PoŠtnina plačana v gofovinL Izhaja v pondeljek in pecek. Stane rnesečno Din 7—, za inozernstvo Din 20'—. Račun pri poStno -čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Redakcija in uriava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predoisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s žtevilkami so plačljive. Štev. 13. Celje, petek 14. februarja 1930. Leto XII. Novo mladinsko kazensko sodstvo v Jugoslaviji. (Predavanje drž. tožilca dr, Alfaina Joharta na celjskem Ljudskem vse- učilišcu 27. januarja.) (Dalje.) Novi kazenski zakonik je reformi- ral celokupno mladinsko kazensko sodstvo. Upošteval je ne le posledke moderne kriminalne vede, marveč tudi praktične potrebe. Pred vsem je razdelil mladostnike na tri. katego- rije: 1. V otroke do dovršenega 14. leta; 2. v mlajše maloletnike od dovr- šenega 14. do dovršenega 17. leta; 3. v starejše maloletnike od dovr- šenega 17. do dovršenega 21. leta. Ad 1. Otroci so kazensko popolno- ma neodgovorni. Prednost novega zakona napram staremu je v tem, da je potisnil mcjo kazenske neodgo- vornosti od 10. na 14. loto. »Otrok, ki stori dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, se ne sme ne preganjati nc kaznovati. Takega otroka je izročiti roditeljem ali varuhom (skrbnikom) ali šolske- Diu oblastvu, da ga kaznujejo, da skrbe zanj in da ga nadzirajo, Ce je tak otrok zanemarjen ali moralno pokvarjen, ga je izročiti zavödu za vzgajanje ali primerni ixjdbini, kjer ostan^ t!Ch!er se ne pobcfcjša, toda najdalje do dovršenega 17. leta. To prisilno vzgajanje odredi varstveno sodisße.« (§ 2G. kaz. zak.) Iz te določbe se vidi jasno, da loči zakon dvoje: A) Otrok ali uživa red- no vzgojo pri svojih starših, odnosno pri osebah, ki se zanj brigajo, B) all pa otrok le vzgoje ne uživa. Ako otrok uživa redno vzgojo, bi bilo ne- smiselno iztrgati ga iz rok onih, ki ga ljubijo in vzgajajo in ga izrofiiti v vzgojo oniin, ki mu te ljubezni in te vzgoje ne morejo dati. Ako pa otrok nima vzgoje, ako je zanemar- jen, ali celo moralno pokvarjen, je poskrbeti za njegovo vzgojo. Ako so otroci prišli v konslikt s kazenskim zakonom, se jib ne more vlačiti prcd kazenskega sodnika, marveč je poja- čati vzgojo in uporabiti vzgojna sred- stva. A) Prve je pripustiti domačemu strahovanju, B) druge pa je izločiti iz njihovega dosedajnega okolja, kjer so bili zanemarjeni in moralno pokvarjeni, ter jib izročiti zavodu za vzgajanje ali pa primerni rodbini, kjer ostanejo, dokler se ne poboljša- jo, toda najdalje do dovršenega 17. leta. Prisilno vzgajanje otrok odreja varstveno sodišče, in ne morda ka- zensko sodiščc. Ad 2. Pri mlajših maloletnikib, to je osebah od 14. do 17. leta prcpušča zakon sodišču, da samo ugotavlja, je-li tak maloletnik duševno zrel in kazensko odgovoren ali ne. Baš v tern razdobju življenja dosezajo malolet- niki duševno zrelost. Seveda je to individual no. Eden je zrel poprej, drugi pozneje. Gre skratka za pre- hodni štadij. Da bi se popravila kri- vica starega prava, dopušča zakon, da se pri vsakem poedincu posebej in na podlagi poizvedb o njegovem doseda.jnem življenju ugotovi, da-li je dosegel maloletnik duševno zre- lost ali ne. »Mlajši mladoletnik se ne sme kaznovati, čc ni mogel poj- movati narave in ponicna svojega dejanja ali ravnati po tem pojmova- nju. Takega mlajšega maloletnika je izročiti roditeljem ali varuhom (skrbnikom) ali osebam, ki skrbe zanj, da ga kaznujejo, da ga nadzi- rajo in se brigajo zanj. Ce je tak maloletnik zanemarjen ali moralno pokvarjen, se izroči zavodu za vzga- janje ali primerni rodbini, kjer osta- ne, dokler se ne poboljša, toda naj- rnanj leto dni in najdalje do dovr- fenega 21. leta« (§ 27. kaz. zak.) A) Ako mlajäi maloletnik ni du- ševno zrel, je postopati z njim, ka- kor z btrokom. Prepusti se ga