in edina alternativa, ki se je sposobna z njo kosati, je ravno LDS.
Predsednik Jelko Kacin je po izvolitvi dejal, da Slovenija iz ure v uro vedno bolj potrebuje LDS ter govor končal z besedami, ki so nakazale cilj našega prihodnjega delovanja: »Postali bomo strah in trepet vladajoče koalicije.«
Vasja Strelec, za MO LDS Ptuj
■/ r
ürf
Ptuja
Pobuda Zelenih Ptuja - prometna varnost šolarjev
Ko se zavemo pomena prometne varnosti šolarjev, ne moremo mimo celostne prometne politike v našem mestu. Tukaj je še veliko izzivov in zadev, ki čakajo na ustrezne rešitve. Izgradnja pločnikov, poti za pešce, kolesarskih poti, parkirišč za kolesa, umirjanje prometa in nenazadnje nadzor s preventivnimi akcijami potekajo prepočasi. Kadar gre za iskanje dobrih rešitev, je prav, da čim več ljudi pove svoje mnenje. Na ta način bomo bolj kvalitetno vzpostavili varnost v cestnem prometu. To je še posebej pomembno, ko gre za najbolj ogrožene udeležence, za pešce in kolesarje. Pohvaliti velja delo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Njihove predloge moramo hitreje uvajati v prakso.
Zeleni že nekaj let opozarjamo na kritične točke okrog osnovnih šol in Šolskega centra. Odpraviti je treba pomanjkljivosti pri talni in obcestni signalizaciji ter nadgraditi sedanje stanje. Še zmeraj nimamo urejenega varnega prehoda ceste za šolarje in tudi ostale pešce pri železniškem prehodu, ki med drugim vodi tudi do OŠ Mladika in Mestnega stadiona. Pobudo je na seji mestnega sveta posredoval Vlado Čuš.
Zeleni Ptuja
Tranzicijski kameleoni na Ptuju
Slovenska nacionalna stranka je v preteklosti pogosto opozarjala na sumljiva lastninjenja javnih podjetij od leta 1991 dalje, katerih lastnica ali solastnica je bila MO Ptuj. Ptuj je namreč znan po tem, da so pri prodajah občinskega premoženja uporabljali edinstvene metode v Sloveniji, ki so značilne samo za MO Ptuj. Določene politične in ostale strukture so se na vse mogoče načine upirale odpiranju tega vprašanja.
Največji absurd pa je, da so to vprašanje kar na lepem pričeli izpostavljati ravno tisti, ki so v času sumljivih lastninjenj občinskega premoženja, to je pred štirinajstimi leti, zaradi svojih pozicij zelo dobro vedeli, kaj se dogaja in so bili solidarnostno tiho. Največ takratnih direktorjev je bilo ravno iz njihovih logov.
Mi smo vsekakor še vedno za to, da se razišče, če gre za sum oškodovanja občinskega premoženja. Takšna stališča popolnoma podpiramo, saj že dalj časa razmišljamo o pobudi MS MO Ptuj za ustanovitev komisije, ki bi opravila revizijo vseh lastninjenj od leta 1991 dalje. Vendar pa se postavlja vprašanje o motivih za takšno početje. Morda se bodo prav ti kameleoni znašli na seznamu tistih, ki so sodelovali pri nečednih poslih. So njihove današnje zahteve po raziskavi tega vprašanja iskrene, ali pa so v ozadju ponovno finančni motivi?
Miroslav Letonja, predsednik MO Ptuj SNS
ggBggggggggi V Stranki mladih smo razočarani nad proračunsko postavko za 5	5	nova stanovanja
www.sms.si	Postavka v proračunu Republike Slovenije za nova stanovanja - tri milijarde tolarjev - je smešna in žaljiva za vse
mlade, ki tudi v t. i. nacionalni stanovanjski shemi čakajo na svojo priložnost, da bi prišli do stanovanja. Višina postavke “zbledi” že ob podatku, da je bilo samo pri pridobivanju zemljišč za gradnjo stanovanj s strani posameznikov iz stanovanjskega sklada “speljanih” več kot 500 milijonov tolarjev. To pove vse! Država bi morala občine stimulirati in celo zavezati za izgradnjo stanovanj, kot je to običajno v določenih državah EU.
Mestni odbor SMS Ptuj
ptuj@sms.si
Aktivnosti Mestnega odbora stranke N.Si na Ptuju
V N.Si smo veseli, daje zakon o RTV dokončno sprejet, kljub strahotnemu nasprotovanju sedanje opozicije. V osmi volilni enoti in tudi v ptujskem volilnem okraju smo zagovorniki zakona dosegli nadpovprečno podporo. Po uspešnem in prijetnem srečanju stranke Nove Slovenije na taboru pri Zbiljskem jezeru smo sedaj v pripravah na 2. kongres N.Si, ki bo 19. novembra 2005. Prepričani smo, da bo kongres dodatna spodbuda za aktivnost vseh naših članov. Stranka s svetnikoma v Mestnem svetu MO Ptuj Janezom Rožmarinom in Petrom Pribožičem se že trudi za podporo pri kandidiranju našega mesta za kulturno prestolnico Evrope, saj smo v ta namen gostili dve evropski poslanki. Po ogledu naših zanimivosti sta bili zelo navdušeni in upata, da lahko uspemo. Le dobro se moramo pripraviti.
Mestni odbor N.Si Ptuj
N Si
Nova Slovenija
K estonska ljudska stranka
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO/OKOLJE IN PROSTOR
Spremembe za ljudi in ne za
Nova vlada je pričela s korenitimi reformami, pri katerih tudi v SD podpiramo velikopoteznost, vendar premišljeno in previdno, kot končni cilj pa postavljamo izboljšanje življenja vseh ljudi. Pomembno je, da se glede socialnih in gospodarskih reform doseže medstrankarski dogovor ter upošteva vse družbene skupine.
V reformno obdobje lahko vstopimo iz različnih razlogov, ključno vprašanje pa ni, ali podpiramo reforme ali ne, ampak v kakšni družbi želimo živeti. Zato v SD pričakujemo socialno partnerstvo, kar pomeni, da bodo predlogi reform del socialnega dialoga, ne bodo načenjali temeljev socialne države in ne bodo delovali po principu, da bo sin bogatega še bogatejši in sin revnega še revnejši. Naj bo zgodba o uspehu Slovenije zgodba vseh nas, ne le privilegiranih posameznikov in posameznic.
Dejan Levanič
^9 SOCIALNI kB DEMOKRATI
Naprej z razvojem - nazaj k naravi
Wa Ptuju se trenutno dogajanje vrti okoli novega nogometnega igrišča, ki se je začelo graditi ob osnovni šoli Mladika oz. natančneje na njeni zeleni površini. Za Ptuj je izgradnja tega igrišča velika pridobitev, ki bo seveda pripomogla k razvoju mesta in njegovi evropski prepoznavnosti, zlasti zaradi tega, ker je projekt podprt s strani države kakor tudi združenja UEFA in s tem ta projekt dobiva širše dimenzije.
Pri socialnih demokratih podpiramo izgradnjo igrišča in se bomo tudi v nadalje vedno zavzemali za razvoj mesta kakor tudi celotne občine. Izgradnja športnih objektov pa je še posebej pomembna, saj današnja potrošniška družba to dobesedno zahteva od nas. Športni objekti ne služijo izključno tekmoval-
nim namenom. Zvišujejo tudi športni duh pri prebivalcih, ki jih je današnji hiter način življenja že čisto prevzel in mnogokrat pozabijo na rekreacijo, ki vsekakor krepi telo in duha. Že s samo pridobitvijo dodatnega rekreacijskega prostora smo našim športnikom omogočili nov, sodoben prostor za aktiv-
no treniranje, našim prebivalcem pa novo možnost dodatne rekreacije, niso pa ostali pozabljeni tudi tisti pasivni športni gledalci, ki z navijanjem bodrijo domače ekipe, ki morda nekega dne ponesejo simbol Ptuja v svet.
Je pa dejstvo, da smo z izbiro lokacije posegli v drug, za Ptuj zelo pomemben dejavnik, in sicer v naravo in njeno povezanost z našo mladino. V bodoče bi se prebivalci Ptuja morali bolj zavzeti in potruditi, da bi tako naravi kakor mladini ohranili njuno vzajemno svežino in
zelenost. Zato bodimo naslednjič bolj razumni. Izkoristimo prednosti, ki nam jih nudijo sponzorji - toda ne za vsako ceno!
Predlagamo, da se v prihodnje take dragocene pridobitve za naše mesto, kot je na primer športno igrišče, vtkejo v nek drug okoliš, ki ga z novostjo ne bi ekološko osiromašili, temveč bi takšna pridobitev s svojim zelenim izgledom dala prostoru svežino. In takih lokacij, potrebnih »pomladitve«, imamo na Ptuj dovolj.
Miran Meško
Ob 30-letnici Aleje prijateljstva v ptujskih Termah
Ob 30-letnici posaditve spominskih dreves v Aleji prijateljstva pri Termah je aktiv sindikalnih aktivistov ZSSS na Ptuju pripravil slovesnost. Povabilu so se odzvali sindikalni aktivisti Hrvaške, Italije (Furlanije - Julijske krajine) in Slovenije.
Septembra so v Aleji prijateljstva odkrili spominsko ploščo prvih občin, ki so sodelovale pri zasaditvi. Odkrila sta jo Janko Bezjak in Siniša Milič.
Slovesnosti so se udeležili med drugimi mag. Dušan Semolič, generalna sekretarka Evropskega sindikata upokojencev FERPA Luigina De Santis, podpredsednik sindikata upokojencev Hrvaške Etore Poropat, predsednik sindikata upokojencev Slovenije Konrad Breznik in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva upokojencev Ptuj Andrej Fekonja, nato pa je o čezmejnem sindikalnem sodelovanju spregovoril predsednik aktiva upokojencev Edi Kupčič. Po njegovih besedah je pred petinštiridesetimi leti steklo sodelovanje med občinskimi sindikalnimi sveti Ptuj in Varaždin, v naslednjih letih pa so se pri-
ključile še ostale obmejne občine. Sodelovanje po letu 1991 je bilo manj aktivno in šele sedaj se ponovno vrača. Ob koncu je Edi Kupčič dejal: »Ostanimo prijatelji si zvesti.« Dušan Semolič je poudaril, da sindikati Hrvaške, Italije in Slovenije tudi danes uspešno sodelujejo v okviru Evropske konfederacije sindikatov. Ptujski župan dr. Stefan Čelan se je ptujskim sindikalnim aktivistom zahvalil za to, kar so v preteklosti storili. O potrebi po krepitvi solidarnosti so govorili tudi De Santisova, podpredsednik sindikata upokojencev iz Hrvaške E. Poropat in Konrad Breznik.
Srečanje je potrdilo pozitivno večletno sodelovanje in prijatelj-
stvo, saj so vsi prisotni poudarili pomembnost utrjevanja in izboljšanja skupnega dela.
Po slovesnosti v sindikalni dvorani so udeleženci v ptujskih Termah posadili novo drevo ter odkrili spominsko ploščo ob 30-letnici Aleje prijateljstva. Na slovesnosti v Termah na Ptuju so zapeli pevci Društva upokojen-
cev Jezero iz Budine-Brstja, kar je kulturno popestrilo mednarodno srečanje med Hrvaško, Italijo in Slovenijo. Nekdanji predsednik ptujskih sindikatov Janko Bezjak je ob koncu orisal, kako je nastala Aleja.
Albin Pišek
"Otrok zahteva iskrenost in pristnost, zelo težko gaje prevarati."
Pogovor z Boženo Bratuž, prejemnico nagrade za življenjsko delo Ministrstva za šolstvo in šport RS
Pogovarjal se je: Boris Voglar	Foto: Aleš Šprah
Obdobje zgodnjega otroštva je za oblikovanje osebnosti in tistega najprimarnejšega pri človeku gotovo najpomembnejše med vsemi življenjskimi obdobji. Je obdobje hitre telesne rasti in pomembnih premikov v razvoju mišljenja in čustvovanja. Vzpostavljajo se temelji socializacije in odnosa posameznika do okolja in sebe. A kljub vsemu naštetemu imajo v ptujski občini vrtce stare več kot 30 let. Ves ta čas se ni zgradil noben nov vrtec. Za najstarejšega, montažnega, zgrajenega takoj po drugi svetovni vojni, ki stoji ob Mlinski ulici na Bregu in je pred desetletji skoraj pogorel, se išče možnosti, da bi se iz občinskih proračunskih sredstev v prihodnjem letu namenilo 80 milijonov tolarjev za izgradnjo novega.
Ob vsem tem se je v Vrtcu Ptuj nabralo veliko vsebin in aktivnosti, na katere smo lahko ponosni. To je tudi logotip ptujskega vrtca, ki je star že 28 let in je bil eden prvih prepoznavnih logotipov vrtcev pri nas. Od letošnjega poletja pa smo lahko ponosni na še eno dejstvo. Ministrstvo za šolstvo in šport je na predlog kolektiva Vrtca Ptuj. Skupnosti vrtcev Slovenije in Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije podelilo nagrado za življenjsko delo dolgoletni ravnateljici ptujskih vrtcev Boženi Bratuž. V tej funkciji je od leta 1981. V vrtcu službuje že več kot 35 let. vse od leta 1970. Takrat stanje ni bilo rožnato. Nizek delež vključenosti otrok v predšolsko vzgojo in varstvo, oddaljeni in raztreseni zaselki z domovi, revščina in neosveščenost so le nekateri izmed problemov, s katerimi se je pri svojem delu morala soočiti. Zato so bile nujne spremembe, kamor spada posodobitev in demokratizacija dela ter čim večje zajetje predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo. Uvedba 600-ume priprave na osnovno šolo za vse predšolske otroke pred vstopom v prvi razred je v veliki meri prispevala k izenačitvi predznanj in pripravljenosti vseh otrok na kasnejše resnejše izobraževanje. Na celotnem območju nekdanje občine Ptuj je delovalo kar 45 oddelkov skrajšane male šole. Za mlajše otroke pa so bile v teh krajih organizirane tudi Cicibanove urice. Takšna organizacija je zagotavljala 100-odstotno zajetje otrok pred vstopom v osnovno šolo, ki so jo
obiskovali vsak dan tri ure in je bila izrednega pomena za takrat bistveno manj razvite Haloze in premnoge zaselke v Slovenskih goricah. To je bila izredno zahtevna organizacija dela ... Pred sprejemom pri županu dr. Štefanu Čelanu je Božena Bratuž podala tudi nekaj svojih misli.
"Ptujski vrtec je bil takrat eden največjih vrtcev v Sloveniji. Zelo specifičen, ker smo pokrivali potrebe po predšolski dejavnosti na zelo velikem teritoriju celotne nekdanje ptujske občine. Na vseh teh lokacijah smo imeli vrtce, oddelke ali pa smo gostovali v prostorih, ki so nam jih odstopile druge institucije. Po razdelili ptujske občine je ostalo v organizacijski shemi Vrtca Ptuj deset enot, v katerih deluje 50 oddelkov za otroke od prvega leta starosti do vstopa v osnovno šolo. Poleg strokovnega vzgojno-izob-raževalnega dela si prizadevamo tudi za kakovostno pripravljeno in zdravo prehrano. Znani smo tudi po otroškem pevskem zboru Pike-Poke in ženskem pevskem zboru Vrtca Ptuj kot tudi po zelo uspešni otroški plesni skupini. Vsi se udeležujejo občinskih in medobčinskih - regijskih tekmovanj in predstavitev. "
Znani ste tudi po prazniku Vrtca Ptuj, ko otroci s svojim programom razveseljujejo starše in občane Ptuja.
Že pred 21 leti smo si omislili praznik Vrtca Ptuj, 9. maj, ko je ptujskih cicibanov raj. Tedaj še noben vrtec ni imel svojega dne, zato smo veseli, da smo dali pozitiven vzgled. Osrednja prireditev ob prazniku je otro-
ška predstava, v kateri otroci predstavijo zaključek celoletnih projektov dela. Vsaki dve leti izberemo eno temo, ki se prepleta skozi celotno vzgojno-izobra-ževalno delo. Prvo leto osvojimo temelje posamezne tematike, da jo lahko naslednje leto nadgradimo. Odkar smo tudi Unescov vrtec, povzemamo ponujene teme te asociacije, saj njihova vsebina vzgaja k pozitivnim lastnostim vsakega posameznika. Prav sedaj nadgrajujemo v lanskem letu začeto temo Domačija. Otroke smo preko njim najbližjega pojma dom popeljali v vsebine, s katerimi se srečujejo vsak dan v svojem domu. Spoznali so tudi družine najbližjih živali in potrebno ljubezen, skrb in strpnost v kateremkoli domu. Otroci so se z različnimi vsebinami naučili sprejemati drugačnost, biti toleranten, strpen in biti vsem prijatelj. Letos bomo temo nadgradili tako, da bodo spoznavali dom otrok različnih kultur po svetu in ob naslednjem prazniku vrtca spet predstavili zaključke projekta. To je danes v času globalizacije in multikulturnosti izredno pomemben prispevek k vzgoji najmlajših. Prepričana sem, da bi takšno vzgojo morali nadaljevati tudi kasneje.
Kakšne spremembe ste opažali v stroki v vseh teh letih dela? Kljub temu daje dejavnost relativno mlada, je razvoj vsebin dela dokaj hiter. Iz nekdanjega vzgojnega načrta smo prešli na delo po kurikulumu, kjer so cilji, načela in vsebine dejavnosti zastavljeni tako, da zahtevajo otrokovo aktivno vlogo v pedagoškem procesu in upoštevajo otrokove
interese in razvojne možnosti. Žal pa se na področju zagotavljanja drugačnih prostorskih kapacitet ni zgodilo kaj dosti, čeprav nov pravilnik o prostoru in opremi določa bistveno višje normative. Vsa leta postopoma posodabljamo opremo in jo vzdržujemo v skladu s finančnimi možnostmi. V letošnjem letu smo v osnovni kurikulum za vse predšolske otroke integrirali tudi dva tuja jezika, ples in glasbo. Prepričana sem, da bomo prispevali k večjim možnostim in kakovostni osnovi za kasnejše učinkovito učenje tujih jezikov.
Kaj menite, s čim ste si zaslužili tako prestižno nagrado?
Zagotovo s kakovostnim delom svojih sodelavk in sodelavcev, ki so mi v vseh teh letih sledili, zaradi mnogih zunanjih sodelavcev in prijateljev našega vrtca, ki so nam vedno stali ob strani in nas podpirali in nenazadnje tudi zaradi razumevanja občine, ki je spoznala, da je skrb za najmlajše občane naša skupna skrb. Prispevala pa je tudi moja aktivna vloga že celih 24 let v Skupnosti vrtcev Slovenije.
»Otrok zahteva veliko časa, pozornosti, ljubezni in varnost. Zahteva iskrenost in pristnost in zelo težko ga je prevarati. Vse aktivnosti morajo biti načrtovane. V takem vzdušju je otrok ustvarjalen in kreativen. Vrtec mora nuditi kakovostno podporo mladi družini.«
Boris Voglar Foto: Aleš Šprah
Maja in 'njene' opice
Pogovor z Majo Gašperšič, dobitnico študentske Prešernove nagrade za diplomsko nalogo na temo Homoseksualno vedenje med samicami primatov in evolucija človeka
Pogovarjal se je: Boris Voglar
Mlaja, diplomantka sociologije kulture in umetnostne zgodovine, redno objavlja strokovne članke in re-Iportaže v Delovi prilogi Znanost in periodiki: Delta, Monitor, občasno v Večeru, Poletu, Frki, Mimogrede. Pogovor je nastal, preden se je spet podala na raziskovanje opic v Senegal v Afriko.
Portret Maje z opico, nastal v Franciji.
Kaj je botrovalo tvoji odločitvi, da si se odločila za proučevanje opic oz. za primatologijo? Predavanja Iztoka Sakside -Saksa v okviru sociologije kulture in predmeta Socialna antropologija II. On se je spuščal tudi v paleoantropologijo, vedo, ki se ukvarja z izvorom človeka, s kostmi in kamni z arheoloških najdišč. Saks je ustanovil tudi društvo Svod, na katerem smo se začeli teoretično pripravljati na projekt, ki naj bi ga izvedli v Kamerunu na skoraj isti točki, na kateri sem tudi sama pristala v okviru belgijskega projekta. Namen društva Svod je bil proučevanje komunikativnega vedenja med gorilami, šimpanzi in človekom. To je bilo bolj hipotetično zastavljeno, a verjamem, da bi profesor Saksida če bi še živel, raziskavo tudi izpeljal in bi to postal slovenski primatološki projekt. A on je umrl in ostala sem edina, ki je želela to smer raziskovanja nadaljevati.
Torej sedaj na nek način nadaljuješ njegovo delo?
Uh, en delček njegovega dela. On je počenjal ogromno različnih stvari, tako da poskušam nadaljevati z enim aspektom, ki
ga je začel. Pri nas ni nikogar, v Gottingenu pa sem na 1. kongresu Evropske primatološke federacije srečala Mojca Stojan Dolar, ki tam dela doktorat. A ona se ne ukvarja s človeku podobnimi opicami in človekovo evolucijo, temveč proučuje tamarinke, majhne opice v Peruju. Pri nas primatologije ni moč študirati, čeprav je prof. Saksida zasnoval program, kjer bi terensko proučevanje človeku podobnih opic imelo pomembno vlogo, vendar je ta končal v predalu. Upam, da se ga bo nekoč oživelo, ker je bil odlično zasnovan študijski program primerjalne sociologije - socionomije.
Tvoja terenska raziskava v Kamerunu je bila torej to, kar ste takrat začrtali na Svodu?
