JANUAR
1 S Novo leto t
2	N line Jezusovo
3	P Genovefa
4	T Tit., Skof
5	S Simeon, stolp. G č Trije Kralji
7	P Valentin +
8	S Severi n
9	N Sv. Družina £
10	P Pavel, puSČ.
11	T Teodozij
12	S Arkadij
18 č Veronika, mil. 14 P Hilarij, 8kof + 1-S Maver, opat 16 N 2. po razgl. G.©
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
ŠTEV. (NO.) 4.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 6, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Na ponedeljkov predsednikov govor ni toliko kritike kakor na njegove prejšnje govore. — Predsednik izrecno povdaril, da spoštuje pošten biznes, in se bori le p'roti izrodkom. — Boj proti privatnemu monopolu.
Washington, D.C. — Kakor se trdi iz Bele hiše, so odmevi, ki so prihajali na govor predsednika Roosevelta ob otvorit-vi kongresa pretekli ponedeljek, bolj ugodni, kakor so bili še na katero koli njegovo Prejšnjo poslanico. Brzojavna m telefonska priznanja so dohajala celo popoldne in skoraj celo noč. In med množico brzojavov je bil eden sam, v katerem se je govor kritiziral.
Razvidi se iz tega, pravijo, da se s predsednikovimi na-,, čeli ne strinja samo javnost, marveč odobrava ga tudi pretežen odstotek biznesa. Saj pa Je bil govor tudi tak, da mu mora dati priznanje vsakdo, ki hoče veljati za poštenega. Predsednik je namreč v njem izrecno povdaril, da je mnenje, da bi bil on s svojo vlado nasproten in sovražen kar na-vPrek vsemu biznesu, absolutno napačno. Resnica je ravno nasprotno, namreč, da uživa Pri njem spoštovanje vsakdo, ki pošteno vodi svoj biznes, ki Se ne poslužuje umazanih trikov pri konkurenci, in ki je Pravičen napram svojim u-službencem.Predsednikova politika je usmerjena v to, da varuje pravične trgovce in Podjetnike in očisti iz njih vrst take, ki s svojo sebičnostjo in lakomnostjo tvorijo nevarnost za biznes sam in za sPlošno javnost.
Taki nepoštenjaki v biznesu so dvojne vrste. Prvo skupino tvorijo tisti denarni mogočneži, ki skušajo vso trgovino in industrijo pograbiti pod svojo kontrolo, da lahko nato navijajo po svoji volji cene ter dobe monopol nad produkti in nad cenami; z ogromno organizirano močjo pa nato Pritiskajo in dušijo tiste, ki se Jim v njih nečednem poslu ne marajo pridružiti. V drugo skupino pa spadajo tisti, ki se bogate na račun svojih delav-Cev, da jih priganjajo k suženjskemu delu dolgih ur in Jim za to plačujejo beraško Plačo. Kdor ne spada v etno ali drugo teh dveh vrst, se mu ni treba bati nikakega preganjanja od strani vlade. Zato Je tudi razumljivo, da se sedanji predsednikov govor ne kritizira tako prostaško od kapitalističnih 'strani, kakor so se prejšnji njegovi govori,kajti vsak kritik bi samega sebe razgalil kot nepoštenjaka.
Pričakuje se, da bodo v kratkem predloženi kongresu v razpravo razni predlogi za Pobijanje monopola od strani velikih trustov. Eden tozadevnih predlogov je bil stavljen že v prejšnjem zasedanju. Po njem bi dobila vlada kontrolo nad korporacijami s tem, da bi se morale te licenzirati, in licenco bi dobile le tiste, ki bi se obvezale, da bodo vodile svojo trgovino po poštenih načelih. V senatu pa se posebni odbor bavi s preiskovanjem brezposelnega vprašanja, zlasti, da ugotovi, kje so vzroki
NAC1J0NAL1STI USTAVLJENI
Klanje pri Teruelu se po treb tednih končalo.
Hendaye, Francija. — Velika bitka za špansko mesto Teruel, ki je bila ena najobsežnejših tekom cele civilne vojne in je bilo v njej udeleženih do 200,000 mož, je po tritedenskem divjanju prišla v torek h koncu. Nacijonaiisti so namreč pri svojem protinapadu, da vzamejo nazaj izgubljeno mesto Teruel, zadeli na tak odpor vladnih čet, da so končno morajli odnehati, in Teruel je še ostal v vladnih rokah. Kakor se sodi, bo ta neuspeh izjalovil tudi nameravano veliko ofenzivo nacionalistov proti Barceloni.
-o-
UBIL DEDA ZARADI DENARJA Rockford, 111. — Da dobi denarja za lahkoživo življenje, je izvršil zločin umora nad svojim lastnim dedom. To je izpovedal 19 let stari Gordon Malm, ki je bil z nekim tovarišem, starim 16 let, zadnji ponedeljek aretiran blizu Seymour, Ia., pod obdolžbo,da je ukradel i avto, ker toga ni pravočasno vrnil podjetju, od katerega ga je najel. Kakor fant pripoveduje, sta se s tovarišem spravila nad deda, 82 letnega Martina Pearsona. On sam ga je s kladivom udaril po glavi, nato pa ga je s pomočjo tovariša zvezal in odvlekel pod posteljo. Preiskala sta nato stanovanje in s $43, ki sta jih našla, sta se odpravila na zabavno potovanje v izposojenem avtomobilu.
-o-
FORD CO. ZAHTEVA NOVO ZASLIŠEVANJE Detroit, Mich. — Fordova družba je pretekli ponedeljek vložila pri narodnem odboru za delavske odnošaje apel za novo zasliševanje glede ob-dolžb, ki jih je odbor zadnji mesec izrekel proti družbi, češ, da izvaja preganjanje delavstva zaradi linijskih aktivnosti. Odbor še ni odločeval o tej peticiji. Ako je ne bo sprejel, bo zadeva prišla pred federalno apelacijsko sodišče.
-o-
NABAVITE SI NOVE LICENCE! Chicago, 111. — Kdor se hoče voziti z avtomobilom, se mu priporoča, da si čimprej nabavi novo licenco za 1938, da ne bo imel sitnosti z oblasta mi. Policija je že zadnji ponedeljek pričela aretirati tiste, ki jih je zasačila z lanskimi tablicami. Isti dan se je na mestnem uradu izdalo celih 17,000 mestnih licenc in množice so skozi ves dan oblegale urad.
brezposelnosti, in kaka odpo-moč proti njej bi bila uspešna.
NEUSPEH
ANGLIJE
Italijanska radio propaganda
bolja od angleške.
London, Anglija. — V svojem prizadevanju, da zaduši silovito propagando, ki jo vodi Italija med Arabci v Afriki in Palestini, ki je vse prej kakor prijazna Angliji, se je končno tudi Anglija pričela posluževati istega sredstva. Prvi tak program se je oddajal zadnji ponedeljek. Vendar pa Anglija sama priznava, da je doživela polomijo z njim. Ni ga namreč znala tako mikavno sestaviti, kakor ga znajo Italijani, in italijanski pevci, ki nastopajo med govori, daleko presegajo angleške. Posledica je bila, da so Arabci naravnali aparate raje na italijansko postajo kakor na angleško.
-o-
PREKLANJE GLEDE TRAN-SPORTACIJ
Chicago, 111. — Vprašanje trasnportacijskih sredstev v tukajšnjem mestu še vedno ni rešeno in, kakor kaže, tudi še ne bo kmalu. Točasno razni izvedenci premlevajo zadevo z nadulično železnico v osrednjem delu mesta. Mnenje se izraža, da bi bilo dobro, proge te železnice tamkaj odstraniti, češ, da se vsled pota znižuje vrednost poslopij. Pravijo, da bi bila boljša podzemska železnica. Bržkone pa bo poteklo še par let, predno se
bo kaj ukrenilo.
-0-
KRITIČEN POLOŽAJ V RUMUNIJI
Dunaj, Avstrija. — Kako zelo imajo Judje pod svojo kontrolo svetovni finančni trg, se lahko razvidi točasno v Ru-muniji. Tamkaj namreč grozi izbruhniti resna denarna kriza, in sicer zato, ker so pričeli Judje splošen naval na banke in dvigajo svoje vloge, pričakujoč, da jih bo pritisk nove protisemitske vlade prisilil, da zbeže iz države. Na ru-munski delniški borzi je nastala zadnji ponedeljek baje prava panika.
ZOPET NESREČA NA KRIŽIŠČU
Columbus, Wis. — Ko je na ledenih tleh zdrknil njih avto in priletel ravno na železniško progo, po kateri je isti treno-tek privozil vlak, je bil zadnji ponedeljek ubit 49 letni Otto E. Buth, načelnik šol v Mayville, Wis., njegova 21 letna hči in neka druga dekle. Poškodovana pa sta bila neki fant in neka dekle. Buth je vozil družbo s počitnic nazaj v šolo v Madison, Wis., ko se je pripetila nesreča.
KR1ŽEMJVETA
—	Mexico City, Mehika. — Vse angleške in afneriške čistilnice olja v državi Tjempico so zadnji ponedeljek prenehale z obratom. Kakor se trdi, se ne nameravajo odpreti prej, dokler se ne poravna tozadevni spor z vlado.
—	Hankow, Kitajska. — Dva ameriška letalca, A. F. Sangster in Harold Walsh, sta se v torek ubila na tukajšnjem letališču, ko je r>j>h letalo nenadno treščilo an zemljo iz višine 1,500 čevljev. Oba sta bi la letalska inštruktorja.
—	Moskva, Rusija. — Neki armenski list poroča, da je bilo tamkaj obsojenih na smrt osem bivših sovjetskih uradnikov. Obtoženi so bili, da so skušali odcepiti Armenijo od sovjetske unije in jo postaviti pod protektorat neke "kapitalistične države."
—	Detroit, Mich.—Okrožno sodišče je odobrilo zahtevo, ki jo je vložila Mrs. Gert. S. Redfern, da se jo uradno proglasi za vdovo. Njen mož, Paul Redfern, letalec, je izginil leta 1927, ko je poskusil napraviti nepretrgan polet v južno Ameriko.