doma- femu strahovanju, ako uživa rioma redno vzgojo; ako pa je zanemarjen in moralno pokvarjen, se poskrbi za. njegovo vzgojo. Odd& se ga v zavod za vzgajanje ali primerni družini, dokler se ne poboljša, toda najmanje za eno leto in najdalje do dovršene- ga 21. leta. Odredbe pri duševno zre- lih mlajših maloletnikih so torej iste, kakor pri otrokih do 14. leta. Vendar pa je razlika v tem, da te ukrepe izreka sodnik za mlajše ma- loletnike, in ne varuško sodišče. »Ce je mlajši maloletnik toliko zrel, da je mogel pojmovati naravo in pomen svojega dejanja ter po tem pojmovanju ravnati, se mu izreče nkor ali odpust na preizkušnjo ali oddaja v zavod za vzgajanje ali v zavod za poboljševanje mlajših ma- loletnikov. Mlajšemu maloletniku se izreče ukor, e je kaznivo dejanje bolj neznatne narave in če je nastalo iz očividne nepremišljenosti ali lah- komiselnosti. Mlajši maloletnik se odpusti na preizkušnjo za dobo ene- ga leta, če jc nastalo kaznivo deja- nje iz zgoraj navedenih razlogov, a je težje narave. Vse te odredbe se uporabijo, če ni potrebno ne vzgaja- njo ne poboljševanje. Oddaja v za- vod za vzgajanje se izreče zoper mlajšega maloletnika, če je zanemar- jen ali moralno pokvarjen. V zavo- du mora ostati, dokler se ne pobolj- ša, toda najmanj leto dni in naj- dalje do dovršenega 21. leta. Oddaja v zavod za poboljševanje se izreče zoper mlajžega maloletnika, če je to- likp pokvarjen, da se ne more spre- joti v zavod za vzgajanje. V tem za- vodu ostane, dokler se ne poboljša, toda najmanj tri in najdalje deset let. Mlajši maloletnik, ki stori, ko je dovršil 15 let, v zavodu za vzgajanje ali v zavodu za poboljševanje ali iz- ven zavoda zloßinstvo in ki ga spo- zna sodišČe za toliko zrelega, da je mogel pojmovati naravo in pomen svojega dejanja in ravnati po tem pojmovanju, se kaznujc kakor sta- rejöi maloletnik. Zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega med vzgajanjern ali poboljäevanjem, se kaznuje disciplinski.« (§ 28. k. z.) B) Ako je mlajši maloletnik du- Sevno zrel, se ne uporabljajo pri Tijem sredstva kazni, marvee pravi- loma le vzgojna sredstva. StališČe kaz. pravne vede je v tem po priliki naslednje: Zločinstvenost maloletnih oseb je po večini posledica pomanj- kanja vzgoje. Taki maloletniki, ki so prišli v konslikt s kazenskim zako- noin, ali sploh niso uživali vzgoje, ali pa so živeli naravnost v družbi, ki jih je kvarila in navajala na sla- bo. (Dalje prih.) in varujje nc iw^rsio bv. 10 temveč tudi b ü r v a - no p^viln.. Pri iudi zä. je ide e Ino sred- s i v o z & p r fi n i e If'^/lOj ... . ^l^i DOMACE VESf I <1 Nova želczniška proga Rogatec— Krapina bo v nedeljo 1(J. t. m. dopol- dne svečano otvorjena in v pondeljek 17. t. m. izročena javnemu prometu. Vozni red je razviden z oglasov na postajah. Nova proga je dolga 13 km, stroški gradnje, ki je bila poverjena sarajevskemu gradbenemu podjetju »Progres«, so znašali 24 milijonov dinarjev. Prva dela so se pričela 24. avgusla 1927. Proga je bila popolno- ma dograjena ob koncu lanskega le- ta. Največjc težkoče je dclala grad- nja 450 m dolgega predora pri Žut- nici blizu Krapine. Svečane otvorit- ve proge se bodo udeležili zastopniki vlade ter predstavniki civilnih, vo- jaških in lokalnih oblasti in veliko število domačcga prebivalstva. d Ljubljana v prvem draginjskem razredn. Po poročilih iz Beograda je finančni minister podpisal uredbo o pomaknitvi Ljubljane v I. razred draginjskih doklad. d Vseslovanski gasilski kongres se bo vršil v Ljubljani od 1. do 4. av- gusta. Kongresa se bodo udeležili po- leg jugoslovanskih tudi češkoslovaš- ki in poljski gasilei ter zastopniki gasilstva iz Avstrije, Nemčije, Fran- cije, Belgije, Švice, Nizozemske, Ro- munije in drugih držav. d Sušak dobi okrožno sodišče. Na Sušaku bo v najkrajšem