Skorajda. Cilj projekta Kraljevega zoološkega društva iz Ant-werpna, ki sem se mu priključila, je bil zaščititi del pragozda, ki je v lasti treh vasi ob rezervatu Dja. In na tem območju bivajo tudi gorile in šimpanzi, ki so bile do tedaj še tarča lovcev. Svod je imel malo bolj abstraktne cilje, družboslovci imajo malo drugačne predstave o tem, kar naj bi na terenu počel. Omenjena
raziskava pa je projekt zoologov in biologov; ti se stvari lotijo na malo drugačen način. Jaz sem tam proučevala predvsem dnevne poti goril, kje gnezdijo, kakšna so gnezda, kakšne vrste sadežev in socialnih žuželk (termite, mravlje) uživajo, po kakšnih tipih gozda se gibajo. Neposrednega opazovanja skoraj ni bilo, ker so imeli subjekti proučevanja velik strah pred človekom.
Ob čim bolj natančnem proučevanju opic in njihovega načina Življenja je bil seveda cilj raziskave tudi osvestiti širšo javnost o tem, da so te ogrožena vrsta in zaščititi njihov obstoj?
Mislim, da bi vsaka znanstvena raziskava, ne glede na to, kakšne vrste je, morala imeti za seboj neko agendo zaščite, ker so vse podvrste goril in orangutanov, torej naših najbližjih bioloških sorodnikov, med najbolj
ogroženimi vrstami na planetu. Raziskava naj bi bila sredstvo pomoči lokalnim prebivalcem, ki kljub lovu niso vzrok, da ta bitja izumirajo. Vzroki so predvsem v gozdarskih korporacijah, ki izsekavajo gozd in tam gradijo ceste. Gradnja teh cest prinaša možnost prekupčevanja s pragozdnim plenom. Drugo pa je, da se 'bush-meat' (meso pragozda) znajde po zapletenih ilegalnih poteh tudi v restavracijah v New Yorku ali na Vzhodu, kjer je meso opic specialiteta. Grožnje so pa še druge, eno so virusi, kot recimo ebola, ki je v
zadnjih letih zdesetkala populacije goril in šimpanzov, poleg tega so tu še vojne. V parku Kahuzi Biega (Demokratična republika Kongo) je 200.000 beguncev iz Burundija, Ugande in Ruande. Tam so več kot polovico človeku podobnih opic iztrebili, predvsem zaradi lakote. Situacija je precej tragična in zapletena.
»Na ZN so končno sprejeli deklaracijo o zaščiti opic. Septembra je v Kinshasi (DRC) več kot dvajset narodov podpisalo sklep o zaščiti človeku podobnih opic. Se pravi, da so »naši« projekti imeli nek širši učinek. Koffi Anan je dejal: 'To so nam najbližja živeča bitja, ki jim nismo nikoli izkazali dovolj spoštovanja. ’«
Priprave na te terenske raziskave v Kamerunu so bile tvoji prvi tereni v Franciji.
V bistvu sem dvakrat obiskala 'Planckendael' v Belgiji - velik živalski park, v katerem živi precej velika kolonija bonobov, to je sestrska vrsta šimpanzov. Bila sem še v ZOO Antwerpen, kjer sem opazovala vedenje v ujetništvu in ga tudi posnela. V Franciji sem dvakrat obiskala skupino goril v St. Martin la plaine ... En filmček je nastal iz teh posnetkov.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Portret Maje z malim Afričanom.
0tyctw 11
Obisk ministra za zdravje ob 2. Kuharjevih dnevih
Simpozij - 21. tradicionalni sestanek travmatologov iz treh držav. Ob številnih konferencah in simpozijih zdravstvenih delavcev je slednji na najvišjem možnem nivoju.
V sredini oktobra je potekal na Ptuju v Viteški dvorani ptujskega gradu simpozij, ki so se ga udeležili strokovnjaki treh držav: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Organizator le-teh je skupaj s Travmatološkim društvom Slovenije Splošna bolnišnica Ptuj. Ob tej priložnosti je Ptuj in bolnico obiskal minister za zdravje Andrej Bručan.
Letošnja tema dvodnevnega strokovnega posveta je bila zdravljenje prelomov zapestja. V grajski galeriji je med baročnimi slikami potekala tudi tiskovna konferenca, med katero je minister povedal: »V preteklosti sem bil na različnih razgovorih glede organizacije zdravstva na tem področju. Leta nazaj, ko je bilo potrebno govoriti o uvajanju zasebništva, je bila ta regija ena tistih, ki je na primarnem nivoju orala ledino, z velikimi težavami in nekaterimi nerešljivimi in nerešenimi primeri, ki pa so se kasneje le rešili. Dogajanje okrog prehoda v zasebništvo je še vedno ena izmed pomembnih tem današnjega časa. Naše videnje delovanja zdravstva v prihodnje je v kombinaciji državnega in zasebnega javnega zdravstva in v tej smeri bomo tudi aktivno delovali. V tej smeri ne
nameravamo uporabiti nobenih nasilnih dejanj, ki bi pripeljala do neprijetnih posledic. Vse naše želje za zasebništvo bodo istočasno povezane s težnjami posameznih zavodov, da se nekatere stvari tudi lahko opravijo. Letos smo izdali 46 koncesij na sekundami ravni - ne samo ene, kot se večinoma govori - temveč 46. Med njimi tudi za kirurgijo ter za operacijo sive mrene. Ta postopek je utečen. V obdobju mandata prejšnje vlade je bila ta pot v zasebništvo ovirana. Kar se tiče delovanja Bolnišnice Ptuj, bi rad poudaril, da je izredna priložnost Ptuja mariborska medicinska fakulteta, ki bo lahko pripomogla k temu, da bodo tudi na Ptuju ustanovljeni klinični oddelki, kar je tudi težnja sedanjega vodstva ptujske bolnišnice. Kar se tiče kadra, je na Ptuju pomanjkanje zdravnikov in tudi
nekaterih profilov nege, predvsem profili diplomiranih medicinskih sester, medtem ko je na drugih profilih, kot so zdravstveni tehniki, teh kadrov razmeroma dovolj. V celoti gledano - na državni ravni imamo različne cilje za letošnje in naslednja leta. Eden izmed teh je tudi uvajanje javno-zasebnega partnerstva v zdravstvu, kar pomeni, da je možno vlaganje, soinvesticije privatnega in državnega kapitala v razvoj bolnišnične in
osnovne zdravstvene dejavnosti. Prav na tem področju se pripravlja zakonodaja, ki bo v prihodnje področje tako uredila, da bo to tudi legalno in zakonito možno.«
Glede Bolnišnice Ptuj je minister izrazil upanje, da bodo zaposleni ohranili status, ki si ga je bolnišnica pridobila s strokovnim delom in da nikakor ne predvidevajo sprememb navzdol.
Besedilo in foto: Boris Voglar
Davčni sistem v RS in mnenja k predvidenim spremembam
davčne zakonodaje - IL del
Davčna zakonodaja, ki smo jo pričeli izvajati v letošnjem lem, zahteva uvajanje dodatnih knjigovodskih evidenc, kar dodatno bremeni gospodarstvo. Brez teh dodatnih evidenc ne bo možno za poslovno leto 2005 zakonito obračunavati davčnih obveznosti. Ponovno poudarjam, da so spremembe davčne zakonodaje nujne, saj takšne, kot jo imamo, velikokrat ne razumejo niti njeni predlagatelji, še manj pa poslanci, ki so jih sprejeli.
Najhujši primer takšnega, marsikdaj nerazumljivega zakona, je novi Zakon o davčnem postopku, ostali predpisi s področja davčne zakonodaje pa mu žal sledijo. Osebno menim, da bi morala Slovenija ostati pri različnih davčnih stopnjah. Ohraniti bi morala načelo, da so tisti, ki zaslužijo več, tudi bolj obremenjeni. Davčna zakonodaja mora biti razumljiva,
predvsem pa takšna, da bo omogočila nagel razvoj gospodarstva in konkurenčnost, ki bo socialno vzdržna.
Zakon o davku na dodano vrednost je predpis, ki ga pozna večina državljanov. Z DDV so obdavčene dobave blaga in opravljene storitve na ozemlju Slovenije, uvoz v Slovenijo in pridobitev blaga znotraj Evropske skupnosti.
Za obračun DDV uporabljamo danes splošno 20-odstotno davčno stopnjo in nižjo 8,5-odstotno davčno stopnjo.
Z nižjo, 8,5-odstotno davčno stopnjo so obdavčeni: hrana, dobava vode, zdravila, medicinska oprema, prevoz oseb in njihove osebne prtljage, vstopnine na razstave in razne kulturne prireditve, uvoz umetniških predmetov, vlaganja v stanovanjske objekte, nakup knjig, nakup živali, semen, sadik, gnojil, fitofarma-
cevtskih sredstev, ki so namenjena kmetijstvu, nastanitve v hotelih. uporaba športnih objektov, storitve pokopa in storitve javne higiene.
Sprememba iz 8,5-odstotne stopnje na enotno 20-odstotno stopnjo, kot se predlaga, bo imela za posledico 11,5-odstotno podražitev vseh prej naštetih dobrin.
Kaj bo ta sprememba, če jo bo parlament sprejel, pomenila za mlade družine brez stanovanj, za bolne, za kmete in za vse tiste z nizkimi dohodki, lahko samo ugibamo. Gotovo pa nič dobrega, zlasti ne, ker vemo, da so v Sloveniji zaradi visokih obdavčitev neto plače nekajkrat manjše kot v EU, cene življenjskih potrebščin pa precej višje kot v večini članic Evropske skupnosti.
Te negativne posledice bi lahko vsaj delno spremenili s sprejetjem zakona, ki bi urejal soude-
ležbo zaposlenih na dobičku. Pa o potrebi po sprejetju takšnega zakona žal že nekaj let samo govorimo.
Četudi bi ohranili enake neto plače, kot nam to zagotavljajo pripravljavci davčnih sprememb, se bo kljub temu zaradi enotne davčne stopnje zmanjšala kupna moč večine naših državljanov. Zakaj se zgledujemo, če želimo razvito, konkurenčno in socialno državo, po nekdanjih socialističnih državah in ne nordijskih, ki so po vsem daleč pred nami?
Za spremembe Zakona o davku na dodano vrednost nisem tudi zato, ker se je v praksi uveljavil, ker ga izvajamo brez večjih težav in ker ima podobnega večina razvitih evropskih držav.
Marija Magdalene
(nadaljevanje v prihodnji številki
28. OKTOBER/VINOTOK 2005
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Prejmite lep pozdrav s ptujskega gradu!
Svetovna turistična organizacija je 27. septembra pred 35 leti sprejela svoj statut. Zato na ta dan vsako leto obeležujemo svetovni dan turizma. Njegov namen je povečati ozaveščenost o pomembnosti turizma. Pomemben dejavnik sooblikovanja kakovostne turistične ponudbe so tudi muzeji.
Pokrajinski muzej Ptuj je ta dan izkoristil za svojo promocijo. Ponudil je brezplačen vstop v muzejske zbirke, kar je izkoristilo večje število obiskovalcev.
Zbirke na gradu so si na povabilo muzejske pedagoške službe tega dne ogledali tudi učenci OŠ Mladika, ki obiskujejo turistični krožek pod vodstvom mentorice Karmen Ivančič. Krožek ima 15 članov in deluje dve leti. Člani krožka spoznavajo mesto, v katerem živijo, njegovo preteklost in sedanjost, pomembne ustanove ... S krožkom raziskujejo tiste kotičke mesta in spomenike, mimo katerih gremo vsak dan, a jih ponavadi ne opazimo. Podrobneje se seznanijo z ustano-
vami, kjer lahko dobijo informacije o mestni preteklosti. Svojim prijateljem in staršem znajo predstaviti svoje mesto in se zavedajo bogastva svoje okolice.
Po grajskih sobanah sta jih popeljali muzejski pedagoginji Metka Stergar in Renata Pintarič. Po ogledu so narisali razglednice z motivi iz grajskih zbirk: nastale so podobe gradu, kurentov, orožja, vitezov, grajskih gospa ... Učenci so na razglednice nalepili znamke in jih z lepimi pozdravi poslali na naslove pomembnih republiških in občinskih ustanov, ki delujejo na področju turizma. Tako smo želeli turistične delavce in funkcionaije ter javnost spomniti na dejstvo, da tudi ptujski muzej
sooblikuje ptujsko in slovensko turistično ponudbo, saj ga letno obišče preko 78 000 obiskovalcev, med katerimi je preko 33 000 otrok. Zato šolskim skupinam poleg vodenih ogledov namenja tudi pedagoške programe, družinam pa različne prostočasne dejavnosti. Marjan Hribar /. Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo je na okrogli mizi o turizmu javno pohvalil izvirno idejo.
Tema letošnjega svetovnega dneva turizma je bila Turizem in promet. Razvoj prometa bistveno vpliva na razvoj in razmah turizma. Cenejši prevozi omogočajo vedno več ljudem, da potujejo v
tuje daljne kraje. Razglednice s ptujskega gradu pa naj bodo povabilo, da si je kljub temu vendarle najprej vredno ogledati znamenitosti tik pred našim nosom.
Metka Stergar, Pokrajinski muzej Ptuj Karmen Ivančič, OŠ Mladika Foto: Metka Stergar
Šolski prevozi otrok po Mariborski cesti
Lokalne skupnosti morajo v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli zagotoviti sredstva za brezplačne prevoze učencev, če so njihova bivališča od šole oddaljena več kot štiri kilometre . Ne glede na oddaljenost njihovih bivališč od šole imajo učenci pravico do brezplačnega prevoza, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.
Po priporočilu Sveta za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj smo na Mariborski cesti maja letos uredili prehod za pešce, opremljen s semafotjem na tipkovnico (ročno uravnavanje poteka prometa), kar omogoča varno pot otrok v šolo in iz nje, seveda ob upoštevanju tako urejenega prehoda in prometnih predpisov. Zaradi tega smo z začetkom šolskega leta 2005/06 ukinili šolski avtobusni prevoz otrok po Mariborski cesti in Zadružnem
trgu do Osnovne šole Breg.
Ker bi kljub vami šolski poti, ki jo zagotavljamo s semaforiziranim prehodom za pešce, želeli poskrbeti za čim hitrejšo vključitev in samostojnost predvsem manjših otrok v promet, želimo med sedmo in pol deveto uro zjutraj uvesti dežurstva bližnjih prebivalcev, ki so otrokom pripravljeni pomagati prečkati prehod.
Vse zainteresirane prosimo, da se oglasijo na Oddelku za
družbene dejavnosti MO Ptuj, Mestni trg 1, ali pokličejo Asjo Stropnik na telefonsko številko 02/748 29 55 za dogovor.
Hkrati pozivamo vse udeležence v prometu, da upoštevajo prometne predpise in tako poskrbijo za varnost otrok na poti v šolo in iz nje.
Asja Stropnik
S septembrom je vrata odprla Ljudska univerza
Izvajajo tudi program usposabljanja za lokalnega turističnega vodiča
Najbrž ni potrebno posebej poudarjati pomena permanentnega izobraževanja in načela vseživ-ljenjskosti pri učenju. Dinamičen čas v postmoderni družb, hitre spremembe in tehnološke novosti ter prehod v družbo informatike zahtevajo od ljudi nova znanja in izpopolnjevanje starih. Doiz-obraževanja, prekvalifikacije ter razni tečaji - vse to so oblike pridobivanja za prosperitelo potrebnih novih znanj. Ljudska univerza nudi tako možnosti dokončanja osnovne šole, za tiste redke, ki je še niso, kot tudi celo pale-
to srednješolskih programov po sistemu 3+2 ter celotne programe poklicnih usposabljanj. Med specifičnostmi za to lokalno okolje je prav gotovo program usposabljanja za lokalnega turističnega vodiča. V svoje prostore vabijo tudi na neformalne oblike izobraževanja, kot so študijski krožki. Odprli so tudi središče za samostojno učenje, v katerem imajo uporabniki na voljo mnoga multimedijska sredstva, od računalnika, TV, videorekordetja, do kasetofona in CD-predvajalnika. Obiski središča za samostojno učenje so
brezplačni, programi pa so plačljivi. Za svoje izobraževalne programe je Ljudska univerza, ki ima mimogrede na Prnju že dolgoletno tradicijo in je bila ustanovljena pred več kot 60 leti, določila slogan, ki še najbolje predstavlja samo bistvo njihovih prizadevanj: 'Kdor se želi nečesa naučiti, ni nikoli brezposeln Za mesto brez prave univerze so zanimivi tudi univerzitetni programi, ki jih izvajajo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane. To so programi za pridobitev visoke in višješolske
izobrazbe - komercialista, računovodje in poslovneža. Študentje lahko študirajo tudi na daljavo ter do določene mere sami izbirajo vsebine nekaterih predmetov. Pri študiju jim je na voljo svetovanje tutorjev in mentorjev. Diplome so mednarodno primerljive in z njimi se je po Bolonjski deklaraciji možno neposredno vpisati na podiplomski - magistrski študij (+ 2).
Boris Voglar
V gledališču pričetek novega študija in še veliko
Boris Kos. Sabina Kogovšek in Aljoša Ternovšek v predstavi za otroke Kalisto 7.
V drugi polovici oktobra smo v Mestnem gledališču Ptuj pričeli s študijem nove predstave komične melodrame Bdenje kanadskega avtorja Mirrisa Panycha. Bdenje je prisrčna zgodba dveh osamljenih duš, med katerima časovna razdalja v obliki človeških let sprva predstavlja mejo, ki se jo zdi nemogoče prečkati, a se kaj hitro vse obrne drugače, ko oba ugotovita, da želita enako - enostavno le imeti nekoga za družbo. Staro gospo bo odigrala velika slovenska igralka Štefka
Drolc, tako da se nam gotovo znova obeta izjemen gledališki dogodek.
Drugače pa. kot bi rekli bolj tamladi, se pri nas v gledališču znova 'polno dogaja'. Na sporedu sta znova oba abonmaja - Otroški s prisrčno predstavo Pikin mjslni dan in abonma Odrasli s svojo najnovejšo komedijo Skači z mano po oblakih hrvaškega avtorja Elvisa Bošnjaka, ki je bila pred kratkim že uspešno uprizorjena v Splitskem narodnem gledališču.
V njej bomo spremljali Sema in Rito, ki se ljubita, starata, hrepenita drug po drugem, lovita ravnotežje na robu med ljubeznijo in prijateljstvom, hrepenita po otrocih, ki jih ne moreta imeti, čakata drug na drugega, postajata tujca, se razhajata in po dolgih čakanjih znova najdeta, skačeta po oblakih ...
Ponovno bomo igrali kar nekaj lastnih predstav - seveda še čisto sveži Kalisto 7, ki navdušuje otroke, male in velike; štirikrat bomo gostovali v Ljubljani z
Nevillovim otokom, pa z Poljubljanjem z Mr. Beanom v Mengšu, Velenju, Ormožu, tudi Marjetki še ni pošla sapa in še kar žnasmejuje’ ljudi na gostovanjih in končno, znova spet izredni Peter Ternovšek v Pavleku, ki si je zaradi zdravstvenih težav glavnega protagonista vzel nekoliko oddiha in mu tako izrekamo prisrčno dobrodošlico ob vrnitvi.
Rok Vilčnik Foto: Rene Maurin
Bdenje je prisrčna zgodba dveh osamljenih duš, med katerima časovna razdalja v obliki človeških let sprva predstavlja mejo, ki se jo zdi nemogoče prečkati. Je tudi zgodba o starosti in z njo povezani nebogljenosti, ki je tisti, ki tega ne doživlja, pač ne razume. Zato je včasih lahko v besedah in dejanjih grob. ne da bi se tega zavedal. A vse to so le drobne nianse, ki se izbrišejo, kakor hitro sta dve tako različni osebi, ki ju ne veže nič drugega na tem svetu kot prav ta isti svet, pripravljeni kaj postoriti druga za drugo. Pri tem se mora tista prva oseba, ON, resnično potruditi, da razbije svojo lupino egoistične zagledanosti vase, misleč, da so njegovi problemi edini in naj večji problemi, kar jih je.
Prav skozi njegove duhovite monologe o svojem zavoženem življenju ob njeni postelji, njegovo počasno odstiranje lastne duše in odkrivanje do sedaj nepoznanih področij plemenitosti v njem povzdiguje to dramsko besedilo na raven subtilne humanistične brezčasnosti, ki napolni bralca oziroma gledalca z mislijo o neizmernem pomenu lepote medsebojnega razumevanja.
Podjetje Tenzor zapira vrata Galerije Tenzor
Uspešna zgodba Galerije Tenzor, ki je v lasti podjetja Tenzor, se je pričela 13. aprila 2001. M obdobju delovanja je galerija gostila znane slovenske in svetovne umetnike.
V	času obstoja Galerije Tenzor smo organizirali 4l likovnih razstav, organizirali in izpeljali dva mednarodna ex-tempo-ra, skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj in številnimi sponzorji smo organizirali tri mednarodne likovne kolonije Art Stays.
V	mesto smo pripeljali več kot 100 priznanih domačih in tujih umetnikov.
Postali smo pomemben del mesta Ptuj. katerega ime, bogato kulturno dediščino in prebivalce smo ponesli daleč preko meja Ptuja, Slovenije ...
Podjetje Tenzor se je po strateškem razmisleku odločilo, da z letošnjim oktobrom zapre vrata Galerije Tenzor.
Med drugim se mora mesto
tisočerih zakladov, mesto Ptuj, pričeti obnašati kot mesto tisočerih zakladov, saj nobena galerija ne more obstajati ob 500 evrih mesečne najemnine za občinske prostore.