-o-
MESTNI USLUŽBENCI ZA VEČ PLAČE
Chicago, 111. — Mestni finančni odbor je vodil pretekli ponedeljek javno zasliševanje glede nasvetov za mestni proračun. Dočim se je na eni strani izrazila zahteva, da se mora proračun znižati, so pa na drugi strani nastopili za-
BOJEVIT
KRALJ
Mladi egiptovski kralj najprej odstavil vlado in zdaj je povrhu razpustil še parlament.
Kairo, Egipt. — Kljub svoji mladosti — ima komaj 18 let — je egiptovski kralj Fa-rouk pokazal izredno diplomatsko odločnost in bojevitost. Postavil se je takorekoč sam v boj proti večini naroda.
Kakor je bilo že poročano, je kralj pred nekaj dnevi odstavil vlado min. predsednika Nahasa, ki je obenem načelnik najmočnejše stranke,Waf-distov, in poveril sestavo nove vlade nekemu Marmoundu. Ker pa ima nova vlada v parlamentu le manjšino in bi torej ne mogla delovati, je izdal kralj zadnji ponedeljek drugi ukrep, s katerim je parlament enostavno razpustil.
Kakor kaže, ima celi spor le notranjepolitični značaj, in nima opraviti s kakim fašizmom, ali čem podobnim. Do njega je namreč prišlo, ker se je Nahas upiral, da bi razpustil svojo organizacijo "plavo-srajčnikov," ki je tvorila nekako posebno armado. Ta organizacija je pri borbi za neodvisnost Egipta od Anglije vršila važno vlogo, toda zadnja leta se je nekako pobandi-tila in je ogrožala javno varnost. Zato je zahteval kralj nje razpustitev.
Zdaj bodo bržkone ncve volitve pokazale kdo bo zmagal, kralj ali Wafdisti.
-o-
MESTO SKUŠAJO OČISTITI Chicago, 111. — SI. januarjem je stopil v veljavo novi mestni zakon, po katerem se ima strožje paziti na to, da ne bodo velika poslopja pri kurjenju zastrupljevala zraka z dimom. Pod inšpekcijo bo postavljenih okrog 30,000 poslopij z velikimi pečmi.
stopniki mestnih uslužbencev in zahtevali povišanje plač na višino, ki je veljala pred depresijo, s čimer bi se zvišali mestni stroški za okrog deset milijonov dolarjev.
NADALJNJI CILJ JAPONCEV

Pogled na pristanišče južnokitajskega mesta Kantona, ki bo bržkone prihodnja točka, proti kateri bodo Japonci naperili svoj osvojevalni napad. Pri tem pa utegnejo priti navzkriž z Anglijo, ker bi ogrožali angleško kolonijo Hongkong, ki leži v bližini. , __________.., ,r . ____

iz Jugoslavije
Žrtev usodne pomote je postal posestnik Janez Tavčar i z Rečice pri Bledu na Gorenjskem. — Huda avtomobilska nesreča pri Šoštanju. — Smrtna kosa. — Druge novice in vesti iz raznih krajev domovine.
Namesto žganja — kisov esenc
Bled, 14. dec. — Posestnik Janez Tavčar iz Rečice pri Bledu je stopil na čašico žga nja k trgovcu na Rečici. Toda trgovec se je, zmotil in mu v pogovoru natočil namesto žganja kisovega esenca. Te pomote ni opazil Tavčar, ki je čašico izpraznil 'na dušek, toda komaj je izpil, je že zakričal: "Kaj si mi pa dal piti?"
Trgovec, ki je takoj opazil pomoto, je ves v skybeh poklical dr. De Glersijo, ki je nudil nesrečnemu Tavčarju prvo pomoč ter je obenem odredil takojšnji prevoz v Leo-liišče v Ljubljani. Tu so storili vse, da bi Tavčarja ohranili pri življenju, toda to se jim ni posrečilo. Ko je postalo njegovo stanje brezupno, so ga v soboto odpeljali domov na Bled. Doma je kmalu po prihodu umrl in so ga včeraj pokopali.
Pokojni Janez Tavčar je bil izredno marljiv. Star je bil šele 44 let ter zapušča ženo ter tri otroke v starosti od 4 do 14 let. Za družino je prerana smrt dobrega očeta strahovita izguba.	I
--o-
Lokomotiva v avto
Ljubljana, 15. dec. — Huda nesreča se je zgodila včeraj dopoldne v Šoštanju. Z avtomobilom sta potovali iz mesta trgovka iz Most v Ljubljani ga. Justina Rojčeva ter soproga šostanjskega mesarskega mojstra ga. Epia Kozlevčarje-va. Vozilo je šofiral Anton Kranjc iz Ljubljane. Ker pelje cesta blizu kolodvora čez železniški prelaz in so zapornice zapirale pot, je šofer nameraval na drugem mestu voziti čez žel. progo in sicer na prelazu s Primorske ceste. V hipu, ko je vozil čez ta prelaz, pa se je lokomotiva zaletela v avto, in to s tolikšno silo, da ga je še nad, 100 m vlekla po progi, preden se je ustavila. Udarec je bil strahovit. Ljudje,ki so iz bližine pritekli na pomoč, so z veliko težavo izvlekli obe potnici iz zvitega ogrodja, ki je ostalo od avtomobila. Zdravnika dr. Medic in dr. Korun sta nudila prvo pomoč ponesrečenkama, od katerih je ga. Rojčeva dobila hude notranje poškodbe ter ima prebito lobanjo. V manjši meri, pa tudi hudo, je poškodovana ga. Kozlevčar-jeva, kateri je zlomilo desno nogo in ima poškodovana desna rebra. Železniški zdravnik dri Kolšek iz Velenja je po pregledu odredil prevoz v bolnišnico v Slovenjem Gradcu, kjer je Justina Rojčeva podlegla poškodbam. Kraj nesreče so si takoj ogledale tudi oblasti ter na podlagi ugotovitev odredile preiskavo. Šoferja so po zaslišanju zaprli. Začuda srečno je izšel iz karambola
ter je le lažje ranjen po rokah in vratu.
Nesrečen padec
Iz Rogatca je bil pripeljan v celjsko bolnico oskrbnik Da-goberd Vurja, ki je doma nesrečno padel in si polomil več
reber. > i inlJflE5
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Marija Fantoni, rojena Mašek, bivša dolgoletna organistka v Šiški. — V Mariboru je umrl Viljem Verner, državni upokojenec star 89 let. — V ljubljanski bolnici je umrl Karel Maris, doma iz Zagorja star 24 let. — V Mariboru je umrla Amalija Bader, gospodinja stara 69 let.
-o-
Obsojen
Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal hlapec Franc Bratuša, ki je že 5. avgusta lanskega leta povozil v Mariboru raznašalca časopisov Jakoba Sattlerja, da je ta za poškodbami kmalu na to izdihnil. Obsojen je bil na 7 dni zapora in na plačilo pogrebnih stroškov.
Nesreča pri delu
V	Celju je pri tvrdki Ster-mecki neki delavec udaril s kladivom po šipi, ki se je razletela, drobci pa so prileteli v 28 letnega delavca Ivana Rutarja in ga nevarno ranili, da je moral biti odpeljan v bolnico.
°-
Divjaški napad
Že vso jesen, tako poročajo iz Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, so neki vročekrvni fantje izzivali ljudi v Prerodu. En večer so bili pri tem posestniku, drugi večer pri drugem. Tako so prišli tudi pred hišo 38 letnega posestnika Alojza Vičarja in začeli razbijati. Gospodar misleč da so tatovi, je stopil ven, fantje so pa navalili nanj in ga tako močno poškodovali, da je drugi dan izdihnil.
-o-
Karambol
V	Spodnji Vižingi, v Dravski dolini je Vrenčurjev hlapec Jože Kelner razkladar les z voza, vprežene konje je pa pustil sko-ro sredi ceste. Med tem je po cesti izza ovinka privozil z avtom šofer Edvard Soler, ki je šele v zadnjem trenutku opazil konje in voz. Kljub temu da je skušal avto zavreti, je z njim zadel v konje in jih občutno poškodoval, pa tudi ^vto je bil poškodovan.	.
Nesreča s puško
Na Proseniškem pri Sv. Juriju ob južni železnici se je pri streljanju s puško po nesreči ob-strelil 18 letni posestnikov sin France Kučanda. Naboj ga je zadel v desno stran glave in ga močno poškodoval, da so ga morali oddati v celjsko bolnico. ——o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Stran 2
'AMERIKANSKl SLOVENEC'
Četrtek, 6. januarja 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevovpo praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44
Naročnina •
..$5.00 _ 2.SO _ 1.50
Za celo leto____________________
Za pol leta _______________________
Za četrt leta ______________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _______________$6.00
Za pol leta _________________3.00
Za četrt leta ______________________1.75
Posamezna številka
____ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891«
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by J EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year ________
For half a year ____
_$5.0O _ 2.50 ll50
For three months
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year____3.00
For three months_____ 1.75
Single copy____________3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Rast Slovanov
"grande nation". Po številu prebivalstva bo prišla na šesto ali sedmo mesto v Evropi.	„
Vobče Slovani z biološkega stališča stalno močno naraščajo. Vsekakor tega naraščanja ne bo ustavilo niti morebitno počasno padanje rojstev. Se za dolga desetletja je trebil računati s tem naraščanjem prebivalstva slovanskih dežel. Nujna posledica tega bo, da se bo razmerje sil v prihodnjih desetletjih v Evropi bistveno spremenilo.
Leta 1810 je živelo v Evropi 187 milijonov ljudi. Od teh je odpadla približno tretjina na germanske, tretjina na romanske in tretjina na slovanske dežele.
Leta 1910 je bilo med 450 milijoni Evropcev 42% Slovanov, Germani so nekoliko narastli in dosegli 34%, dočim so Romani zaradi zgodnjega začetka padanja rojstev v Franciji padli na 24%.
Danes ima Evropa okoli 500 milijonov ljudi. Od teh je 46% Slovanov, 30% Germanov in 24% Romanov.