času usta- novljeno okrožno sodišče. Sušaški podžupan in finančni referent sta se pred dnevi mudila v Beogradu in sta se v ministrstvu pravde zglasila gle- last Kondeiik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 42 Popolnoma razumljivo je, da sta bila po uvodu gospc Muknšnablove, po njenih vpraäanjih kar se tiče svatbenc gostije, po njenem zatrje- vanju, da je vse v najlcpScm redu — skratka po vsem, kar je jt?ospa Mukn- šnablova nenadoma povedala, oba Kondelikova zelo presenečena. Moj- ster Kondeiik je navsezadnje zopet odpel zimsko suknjo, bodisi ker mu j jo bilo vroče v zakurjeni sobi, bodisi ker se je razgrcl ob dolgem in zaple- tenem govoru gospe MuknSnablove in je sedaj suknjo celo slekel. Oba sta gledala gospo Muknšnablovo z noizrečeno napetostjo. Kaj pa naj ona napravita v tej zadevi? Medtcm je gospa Muknšnablova zopet segla po robec v torbico in ga je pritisnila na oči. Očividno je bilo, 'fa gre za zelo važno stvar. Prccej časa so molCali vsi trije. Ko si je gospa Muknšnablova brisala °^i. sta se Kondeiik in zena spogle- d&la in pogleda obeh sta izražala vpraSanje: »Kaj pa naju ta gospa pravzaprav prosi?« In presenečenju, ki se je vzbudilo vsled govora gospe \ MuknSnablove, se je pridružil še : strah. V kako stvar naj bi bila za- i pletena? Tudi gospa Muknšnablova je mol- čala. Morda zato, ker jo je prevzelo ginjenje ali zato, da bi nabrala moči j /a daljše pripovedovanje. Težko je bilo uganili. Toda ko se ni nihče oglasi 1, je gospa spoznala, da ne pre- ostaja ničesar drugega kot da sarna zopet začne. Položila je robec v na- ročje, pogledala gospo Kondelikovo, gospoda Kondelika in je rekla pro- se če: »Ali napravite to, dragi gospod? Ali se zavzamete za naju, za dve za- puščeni ženski?« Gospod Kondeiik je bil v veliki zadregi. Poravnal si je telovnik, fiel { & kazalcem za ovratnik, kakor bi ga ovratnik tiSCal, in je slednjiC odgo- voril: »Pravzaprav ne vem, gospa Mukn- snablova, na kak način naj jaz — to so zelo težke stvari ~ človek ima lastnih skrbi dosti — in kaj pravza- prav oni-------?« Ako bi jo bil mojster Kondeiik ta- koj zavrnil, bi bil rešen. Toda gospa Muknšnablova je dobro vidcla nje- govo zadrego in neodločnost, in to je bila voda na njen mlin. Naglo je to- rej spregovorila: »Dragi gospod, gre samo za par be- sed, prav vseobče. Nisem prišla po denar, tega si ne bi upala, loda po malo prijateljsko pomoč ubogi ma- teri, zapuščeni sirotici. Nekoliko be- sed gospodu Pajtlšmidu, dragi go- spod, da naj nima Cesar na vesti, da naj stori, kar je kot časten mož sto- riti dolžan. To vas prosim, dragi go- spod, to mi zadostuje.« »Res ne vem,« je odgovoril gospod Kondeiik, »kako ravno jaz-------saj tega gospoda Pajtlšmida niti ne poznam.« »Ljubi gospod, to je vseeno«, je rekla vneto gospa Muknšnablova. Meno tudi niste poznali in jaz vas tudi ne — no, in naenkrat sva se sprija'znila. To je takoj. In tako poj- de tudi z gospodom Pajtlšmidom.« Gospa Kondelikova se je pre- maknila na stolu. Neljubo ji je bilo, da se gospa Muknšnablova zopet sklicuje na »prijateljstvo«, ki se je začelo na lak čuden, zelo neljub, da, popolnoma zoprn način. Ko se ne bi tega spomnila! Bolje bi napravila. Moj\ter Kondeiik je spoznal, da ni njegovi ženi vse prav, ojunačil se je in je odgovoril: »Brez zamere, gospa Muknšnablo- va, ampak meni ni prav nift na tem, da bi se z gospodom Pajtlšmidom se- znanil. — In razen tega: saj mi lah- ko reče, da me njegove zadeve prav nič ne brigajo, da naj se ne vtikam vanje-------« Kakor da ne bi čutila puščice, ki se je skrivala v prvih mojstrovih bese- dah, so je gospa Muknšnablova hitro vpletla: »Nc, dragi gospod, tega ne poreče, bodite brez skrbi. On je človek ka- kor kokoš, dobra duša, nobenega ne razžali, vseobče — in gospoda še prav gotovo ne. In ravno ta njegova narava je vzrok vsega. Vse mu člo- vek labko reče, posluša kakor ovca, glava mu pri tem visi kakor jabolko na veji, potem pa naenkrat odgovorl, kakor bi se prebudil: »No, pa naj bo po starem, tako je najbolje.