Danes pozivamo mesto tisočerih zakladov, da razmisli o razvoju umetnosti in kulture.
Podjetje Tenzor bo še zmeraj aktivno delovalo in doprinašalo k razvoju umetnosti in kulture, saj mu večletno izkustvo, poznavanje in dobri odnosi z umetniki odpirajo vrata do umetnosti in kulture.
Želimo, da umetnost in kultura postaneta vodilo našega življenja, saj je to zgodovina človeštva in hkrati razvoj.
Miran Senčar
Mežanovi dnevi
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj pripravlja skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj Mežano-ve dneve. To bo bienalni likovni dogodek - razstava v Miheličevi galeriji - s katerim želijo organizatorji dvigniti kakovost ljubiteljskega likovnega ustvarjanja in približati tovrstno dejavnost najširšemu krogu ljudi. Udeleženci Mežanovih dnevov 2006 bodo ustvarjali na temo Odnos do okolja. Komisija želi kritičen pogled avtorjev skozi izbrano tehniko na sodobna gibanja na področju ekologije, medsebojnih odnosov, potrošniške družbe, umetnosti ...
Na razpis, ki je izšel v začetku oktobra, se lahko prijavijo ustvarjalci vseh likovnih smeri in likovnih tehnik (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video ...). Vsak avtor lahko prijavi dve deli, ki ju je ustvaril v letih 2005 in 2006. Razpis se zaključi 28.
februarja 2006. V komisiji, ki bo izbrala dela za razstavo (ta bo od 16. 3. do 9. 4. 2006 v Miheličevi galeriji na Ptuju), so Stanka Gačnik, dipl. umet. zgodovinarka, in slikarja Jože Foltin in Dušan Fišer. Prva tri dela bodo nagrajena.
Likovni dogodek je dobil ime po Janezu Mežanu. rojenem leta 1897 na Sp. Brniku in umrlem leta 1972 na Ptuju, kjer je živel in ustvarjal zadnja leta. Slikarstvo je študiral na Dunaju in v Zagrebu. Bil je zelo ploden ustvarjalec, saj je ohranjenih okoli 6000 njegovih slik, grafik in risb. Najpomembnejša njegova sakralna dela so v Plečnikovi cerkvi v Bogojini: oltarna podoba in križev pot. Z bienalno razstavo Mežanovi dnevi želijo organizatorji obuditi spomin na Janeza Mežana in njegov bogat likovni opus, ki ga je ustvaril na Ptuj.
Nataša Petrovič
14 zfytyam
jjSf. » ‘--%
Razstava Preplet niti v Mestni hiši
Ročno izdelani uporabni predmeti VDC Sožitje - Vsakdanjik v centru je vse prej kot zaspan
Desetega oktobra so minila tri leta, odkar na Rajšpovi ulici na Ptuju deluje Varstveno-delovni center Sožitje Ptuj (VDC). Takrat je bilo v dnevno varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji vključenih 14 varovancev. Zaradi potreb so v letošnjem letu sprejeli 20 varovancev, trenutno pa je »zaposlenih« 19. V tednu otroka v oktobru je Varstveno-delovni center Sožitje skupaj z Mestno občino Ptuj v pritličju Mestne hiše pripravil pregledno razstavo izdelkov in unikatnih predmetov, predvsem iz tekstila; voščilnic, poslikane svile, našitih prtičkov, igrač in preprog. Ves čas odprtja razstave so si obiskovalci lahko tudi pogledali kako poteka delo na ročnih statvah.
hiše.
Ob naštetih izdelkih, ki jih razstavljajo tokrat, v VDC Sožitje oblikujejo in izdelujejo tudi novoletne voščilnice, voščilnice za posebne priložnosti, spominke za različne priložnosti, reciklirajo stari papir, slikajo na keramiko, steklo, oblikujejo naravne in umetne mase, iz katerih nastanejo lični izdelki, primerni za darila. Ob vsem tem pa znajo poskrbeti za urejenost okolice in prostorov. V obliki delavnic pa enkrat do dvakrat na mesec pripravijo kakšne kuharske mojstrovine ...
Kot je povedal mag. Srečko Šalamun, vodja Varstveno-delo-vnega centra Sožitje in eden izmed strokovnjakov, ki skrbijo za dobro počutje varovancev, se s svojimi izdelki poskušajo tržno usmeriti. Njihov cilj ni le pokriti stroške materialov, temveč z izkupičkom od prodaje zagotoviti sredstva za nagrade oziroma 'plače', kot rečejo varovanci. Nekaj denarja pa se nameni oblikovanju rezervnega fonda, iz katerega ob morebitnem izpadu dohodka črpajo sredstva za nagrade in zagotavljanje nadstandardnih storitev, kot so leto-
vanja, ogled kinopredstav ali gledaliških predstav ter za kakšno drobno pozornost.
Razen izdelave uporabnih predmetov, ki so zelo primerni za darila, še posebej, ker jih znajo lepo zaviti, so se usmerili tudi v kooperacijsko delo. Zdaj sestavljajo sestav žebljev, ki se uporabljajo v krovstvu, in sklope (vodilni vložek in vzmet) za Tovarno bovdenov in plastike iz Lenarta. Tako so na posreden način 'prisotni na svetovnem avtomobilskem trgu', kot je dejal Srečko Šalamun.
»V oktobru pa smo pričeli izvajati projekt integrirane zaposlitve v sodelovanju z ERO-SVS. Kar pomeni, da se dva varovanca pod vodstvom skupinskega habilitatorja oz. inštruktorja v Etinem trgovskem centru na Dornavski cesti vsak dan za dve uri vključujeta v njihov proces dela.«
Da je na centru za njih poskrbljeno tudi s strokovnega vidika, ne gre zgubljati besed. Pri njih se začuti posebno pozitivno vzdušje, kar pa se da razbrati že z obrazov varovancev. Sploh pa, kot pravijo strokovni sodelavci,
pri delu z njimi velja uporabiti dobršno mero čustvene inteligence, jim izkazovati toplino, jih spodbujat in pohvaliti za uspehe. Le tako je možno, da napredujejo in so tudi sami zadovoljni s svojimi dosežki. Ti niso zanemarljivi, saj njihove izdelke oz. izdelke organizacije, ki sicer spada pod Medobčinsko društvo Sožitje in ima za program pridobljeno tudi koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v prodajo sprejme marsikatera trgovina z darili in spominki. Večino izdelkov pa ob sodelovanju Rotary cluba Ptuj prodajo sami na stojnicah ob novoletnih in drugih sejmih. Življenje v centru in okrog njega je nasploh zelo dinamično. Vsi so vključeni v različne aktivnosti, upoštevajoč interese in zmožnosti. Poleti se skupaj odpravijo na letovanja v letovišče. Za kraj se skupno dogovorijo na svojih sestankih. Tako so bili že v Punatu na otoku Krk in v Zrečah.
Vsakdanjik je vse prej kot zaspan, saj se delovni dan začenja ob sedmi uri zjutraj, ko se dobijo ob kavi v družabnem prostoru ali kar v predprostoru VDC-ja. Za izvajanje dejavnosti imajo lepo opremljene prostore (družabni prostor, mini telovadni kabinet, sobo za počitek, šiviljsko delavnico, kooperacijsko delavnico, delavnico, kjer je varstvena skupina, kuhinjo z jedilnico in druge pripadajoče prostore), kjer se lahko tudi sprostijo, tako da dan ni zapolnjen samo s včasih tudi enoličnim delom. V bližnji prihodnosti pa bodo v dodatnih prostorih uvedli pralni program. Prali bodo za znane naročnike in individualne uporabnike.
Razstava, kakršna je bila v oktobru na ogled v Mestni hiši, je ena izmed oblik predstavitve VDC Sožitje širši javnosti. Pri postavitvi jim je svetovala profesorica likovne pedagogike Sandra Vidovič, ki je ob slovesnem odprtju podala tudi likovno oceno. Slavnostni govornik je bil Štefan Kociper, generalni direktor Direktorata za socialne zadeve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Odprl pa jo je podžupan MO Ptuj mag. Miran
Kerin. Za kulturni program pa so poskrbeli varovanci VDC in njihovi inštruktorji s prostovoljci: Anico Ljubeč, harmo-nikašem Vojkom Vidovičem in Cvetko Glatz, ki vodi folklorno skupino VDC, ter učenci OŠ Breg (flavtistki Eva Pintarič in Živa Habjanič ter harmonikar Uroš Perič).
Ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju je potrebno navajati na čim bolj samostojno življenje, zato jih vključujejo v življenje in delo ožje ter širše socialne sredine. Na tak način spoznavajo, da se je potrebno v družbi prilagajati, pogovarjati, sodelovati s posameznikom in skupino, v kateri so. Ob strokovnih delavcih, specialni pedagoginji Rebeki Gulin, so v VDC še trije delavci (zaposleni preko javnih del), ki varovancem pomagajo pri zaposlitvi in jih vodijo oz. spremljajo. V VDC Sožitje so vključene odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki živijo doma, pri starših oziroma pri rejnikih. Na delo prihajajo z organiziranim prevozom, saj so nekateri iz precej oddaljenih krajev, kjer ni javnega prevoza, in bi sicer ostajali doma. Na tak način jim je omogočena vključitev v progam dnevnega varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Z vključitvijo pridobivajo na vseh področjih socializacije, hkrati pa se malo razbremenijo tudi njihovi straši oziroma rejniki.
Ta razstava ni njihova prva, saj so že razstavljali v knjižnici Šolskega centra Ptuj in Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Z njimi želijo pokazati, da so lahko tudi ljudje s posebnimi potrebami dobrodošli člani družbe, ki si ne zaslužijo, da bi bili zapostavljeni ter odrinjeni in spregledani. Mentoiji in varovanci Varstve-no-delovnega centra Sožitje na Rajšpovi, kjer lahko vsak delavnik med 7. in 15. uro razstavljene in druge izdelke tudi kupite, bodo veseli vašega obiska.
Boris Voglar Foto: Aleš Šprah
Portreti prijateljev in znancev Borisa Voglarja
Ptujčana Borisa Voglarja fotografija obkroža že od otroštva, vendar se ji je resneje zapisal šele v zadnjih petih letih. V Lekarni je v okviru projekta Ohranimo mladost razstavil sedem portretov prijateljev in znancev, med njimi fotografije s koncerta Steva Vaia, ki je bil septembra letos v Ljubljani. Razstava je bila odprta oktobra in bo na ogled do 7. novembra.
nity). Zajeten arhiv fotografij je objavljen tudi na ptujski strani: ptuj-on.net.
Najbolj ga navdušuje fotografiranje koncertov, na katerih je zabeležil vse od domačih — Tin-
Boris Voglar je bil rojen na Ptuju leta 1971. Študiral je sociologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje izbrane posnetke objavlja v Ptujčanu, kjer jih ob ilustraciji člankov, ki jih piše za ta medij, uvrščajo tudi na naslovnice. Objavlja tudi v Štajerskem tedniku, v Muski. Sodeloval je pri nastajanju zbornika o rock kulturi Bili ste zraven. Zadnji leti ob samostojnih in skupinskih razstavah redno objavlja tudi na internetnih portalih, namenjenih fotografiji (na domačih: '3delav-
Boris Voglar, Tinkara (2005).
niča', slo-foto.neV, in tujih: od ruske: photoforum, ameriških: photo.net, deviantart, photopoints; do nemške: photocommu-
Elvis Jackson, Tabu, Siddharta, Distango, Leeloojamais, Patetico, Terrafolk, Fake Orchestra - do Nome-ansno, D. O. A., Queens of the stone age, Death Angel, Pat Met-heneya, Ornette Colemana ter med zadnjimi Steve Vaia. Motivika, ki se ji posveča, obsega od abstraktnih in arhitekturnih fotografij do posnetkov narave in portretov. Doslej je razstavljal skupaj s Foto klubom Maribor,
kjer je včlanjen, v fotogaleri-ji Stolp, Radovljici, Melbournu, v Belgiji na Fotofestivalu ter večkrat samostojno s serijo fotografij grafitov v Mariborskih knjižnicah, v Kolnkišti na Ptuju, skupinsko pa tudi v galeriji Media Nox v Mariboru ter v Ljubljani v Bi-Ko-Fe, Muzeju novejše zgodovine, galeriji Sončnica, v Prešernovi hiši v Kranju in Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Letos avgusta se je udeležil Fotoseminarja v madžarskem Balatonalmadiju in za serijo fotografij prejel prvo nagrado.
Milena Turk
Iz zgodovine klopotca
Kljub temu da so različna lesena ropotala za odganjanje ptičev ljudje uporabljali že v antiki, pa je vendarle obveljalo prepričanje, da je klopotec, ki ga poznamo danes v severovzhodni Sloveniji, izviren slovenski izdelek in slovenska posebnost. O nastanku in izvoru klopotca danes nimamo veliko podatkov. Ni znano, kdo ga je prvi izdelal, tudi ni natančnega datuma njegovega nastanka.
Klopotec v nemškem vinogradu konec 17. stoletja.
Preslikava iz knjige Georgica Curiosa Aucta ... Nürnberg, 1695. Hrani KIP
Nekateri ga postavljajo že v srednji vek, drugi šele v sredino 19. stoletja. Po nekaterih drugih mnenjih pa naj bi se klopotec pri nas pojavil sredi 18. stoletja, najprej na žitnih poljih, kmalu nato pa tudi v vinogradih.
Prva omemba klopotca se v besedilih pojavi pozno. Mirko Šoštarič je odkril do sedaj naj-
starejši rokopisni vir z omembo klopotca, pesem Leopolda Volk-meija iz leta 1797 »Tožba enega vencerla pri Domlatkih«, kjer pesnik opisuje težave, s katerimi so se srečevali viničarji v času postavljanja klopotcev. Prva znana objava v tisku je iz leta 1812. Izraz »Klopotez« se pojavi kot slovenski prevod nemš-
ke besede »Windmühle« v prvi tiskani vzhodnoštajerski slovenski slovnici Theoretisch praktische Windische Sprachlehre. Zanimiv je podatek, da je avtor te slovnice rojak Janez Krstnik Leopold Šmigoc (rojen leta 1787 v Gruškovcu pri Sv. Barbari v Halozah), ki je bil sicer oskrbnik na ptujskem gradu.
O klopotcu so pisali nekateri starejši slovenski etnologi, med njimi Franjo Baš in Niko Kuret. Medtem ko je Kuret menil, da je klopotec iznajdba druge polovice 19. stoletja, je Baš prepričan, da je starejši, saj naj bi bil prednik mlinov na veter. Mirko Šoštarič, ki se je dolga leta ukvarjal z raziskovanjem klopotca, je domneval, da so se klopotci pojavili na poljih v okolici Ptuja že leta 1750, v vinogradih pa po letu 1770.
Za klopotec so se zanimali tudi tujci, ki jih je raziskovanje vetrnih naprav pripeljalo v naše kraje iz Avstrije, Nemčije in celo Nizozemske. O štajerskem klopotcu je v razpravi The Styrian clap-permill pisal Nizozemec Nijhof - de Knegt, v knjigi Windradi und Klapotetz (München, 1975), pa nemški etnolog Leopold Kret-zenbacher; v njej ugotavlja, daje
klopotec izvirno slovenski in so ga avstrijski Štajerci prevzeli od sosedov z imenom vred (ki se v nemščini glasi Klapotetz).
Danes klopotec vse bolj izgublja svojo osnovno funkcijo odganjanja ptičev iz vinogradov in postaja predvsem zaščitni znak naših vinogradov. Z njim je povezana tudi vrsta šeg in navad.
Zanimiv je tudi spodnji latinski silogizem, ki je nastal v družbah izobražencev in vam ga ponujam v pokušino. Zahteva spreten jezik, da ga poveš do konca, nekoč pa je imel vlogo svojevrstnega »testa« za treznost. Kdor ga je zdrdral hitro in brez zatikanja, je bil še trezen ... Gre pa takole:
Bonus klopotec in suo klopoci-terio klopocitabiliter klopocitat.
Noster klopotec est bonus klopotec.
Ergo noster klopotec in suo klopociterio klopocitabiliter klopocitat.
{Dober klopotec v svojem klo-potišču klopotčevo klopoče.
Naš klopotec je dober klopotec.
Torej naš klopotec v svojem klopotišču klopotčevo klopoče.)
Mira Jerenec
16 čfytyča/i
Viktor Gojkovič - kiparska dela
Razstava ob umetnikovi 60-letnici v Miheličevi galeriji, 19. oktober-27. november
Akademski kipar, magister restavratorstva, restavratorski svetnik, strastni športnik, oče štirih hčera se je rodil 24. junija 1945 na Ptuju. Fika, kot ga kličejo domači in prijatelji, izhaja iz številčne družine Gojkovičev s Hajdine, kjer je tudi gulil osnovnošolske klopi in že takrat se je pričela kazati njegova nadarjenost za umetnost, saj je za kip partizana na osnovnošolski razstavi prejel prvo nagrado.
To in dejstvo, da je bil njegov oče zaposlen v ptujskem muzeju kot njegov prvi konservator in preparator, gaje pripeljalo v Ljubljano; najprej na Srednjo šolo za oblikovanje, potem pa na Akademijo za likovno umetnost, kjer je pri prof. Zdenku Kalinu študiral kiparstvo, diplomiral pa leta 1971 pri prof. Dragu Tršarju. Nadaljeval je študij na specialki za restavratorstvo in kon-
javnosti je znan predvsem kot kipar, ki je po štajerskih mestih in trgih postavil vrsto kvalitetnih javnih spomenikov, kol portretist pa sodi v sam vrh tovrstne likovne produkcije na Slovenskem. Kot kipar se posveča tudi eksperimentom na področju sodobne likovne produkcije, s poudarkom na strukturi in odzivnosti materiala, katerega diaspon je zelo širok (marmor,
Viktor Gojkovič.
servatorstvo, ki ga je leta 1973 uspešno končal kot zadnji učenec profesorja Mirka Šubica. Od tedaj je zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor. Med letoma 1973 in 1992 pa je poučeval tudi plastično oblikovanje na nekdanji Pedagoški akademiji v Mariboru.
Viktor Gojkovič je ustanovni član grupe Junij, katere pobudnik je bil leta 1969 Stane Jagodič, idejo za njeno ime pa je dal Viktor Gojkovič, saj so bili vsi ustanovni člani (Harald Drau-šbaher, Viktor Gojkovič, Enver Kaljanac in Stane Jagodič) rojeni junija. Z grupo Junij, ki je svoj vrh dosegla med letoma 1977 in 1980, je sodeloval na številnih domačih in odmevnih mednarodnih razstavah. Je član Društva likovnih umetnikov Maribor, bil pa je tudi član skupine likovnih pedagogov - umetnikov PA-71. Najširši slovenski
peščenec, aluminij, bron, železo, glina, mavec, beton, vosek, les ...). Ob sodelovanju z drugimi konservatorji in kustosi zavzeto skrbi, da naša kulturna dediščina ni prepuščena zobu časa, pozabi in nestrokovnim posegom in da ponovno zaživi v vsem svojem starodavnem sijaju.
V jubilejnem letu umetnika Viktorja Gojkoviča pripravljata Pokrajinski muzej Ptuj in Mestna občina Ptuj, ob podpori slovenskih gospodarskih združb, monografijo, ki bo prikazala njegov zelo obsežen restavratorki in kiparski opus.
Na razstavi v Miheličevi galeriji bomo predstavili Gojkovičevo, manj poznano, kiparsko udejstvovanje, predvsem njegove kiparske cikluse: kapiteli, objekti, sožitja...
Stanka Gačnik Branko Vnuk
VIKTOR
GOJKOVIČ KIPARSKA DELA
Ptuj in Slovenija v Berlinu
Galerija Tenzor in KUD Art Stays sta v petih letih svojega delovanja v Slovenijo pripeljala preko 50 tujih umetnikov, ki so se na Ptuju predstavili z razstavo ali na likovni koloniji Art Stays. Delovanje galerije in društva je bilo zmeraj usmerjeno mednarodno. Galerija zastopa kar nekaj mladih in manj mladih slikarjev iz Italije, Nemčije, Hrvaške in drugod. Vseh pet let so umetniki prihajali na Ptuj. Tokrat prvič pa sta se galerija in društvo predstavila preko meje naše države. Zaradi večletnega sodelovanja s tujimi priznanimi umetniki nam je bila dana priložnost razstavljati na enem pomembnejših evropskih salonov sodobne umetnosti Zweiter Berliner Kunstsalon-u. Projekt KUD-a Art Stays, ki ga je kuriral Jernej Forbid, Slovenian place, je bil izbran med več kot 150 prijavljenimi projekti in je tako kot edini iz Ptuja in Slovenije predstavil slovensko sodobno umetnost in Slovenijo samo.
Na salonu je bilo 42 razstavljavcev iz več evropskih držav. Izbrala jih je mednarodna žirija pod vodstvom Edmunta Piper-ja, direktorja salona, ter Asima Chughaia in Spunka Seipela. Projekt galerije Tenzor in KUD Art Stays je bil zastavljen tako, da poskuša preko umetnosti
predstaviti Slovenijo, njen prostor in njene ljudi. Ravno zato je bil izbor umetnikov pripravljen tako, da je zajemal fotografijo, ki je najobjcktivnejši medij resnice, slikarstvo, ki nek prostor čustveno in psihološko preoblikuje in išče resnico, ter instalacijo, ki poskuša preko vseh medijev zaobjet sporočilo. V lem primeru sporočilo prostora. Otvoritev salona je bila 29. septembra v berlinskem razstavišču Arena, velikem 4000 m2. Po oceni organizatorjev jo je obiskalo preko 4500 ljudi. Berliner Kunstsalon je bil odprt do 6. oktobra. Vsak dan gaje obiskalo preko 1500 ljudi. Množičen obisk govori o kvaliteti in pomembnosti prireditve. Pomembno pa je tudi dejstvo, da se je na njem pojavila majhna slovenska galerija in bila med uspešnejšimi razstavljavci.