Okoli leta 1960 bo v Evropi približno 600 milijonov, prebivalcev. Naraščalo pa bo medtem samo slovansko prebivalstvo. Tega leta bo štelo čez 300 milijonov ljudi in tako preseglo polovico vseh Evropcev. Kakor vse kaže, bo Evropa postala pretežno slovanska celina (tako trdi celo ta nemški pisatelj!). Delež Germanov pri evropskem prebivalstvu bo tedaj znašal samo nekaj malega nad četrtino, romanski pa še toliko ne.
Vsekakor žalostna bilanca za germansko- nadutost!
Lansko leto je izšla v Monakovem knjiga "Rasna higiena v ljudski državi", ki jo je izdal profesor dr. E. Rii-din. V knjigi je izšel tudi članek ravnatelja dr. F. Burg-dorferja, ki obravnava danes tako pereče vprašanje nazadovanja rojstev evropskih narodov. Čeprav je članek napisan v ozkem germanskem obzorju, je vendar dovolj resnicoljuben, da nič ne prikriva golih dejstev. In zato je tudi za nas močno zanimiv.
Najprej ugotavlja, da nazadovanje rojstev ni zajelo zgolj Evrope, ampak do gotove stopnje celo vse dežele za-padnoevropskega kulturnega kroga. Vsekakor'so v tej "internacionali nazadovanja rojstev" upoštevanja vredne izjeme in predvsem gradualne razlike.
Ker imamo pred seboj podatke nemške knjige, moramo pač z njimi računati. Pisatelj postavlja za podlago število 100 za Nemčijo in ob njem primerja podatke drugih držav. Ce torej znaša število živečih, ki so eno leto stari v Nemčiji 100, je samo še ena država v Evropi, ki tega števila ne dosega, in to je Nemška Avstrija. Vse druge države prekašajo nemško število več ali manj. Germanski deželi Švedska in Anglija pa tudi Švica so približno na nivoju Nemčije in so torej dežele, kjer je stanje rojstev najnižje. Francija'nasprotno, klasična dežela padanja rojstev, prekaša nemški indeks za 18%, torej za približno petino. Seveda je treba pri Franciji upoštevati priseljevanje tujcev pa tudi državno naseljevalno politiko. Tudi Češkoslovaška, Madžarska in Finska prekašajo Nemčijo za 20 do 50%. Nizozemska je med germanskimi deželami edina izjema, ker je njeno stanje rojstev 53% višje od nemškega.
Južnoromanske države Italija, Španija in Portugalska so še zmerom bogate rojstev. Njihovo stanje rojstev je 60% višje od nemškega.
Vse evropske države pa daleč nadkriljuje slovanski vzhod, Poljska, Rusija in balkanski narodi. Porodov je v slovanskih deželah še enkrat toliko kakor v Nemčiji.
Če to življenjsko bilanco prečistimo (to se pravi, da se ne oziramo na dozdevni prirastek z izključitvijo starostne meje), tedaj spoznamo, da so dozdevno še prekašajoča rojstva v germanskih deželah (izvzemši Holandijo) prav za prav iluzija. V nobeni germanski deželi ni mogoče več ugotoviti biologičnega naraščanja prebivalstva. Vse se nahajajo v bolj ali manj kritičnem stadiju nazadovanja prebivalstva.
Francija, katere starostno stanje je najbližje stacionarni obliki in izkazuje po surovi metodi majhen previšek rojstev nad smrtjo, je po prečiščeni metodi dežela, nad katero plava smrt. Vendar je njen biološki deficit izmed vseh sorodnih dežel najmanjši. Njena življenjska bilanca je prav za prav izravnana, kar je vsekakor zanimivo, če se 1 spomnimo, s kakšnim zadovoljstvom vprav Nemci napovedujejo njen bližnji konec.
Viški rojstev v Holandiji, Italiji, Poljski in deželah sicer po prečiščeni metodi precej izgubijo na svoji maje-stetični višini, vendar je treba kljub temu ugotoviti v teh pokrajinah stalno naraščanje prebivalstva.
Pri podrobni analizi razvoja prebivalstva v teh deželah lahko ugotovimo naslednje spremembe v naraščanju in padanju prebivalstva za prihodnja tri desetletja:
Nemčija bo morebiti dosegla leta 1960 70 milijonov ljudi, vsekakor pa je verjetneje, da bo to samo lep sen najhujših domoljubnih optimistov. Vsekakor pa bo poleg Rusije (kjer narašča letno v evropski Rusiji prebivalstvo za 3 milijone ljudi, v Aziji pa za poldrug milijon) po številu prebivalstva najmočnejša država v Evropi.
Francijo samo pa, ki je bila proti koncu osemnajstega stoletja/ po prebivalstvu še najmogočnejša država v Evropi, "grande nation", sta že zdavnaj prekosile Rusija in Nemčija in v najnovejšem času tudi Anglija in Italija. Italija bo najbrž že v desetih letih prehitela Anglijo in bo okoli leta 1960 imela že 50 milijonov prebivalcev.
Najmogočnejše naraščanje prebivalstva pa izkazujejo slovanske dežele. Poljska, ki ima danes 30 milijonov ljudi, bo dosegla leta 1950 10. milijonov in bo s tem postala

_________


BOŽIČNI PRAZNIKI NA WILLARDU
Willard, Wis.
Čakal sem, da se kedo o-glasi s kakim dopisom iz Wil-Jarda, a ker se nihče ne, bom pa jaz poročal, kako so se vrli VVillardčanje imeli za praznike. — Na sv. večer od 9:00 ure pa do 10:45 je domači g. župnik č. Father Joiin kazal v dvorani premikajoče slike, tričetrt na polnoč se je pa začulo iz zvonika lepo ubrano pritrkavanje. Kmalu na to so prikorakali člani dr. Najsv. Imena z zastavo in kakor sem izvedel, je bilo to na sv. večer prvič v petindvajsetih letih. To je napravilo prav lep utis na vsakega. Med časom da so vsi moški prišli v cerkev, je pa na koru prav lepo igral na orgle Mr. Fr. Artach, organist slovenske cerkve na Willardu. Tudi sem slišal prvikrat na Willardu, uro ki je u-daz*ila polnoč. Takoj nato so se oglasili pevci in krasno zapeli slovenske božične pesmi. V cerkvi je vladal med službo božjo najlepši red, dasi je bila cerkev natlačeno polna vernikov. Med polnočno sv. mašo je pristopila skoro vsa župnija k obhajilni mizi. Tukaj se je videlo v kakem redu verniki prihajajo k obhajilni mizi in zopet odhajajo. Prvič ;em videl tak red. — Kakor pri polnočnici, tako je bilo Lepo tudi pri drugih sv. mašah na božični dan.— Elektriko tudi v kratkem dobijo.
Vsa čast willardski naselbini ! Opazovalec -O-
Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje.
PO PRAZNIKIH
Cleveland, O.
Največji godovni dan rojstva našega Stvarnika pride in odide tako naglo, da se človek ne more odločiti, da bi za božično številko napisal kaj času primernega. Radi tega upam, da ne bo neprimerno, če sedaj v ta namen napišem nekaj vrstic, čeprav je božič *že za nami, saj bodo tudi po naših cerkvah še nekaj časa prepevali lepe božične pesmi. Zakaj bi potem mi ne smeli obujati spomine na god rojstva našega največjega dobrotnika in Stvarnika.
Kaj ne, navajeni smo že da praznujemo godove svojih dragih, zlasti še tudi teh, ki so bili v življenju naklonjeni. Lepa je ta navada in dobro je, če to, delamo iz hvaležnosti do teh, katerim smo dolžni se zahvaliti. Radi se tudi spominjamo na svoje prijatelje ob njihovih godovnih ali tudi ob rojstnih dnevih in vse to je hvale vredno.
Božični dan je, kakor je zapisano v knjigah, rojs.ni dan našega Zveličarja in Stvarnika in za nas je ta dan važen, kakor je bil važen za vse katoličane, ki so ga že od nekdaj praznovali, kakor je to zapisano v knjigah. Neko posebno moč ima v sebi ta dan. Kot nekaka nevidna moč zdrami človeka ob tem dnevu, nekatere bolj, druge manj ,'n vsakdo, če ni že popolnoma odpadel in se vdal samemu materi-jalizmu, ta dan občuti, da mu v telesu živi tudi duša, katera hrepeni k cilju, ki je On, ki nam je dal življenje in razum. Ce začnemo premišljevati ta godovni dan, ne moremo drugega kot priznati božji čudež, ki je nad vse čudeže. Sveta
skrivnost in nerazumljiva božja dobrota, Ip se je izkazala napram človeškemu rodu tako polna ljubezni, da se je rodil Bog za rešenje človeka, dasi je človek od njega ustvarjeno bitje, katerega je poleg rešenja obdaroval še z vsakovrstnimi dobrinami in zmožnostmi, nad katerimi ga je postavil za gospodarja. Božje rojstvo je čudež nad vsemi čudeži in praznik tega lojstva je praznik nad vsemi prazniki. Bog je postal človek in človek enak Bogu. To godo-vanje božjega rojstva ne sme mimo nas, kakor da ga z vso hvaležnostjo obhajamo in se ga vse življenje spominjamo. — Ze zgoraj sem omenil, da je božje rojstvo v knjigah zapisano in ga neverci in odpadniki ne morejo veljavno zatajiti. Ako pa to taje, je to ta-jenje iz njihove zlobe in hi-navščine, je očitno zaničevanje živega Boga.