« — Toda jaz tega ne morem tako pu- stiti, dragi gospod! — Pravim mu: gospod Pajtlämid, Lotinka ima vse pripravljeno, perilo je gotovo, krstni list v redu in lahko se oženite. A on mi odgovori: »Moj Bog, milostljiva Stran 2. »Nova Doba« 14. II. 1930. Štev. 13. de priprav za ustanovitev novega so- dišča. d Euponski sistem prepovedan. Ker vrši amsterdamska banka Kre- dit Kontinental v naši državi posle po kuponskem sistemu, obvešča ini- nistrstvo za trgovino in industrijo, da je kuponski sistem v naši državi prepovedan. Opozarjamo občinstvo na to prcpoved. d Intervencije. Ptujski župan g. Brenčič se je pred dnevi vrnil iz Beograda, kjer je posetil razna mi- nistrstva. Med drugim je uspešno interveniral glede zamenjave obeli vojašnic in glede stavbišča za novo poslopje kazenskega sodišča. V sre- do popoldne pa se je odpeljal v Beo- grad mariborski župan dr. Juvan, da intervcnira pri ministrstvih glede občinskega proračuna in nekaterih drugih občinskih zadev. d Smrtna nesreča pri Konjicah. Na Križevskem klancu pri Konjicah je v pondeljek zvečer srečal maribor- ski mestni avtobus enovprežni voz, na katerem je sedela 25-1 etna Marija Pungartnikova iz St. Vida pri Vita- nju. Konj se je nenadoma splašil in Pungartnikova je pad]a z voza pod kolesje avtobusa. Bila je na mestu mrtva. Po izpovedbi prič ne zadene nikogar ki'ivda. d Uradni dan sreskeya gremija tr- govcev v Celju se vrši za člane-trgov- ce iz rogaškega sodnega okraja v so- boto 15. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posebni sobi hotela »Sporn« v R o - g a t c u. — Načclstvo. d Slovensko obrtno društvo v Ma- riboru se je na pondeljkovem obč- nem zboru prekrstilo v »Obrtno društvo« ... d Utopljenec v šoštanju. V torek opoldne so potegnili iz Pake v Šo- štanju truplo tamošnjega lesnega tr- govca Josipa Sigulina, ki je bil iz- ginil v noči od G. na 7. januarja. Oči- vidno gre za samomor. Sigulin je bil šele leto dni poročen. d Vlomilca v kočevski poštni urad sta bila prejeta že v nedeljo zvečer na Grosupljem. Od ukradenih 20.000 di- nar jev so našli pri njiju 15.800 Din in vlomilsko orodje. Vlomilca govo- rita tržaško narečje in nočeta na- vesti pravih imen. Oddali so ju v ljubljanske sodne zapore. d Uboj pri Hrastniku. V nedeljo sta se v družbi fantov v hiši posestnika Dolanca v Klečevcu, ki leži na des- nem bregu Save eno uro od Hrastni- ka, sporekla 17-letni posestnikov sin Fele in njegov prjjatelj, 19-letni Ja- nez Jamšek. Fele je pozval Jamška pred hišo, kjer inu je nenadoma za- sadil nož v vrat. Jamšek je kmalu izkrvavel. Fele sc je po svojem deja- nju sam prijavil orožnikom, ki so ga pa po zaslišanju pustili do nadaljne- ga na prostem, ker je fant slabo- umen. d Ljudje, ki so bolni na žolčnih, lcdvičnih in kamenih v mehurju ter gospa, vi tako s tern hitite! Meni je takole najljubše.« — Oprostite, dragi gospod, on bi se oženil, ako bi se nioglo to zgoditi brez kopulacije, vseobče. Toda gotovo priznate, da jaz kot mati ne morem s tern sogla- šati. Ne samo zavoljo ljudi in njih govorice, ne samo zavoljo cerkvene- ga zakona, toda kaj bi Lotinka po- čela, ako bi Bog dopustil, da gospod Pajtlšmid umre? Ako ji je usojeno, da bo udova, naj bo zakonita udo- va, pred uradom. Zakonita udova dobi penzijo, in če bodo otroci, ji pla- ?a nekaj erar za otroke. Kot mati moram vedno računati, da zet umre, dragi gospod. Ali nimam prav, go- spa Kondelikova?