Namen prireditve in sodelovanje na njej je pretok informacij, dogovori o sodelovanju in medsebojni izmenjavi izkušenj ter umetnikov. Galerija Tenzor in KUD Art Stays sta uspešno opravila svoje poslanstvo, saj imata v prihodnjih mesecih dogovorjene razstave v Berlinu, Španiji, Belorusiji in Avstriji. Projekt ter zasnova galerije in društva sta bila sprejeta zelo pozitivno.
Vladimir Forbici
Òfyyca/t 17
Okrogla miza ptujske Mlade Liberalne demokracije na temo
Mladi in njihov socialni položaj
Zadnji dan septembra je bila v kleti Gledališča Ptuj okrogla miza v organizaciji ptujske Mlade Liberalne demokracije na temo Mladi in njihov socialni položaj na Ptuju. Kot gostje so nastopili dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj in podžupan MO Ptuj, ter Lidija Majnik, predsednica ptujske LDS.
Kot moderatorki in povezovalki sta se izkazali Meta Majnik in Nina Horvat, ki sta imeli veliko mero občutka za postavljanje pravih vprašanj ob pravem času. Okrogla miza je trajala približno tri ure in v tem času so gostje navedli mnogo informacij o trenutno aktualni problematiki socialnega položaja med mladimi. Gostje so poželi dobro mero odobravanja občinstva s tem, ko so navajali svoje subjektivne poglede, kako in na kak način se je najbolje lotiti reševanja problemov povezanih z mlajšo populacijo.
Župan je na svoj, njemu naraven način obrazložil, da je obči-
na zelo omejena, saj je več kot tri četrt proračunskega denarja namenskega. Se pa zavzema za to, da bi iz mestnega proračuna bilo čim več denarja namenjenega za štipendije za dodiplomski, magistrski in doktorski študij.
Kako so se stvari reševale v prejšnjem mandatu v državnem zboru, je opisala Lidija Majnik z navajanjem konkretnih dejstev, ki so se zgodila v zakonodajnem postopku. Prikazala je statistične podatke o tem, kako je šlo vsako leto več denarja za stanovanja, za mlade družine, štipendije ...
Mag. Miran Kerin je povedal, kako deluje Center za socialno delo na Ptuju, s kakšnimi proble-
Gostje na okrogli mizi - (od leve) dr. Stefan Celan, mag. Miran Kerin in Lidija Majnik so poželi odobravanje občinstva.
mi se soočajo in v kakšni meri so tukaj udeleženi mlajši. Zvedeli smo, da se na tem področju obeta nova zakonodaja, od vlade in parlamenta pa je seveda odvisno, kakšna bo.
Obravnavana tema zadeva celotno mladinsko populacijo, od vrtca pa do srednje odrasle dobe.
Zato je škoda, da na razpravi ni sodelovalo več gostov iz različnih političnih opcij, saj je raznolikost tista, ki nas bogati, ki nam omogoča spoznati različna razmišljanja in prinaša napredek v družbi.
Vasja Strelec
Bodi cool
Mladinski svet Mestne občine Ptuj pripravlja v novembru predavanja za mladino in starše. V okviru projekta Bodi cool se bosta zvrstili dve predavanji, prvo na temo spolne vzgoje za mlade in drugo na temo droge in mladi. Predavanji bodo vodili priznani strokovnjaki za posamezna področja.
Predavanje na temo spolna vzgoja za mlade bo v petek,
18. novembra, in bo namenjeno predvsem osnovnošolcem zadnjih dveh razredov osnovne šole.
Predavanje na temo droge in mladi pa bo potekalo v petek,
25. novembra, ob 18. uri. Ta
tema bo namenjena osveščanju
IUVENE* PETOVIA
MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE PTUJ
osnovnošolcev, srednješolcev in tudi staršev.
Mladinski svet vljudno vabi vse mlade in tudi starše na predavanja, saj verjamemo, da bomo skupaj odgovorili na mnogokatero vprašanje in dilemo, ki se pojavljajo ob temah, kot sta spolna vzgoja in droge med mladimi.
Mirjana Nenad
SADJARJI
VRTIČKARJI
0510
VINOGRADNIKI PRIDELOVALCI ZELENJAVE
OBOGATITE SVOJO ZEMUO S KVALITETNIM
KOMPOSTOM!
V jesenski akciji vam ponujamo:
Kompost v 30 I vrečah 400,00 SIT za kos Kompost razsut 3.000,00 SIT za m
Kompost lahko kupite na CERO Gojke, večje količine vam lahko nasujemo v velike vreče (big bag) ali pa pripeljemo.
Za dodatne informacije pokličite:
(02) 780 90 27
Nekatere novosti Zakona o prekrških in Zakona o varnosti v
cestnem prometu - VI. del
Za volan osebnega avtomobila še pred 1 8. letom, vendar s spremljevalcem
Med temi so priprave kandidatov za voznike motornih vozil in usposabljanje voznikov začetnikov. V mnogih državah članicah EU, R Sloveniji kot tudi na območju Upravne enote Ptuj in MO Ptuj v zadnjih letih narašča število prometnih nesreč z udeležbo mladih voznikov starih do 24. let. Med temi izstopajo vozniki osebnih avtomobilov, ki so mnogokrat povzročitelji prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V mnogih primerih so vzrok nesreče pomanjkanje vozniških izkušenj, precenjevanje svojih sposobnosti z vozili srednjega ali višjega cenovnega razreda, visoke prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti in opitost.
Da bi bili v prihodnje v cestnem prometu usposobljeni vozniki, je zakonodajalec omogočil mlajšim kandidatom za voznike osebnih avtomobilov posebno obliko priprav. Kandidati za voznike B-kategorije se bodo lahko teoretično in praktično usposabljali v avtošoli po predpisanem programu pred dopolnjenim 17. letom starosti. Usposabljanje iz vožnje motornega vozila ne sme biti krajše od 20 ur, preizkus znanja pa mora biti opravljen po programu pred dvočlansko komisijo avto-šole. Po opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in vožnje motornega vozila B-kategorije sme oseba voziti osebni avtomobil ali štiri-
kolo, čeprav še ni dopolnila 18 let starosti, vendar le, če jo med vožnjo spremlja spremljevalec. To je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov, ki je star najmanj 30 let in ima najmanj sedem let veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B-kategorije in v evidenci nima več kot pet kazenskih točk. Pod enakimi pogoji so lahko spremljevalci stari starši, strici ali tete ter bratje in sestre, če s tem pisno soglašajo starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki kandidata. Spremljevalec mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje, ki ga mora imeti kandidat za voznika pri sebi. Kandidat za voznika mora
imeti med vožnjo pri sebi tudi veljavno zdravstveno spričevalo, spremljevalec pa veljavno vozniško dovoljenje vozil B-kategori-je. Pod navedenimi pogoji sme oseba voziti osebni avtomobil ali štirikolo (štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerih masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu tovora ... 36. tč. 23. čl. ZVCP), dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil B-katego-rije oziroma največ šest mesecev po dopolnjenem 18. letu starosti. Ce kandidat za voznika ali spremljevalec kršita določila iz prejšnjega odstavka, se kaznujeta z globo najmanj 120.000 tolarjev (139. čl. ZVCP).
V obdobju vožnje s spremljevalcem morata kandidat za voznika in spremljevalec opraviti vsaj dve uri vožnje z učiteljem (inštruktorjem) vožnje.
Voznik začetnik, ki je po opravljenem vozniškem izpitu pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil kategorije A in B, mora v roku enega leta opraviti program dodatnega usposabljanja v skupnem trajanju 12 ur. Vozniško dovoljenje s statusom voznika začetnika se izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti, če pa je oseba starejša od 21 let, pa za dobo dveh let po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Voznik začetnik ob vozniškem dovoljenju dobi tudi karton voznika začetnika za spremljanje dodatnega usposabljanja voznika začetnika, na katerem morajo izvajalci programa potrditi opravljene obveznosti.
Določbe priprav kandidatov za voznike vozil A- in B-kategorije (vožnja s spremljevalcem, dodatno usposabljanje voznika začetnika) se bodo začele izvajati v dveh leti po uveljavitvi ZVCP (1. januarja 2007).
Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Pričenjamo s strokovnimi izobraževanji:
. TRGOVSKI POSLOVODJA . GOSTINSKA DELA - kuhar,
natakar
. KNJIGOVODSKA DELA . TEČAJI TUJIH JEZIKOV . TEČAJI RAČUNALNIŠTVA
Zaupajte nam - ne bo vam žal!	. TEČAJ ZA VILIČARISTE
Zahtevajte katalog in podrobne informacije!	• TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA
Tel.: 02 749 21 50, 749 21 51
^/hyrn/t 29
MEDNARODNO SODELOVANJE/
ŠPORT
Ptujska tekaška delegacija v nemškem partnerskem mestu
Burghausen
Tekaška delegacija Mestne občine Ptuj se je na povabilo Gerharda Huebnerja, mestnega svetnika in člana komiteja za pobratena mesta v partnerskem Burghausnu, 16. oktobra udeležila 5. mednarodnega teka preko mostov, ki povezujeta mesti Burghausen in Ach v Avstriji. Razgibana tekaška steza, v dolžini 9,1 km, je bila speljana po mestnih ulicah, po parku ob reki Salzach in dveh mostovih. Po njej je teklo približno 500 ljubiteljev teka. S ploskanjem so nas vzpodbujali tudi številni prijazni gledalci ter gostitelji mesta.
Ptujsko skupino so sestavljali: Nataša Hercog, njen desetletni sin Aleš Hercog, Matjaž Farič, Ivan Črešnik. Anton Pravdič, Anica Ternovšek in
Desetletni Aleš Hercog se je udeležil teka na 3.4 km dolgi progi.
Majda Murko ter spremljevalka in prevajalka Karmen Ivančič. Dan pred tekom smo si pod vodstvom Gerharda Huebnerja ogledali zgodovinske znamenitosti starega mestnega jedra z gradom in bližnjo okolico. Tekačice smo skupinsko dosegle odlično tretje, tekači pa odlično četrto mesto. Aleš, ki je star IO let, je na progi 3,4 km med 64 moškimi različnih starostnih kategorij dosegel absolutno 18. mesto. Z dose-
Tekaška delegacija MO Ptuj pred mestno hišo v Burghausnu
ženimi rezultati smo bili zelo zadovoljni, saj smo tekli ob čisti, mirni, hladni reki pri temperaturi tri stopinje. Na Ptuj smo se vrnili z vtisi lepih doživetij in nepozabnimi spomini, saj smo na teku premagali in presenetili sami sebe.
Z udeležbo ptujske delegacije na 5. mednarodnem teku preko
mostov je bil vrnjen obisk tekaški delegaciji iz Burghausna, ki se je ob letošnjem praznovanju dneva državnosti, 25. junija, udeležila maratona - mednarodnega teka partnerskih in prijateljskih mest po ulicah starega mestnega jedra Ptuja.
Majda Murko Foto: Gerhard Huebner
Naslednjo zimo olimpijski bazen pokrit z balonom
Terme Ptuj naj bi postale novo središče vodnih športov, tudi vaterpola
Terme Ptuj so že nekaj časa znane kot štajersko kopališko središče, v naslednjih letih bodo postale tudi novo središče vodnih športov. Vodilni možje Term so se odločili, da bodo pred naslednjo zimo z balonom pokrili zunanji olimpijski bazen in omogočili razvoj plavanja, vaterpola ter drugih vodnih športov. Že letos so na novo ustanovili vaterpolski klub, da bi bazen ob odprtju ahko deloval v polnem zagonu.
»Ze ob začetku letošnjega leta smo imeli razgovore z Vaterpolsko zvezo Slovenije, ki želi čim bolj razširiti vaterpolo in njegovo priljubljenost po Sloveniji. Ker imamo na Ptuju primerne kapacitete za razvoj tega športa, smo se odločili, da ob plavalnem klubu ustanovimo vaterpolski klub. Za zdaj smo bili vezani na
poletno sezono, a to se bo že naslednje leto spremenilo, saj bomo olimpijski bazen pokrili z balonom. Potem bodo idealni pogoji za razvoj vodnih športov. Ob plavanju in vaterpolu bi radi na Ptuju uvedli še vodne skoke in sinhrono plavanje,« je povedal Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj. Treningi vaterpolistov bodo to zimo potekali v slabših razmerah, saj še ni primerne opreme za igranje vaterpola, pokriti bazen je le 25-metrski in večinoma zaseden. »Letošnjo zimo bodo morali vaterpolisti še malo
stisniti zobe, že naslednjo bodo razmere odlične. Klub smo ustanovili iz nič in šele v treh do štirih letih pričakujemo pravi vaterpolo na Ptuju. Sodelovanje med menoj in upravo mariborskega kluba ni bilo najboljše, zato sem se odločil za ta izziv, ki mi ga je ponudila zveza,« je povedal novopečeni trener ptujskega kluba Marko Kremžar.
»Za zdaj je klub v povojih, saj nimamo pravih pogojev za trening. Nimamo še žog in mrež za zaščito oken v notranjem bazenu, zato še ne moremo imeti pravih treningov. Na bolj ali manj rekreativnih treningih se zbira skupina 15 fantov, starih od 16 do 30 let, in se spoznava z osnovami vaterpola. Vendar je zanimanje vedno večje in čeprav šola vaterpola še ni uradno odprta, se nam že pridružujejo mlajši dečki. Ko bomo primemo opremili bazen in uredili termine za trening, bomo počasi začeli sestavljati šolo za mlade vaterpoliste in mogoče
bomo že letos igrali na tekmah za dečke do deset let,« je razložil Kremžar.
Že naslednje leto bodo najverjetneje igrali v ligah nekaterih mlajših kategorij, mogoče v drugi članski ligi. Trener Kremžar in idejni oče ptujskega vaterpola Andrej Klasinc imata dolgoročne načrte - ustanoviti prvoligaški klub z močnim podmladkom v dobri vaterpolski šoli. Vzpostavili so tudi sodelovanje s plavalnim klubom. Kremžar je razložil: »Kar nekaj vaterpolistov začne trenirati plavanje in potem zaradi večje dinamičnosti in zanimivosti prestopi v vaterpolske vrste. Zato smo se tudi povezali s plavalnim klubom, ki med svojimi varovanci promovira naš šport in nam tako pomaga pridobiti čim več tistih, ki jih ta šport zanima.«
Žiga Brdnik, Ivo Kornik Foto: Črtomir Goznik
Sr a <hS
Sprostitev, zabava in druženje
Medobčinsko prvenstvo v jesenskem krosu OŠ in ŠC Ptuj
Videmski jesenski kros je rezultat izjemne športne kulture, ki smo ji priča na tem prostoru. Tek je postal ena najbolj privlačnih prostovoljnih aktivnosti mladih, bodisi kot spektakel, ki ga spremljajo kot gledalci, bodisi zaradi potrebe po gibanju. Da je res tako, potrjuje množičen odziv osnovnošolcev in srednješolcev, saj je progo, speljano ob Dravinji, preizkusilo preko 600 tekačev in tekačic. Športni boj desetih osnovnih in štirih srednjih šol pa je bil zanimiv vse do konca.
Množična udeležba na medobčinskem jesenskem krosu na Vidmu.
Vsi, ki so se še spoznavali s tekmovalno konkurenco, so suvereno brez pretiranih naporov in v zavidljivi hitrosti pretekli določeno razdaljo ter prišli na cilj. Resda eni malo hitreje kot drugi; nekateri so presegli svoje zmožnosti, drugim se tek ni izšel povsem po pričakovanjih in željah. Vsi vemo, da zmorejo še več in bodo to že kmalu tudi pokazali. Imajo izvrsten zgled v tekaško bolj izkušeni skupini Atletskega kluba Ptuj.
Toda bolj kot čas so za tekače
pomembna spoznanja ob soočenju s samim seboj. Od spoznavanja premagovanja napora do občutenja radosti, prijateljstva in družabnosti, ki ga ponuja svet teka. In le to - ne pa doseženi čas - v resnici polni prave tekače.
Naj omenim, da jesenski kros, ki je letos pod geslom Tecimo skupaj, z veliko odgovornostjo do športa mladih že od leta 1993 prirejata OS Videm pri Ptuju in Športni zavod Ptuj. Odgovorni za organizacijo, na čelu z ravnateljico OŠ Videm Marijo Šmigoc,
Najboljši v konkurenci dijakov, letnik 1990, je bil Denis Krajnc s Poklicne in tehniške šole Ptuj.
V konkurenci učenk, letnik 1992, je bila zmagovalka Maruša Malovič iz DŠ Ljudski vrt.
njenim pomočnikom Štefanom Murkom, vodjem tekmovanja, športnim pedagogom Jožetom Šoštarjem in strokovnim delavcem Športnega zavoda Ptuj Marjanom Lenartičem, so se tudi tokrat zelo potrudili, da je vse potekalo na visoki ravni ter da so v idiličnih Halozah prav vsi doživeli topel sprejem.
Sodniški zbor AK Ptuj z mednarodnim atletskim sodnikom Francem Ivančičem in starter-jem Ivanom Klaričem v ospredju se je zelo trudil ter za tekače poskrbel tako, kot je zapisano v pravilih.
Upravičeno zadovoljen in ponosen na opravljeno delo je bil na koncu Jože Šoštar: »Z veliko truda in zagnanosti smo uresničili, kar smo načrtovali. Na šolski ravni je tek sredstvo, je način, kako usmerjati in porabljati
odvečno mladostno energijo, ne da bi pri tem škodovali sebi in družbo nasploh. V tem smislu velja Kros Videm '05 omeniti kot družbeno higieno, ki mlade odvrača od različnih zasvojenosti in k strpnosti. Prireditev ni bila zgolj tekmovalnega značaja, zato je zmagovalec vsak, ki se je teka udeležil.«
Nasmejani in navdušen je bil tudi Marjan Lenartič: »Z namenom promocije teka v naravi in izpostavljanja tekmovanj, ki hkrati opozarjajo, da šport temelji na moralnih vrednotah - poštenost, nesebičnost, prijateljstvo, sočutje ... - uresničujemo projekt jesenskih krosov na Vidmu, ki vključuje vse segmente šolske športne prakse.«
Ivo Kornik Foto: Marjan Lenartič
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
SVITO VALNO
Ql msilii
----PTUJ --------------------
deluje v prostorih Ljudske «vverze Ptuj. Mestni trg 2. Ptuj
Ponujamo vam brezplačno informiranje m svetovanje:
OSEBNO-
vsak darv od 8.00 do 15.00. vsako sredo: od 14.30 do 17.30 ter vsak petek: od 8.00 do 13.00 PO TELEFONU:
Vsak darv od 8 00 do 15.00 no Številu: 02 749 21 53 PO ELEKTRONSKI POŠTI:
Na naslovu, svetovan ic^luptui oro
^2252 ' *.. r~~
V BÖRZÄZNANJA
OHOANIZl*ANO
SAMOSTOJNO
JBÙKM.
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE no Ljudski «uveni Ptuj vam nudi brezplačno učenje: angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine ter španščine s pomočjo računalnika. Word. Excel. Power Point, neomejen dostop do Interneta.
Od ponedeljka de četrtka nas lahko obtlčete med 07. in 18 uro. ob petluh pa med 07. in 13. iro.
ZAKAJ POKLICATI ALI OBISKATI BORZO ZNANJA?
Vas zanima izdelovanje slik iz peska?
Ste morda numizmatik? Obvladate skrivnosti kitajske kuhinje? Znate nendko. pa ne upate spregovoriti?
Bo radi plesali sodobne plese? Potrebujete znanje matematike, fizike ali kemije?
OGLASITE SE PRI NAS AU NAS POKLIČITE - Je brezplačno!
Vsak dan: od 8.00 do 1500 ra številki: 02 749 21 51 no spletu: ptui#barzoznonio. fi
Kzzzszaj
ATLETIKA / TEKMOVANJA OB KONCU SEZONE
N/
Pajtlerjeva izboljšala rekord Čeplakove
Člani Atletskega kluba Keor Ptuj so zelo uspešno nastopali na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Najbolj je odmeval državni rekord Laure Pajtler na 600 metrov, kjer je izboljšala 14 let star rekord Jolande Čeplak, Nina Kolarič je postala državna prvakinja v skoku v daljino za mlajše
člane do 23 let, Rok Grdina je pionirje, klub pa je organiziral
Prvo soboto v oktobru je na troboju pionirskih atletskih reprezentanc Hrvaške, Madžarske in Slovenije na Reki odlično nastopila Laura Pajtler iz Atletskega kluba Keor Ptuj. Uresničile so se napovedi njenega trenerja Franca Ivančiča, da je Laura sposobna na 600 metrov v idealnih razmerah teči bolje od štirinajst let starega državnega rekorda za pionirke, ki je bil do sedaj v lasti naše šampionke Jolande Čeplak. Svoj razkošen tekaški talent, odlično pripravljenost in tekmovanje v močni mednarodni konkurenci je Laura lepo izkoristila. Najboljša slovenska znamka za atletinje do petnajstega leta
osvojil srebro v osmeroboju za tekmovanje v mnogoboju.
Kok Grdina
starosti sedaj znaša 1:33,55, kar je za 19 stotink sekunde bolje od Čeplakove. Državni rekord je vrhunec letošnjih Laurinih uspe-
hov, ki so se začeli z naslovom državne šolske prvakinje na 1000 metrov in nadaljevali z dvema državnima naslovoma na 600 in 1000 metrov.