Da to zatrjujem, me je napotilo Molekovo tajen je Boga in tajenje božjih čudežev. Ta predrzni črv v revni človeški meseni posodi je postal nekak Antikrist, ki si na vse načine prizadeva, da bi čim več našega vernega ljudstva pripravil do odpada od vere, kamor je on sam zašel. Da ta svoj namen doseže, se poslužuje glasila SNPJ., kar smatram še za večjo zlorabo ljudskega denarja, ki po veliki večini izhaja od katoliškega članstva in se tako porablja za propagando verskega odpada Kdor ne verjame, naj vzame v roke "Prosveto" z dne 22. dec. 1937, kjer Ivan Molek tako le piše: "Ce bo Father Trunk še branil "čudeže", ki jih oglaša in baranta z njimi njegova cerkev, naj ne pozabi, da v Lurdu in kje drugje na svetu, ni še nihče videl steklenega očesa, lesene noge, niti umetnega zobovja, med kopicami bergelj. Tiste berglje, s katerimi so okrašene "čudodelne" romarske cerkve, niso znak nobenega čudeža, kajti vse tiste ozdravitve so čisto naravne in se dogajajo v neštetih slučajih zunaj religijozne hipnoze in ekstaze. Edini čudež, ki bi bil res čudež, bi tilo to, da bi komu zrastla nova noga ali roka, da bi zrastlo novo oko ali novi zobje. Tega čudeža pa od cerkve do danes še ni bilo! —" Take božične poslanice pošilja Molek katoličanom v od njih plačanem tedniku "Prosveta", ki gre ven v več tisočih izvodih tedensko; da ne omenjam dnevnika "Prosveta", kamor Ivan Molek izliva vsaki dan svojo brezversko in odpadniško modrost, prav kakor da je on poklican, da vrši delo peklenščka, združenega s propagando ruskega komunizma, da bi čim več in prej ko mogoče vse, katere dosega njihovo glasilo, postalo .neverno in brez zaupanje v Boga. Takega človeka bi morali katoličani naravnost bojkotirati, najbolj pa še članstvo, ki plačuje za vzdrževanje takega lista.
Molekovo delo se smatra za zločin napram katoličanom,
V SPOMIN POKOJNEMU REV, ANTONU MIKŠU
St. Michael, Minn.
Kakor je bilo že na kratko po-ročano, se je v torek pred božičem poslovil s tega sveta slovenski duhovnik, Father Anthony Mikš, župnik na tukajšnji fari sv. Mihaela, na kateri je pastiro-val skoraj 34 let.
Pokojnik je bil že dalje časa slabotnega zdravja, toda kljub temu se je s svojo močno voljo upiral do zadnjega in ga je smrt zalotila takorekoč pri izvrševanju njegove službe. Taka je bila tudi njegova želja, "da umre v jarmu," kakor se je sam izrazil, in bila mu je skoraj dobesedno izpolnjena. Samo tri dni pred smrtno se je vlegel v posteljo, iz katere ni več vstal. Ker ga v nedeljo ni bilo v cerkev, so farani vedeli, da mora biti njegovo stanje skrajno resno, kajti znano je bilo, da je bila gospodova največja radost, ako je mogel biti v družbi poverjenih mu duš.
Nešteto dobrih del, ki pa so ostala skrivna, ker jih ni hotei postaviti na veliki zvon, je odnesel blagi pokojnik s seboj. Številnim je pomagal, bodisi z dobrim nasvetom, ki ga je vedno znal dati s preudarkom in uspešno, bodisi z dejansko pomočjo. Znan je bil Father zlasti po tem, da je znal na lep in miren način poravnati razne spore. "Lepa beseda vedno lepo mesto najde," je bilo njegovo geslo, ki se je čudovito uresničevalo v njegovem življenju.
Poleg velike množice lajikov se je udeležilo njegovega pogreba tudi nad sto duhovnikov in prisostvoval mu je celo sam nadškof, Most. Rev. John G. Murray. Pri Requiem maši je streglo 24 duhovnikov in daroval jo je naš slovenski profesor Rev. Francis Missia, nadškofijski direktor za cerkveno glasbo. Med šesterimi častnimi nosilci krste
V resnici se je nato dva dni sta bila tudi dva slovenska du-pozneje, 21. decembra, raznesla hovnika, namreč Rev. Peter
žalostna novica, da priljubljenega Fathra ni več mod živimi. Njegovo truplo je bilo drugI dan položeno na mrtvaški eder v domači cerkvi in množice ljudstva vseh stanov in vseh veroizpovedi so ga neprestano oblegale. Pokojni si je namreč s svojo miroljubno in prijazno naravo pridobil splošno priljubljenost med tukajšnjim prebivalstvom v teku dolgih let, ki jih je preživel med njimi.
Njegov pogreb, ki se je vršil v, ponedeljek, 27. decembra, je bil najbolj zgovorna manifestacija, kako si je pokojni pridobil ljudska srca. Ob tej priliki je hotel še vsakdo pokazati svojo hvaležnost do dobrega prijatelja, ki ga je izgubil o pokojnim.
Remškar in Rev. Jos. Trobec.
Pokojnik je bil .rojen na Vrhniki na Notranjskem, 6. januarja 1871. Študiral je gimnazijo v Ljubljani in v Kranju, na kar se je s skupino drugih dijakov odpravil v Ameriko, kjer je dovršil študije v St. Paul semenišču in je bil 28. decembra 1895 posvečen v mašnika. Služboval je nato na raznih drugih farah, dokler ni bil v letu 1904 nastavljen na župniji sv. Mihaela, kjer je ostal do svoje smrti.
S pokojnim Fath'rom Mikšem je izgubila ameriška Slovenija zopet enega svojih gorečih duhovnikov, ki so pravi služabniki božji ne samo v duhovnem življenju, marveč tudi v zunanjem svetu. Blag mu spomin!
če premislimo, kaj so resnični katoličani vse pripravljeni storiti za svoje versko prepričanje. Poglejmo pravo katoliško mater, kako se izmučena trudi za svojega otroka, da mu ohrani vero in versko življenje. Pošilja ga v katoliško šolo, katero so si morali katoličani sami s težkimi žrtvami, in tam zanj plačuje šolnino.
Učiteljice — sestre, so obljubile vse življenje živeti lju-bezno do Boga in bližnjega, da tako pomagajo katoliško vzgojevati mladino,kajti vzgoja odloča in pri vzgoji pridobimo ali pa zapravimo ctroko-vo dušo, ki je po naši katoliški veri dedič nebeškega kraljestva. Koliko sreče ali nesreče otrok, ki se pozneje podajo v svet v življenje, je odvisno ravno od vzgoje Vsi največji učenjaki to pojasnjujejo in trdijo, vsi modrijani tu vedo, le modrijan Ivan Molek je drugačnega naziranja in trdi, da je vera strup. Sramota za naš katoliški slovenski narod, da imamo v svoji sredi takega apostola. Namesto da bi pustil ljudem svobodo, kakor jo uživa sam, se dere nad tistimi, ki mu skušajo z dokazi, na podlagi čudežev dokazati, da eksistira božja pre-
vidnost nad stvarstvom. Iz besed sv. pisma vemo, ki so zapisane; iz zgodb, katere največji učenjaki ne zanikajo, a sanj a vi Molek sanja po svoje. C. g. Trunka, pisatelja, ki slovi daleč med narodom, imenuje "čenčo" in ga obklada s priimki, ki ni so za olikano javnost.
Tako piše Molek, ki je dobro plačan od denarja, ki ga v organizacijo plačujejo naši katoličani. — Kako dolgo bo še Bog dopuščal takemu človeku, da bo zavajal ljudstvo od njega, v nesrečo večne pogube? — Obsojam tako dejanje in apeliram na rojake, kjer imajo le priliko, da se potegnejo za verske pravice, ker inkorporirana organizacija bi ne smela kaj sličnega dopuščati. — Berite "Pisano polje"' članke, ki jih piše č. g. Trunk v Amerikanskega Slovenca.
Ko je enkrat naš veliki dnevnik v Clevelandu samo malo zapisal nekaj ]\a.- se ni skladalo s katoliškim verskim prepričanjem, so se takoj o-glasili katoličani. Pričela so deževati protestna pisma in to tako dolgo in v tolikem številu, dokler ni časopis dobese-(Dalje na 4. strani)
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(29)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOllghs
Stile po dol« t m času sc jc debela princcza Sborov vendar vdala, da so jo navezali na pas in jo silno počasi in previdno jeli spuščati z drevesa. Ko je bila enkrat na tleli, je rekel pilot: "Dobro Tibbs. sedaj si pa ti na vrsti. Ali hočeš, da te spustimo kot druge, ali bu.j plesal t>»ju, odlou »5."
"Jaz boni plezal," je odvrnil prin-cev služabnik Tibbs. "Mi smo vendar tukaj, da pomagamo drugim, zlasti ženskam," je nadaljeval in se spustil ob deblu na tla. "Kaj pa jaz?" je vprašal princ Sborov. Pilot Drown ga jc jezno pogledal, nato pa rekel: "Ti (udi plezaj, neroda, ali pa ostani tukaj na drevesu."
Trcpetajc se je princ Sborov lotil plezanja navzdol z drevesa, Brojvu je pa vpil za njim, naj se strahopetec ne boji, saj ima žo pol življenja za seboj. — Ko so bili enkrat vsi 11a tleh, je Tibbs pograbil za sekiro, da poseka grmovje in očisti prostor 'v bližini, pa um delo nič kaj dobro lic ure od rok.
Brpwn, videč da sekira Tibbsa nikakor noče ubogati, je sam prijel za njo in napravil bolje kot je mislil. — Y celo družbo se jc polagoma vrnila neka družabna veselost. To ni nič čudnega, kajti na tleh so sc počutili vse bolj domače kot na drevesu. Samo Jane je vedela, da je na drevesu varnejše kut na tleh.
Četrtek, 6. januarja 1938
'NOVI SVET' PRIDE - KAMPANJA
GRE NAPREJ
Vsakemu našemu rojaku(inji) priporočamo, da naj gotovo dobi prvo številko novega družinskega mesečnika "Novi Svet". — Zanimiva bo!
'AMPRJKAN°>K! SLOVENEC'
MRS. ROOSEVELT PRI BOŽIČNEM DREVESCU
Po skoro petnajstmesečni ustanovni kampanji, bomo dobili ameriški Slovenci nov slovenski družinski mesečnik. Vsi naročniki ga bodo prejeli okrog 15. januarja.
Takoj v prvi številki bodo opisane dve slovenski naselbini in Nekatere slovenske družine v njih, med katerimi bote našli gotovo Premnogi svoje bližnje vaščane in sosede iz starega kraja, morda celo svoje sorodnike. To opisovanje se bo vodilo pod rubriko Slovenski Pijonir", v kateri se bo nadaljevalo naprej in naprej zanimivo zgodovinsko opisovanje naših slovenskih naselbin, naših slovenskih društev, organizacij, župnij, raznih drugih ustanov ter slovenskih družin ter vsega, kar zasluži omembe pred pozabnostjo. ^saka številka lista bo važna in mnogo pomembnega berila in zanimivosti bo šlo mimo vsakega, ki tega lista ne bo imel.