« Gospej Kondelikovi se je vse vrte- lo v glavi, o čemur je gospa Mukn- žnablova govorila. Še nikdar ni vi- dela matere, ki bi pripravljala hče- ri svatbo in pri tern mislila na zetov pogreb. Razlaga gospe Muknšnablo- ve se ji je neizmerno studila. In ven- dar je gospa Muknšnablova poveda- la vse to tako dobrovoljno, kakor bi se samo ob sebi razumelo. Gospa Kondelikova je gledala »pri- jateljico« s stisnjenimi ustnicami in ni vedela, kaj naj odgovori. In gospa Muknšnablova je ponovila svoje vprašanje: oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi scene kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franc Joželove« grenčice. Možje zdravniške praksc so se prepričali, da je »Franc Jožefo- v«i« voda sigurno skrajno prizanes- ljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franc Jože- fova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 15. februarja: Najprej še ve- činoina jasiio, v severnih Alpah juž- no, v alpskih dolinah oster jutranji mraz. IzCeliainokolice c Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek zvečer je predaval v pre- davalnici trgovske sole univ. prof. g. dr. V. Vouk iz Zagreba o Yellow- stonu, zemlji gejzirjev in ugaslih vulkanov«. Številni poslušalci so z veijkim zanimanjein sledili poučne- mu predavanju, ki ga je spremljalo okrog 150 lepih skioptičnih slik. Pre- davatelj je opisal svoje potovanje po Zeilinjenih di'zavah ob priliki mednarodnega kongresa prirodo- slovcev leta 192G., New York, Chica- go, slapove Niagare, življenje na ameriških univerzah, razne verske sekte ter ljubezen Amerikancev do denarja, svobode in narave. Preda- vatelj se je obširno bavil z opisom nacijonalnega Yellowstonskega par- ka, v katerem je prebil 14 dni. Park leži 2000 m nad morjem v državi Wyoming in je bil ustanovljen leta 1872. Dr. Vouk je omonli vse zname- nitosti žive in mrtve prirode v tem slovitein naravnem parku ter opisal nastanek gejzirjev v Yellowstonu. Občinstvo je nagradilo predavatelja z živahnim aplavzom. — V ponde- ljek 17. t. m. bo predaval v risalnici meščanske Sole predsednik zagreb- škega Ljudskega vseučilišča univ. prof. dr. A. Bazala »O pomenu umet- nosti v življenju«. Ker je snov zelo zanimiva in tehtna, je pričakovati, da bo tudi to predavanje dobro ob- iskano. c Uprava celjske sokolske župe sklieuje v svrho svečane proslave 80-letnice rojstva prezidenta Masa- ryka za torek 18. februarja ob 20. uri v malo dvorano celjskega Narodnega doma sestanek vseh celjskih nacijonalnih društev z dnevnim redom: 1. sestavitev prire- ditvenega odbora in 2. določitev pro- grama proslave. Prosimo odbore vseh nacijonalnih društev v Celju, da sigurno pošljejo svoje delegate na ta sestanek. Posebnih vabil župna uprava posameznim društvom ni razposlala in velja ta objava kot va- bilo vsem nacijonalnim društvom v Celju. c Zdravniška vest. Gosp. dr! Milan Žiga Červinka, zdravnik javne bolni- ce v Celju, se je podal na študijsko potovanje na roentgenološke in gi- nekološke klinike v Nemčijo, Češko- slovaško in Franrijo. c Statistika celjskih sodišč. Pri okrožnem sodišču v Celju je bilo la- ni vložcnih 597 civilnih tožb, 218 me- ničnih tožb in protestov ter troje tiskovnih tožb. Ovadb zaradi raznih hudodelstev je bilo 891, obtožnic 564, eksekucij 25, zemljeknjižnih predlo- gov 212. Pri okrajnem sodišču je bilo 1.793 civilnih pravd in 70 malih tožb, 1.469 kazenskih sluCajev, 3.981 ekse- kucij in 3.657 zemljeknjižnih pred- logov. c Velika maškerada celjskega OlepŠevalnega društva, ki se bo vr- šila na letošnji pustni torek zveCer v veliki in mali dvorani Celjskega doma, bo resnično impozantna, a tudi prisrčna in domača. Cujte! Ali ni do te stare in priljubljene redute še celih 16 dni časa, a vendar si na- ša za vse lepo in veselo navdušena mladina že danes vsestransko zani- ma in skrivnostno znaša skupaj raz- lična zgodovinska oblačila, da bi bi- lo občudovanje na tem maškerad- nem večeru tem večje in razigranej- še! No, ali pa ni tudi skupina nek- danjih