V dresu državne reprezentance sta nastopila še dva Ptujčana, Mitja Horvat in Kok Grdina. Mitja je tekel na 300 metrov in s časom 37,94 zasedel peto mesto. Prav tako je bil peti Rok, na 100 metrov z ovirami, kjer je svojo osebno znamko izboljšal kar za dobre pol sekunde na 14,28 sekunde. To je bila odlična napoved za državno prvenstvo v mnogobojih, kjer je Rok med pionirji osvojil srebro. Nadarjeni mladi ptujski atlet je skupno nanizal kar pet osebnih rekordov v posameznih disciplinah. Rokov dosežek velja posebej pohvaliti, saj mnogoboj med poznavalci atletike velja za kraljevsko disciplino, ki je krivično odrinjena na rob medijskega zanimanja.
Nina Kolarič je zadnjo septembrsko soboto okrepila vrste ljubljanskega atletskega kluba Kronos na Pokalu evropskih klubskih prvakov za mladince - skupina C, ki je potekalo v švicarskem Frauenfeldu. Z zmagama v skoku v daljino in troskoku je kot najboljša posameznica izdatno pripomogla k zmagi ženske vrste Kronosa, ki je s tem napredoval višje v sistemu tekmovanja, v skupino B. Teden dni pred tem je Nina v Novi Gorici naslovu mladinske državne prvakinje, dodala še naslov najboljše v kategoriji do 23 let.
Zadnji septembrski konec tedna je Atletski klub Keor Ptuj organiziral drugo tekmovanje v letos ustanovljenem Štajerskem pokalu v mnogoboju, kjer sodelujejo Maribor, Slovenska Bistrica in domačini.
Uroš Esih
DESETI MEMORIALNI TURNIR URHA STRAŠKA
Zafošniku memorialni turnir
WTK Ptuj je v začetku oktobra odlično organiziral deseti memorialni namiznoteniški turnir v spomin na tragično preminulega mladega igralca Urha Straška. Nastopilo je 53 igralcev in 16 igralk. Prvo mesto je osvojil Gregor Zafošnik, sicer Ptujčan v dresu mariborskih državnih prvakov ŽNTK Finea, ki je v finalu premagal Velenjčana Jureta Slatinška s 4 : 2. V ženski konkurenci je v finalnem dvoboju Izolčanka Kristina Rahotin s 4 : 3 ugnala Katjo Tomažič iz Preventa Radlje.
Urh Strašek je osvojil dosti odličij.
Foto: NTK Ptuj
»Vsake zmage sem vesel, te na domačem terenu pa še posebej. Urh Strašek je bil izjemen igralec, ki je koval vedno nove načrte. Kdo jih bo zdaj uresničeval? Kdorkoli jih bo, njegovi dosežki mu bodo lahko še dolgo v vodi-
lo.	In hkrati nepozaben spomin
nanj,« je dejal up slovenskega »pingača« Gregor Zafošnik.
Že deseto leto zapored je NTK Ptuj izdal tudi bilten, posvečen Urhu Strašku, kjer v uvodni besedi župana dr. Štefana Čelana, ki je turnir počastil s svojo prisotnostjo, preberemo:
»Včasih so neposredni razlogi za vzpostavljanje vzorov in idealov v žalostnih dogodkih, kot je nenadna smrt ustvarjalnega, mladega človeka, na katerega je bila okolica ponosna. Tako je v primeru spominskega turnirja Urha Straška, s katerim se Namiznoteniški klub Ptuj
in udeleženci turnirja ter širša javnost vsako leto spomnijo na tragično smrt Ptujčana, nekdanjega člana kluba, čudovitega igralca in športnika ter učenca, katerega vzgled in duhovna moč ter kolegialni odnos so močno in za vedno zaznamovali njegove sovrstnike, igralce in trenerje.«
URH KOT IGRALEC
Urhova izjemna športna pot se je pričela leta 1985 z vključitvijo v NTK Poetovio. Namizni tenis je postal pomemben del njegovega bivanja, dogajanja, pripadnosti, učenja, dela, načrtov in sanj. Takšno pot so lahko tlakovali in ustvarjali le redki, samo ljudje z izvirno in močno osebnostjo. Urh je bil eden izmed njih in nezamenljiv. Vedno prisoten, z ognjevitim značajem in neizčrpno energijo, ustvarjalnostjo in domišljijo.
V trenutku krize, med tekmami in tudi v življenju, je Urhov vstop in nastop izžareval nalezljivo vero, optimizem, prepričanje, ki so dogodke čudežno usmerjali
k uspehu. In takih zmagoslavnih dni je bilo v letih pohodov po Sloveniji, bivši Jugoslaviji in Evropi toliko, da so Urhu Strašku dali ustvarjalno, polno in zelo bogato življenje. Bil je iz manjšine, ki je mnogo več dajal kot dobil in prav zaradi tega človeško mnogo bogatejši.
Po celodnevnem tekmovanju so razglasili najboljše in podelili prehodna pokala in pokale v trajno last. Ta prijema dolžnost je bila v domeni Bojana Terbuca, predsednika NTK Ptuj, in Silva Straška. Urhovega očeta.
» Vse do smrti je bil Urh osrednja oseba v mojem življenju in moj veliki zaklad. Njegova izguba me je zelo prizadela in današnja športna prireditev mi je znova prebudila bolečine. Hvala NTK Ptuj za pozornost in sočustvovanje z nami,« je užaloščena povedala mati Marija Strašek.
Ivo Kornik
22 Šftipcan
ŠPORTNA DRUŠTVA/ JUBILEJI
Jubilej Kluba borilnih veščin Ptuj
Klub borilnih veščin Ptuj je 30. jubilej proslavil v dvorani Šolskega centra Ptuj s krajšo slovesnostjo in državnim prvenstvom v semi kontaktu kikboksa v soboto, 8. oktobra 2005.
Dobitniki priznanj z županom dr. Štefanom Čelanom
Leta 1975 je bil na Ptuju ustanovljen karate klub, ki se je leta 1988 preimenoval v Klub borilnih veščin Ptuj in to ime nosi še sedaj. Eden najstarejših in najuspešnejših klubov borilnih športov pri nas praznuje letos 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja.
V Klubu borilnih veščin Ptuj so v minulih letih vzgojili kopico odličnih tekmovalcev in tekmovalk, tudi svetovne in evropske prvake v kikboksu. V reprezentanci Jugoslavije so nastopali Milan Brumec, Edvard Štegar,
Martin Golob, Alojz Vidovič, Vladimir Sitar in Stanko Satler. Sitar, avtor doslej edinih dveh naših knjig v kikboksu, je že več kot dvajset let prvi trener kluba, več kot deset let selektor slovenske kikboksing reprezentance in najzaslužnejši za razvoj ptujskega kluba, ki mu osem let predseduje dr. Zoltan Mileta. V zadnjih letih so ime kluba po Sloveniji in svetu ponesli Nadja Šibila. Matej Šibila, Marcel Fekonja, Davorin Gabrovec, Sabina Kolednik in Aleksander Kolednik.
Vladimir Sitar
Dr. Zoltan Mileta
V času samostojne Slovenije pa je ptujski klub doživel svoj vrhunec, saj je za reprezentanco nastopalo kar petnajst članov in članic, ki so posegli po naj-
višjih mestih na največjih tekmovanjih.
V Klubu borilnih veščin Ptuj zelo aktivno delujejo tudi sodniki. Marjan Šibila ima mednarodno licenco in sodi na evropskih ter svetovnih prvenstvih. Predsednik nadzornega odbora Kickboxing zveze Slovenije je že drugi mandat aktivni član kluba Franc Slodnjak. V klubu poudarjajo, da so ponosni na prehojeno pot in njihov prispevek k razvoju kikboksa in športa v celoti.
UGLEDNE OSEBNOSTI KIKBOKSA
Za ta šport je poleg sedanjih zaslužna tudi vrsta nekdanjih znanih in spoštovanja vrednih imen:
-	ustanovitelji kluba: Dušan Seničar, Boris Rogina, Franc Primc, Edvard Štegar, Srečko Arnuš in Aleš Mlač;
-	predsedniki: Franc Primc, Maks Bračič, Zvone Zinrajh, Drago Rus, Gorazd Štumberger, Martin Golob;
-	treneiji: Srečko Arnuš (1. trener), Dušan Pavlica, Kristjan Slodnjak, Edvard Štegar, Vladimir Sitar.
Besedilo in foto: Ivo Komik
(nadaljevanje v prihodnji številki)
Na Ptuju šahirajo že 70 let
Šahovsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno v jeseni leta 1935 pod imenom Ptujski šahovski klub. Pravila društva je potrdila Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani 2. aprila 1936 in so shranjena v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Ptujski šahovski klub je imel svoje prve igralne prostore v kavarni Evropa, prvi predsednik društva pa je bil dr. Jurij Sluga (1894-1967), odvetnik na Ptuju.
Med drugo svetovno vojno je delovanje kluba zamrlo in ponovno oživelo po vojni 9. novembra 1946, ko je bila ustanovljena Šahovska sekcija Fizkultumega društva Ptuj, ki je sprejela program dela, na osnovi katerega je pričela organizirano šahovsko dejavnost. Predsednik sekcije je bil do 29. septembra 1947 dr. Jurij Sluga, ko je predsedniško funkcijo prevzel Anton Kancler, sodnik ptujskega sodišča.
Od skromnih začetkov so ptuj-
ski šahisti prišli do slovesa enega najbolje organiziranih klubov v Sloveniji. Uspehi v mednarodnem merilu so se vrstili v organizacijskem in tekmovalnem merilu, na sodniškem področju in v dopisnem šahu. Na Ptuju sta šahirala Anatolij Karpov in Viktor Korčnoj ter mnoge druge zvezde svetovnega šaha. Današnje Šahovsko društvo Ptuj - Veplas Velenje šteje okoli 100 članov. Najvidnejši igralci so Danilo Polajžer, mednarodni
mojster s prvim balom za velemojstra, ki klubu tudi predseduje, Grega Podkrižnik, mojster Fide, Aleksander Beljavski, velemojster, slovenski olimpijski reprezentant, in Anita Ličina, mednarodna mojstrica s prvim balom za velemojstrico, večkratna prvakinja Slovenije in petkratna članica slovenske olimpijske reprezentance.
Eden najobetavnejših mladih šahistov je Žan Belšak iz Cirkulan. Osvojil je že naslov prvaka Slovenije v starostni skupini do 12 let.
Sodobno Šahovsko društvo Ptuj odlikuje odlična organizacija mednarodnih šahovskih turnirjev. Glede na tradicijo, kvaliteto in število članstva velja za eno
najmočnejših v Sloveniji, saj se članska ekipa vsako leto uvrsti v ožji krog državnih prvakov.
Pomemben del delovanja društva bazira po besedah Danila Polajžerja na delu z mladimi: »Treningi temeljijo na individualnem delu, proučevanju partij starih šahovskih mojstrov, taktiki in strategiji igre, predvsem pa nadebudnežem omogočamo, da veliko igrajo. Recept, da bodo svoje nesporne potenciale razvili do konca, se skriva v trdem delu, brez tega pa tudi vidnejših mednarodnih uspehov ne gre pričakovati. V mladih šahistih imamo čvrsto jedro in upanje na svetle trenutke ptujskega šaha.«
Ivo Kornik
(nadaljevanje v prihodnji številki)
ffoz/m/t 23
PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND
Razgibali naše mesto
S prihodom jeseni je Športni zavod Ptuj organiziral že tradicionalni Ptujski športni vikend. M sodelovanju s številnimi športnimi društvi, klubi, vrtcem, šolami in ostalimi ponudniki športno-rekreativnih vsebin je pripravil več kot petdeset programov v več kot tridesetih športnih panogah. Športni vikend je bil namenjen vsem Ptujčanom, ne glede na starost. Vsebina letošnjega je potekala pod sloganom Razgibajmo naše mesto.
Cilj tega projekta je vsekakor, da se vse Ptujčanke, Ptujčani in ostali, ki niso vključeni v redno vadbo, udeležijo brezplačnih rekreativno-športnih programov in se odločijo za nov izziv v svojem življenju, bolj zdrav način življenja, ostalim pa dodatna vzpodbuda in možnost rekreacije, druženja in sprostitve. Osnovni namen tradicionalnega Ptujskega športnega vikenda je najširšemu krogu ljudi ponuditi informacije o programih športne rekreacije v njihovem okolju, povečati število športno aktivnih ljudi v MO Ptuj in število izvajalcev športno-rekreativnih programov.
Po podatkih izvajalcev programa (bilo jih je okrog štirideset) je tradicionalni Ptujski športni vikend v tem letu dobro uspel, kar se pa moramo zahvaliti tudi lepemu vremenu. Občani so bili o programu aktivnosti dobro informirani, saj so bile izdelane zloženke s programom, ki jih je bilo moč dobiti v središču mesta na stojnici, po šolah, vrtcih in ostalih ustanovah. Plakati so opozarjali mimoidoče na raznih mestih. Posebej je potrebno pohvaliti najmlajše in najstarejše udeležence. Množično
je bila obiskana telovadnica v OŠ Mladika, kjer so potekale športne igre za otroke s starši. Najmlajša udeleženka izleta v Bistriški Vintgar v izvedbi Vrtca Ptuj je bila še ne tri leta stara deklica, najstarejša udeleženka pa jih je štela čez petinsedemdeset. Več kot dvesto otrok se je v soboto zbralo na zelenici pod ptujskim gradom v izvedbi športnega društva Juhu-hu, kjer so lahko jahali, skakali po trampolinu, se spustili z raftom po grajskem klancu ali pa se zabavali z maskoto Juhi. Veliko zanimanja je bilo za padalstvo in za pilote motornih letenj na letališču v Moškanjcih. Na kartodrom v Hajdošah je prišlo 74 obiskovalcev, ki so se preizkušali v vožnji z gokardom. Po izjavi predsednika AMD Uroša Langerholca je povpraševanje po tej športni panogi vse večje. Ljubitelji konjeništva so tri dni uživali v Konjeniškem klubu na Rogoznici, še posebej v predstavi Moj soplesalec konj in jahanju. Najbolj zanimiva dejavnost je bilo balinanje, ki sta ga organizirali športni društvi Center in Panorama, na baliniščih na Vičavi in na dvorišču Potrčeve 34. Sodelovali so občani pri-
Orijentacijska hoja v Ljudskem vrtu.
letne starosti, v tej dejavnosti so našli veliko športnega užitka. Ker vseh aktivnosti ni možno posebej opisat, lahko le omenimo, da je bilo veliko zanimanja še za ostale dejavnosti ...
Projekt so podprli: Mestna občina Ptuj, Fundacija za financiranje športnih organizacij RS in Nes Askot.
»Šport je okno v svet, je način Življenja, je pot ... Razvedrilo in sprostitev s telesno aktivnostjo naj postane nepogrešljiv del slehernega dne. Športno doživetje s prijatelji, dolg sprehod v naravi, družinski konec tedna, prijateljsko merjenje moči s sosedi v ulici so veseli in sproščeni trenutki. Ti so največkrat »sokrivi« za dobro počutje, bistrost duha, zadovoljstvo, veselje in za zdrave medčloveške odnose. Zavedajmo
se, da le redna športna aktivnost omogoča zdravo življenje ter ravnovesje telesnih in duševnih moči,« je bil zadovoljen Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj. Ste vedeli, daje telesna neaktivnost eden od desetih glavnih vzrokov za smrt in prizadetosti v svetu? Morebiti ste, a kaj, ko ste tudi vi med tistimi, ki svojo telesno nedejavnost opravičujete s tem, da nimate časa. Kdaj ga boste imeli? Torej, storite kaj zase. Že danes. Poskrbite za zdrav način življenja. Vse glasnejša so opozorila, da moramo za svoje zdravje v prvi vrsti narediti največ sami. Ste pripravljeni? Že danes?
Ivo Komik Fotoarhiv Športni zavod
Hura prosti čas - jesenske počitnice, 2.-6. november
V Športni dvorani Mladika znova veselo in razigrano. Pestra ponudba brezplačnih strokovno vodenih športnih in
prostočasnih aktivnosti v času prihajajočih jesenskih počitnic.
Ptujski športni delavci in stro- ponovno odpira vrata Športne zavoda Ptuj.
kovnjaki ugotavljajo, da bi se otroci in mladina v prostem času radi ukvarjali s športom, a zato nimajo ustreznega prostora. Večina športnih objektov, igrišč in telovadnic je zanje namreč nedostopna, ker so med počitnicami in prazniki zaprti. Tako mladini ne preostane drugega, kot da prosti čas preživlja na ulici. Zaradi tega so pri Športnem zavodu Ptuj in Centru interesnih dejavnosti Ptuj pristopili k vseslovenskemu projektu Hura, prosti čas. Projekt
dvorane Mladika. V ta namen bo v času jesenskih počitnic organizirana strokovno vodena vadba otroke v vrtcih, učence in dijake. Na voljo bodo različne športne in prostočasne aktivnosti.
Izdelali smo tudi spletno stran, ki ponuja vse potrebne informacije o projektu, umiku vadbe ... Zainteresirani lahko vse informacije dobijo na tel. 787 76 30, 780 55 40, na www.sportni-zavod-ptuj.si/jesen2005/ ali na sedežu CID Ptuj oz. Športnega
Projekt podpirajo Fundacija za šport RS in Mestna občina Ptuj.
Športni zavod Ptuj in CID Ptuj
Sreda, 2. 11.	Nogomet OŠ od 9.-12. ure	Nogomet SŠ od 12. do 15. ure	Hip hop od 9.-12. ure	Aerobika od 12.-15. ure
Četrtek, 3. 11.	Strelstvo od 10.-12. ure	Otroški plesi - vrtec; od 9.15. ure		
Petek, 4.11.	M. rokomet od 9. -15. ure	Rokomet od 12. do 15. ure	Otoški plesi-O.Š od 10.-12. ure	Veseli direndaj; od 9. -15. ure
Sotto ta, 5.11.	Hokej od 9. -11. ure	Košarka od 11. do 13. ure	Atletika od 10.-12. ure	
Nedelja, 6. 11.	Otroške igre od 9. -12. ure			
ŠPORTNI ZAVOD
PTUJ
22M)PTUJ CUCKOM? let . «2 Tl? ?» JO v
fit 02 787 7« 31
ŠPORTNE PRIREDITVE
november 2005
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Petek, 4.11.
20.00
Sobota, 5. 11.
Rokomet, člani MRK Drava : A. Praznik
Nedelja, 6.11.
7.30-17.00 Namizni tenis, OPEN turnir, člani in članice, NTK Ptuj Sobota, 12. 11.
16.00-20.00 Seminar capoeira - borilne veščine, Karate klub "DO" Ptuj
Od 17. do 20.11. Razstava malih živali
Sobota, S. 11. Namizni tenis, 1. SNTL članice, NTK Ptuj : Vesna 17.00
19.00	Kung-fu, turnir borilnih veščin, KUNG FU klub Ptuj	MESTNI STADION	
Sobota, 12. 11. 15.00	Rokomet, st. članice A, ŽRK Mercator-Tenzor : C. mesnine	Sobota, 5. 11. 14.00	Nogomet, 1. SNL, Simobil Vodafon liga, Drava : Primorje
16.00	Rokomet, ml. članice A, ŽRK Mercator-Tenzor : C. mesnine	Sobota, 19. 11. 14.00	Nogomet, L SNL, Simobil Vodafon liga, Drava : Nafta
17.00
19.00
Sobota. 19. II.
9.30: 10.30
12.00
Nedelja. 20. 11.
9.30-13.00
Sobota, 26. 11.
15.00
16.00
17.00
19.00
Rokomet, članice B, 1. B DRL ZRK Mercator-Tenzor : Zagorje
Rokomet, ŠD Rokometna šola Ptuj : Mavrica Rokomet, kadeti, MRK Drava : Prevent
Rokomet, turnir, mladinke, ŽRK Mercator-Tenzor
Rokomet, st. članice B, ŽRK Mercator-Tenzor : C. mesnine
Rokomet, st. članice A, ŽRK Mercator-Tenzor : Mile-niurn
Rokomet, ml. članice A, ŽRK Mercator-Tenzor : Mile-nium
Rokomet, članice B. 1. B DRL ŽRK Mercator-Tenzor : Sasa Kranj
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
Sobota, 5.11.
10.00
17.30
20.00
Nedelja, 6. 11.
17.00
Nedelja. 13. 11.
17.00
Nedelja. 16. 10.
17.00
Košarka, kadeti, KK Ptuj : Primorac Odbojka, članice, ŽOK Ptuj : Tabor Košarka, člani, KK Ptuj : Ruše
Košarka, mladinci, KK Ptuj : Maribor Košarka, mladinci, KK Ptuj : Rogaška Košarka, mladinci, KK Ptuj Banex
PROGRAM
&
NOVEMBER
cSMeslno (gledališče	2005
cPtuj
ZA OTROKE
5. 11. ob 10.00
in 11.30 Sten Vilar: PIKIN ROJSTNI DAN, režiser Sten Vilar; za abonma Lutka, Studio Anima Medvode Račka in izven
7., 8. in 9. 11. ob 9.30 in 11.00
za šole in izven
21.11. ob 9.30 in 11.00
za šole in izven
Alan Ayckbourn: KALISTO 7. režiser Dejan Sarič; Mestno gledališče Ptujj
Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, režiserka Ivana Djilas; Mestno gledališče Ptuj
Sobota, 19. 11.
10.00	Košarka, kadeti. KK Ptuj : Kemoplast
17.30	Odbojka, članice ŽOK Ptuj : Braslovče
20.00	Košarka, člani. KK Ptuj : Prebold
Nedelja, 20. 11.
9.00-14.00
Sobota, 26. 11.
20.(X)
Nedelja, 27. 11.