Naročnina na novi list "Novi Svet" je naravnost nizka. To ^to, da si ga bo lahko omislila prav vsaka slovenska družina, ki se le količkaj zanima za slovensko življenje v Ameriki. Naročnina za celo leto je samo $2.00. Zadnje dneve so ga mnogi naročili tudi v stari kraj svojim sorodnikom in prijateljem, da bodo tudi tamkaj videli, kako se imajo, kako'živijo in kako si kujejo življenje njihovi domači tu v Ameriki. Za stari kraj stane $3.00 letno.
Do zdaj smo objavljali vse, ki so se prijavili kot ustanovniki ln kot naročniki. Za naprej bo to list "Novi Svet" sam poročal. Vendar pa, vsak ki se bo priglasil kot naročnik ali ustanovnik k tej akciji do 15. januarja, bo njegovo ime še objavljeno tudi v tem listu.
C ^rSw°rV5 Žena Predse5nika. je božične praznike preživela p i svoji.hčeri, Mrs. BoettU beattle, Wash. Gornja slika jo kaže ob božičnem drevescu v družbi hčere in hčerinih dveh otrc
. KAJ SE SLIŠI PO SVETU? HE
PODZEMSKA VERA
Pod naslovom "Podzemska
da;' 'Malo pred volitvami se je v vasi Novo Bojdanovsak ustanovilo nekaj verskih društev. Člani teh organizacij so hodili od hiše do hiše ter agi-tirali za vero. Shajali p a so se v hiši nekega časnikarja, ki je bil znan zaradi svojega verskega delovanja. Mnogo pa ,jc bil ta mož presenečen, da je nekega dne videl namesto svojih navadnih vernikov stopiti v hišo policijo, katera ga je zaradi • njegovih protirevolu-cionarnih spletk prijela, in vtaknila v zapor..."
-o-
KRIŽ V STAREM DREVESU
V parku neke ' veličastne
Ponovno priporočamo vsem Slovencem rojakom: Naročite se takoj te dni, da bote deležni prve številke novega lista "Novi Svet".
Zadnje dni so se priglasili kot ustanovniki in naročniki lista I vera' poroča moskovska 'Prav "Novi Svet":
MR. ANTON DEBEVEC, Willard, Wis. _...............$5.00
MRS. MARY PETELIN, No. Braddock, Pa........... 5.00
MR. FRANK ORESHEK, Chisholm, Minn........... 5.00
MR. J. J. PESHELL, Ely, Minn............................. 3.00
MR. J. JUH, Johnstown, Pa................................... 3.00
MR. J. KOKALJ, Milwaukee, Wis........................... 2.00
MR. SILVESTER HRASTAR, Chicago, III............. 2.00
MRS. JOHANA MOHAR, Sheboygan, Wis........... 2.00
MR. MARTIN BAJUK, Terrace, Pa....................... 2.00
MRS. JOSEPHINE JUREČIČ, La Salle, 111............. 2.00
MR. MARTIN HROVATH, Bridgeport, Conn......... 2.00
MR. MARTIN STRNIŠA, Joliet, 111....................... 2.00
MR. IGNATZ BABICH, Greaney, Minn............... 2.00
MR. MARTIN SI1UKLE, Eveleth, Minn................. 2.00
MRS. ANTONIA VIDMAR, Cleveland, Ohio.......... 2.00
MR. JACOB ROZICH, Nopeming, Minn................. 2.00
"MR: JOE GODEC, Pueblo, Colo............................... 2.00
MRS. FRANCES BRTONCEL, Barberton, Ohio.... 2.00
MR. FRANK BERTONCELJ, Cleveland, Ohio...... 2.00
MR.FRANK RICHTARSICH, Iron Mountain,Mich. 2.00
MR. JOHN PETRIČ, Joliet, 111............................. 2.00
MR. MIKE ARTACH, Willard, Wis....................... 2.00
MRS. FRANCES PEČNIK, Chicago, 111................. 2.00
MR. FRANK PERME, Detroit, Mich............. 2 00
MR. JOSEPH DORNIK, Oglesby, 111.............. 2 00
MR. FRANK MEGLICH, Oglesby, 111............ 2 00
MR. JOŽEF BRENČIČ, Argo, 111.................... 2 00
MR. LOUIS JALOVEC, Argo, 111...................... 2.00
MR. JOHN JALOVEC, Argo, III........................... 2.00
MR. LOUIS MAROLD, Colo. Springs, Colo............ 2.00
MR. JOHN MARGETICH, Chicago, 111............... 2 00
MR. FRANK KRŽIČNIK, Chicago, 111.............. 2 00
MR.. JOSEPH STEVENS; Chicago, 111................... 2.00
MR. VALENTIN ŠEBENIK, Cleveland, 0............. 2 00
MR. LOVRENC PIRŠ, Cleveland, 0..................... 2.00
MR. FRANK PIRC, Cleveland, 0......................... 2.00
MR. JOHN KOCHEVAR, Chicago, 111................... 2.00
MR. FRANK LEBEN, Chicago, 111...............2.00
MR. MATH KREGULJ, Chicago, 111............2.00
MR. STEVE MARTON, Chicago, 111. . .. 2.00 MATH KLOBUCHAR, So. Chicago, 111................. 2.00
MRS. ROSE. TERSELICH, Chicago, 111.	1.00
MR. MATH ZUGICH, Chicago, 111....................1.00
MR. FRANK SMOLE, Barberton, Ohio .	1.00
MR. ANTON GRADISHAR, Pueblo, Colo............ 1.00
MR. ANTON MARTINC, Wis. Rapids, Wis.	1.00
MRS. KATHERINE HRVAT, Tooele, Utah	1 00
MRS. MARY SLABODNIK, Ely, Minn. ..	l 00
MRS. J. OKOLISH, Barberton, Ohio.....,............1 00
francoske graščine je stala zelo stara, mogočna bukev,katero je močan vihar podrl. Graščak je ukazal, naj jo o-klestijo in razžagajo za drva. Pri razsekavanju pa je neki drvar nenadoma naletel v sre dini bukve na 12 cm oolg in 6 cm širok križ, ki je imel na sredi znak Srca Jezusovega. Kako se je mogel tak križ stvoriti v starem deblu, je skrivnost, ki jo učene glave do zdaj še niso mogle razkriti. -o-
premnogo spomenikov iz stare ni glas grmi proti s. kulturne dobe, ki so njeni no- dovom, jih kliče v siki bili Eskimi. Izkopani živa na kake sla vnos
predmeti pa so bili narejeni i	_0_
zgolj iz kosti, podobni slcnovi | ČUDOVITI ZVi kosti. Vmes so bili dragoceni 01 . okraski, igrače in orožje. Vse f rbn° Zakrit 3 to pa je bilo narejeno iz zo-;1)0knva!om v ne] bovja velikega grolandskega j kita. Poleg teh drobnarij pa so bile iz te kosti narejene tudi cele velikanske sani'. Vsi predmeti so bili nenavadno skrbno izdelani ter njihova izdelava dokazuje visoko kulturo. Sodijo, da je ta doba visoke eskimske kulture bila nekako pred 1000 ali 1500 leti. -o-
oksfordskega muze. ji, je najčudoviteji svoje vrste, majhe; ki zvoni že 97 le i Stanka, ne da bi bil (ali zvezan s kako ! baterijo.
j Nekdo, — nihče no kdo —, ga je n; 1340, kot nekak fiz skus. Šele čez dvaj so ljudje opazili, d; ni kar si bodi, ker
Vsem, ki so se priglasili doslej in ki se še bodo, želimo v ime-"" te akcije ža list "Novi Svet" blagoslovljeno in zdravo srečno Novo leto 1938! Bog živi vse in prisrčna zahvala vsem, ter dal ■kog obilo posnemalcev!
ZASTRAŽEN GROB
Iz Moskve poročajo, da so prepovedali ljudem prihajati na grob patriarha Tihona, ki so ga*v poslednjih mesecih obiskovali številni romarji in ga krasili s cvetjem. Grob bodo obdali s posebno ograjo in tja bodo smeli odslej samo duhovniki. Oblasti utemeljujejo svojo prepoved s tem, da verski elementi izrabljajo patriarhov grob za protidržavno gonjo.
-o-
STARA KULTURA NA SEVERU
Ameriški arheolog Henry B. Collins iz Smithsonovega zavoda v Washingtonu je začel kopati na otoku Sv. Lovrenca pri Alaski ter izkopal
NOVOST V ZRAKU
Neka holandska družba za j dvajset let zvoni bre zračni promet je v večjo kabino navijanja. Postavili za prevažanje potnikov vgra-jrauzgj oksfordskegs dila aparat za filmske projek- ]igča, kjer je še dai cije na platno. Naprava se je' prav tako' "svež", tako dobro obnesla, da preti-! 97 leti in nihče n'e vajajo zdaj filme potnikom v j časa bo njegova sila zabavo in razvedrilo na vsaki r ja vožnji. Družba bo opremila kinematografskimi aparati vse svoje aeroplane, ki vozijo n evropskih zračnih progah. -o-
ZVOČNIKI PRI DIVJAKIH
Znano .je da so afriška divjaška plamena imela žg davno pred modernimi brezžičnimi brzojavi izvrstno delujoče oddajne postaje. Vse važnejše novice so sporočili na o t; rem ne daljave skozi pt-agozde in puščave s posebnimi bobni. Zadnje čase pa so raziskovalci odkrili pri najbolj divjih in o-krutnih rodovih nekega avstralskega otoka, pri "lovcih na človeške glave," še drugo sredstvo brezžičnega poroča-a, ogromne zvočnike iz hlodov. Velikanski, več kot meter debel hlod izdelbejo v vsej njegovi dolžini, tako pripravljeno cev uravnajo v določeno smer in v določenem ko'u, pd-žagajo spodnji del cevi na prednjem koncu, tako da ostane nad ustjem nekaka streha. | Poročevalec sedi v notranjšči-' ni cevi in njegov močne cjače-'
Sestavljen je iz n< bakrenih in papirnat v. katerih je vsa lijeg na sila, slaboten, a lcovo delovanje dos električen tok, ki gt jajo razna kemična nja.