celjskih mogotcev, o katerih je poročala zadnja številka naše »Nove Dobe«, naravnost podžgala naš mladi svet? In to tudi še ni bila zadnja beseda o skrivnostih tega baj- nega večera! Za danes samo trdimo z mirno vestjo, da tako čudovito le- pe maškerade, ki bo v vsakem oziru zadovoljila tudi najbolj razvajene obiskovalt^e, do sedaj v Celju še ni bilo in je v tem slogu ter obsegu morda tudi ne bo več. Gotovo pa je eno: Vsak, ki ne bo gledal krasote tega večera z lastnimi očmi, bo ostal žalosten do konca svojih dni! 127 c Zaključni venček trgovske pies- ne sole. V nedeljo 15. t. m. zvečer se vrši v veliki dvorani Celjskega doma zaključni venček plesne sole Trgov- skega društva v Celju. Svira jazz- band iz Ljubljane. Vabila se ne raz- pošiljajo. Vsi prijateli trgovstva so iskreno vabljeni. c Invalidska tombola. Ker ima vsa- ko leto prvo nedeljo v juniju neko drugo humanitarno društvo v Celju svojo tombolo, je moral krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju preložiti svojo tombolo na 6. julija, oziroma v slučaju slabega vre- mena na 13. julija. Odbor ponovno naproša ostal a iruštva, da ta dan prepuste organizaciji vojnih invali- dov. Navedena dva datuma se pod nobenim pogojem ne bosta več me- njala. c Yellow and blue — maškerada, ki jo priredi Aeroklub Celje dne 22. februarja pod gornjim geslom v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju, obeta mnogo razigranega ve- selja za staro in ml ado. Predpisa za maskiranje ni. Da bo vsem zaintere- siranim udeležencem jasno — bodo samo veselični prostori aranžirani pod gornjim geslom. Za maske to geslo ne velja. Prihodnjič več. — Od- bor. 108 c Smrtna kosa. V pondeljek 10. t. m. je umrla v Celju 43^-letna Gizela Erato va, hčerka uradni'l^a g. Mil ana Erata, v sredo 12. t. m. je podlegel srčni kapi 48-letni delavec Josip Devčnik, v četrtek 13. t. m. pa je umrla v javni bolnici v starosti 44 let ga. Marija Vengustova, žena sli- kai'skega mojstra g. Vengusta v Ce- lju. N. p. v m.! c Iz celjske bolnice. 8. t. m. je 56- letnemu delavcu Jakobu Jeraju z Re- čice ob Savinji zlomil pri spravljanju lesa hlod desno roko med zapestjem in komolcem ter desno nogo pod ko- lenom, na Gomilskem pa je padel 19-letni posestnikov sin Franc Ko- run pri spravljanju lesa tako ne- srečno, da si je zlomil levo roko. — 9. t. m. je dobil 28-letni posestnikov sin Ivan SeSelj pri fantovskem pre- tepu v Šmartnem v Rožni dolini z noži več poškodb na glavi. Slične rane je izkupil isti dan tudi 47-letni tesar Miha Solinc pri nekem pretepu v Dramljah. — 8. t. m. je popravljal 14-1 etni elektrotehniški vajenec Fr. Cokan v Gaberju s tovariši električno cestno napeljavo. Ko je bil na drogu, so ga tovariši speljali, da je prijel za neizolirano žico. Tok je prešinil fan- ta, ki žice ni mogel izpustiti. Tova- riši so razbili varovalke in prekinili tok. V tem trenutku je padel Cokan z droga in si zlomil levo roko nad komolcem. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Triglavanski sestanek stareäin iz Celja in okolice se vrši v soboto, 15. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega doma. Pridite polnoštevil- no! c Vzorno delovanje domače vinar- ske zadrnge. Ena najstarejših naših vinarskih zadrug je agilna »Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju«, ki beleži v svojem dolgolet- ! nem delovanju mnogo lepih uspe- hov. Ta zadruga pomaga že dolgo ! vrsto let s svojimi dragocenimi iz- kušnjami svojim zadružnim članom pri sistemiziranju enotnega vinske- ga tipa ter pri čiščenju vina v cen- tralni kleti in v kleteh zadružnikov. Vzorno urcjuje tudi vrelne kleti, vendar pa ji še ni uspelo v znatni meri ublažiti vinske krize vsaj svo- jim članom. Pozivu glede prevzema in prešanja grozdja se je šele letos odzvalo nekoliko članov. Zadruga je