17.00
Odbojka, turnir, st. deklice ŽOK Ptuj Košarka, člani, KK Ptuj : Maribor Košarka, mladinci, KK Ptuj : Zreče
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sreda, 2. 11. 9.00-15.00	»Hura prosti čas« - jesenske počitnice
Četrtek, 3. 11. 8.00-16.00	»Hura prosti čas« - jesenske počitnice
Petek, 4. 11. 9.00-15.00	»Hura prosti čas« - jesenske počitnice
Sobota, 5. 11. 9.00: 13.00 17.00	»Hura prosti čas« - jesenske počitnice Namizni tenis 1. SNTL člani in članice, NTK Ptuj : Ediks; Merkur
ZA ODRASLE
Za abonma Odrasli Redni, Izbirni in izven
P II ob 19 00 Romana Ercegovič: MOLITEV ZEMLJI; Obredno gle"	'	‘ dališče Duša Zemlje
14. 11. ob 19.30
Elvis Bošnjak: SKAČI Z MANO PO TEH OBLAKIH,
režiserka Nenni Delmestre: Gledališče Koper
NA GOSTOVANJU
10., 11., 15. in 16. 11. ob 20.00
Tim Firth: NEVILLOV OTOK, režiser Dražen Ferenči-na; v GOML-u; Gledališče za otroke in mlade Ljubljana
18.	11. ob 19.00
19.	11. ob 19.30
22., 24. in 25.
11. ob 20.00
26. 11. ob 18.00
Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z MR. BEANOM,
režiserka Tijana Zinajič; v Ormožu
Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z MR. BEANOM.
režiserka Tijana Zinajič; v Velenju
Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z MR. BEANOM.
režiserka Tijana Zinajič: v Špas Teatru Mengeš
Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89. režiser Samo M. Strelec; v Slovenskih Konjicah
Info: 02/ 749 32 50, info(àmgp.si, www.mgp.si
ifypra/t 25
r
Program v novembru p t u j °
KLUB
Petek, 4. novembra, ob 21. uri JAZZ KONCERT - SAMO ŠALAMON TRIO feat. CARLO DEROSA & TYSHAWN SOREY (USA/SLO)
Gre za novi projekt mariborskega kitarista, ki bo tokrat na Ptuj pripeljal eno najboljših jazz ritem sekcij na svetu! Carlo DeRosa je eden najbolj iskanih basistov v New Yorku, redno igra z imeni, kot je Ravi Coltrane, Vijay Iyer, Ralph Alessi, Jason Moran in drugi. Se bolj zanimiv pa je 24-letni Tyshawn Sorey, ki trenutno velja za enega najbolj talentiranih bobnarjev v svetu jazza. Trenutno je član dveh vrhunskih zasedb, kot sta Dave Douglas Ensemble NOMAD in Steve Coleman & Five Elements. Zasedba bo predstavila avtorske kompozicije modernega jazza kitarista Sama Salamona.
Sreda, 16. novembra, ob 18. uri POTOPISNO PREDAVANJE O TUNIZIJI
Tunizijo in njene ljudi nam bo približala Andreja Jernejčič, ki nas je v lanski sezoni navdušila s čari Indije. Njena predstavitev obsega diapozitive, glasbo, oblačila, preproge, vodno pipo in tobak, posodo, pripomočke za izdelavo tatujev, minerale, fosile, kadila in parfume ..., da ne pozabimo na degustacijo sladice in kuharske recepte!
Na ogled je
RAZSTAVA OB 50-LETNICI DRUŠTVA IN ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE NA PTUJU
Vstop na vse klubske dogodke je prost!
SKUPNOSTNO DELO
SEMINAR ZELENI KLJUČ - 4. in 5. november na CSD Ptuj
Seminar spada na področje preventive in obravnava možnosti za ravnanje ob srečanju staršev z rabo prepovedanih drog pri otrocih in mladostnikih, možne ukrepe in razpravo o mejah našega vplivanja. Seminar vodi dr. Albert Mrgole, univ. dipl. psiholog in soc. kulture, svetovalni delavec, družinski svetovalec in mladinski delavec.
PTUJSKI MESTNI OTROŠKI PARLAMENT Tema: TABUJI
Torek, 22. november, ob 11. uri v CID MOTNJE HRANJENJA
V CID Ptuj lahko stopite v stik z Društvom TARA, ki nudi informacije in pomoč osebam z motnjami hranjenja, njihovim sorodnikom in prijateljem. Kontaktni telefon društva je 031 336 616.
PROSTOVOLJNO DELO
Lahko se pridružite prostovoljcem, ki pomagajo pri izvajanju naših programov, prireditev za otroke in mlade ter pri informiranju. Pokličite po telefonu ali se oglasite v CID!
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE PRAZNIČNE USTVARJALNE DELAVNICE
Potekale bodo tri zaporedne sobote: 26. novembra, 3. in 10. decembra.
26. novembra ob 10. uri v CID Ptuj bodo udeleženci izdelovali ADVENTNE VENČKE. Kotizacija za vsakega udeleženca je 1000 SIT.
FILMSKI VEČERI
Filmska sekcija omogoča brezplačne oglede umetniških filmov vsak četrtek ob 19. uri. Vabljeni vsi ljubitelji dobrega filma, ne glede na starost!
Četrtek, 10. november, ob 19. uri:
PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV
Režija: Clint Eastwood * ZDA, 2004 * Million dollar baby
Četrtek, 17. november, ob 19. uri:
VELIKA RIBA
Režija: Tim Burton, ZDA, 2003 Big fish
Četrtek, 24. november, ob 19. uri:
TEMAČNA VODA
Režija: Hideo Nakata * Japonska, 2003 * Dark water JESENSKE POČITNICE
REKREACIJA - PROJEKT HURA, JESENSKE POČITNICE!
Športni zavod Ptuj v sodelovanju s CID Ptuj v jesenskih počitnicah otrokom in mladim ponuja vrsto možnosti za športno rekreacijo. Prijavnice so na voljo na šolah.
FILMSKE PROJEKCIJE
Sreda, 2. november, ob 17. uri: KEN PARK, ZDA, 2003. Četrtek, 3. november, ob 17. uri: MESTO GREHA, ZDA, 2005. Petek, 4. november, ob 17. uri: SLABA VZGOJA, Španija, 2004.
JESENSKE GLASBENE DELAVNICE
V sodelovanju z Glasbeno šolo Karola Pahotja Ptuj - 2., 3., 4. in 5. november. Vaje z mentorji za posamezne instrumente in igranje v skupinah. Prijavnice so na voljo v osnovnih in srednjih šolah.
V CID Ptuj potekajo:
-	tečaj kitare pri Samu Šalamonu in Marku Korošcu,
-	tečaj znakovnega jezika gluhih z Marijo Koser,
-	plesna šola Power dancers s powerko Špelo,
-	nemška literarna skupina za osnovnošolce z Emilijo Mesojedec,
-	novinarska skupina s Polono Ambrožič.
MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER:
vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
GALERIJA MAGISTRAT
November 2005
Vabimo vas na slovesno odprtje in ogled fotografij SLIKE IZ NASLOVNIC.
Razstavljene bodo naslovne fotografije in naslovnice Ptujčana od decembra 2003 do aprila letos, med njimi šest fotografij, ki so bile izbrane na lanskem natečaju Naslovnica Ptujčana 2004.
Razstava bo odprta v petek, 4. novembra, ob 12. uri, in na ogled do konca novembra.
Prisrčno vabljeni v galerijo Magistrat v prvem nadstropju Mestne hiše v času uradnih ur Občinske uprave Mestne občine Ptuj ali po dogovoru.
Milena Turk
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
28. OKTOBER/VINOTOK 2005
Na letnem srečanju lokalnih tiskanih medijev v Sevnici
V Posavju kvaliteten program in gostoljubni organizatorji
Konec septembra je bilo v Sevnici 9. srečanje slovenskih tiskanih medijev. Program, sestavljen iz treh delov, je trajal do poznih nočnih ur. Zaključilo se je z družabnim večerom v gostišču Majcen ob dolenjski vinsko-turistični cesti. Po uvodnih nagovorih predsednika vlade Janeza Janše, tamkajšnjega župana Kristjana Janca in predsednika Turistične zveze občine Sevnica Zdravka Remarja je bilo v najprej predstavljeno, kakšen naj bi bil kakovosten časopis, iz vsebinskega in tehnično-oblikovalskega vidika. Nato so bili prikazani oblikovalski trendi pri nekaterih znanih evropskih časopisov in analiza spreminjanja naslovnic v zadnjem desetletju, ki se približujejo tabloidom. Te postajajo nasičene in manj pregledne, vedno večje so fotografije, besedila pa krajša.
Vinko Skale, predsednik Fotografske zveze Slovenije, je povzel karakteristike dobre fotografije, ki ima večjo prepričevalno moč kot besedilo. Fotografija lahko prepriča in sproži akcijo. Povedal je nekaj besed o fotografski zvrsti fotožurnalizem in pokazal nagrajene fotografije iz letošnje razstave v Amsterdamu. Zanimivo, skoraj vse nagrajene fotografije so zabeležile žalostno, pretresljivo oz. negativno vsebino. Na koncu je inšpektor za medije Ivan Pal govoril o zakonskih obveznostih tako izdajateljev kot države.
Sredi dne je bila okrogla miza na temo Kaj nam prinaša pluralizacija medijev. Sogovorniki so bili minister za kulturo dr. Vaško Simoniti, eden izmed izdajateljev lokalnih časopisov Bojan Sinic iz Slovenske Bistrice, predsednik društva novinarjev Slovenije Grega Repovž in poslanca državnega zbora Branko Grims in Majda Širca, ki pa so pozornost poskušali speljati in preusmeriti na drugo, v tistih dneh aktualnejšo, temo. Srečanje je bilo namreč tik pred referendumom, na katerem je bil zakon o RTV Slovenija.
4
Saša Dušan Leskovar likovni urednik časopisa Dnevnik.
Popoldan je bila turistična predstavitev občine, kjer se je organizator - Turistična zveza občine
Tatjana Pirc, urednica prvega programa Radia Slovenija
Sevnice - zelo izkazal. Po kosilu v hotelu Ajdovec so udeležence s posebnim avtobusom popeljali od sevniškega gradu do turistične kmetije Roštohar na bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti, na razgledno točko na Brunku in na sodobno kmetijo Šentjanž. Sicer pa je avtobus ustavil tudi po želji gostov. Skratka celoten program je bil tako obsežen in bogat, da bi ga bilo modro razpotegniti na dva dni, saj potem ne bi bila potrebna naglica. Kako je s pokazatelji neodvisnosti medijev v praksi, je po preprosti presoji ugotovil urednik slovensko-bistriške Panorame, ki izhaja 15 let in je med najstarejšimi lokalnimi časopisi. Dober pokazatelj, da medij ni podlegel kakšnemu močnejšemu lokalnemu vplivu, je po njegovih izkušnjah dejstvo, da vseskozi dobivaš pripombe tako iz ene kot iz druge oz. kar iz vseh strani. Sicer pa pri njih, kjer doslej niso bili deležni proračunskega financiranja in se morajo preživeti na trgu, ne čutijo političnih, ampak ekonomske pritiske. Lokalni mediji s tovrstnimi težavami pa so tudi pobudniki in glavni iniciatorji teh srečanj, ki so vsako leto bolj vredna obiska, tako zaradi izbora predavateljev in gostov, kakor zaradi izmenjave medsebojnih izkušenj.
Okrogla miza na temo kaj nam prinaša pluralizacija medijev.
Letošnjemu organizatorju srečanja, Turistični zvezi občine Sevnica, ki izdaja Grajske novice, je v Posavje uspelo privabiti celo predsednika vlade, ministra za kulturo, poslanca DZ, predsednika društva novinarjev, in - najbolj koristno - par dobrih poznavalcev (Tatjano Pirc. urednico prvega programa Radia Slovenija, in Saša Dušana Leskovar-
Predsednik vlade Janez Janša med pogovorom z gostitelji srečanja.
ja, likovnega urednika na Dnevniku), kakšen naj bi bil dober medij tako vsebinsko kot oblikovno. V seminarskem in družabnem delu srečanja je bil letos v Sevnici napravljen velik preskok. Gostitelji so s svojim profesionalnim vodenjem in izredno ustrežljivostjo udeležence presenetili. V popoldanskem (turi-stično-kulinaričnem) programu pa so jih dobesedno razvajali. Zahtevno izhodišče in težko delo organizatorja naslednjega - jubilejnega srečanja, bodo prevzele Rogaške novice, kjer že imajo nekaj izkušenj, saj so bili tudi prvi organizatorji srečanja pred desetimi leti.
Milena Türk Foto: Rado Škrjanec
Od 2. do 6. novembra 2005
Športna dvorana Mladika
Brezplačni programi:
aerobika, HIP HOP, mali nogomet, rokomet, košarka, strelstvo, atletska abeceda, otroški plesi, otroške igre, dvoranski hokej, veseli direndaj
Vsak dan od 9. ure naprej
Športni zavod Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj Info: 787 7* 30 ali 780 SS 40

Ì02?

jesenske počitnice
Sftipam 27
Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2005
352(497.12 Ptuj)
6000875,10
II Med nami je še P istori
COBI SS o
Slovenija potrebuje nov zagon Potrebuje ga tudi socialna demokracija. Da bi uspela, spodbujata eden drugega. Moderna socialna demokracija za moderno Slovenijo. Novi izzivi, sveže zamisli. Pridruži se nam. Med nami je še prostor!
SOCIALNI
www.socialnidemokrati.si
TOP£-><< Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura	In sicer:	ob delavnikih od 20. do 7. ure
ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah In praznikih 24 ur
NOVEMBER 2005 - dežurstva lekarne T0P£/
ponedeljek	torek	sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
7 m/	8 m/	9E/	10TW/	1110^/1210^/		13TW/
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
www.lekarna-toplek.si
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
o LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTEN j AKO VA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
dežurstvo: november: 1.11.2005 - 6.11.200s
14.1 1.2005 - 30.1 1.2005
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. 00 7. URE ZjUTRAj. OB SOBOTAH 00 14. 00 7. URE. V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEtjA ONE.
ERA CENTER PTUJ
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj Poslovna enota SUPERMARKET s
ponedeljek - sobota
8-21	"
nedelja	J
8-18	g
ponedeljek - sobota 8-20 nedelja 8-18
D«
Poslovna enota PAPIRNICA
@gEncija
W Lotos
Oglase za Ptujčana trži Agencija LOTOS
Jadranska ulica 16, Ruj
tel ./faks: 02 771 08 82, 031 481 673, lotos.ptuj@siol.net
FORMAT	COLOR	DVOBARVNI TISK
1/16 STRANI (5x7 cm)	15.000 SIT	9.000 SIT
1/8 STRANI (10,5 X 7 cm)	25.000 SIT	18.000 SIT
1/4 STRANI (10 X 14,7 cm)	38.000 SIT	26.000 SIT
1/3 STRANI (10 X 21 cm) ali (30 x 7 cm)	48.000 SIT	37.000 SIT
1/2 STRANI (20,6 X 14,7 cm)	68.000 SIT	47.000 SIT
CELA A4 STRAN (29,5 X 20,6 cm)	118.000 SIT	88.000 SIT
«
O
Popusti:
. polletna objava oglasa / rabat 15%
. celoletna objava oglasa / rabat 20%
(HJ3339
CK* n i r/Tii fl. i i
ißt$,
otranjih dvobarvnih straneh.
TISKOVINA
U Q fl D n I
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
Vestnik
LETO XI 10. AVGUST 2005^"	") ISSN 1318-900X ŠTEVILKA~io
Vsebina
46.	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji
47.	ODLOK
o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj
48.	ODLOK
o turistični taksi v Mestni občini Ptuj
49.	ODLOK
o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja Pl 1-R4 Toplice -območje hotela in lokalne obvozne ceste
50.	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
51.	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalni vodniški službi v Mestni občini Ptuj
52.	SKLEP
o razrešitvi in o imenovanju člana Odbora za gospodarstvo
53.	SKLEP
o razrešitvi in o imenovanju podpredsednika Odbora za gospodarstvo
54.	SKLEP
o uskladitvi cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj
55.	SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
56.	SKLEP
o soglasju k Statutu javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj
46.
Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek, 58/03-ZZK-1, v nadaljevanju: ZUreP-1), in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-pre-čiščeno besedilo, 2/01 in 1/03), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 9. izredni seji dne 25. 7. 2005, sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem
načrtu za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/02), ki jih je izdelal URBIS, d. o. o., Svetozarevska ulica 6, Maribor, pod številko naloge 092-LN/2004, v juniju 2005.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta iz prejšnjega člena (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve URN) obsegajo besedilo, kartografski del ter obvezne priloge.
3.	člen
V 2. členu Odloka o ureditvenem načrtu za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/02) se pod točko B "GRAFIČNI DEL" v celoti zamenjajo grafične priloge označb 1, 3, 5, 7, 8 in 9.
4. člen
V 3. členu se na koncu prvega odstavka doda naslednje besedilo: "Spremembe in dopolnitve URN bodo omogočile smiselno povečanje prvega odlagalnega polja, hkrati pa vključujejo nekaj manjših načrtovanih sprememb ter vse spremembe med izgradnjo prve faze, ki so bile izvedene v okviru toleranc veljavnega odloka. Spremembe in dopolnitve URN obsegajo:
• spremembe med gradnjo prve faze: sprememba lokacije sklopa tehtnice z nadstreškom in kontrolnim kontejnerjem, premaknitev dovozne ceste v območju centra za individualno pripeljane ločene odpadke ter parkirnih površin za osebna vozila ter tovorna vozila, sprememba lokacije opera-tivno-sanitarnega objekta in trafo postaje, prilagoditev komunalne infrastrukture. Javna kanalizacija, ki ima
funkcijo odvodnje vseh onesnaženih vod iz območja CERO na Centralno čistilno napravo Ptuj še ni zgrajena, zato so izvedene začasne rešitve za zadrževanje onesnaženih vod z odvozom njihovih viškov na CCN Ptuj;
•	načrtovane spremembe pri gradnji in tehnološki opremi objekta za sortiranje ločeno zbranih odpadkov, objektov za kompostiranje in nevtralizirale biološko razgradljivih odpadkov in deponijskih polj za deponiranje bali-ranih odpadkov z oznako faze l/b;
•	načrtovano povečanje upravno funkcionalnega objekta v velikosti 20,2 m X 12,4 m;
•	razširitev odlagalnih polj na jugozahodni strani odlagalnega polja l/b (I. faza) za pribl. 2.300 m2 bruto površine, s podaljšanjem zbirne cevi za izcedne vode za približno 35 m."
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da glasita:
"Meja ureditvenega načrta (z začetkom na skrajni severozahodni strani območja) poteka po severnem robu parcele št. 883/6, k. o. Rogoznica, jo prečka in poteka po parceli št. 650, k. o. Rogoznica in nadaljuje v k. o. Spuhlja, kjer prečka parcele št. 5, 6 in 7, kjer se obrne proti vzhodu in prečka parcele št. 31/6, 31/5, 31/1,31/2, 31/3, 31/4, 32/3, 32/2, 32/1, 34, 37/1, 37/2 in 37/3 ter se na parceli št. 834/1 obrne proti jugozahodu in poteka ob parceli št. 35/5 in ob robu parcele št. 26/1 in po robu parcele št. 215/5 ter se pri parceli št. 215/4 obrne proti severozahodu, prečka parcele št. 215/1,214, 214/1, 218/4, 218/1, 255, 219/1, 254, 220/2, 223 in se po njenem robu obrne proti jugu in poteka po robu in preko parcel št. 224, 227, 228, 232, 21/1, 19 in 18/2, kjer se obrne proti severovzhodu in nadaljuje po robu parcel št. 16/2, 13/1, 834/2, 2/2, 1/4, 1/5 ter parcel št. 220/3 in 221/2, k.o. Brstje in parcele št. 1/3, k. o. Spuhlja, kjer se obrne proti vzhodu po robu parcel št. 1/2, 3/1 in 4/1 ter se po meji parcele št. 5 obrne v severno smer, poteka preko parcele št. 30 ter preide v k.o. Rogoznica, kjer poteka po robu in parcelah št. 650 in 653/6 ter se preko parcele št. 883/6 zaključi.
Območje, ki se ureja z URN obsega naslednje parcele oz. dele parcel: k. o. Rogoznica: 649/2, 650, 653/5 ter 883/6
k. o. Brstje: 220/3 in 221/2 k. o. Spuhlja: 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 2/1, 2/2, 3/1,4/1,5, 6, 7, 10, 11, 13/1, 16/2, 17/2, 18/2, 19,21/1, 21/2, 22, 23, 24, 25, 26/1, 26/2, 26/3, 27/1, 27/2, 27/3, 28/1, 28/2, 28/3, 30, 31/1,31/2, 31/3, 31/4, 31/5, 31/6, 32/1, 32/2, 32/3, 34, 35/1, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 37/1, 37/2, 37/3, 214/1, 215/1, 215/2, 215/4, 215/5, 217, 218/1, 218/4, 219/1,220/2, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 254, 255, 834/1 in 834/2 (oziroma po parcelaciji novo stanje:
k. o. Rogoznica: 650/1, 650/2, 650/3, 650/4 ter 883/6 k. o. Brstje: 220/3
k. o. Spuhlia: 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 5/7, 5/8, 5/9, 5/10, 5/11,	5/12,	5/13,	5/14,	5/15,
5/16,	6, 7,	17/2,	18/3,	18/4,
19/2, 19/3, 21/3, 25, 26/1,26/2, 26/3,	27/1,	27/2,	27/3,	28/1,
28/2,	28/3,	31/1,	31/2,	31/3,
31/4,	31/5,	31/6,	32/1,	32/2,
32/3, 34, 35/1,35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 37/1, 37/2, 37/3, 214/1, 215/1, 215/2, 215/4, 215/5, 217, 218/1,218/4, 219/1, 220/2, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232/2, 254, 255, 834/1,834/2)."
5.	člen
V	6. členu se v prvem odstavku besedilo 2. alinee spremeni tako, da glasi: "upravni objekt z laboratorijem, etaž-nosti K+P+M, velikosti 2 x 20,20 m x 12,40 m".
Spremeni se besedilo 6. alinee tako, da glasi: "- sistem odvodnje onesnaženih meteornih vod iz dostopne ceste in upravno-reciklažnega platoja, ki se vodijo po ločenem vodotesnem kanalizacijskem sistemu do črpališča za odpadne meteorne vode in nato po tlačnem vodu v zadrževalni bazen, kjer se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema zbirajo in odvažajo na čistilno napravo."
6.	člen
V	drugem odstavku 9. člena se spremeni drugi stavek tako, da glasi: "Ob operativnem objektu je 20 parkirnih mest za osebna vozila in 15 parkirnih mest za tovorna vozila."
Spremeni se četrti stavek tako, da glasi: "Za pranje koles transportnih vozil se izvede pralna ploščad tlorisne velikosti 10,0 m X 4,0 m, zahodno ob skladišču."
7, člen
Za 16. členom se doda novo poglavje "Obveznosti investitorja" s 16. a in 16. b členom, ki glasita:
”16. a člen
Investitor je dolžan za vse posege na območju ureditvenega načrta zagotoviti ustrezno tehnično dokumentacijo. Pred pričetkom in med gradnjo je dolžan:
-	reševati uporabo oz. odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
-	s primerno organizirano gradnjo zmanjšati negativne vplive na okolje na sprejemljivo raven,
-	gradbišče omejiti na širino posega in zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
-	v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja objektov in ureditev.
16. b člen
Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa v skladu s predpisi ter usmeritvami Poročila o vplivih na okolje. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zasnuje tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
-	dodatne tehnične in prostorske rešitve,
-	sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
-	spremembo rabe prostora in druge ustrezne ukrepe in ureditve,
-	drugi ustrezni ukrepi."
8.	člen
V drugem odstavku 17. člena se spremeni besedilo 8. alinee tako, da glasi: 11 - prvo odlagalno polje z vso potrebno funkcionalno infrastrukturo (sistem za zajem, zadrževanje in prečrpavanje izcednih vod, ureditev vmesnega sistema za odvod čistih vod, nastavitev sistema za odplinjevanje ter interne transportne poti. Do izgradnje javne kanalizacije se za zadrževanje in odvoz vseh onesnaženih vod iz območja CERO Gajke na Centralno čistilno napravo Ptuj zgradi zadrževalnik, ki bo po vključitvi v kanalizacijo služil kot kontrolni bazen za ugotavljanje onesnaženosti zajetih izcednih vod ter za količinsko in kakovostno regulacijo odtoka v kanalsko povezavo s CCN Ptuj."
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-05-189/2004 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r.,
župan Mestne občine Ptuj
47.
Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998), 53. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/1999 - UPB1, 2/2001, 1 /2003, 6/2003), petega odstavka 13. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/05), 7. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.: 9/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 32. seji, dne 25. julija 2005, sprejel
ODLOK
o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določi predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: javna služba).
(2)	Odlok določa:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	pooblastila koncesionarju,
•	splošne pogoje za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsto in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	vire financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
2.	člen
(opredelitev pojmov)
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.	Koncesionirana gospodarska javna služba je gospodarska javna služba, ki jo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta.
2.	Koncesijski akt je akt, s katerim se določi predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe za posamezno javno službo. Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti.
3.	Koncedent je lokalna skupnost.
4.	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
5.	Koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe.
II.	PREDMET JAVNE SLUŽBE
3.	člen
(dejavnosti, ki so predmet javne službe)
(1) Dejavnosti, ki so predmet javne
službe iz prvega člena tega odloka
obsegajo naslednje storitve:
1.	zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu:
•	ločeno zbiranje in prevoz ločenih frakcij,
•	obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo,
•	zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje in predelavo,
•	zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov,
•	obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
•	zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
•	zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov,
•	zbiranje odpadnih jedilnih olj in maščob,
•	zbiranje in odvoz ostalih komunalnih odpadkov,
•	obdelavo ostalih komunalnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
2.	obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo,
3.	odstranjevanje komunalnih odpadkov ali odlaganje ostankov predelave,
4.	saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov.
III.	OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, UPORABNIKI TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV
4.	člen
(območje izvajanja javne službe)
(1) Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju Mestne občine Ptuj.
5.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki storitev javne službe so vse fizične ali pravne osebe na območju Mestne občine Ptuj, pri katerih nastajajo komunalni ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti.
(2)	Uporaba storitev javne službe je za uporabnike storitev javne službe obvezna.
(3)	Uporabniki storitev javne službe so koncesionarju dolžni plačevati stroške opravljanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in na način, ki se določi s posebnim aktom, ki ga sprejme Mestni svet Mestne občine Ptuj v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
IV.	POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
6.	člen
(pogoji)
(1)	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
1.	da je registriran za dejavnost, ki je predmet javne službe ali je vpisan v register samostojnih podjetnikov oziroma ima obrtno dovoljenje,
2.	da ima ustrezno dovoljenje pristojnega ministrstva za predelavo ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
3.	da ima ustrezno potrdilo pristojnega ministrstva o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov,
4.	da ima ustrezno dovoljenje pristojnega ministrstva za odlaganje odpadkov,
5.	da razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
6.	da razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov,
7.	da razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
8.	da razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov,
9.	da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami za opravljanje storitev javne službe,
10.	da izpolnjuje druge s predpisi določene pogoje.
V.	POOBLASTILA KONCESIONARJU
7.	člen
(pooblastilo)
(1 ) Koncedent pooblašča koncesionarja za opravljanje javne službe.
(2) Koncesionar opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
VI.	SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
8.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja ter podzakonskimi akti sprejetimi na njegovi podlagi in predpisi Mestne občine Ptuj.
VII.	OBSEG MONOPOLA
9.	člen
(obseg monopola)
(1 ) Koncesija za opravljanje dejavnosti se podeli enemu koncesionarju.
Vlil. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
10.	člen
(začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
11.	člen
(trajanje koncesije)
(1)	Koncesija se podeli za obdobje 10 let.
(2)	Koncesijska pogodba se ob soglasju pogodbenih strank lahko po preteku časa za katerega je sklenjena podaljša, če koncesionar opravlja javno službo kvalitetno, strokovno in koncedent ni vlagal upravičenih ugovorov v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe.
IX.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
12.	člen
(viri financiranja javne službe)
(1)	Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna Mestne občine Ptuj,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov.
X.	NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA
13.	člen
(koncesijska dajatev)
{1 ) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
(2)	Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4)	V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
XI.	NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
14.	člen
(nadzor)
(1 ) Nadzor nad izvajanjem koncesije, v skladu z določili koncesijske pogodbe, izvajajo pristojne službe občinske uprave Mestne občine Ptuj in Mestni svet Mestne občine Ptuj.
(2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojna inšpekcijska služba.
XII.	PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
15.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
16.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi in razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen
(odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
18.	člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z opravljanjem javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot konce-sionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili konce-denta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če za izvajanje javne službe obračunava cene v nasprotju z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
19.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XIII.	NAČIN PODELITVE KONCESIJE
20.	člen
(javni razpis)
(1)	Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
21.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Javni razpis se opravi po določbah tega odloka, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja področje javnih naročil.
r
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj eden ponudnik, ki izpolnjuje s tem odlokom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi ali pa se koncesija podeli neposredno s pogodbo.
(4)	Strokovno komisijo za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan Mestne občine Ptuj.
22.	člen
(vsebina javnega razpisa)
(1 ) Javni razpis mora vsebovati pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v drugem odstavku 6. člena tega odloka, obveznost predložitve programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in merila za izbor.
XIV.	ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere z upravno odločbo pristojni organ občinske uprave Mestne občine Ptuj na podlagi predloga strokovne komisije za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
XV.	ORGAN, POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan Mestne občine Ptuj.
(2)	O sklenitvi koncesijske pogodbe župan Mestne občine Ptuj obvesti Mestni svet Mestne občine Ptuj.
XVI.	DRUGE SESTAVINE POTREBNE ZA DOLOČITEV IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
1.	Prenos koncesije
25.	člen
(prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese opravljanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ali delno prenese opravljanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
2.	Višja sila
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v qjcviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanje javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
3.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
27.	člen
(odgovornost za škodo)
(1 ) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
4.	Začasen prevzem
(1 ) V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi opravljanje javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
5.	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
29.	člen
(vrsta odgovornosti)
(1) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
6.	Zavarovanje odgovornosti za škodo
30.	člen
(zavarovanje)
(1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki jo pri opravljanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam.
(3)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
XVII.	KONČNA DOLOČBA
31.	člen
(začetek veljavnosti)
( 1 ) Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 015-04-9/05-702 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
28.	člen
(začasen prevzem)
48.
Na podlagi 26. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 32. seji, dne 25. julija 2005, sprejel
ODLOK
o turistični taksi v Mestni občini Ptuj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo zavezanci za plačilo turistične takse, določa višina turistične takse, oprostitev plačila turistične takse, evidenca oprostitev plačila turistične takse, postopek pobiranja in odvajanja turistične takse, rok za nakazovanje turistične takse, mesečno poročilo, spremljanje in nadzor nad pobiranjem turistične takse.
2.	člen
(1 ) Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki na območju Mestne občine Ptuj, izven svojega stalnega prebivališča uporabljajo storitev prenočevanja (v nadaljevanju turisti) v nastanitvenem objektu.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena plačajo turistično takso hkrati s plačilom storitve za prenočevanje. Plačati so jo dolžne tudi v primeru, ko so deležne brezplačnih storitev za prenočevanje, razen če zakon ne določi drugače.
II.	VIŠINA TURISTIČNE TAKSE
3.	člen
(1 ) Turistična taksa se določi v višini 11 točk.
(2) Vrednost turistične takse se izračuna tako, da se pomnoži število točk z vrednostjo točke, ki jo v skladu z zakonom določi Vlada Republike Slovenije.
III.	OPROSTITVE
4.	člen
(1 ) Plačila turistične takse so oproščeni:
•	otroci do 7. leta starosti,
•	osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
•	osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
•	otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
•	učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izo-braževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,
•	dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih domovih,
•	osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
•	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse,
•	člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice.
(2) Turistično takso v višini 50 %
plačujejo:
•	osebe od 7. do 18. leta starosti,
•	turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF,
•	turisti v kampih.
5.	člen
Če je turist oproščen plačila celotne ali
dela turistične takse, mora biti vpisan
razlog oprostitve iz 4. člena tega odlo-
ka v evidenci gostov, ki se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča.
IV.	POSTOPEK POBIRANJA IN ODVAJANJA TURISTIČNE TAKSE
6. člen
(1 ) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice, sobodajalci in kmetje oziroma sobodajalke in kmetice, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso v imenu in za račun občine hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo pobirati in odvajati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitve za prenočevanje.
7 člen
(1)	Osebe iz 6. člena tega odloka nakazujejo pobrano turistično takso do
25.	dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun občine, hkrati so v istem roku dolžne predložiti občini in pristojnemu davčnemu organu mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek pobrane turistične takse. Poročilo so osebe dolžne predložiti tudi v primeru, ko niso imele gostov na prenočevanju. V tem primeru se na poročilo pripiše, da gostov na prenočevanju ni bilo.
(2)	Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena oddajo osebe na obrazcu, ki je na voljo na Oddelku za gospodarstvo Mestne občine Ptuj.
8.	člen
Zbrana sredstva turistične takse so namenski prihodek Mestne občine Ptuj in se uporabljajo za spodbujanje razvoja turizma v skladu z zakonom in proračunom Mestne občine Ptuj.
V.	NADZOR
9.	člen
(1) Nadzor nad pobiranjem in odva-
«EMXEKD
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04) sprejme občinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja P 11-R4 Toplice - območje hotela in lokalne ceste v digitalni in analogni obliki.
Lokacijski načrt je izdelal URBIS d.o.o. Maribor, Svetozarevska ul. 6 pod številko 301-LN/2004 v marcu 2005.
2. člen
(vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2)	Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Mestni občini Ptuj.
V območje obdelave so vključene naslednje parcelne številke:
3973/1, 849/9, 849/1, 4001, 849/10, 849/23, 932, 892, 893, 894, 849/4, 849/5, 849/3, 931/2, 898, 897, 895, 849/5, 849/8, 4001, 930, 966, 964, 968/2, 930, 961, 962/2, 896, 849/6, 969/2, 972/2 vse k.o. Ptuj.
Območje je po odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04), z oznako Pl 1-R4 Toplice, opredeljeno kot poselitveno območje namenjeno javni infrastrukturi
4. člen
(namenska raba ureditvenega območja)
Osnovna namenska raba: poselitveno območje namenjeno javni infrastrukturi.
Podrobnejša namenska raba: območje za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, socialno varstvo, kulturo, javno upravo, čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti.
8. STRAN
janjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davčni organ.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka tega člena lahko opravlja tudi komunalni inšpektor.
VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/98).
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-11/2005 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
49.
Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek, 58/03 -ZZK-1) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 32. seji, dne 25. julija 2005, sprejel
ODLOK
o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja Pl 1-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste
I. SPLOŠNE DOLOČBE
I. člen
(podlaga za občinski lokacijski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
Obravnavano območje, se nahaja na desnem bregu Drave, jugozahodno od starega mestnega jedra Ptuj. V neposredni bližini, severno od obravnavanega območja ležijo obstoječi objekti Term Ptuj.
Območje obdelave je na severni strani omejeno z dovozno cesto do Term Ptuj, na jugovzhodu z obstoječim apartmajskim naseljem, na jugu pa z robom parcel št. 896 in 897 ter delno 898 k. o. Ptuj.
Velikost območja obdelave je 105 500
5. člen
(vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen)
Vrste dopustnih dejavnosti: dejavnosti povezane z vzgojo in izobraževanjem, športom, turizmom, rekreacijo, zdravstvom, socialno varnostjo, kulturo, javno upravo, čaščenjem in opravljanjem verskih dejavnosti.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del:
novogradnje, adaptacije, dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti, odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb s ciljem očiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oz. neestetskih sestavin.
Vrste dopustnih objektov glede na namen: objekti namenjeni vzgoji in izobraževanju, športu, zdravstvu, socialnemu varstvu, kulturi, javni upravi, čaščenju in opravljanju verskih dejavnosti.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(merila in pogoji za graditev objektov in izvedbo drugih del)
Zasnova ureditve območja, lega, velikost in zmogljivost objektov Predvidena je ureditev 105.500 m2 površin.
Predmet lokacijskega načrta je ureditev območja, ki zajema izgradnjo novega topliškega hotela, prometno ureditev okolice kompleksa in predvideno lokalno obvozno cesto.
Objekt hotela
Predvideno območje urejanja topliškega hotelskega kompleksa znaša 26.500 m2.
Velikost objekta hotela je neto notranje površine 13.493 m2.
Novi HOTEL 4* je zasnovan tako, da je pritličje nekoliko dvignjeno nad terenom. Absolutna kota 223.60 je relativna kota ± 0.00 in predstavlja v tem projektu vrh finalnega tlakovanja pritličja hotela. Absolutna kota 223.10 je relativna kota -1.50 in predstavlja korigirano koto obstoječega cestišča, na katerega se s prometnicami navezuje novi objekt.
Hotel bo obsegal pet etaž (K+P+3): klet, pritličje in tri nadstropja. Na strehi bo osrednji del med tremi kraki namenjen strojnici za prezračevanje in plinski kotlovnici. Omenjeni del bo imel lastno funkcionalno streho.
Programi, ki jih bo vseboval in nudil gostom novi hotel so sledeči: sobe za goste, gostinstvo, kongresni del, bazenski del s savnami, wellnes program in zdravstvo, lokali za najem, garaža ter uprava term.
Oblikovanje zunanje podobe objekta
Predvideni hotel je oblikovan s tremi kraki etažnosti K+P+3 kot sodobna ploskovna fasada z asimetrično urejenimi balkonskimi odprtinami. Posamezne ploskve se tudi barvno obdelane v sorodnih nijansah.
Krožni dodatki parterja etažnosti K+P so pretežno oblikovani kot steklena transparentna fasada, ki omogoča stik obiskovalcev z zunanjo okolico.
Strehe bodo ravne, na bazenskem delu bo streha ločna na konstrukciji iz lep-
Ijenih nosilcev in na strehi nad 3.nadstropjem bo lahka ločna konstrukcija, predvidena kot maska horizontalnega razvoda prezračevalnih kanalov.
Nosilna konstrukcija bo AB skelet z delom vmesnih zidov. Na vsakem drugem polju nadstropij bo vmesni zid iz lahke montažne konstrukcije.
Ureditev okolice objektov
Koncept ureditve odprtih površin se navezuje na obstoječe značilnosti prostora in zasnovo razporeditve dejavnosti na območju. Obstoječe urejene zelene površine se v največji možni meri ohrani in vključi v ureditev odprtega prostora.
Odprte površine se urejajo predvsem kot javne zelene površine v funkciji členitve in soooblikovanja prostora. Odprte površine se uredi s travnatimi površinami in zasaditvijo s skupinami okrasnih dreves, grmovnic in pokrovnih rastlin. Zaradi ločitve območja se proti prometnim površinam zasadijo drevoredi. Na severovzhodu objekta se predvidi ustrezna zazelenitev, v obliki visokega drevja, da se omili pogled na nov objekt in zaščiti veduta oziroma pogled s Ptujskega gradu.
Zelene površine je potrebno funkcionalno povezati s peš potmi s širšim zelenim zaledjem. Ustrezno utrjene in urejene poti mora spremljati zasaditev in urbana oprema.
Detajlnejša določitev rastlinskih vrst, kvantifikacija in oprema odprtih površin se določi s projektno dokumentacijo zunanje ureditve, ki mora upoštevati celotno zasnovo ureditve zelenih površin in značaj prostora.
IV.	ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
7. člen
(skupne določbe)
Za predvideno infrastrukturo se izdela tehnična dokumentacija, v skladu z veljavno zakonodajo. Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev ter vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
8.	člen
(prometna infrastruktura)
Cestne ureditve
Kot osnovo za celotno obravnavano ureditev je potrebno na celotni dolžini (cca 500,00 m) rekonstruirati oz. na novo zgraditi glavno dovozno cesto, preko katere se bo odvijal ves promet z motornimi vozili, pešci in kolesarji. Nova prometnica (cesta) je na predmetnem odseku zasnovana z elementi kot sledi:
- vozišče 2 X 3,00 m	6,00 m
- srednji delilni otok	
1 X 2,00m	2,00 m
- pločnik (obojestranski)	
2 X 2,50 m	5,00 m
Skupaj:	13,00 m
Iz južne strani nove prometnice je predvidenih sedem priključkov in sicer:
-	na skrajnem severo-zahodnem robu priključek bodoče (nove) povezovalne ceste, katere lega in potek sta razvidni iz grafičnih prilog,
-	nasprotni priključka za avtokamp in igrišča je predviden dovoz do hotela in hotelske garaže, ki se nahaja v kletni etaži. Prav tako se preko tega priključka "napajajo" parkirišča severno in južno od le tega.
-	Nasproti priključka za objekte Terme Ptuj in kompleksa bazenov, je kot centralni dovoz predvideno krožno priključevanje za bodoči hotelski objekt z dvema priključkoma na cesto.
-	Nasproti obstoječe "kolesarnice" je lociran priključek nove dovozne in povezovalne interne ceste, ki bo služila za dovoze in dostope do garaže ter parkirnih površin na južni strani. Preko te povezovalne ceste bo izvedena tudi navezava na Mlinsko cesto in omogočena dostava ter intervenca za potrebe hotelskega objekta.
-	Sledi priključek, ki je izključno namenjen dovozu (izvozu) za parkirišča ob severni in južni strani le-tega.
Severno-zahodni rob območja obdelave lokacijskega načrta predstavlja nova povezovalna cesta, ki je zasnovana z elementi vozišča 6,00 m (2 x
3,00	m) in obojestranskim pločnikom v širini po 2,50 m, kot skupna peš in kolesarska pot.
Enake elemente ureditve ima tudi južna povezovalna cesta, ki se v smeri jugovzhod nadaljuje, v smeri severa in severo-vzhoda pa priključuje na obsto-
ječo ulico skozi apartmajsko naselje in na novo povezovalno interno cesto skozi parkirišče.
Vse interne (notranje) dovozne ceste in ceste med parkirišči so široke 6,00 m, razen v garaži, kjer znaša ta širina 6,50 m. Parkirna mesta so dolžine
5,00	m in širine 2,50 m. V južnem delu je ob parkirišču predvidena še možnost odstave za 3 avtobuse.
Mirujoči promet
Na osnovi opredeljenih površin za potrebe odstave se le-te nahajajo znotraj območja obdelave ob cesti in ob jugo-vzhodni strani bodočega hotelskega objekta.
Na ta načina je na parkirnih površinah vzdolžno ob cesti predvidenih cca 220 parkirnih mest. Neposredno ob jugovzhodni strani hotelskega objekta je predvideno dvonivojsko parkiranje s kapaciteto 127 parkirnimi mesti v kletni etaži in 66 parkirnimi mesti na strehi. Ob jugo-vzhodni strani prečne dovozne ceste je še nivojsko parkirišče s kapaciteto 86 parkirnimi mesti. Za potrebe zaposlenih je predvidenih 28 parkirnih mest. Ob dovozni cesti do hotela oz. hotelske garaže je lociranih še 64 parkirnih mest.
Sam hotelski objekt ima v kletni etaži garažo za goste hotela s kapaciteto cca 45 parkirnih mest.
Skupna kapaciteta parkirnih mest znaša cca 630., kar načeloma zadovoljuje tudi povprečne poletne obremenitve.
Za potrebe avtobusov so predvidena 34 parkirna/odstavna mesta vzdolžno ob parkirišču s kapaciteto 57.
Peš in kolesarski promet
Pešci in kolesarji so ob glavni prometnici vodeni obojestransko na od vozišča ločenih pločnikih, ki so kot skupna peš in kolesarska pot v širini min. 2,50 m. Znotraj območja so kolesarji vodeni v sklopu vozišča, pešci pa po pločnikih, kjer so predvideni.
Odstava koles je privzeta iz obstoječega stanja (kolesarnica).
Dostava, intervencija
Zagotovljena je preko osnovne dovozne ceste, interne prečne povezave in enosmerne transportne poti do jugovzhodnega vogala hotelskega objekta z navezavo na obstoječe in predvidene dovozne ulice in poti.
Javni prevozi
Posebnih avtobusnih postajališč za način javnih prevozov ni predvidenih, saj na predmetni glavni prometnici ne obstajajo linije javnih prevozov. Za potrebe turističnih avtobusov so na razpolago že prej omenjena odstavna mesta.
Prometni režim
Primarno prednostno potezo predstavlja osnovna dovozna cesta in vsi ostali priključki na njo so prometno podrejeni.
9.	člen
(energetska infrastruktura)
Za zagotovitev oskrbe z električno energijo je potrebno izvesti naslednje:
-	po potrebi prestaviti obstoječe elektro omrežje,
-	zgraditi novo TP ustrezne moči s pripadajočo vključitvijo v SN omrežje,
-	zgraditi nov NN razvod.
V sklopu predvidenih prometnic in ureditve okolja se predvidi tudi ustrezno omrežje javne razsvetljave.
10.	člen
(komunalna infrastruktura)
Vodooskrba
Vodovodni priključek za potrebe hotela se lahko izvede iz obstoječega vodovodnega cevovoda, preko ustrezno dimenzioniranega vodomera za požarne in sanitarne potrebe. Vodomerno mesto se izvede na začetku kompleksa v tipski vodomerni jašek.
Odvajanje odpadnih voda
Pri načrtovanju kanalizacije je potrebno upoštevati določila Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju MO Ptuj.
Potrebno je predvideti ločen sistem kanalizacije.
Padavinske vode iz streh in padavinske vode iz povoznih površin je potrebno očistiti na ustrezno dimenzioniranih peskolovih in lovilcih olj in jih voditi v vodotok.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV (Ur.list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
Fekalne vode se vodijo v obstoječi kanalizacijski sistem. Gravitacijski priključki so dovoljeni samo za dele objekta nad terenom, v primeru izvedbe kleti ali garaž se predvidi ustrezno prečrpavanje.
Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda naj se načrtuje vodotesna kanalizacija, ki naj bo navezana na obstoječo kanalizacijo.
Za obravnavano območje se naj načrtuje ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode iz objektov.
11. člen
(druga infrastruktura)
Telekomunikacijsko omrežje
Predvideni objekt se lahko naveže na obstoječe TK kabelsko omrežje iz TC PTUJ BREG 2069.
Po potrebi se ustrezno prestavi oz. zaščiti obstoječe TK omrežje.
Plinovod in ogrevanje
Predvideni objekt se lahko naveže na obstoječe plinovodno omrežje DN 150. Ogrevanje je lahko iz obstoječe kotlovnice oz. iz predvidene v objektu.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOUA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
12. člen
(merila in pogoji za varstvo okolja) Varovanje voda
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37. člen ZV (Ur.list RS, št. 67/02), ki določa, da na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih primer, kadar gre za objekte grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih vod, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov za rabo voda, zagotovitev varnosti in dr.
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča, kot to določa
14.	člen Zakona o vodah (Ur.list RS, št. 67/02, ZV-1).
Varovanje zraka
Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 41/04), Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Ur. list RS, št. 73/94).
Po Sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. list RS, št. 72/03) spada obravnavano območje v
II.	stopnje onesnaženosti zraka.
Varstvo pred hrupom
V okviru načrtovanja predvidene prostorske uredite na obravnavanem območju je potrebno skladno z določili Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 66/96):
-	upoštevati zahteve, ki se nanašajo na nedopustnost prekoračitve predpisane mejne ravni za vir hrupa po 12. členu zgoraj navedene uredbe, oziroma povzročanja čezmerne obremenitve s hrupom v območju, kjer predpisane mejne ravni niso presežene; niti ne povzročanja čezmerne obremenitve s hrupom v območju, kjer je obremenitev s hrupom čezmerna;
-	v primeru, da je v okviru določitve obstoječe obremenjenosti okolja s hrupom ugotovljeno, da je celotna obremenjenost s hrupom presežena, je vsakršen nadaljnji poseg možen le pod pogojem, da se predhodno sanira obstoječe stanje in da poseg ne pomeni take dodatne obremenitve okolja s hrupom, ki ne bi bile skladne s predpisanimi mejnimi vrednostmi emisij ravni hrupa.
Odvoz komunalnih odpadkov se
zagotovi v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja področje ravnanja s komunalnimi odpadki.
Zavarovanje plodne zemlje
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zem-
lje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
13.	člen
(ohranjanje narave)
Na območju, ki ga obravnava občinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja P11-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste, se nahajajo ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje.
Koda: 41500
EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE:
Drava-spodnja
Značilnosti in ocena stanja: Poplavno območje in nižinski tok Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi je kompleksen ekosistem z veliko pestrostjo habitatov in vrst, življenjski prostor ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, evropsko pomemben selitveni koridor in prezimovališče ptic.
Koda: Sl 5000011
POSEBNO VARSTVENO OBMOČJE:
Drava
Ptujsko jezero z Dravo med Mariborom in Ormožem ter ormoškim jezerom je najpomembnejše prezimovališče in preletna postaja vodnih ptic v Sloveniji, edino območje v Sloveniji, kjer redno prezimuje nad 20.000 vodnih ptic. Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, uvrščenih na Dodatka II in IV FFH Directive EU.
Za varstvo ekološko pomembnega območja Drava - spodnja naj se upoštevajo tudi naslednje varstvene usmeritve:
-	za zasaditev predvidene bariere ograjenega bazenskega kompleksa naj se uporabijo predvsem samonikle plodonosne grmovne vrste,
-	predvidena parkovna zasaditev zelenih površin naj v mogočih okvirih smiselno posnema krajevno značilno vegetacijo.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za občinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja P11-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste" (ZRSVN, OE Maribor, december
2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Mestne občine Ptuj.
14.	člen
(varstvo kulturne dediščine)
Območje lokacijskega načrta P11-R4 Toplice se nahaja severovzhodno ob arheološkem najdišču Ptuj-Desni breg, razglašenim z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 35/89, pod št. 1.1.0.044.) in evidenčno številko dediščine v RKD 9156, oziroma v njegovem vplivnem območju.
V strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor v letu 2000, je bilo območje arheološkega najdišča Ptuj-Desni breg na osnovi starejših arheoloških najdb in aeroposnetkov zemljišč (ki kažejo anomalije v rasti poljščin, ki jih je možno interpretirati delno kot posledico arheoloških struktur pod površino), razširjeno tudi na območje, ki ga delno zajema predložen lokacijski načrt Pl 1-R5 Toplice.
Predhodni kulturnovarstveni pogoji:
1.	Pri vseh zemeljskih posegih na območju predvidene prostorske ureditve P11-R5 Toplice je potrebno opravljati stalni arheološki nadzor z dokumentiranjem zemeljskih plasti, v primeru arheoloških najdb pa je potrebno zagotoviti arheološka zavarovalna izkopavanja s pos-tizkopavalno obdelavo gradiva.
2.	Stroške arheoloških zavarovalnih del krije investitor izgradnje, ki sklene z izvajalcem teh del pogodbo po predračunu.
3.	Investitor kakor tudi izvajalec zemeljsko gradbenih del morata upoštevati morebiten zamik roka končanja gradbenih del zaradi arheoloških zavarovalnih del. Upoštevati je potrebno tudi morebitno povečanje strojnih zemeljskih del v primeru arheoloških najdb.
4.	Investitor pisno obvesti vsaj 30 dni prej izvajalca arheoloških zavarovalnih del ZVKDS OE Maribor z Izpostavo na Ptuju o terminu name-
ravanega posega na zemljišču. Za arheološka zavarovalna izkopavanja je namreč poleg sklenitve pogodbe ter priprave elaboratov in ukrepov za varstvo pri delu potrebno pridobiti tudi dovoljenje za arheološke raziskave pri komisiji Ministrstva za kulturo.
VI.	REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
15.	člen
(varstvo pred požarom)
V	skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
-	pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
-	potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami),
-	prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
-	viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
-	s povečano možnostjo nastanka požara zaradi požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
-	z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov,
-	z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
V	fazi izdelave projektne dokumentacije, pa je v smislu projektnih pogojev potrebno v skladu s 15. členom pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur.list RS, št. 13/1998 in 72/2001) za načrtovane objekte oz. kompleks v
celoti izdelati študijo požarne varnosti, v kateri morajo biti predvideni vsi pasivni in aktivni ukrepi varstva pred požarom v skladu s 5. in 6. členom tega pravilnika, ki bodo med zgoraj naštetimi pogoji še dodatno opredelili:
-	pogoji za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
-	pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
VII.	ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN TOLERANCE
16.	člen
(etape, tolerance)
V prvi fazi je predvidena izgradnja hotelskega kompleksa s prometnim dostopom, parkirnimi površinami in komunalno ter energetsko infrastrukturo.
Izgradnja obvozne ceste je predvidena v kasnejši fazi.
Površine (ali samo njihov del) v tem ožjem območju, ki se ne uporabijo v sedanji fazi gradnje hotela in lokalne obvozne ceste, se namenijo za zelenice.
Možna je širitev urejanja zunanjih površin (parki, bazeni, rekreacijske, športne površine) za potrebe hotela oz. Toplic.
Tolerance objekta: višinske ± 2.00 m tlorisne ± 4.00 m.
Z ozirom na ugotovljeno sestavo temeljnih tal in predvideno višinsko zasnovo objekta je predlagano plitvo temeljenje objekta v globini cca 2,00 m pod koto terena, tj. na absolutni koti 219,50.
Vlil. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
17.	člen
Investitor mora v okviru načrtovane investicije izvesti vse objekte cestne, komunalne in energetske infrastrukture.
IX.	USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LN
18.	člen
Po prenehanju veljavnosti LN so na območju možne adaptacije, rekonstrukcije, rušitve, dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela, zunanje ureditve, postavitve enostavnih objektov v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji (občinskim redom) oziroma veljavno zakonodajo, ki velja za širše območje.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
(vpogled v občinski lokacijski načrt)
Lokacijski načrt je stalno na vpogled v prostorih Mestne občine Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj: www.ptuj.si.
20.	člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija.
21.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-04-52/04 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj
50.
Na podlagi 19. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04), 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-1, 55/92,	13/93, 66/93, 45/94-
odločba US, 8/96 in 36/00) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne
8. člen
občine Ptuj na 32. seji, dne 25. julija 2005, sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
1.	člen
V	Odloku o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/01 ) se spremeni prvi odstavek 3. člena tako, da glasi:
Dejavnosti in storitve, ki jih opravlja Lokalna turistična organizacija Ptuj v javnem interesu, so:
1.	Informacijsko turistična dejavnost, ki vključuje:
-	informiranje turistov,
-	zbiranje podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev oziroma obiskovalk (v nadaljnjem besedilu: obiskovalcev),
-	ugotavljanje mnenja obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe,
-	sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom,
-	urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije,
-	spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja;
2.	razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture;
3.	trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja;
4.	razvoj in vzdrževanje javnih površin namenjenih turistom;
5.	organizacija in izvajanje prireditev;
6.	ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma;
7.	druge storitve, ki jih v turističnem območju brezplačno nudijo turistom.
2.	člen
V	5. členu se v prvi odstavek spremeni tako, da glasi: Svet zavoda ima petna-
jst članov, od katerih imenuje oziroma izvoli:
•	šest članov ustanoviteljica,
•	šest članov zainteresirana javnost,
•	dva člana turistična društva z območja Mestne občine Ptuj, in
•	enega člana delavci zavoda.
3.	člen
V 10. členu se drugi stavek prvega odstavka spremeni tako, da glasi: V strokovnem svetu je dvanajst članov, ki so s svojo dejavnostjo neposredno povezani s turizmom, kulturo, športom, rekreacijo, obrtjo, ipd.
4.	člen
Črta se V. poglavje ČLANSTVO V ZAVODU z 11. in 12. členom.
5.	člen
13.	člen se spremeni tako, da glasi: Ustanoviteljica bo za dejavnosti in storitve iz 1. člena tega odloka namenjala namenska proračunska sredstva in sicer del koncesijske dajatve, ki se po 74. člen Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 - uradno prečiščeno besedilo, 19/04 Odi. US: U-l-245/01-6 in 132/04 Odi. US: U-l-3/02-25), nameni lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju, sredstva turistične takse in druga sredstva proračuna. Višina sredstev se določi v vsakokratnem proračunu za posamezno leto.
6.	člen
14.	člen se spremeni tako, da glasi: Viri financiranja za delo zavoda so:
•	lastni prihodki,
•	proračunska sredstva Mestne občine Ptuj,
•	sredstva sponzorjev, darila, donacije, dotacije ter drugi viri.
Posamezne vrste sredstev se lahko določijo v letnem finančnem načrtu zavoda.
7.	člen
Ustrezno se preštevilčijo poglavja in členi.
Spremembe statuta zavoda in imenovanje članov sveta zavoda v skladu s spremembami in dopolnitvami odloka je potrebno izvesti v roku 90. dni od dneva objave tega odloka.
9. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-2/01 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
51.
Na podlagi 41. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 32. seji, dne 25. julija 2005, sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalni vodniški službi v Mestni občini Ptuj
1.	člen
V	naslovu se besedilo spremeni tako, da glasi: ODLOK O TURISTIČNI VODNIŠKI SLUŽBI TURISTIČNEGA OBMOČJA MESTNE OBČINE PTUJ.
2.	člen
V	celotnem besedilu odloka se nadomesti:
•	besedilo lokalno turistično vodenje z besedilom turistično vodenje na turističnem območju Mestne občine Ptuj,
•	besedilo lokalni turistični vodnik z besedilom turistični vodnik turističnega območja Mestne občine Ptuj,
•	besedilo lokalna vodniška služba z besedilom turistična vodniška služba,
vse v ustreznem sklonu in številu.
3.	člen
Spremeni se 8. člen tako, da glasi: Turistični vodnik turističnega območja Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju turistični vodnik), ki mu je bilo izdano potrdilo o strokovni usposobljenosti za turističnega vodnika, se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti turističnega vodenja vpisati v register turističnih vodnikov turističnega območja Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju register), ki ga vodi Oddelek za gospodarstvo Občinske uprave Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju pristojni oddelek). Register mora vsebovati naslednje podatke:
-	ime in priimek,
-	prebivališče in številko telefona,
-	evidenčno številko,
-	davčno številko in EMSO,
-	podatke o številu dni vodenja za preteklo leto,
-	dokazila o strokovnem znanju in usposobljenosti.
Turistični vodnik mora najkasneje do
31.	januarja tekočega leta pristojnemu oddelku posredovati podatke o številu dni vodenja za preteklo leto.
Na osnovi potrdila o strokovni usposobljenosti in vpisa v register, izda LTO Ptuj izkaznico turističnega vodnika turističnega območja Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju izkaznica). Izkaznico mora turistični vodnik imeti pri sebi, ko opravlja dejavnost turistične vodniške službe.
4.	člen
13. člen se spremi tako, da glasi: Osebe, odgovorne za vodenje skupin, se morajo pred obiskom mesta najaviti pri LTO Ptuj.
Dejavnost vodenja po območju Mestne občine Ptuj, lahko opravlja tudi vodnik, ki je vpisan v register turističnih vodnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vodenje mora izvajati v skladu z določili tega odloka.
5.	člen
Črta se 5. poglavje KAZENSKE DOLOČBE.
6.	člen
Spremeni se 15. člen tako, da glasi: Nadzor nad izvajanjem tega odloka ureja zakon o spodbujanju razvoja turizma.
7.	člen
Ustrezno se preštevilčijo poglavja in členi.
8.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-6/02 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.n, župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 11. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 25. julija 2005, sprejel
SKLEP
o razrešitvi in o imenovanju člana Odbora za gospodarstvo
L
Miran Senčar se razreši dolžnosti člana Odbora za gospodarstvo.
2.
Mitja Petrič se imenuje za člana Odbora za gospodarstvo.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-22/02-105 Datum : 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in 103. člena Poslovnika mestnega sveta (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 25. julija 2005, sprejel
SKLEP
o razrešitvi in o imenovanju podpredsednika Odbora za gospodarstvo
1.
Miran Senčar se razreši dolžnosti podpredsednika Odbora za gospodarstvo.
2.
Mitja Petrič se imenuje za podpredsednika Odbora za gospodarstvo.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10- 22/02-105 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
54.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99- prečiščeno besedilo, 2/01 in 1 /03) in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 113/03 - UPB1 ) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 32. seji, dne 25. julija 2005, sprejel naslednji
SKLEP
o uskladitvi cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj
J. Mestni svet Mestne občine Ptuj uskladi cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj tako, da znašajo:
Zap. št.	Starostna skupina oz. storitev		Cena (SIT)
1.	od 1 -3 let		103.318,00
2.	od 3-4 let		81.294,00
3.	od 4-6 let		78.172,00
4.	Kombinirani oddelek od 2-4 let		86.896,00
5.	Integrirani otrok v redni oddelek		218.116,00
6.	Razvojni oddelek		261.460,00
7.	Poldnevni programi (5-6 urni): - od 1 -3 let		83.038,00
	- kombinirani oddelek od 2-4 let		59.603,00
	- od 3-4 let		57.263,00
	- od 4-6 let		48.996,00
	- kosilo		4.864,00
8.	Vzgojni program v bolnišnici (cena oddelka)		663.527,00
	Cena za otroka na dan (plačuje se po izstavljenih računih - domicilni princip)		3.160,00
9.	Opomin		365,00
10.	Odbitek za hrano na dan (sorazmerno s starševskim prispevkom)		381,00
11.	Dežurstvo (do 1 ure)		394,00
12.	Izpad otrok zaradi poletnih izpisov		stroške dela pokrije občinski proračun
13.	Rezervacija otrok v poletnih mesecih		v višini 50% prispevka staršev, določenega z odločbo
14.	Kot osnova za izračun plačila staršev za vse otroke v Vrtcu Ptuj, ki imajo stalno prebivališče v MO Ptuj, se v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev določi cena:		
		Cena za starše	Razlika dodejanske cene
	-	1 -3 let jasli -	komb. odd. (2-4 let) -	3-4 let -	4-6 let	88.321.00 81.270.00 76.250.00 72.775.00	14.997,00 5.626.00 5.044.00 5.397.00
	Razliko do dejanske cene dnevnega programa bo za starše otrok znižanje)	iz MO Ptuj pokrival proračun MO Ptuj (dodatno	
2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.9. 2005.
Številka: 380-01-10/2005 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj
---
16. STRAN 10. AVGUST 2005 Vestnik LETO XI
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj ( Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 25. julija 2005, sprejel naslednji
SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
1. S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra za nepremičnine:
pare. št.	kultura	m2	ZKV	k. o.
833/3	pot	38	782	Brstje
833/4	pot	128	782	Brstje
842/2	pot	66	782	Brstje
843/2	pot	292	782	Brstje
1573/2	pot	41	1812	Ptuj
1573/3	pot	550	1812	Ptuj
1587/2	pot	22	1812	Ptuj
1743/4	pot	104	1812	Ptuj
2560/2	pot	292	1812	Ptuj
4055/2	cesta	129	1812	Ptuj
4057/2	pot	129	1812	Ptuj
4058/4	pot	587	1812	Ptuj
4068/3	pot	241	1812	Ptuj
4201/2	pot	687	3137	Ptuj
4216/2	funke, obj.	266	3137	Ptuj
4217/2	pot	286	3137	Ptuj
4236/2	funke, obj.	212	3137	Ptuj
4241/2	funke, obj.	252	3137	Ptuj
4242/2	pot	450	3137	Ptuj
4247/1	funke, obj.	468	3137	Ptuj
4319/2	pot	1200	3137	Ptuj
4322/1	pot	2 77	3137	Ptuj
Navedene parcele so v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Ptuju vpisane kot javno dobro.
ŠTEVILKA 10
2.	Na nepremičninah iz prve točke tega sklepa se po prenehanju javnega dobra v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču na Ptuju vpiše lastninska pravica v korist Mestne občine Ptuj, do celote.
3.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 435-03-21/05-509 Datum: 25. 7. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 46. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/00 in 36/00) in na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 -prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) izdaja Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 32. seji, dne 25. julija 2005, sprejel
SKLEP
o soglasju k Statutu javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj
1.
Mestna občina Ptuj daje soglasje k Statutu javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj, ki ga je Svet javnega zavoda sprejel na 3. redni seji, 8. junija 2005.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-02-1/2005 Datum: 25. 7. 2005
Dr Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Tisk: Grafts. Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD, Peter Letopja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.