DENARNE FOSIL
odpravljamo po dnevne in so dostavljene prej brez vsakega odbitka potom pošte. Včeraj so še cene:
V Jugoslavijo:		V I
Za:	Din:	Za:
$ 2.55 .	.... 100	$ 6.5(
$ 5.00	200	$ 12.25
$ 7.20	300	$ 30.0(
$10.00	420	$ 57.0C
$11.65	500	$112.5(
$23.00	1000	$167.51
Pri večjih svotali posebei Za izplačila v dolarj
' Za $ 5.00 pošljite ............
Za $10.00 pošljite .............
Za $25.00 pošljite .............
Vsa pisma pošljite r
john jerici
1849 W. Cermak Ro: CHICAGO, ILL.
Prva številka
novega slovenskega
družinskega mesečnika
VEI
Izide sredi januarja 1938
I rya številka bo takoj velike važnosti, ker v njej začno zanimive nadaljajoče povesti. — Dve slovenski naselbini in njih dri hote opisane takoj v prvi številki. - Te družine so morda doma iz vaših okolic v starem kraju, morda vaši prijatelji in znanci -da celo vasi sorodniki. — Iz tega razloga prav uljudno resno vabimo, vsakega Slovenca (ko), ki čita vrstice, "da si naj takoj m novi družinski mesečnik "NOVI £VET", ki bo stal za Ameriko letno samo $2.00; za Kanado in Evropo pa S3.00. - Kdor pa moi zeli naj postane tudi njegov ustanovnik, kar posebej stane $3.00. Ustanovnike bo list objavil s slikami, kar bo v listu lep trajen menik za vsakega njegovega ustanovnika. To je zadnji apel na vse, pred izdajo prve številke "Novega Sveta". Zato ne ampak se danes napišite naročilo za ta list in zraven pošljite potrebni znesek na:
"NOVI SVET"
18«) WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL.
000002000000010502010101000009060501000211050000020000010002010101024823532348010102020201320002010202000000020100000200010253005301000253
0053024802232301530100000201000000232348000101010201011002000002010201000101101002020001010109020000000200010100010000020100010002010002022300020201000201313002000202020201000101
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
3MAN /'
a B. Orczy del Paulu«
ie preden se je com.
pozabila nanj! j, popolnoma v mata Candeille, pniea najugled-trne vlade —. ni list iz nedrij dni obleki s tro-
šal osorno. odgovorila brez onavljala to ime a povedati glad-3. "Cecilija Du-:avljanki Renati
)zorno pregledo-a je položil pred dejal:
Ej, ženska kako
nem vas!" je od-
^jen potni list je ti ničesar, drugega ko prednik in se zanič-pretkana preva-) spredena, ženi-ko izteklo —. Pa !ecilija Dumont, Renate Candeille, e temu!"
n umazanim, dol-v veliki knjigi, ki d je vanjo najbrž ige podrobnosti o
irežal v mirno lice
ravega strahu, le dena, vsa kri ji je a je in tiščala roke o.
.!" je pravila koli-az sem služabnica Sama mi je dala ■n je odpotovala iz ;e jo, pa vam bo po-sagotavljala mi je, •edu!"
se je le še zaničlji-
očividno zabavna, ista stvar vedno in e skoraj dobesedno To je bilo zanimi-
Margareti zdelo da )stave.
lila. Jeklo se je za-ki so visele nad vho-, stala trdo za urad-rom je stala straža.
I, kot bi hotela pri ;ati.
! brezdušne, nepre-ilovek se ni zanimal •ahe. Za te ljudi so cdanja reč, po sto in eli in vsakikrat se je lčal —.
i prih.)
rrste tiskovine, za izacije in posa-in poceni.
»repričajte se!
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
Četrtek'. 6. januarja 1938
dno'vse preklical kar je žalilo katoličane. — Imamo tri dnevnike v Clevelandu, ki so različnega mišljenja, bi rekel radikalnega, toda nikoli se ne bo ničesar pisalo, kar bi žalilo katoličane in njihovo versko prepričanje. Le slovenski odpadnik si drzne sramotiti to, kar je drugim v čast. V kolikor je pa zameriti tistemu ki tako dela, toliko je tudi zameriti katoličanom, ki ničesar ne store, da bi se temu uprli. Ko bi le, vsaj z mezincem ge-nili, bi take modrijane, kot je Molek, prav lahko spravili do molčanja. — Z nami katoličani, je vendar ameriška ustava, ki vsakemu dovoljuje in še celo sili ga, da je veren držav Ijan in da pripada k verski sekti. — Kako malo se pac mi potegnemo za svoje versko prepričanje. Vendar smo celi dan na božični praznik polnili naš« cerkve, dajali denar za božjo čast v prepričanju, da delamo prav. Le tam, kjer je najvažnejše, da se zamaše usta kričaču, ki neprestano vpije da ni Boga, tam ne storimo nič.	A. Grdina
MODROST VELIKEGA NAPOLEONA
Ni sile, ki ne bi imela svojega smotra.
Lepa žena je veselje za oči, dobra žena pa je veselje za srce. Ona je dragulj, ta pa zaklad.
S predrznostjo moreš vse začeti, ne moreš pa vsega dovršiti.
Nihče ne more napovedati, kako se bo vedel v zadnjih trenutkih svojega življenja.
Celo med revolucijami Francozi nikdar niso bili brez kraljev.
Vojna je loterija, v katero narodi smejo le kaj malega staviti.
Francija preveč ljubi spremembe, da bi v njej kaka vlada bila stalna.
Kadar se dvigaš navzgor, še lahko kdaj obstaneš, kadar pa se spuščaš navzdol, pa ne moreš obstati.
Narodov, ki so se enkrat začeli premikati, ne moreš več ustaviti.
Če premagancu daš pretrde pogoje, mu s tem že odpuščaš' njihovo izpolnitev.
Vojne, katerih ni mogoče pre-i prečiti, so vedno pravične.
Pisano p o I je
J. M. Trunk
, Nekateri ljudje so samo s svojimi sovražniki vljudni.
Včasih je narode treba reševati tudi zoper njihovo voljo!
'ŠIRITE A MER. SLOVENCA"
S 0<>00<>00000<KX><yCX>00<><K>00<K><>00<^^
I
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš _pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Re3. 4080-W
<>°<><><><><><>CK>0<><><>0<><><^	1;
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.

i
Praktična priprava
za vsako katoliško družino, da jo ima za slučaj, kadar je treba klicati k bolnikom duhovnika.
Slika predstavlja takozvani "SICK CALL OUTFIT", ki se rabi kadar se kliče duhovnika.
Vsa priprava je zelo praktična. Predstavlja lep križ, kadar se ne rabi, ki ga lahko obesite na steno. Narejen z orehovega lesa. Meri 10 palcev. Križ je vdelan, kakor pokrovček, in se odpre, nakar je v znotraj prostor, oz. luknja, kamor se vtakne križ, na vsako stran pa kot svečnika, kamor vtaknete sveče.
Zraven; dobite 2 sveče, pripravno stekleničico za blagoslovljeno vodo, bel prtič in bato ter zraven tiskan list z vsemi navodili, kako se rabi in spravlja. Sestav je zelo praktičen za vsako hišo. Kadar se pa ne rabi pa pravi kras kot lep križ za vsako katoliško hišo. Stane s poštnino vred
Imenuje se — laž.
Antifašisjtični "Naprej" se pritožuje nad A. S., ker je pisal, da so ruski "antifašisti" odtranili imena dnevov in mescev. Evfemistično imenuje to le — neresnico, dasi namigne s kolom, da je to laž. O moji malenkosti, ki sem tudi o tem pisal pravi: "Ugotavljamo, da J. M. Trunk nekaj trdi, kar ve, da ni res in kako se tako postopanje imenuje, prepuščamo J. M. Trun-ku, da ugotovi, če ima še kaj vesti in možatosti." Sakramiš, to je pa res — možato, in zame silno klaverno, ker ta antifašistična gospoda je mnenja, da ne utegne biti dosti vesti v meni in vrlo malo možatosti.
Odkrito povem, da sem jaz prav navaden lažnik, ne pišem morda le neresnice o ruskih izpremembah dni in mescev, se lažem, ako je tako, kakor piše ^Naprej", namreč, da jaz vem, da ni res, jem to-raj, da niso izpremenili imen, in pišem in trdim, da so jih izpremenili. Kdor ve, da ni res, pa to trdi, je čisto navaden lažnik, naj sem potem to jaz, ali Peter ali Pavel. To je tako, ako je tako. Ali je pa res tako, kakor trdi antlifa-šist, potem mi mora videti prav v dušo in tam videti, da sem jaz vedel, da ni bilo iz-

prememb, pa sem le zapisal, da so robo izpremenili. Človek bi se pa res utegnil takega človeka in antifašista ustrašiti. Pomislite, ljudje, ta antifa-šist pokuka vam celo v srce, v dušo, ako veruje, da imate dušo. To je kerlc!
"Naj ugotovi..." meni malo bolj — človeško. Naj bo. Ako je tako, kakor trdi on, in bi bilo razvidno iz "Izvestja" in "Pravde", da je glede imen dni in mescev ostalo v Sovje-tiji vse pri starem, potem sem jaz zapisal — neresnico, ampak nisem zapisal nobene laži, namreč, cla bi se bil jaz lagal, ker jaz sem pač naletel na razna poročila, da so izpremenili, pa nimam pri rokah sredstev, da bi se mogel prepričati, da so to laži, in sem jih moral vzeti za verodostojna poročila, in ker sem jih vzel za verodostojna in jih' objavil, je moja vest popolnoma mirna in smem še kot mož iti po ulici.
Glede španskih volitev ostajam pri tem, da so imele stranke, ki se zdaj označujejo kot "fašistične", številno večino, večina pri poslancih pa je bila prisojena — vladni stranki, kakor ji pravijo. Ako je A. S. pisal o nekem valjarju, to s številkami nima opravka.
Ako antifašist sam dela primere, mu jih ne bo zmanjkalo, fou bet, "da jih ne bo. -o-
£ 23 LET IZKUŠNJE |p
0	Pregleduje oči in predpisuje očala ||
1	DR. JOHN J. SMETANA 1
OPTOMETRIST . i
1801 So. Ashland Avenue §	Tel. Canal 0523	|
m Uradne ure vsak dan od 9. S §j zjutraj do 8:30 zvečer.