ustanovila v nekaterih vcčjih me- stih, trgih in industrijskih krajih lastne točilnice, v katerih toči prist- na domača vina svojih zadružnikov. Upoštcvajoč vinsko krizo, je zadruga kljub visoki izvozni carini sklenila ustvariti stalne zveze z inozem- i stvom, kar se ji je po dveh letih tudi 1 posrečilo. Da šo bolj okrepi te zveze, : je ustanovila zadruga svoje glavno ' zastopstvo v Avstriji in sicer v Grad- ; cu z velikimi založnimi kletmi. Za- J drugina vina se razpečujejo v sodih j in buteljkah na drobno in na debelo po konkurenčnih cenah v kleteh ho- tela »Pri zlatem konju« (»Zum gol- denen Roß«, Gradec, Mariahilfer- straße 9), čigar lastnik je bivši Ce- Ijan g. Ludvik Kossär ml. V dogled- ncm času bo otvorila zadruga tudi na Dunaju veliko založno klet in ima zasigurano že lepo število odjemal- cev. Zadrugo potlpirajo zlasti dunaj- ski Čehi in Jugosloveni. Zadrugine uspehe beležimo z velikim zadošče- njem. c Iz polieijske kronike. N e vsto- pajte y vlak brez voznega 1 i s t k a ! V torek je bil ovaden 31- letni posestnik F. O., kei- je zvečer vstopil brez voznega listka v osebni vlak, da se poslovi od svoje sestre, in skočil iz vlaka, ko je žc zapuščal postajo. Opozarjamo, da je vstopanje v vlak brez voznega listka ali pa sa- mo s peronsko karto prepovedano. — D e 1 o m r z n e ž. V torek je bil aretiran v Celju 54-1 etni brezposelni dolavec Rudolf Kokošinek, ker je be- fačil po mestu. Kokošinek ne mara /a delo in je bil že v prisilni delav- nici. Moža zasledujejo tudi zaradi goljufije. — Ne stresajte pra- liu na u 1 i c o ! Te dni je bila ova- dena neka služkinja, ker je stresala prah s cunj z okna kar na ulico. Ta razvada, se je v Celju močno razpa- sla in jo bo treba že iz higijenskih razlogov energieno zatreti. — Izgu- b e : zlata zapestnica. — N a j d b a : 100-dinarski bankovec. c Corrigendum. V zadnji številki Wtasega lista.Jg bil v seznamu knjig Ljudskega vsjlučilišča v Celju öbjav- Ijen nepopolen naslov ene knjige vlad. svet. g. E. Lileka. Celotni, pra- vilni naslov knjige je »Historische Berechtigung des tschechoslowaki- schen Staates auf Revindikation (Zu- rückforderung) der dem Könige Ota- kar II. entrissenen Alpenländer. Ei- ne politisch-historische Studie«. c Javna mestna knjižnica v Celju je izposodila v mesecu januarju 2.153 knjig. c V trgovski register je vpisana tvi-dka K. Rosonbauer in drug, tovar- na za gasilno orodje, d. z o. z. v Ce- lju, osnovna glavnica 100.000 Din, poslovodji gg. Franc Koschier, ko- vaški mojster v Celju in inž. Konrad Rosenbauer, trgovec v Linzu. — V z a d r u ž n i register je vpisana gradbena zadruga »Obrtni dom« v Celju. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 15. t. m. do vštetega petka 21. t. m. lokarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. 1 c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 16. t. m. iio v.štete sobote 22. t. m. III. vod pod ])oveljstvom g. E. Bandeka. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Sreda 19. februarja ob 20.: »Radikal- na kura«. Gostovanje mariborske- ga Narodnega gledališča. Abon- ma, * Repriza »Radikalne küre«, lispe- le dr. Doboviškove veseloigre s pet- jem, bo v torek 19. t m., če se bo do sobote 15. t. m. prijavilo za- dostno število interesentov. Obvezno rezerviranje vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek v Celju se za- ključi jutri, v soboto popoldne. Pri- čakovati je, da bo občinstvo pohitelo 7. rezerviranjem vstopnic in s tem | zasiguralo predstavo. Absolventinja drž. trgovske šole i5če primemo za- poslitev. Naslov v upravi lista. Stev. 13. »Nova Doha« 14. II. 1930. Stran 3. Kmetsha posojilnica za ccljsko obolico u [el ju mmmmmmmm——¦——————¦«¦ registrovana zadruQa z omejeno xaveio ¦¦——^——¦—¦———— Pisarna v Prešernovi ulici S Hranilne vloge obrestuje po 6—8"/. čtstlh, brez rentnega davka. 5 I •§ ! Sosg I C 0 » I j -Ssi U w B i a 2 \ Sokolstvo Iz celjske sokolske župe x Naknadno imenovanje društve- nih uprav. Na seji župne uprave v sredo 12. t. in. je župiia uprava ime- rovala še nasleilnje društvene upra- ve: 61. Pavel pri Preboldu: starešina Vedenik Ivan, načelnik Kotnik Ivan, načelnica Zabavnik Pavla, prosvetar Zaveljčina Jernej. — St. Peter v Sav. dol: stareši- na Šribar Edo, načelnik Dagijan Henrik, načelnie.a Koblar Marija, prosvetar MohorčiČ Božo. — Mo- zirje: starešina Kosem Karl, na- Čelnik Blažič Ivan, načelnica Blaž Fanika, prosvetar Širko Franc. — Hrastnik : ..starešina Groznik Jo- že, načelnik Završnik Albin, načel- nica Bartolo Ivanka, prosvetar Mah- kota Milan. — Vsem društvom je župna uprava razposlala okrožnieo /. direktivami. x Masarykova proslava. Po naro- čilu SSKJ priredi celjska sokolska župa skupno s Sokolskim društvom v Celju ob sodelovanju vseh celjskih nacijonalnih društev svečano pro- slavo 80-letnico rojstva prezidenta C.SR dr. Tomaža Masaryka v nede- ljo 9. marca ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Točen spored bo objavljen pravočasno. Društvom izven Celja je poslal župrii prosvetar v okrožnici potrcbna navodila za to proslavo.. |L x Zbor dru&tvenihAprosvelarjeJf Župni prosvetar celjsk'* sokolske žu- j)e sklkuje za nedeljo iß. marca t. 1. ob 8. uri v župni sobi v celjskem Na- rodnem domu zbor vseh društvenih prosvetarjev ozir. njih namestnikov. Dnevni red je javljen v okrožnici. x Program za vsesokolski zlet v Beogradu je v glavnih obrisih dolo- r.en takole: 7. in 8. jun/ij bosta dncva šolske mladine. Sodelovala bo naša srednješolska mladina in 400 češko- slovaških srednješolcev. 14. in 15. ju- nij bosta dneva vojske in mornari- <;e. Oddelki vojske iz raznih garnizij bodo nastopili s prostimi in drugimi vajami, izbrane vrste vseh polkov pa bodo tekmovale v posebnih predpi- sanih tekmah. Vojna mornarica bo nastopila s prostimi vajami v skupi- nah po 200 mornarjev. 21. in 22. junij bosta dneva naraäeaja, 27., 28. in 29. junij pa bodo glavni zletni dnevi; te dni prispc v Beograd okrog 10.000 češkoslovaških in nad 2.000 poljskih Sokolov ter večje Stevilo ruskih So- kolov v emigraciji in Sokolov lužiš- kih Srbov. Dopisi Frankolovo. J u b i 1 e j. G. Matija PotoCnik, posestnik in podžupan na Frankolovem, je obhajal 10. t. m. 60- letnk'o svojega rojstva. Jubilant je nad 30 let občinski odbornik in Clan načelstva »KmeCke hranilnice in po- sojilnice na B'rankolovem«. Bil je vedno prepričan narodnjak in je dvakrat kandidiral v bivšo Narodno skupščino. Vrlemu jubilantu kliče- mo: So na mnoga leta! -Dru ž a b- ni v e Č e r. Prosvetna knjižnica pro- fesorja Antona BezcnSka na Franko- lovem priredi v nedeljo 23. februarja v gostilniških prostorih g. Šnabla družabni večer z godbo, plesom, sre- fcolovom in nagradno maškerado. Ker je čisti dobiček namenjen za vzi- davo spominske plošče na rojstni hi- Si prof. BezcnSka, vabimo vse prija- *elje, da se udeležijo te prireditve. — 2a novo cesto Dobrna — *o hiSo na Spoduji Hudinji St. 52, CELJE -GÄBEHJE. Različni avtobusi vozijo dnev'no do tja za Din 3- -. 25-45 Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBE"!J Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 Jet Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOVTRG (v tastni palaci pri kolodvor-u) ¦ Prihrankom rojakov v Ameriki, denerju nedo- letnih, ki ga vlagajo I scid^ča ter naložbam : cerkuenega in občin- skeya denarja posueča posebno pažnjo. , Krart^njca daje posc- jila na zernijišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jumCi poieg ^fl mOC a||Q z vsem premoženjcm prcmozenia hru-nllnice 3C IllCdlU ^CijC in vso divčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četlna. - Oba v Celju!-----