List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod->ira katoliške Slovence v Ameriki.
$4.25
Družinska pratika
ZA LETO 1938 je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Kd., Chicago, 111.
"SICK CALL OUTFIT" druge oblike.
V lepi Skrinjici, pokrito z umetnim usnjem, lepo okrašeno s svilo znotraj. Križec z orehovega lesa in zraven dva prta, dva krožnika, svečki in vsa oprema, kakor jo vidite na sliki.
Zelo pripravno za vsako katoliško hišo. Kadar se ne rabi se lepo zavije in zloži v Skrinjico, isto pa spravi na suh kraj in traia leta in leta.
Stane s spoštnino . .......
$3.25
i
VELIKO
Blasniko vo PMTIKO
Naročnini je vedno pridjati zraven potrebni znesek v Money Ordru, ali čeku in isto poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 18™ ™ B"d
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto jfc tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
OB KELLOGGOVEM POGREBU
Solvenska Ženska Zveza
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927.
GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan,
Wisconsin.
Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111.
Blagajničarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio.
Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno.
Naselbine ki še nimate podružnice. Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
'ZARJA'
ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja V~ obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1135 East 71st St., Cleveland, Ohio-
Skupina ameriških in tujezemskih diplomatov, ki so se udeležili v Washington pogreba F B Kelogga, bivšega državnega tajnika, ki je nedavno umrl. Kellogg je bil znan po svojem Kellog-Bri andovem mirovnem paktu, s katerim so se svetovne države obvezal?, da ne bodo započele noben vojne vec. Kako malo se ta pakt upošteva, se lahko izprevidi s površnim pogledom po svetu
ZA NAŠE GOSPODINJE
E — SLOVANSKA JED
je najrazličnejših vrst so li in ga čislali že Grki, :a menda Egipčani niso li. Zelo so čislali zelje mi in Kato ga ceni ka-ijboljše sočivje, katero lahko uživa sirovo al; o. V cesarski dobi pa so i možje mislili,, da se >repad rimskega cesar-:er mladina ni hotela vati zelja. Ta prepad prihajal zaradi razva-adine.
so petem cenili kot doves srednji vek. Kdor zelje, je veljal za in nepremagljivega Zgodilo se je, da je )der svetovalec odsve-;zom napasti nasprot ie jedel zelje, češ, da kos sovražniku, ki je Mert, da /:e p rež i v-
ko tudi moka porumeni, dodaj žličico gorčice, (mustarda v prahu), žličico kisa in toliko vode, da dobiš nekoliko gost-Ijato omako. V to omako zdaj zloži opečena rebrca. Dodaj še eno drobno ^rezane kislo kumarico m žlico paradižnikove mezge. V tej omaki du-
tako različne in način zdravljenja je tudi različen. Za boljše se je izkazalo zdravlje • nje z žarki v tehle slučajih: pri raku na licu, na jeziku tei zlasti pri raku na bezgavkah v vratu. Tukaj je bilo zdravljenje z žarki najmanj 10 krat boljše kakor pa operacija. Odkar pri raku na prsih za operacijo uporabljajo tudi žarke je ta huda ženska bolezen izgubila mnogo svoje
av-an v
KAMPANJA EN IZLET SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Dve važni stvari bo članicam Zveze novo leto prineslo. Prva je kampanja z posebne vrste nagrado, druga pa izlei
gledovalcev, ki so izjavili, da je zvezino poslovanje v najlepšem redu, da so zvezini bondi mnogo več vredni kot
v domovino. Zmagovalki kam [pa znaša njih nominalna vrecl-panje je obljubljena prosta j nost, da se pravila popolnoma vožnja v domovino in sicer iz.vjemajo s čarterjem in glavni
ši rebrca do mehkega. Če se
med dušenjem omaka pokuha 'strahote.~Pač Pa S za zdr 111 postane pregosta, prilij šk j jjenje raka na žef.odcu malo vode. Zraven daš dušen !črevih edina'pomoč nož.
Uspehi takega zdravljenja
riž, valjance in slično.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI Goreči petrolej pogasi mleko. Plamen gorečega petroleja zadušiš, ako posuješ nanj precejšnjo množino pepela. Isto stori tudi velika, gosta cunja ali koc, če ž njo nastali ogenj pokriješ.
Petrolej bolje in svetlejše o travo. Zlasti pa je gori, če deneš v svetilko žlico aslovelo kislo zelje, 1 soli. Sol petrolej očiščije. da a so zanesli v naše gori z jasnejšim plamenom, ivani. In šele v 17. o se Nemci od Slova-ii učiti delati in uži-zel.je. Toda še dan-Slovani, zlasti pa Dravi mojstri za pri-3 kislega zelja Nih-oslej v tem o žiru še il.
-o-
ZDRAVSTVO
KAKO ZDRAVIJO RAKA
Na Dunaju v Avstriji j t, prve dni preteklega meseca j dolgo močno zaprt, ali kdor imel predavanje sloveči stro-i krvavi iz črevesja ali iz želod-
New Yorka do. Ljubljane in obratno. Za dosego te nagrade bo treba dobiti nad 300 članic. Ker bo pa lahko vsaka agita-torica tudi pri zunanjih podružnicah članice nabirala, ne bo to število težko doseči. Najbolj si bo opomogla tista, ki bo kakšno novo podružnico ustanovila, ker je pri sedanjih zvezinih podružnicah že skoro vse včlanjeno. Mnogo naselbin pa je še, ki nimajo postojanke Ženske Zveze. Agitatorice, vzarnite te na piko!
V januarski številki Zarje, piše predsednica podružnice iz San Francisco, Cal. sledeče;
—	"Slovenske kraje v Ameriki najbolj poznamo po pošto j an-
z rakom na licih,jkah 2eilske Zyeze Mislimo rakom na ustnicah, namreč, kjer nimajo podružiri ce SŽZ. da tam ni Slovenk,' ali pa se ne zavedajo velikega pomena ženskega združenja."
—	Tcra.j naselbine, kjer še nimate podružnice, pridružite se nam! Assesment je tako ma lenkosten, da sploh v poštev ne pride, koristi pa ogromne. Zveza je na trdni podlagi, kar priča poročilo državnih pre-
so seveda dandanes mnogo boljši kakor so bili še pred nekaj leti. To je predavatelj dokazal na podlagi tabel svojega zavoda iz Lainza pri Dunaju. Tako je bilo trajno 0-zdravljenih 68bolnikov, ki so imeli raka na koži, 30% bolnikov 40'; Z1 36 (/e z rakom na jeziku. Zdravljenje z žarki pa je 0-zdravilo 72'/ ljudi, ki so imeli raka v gcltancu.
O istem predmetu je teden dni poprej predaval v dunajski Uraniji vseučiliški profsoi in dunajski kirurg dr. Finste-rer. Ta je zlasti naglasil, da je operacija tim uspešnejša, čim bolj je zgodila. Kdor je
iVA NEKATERIH JEDI
losja obara
bnjad od gosi, ka-perutnice, kost iz kuhati v dva kvor
kovnjak za zatiranje raka, vseučiliški profesor dr. Leopold Schonbauer, kateri je vodja zavoda za zdravljenje z žarki na Dunaju. -Predaval je o tem, kako je treba zdraviti bule, katere se dajo lahko od-;oli in dodaj vso ze- praviti, in kako tako imenova-kor za govejo juho. ne "zle bule" in otekline. Za prve je dejal, da je njihovo najboljše zdravljenje operacija. Druge pa je treba zdraviti z žarki in operacijo. In sicer se včasih porablja oboje obenem, včasih pa vsako posebej.
Uspehi pa so seveda različni, saj so tudi oblike raka
} uri, dodaš ne pre-;ganje, ki ga napra-1 unč gosje masti Ko se je obara s 1 dobro prekuhala, v skledo, meso pa .osti in deni v oba-aj še malo zrezanega ka. Daš z žganci ali i cmoki na mizo.
-o-
carici z zdrobom i testo iz 2 cups fine I cup zdroba, enega talo soli in vode. Za-ikor moreš trd^ testo, a ugneti, razdeli v ička in razvaljaj za bet na debelo. Ko se, ši, ga razrezi na na-•oke rezance. Daj jih slan krop kakih de t, nakar jih ocedi in drobtinami-, ki si j ilia na masti. Daš s mizo.
•-o-
1 reberca z gorčico razreži, potolči. 0-na masti po obeh bro opeci. Opečene opel krožnik in po-rite na toplo. Na iteri si pekla rebrca, eno drobno zrezano y čebula malo pomij dve žlici moke, in
ca, ta se mora dati takoj preiskali. Tudi, če zdravnik ne more takoj ugotoviti raka od znotraj, je večkrat priporočljivo, da bolniku za poskušnjo odpro trebušno votlino, ker se tako da pravočasno rešit' mar-sikako človeško življenje.Dandanes nekateri zdravijo tudi z dieto. Toda dosedanje skušnje so še premajhne, da bi bila mogoča kaka sodba. Vsekakoi pa drži, da velikih izrastkov ne bo mogoče več ozdraviti samo z dieto. Pač pa dobra dieta mnogo pripomore, da s« organizem bolj uspešno brani te bolezni.
tajnici so dali priznanje za vestno in izvrstno knjigovodstvo. To nas zelo veseli in gl. tajnici čestitamo, ker dobiti priznanje od teh ljudi, ki so strokovnjaki v svojem poklicu, je že nekaj vredno.
Pa na izlet vas vabim! Vrši se sicer šele junija meseca, vendar ni prav nič prezgodaj, da pričnete nanj misliti. Za članice Zveze bo nekoliko znižana vožnja in katera hoče imeti to ugodnost naj takoj pristopi k Zvezi. Vabimo pa tudi druge, kot soproge naših članic, njih družine, znance in prijatelje in sploh vsakogar, ki namerava iti svojo ljubo domovino pogledat to leto, da se našemu izletu pridruži.1 Zagotavljamo vam naj-prijetnejšo vožnjo, kar ste je še kdaj imeli.
Končno želim našim članicam, prijateljem Zveze in vsem onim ki bodo v te; kampanji postale članice Zveze, srečno, zadovoljno in uspeha-polno novo leto!
Marie Prisland, preds.
Dva meseca stari Izidor A. Duthoy, ko je sam potoval na ladji iz Amerike v Belgijo; v naročju ga drži neka bolničarka. Otrokova mati je umrla na porodu, oče pa je ravno tedaj izgubil delo in tako jc bil otrok odposlan k svojemu stricu v Belgijo.
Narejena z nezlomljive medenine, ki se ns ubije.
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubija, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca ezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
Gena $2.00
— V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom.
"GOD BLESS OUR HOME"
To ie krasna plaiica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivcrv" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Gena 75c
Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1819 West Cermak Road
Chicago, Illinois
Sfr5n '4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'

"Dušica
j j
8
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu*
Prostora je potreboval, svobodnega razmaha, pozornost, moč in naklonjenost celega Boulogna je morala biti njemu na razpolago, vse mesto je moralo čakati na trenutek, ko bo treba ujeti in zagrabiti enega edinega moža, — moža, ki je pomenil zanj, za Chauvelina, biti ali ne biti, življenje, maščevanje, skratka — vse.
Na koncu seznama pa je stalo še tole.
"Ženska — ime neznano — s ponarejenim potnim listom na ime Cecilija Du-mont, služkinja pri državljanki Renati Candeille. Pripotovala je sinoči, pri zasliševanju ni dala zadovoljivega odgovora. Pridržali smo jo. Zaprta je v celici število šest, trdnjava Gayole."
Ko je Chauvelin bral te vrstice, je stisnil pet, da so se mu nohti zagrebli v dlan. Tako zelo se je moral premagovati, da ni izdal svojega divjega veselja poleg stoječemu naredniku.
V hipu je uganil, kdo je ta ujetnica. Ime Cecilija Dumont mu je vse povedalo.
Prav nič se ni čudil.
Dobro je poznal žensko naravo, posebej še Margaretino, in ko je poslal Renato Candeille s ponarejenim potnim listom nazaj v Richmond, je bil skorajda trdno prepričan, da pojde Margareta v nastavljeno past.
Toda — kolika ironija!
Ali ni ves svet imenoval Margareto "najduhovitejšo žensko v Evropi" — ? Celo on, Chauvelin sam, se ji je laskal s tem priimkom, svojčas v davno minulih dneh, ko si še nista bila sovražnika in ko je bil še tudi on eden tistih mnogoštevilnih, ki so se smukali in muzali krog sijajne operne pevke Margarete St. Justove.
In ta "najduhovitejša žena v Evropi" je njegova ujetnica —!
Za trenutek si je zasenčil oči pred brlečo svečo, da bi mirneje mislil.
Sreča mu je bila mila.
Da je zvabil "Dušico" na Francosko, to je bila velika, velika reč! Da pa je prišla tudi Margareta, — to , je pomenilo vrhunec njegovih uspehov!
Percy Blakeney bi se mu morebiti vkljub vsemu še vendarle utegnil izmuzniti. Toda sedaj ko je imel oba v rokah, sedaj je bilo to nemogoče —.
Da Blakeney, ne bo zapustil svoje žene in da Margareta ne bo zapustila svojega moža, o tem je bil Chauvelin trdno prepričan. Vsak zase mu torej ne bo ušel.
Da bi se pa Percyju posrečilo uiti skupno in obenem z ženo, to — hm, no, to je bilo enostavno nemogoče, tega bi ne zmoglo niti deset takih ljudi kakor je bil "Du-
v • *•
sica .
Saj je bilo samo treba oba ujetnika ločiti —. In skrbno zastražiti!
In za skrbno, zvesto stražo, varnejšo ko vsi železni okovi in zanesljivejšo ko cel polk gardistov, — za tako stražo bo on, Chauvelin, že poskrbel —. In sicer takoj.
Spet je pregledal seznam ujetnikov, to-pot pa z večjim zanimanjem.
Oko se mu je ustavilo pri imenu abbe Fabre, pri imenih njegovega nečaka in nečakinje.
Poprašal je narednika po podrobnostih o teh treh ujetnikih in zvedel, da je abbe-
jev nečak edini sin uboge vdove, edina njena opora, dekle pa boleha na jetiki in da je slepo. Otroka da zelo ljubita svojega strica in stari abbe da je ves v strahu za njuno življenje.
"Kakor nalašč!" si je dejal Chauvelin. Abbe Fabre je bil človek, ki ga je potreboval.
"Zaprite starca in tisto žensko skupaj v eno celico!" je zapovedal. "In povejte starcu tole. On bo stražil ujetnico. In če bo dobro pazil nanjo, dam otrokoma svobodo. Če mu pa ujetnica kakorkoli uide, pridejo vsi trije kratkomalo pod guillo-' tino!"
Narednik je s poveljem odšel, Chauvelin pa je zadovoljno kimal svoji pretka-nosti.
"Sedaj pa naj le pride "Dušica" po njo! Kolikor jo poznam, se ne bo genila proč od starca. Rajši da lastno življenje, ko pa da bi morali trije "nedolžni" royalisti zaradi nje položiti glave pod guillotino!"
Nato pe sedel in napisal tole kratko pismo odboru za javno varnost v Pariz.
"Ujel sem njegovo ženo. Moje življenje je v nevarnosti. Pošljite koga, da
izvede moje načrte za slučaj da me doleti nagla smrt!"
S tem pismom je dvoje nameraval.
Predvsem je hotel pokazati Robespier-ru, da dela in sicer uspešno dela. Da torej odbor za javno varnost ni zaman tro-šil denarja in oblasti in zaupanja.
In tudi pomoči je potreboval.
"Dušica" je bil vsega zmožen, utegnil se je celo lotiti njenega samega —. Šiloma odvesti ženo —.
Zase se Chauvelin ni bal. Služil je domovini nesebično in žrtvoval bi bil zanjo tudi življenje, če bi bilo treba.
Pa sadovi njegovega truda niso smeli priti v izgubo. "Dušica" in njegova žena, — te pridobitve so bile predragocene. Treba jih je bilo držati. In če bi padel on, Chauvelin, je moral drug nastopiti njegovo dedščino.
Zato je pisal po namestnika, po pomočnika.
Toda Pariz je bil 157 milj oddaljen od Boulougna.
Prej ko v dveh dneh pomoč ni mogla priti. In med tem je morebiti prežal nanj zahrbten .morilec —.
Vkljub njegovi požrtvovalnosti in nesebičnosti se je Chauvelinu še škoda zdelo umreti.
Nihče drug v Franciji, to je vedel, ni sovražil "Dušice" tako zelo kakor on. Poleg skrbi za državo je njega vodilo v boju zoper tega človeka tudi osebno sovraštvo, želja po osebnem maščevanju mu je narekovala najbrezobzirnejše ukrepe zoper njega.
Zato je bil v vsej Franciji edinole on, tako je sodil, najsposobnejši, da uniči, enkrat za vselej uniči "Dušico".
Poskrbel je torej za svojo osebno varnost in nemudoma naročil mestnemu poveljniku, naj mu da na razpolago četo gardistov, najboljše izmed najboljših.
(Dalje prih.)
Columbia plošč<
25087-F—Tiha	luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje...............
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petj. Pozdrav, moški kvartet ........................J|v
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna
Moja Ijubca je ..., narodna, Ant. Subelj
25090-F—Megla	v jezeru, narodna
Zaspanček, narodna, Ant. Subelj .............
25091-F—Oj	pastirčeki, božji ljubljenci,
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Sub
25093-F—Moja Francka,
Potepuh, valček, harmonika .......................
25095-F—Sladke	vijolice, valček
Double Eagle, koračnica, harmonike ........
25096-F—Treba	ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, poj. M.Udovič in J.Lavj
25097-FDekle	to mi povej,
Pastir, bariton, A. Subelj.............................
25099-F—Zvedel sem nekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše...........
25102—Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj ..........................
25103—Moj	očka ima konjička dva,
Urno stopaj; Spehek in sin, harmonike.........
25104—F—Gozdič	je že zelen,
Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše-
25107—Dobro	jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet.........
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček,
Zgaga polka, Lovšn, harmonika..................
25109—Je	pa davi slanca padla,
Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madi<
25110—Ljubca,	kod si hodila,
Čez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic
25112—Oh, uraže bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovč in J. Lauše.......
25114-F—Dekleta	v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčma:
25115-F—Jest	pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lai
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman -■
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, ženski duet....................
25126—Vetrček	po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše........
25127—Brez	cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, Adrija, Hojer t;
25130—Velikonočna,
1. in 2. del, duet, moški in ženski gl..........
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet .......
25132-F—Na	morju, 1. in 2. del,
pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio......
25133-F—Prodana	nevesta,
Oj dobro jutro junfrca.......................
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljali
Naročilom priložite potrebn znesek. Pr manj kakor 5 plošč, računamo od vsake ploš poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačan mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzv kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slover
1849 West Cermak Road
Chicag'
Prva številka
NOVEGA SLOVENSKEGA DRUŽINSKEGA MESEČNIKA
"NOVI SVE'
Izide sredi januarja 1938
Prva številka bo takoj velike važnosti, ker v njej začno zanimive nadaljajoče povesti. — Dve slovenski naselbini in njih bote opisane takoj v prvi številki. — Te družine so morda doma iz vaših okolic v starem kraju, morda vaši prijatelji in znanci da celo vaši sorodniki. — Iz tega razloga prav uljudno resno vabimo, vsakega Slovenca (ko), ki čita vrstice, da si naj takoj novi družinski mesečnik "NOVI SVET", ki bo stal za Ameriko letno samo $2.00; za Kanado in Evropo pa $3.00. — Kdor pa želi naj postane tudi njegov ustanovnik, kar posebej stane $3.00. Ustanovnike bo list objavil s sjikami, kar bo v listu lep trs menik za vsakega njegovega ustanovnika. To je zadnji apel na vse, pred izdajo prve številke "Novega Sveta". Zato ne o ampak še danes napišite naročilo za ta list in zraven pošljite potrebni znesek na:
"NOVI SVET"
1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL.