najbolj ša odločitev
"Podpiram poslanko Cveto Zalokar- Oražem, ki jo štejem za angažirano in resno poslanko. /.../ To je možno razumeti kot mojo podporotisti politiki, ki obljublja realno, da bo postavila drugačen koncept politike, ki ne bo populističen, ki bo poskrbel za moralno podobo politike, za moralno prenovoslovenskedružbe."
Izjava Milana Kučana na poslanskem večeru v Domžalah 12. maja 2008
Drage občanke in občani občine Trzin,
delo poslanke opravljam že dva mandata, 12 let pa sem bila	sodelavci dr. Janeza Drnovška in je človek, ki mu lahko zaupamo
tudi županja občine Domžale, kamor je nekoč sodila tudi vaša	najodgovornejše dolžnosti v slovenski politiki, občina. Zato ste z mojim političnim delom in prepričanjem že
seznanjeni. Želim si, da bi me volivci in volivke Trzina podpr-	Tako kot do zdaj bo težišče mojega dela usmerjeno v proble-
li tudi na letošnjih volitvah za državni zbor. Če sem vas uspela	matiko zdravstva, kjer je potrebno narediti konec z neracional-
prepričati s svojim aktivnim delom v parlamentu (pravijo, da	no porabo denarja, še posebej pri investicijah. Večji poudarek
sem "opazna" poslanka), s predlogi, idejami in pobudami, vam	je treba dati ekološkemu kmetovanju in nasploh zdravi hrani,
zagotavljam, da mi energije, kritičnosti in prodornosti tudi za	omejevanju porabe pesticidov ter gensko spremenjenih orga-
naprej ne manjka.	nizmov. Podpirala bom bolj pravično financiranje občin, kjer je
največ izgubila prav občina Trzin ter podpirala ustanavljanje Za menoj je razgibano in zahtevno politično obdobje, v katerem	manjšega števila razvojno naravnanih pokrajin. Naša država sem bila zaradi številnih nesoglasij in nemoči za kakovostno ter	mora postati bolj varna in prijazna za starejšo generacijo in ustvarjalno delo prisiljena najti novo politično okolje. Moja pre-	bolj perspektivna za mlade. Nasprotovala pa bom političnemu pričanja ostajajo enaka. Tvegana, a nujna sprememba pa seje	kadrovanju, previsoki in nerazumni porabi denarja za vojaške izkazala kot dobra odločitev. Na skromnih temeljih smo naredi-	namene ter posegom v svobodo medijev, javno šolstvo in razili prepoznavno stranko nove politike. V ZARES je zbrana dobra	skovalno dejavnost. Spoštujem pozitivnevrednote NOB. ekipa, ki jo tvorimo nekateri bolj izkušeni, k nam pa so prišli tudi
številni novi strokovnjaki, kulturniki, razumniki, okoljevarstve-	Zato pričakujem, da mi boste na volitvah dali svoj glas. Trudila
niki... Naš predsednik Gregor Golobičje bil med najtesnejšimi	se bom, da vas ne bom razočarala
Cveta
Zalokar- Oražem
www.zares.si
Počitnic je žal čisto zares konec!
Počitnice so za nami, pa še toliko koristnega bi lahko postorili! Ampak nič ne pomaga! Spet se je treba navaditi na sivi enolični vsakdan, ko hodimo v službo, šolo ali opravljamo druga običajna opravila. Tudi to ima svoj čar. In tudi jesen je lahko bogata, pisana in živahna. Predvsem se spet srečamo s starimi prijatelji in znanci. Tudi Odsev je spet pred vami. Tokrat smo zaradi volitev malo pohiteli in upam, da ste ga prejeli pred volitvami in boste tudi v njem dobili kakšen uporaben namig. Čeprav državni poslanci doslej niso imeli posebnega neposrednega vpliva na življenje v Trzinu, in tudi od novih kaj takega ne moremo pričakovati, je le prav, da smo pri odločanju o tem, komu bomo dali svoj glas podpore, izbirčni, saj bodo izbrani kandidati posredno lahko še kako prispevali h kakovosti življenja v naši državi.
Sicer pa se v našem kraju v poletnih mesecih ni kaj prida dogajalo.Večina nas je seveda zavzeto dopustovala, gradbinci so pridno gradili dom počitka, kandidati za dobro plačana poslanska mesta pa so mrzlično razmišljali, kako naj nas prepričajo, da brez njihove izvolitve ne bo razvoja na našem območju. Med poletjem so bili dejavni
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Jana Urbas, Zoran Rink
Tehnično urejanje in tisk:
-$-grafex d.o.o.
Trženje: Joži Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
tudi v tistih društvih, kjer je poleti njihova glavna sezona, na primer kolesarji, planinci in nekateri drugi športniki, vseeno pa je tudi v njihovih vrstah vedno kdo manjkal zaradi počitniških obveznosti. Tudi zdaj vsi še niso z obema nogama stopili na trdna tla, tako da vseh pričakovanih poročil, na kar smo že tudi malo navajeni, nismo dobili, in bomo mogoče o tem poročali z zamudo v naslednjih številkah Odseva.
Upam, da ste bili s počitnicami ali dopustom vsi zadovoljni in vam je žal, da je ta čas tako hitro minil. Ampak, saj bomo naslednje leto spet imeli priliko, da si omislimo in tudi izpeljemo še boljše počitnice!
S prvim septembrom je postalo družabno življenje v Trzinu že nekoliko živahnejše. Spet so pohiteli upokojenci, ki so se povezali že prej in so šli že pred koncem avgusta spet skupaj na izlet. Različne prireditve pa so organizatorji vseeno pripravili za čas po počitnicah. Za bolj živahno in pisano dogajanje v naselju so najprej poskrbeli šolarji, svoje pa so dodali tudi kandidati za poslance, ki se nam dobrikajo tudi s številnih plakatov. Tudi na občini so že izvedli prvo sejo občinskega sveta in pripravili zbor krajanov, ki živijo v starejšem delu naselja. Vse kaže, da se nam obeta kar živahen, in upamo, da tudi prijeten, zaključek leta.
V uredništvu Odseva pa smo spet pretreseni nad izgubo še enega vidnega sode-
Slika na naslovnici
Trzinski planinci med vzponom na Triglav Foto: Miha Pavšek
lavca našega glasila. Pred štirimi leti nas je v avgustu zapustil eden od pobudnikov in ustanovnih članov Odseva Jože Štih, zdaj pa nam je isti poletni mesec vzel še urednika fotografije Jožeta Seljaka. S svojimi fotografijami in tudi s svojim delom je Jože v zadnjih letih dal svoj poseben pečat našemu časopisu, in zagotovo ne bo kar tako potonil v pozabo.
A življenje gre naprej in še naprej bomo poskušali kar najbolj verno odsevati življenje v našem kraju. V zadnjem času smo dobili kar nekaj pisem in razmišljanj naših bralcev na račun novega načina zbiranja in odvoza odpadkov. Prav gotovo je pohvalno, da smo tudi v Trzinu prešli na ločeno zbiranje bioloških odpadkov, prav pa bi bilo, da bi se pristojni ob kritikah zamislili in poskusili novi sistem zbiranja odpadkov še izboljšati. Pri tem bi morali upoštevati tudi opozorila in kritike občanov. Vsekakor bo prav ravnanje z odpadki ena od vročih jesenskih tem, mi pa bomo poskušali pokukati še v ozadje drugih dogajanj v Trzinu. Ker je jesen nekako nov začetek, v vrste našega uredništva spet vabimo vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri nastajanju trzinskega časopisa. Če nič drugega, velja poskusiti! Pocukajte za rokav katera od vam znanih sodelavcev Odseva, pa se bomo zmenili.
Vsem bralcem in sploh vsem Trzincem pa želim, da bi bila jesen, v katero bomo v kratkem zakoračili, spet ena tistih nepozabnih, zlatih jeseni, v katerih se sproščeno veselimo sadov našega dela.
Urednik
Jesensko zbiranje vejevja
Občane Trzina obveščamo, da bo jesensko zbiranje vejevja organizirano v mesecu oktobru. V oktobrski številki Odseva bo objavljen točen datum začetka in konca akcije, navedena pa bodo tudi označena mesta, določena za zbiranje vejevja.
V skladu s tem vse občane prosimo, da z obrezovanjem sadnega drevja in živih mej počakajo do začetka zbiranja in da ne odlagajo odpadkov te vrste v naravo.
Občina Trzin
Kar zadeva občino, župana, občinsko upravo in še marsikoga v občini, je za september bolj kot samo dejstvo, da smo se nedolgo tega vrnili z dopustov, pomembno dejstvo, da je to mesec, ko začnemo zelo intenzivno pripravljati proračun za naslednji dve leti in seveda tudi vse ostale predloge občinskih predpisov, ki spremljajo predlog proračuna. To je za vse nas po eni strani gotovo tudi ustvarjalno obdobje, ko je potrebno iskati ravnotežje med že sprejetimi načrti, med vizijami, ki bi jih radi uresničili, in med možnostmi, ki nam jih zagotavljajo državni predpisi in seveda objektivna realnost, pri čemer je, žal, v zadnjem času, po sprejemu in uveljavitvi novega Zakona o financiranju občin, vsaj kar zadeva Občino Trzin, položaj precej slabši, kot je bil prvih osem let po ustanovitvi občine Trzin. Pa ne samo zato, ker imamo pač zdaj na razpolago za četrtino manj sredstev, kot smo jih imeli pred sprejemom novega zakona, temveč veliko bolj zato, ker se potrjuje ugotovitev, da je novi zakon napisan tako, da je pravzaprav vseeno, kakšno politiko vodi občina in ali kaj vlaga v razvoj ali ne, njeni tekoči pri-
hodki bodo pravzaprav enaki in tako rekoč neodvisni od lastnega razvoja. To pa je gotovo do neke mere depresivno ali vsaj nespodbudno. To dejstvo pravzaprav nagovarja župana, kot predlagatelja proračuna, naj čim več sredstev, ki jih ima na voljo, nameni za rast standarda v občini in to, če uporabimo nekoliko zastarele pojme, tako družbenega standarda (komunalna infrastruktura, objekti za šport in rekreacijo, otroška igrišča, objekti za kulturne in družabne prireditve ipd.) kot tudi standarda, ki že sega na področje osebnega standarda (npr. parkirišča za potrebe občanov ali kaj podobnega). Ne izplača pa se vlagati v stanovanjsko gradnjo, v območja, objekte in infrastrukturo, ki bi omogočala nadaljnji gospodarski razvoj, ali v prometnice, ki bi služile tudi širšemu območju in ne le občanom te občine itd. Kajti če občina vlaga v te vrste razvoj, s tem vpliva tudi na rast prihodnjih stroškov, Zakon o financiranju občin pa ji ne omogoča, da bi zadržala tudi del dohodkov, ki jih bo ta razvoj prinesel. Zato si, med drugim, zlasti občine, ki so bile s tem zakonom najbolj oškodovane, obetajo, da bo po volitvah in izvolitvi nove vlade prišlo do ponovne razprave o tem zakonu in, upajmo, tudi do ustreznih sprememb.
Dejanske možnosti
Trenutno pa je tako, da pač računamo na finančni okvir, ki nam ga omogoča veljavni zakon. Pripravljamo predlog sprememb proračuna za leto 2009, ki smo ga v skladu z Zakonom o javnih financah, ki predpisuje t.i. dveletni proračun, sprejeli že decembra 2007, in predlog proračuna za leto 2010. V skladu s tem zlasti na podlagi tega, kar smo (bomo) uspeli ali nismo (ne bomo) uspeli narediti letos, prilagajamo naš načrt investicij. Pri tem bolj kot v preteklosti upoštevamo tudi možnosti, da morda vendarle lahko uspemo tudi s katero od prijav na razpise za sofinanciranje občinskih naložb, naj bodo to razpisi Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo (projekti, ki so tudi regionalnega pomena) ali razpisi raznih ministrstev, na podlagi katerih je mogoče kandidirati za sofinanciranje iz evropskih skladov (npr. iz sklada za kohezijo ipd.), pri katerih je ravno tako pogoj soudeležba državnega proračuna. Izkušnje kažejo, da ima Občina Trzin sicer s prijavami na te razpise zaradi že dosežene ravni razvitosti manj možnosti kot velika večina drugih občin, vsaj v nekaj primerih pa se nam je vendarle že uspelo vriniti med (vsaj posredne) dobitnike teh sredstev. Gre predvsem za projekte, pri katerih sodeluje več občin.
Takšne vrste projekt je medobčinski kultur-no-turistični projekt Trkajmo na vrata kulturne dediščine (sofinanciranje Ministrstva za kmetijstvo), že dalj časa pa sta v pripravi zelo obsežna projekta modernizacije CČN Domžale-Kamnik (naša občina je, kot je znano, solastnica CČN) in projekt obnov in posodobitev ter izgradenj vodovodnih sistemov na območju naše in sosednjih občin (v našem primeru predvsem nadomestitev še vedno salonitnega cevovoda od črpališč na Mengeškem polju do Trzina). Na možnost prijav na razpise pa računamo tudi ob projektih, kot so nadomestna gradnja na območju Jefačn'kove domačije, nadomestna gradnja vrtca v Mlakah in ravno tako nadomestna gradnja kulturnega doma. Vse to pa pomeni, da smo že začeli (v primerih Jefačn'kove domačije, vrtca ipd.) pripravljati investicijsko dokumentacijo in tudi projekte, kajti naučili smo se, da je zdaj potrebno imeti projekte tako rekoč na zalogi, kajti ko je enkrat objavljen tak ali drugačen razpis za sofinanciranje, je praviloma že prepozno za to, da bi šele začeli pripravljati dokumentacijo. Roki za prijave so namreč kratki, včasih gre celo samo za kak mesec, kvečjemu dva, obenem pa je med razpisnimi pogoji celo zahteva, da investitor že razpolaga z gradbenim dovoljenjem. Vse te okoliščine nas, kot rečeno, silijo, da za naslednja leta pripravimo nek možni nabor naložb, pri čemer seveda vemo, da vseh ne bo mogoče uresničiti v tem obdobju, je pa prav, da jih do neke stopnje pripravimo in si tako, kot rečeno, omogočimo prijavljanje na razpise, za katere danes še ne vemo, kdaj bodo objavljeni in kateri bodo objavljeni prej in kateri kasneje.
Tone Peršak
Popravek
V poročilu s 16. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin je bil objavljen podatek, da je Občina Trzin v prvem polletju porabila 4.393.844 EUR. Omenjeni podatek je napačen, saj številka 4.393.844 EUR predstavlja celotno letno porabo, kot je predvidena v rebalansu proračuna občine Trzin za leto 2008. Poraba v prvi polovici leta 2008 je znašala približno 1.500.000 EUR, v drugi polovici leta pa bo predvidoma dosegla prej navedeni znesek.
Jure Vrhovec Vodja financ
Telefonske številke Občine Trzin so: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44 in 01/ 564 45 50
Številka faksa je: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
V znamenju tekočih zadev
Verjetno je bila septembrska oziroma 17. redna seja Občinskega sveta občine Trzin ena najkrajših, če ne celo najkrajša v njegovi zgodovini. Sejo, ki je imela le osem točk dnevnega reda, so članice in člani občinskega sveta končali v rekordnih dveh urah, ob tem pa pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda ni prihajalo do vidnejših nesoglasij in razhajanj.
Najprej so poslušali poročilo o delu domžalske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije, ki ga je podal vodja domžalske izpostave g. Pavle Pevec. Občina Trzin, kot druge občine, ki so nastale iz nekdanje domžalske občine, sofinancira delovanje sklada, ta pa skrbi za kulturne dejavnosti na celotnem območju nekdanje občine. Svetniki so ocenili, da si JSKD za svoje delo zasluži priznanje, g. Pevec pa je v svoji predstavitvi opozoril tudi na težave, s katerimi se spopadajo. Še zlasti dosti težav je pri izplačevanju avtorskih honorarjev Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS). Težave z omenjenim združenjem imajo tudi nekatere trzinske organizacije.
Pri drugi točki dnevnega reda je Občinski svet podprl popravek Odloka o Strategiji prostorskega razvoja občine Trzin. Popravek je bil nujen, saj so tako odpravili nekatere nejasnosti glede odnosa med določili strategije in do zdaj veljavnega dolgoročnega prostorskega načrta. Z uveljavitvijo prostorske strategije razvoja občine so prenehala veljati določila dolgoročnih planov, razen takrat, ko gre že za zatečeno stanje in to ni v nasprotju s strategijo prostorskega razvoja. Občinski svet je nato sprejel redakcijske popravke Odloka o ureditvenem načrtu območja T-3 - Trzin Center. Spremembe se nanašajo predvsem na širino ceste, ki ob novogradnji v T3 teče vzporedno z Ljubljansko cesto (stara cesta od gasilskega doma proti domačiji Kepicovih (Knoftrovih)). Cesto bodo razširili z načrtovanih štirih na 5 m, prav tako pa bodo opravili še več kozmetičnih popravkov. Za tisto območje še vedno velja moratorij, vendar bo mogoče graditi nadomestne objekte, če ti po velikosti ne bodo odstopali od obstoječih objektov in bodo zagotovljeni normalni odmiki od sosednjih objektov. Sledile so pobude in vprašanja svetnikov. Pri tej točki je Nataša Chvatal
opozorila na vse slabše stanje telovadnih orodij na trzinski trim stezi, ki kar kriči po popravilu. Tudi njen strankarski kolega Miran Šinigoj se je zavzel za bolj urejen videz trzinskega gozda. Predlagal je, da naj bolje uredijo okolico izvira Gvajšek, ki bi lahko postal še bolj privlačna izletniška točka.Joži Valenčak se je zavzela za ureditev bregov hriba Ongra na območju nad Cesto za hribom. Tisti obronki so precej zaraščeni in bi jih bilo treba počistiti.G. Hojnikovo je zanimalo, ali so vsi trzinski malčki dobili prostor v trzinskih vrtcih. Predstavniki občine so povedali, da so prostor zagotovili vsem trzinskim malčkom, da pa jih je nekaj tudi v zasebnem vrtcu v industrijski coni. Opozorili so, da so tam otroci kar precej oddaljeni od športnega igrišča, vendar so strokovnjaki povedali, da to niti ni problematično. G. župan je tudi povedal, da so kupili tudi dve novi igrali za otroke, ki so ju namestili v športnem parku v coni.
Pri peti točki so se člani Občinskega sveta seznanili s poročili o delu trzinskih društev, ki delujejo na športnem področju. Gradiva so bila zelo obsežna, zato so se nekateri od svetnikov zavzemali, da bi jim pripravili krajša, bolj jedrnata poročila, s finančno platjo poročil pa se bo moral »pozabavati« Nadzorni odbor občine. Pri naslednji točki so občinske svetnice in svetnike seznanili z načinom arhiviranja pomembnejših dokumentov, saj so nekateri menili, da bi bilo prav, če bi tudi v Trzinu ustanovili arhivsko službo. Župan je nato poroča, kako se je v imenu občine odzval na prošnje in pozive po pomoči občinam, ki so jih prizadela poletna neurja. Skupnost občin Slovenije je na pobudo naše občine odprla poseben transakcijski račun za zbiranje pomoči; iz trzinskega proračuna so v ta namen nakazali 1.000 D pomoči, kasneje pa so pobrateni občini Sv. Jurij ob Ščavnici nakazali še 3.000 D pomoči. Sejo so zaključili z imenovanjem novega člana Komisije za občinska priznanja, proslave in promocijo občine Trzin. Pokojnega Jožeta Seljaka je nadomestil Miro Štebe, glede novega nadomestnega člana Sosveta za varnost Občine Trzin pa so se dogovorili, da bodo to imenovanje opravili na naslednji seji, ko se bodo bolje seznanili s predlaganimi kandidati.
Miro Štebe
Potreben bo enosmeren promet
V četrtek, 4. septembra, je na zboru občanov z območja Mengeške, Jemčeve, Habatove, Ljubljanske in Kmetičeve ulice ter Ceste za hribom g. župan občine Trzin Anton Peršak pojasnil priprave na posodobitev Mengeške ceste in predloge za reševanje prometnih zagat v starem delu Trzina. Čeprav vsi zapleti pri posodabljanju Mengeške ceste še niso odpravljeni, je župan izrazil prepričanje, da bodo pločnike ob tej cesti končno le začeli urejati na začetku prihodnjega leta. Še vedno je odprtih nekaj vprašanj, med drugim, kako urediti križišče pred pekarno Kralj, kjer projektanti menijo, da bi bila najbolj varna možnost, če bi tam cestišču dodali še tretji, t.i. zavijalni pas. To bi pomenilo, da bi morali pri pekarni »žrtvovati« širši pločnik, ki zdaj služi tudi kot parkirišče za kupce kruha v pekarni. Pekarna bi brez ustreznega dostopa izgubila precej strank, zato se v pekarni z za-
mislijo arhitektov nikakor ne morejo strinjati. Tudi nekateri drugi menijo, da je dosedanja rešitev tam kar varna in primerna. Na drugih odsekih Mengeške ceste naj bi bili problemi manjši in lažje rešljivi.
Ko bodo začeli posodabljati Mengeško cesto, bodo gradbinci zasedli del cestišča, zato bo potrebno delno omejiti promet z enosmerno ureditvijo. Zdaj razmišljajo, da bi enosmerna ureditev veljala izmenično za obe strani. Ko bi se večina avtomobilov zjutraj peljala v smeri proti Ljubljani, bi lahko vozili le iz Mengeške smeri, popoldne, ko se smer prometnih tokov usmeri od Ljubljane proti okoliškim naseljem, pa naj bi bil speljan promet v drugo smer. Da bi Trzin le ne postal prometni zamašek, pa naj bi prometni tok v tisto smer, ki bo zaprta na Mengeški cesti, speljali po obvoznih cestah. Kot najprimernejša obvoznica se kaže Jemčeva cesta. Da pa kača jeklenih vozil ne bi povsem zatrpala Trzin in onemogočila prebivalcev, da bi dihali, bodo poskrbeli za boljše povezave po stranskih poteh med Mengeško cesto in Jemčevo cesto, ob tem, da naj bi bila cesta, ki pelje od Jan bara proti Jemčevi cesti, ves čas še naprej dvosmerna. Na občini celo razmišljajo, da naj bi enosmerna ureditev prometa po ulicah starega Trzina ohranili tudi še po tem, ko bo Mengeška cesta dobila pločnike. Udeleženci posveta so v glavnem z razumevanjem sprejeli občinske predloge, ob tem pa so nekateri opozarjali na že zdaj nevzdržne
razmere, naštevali pa so tudi predloge, kako naj bi zagate rešili. Vsem je jasno, da posodobljena Mengeška cesta ne bo rešila trzinskih prometnih težava, posodobitev bo prinesla le večjo varnost ob cesti, še zlasti za otroke na poti v šolo. Pravo rešitev težav bi lahko pomenila šele obvoznica. Kdaj jo bomo dobili, je pa kar preuranjeno napovedovati. Kot zdaj kaže, šele čez kaki dve desetletji. Vprašanje pa je, kako bomo to dočakali.
Govorili so tudi o možnostih, da bi uredili varnejše poti za otroke v šolo tako, da bi ob Pšati uredili še več pešpoti, poskusili pa bodo tudi, da bi otroke iz novega dela naselja bolj usmerjali preko poti mimo Žal na Ongru (mimo Bra-marja po trzinsko). Občani so se zavzemali tudi za dodatne ležeče policaje, opozarjali so na potrebo po posodobitvi nekaterih že poškodovanih cest, pa tudi po ureditvi živih meja, ki se ponekod že razraščajo čez prometne znake in tudi sicer zastirajo vidljivost. Velik problem je tudi v tem, da v starem delu naselja skoraj ni javnih parkirnih prostorov. Vsekakor občino na tem področju čaka še kar nekaj dela. Na zboru so se dogovorili tudi o sestavi posebnega gradbenega odbora, ki bo v pomoč občinskemu vodstvu, hkrati pa naj bi pri nekaterih odločitvah igral osrednjo vlogo.
Novosti v šoli in dobro delo gradbincev
ki bo poslej služila kot igralnica za dodatne potrebe vrtca, s čimer smo omogočili, da so v vrtec sprejeti vsi otroci, katerih starši so zaprosili za sprejem. Poleg tega je bilo izvedenih še nekaj del s področja investicijskega vzdrževanja v vrtcu in šoli.
Ker je g. župan za prejšnjo številko odgovoril le na dve zastavljeni vprašanji, smo tokrat večino vprašanj ponovili, seveda pa nas je zanimalo tudi, kaj je bilo med počitnicami narejenega za boljše učne pogoje v trzinski osnovni šoli in seveda, kako napreduje gradnja doma za starejše občane.
Kako napreduje gradnja doma za starejše občane, varovanih stanovanj in stanovanj za trg na območju T-3?
Dobro. Za zdaj gradbeniki glede na predloženi terminski plan nimajo niti dneva zamude. Poleg tega se o vseh odprtih vprašanjih redno usklajujemo na tedenskih operativnih sestankih (izvajalci, projektanti, nadzor, predstavniki investitorjev), po potrebi pa tudi še na dodatnih srečanjih.
Kakšne novosti so pričakale šolarje in malčke v šoli in vrtcu ob začetku šolskega leta? Ali je bilo na tem področju razen tekočega vzdrževanja narejenega kaj novega?
Je bilo. S področja investicijskega vzdrževanja lahko navedemo popolno obnovo tal v veliki (prvotni) telovadnici, pri čemer ne gre samo za obnovo, temveč za zamenjavo (vključno z obnovo) s parketom, ki je glede na namembnost prostora boljša izbira. Hkrati s tem bodo posodobljeni tudi nosilci za košarkarske koše. V celoti je bila na novo opremljena ena dosedanja učilnica,
V gradivu za julijsko sejo občinskega sveta ste zapisali oceno, da lahko gradnjo obvoznice ob »zgornjem« delu Trzina z večjo gotovostjo pričakujemo šele v letih 2015 ali 2016. Kako gledate na reševanje vse hujših težav v Trzinu do takrat?
Rok, ki sem ga zapisal, je realen glede na izkušnje s podobnimi projekti v Sloveniji, in bilo bi nepošteno, kolikor bi zavajali občane z obljubami, za katere ni osnove. Potrebno je vedeti, da je s sprejemom Strategije prostorskega razvoja Občine Trzin sprejet ovirni koridor za izgradnjo obvoznice. Zdaj je potrebno sprejeti še občinski prostorski načrt, ki bo podrobno določil traso (s soglasjem države). Nato predvidoma občinski podrobni prostorski načrt, ki bo natančno predvidel, kako naj bi obvoznica izgledala (širina, natančni potek, križišča itd.itd.). Sledile bodo aktivnosti za pridobivanje zemljišč, projektiranje in nazadnje, seveda, zagotavljanje sredstev. Po moje brez udeležbe občine niti v tem času ne bo šlo. Seveda pa si bo vodstvo občine, in si bom tudi sam, dokler bom člen v vodstvu občine, zelo prizadeval, da bi se to zgodilo čim prej. Dotlej pa bomo morali delovati vsaj na treh frontah: 1. iskati čim bolj smiselne rešitve za urejanje prometa znotraj občine; 2. na ravni regije in države spodbujati izboljšave na področju javnega prometa in gradnje prometnic v okolici Trzina in 3. skupaj z drugimi občinami spodbujati državo, da bolj rigorozno sprejema ukrepe na področju tranzitnega prometa, ki obremenjuje in onesnažuje Slovenijo v celoti, in ne samo ožje in širše območje občine Trzin. Na vseh teh področjih že doslej dokaj intenzivno delujemo. Zlasti na področju ra-
zvoja javnega prometa znotraj LUR itd. Nesmiselno pa bi bilo, da bi se občina Trzin v celoti odpovedovala razvoju, okrog nje pa bi se še naprej vse odvijalo tako kot doslej.
Kakšna naj bi bila usoda »starega farovža« in kakšen večnamenski objekt si zamišljate ob Habatovi ulici? Kako si zamišljate ti dve naložbi, kakšna naj bi bila njuna vrednost in kdo naj bi bil investitor?
Ko bodo uresničeni nekateri drugi načrti, naj bi v nekem srednjeročnem obdobju prišlo do nadomestne gradnje na območju »starega farovža«. Objekt po prepričanju strokovnjakov v takem stanju in tudi nekatere druge okoliščine (zemljišče) so take, da o drugih možnostih ni več mogoče razmišljati. Ob Habatovi (sedaj t.i. »lopa« oziroma skladišče) si predstavljamo v bistvu nadgradnjo oz. dogradnjo; tako da bi tam še naprej bilo, po možnosti še bolj funkcionalno, skladišče za potrebe občine, CZ, društev ipd. ter dvoje troje neprofitnih stanovanj, ki jih je občina v skladu z zakonom dolžna zagotavljati. Investitor je seveda lastnik, razen če najde zainteresirane soinvestitorje ali gre v kakršnokoli obliko javnozasebnega partnerstva; drugo pa je to, ali uspe pridobiti kakšna sredstva iz virov na ravni države, EU ipd.
O ceni za zdaj še ni smiselno govoriti, ker je potrebno pred tem razpolagati vsaj z idejno zasnovo objekta, izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta itd. Seveda pa v takšnem primeru že načrtovana kvadratura da neke osnove za okvirne ocene.
Kako si na občini zamišljate odkup in ureditev Jefačnkove hiše v starem delu naselja? Za vse, ki hiše ne poznajo, naj povemo, da stoji ob Jemčevi cesti in da je rojstna hiša znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
Odkupa si ne zamišljamo več, ker smo ga v največjem delu že izpeljali (po ocenah vseh poznavalcev ugodno); dokončati je potrebno le še plačilo in prenos manjšega dela zemljišča (zemljiškoknjižne zadeve), pri čemer je pogodba tudi za ta del že sklenjena. Kot je znano, se bosta objekta v glavnem v celoti podrla (ohranja se na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine le zdravi del zidov enega objekta in obnovi relativno ohranjena ledenica), nadomestno pa se dogradi vse skupaj tako, da bo del namenjen muzejsko-spominski dejavnosti, del bo služil stanovanjskemu namenu. Seveda bo novogradnja tudi nekoliko bolj odmaknjena od cestišča kot obstoječe ruševine.
Kakšne zamisli imate z večnamensko športno dvorano?
Načrtujemo investicijo po konceptu javno-zasebnega partnerstva, pri čemer je občina
Ker je župan dvakrat zavrnil pobudo občanov Trzina za razpis naknadnega referenduma glede Odloka o strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin, smo pobudniki Civilne iniciative vložili tožbo na Upravno sodišče. V tej tožbi smo med drugim tudi predlagali, da se objava Odloka zadrži do končne odločitve.
Upravno sodišče je 5. 6. 2008 odločilo, da se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne. Dne 27. 6. 2008 pa je Upravno sodišče sprejelo sodbo, s katero je vrnilo zadevo županu v ponovni postopek.
Župan je ponovno zavrnil pobudo volivcev za razpis naknadnega referenduma. Temu
lastnica zemljišča, medtem ko finančnega bremena te naložbe ne bo nosila. Seveda pa vložek občine (zemljišča, koncept, projekti, postopki) omogoča, da bosta zagotovljena ustrezni koncept in ustrezni čas za uporabo objekta v skladu z javnim interesom.
Koliko občina prispeva za delovanje zvez občin (Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije), koliko za delovanje Ljubljanske urbane regije in koliko za Center za razvoj Litija? Kakšne koristi ima Trzin od teh združenj?
To vprašanje zahteva precej daljši odgovor, kajti v vseh treh primerih gre po eni strani za članarino oziroma samo vključenost, pri čemer najmanj v enem primeru sploh ni alternative. A same članarine so odmerjene v zneskih, ki ne predstavljajo nobenega posebne bremena. Kaj vse ima Občina Trzin npr. od Skupnosti občin (sodelovanje pri
je sledila naša druga tožba na Upravno sodišče. Sodba Upravnega sodišča z dne 27. 8.2008 pa nam je sporočila, da je tožba zavrnjena, ker je bil že pred vložitvijo tožbe( druge tožbe) objavljen sporni odlok v Uradnem vestniku Občine Trzin z dnem 4. 7. 2008. Po zakonu pa naj ne bi bilo mogoče z referendumom spreminjati uveljavljenega odloka.
Kako naj potem razumemo delovanje pravne države, ki naj bi ščitila pravico državljanov do organiziranja naknadnega referenduma?
Za Civilno iniciativo Peter Kralj
usklajevanju zakonodaje, možnost udeležbe na seminarjih in posvetih, ki jih organizira skupnost, pri čemer so stroški udeležbe po trikrat, štirikrat nižji kot stroški drugih seminarjev ali posvetov, ki jih organizirajo razni zavodi, inštituti ipd., sodelovanje in izmenjava izkušenj z drugimi občinami, vključevanje ljudi iz naše občine kot predstavnikov občin v razne strokovne skupine, svete ipd. na ravni države.), bi morda lahko v eni naslednjih številk obširneje opisal. Stroški sodelovanja znotraj LUR, ne pri Centru za razvoj iz Litije, temveč pri projektih, ki jih za določeno skupino občin vodi ta center, pa so odvisni od skupnih projektov, pri katerih sodelujemo (npr. Pot kulturne dediščine itd.). Ampak, kot rečeno, to je dokaj široka tema, zato predlagam obširnejši pogovor, ki bi zadeval samo to področje.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Po Sklepu, objavljenem v Uradnem vestniku Občine Trzin, naj bi potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja T3 Trzin -Center - spremembe 2008 od 3.9.2008 do 8.10.2008 na sedežu Občine Trzin, Mengeška 22.
Predlagam, da bi vse javne razgrnitve potekale v CIH v Informacijskem središču na Ljubljanski cesti 12/f.
Uradne ure v Občinskem informacijskem središču so ugodnejše in tudi dostop je prijaznejši. Na sedežu Občine Trzin so uradne ure za navedeno javno razgrnitev le enkrat tedensko popoldne do 18. ure (ob sredah), v Informacijskem središču pa bi bilo glede na delovni čas omogočen ogled v popoldanskem času celo trikrat na teden (ponedeljek, sreda, četrtek) do 19. ure.
Ne nazadnje, v centru je več kot 200 stanovanj z okoli 500 prebivalci, ki jim je precej bliže Informacijsko središče v centru kot sedež Občine na Mengeški 22. Tudi sicer naj bi bilo Informacijsko središče namenjeno tovrstnim in podobnim informacijam.
Na ta način bi se tudi »zmanjšala razdalja med staroselci in prišleki«.
Julija Logar
Pravna država, kako te razumeti?
Pobuda
Šolski zvonec spet vabi
Novo šolsko leto je tu; z nekaterimi rezultati preteklega nas je seznanila ravnateljica Helena Mazi Golob.
Z velikim zadovoljstvom lahko povem, da je razred uspešno zaključilo 99,7 % učencev. Devetošolci so pripravili prijetno poslovilno prireditev, na kateri smo kar trinajstim »zlatim učencem« podelili posebna priznanja za odličen uspeh. Učenci zaključnega razreda so se dobro odrezali tudi na nacionalnih preizkusih znanja. Pri slovenščini so v povprečju dosegli 65,46% točk (na državni ravni 61,52%), pri matematiki 63,08% (na državni ravni 52,73%) in pri zgodovini 45,58% točk (na državni ravni 48,47%). Poleg tega je za nami tudi uspešna tekmovalna sezona, saj so naši učenci na tekmovanjih iz znanja na različnih predmetnih področjih dosegli osemnajst srebrnih in tri zlata priznanja.
Pestra, bogata in uspešna je bila tudi raziskovalna dejavnost. Učenci so našo šolo na regijskem srečanju zastopali z enajstimi raziskovalnimi nalogami. Dve nalogi sta se uvrstili na državno srečanje in tam dobili srebrno in bronasto priznanje. V uvodu ste pozornost namenili učencem, ki so se poslovili od šole. Kako pa ste uresničili sprejem prvošolcev, ki so polni pričakovanj prvič prestopili šolski prag? Priprave na ta dan so bile temeljite, začele so se že v lanskem šolskem letu, saj se zavedamo, da je pri marsikaterem posamezniku prav prvi vtis ob vstopu v šolo odločilnega pomena za kasnejše počutje v šoli. Kar dva-
Pogovor s predsednikom občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Alešem Babnikom
S simpatičnim letakom, ki se je zadnje avgustovske dni pojavil v poštnih nabiralnikih naših domov, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Trzin opozoril,da se približuje novo šolsko leto in s tem skrb za uresničevanje SREČNE IN VARNE POTI V ŠOLO IN DOMOV. Kdaj si prevzel vodenje SPV in od kod motivacija za tovrstno dejavnost? Vlogo predsednika SPV sem sprejel spomladi letos na predlog župana g. Peršaka in ostalih članov SPV. Član sveta sem bil že v prejšnjih mandatih. Za prevzem te odgovorne naloge me je motiviralo predvsem dejstvo,
inpetdeset vedoželjnežev je letos prvič prestopilo prag Osnovne šole Trzin. Na novo pot, pot k učenosti, so jih spremljali starši, za prijetno in sproščeno vzdušje pa je poskrbela Pika Nogavička. Otrokom dobro poznana junakinja se je izkazala za izjemno učiteljico, saj je kar tako, mimogrede, izvedla tri »učne« ure: uro »sluvenščine«, uro glasbe in uro športne vzgoje. Tako kot vsako leto je Društvo prijateljev mladine Trzin prvošol-cem tudi letos prijazno podarilo dve torti, s katerima so se posladkali v učilnicah. Policist Policijske postaje Domžale pa je šolarč-ke opozoril in spomnil, na kaj vse morajo biti pozorni na poti v šolo in domov. Istočasno je izpostavil odgovornost nas odraslih za varno ravnanje v prometu in na dosledno spoštovanje prometnih predpisov. Prvošolč-ki so dobili tudi nepogrešljive rumene rutice in kresničke, ki jih bodo seveda pridno nosili celo šolsko leto, in tako opozarjali nas odrasle, da so novinci ne samo v šoli, pač pa tudi v prometu.
Kaj pa druge priprave na pouk: vsebinske, kadrovske, organizacijske, ki so pogoj za kvalitetno delo.
Zagotovo. Razporeditev učne obveznosti in drugega strokovnega dela med učitelje, oblikovanje oddelkov in skupin učencev, razporeditev razredništva... vse to smo naredili še pred dopusti, saj je to eden od temeljev organizacije življenja in dela na šoli ter podlaga za izdelavo urnika in letnega delovnega načrta. V skladu z novelo Zakona o osnov-
da je v Trzinu kljub trudu mojih predhodnikov še cela vrsta nedorečenih in nedokončanih določenih nalog s področja preventive v cestnem prometu. Glede na moj prvotni osnovni poklic - prometni policist - in izku-
ni šoli smo prenovili hišni red OŠ Trzin in sprejeli nova pravila o prilagajanju šolskih obveznosti.
Na pedagoškem področju bomo v letošnjem šolskem letu dali poudarek predvsem pripravi vzgojnega načrta šole, katerega izhodišče bo novonastala vizija šole, rdeča nit pa bo mediacija, ki je na OŠ Trzin že dalj časa eden od glavnih načinov reševanja medvrstniških konfliktov. Veščine reševanja konfliktov s pomočjo mediacije želimo razširiti tudi na zaposlene, zato bomo v tej smeri usposabljali vse strokovne delavce. Seveda smo se med počitnicami ukvarjali tudi s prevedbo plač in aneksi, kar je posledica spremenjene zakonodaje. Zgodilo pa se je tudi nekaj kadrovskih sprememb: zaposlili smo novo učiteljico angleščine in slovenščine, novega hišnika ter kar sedem novih delavk v vrtcu. Šola je že drugič reševala prostorsko stisko vrtca. Vaša optimistična pričakovanja so se uresničila.
Bilo je naporno, a se je izplačalo. Zaradi povečanega vpisa otrok v vrtec smo z izdatno pomočjo Občine Trzin eno od učilnic preuredili v prijetno igralnico in tako skupini »no-vinčkov« omogočili vstop v vrtec že s prvim septembrom. A rešitev je resnično le začasna, saj Trzin nujno potrebuje nov vrtec. Uspešno je bila izvedena tudi obnova telovadnice.
Res je, zelo veseli smo, da je zamenjava poda v telovadnici končno opravljena. Dela so se pričela sredi junija, končana pa so bila konec julija. V začetku avgusta smo telovadnico še prebelili, tako da je sedaj res lepo urejena, in verjamemo, da bo taka našim učencem in učiteljem omogočala še kakovostnejši pouk športne vzgoje, krajanom in drugim uporabnikom pa uspešne treninge ter prijetno sprostitev oziroma rekreacijo. Po vsem povedanem sta bila tudi meseca julij in avgust zelo delavna. Zagotovo ta pot vodi k nadaljnjim uspehom.
Meta Železnik
šnje pri izvajanju zavarovanj šolskih poti v Ljubljani, ki jih je koordiniral moj oče, ter moj sedanji poklic proizvajalca prometne signalizacije, sem smatral, da lahko njihovo delo nadaljujem in pripomorem k boljši prometni varnosti oz. prometni osveščenosti vseh udeležencev v cestnem prometu na območju občine Trzin.
Rezultati dela sveta v prejšnjih mandatih so se odražali le kot občasno in priložnostno prizadevanje posameznikov in ne sveta kot celote, verjetno zato tudi manjša učinkovi tost.
Pri delu sveta v prejšnjih mandatih je bilo kar nekaj opozoril o splošni problematiki prometa: parkiranje, prehitra vožnja, nepopolna signalizacija, določene neustrezne prome-
To in ono o prometu in varni šolski poti
tne rešitve..., konkretne rešitve pa na žalost v praksi niso bile izvedene oz. so bile le delno uresničene. Morda je mojim predhodnikom manjkalo predvsem prakse s tega področja. Treba je namreč vedeti, da so prometne rešitve specificirane z zakonodajo, katero pa ne moremo urejati po lastnih željah, temveč jo moramo dosledno upoštevati in se ji prilagajati.
Nenazadnje pa je vse skupaj pogojeno tudi s finančnimi sredstvi, ki jih skoraj vedno kronično primanjkuje.
Se ti zdi nova sestava sveta ustreznejša?
Zdi se mi dobra, saj so člani v svetu z vseh delov Trzina, tako starega, novega in IOC; tako bo lahko vsak član bolj izpostavil problematiko s svojega območja bivanja, kar bo vsekakor pripomoglo k boljšim rešitvam prometne problematike. Naloge v tem letu
SPV Trzin bo tudi v letošnjem letu nadaljeval z delom, za katerega je namenjen, to pa je osveščanje ljudi in opozarjanje na pravilno obnašanje v prometu. Žal nam je sredstev za izvedbo že zmanjkalo, zato bomo ostali zgolj pri opozarjanju na nepravilnosti. Kaj pogrešaš?
Kot predsednik SPV pogrešam predvsem prisotnost policije na območju občine, saj se nekateri obnašajo, kot da je Trzin dirkališče,
ne pa naselje, in pa delo redarske službe, ki bi lahko poskrbela za problematiko parkiranja in ustavljanja vozil na neprimernih mestih - pločnikih, zelenicah, cestišču... Katere naloge sveta bi izpostavil kot prioritetne?
-	Ureditev varne šolske poti, katere v Trzinu ni. Ne iz starega in ne iz novega naselja ni možno priti peš do šole ali vrtca tako, da ne bi vsaj del poti hodili po cesti.
-	Z vsemi možnimi ukrepi ( hitrostne ovire, zvočne ovire, prometna signalizacija ...) omejiti hitrost vozil na najkrajših delih ceste na poti do šole.
-	Omejiti hitrosti v OIC, ki prevelikemu številu voznikov pomeni »trzinsko dirkališče«.
-	Urediti problem nepravilno parkiranih vozil.
-	Poskrbeti za večjo prisotnost policije in redarske službe na področju občine Trzin.
-	Urediti promet pred osnovno šolo (zapornice za preprečitev dostopa do kuhinje in vrtca).
-	Preurediti določene dele ulic v parkirna mesta, s tem pa posledično zmanjšati hitrost vozil po širših ulicah.
S čim bi zaključil svoje razmišljanje?
SPV kot organ bo uspešen že, če bo kakšno vozilo manj parkirano na zelenici ali pločniku, če ne bo prenosni radar na Mengeški
cesti kar naprej v okvari zaradi prekoračitev hitrosti (tudi radarju se lahko zaradi preveč podatkov »zmeša« ), ko se otroci in odrasli ne bodo vozili z rolerji in kolesi po sredi ceste po trije vzporedno. Vse to in še več bo za SPV in nas vse, tako starše kot ostale občane v Trzinu, res velik uspeh. Zelo sem bil vesel sodelovanja naših občanov pri varovanju otrok na nevarnih mestih na poti v šolo in domov v prvem tednu šolskega leta, saj ni bilo nikogar, ki bi pomoč odklonil. Ob tej priliki se jim iskreno zahvaljujem.
Celotno letošnjo akcijo je zelo pozitivno ocenila tudi Policijska postaja Domžale, ki je sodelovala z nami, prav tako pa so bili zelo zadovoljni tudi na Republiški prometni policiji, ki nam je priskočila na pomoč na zelo prometnem križišču Ljubljanske in Mengeške ceste.
Vemo, da bo potrebno še marsikaj postoriti ali vsaj spodbujati prometno kulturo, osve-ščati tako starše kot otroke, da bodo kot udeleženci v prometu varni. Začetek aktivnosti je spodbuden, volja za delo je prisotna, torej posledično lahko pričakujemo tudi dobre rezultate dejavnosti SPV.
Meta Železnik
VABILO
Spoštovani občani Trzina, vljudno vabljeni na prireditve, ki jih bomo v tednu kulture in turizma v občini Trzin konec meseca pripravili pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu.
Medobčinski muzej Kamnik v sodelovanju z Občino Trzin, Turističnim društvom Kanja, OŠ Trzin in Krajevno knjižnico Tine-ta Orla Trzin predstavlja delo arheologov na prazgodovinski naselbini Onger nad Trzinom. Izkopavanja leta 2007 na hribu Onger so odkrila, da so prvi ljudje ta prostor naselili že pred približno 6000 leti. V Medobčinskem muzeju Kamnik smo z namenom, da predstavimo življenje in delo v naselbinah, podobnih ongrski, pripravili številne prikaze načina dela in življenja v prazgodovini, prav tako pa bomo pokazali, kako raziskovalci naše davne preteklosti -arheologi, delajo. Zato pripravljamo:
MUZEJSKE DNEVE V OBČINI TRZIN Center Ivana Hribarja, Trzin /22. do 30. september 2008/
V dnevih med 22. in 24. 9. 2008 bomo v dopoldanskem času, med 9. in 13. uro, organizirali otroške ustvarjalne delavnice za različne starostne skupine:
• Arheološki peskovnik: seznanitev z delom arheologov, kot je izkopavanje predmetov
v peskovniku, dokumentiranje najdb (risanje in merjenje), spoznavanje prvih konser-vatorskih posegov na terenu, spoznavanje tehnik rekonstruiranja najdb.
• Arheološke delavnice na temo prikaza življenja in dela v prazgodovinskih skupnostih, kot je izdelovanje lončkov na način, kot so ga poznali v prazgodovini, spoznavanje načinov za pridobivanje barv, spoznavanje načinov poslikav in vzorcev, poslikava lastnega lončka, prikaz uporabe preslice, prikaz tkanja na mini statvah, mletje žit na preprostih žrmljih, prikaz tehnike vlivanja v kalupe, izdelovanje ogrlic, nizanje jagod
na nit, poslikava jagod za ogrlice ali drug nakit, prikaz pletenja košar iz šibja ipd..
• Risarski poskusi rekonstrukcije življenja na prazgodovinski naselbini Onger nad Trzinom, kjer bodo učenci po uvodnem predavanju in spoznavanju literature v književnem kotičku (pripravila Knjižnica Domžale, enota Trzin) sami narisali svoje videnje življenja in izgleda prazgodovinske naselbine.
27. 9. 2008 - Občina Trzin in Turistično društvo Kanja v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik organizirajo pohod po mejah občine Trzin, na katerem bo arhe-ologinja MMK seznanila udeležence z arheološkim najdiščem Onger nad Trzinom. Na pohodu pa bodo izvedeli še mnogo drugih zanimivosti, tudi botanične.
30. 9. 2008 - v Centru Ivana Hribarja odprtje razstave izdelkov učencev OŠ Trzin, ki so sodelovali na otroških delavnicah.
Vsi zainteresirani krajani in občani vljudno vabljeni, da si v navedenih dneh ogledate opisane prireditve, da se udeležite pohoda po mejah občine in si ogledate razstavo izdelkov otrok iz OŠ Trzin.
Četrtstoletnica na očaku - Trzinski planinci na Triglavu
Ob sestavljanju programa izletov za leto 2008 smo si rekli, da je treba počastiti 25-letnico obstoja našega planinskega društva tudi malo bolj konkretno in ne le na simbolni ravni. In tako je padla odločitev o tem, da pade pod nogami Trzincev kar sam slovenski gorski prvak - Triglav. Nanj smo se hoteli povzpeti že prvi avgustovski vikend, pa so nam jo zagodle višje sile. Kot je na višku planinske sezone tam zgoraj v navadi, smo tik pred zdajci izvedeli, da bo prav tisti konec tedna pri Triglavskem domu na Kredarici manjša proslava ob upokojitvi enega od vremenskih opazovalcev, otvoritev spominske plošče, maša, izlet vinskih kraljic, stopetdesetih železarjev, postavitev lestve na vrhu za povišanje nadmorske višine, javna vaja simfoničnega orkestra z neposrednim prenosom nacionalnega radia in še nekaj podobnih, gorskemu okolju »prijaznih« akcij oziroma podvigov.
Enotedenski zamik izleta se je pokazal za dobro odločitev že v nočnih urah iz petka na soboto, ko je okrog tretje ure prenehalo deževati, za kar je menda poskrbel sam občinski vremenski svetnik. Udeleženci smo se tako pripeljali na izhodišče, v dolino Kot (ena od treh ledeniško preoblikovanih dolin na severni strani Triglavskega pogorja), ravno ko se je zjasnilo in je bilo vse okrog nas na sveže oprano, in to s predpranjem vred! Po pravici povedano smo se dobili že ob peti uri zjutraj na parkirišču trzinske OŠ, kjer pa se nismo kaj dosti videli, saj marsikdo (izjema so vozniki!) do tam še ni spregledal. V spodbudo nam je bila vsaj odprta Kraljeva pekarna... Kakorkoli že, pri Lengarjevem rovtu, edini krčevini v vsej dolini, natančneje v njenem zatrepu, se nas je nabralo kar 23! Ravno pravšnja številka za tak izlet oziroma skoraj po en udeleženec za vsako leto obstoja planinskega društva.
Za bolj uravnoteženo in sproščeno slovensko podobo smo si iz Prlekije sposodili celo planinskega vodnika.
Pisana kolona družin z otroki, mulcev in smrkelj, mladostnikov ter kaveljcev in korenin v najlepših letih (da ne omenjam babice in dedka!), katere starostni razpon je bil med 7 in 62 let, se je pogumno spopadla z le na začetku ponekod strmim in predvsem vlažnim vzponom. O deževni noči so pričali številni izviri, nekateri med njimi so kar na poti. Na srečo pa zaradi melišč in snežnih plazov pot hitro zapusti gozd in ruševje, kar smo obeležili z malico in počitkom (po Kugyju dvema najlepšima stvarema v gorah) pri Debelem kamnu. Še dobro uro hoda in že smo kosili pri Staničevi koči. Že malo pod njo, še lepše pa od tam, se nam je pokazal naš cilj - vrh Triglava. Po kosilu smo jo zato še bolj lahkih nog mahnili čez greben Rži, pod katerim smo se prvič oborožili s čeladami. In ravno ko smo se na razglednem grebenu Kredarice navadili na »zajle« (jeklenice), se je pokazal pred nami Triglavski dom. Seveda ob zvokih harmonike, ki pa je kasneje na srečo nismo več slišali. Zato pa smo lahko pred kočo občasno ovohavali plinski derivat tamkajšnjega WC-ja. Ker so nam ljubše druge vonjave, je večina izkoristila pozno popoldanski čas za sprehod prek Triglavskega ledenika (natančneje manj kot hektar velike snežne krpe, ki je še ostala od njega in so ji menda nekoč rekli Zeleni sneg) na bližnjo Glavo. Po večernem ogledu 3-D predstave, imenovane gorski Sončev zahod, smo legli k zasluženemu počitku, in to vsi hkrati. V souporabo smo namreč dobili žagarsko delavnico oziroma skupna ležišča. Še enkrat več se je pokazalo pravilo, da kdor smrči, prvi zaspi.
Zjutraj nismo ravno hiteli, saj smo pustili triglavske jurišnike naprej in se v miru okran-cljali z vso gorniško opremo, kot se za tak podvig in zahtevnost zavarovane plezalne oziroma zahtevne poti tudi spodobi. Torej s plezalnimi pasovi, samovarovalnimi sestavi in čeladami ter se zagrizli v »malotrigla-vsko« strmino. Ta je bila vse bolj pokončna, dokler se ni na Malem Triglavu, kjer je bila pod nami že večina okoliških vrhov, povsem umirila. Še malo gorske telovadbe po grebenu (na katerem smo srečali tudi psa...), nekaj strmih odstavkov v dobri, a zelo zliza-ni skali, in že smo bili pri Aljaževem stolpu. Malo bolj veseli tisti, ki smo bili tam že kdaj prej, in malo manj tisti, ki so bili prvič, saj jih je čakal krst. Dogajalo se je marsikaj, tudi prevare, sicer pa si lahko več, menda celo krajši film, ogledate na http://onger. org/menu.php?mode = vsebina&id = 1. Nismo pozabili niti na gasilsko sliko, na kateri je bilo tudi v resnici nekaj gasilcev. Veselje
pa je hitro zamenjala previdnost, saj nas je čakal še zahteven sestop čez Nogo do doma Planika. Potek celotne poti smo namreč izbral tako, da bi kar najmanj občutili vpliv »triglavske« magistrale, kar se nam je v celoti posrečilo. Na Triglavski škrbini smo jo mahnili levo in ostali bolj ali manj sami z zahtevno potjo, kjer so mestoma po čeladah škrebljali kamenčki, a se je na koncu vse lepo izteklo. Na ta način smo lahko neposredno občutili eno od posledic podnebnih sprememb - skalovje je namreč iz leta v leto bolj razrahljano. Ko smo izstopili iz ostenja na melišče (takrat še snežišče), se nam je v nadaljevanju zdela pot kot avtocesta. In potem podobno od Planike dalje - spust po nekdaj konjski poti prek Konjskega sedla in čez Kurico v dolino Krme je bil le še »formalnost«. Le v dolini se moraš spet navaditi na jeklene konjičke in piknik vonjave.
Pri Kovinarski koči smo se na koncu počakali prav vsi udeleženci izleta (šoferji so morali še po avte v sosednji Kot). Kar preveč je bilo vsega, prehitro je minilo in premalo prostora je na tej strani, da bi zapisali vse, kar se nam je dogajalo nam izletu in motalo po naših glavah med in po njem. Verjetno bo o tem naj podvigu trzinskih planincev letošnjega leta še govora, vsekakor pa ga bomo predstavili tudi na enem od prihodnjih srečanj v Trzinu. Vodja izleta sem med vzponom razmišljal o tem, ali bi udeležence opozoril, da se zgoraj obnašamo tako, da bo šel o nas le dober glas, in se potem ugriznil v jezik. Pravilno sem namreč ocenil, da je naša skupina taka (nekaj ljudi sem srečal prvič), da to sploh ni potrebno. Kot takim se nam ne bo treba uvrščati med Triglavane, to je tiste, ki hodijo v gore le na ta vrh in se pogosto neprimerno obnašajo. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem vodnikom in udeležencem, društvu za sposojeno opremo in predvsem, da smo lahko skupaj preživeli dva čudovita visokogorska dneva ter primerno počastili 25-letnico našega planinskega društva. In seveda - se vidimo na katerem od naslednjih društvenih izletov!
Vodja izleta: Miha Pavšek
V domovanju sokola selca
Neurno poletje je med 19. in 27. julijem 31 mladih planincev preživelo v Podvolovljeku. »A je to v Sloveniji?« so bila vprašanja mnogih. Pa še kako blizu Trzina je. Dolina Podvolovljek leži na Savinjskem, med Dleskovškovo planoto na S in Kašno planino ter Rogatcem na J. Proti vzhodu je večje naselje Luče, ki je od tabornega prostora oddaljeno 10 km, oddaljenost od Trzina je preko prelaza Kranjski rak le 45 minut vožnje. Tja smo odšli po prvem hujšem neurju, ki je julija prizadelo Slovenijo. Posledicam neurja smo se čudili med vožnjo, saj je pokrajino čisto spremenilo. Najhuje je bilo na Kašni planini, kamor smo se tudi povzpeli, dolino Podvolovljek je neurje obšlo. Kako muhasta je lahko narava, smo občutili prav vsak dan. Bil je najbolj mrzel teden v letošnjem poletju, deževalo je skoraj vsak dan, čeprav je bila vremenska napoved kar obetavna. Naučili smo se jo brati po podvolovlješko in temu prilagodili program. Osvojili smo Jarški dom na Mali planini, Kočo na Loki pod Raduho, Okrešelj in Kranjsko reber, sprehodili smo se po dolini Lučke Bele, kjer je ornitološko gnezdišče sokola selca, do Riharske jelke in slapa Cuc. Čez dan so se vrstile ustvarjalne delavnice in igre z žogo ter tekmovanja Igre brez meja, met friz-bija, turnir v enki in taroku. Zabavni večeri so bili letos predvsem
pevsko obarvani, imeli smo šaljive in poučne kvize, taborni loto, pravljico za lahko noč ter tekmovanje v mukanju. Še poseben je bil petkov večer, imenovan Vesela šiba oz. Planinski krst. Devet od mladih udeležencev je bilo prvič na taborjenju, a so se dobro držali. Za nenasitne želodce je skrbela kuharica Rezka, ki nas je letos še posebno razveselila. Pred odhodom je napekla kar osem pladnjev piškotov. Kaj vse se je dogajalo na taboru, se je dalo vsak dan spremljati tudi preko društvene spletne strani. Pohvaliti je potrebno prijazne domačine, vse udeležence, ki so letos zelo pridno hodili, ter tudi vodstvo tabora, ki si je vzelo čas in dopust ter prostovoljno pomagalo pri organizaciji in izpeljavi tabora.
Konec septembra se začnejo planinski krožki: za 1. triado, ki ga bosta vodila Simon in Polona, ter za 2. in 3. triado pod vodstvom Boštjana in Tomaža. Predvidoma oktobra bomo organizirali tudi srečanje za srednješolce. Vse informacije bodo objavljene na spletni strani www.onger.org. Vabljeni v našo družbo.
Urša Košir
Marjan Habat: Delo me samo poišče
Pogosto premišljujem, katerega od soobča-nov naj bi s pogovorom predstavili v našem časopisu. Praktično je vsak človek po svoje zanimiv, in vsak lahko pove svojo zgodbo, zanimivo tudi za druge. Vseeno pa izbor sogovornika ni vedno tako enostavna naloga. To je še zlasti zapleteno v predvolilnih obdobjih, ko moraš paziti, da ne narediš dodatne reklame kateremu od kandidatov ali predstavniku katere od v volilni kampanji sodelujočih skupin. Za časopis tudi ni dobro, če s kom narediš že drugi intervju, čeprav je bilo v kar dolgi zgodovini Odseva tudi že nekaj takih primerov. Razlogi so lahko različni, med drugim tudi pozabljivost urednika. To se mi je zgodilo zdaj. Septembra je vedno kriza s sogovorniki. Ko sem
naletel na Marjana Habata, sem si rekel: »Marjan bi bil pa res primeren sogovornik za prvo jesensko številko!« Vprašal sem ga, če je za to. Pristal je, in šele ko sva se že pogovarjala, mi je prišlo na misel, da smo ga enkrat že predstavili. Pa nič zato! Marjan je zanimiv Trzinec, ki lahko vedno pove kaj novega.
Tistega poznega nedeljskega večera, ko sva se dobila, je bil Marjan pošteno utrujen, saj je že drugi dan krepko delal nekje visoko v hribih nad Motnikom. Pripovedoval mi je, v kakšni nevarni strmini s svojim strojem ureja struge meteorne vode in kako si prizadeva, da bi delo končal pred napovedanim deževjem. Če mu ne uspe, bo dež izničil
ves njegov trud. Ni čudno, da je hitel na vso moč in je delal tudi v soboto in nedeljo ves dan. Ampak to ni bil edini Marjanov delovni konec tedna. Marjan z delom zelo velikokrat »potegne« tudi čez nedeljo.
»Ja, kva pa čm! Dev me tera!« pravi Marjan v pristni »trzinščini«, ki se je stari Trzinci težko znebimo. Marjan, čeprav je možak v najboljših letih, šteje jih 53, je pravi pristni stari »Trzinc«. Vedno se rad spominja nekdanjih časov v Trzinu, ko je bil naš kraj še vas in je bilo v njej veliko otrok. Resnici na ljubo, število otrok se prav zdaj spet povečuje, nekaj časa pa je kazalo skoraj že na umiritev rasti števila prebivalstva.
»Ja, včasih je bilo tu blizu cerkve kar živahno. Fantje smo imeli kar pestro druščino. Še se spominjam, kako smo se družili: Za-vršnikov Silvo, Štihov Jože, moj bratranec Dane Habat, pa Urbančev Srečo iz farovža, pa moj brat Darko. To so bili lepi časi! Spominjam se še, kako smo se poleti hodili kopat v Pšato, k hrastu, ki je bil tam nekje, kjer je zdaj šola. Pšata je takrat tekla drugje. Veliko kopališče na Pšati je bilo tudi v travnikih od Kasarne (Štefeta), naprej čez progo. To so bili časi! Pšata nam je takrat veliko pomenila, čeprav se spominjam tudi, kako je poplavljala. Ni bilo tako redko, da smo imeli vodo v kleti in garaži. Vse je bilo pod vodo!«
Iz mladosti se tudi spominja, kako smo skoraj vsi trzinski fantje oboževali motošport. To niti ni bilo čudno, saj je bilo v avtomoto servisu pri Štefetu kar nekaj uspešnih dirkačev, še zlasti pa smo bili ponosni na večkratnega republiškega in državnega prvaka Janka Štefeta. Marjan si je že s trinajstimi leti »izboril« svoj moped, kasneje pa je, kot še več drugih Trzincev, kupil nekoliko težji, 175 ccm motor češke izdelave ČZ, ki smo mu rekli čezetka. Takrat je bilo precej težko priti do kakšnih drugih vrst motorjev, še zlasti z Zahoda. Ljubezen do motorjev je Marjan še ohranil in zdaj si je kupil težak motor Hondo s 600 ccm. »Skoraj 30 let nisem vozil motorja, zdaj pa sem si kupil to Hondo, pa se tudi z njo bolj malo vozim. Preveč je dela!«
Marjan na otroštvo vežejo številni prijetni spomini; ko je začel odraščati, pa je začel življenje spoznavati tudi v njegovi manj svetli luči. Sorazmerno zgodaj je izgubil očeta, ko je umrl, je bil star šele 48 let. Leto za tem je imel Marjan hudo prometno ne-
srečo, naslednje leto pa je umrl tudi njegov starejši brat. Takšne stvari v človeku pustijo pečat. Če ga ne zlomijo, ga naredijo močnejšega. Marjan se je kar dolgo iskal, dokler ni v sebi našel moč in se odločno spoprijel z izzivi vsakdanjika.
O njegovem iskanju govori tudi njegova poklicna pot. Izučil se je za monterja klima naprav, vendar je v svojem osnovnem poklicu delal le dve leti. Naslednji dve leti je bil pri zidarjih, nato pa se je zaposlil v takrat uspešnem podjetju Iskra. Ko je služil vojaški rok, je bil dodeljen avtoparku v Batajnici in Kovinu. Tam se je seznanil z vozniškimi spretnostmi in po vojski se je zaposlil kot voznik pri podjetju SAP. Vozil je tovornjake šleparje in nato prikolice. Spoznaval je še zlasti jugoslovanske ceste, saj je neredko peljal do Makedonije. Pravi, da mu je bilo vozniško življenje kar všeč. Vendar je zamenjal službo. Pri SCT-ju se je zaposlil kot voznik tovornjakov pekucnikov, s katerimi je vozil na gradbiščih. V tistem času je naredil tudi izpit za voznika avtobusov, in spet je zamenjal službo. Pri Viatorju se je zaposlil kot voznik v mestnem prometu, a tudi tam ni ostal dolgo. Presedlal je spet nazaj k SAP-u in postal voznik v medkrajevnem prometu, vozil pa je tudi v tujino, še zlasti v Avstrijo: v Beljak, Celovec, Železno Kapljo. Takrat si je kupil tudi svoj tovornjak in začel opravljati popoldansko obrt. Nekaj časa je imel tudi svojega voznika, ki je tovornjak vozil, Marjan pa mu je iskal delo. 1. januarja 1997 pa se je odločil, da začne s samostojnim avtoprevozniškim podjetjem. Delo mu je šlo dobro od rok in po dveh ali treh letih si je kupil še svoj prvi delovni stroj. Svoje področje dela je počasi širil, zaposlil je nove delavce in dokupoval nove stroje. Zdaj ima 8 redno zaposlenih delavcev, zraven pa si zagotovi tudi še toliko dodatnih delavcev, kolikor jih potrebuje. Pravi, da je kot podjetnik postal tako rekoč deklica za vse. Poleg svoje osnovne avto-prevozniške dejavnosti opravlja tudi najrazličnejša gradbena dela, velikokrat pa ga najamejo tudi za različna zemeljska dela. Dalj časa je v občini Trzin skrbel za zelenice, okrasne gredice in druge rože, kosil travo in urejal gozdne poti. Zdaj še skrbi za gozdne ceste, na pomoč pa s svojimi delavci in stroji priskoči tudi ob drugih prilikah, ko ga potrebujejo.
Zdaj za cvetlične nasade in zelenice skrbi podjetje Natura. Marjan pa se spominja, koliko dela je bilo z urejanjem cvetic.
»Posaditi je bilo treba tudi po 2.000 sadik rož, poleti pa smo gredice zalivali vsak večer tudi do druge ure zjutraj. To je bilo kar garaško delo!«
Ker je Marjan eden tistih, ki zelo dobro poznajo razmere v Trzinu, sem ga skušal izzvati, da bi povedal tudi kakšno bolj kritično na račun življenja v našem kraju, a se je diplomatsko izognil: »V Trzinu je kar dobro, zakaj pa misliš, da sem se vrnil sem?«
Marjan je 11 let živel v Ljubljani, a se je moral vrniti v svoj kraj. »Ta pravi Trzinci smo na Trzin navezani. Smo zavedni in ostanemo Trzinci, kamorkoli že gremo!«
Zanimalo me je, kako gleda na idejo, da bi po starem delu naselja uvedli enosmerni promet. »Če bodo vsi za, bom tudi jaz za. Bo pa za stalne prebivalce malo nerodno. Že zdaj moram naredi kar velik ovinek, če nočem peljati v nasprotno smer po enosmerni cesti Pod gozdom. Ampak se bomo že navadili.«
Kako pa gledaš na dogajanja v zvezi s sprejemanjem prostorske strategije v Trzinu in na to, da so zdaj vsa nepozidana zemljišča v starem delu Trzina tako rekoč zazidljiva?
»Pravzaprav nimam nič proti, če te, zdaj neizrabljene površine, pozidajo. Bo vsaj delo za nas!« No, Marjanu dela ne zmanjka in prav gotovo ga tudi v prihodnje ne bo, saj ga delo, kot pravi, kar samo najde.
Miro Štebe
Žerjavčki, pozor!!
Nekaj naših članov je izrazilo željo, da bi imeli majice »Žerjavčki«, ker jih še nimajo. Da bi ustregli njihovi želji, smo se odločili, da bomo ponovno naročili takšne, kot jih večina članov že ima.
Da bi nabavili dovolj majic, vas prosimo, da se javite v informativnem centru T3- oddate naročilo in hkrati posredujete konfekcijsko številko.
Plačilo majic bo delno krilo društvo, končno ceno boste izvedeli pri naročilu.
Odbor
Obiskali smo Libeliče
Hladno jutro je pozdravilo naše upokojence, ki so se zadnji teden v avgustu odločili za obisk slovenske Koroške. Prvi cilj izleta je bil ogled ene izmed najnapredneje urejenih kmetij v Sloveniji - kmetije Klančnik v Podklancu pri Dravogradu, želeli pa smo si ogledati tudi zanimivosti enega, v preteklosti, slovensko najbolj zavednih naselij na Koroškem - Libeliče.
Na kmetiji Klančnik smo res imeli kaj videti. Redijo kar 100 krav molznic, 40 plemenskih svinj in od 140 do 160 glav jelenjadi. Njihova reja pa je res nekaj posebnega, saj, na primer, krave hranijo in molzejo roboti s pomočjo računalniških programov. Na kmetiji so nam pripravili tudi krepko malico iz pri njih doma pridelanih dobrot,
gospodar pa nas je nato z vlakcem zapeljal v njihovo lovišče na ogled divjadi in lovske koče, v kateri imajo razstavo lovskih trofej.
Pot smo nadaljevali v Libeliče, kjer nas je že čakala vodička. Ogledali smo si zanimivo kostnico iz 12. stoletja, tamkajšnjo cerkev sv. Martina, črno kuhinjo v župnišču in razstavo propagandnega materiala, ki so ga delili ob plebiscitu leta 1922. Zaradi izredne domoljubnosti in prizadevanj, da bi ostali v matični državi, so takrat le polovico vasi priključili Avstriji. Ogledali smo si tudi veliko zbirko kmečkega orodja pa tudi kovaškega, tesarskega in mizarskega orodja, ki so ga v 19. pa tudi še v 20. stoletju uporabljali tamkajšnji prebivalci.
Čas je kar prehitro mineval in morali smo se posloviti od prijazne vodičke in se zapeljati na Kope, kjer nas je čakalo pozno kosilo. Med potjo tja smo si ogledali še cerkev sv. Jurija na Legnu. V njej so pri zamenjavi tlaka naleteli na ostanke starejše cerkve in grobove iz druge polovice 12. stoletja.
Ob vseh novih spoznanjih in prijetnih vtisih se nam je kosilo v osrčju Pohorja prav prileglo in pot nazaj v Trzin je bila spet vesela. Zadovoljni smo se vsi strinjali, da moramo take izlete še pripravljati.
Janez Štebe
18. srečanje gorenjskih upokojencev v Breznici pri Žirovnici
Vsakoletno srečanje upokojencev v Breznici pri Žirovnici je že tradicionalno potekalo v prijetnem vzdušju in na veselje nas vseh v lepem vremenu.
Popolnoma zaseden avtobus nas je peljal na Gorenjsko, kjer smo se udeležili srečanja, si ogledali kulturni program in se podprli z dobrotami, ki so jih pripravili
Gorenjci.
Po dogovoru smo se nato odpeljali proti Mojstrani v dolino Vrat. Bogovi nas očitno ljubijo, saj smo imeli ves čas izleta prečudovito sončno vreme. Ogledali smo si slap Peričnik; del druščine se je povzpel do samega slapu, del pa se je bolj ali manj uspešno podal v lov za gobami.
Pot smo nadaljevali do doma v Vratih, naprej peš do razgledne točke ob klinu, kjer so se naše utrujene oči spočile ob pogledu na naše vršace.
Glasno oglašanje naših želodčkov nas je opozarjalo, da je čas za kosilo. Privoščili smo si ga v lovski koči pod Stolom. Gostinci so nam postregli z obilnim kosilom - res tako obilnim, da nismo mogli pojesti vsega, kar se nam ne zgodi prav pogosto.
Kot je na naših izletih ali drugih srečanjih že v navadi, smo tudi tokrat izrekli čestitke našim sedmim članom, rojenim v tem mesecu, jim zapeli in z njimi nazdravili.
Veselo razpoloženi smo se v večernih urah odpeljali proti domu z željo, da se naslednji mesec ponovno srečamo.
Pavlič Franc
Skupina »žerjavčkov« pri spomeniku v Vratih
Ločenemu zbiranju odpadkov ob rob
V uredništvu Odseva smo po uvedbi ločenega zbiranja bioloških odpadkov dobili več pisem krajanov, ki kritično gledajo na novi sistem. G. Ciril Peterlin nam je tako poslal kar 7 strani dolg prispevek, ki se podrobno ukvarja s to problematiko. Ker tako dolgega prispevka ne moremo objaviti, objavljamo le del razmišljanj g. Peterlina. Čeprav so vzeta iz celote, menimo, da izbrani del razmišljanj prinaša zanimiv pogled na to problematiko:
Prodnik obračunava smetarino tako, da tudi količino deponiranih odpadkov računa na podlagi velikosti zabojnikov v gospodinjstvih, kar pa sploh ne more biti res, ker vsi zabojniki niso vedno polni, predvsem pa zato, ker se ti odpadki v zbiralnem vozilu stisnejo na znatno manjšo prostornino. Tudi če bi bili vsi zabojniki popolnoma polni, bi prostornina teh odpadkov, pripeljana na deponijo, znašala le nekaj 10% vsote prostornin gospodinjskih zabojnikov. V povpreč-
Po letu 1980 je udarilo kot strela z jasnega, da je potrebno biološke odpadke shranjevati na vrtovih in pridelovati kvaliteten humus (partijska direktiva: po vogalih vrtov naj smrdi, da bi sosedje med sabo čim manj debatirali).
V vogalih vrtov so nastajale štirioglate večje in manjše izkopanine, kamor se je metalo vse, kar je dišalo po biologiji. Na obeh vogalih sem že imel po tri jame, sam pa sem na enem vogalu izkopal še četrto. Dejal sem si: »Ena jama gor ali dol,« in tudi ustvarjal vrhunski humus. A kaj ko so to zasledili tudi polži in tu sem poleg vonjav z obeh koncev vrta imel še polže, kateri so z obeh strani napadali moj skromen prirastek. Sicer pa je proti njim potekala prava vojna. Po vrtovih so se pojavljali plastični kozarci, napolnjeni s pivom in soljo. Tu pa tam je v kakšnem
nem gospodinjstvu je 240 litrski zabojnik v tednu napolnjen, če je v njem nekaj neraz-delanih kartonskih škatel.
Z izločitvijo organskih odpadkov od ostalih je dana možnost, da se vzpostavi realnejši način merjenja odpadkov iz gospodinjstev, da stimulira ekološko obnašanje občanov. Do sedaj je bilo zaradi primesi organskih odpadkov nujno tedensko praznjenje zbirnih zabojnikov in zato ni bilo praktične možnosti za realnejše merjenje iz posameznega gospodinjstva oddanih odpadkov. Na letni osnovi je Prodnik ne glede na dejansko prevzete količine zaračunal 52 x velikost zabojnika m3 oziroma najmanj 12,48 m3 letno.
Po uvedbi obveznega ločevanja organskih odpadkov od ostalih tedensko praznjenje zabojnikov za anorganske ni več potrebno. Občani naj se sami odločijo, koliko prazni-tev potrebujejo na mesec ali leto. Kjer so ekološko osveščeni, bo 120 litrski zabojnik poln enkrat do dvakrat v letu, ker bodo še naprej za predelavo uporabne odpadke odlagali na ekoloških otokih.
Če tovrstne stimulacije ne bo, bodo ekološki otoki manj obiskani in deponija na Dobu prej napolnjena. Verjetno je to celo želja Prodnika? Odvoz odpadkov v Celje mu bo pri sedanjem merjenju količin omogočil večjo poslovno uspešnost kot na sedanjo v Dobu.
kozarcu storil smrt lepo rejen dolg rdeč ali črn polž. Tu je bila koncentracija najhujših vonjav.
Leta tečejo. Ekologija napreduje. Dobimo ekološke zabojnike. Zravnam izkopano luknjo za humus in tam posadim rožice.
Na obeh koncih vrta pa kompostniki naprej ustvarjajo kompost. Nabavljeni rjavi zabojniki so za okras ali za kakšno malenkost.
Ob ograji vrta zagledam dobro rejenega rdečega polža. Vem, da bo debeluhar za požrešnost kaznovan.
In svet se vrti dalje.
Trzinski ekolog
Pri sedanjem sistemu obračunavanja sme-tarine po poglobljenem razmisleku tudi ugotovimo, da je odlaganje odpadkov na ekoloških otokih z vidika pragmatičnosti noro početje. V bistvu postanete neke vrste sodobni tlačan, in to popolnoma prostovoljno, zgolj zaradi ekološke zavesti, saj zaradi ekološke zaslepljenosti ustvarjate ekstra profit izvajalcu te dejavnosti, ki se vam za hrbtom lahko celo posmehuje zaradi vašega nepragmatičnega obnašanja. Lahko da se iz vas dejansko norčuje in tudi te odpadke odpelje na bližnjo deponijo z namenom, da bo čimprej zapolnjena. Sedanji sistem obračunavanja ga ob nekritičnosti naročnikov (občin) k temu cilju vzpodbuja.
Realnejše in ekološko stimulativnejše merjenje količine oddanih mešanih odpadkov posameznega gospodinjstva je enostavno izvedljivo. Zabojniki gospodinjstev naj se opremijo s črtno kodo, enega od delavcev, ki prazni zabojnike, pa s čitalnikom. Prevzemnik odpadkov naj pri obračunu upošteva dejansko število zabojnikov, ne pa kar pavšalno 52 letno.
Zgolj s parolami, leporečjem, s pavšalno smetarino bo problem z odpadki navidezno vedno težje obvladljiv. Vedno težje bo najti prostor za njihovo deponiranje. Smetarski lobij pa bo vedno bolj zadovoljen. Zaradi nuje se bodo deponije vedno našle. Čimbolj bodo oddaljene od povzročiteljev, tem večji bodo dobički izvajalcev smetarske dejavnosti.
Trzinska sramota
Ogorčena občanka nam je poslala fotografijo kupa smeti in skladovnice drv, ki že več kot eno leto »krasi« občinsko zemljišče ob parkirnem prostoru na Kidričevi ulici. Skladovnica drv se je med tem časom še znatno povečala. »Lepo bi bilo, če bi občinski možje pogledali, komu so zemljišče oddali in za kakšen namen,« je ob tem še dopisala.
Ekologija po trzinsko (saj ni res, pa je)
Utrinki iz trzinske knjižnice
S 1. septembrom je knjižnica začela delovati po že ustaljenem urniku: ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 14.00 do 19.00; ob torkih in petkih pa od 9.00 do13.00. O spremenjenem »počitniškem« delovnem času so bralci menili, da je nepotreben, češ, naj ostane tak, kot so ga krajani navajeni.
V knjižni uganki je sodelovalo 12 mladih bralcev. Izžreban je bil Nejc Mirtič, ki si je »prislužil« knjižno nagrado.
Nadaljevali bodo z lani začetim in dobro sprejetim projektom PREBRALI SMO, SVETUJEMO VAM.
V zadnjih počitniških dneh se je na gradu Bogenšperk zgodil pomemben dogodek za promocijo projekta Trkamo na vrata dediščine in hkrati tudi Srca Slovenije. 27. avgusta smo namreč v večernih urah pripravili odprtje fotografske razstave Mozaik Srca Slovenije. V kulturnem programu je sodelovala s svojimi prijetnimi poletnimi šansoni tudi Romana Krajnčan.
Razstava predstavlja mrežo Trkamo na vrata dediščine v malem, saj na njej predstavljamo detajle vrat posameznih točk, ki so vključene v projekt. Med drugimi točkami sta predstavljena tudi cerkev sv. Florijana v Trzinu ter Trzin na splošno. Vrhunske fotografije so delo Mateja Povšeta.
Razstava bo na ogled na gradu Bogenšperk vse do 22. septembra, nato pa jo bomo selili po celotnem območju Srca Slovenije. V novembru jo boste lahko videli tudi v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Razstava nas vzpodbuja, da pokukamo za vrata dediščine ter spoznamo bogato zapuščino naših prednikov. Odkrijte tudi vi delček manj znane zakladnice slovenstva, ki se skriva v prijetnem podeželskem okolju Srca Slovenije.
Razstavo smo pripravili v okviru projekta Trkamo na vrata dediščine. Ravno v teh dneh smo zaključili dve fazi projekta, kar
Izbirali bodo tudi knjige, ki so mladim bralcem najbolj polepšale počitniške dneve.
Zadnji četrtek v septembru se bodo ob 19.00 že zbrali starejši bralci v tako imenovani KNJIŽNI KLEPETALNICI.
V	mesecu oktobru bodo ponovno zaživele PRAVLJIČNE URICE, in sicer trikrat tedensko. Skupine bodo oblikovali na prvem srečanju; vpisnice dobite v knjižnici.
V	pravljični svet zadovoljstva bo najmlajše pospremila LUTKOVNA IGRICA. O naslovu, kraju, dnevu in času boste pravočasno
pomeni, da je tukaj že tudi nekaj konkretnih rezultatov. Med drugim je izdelana celostna grafična podoba Srca Slovenije, promocijski letaki za posamezne točke dediščine ter tudi obsežna promocijska brošura Namigi za doživetja in potepanja po Srcu Slovenije, v katero je vključena s svojo turistično ponudbo tudi občina Trzin. Brošura je pripravljena tudi v angleškem jeziku ter bo tako še bolj dostopna tudi za tujce.
Razvojna fundacija Pogum za pogumne ideje
V zadnjih avgustovskih dneh smo na Centru za razvoj pripravili že tretje srečanje na temo oblikovanja Razvojne fundacije Pogum, tokrat v nekoliko širši zasedbi različnih ljudi, ki imajo izkušnje pri delu z mladimi, s posameznimi podjetniki ter drugimi snovalci razvoja v okolju Srca Slovenije. Fundacija bo ustanovljena z namenom
obveščeni, to vam knjižničarka Majda iskreno obljublja!
Knjige so v poletnih mesecih darovali:Zupan Jurij, Šifrer Vida, dr.Plesničar Janko, Pavšek Nataša, Muha Jani, Ivartnik Kanduč Andreja, Babnik Lidija, Lukan Marija.
Poleg rednih dejavnosti bodo v knjižnici potekali tudi literarni večeri in potopisna predavanja. Zainteresirane, ki želijo pisna vabila za ta srečanja, prosijo, naj to sporočijo knjižničarki Majdi.
Meta
spodbujanja filantropije, prostovoljnega dela in financiranja javno koristne nepridobitne dejavnosti, sprva na območju Srca Slovenije, kasneje morda tudi širše. Delovala bo po principu prenosa sredstev med podjetji, ki želijo vlagati del svojega dobička nazaj v razvoj območja, ter posamezniki, ki imajo pogumne ideje za razvoj socialnega kapitala v tej družbi.
Primarno bo fundacija nudila podporo nevladnim organizacijam, usmerjena naj bi bila zlasti na mlade s ciljem razvijanja družbene odgovornosti in posledično izboljšanjem kakovostnega preživljanja njihovega prostega časa. Ukvarjala se bo z družino, z ekologijo, s spodbujanjem tehničnih znanj in rokodelstva ter medgeneracijskimi prenosi izkušenj in znanj, mlade pa bo usmerjala tudi v podjetništvo.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Mozaik Srca Slovenije - fotografska razstava dediščine Srca Slovenije
Trzinci na svetovnem prvenstvu v precizni orientaciji
Kar šest Trzincev se je udeležilo svetovnega prvenstva v precizni orientaciji v češkem Olomucu. Največ se je pričakovalo od Kreša, ki je branil naslov svetovnega prvaka, a odvilo se je tako, da se nihče iz slovenske reprezentance ni uspel uvrstiti v sam vrh. Mateja Keresteš, Timi Čižek in Krešo Keresteš so tekmovali v razredu open, Fanika Trunkelj, Niko Čižek in Dejan Podlipnik pa v razredu paraolimpik, v katerem lahko tekmujejo le invalidni tekmovalci. Najuspešnejši v razredu open je bil Timi, ki je zasedel 27. mesto, v razredu paraolimpik pa Niko, ki je zasedel 22. mesto.
Rezultati:			
Razred	OPEN (2 dni)		
1.	Anne Straube	GER	36 točk, 200 sekund
2.	Martin Fredholm	SWE	36, 225
3.	Jari Turto	FIN	34, 169
33.	Timi Čižek	SLO	25, 295
40.	Krešo Keresteš	SLO	23, 181
50.	Mateja Keresteš	SLO	19, 386
Razred	PARAOLIMPIK - i	posamično (1. etapa)	
1.	Lennart Wahlgren SWE		19 točk, 125 sekund
2.	Zdenko Horjan	CRO	18, 30
3.	Dave Gittus	GBR	16, 65
22.	Niko Čižek	SLO	10, 171
41.	Fanika Trunkelj	SLO	5, 171
42.	Dejan Podlipnik	SLO	4, 234
Jesensko O-srečanje 2008 v Trzinu
Tradicionalno orientacijsko tekmovanje v Trzinu, »Jesensko O-sre-čanje«, ki ga vsako leto organizira Orientacijski klub Trzin, bo letos potekalo v nedeljo, 18. oktobra 2008.
Tekmovalni center bo pri brunarici smučarskega društva Trzin v Dolgi dolini pri gradu Jablje. To tekmovanje šteje za Slovensko orientacijsko ligo in hkrati tudi za Pokal 3 regij, kjer sodelujejo orien-tacisti italijanske Furlanije in Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije.
Tekmovanje se bo pričelo s prvim štartom ob 11. uri. Proge bodo pripravljene za vse starostne skupine kot tudi za začetnike in otroke. Zato vabimo vse prijatelje narave in orientacije, da se tudi sami preizkusijo v tej izredno zanimivi športni in rekreacijski panogi.
Podrobnejši razpis za tekmovanje bo v začetku oktobra objavljen na spletnih straneh Orientacijskega kluba Trzin (www.oktrzin-klub. si). Vsi, ki se boste pravočasno prijavili s pomočjo prijavnice, ki bo objavljena na spletni strani (ali po elektronski pošti na naslov info@ oktrzin-klub.si, kjer lahko sicer zmeraj zaprosite tudi za dodatne informacije in pojasnila), si boste lahko brezplačno izposodili kompas in prejeli karto omenjenega območja (ki jo boste kasneje lahko uporabljali tudi v rekreativne ali pohodniške namene).
Občanke in občani občine Trzin: vljudno vabljeni na »Jesensko O-srečanje 2008« na domačem terenu!
Orientacijski klub Trzin
Razred PARAOLIMPIK - ekipno (2. etapa)
1.	Litva	29 točk, 146 sekund
2.	Finska	29, 208
3.	Švedska	27, 169.5 12. Slovenija 18, 371.5
Tekmovanje v precizni orientaciji poteka na svetovnem prvenstvu že po tradiciji v dveh etapah. Vsaka etapa je na drugačnem terenu, dan pred tekmovanjem je na istem terenu še neke vrste 'trening-tek-ma', na kateri se tekmovalci spoznajo s specifiko terena. Tako celotno tekmovanje traja štiri dni: trening na prvi etapi (1. dan), prva etapa (2. dan), trening druge etape (3. dan) in druga etapa (4. dan).
Letos se je svetovnega prvenstva udeležilo rekordno število udeležencev: v obeh razredih je skupaj nastopilo skoraj 100 tekmovalcev iz devetnajstih držav. V razredu paraolimpik je prva etapa predstavljala posamično tekmovanje, druga etapa pa je štela kot ekipno prvenstvo. Tekmovalci v razredu open so tekmovali le posamično: naziv svetovnega prvaka je prejel najboljši po dveh etapah. Istočasno je v Olomucu in okolici potekalo tudi svetovno prvenstvo v orientacijskem teku. Svečane otvoritve in slavnostnega mimohoda reprezentanc so se zato naši tekmovalci udeležili skupaj s kolegi iz državne reprezentance v orientacijskem teku. Kljub nekoliko slabšim rezultatom, kot smo jih pred prvenstvom morda pričakovali, pa je celoten vtis s tekmovanja ostal zelo pozitiven - dragocene nove izkušnje bodo naši tekmovalce skušali unovčiti na naslednjih velikih tekmovanjih.
Krešo in Niko, OK Trzin
Piknik skupin Jesenski cvet iz Trzina
Voditeljice skupin Naše vezi in Trzinski izvir smo se zmenile, da bi imele piknik za obe skupini skupaj. Vsi člani smo se tega zelo veselili. Na pikniku je manjkala samo ena članica zaradi bolezni. Trenutno je v Trzinu v društvu Jesenski cvet 20 članov in tri voditeljice. Zdaj ko sta skupini precej številčni, se malokrat dobimo skupaj, zato je bilo veselje še večje. Članice in član, ki se že dolgo nismo videli, smo bili veseli snidenja in smo si imeli veliko povedati. Zapeli smo nekaj pesmi in sklenili, da bomo v jeseni več prepevali. Pregledali smo načrte za poletje in se odločili, da gremo med počitnicami še na kakšen potep v bližnjo okolico. Lovska koča v Mengšu je bila ravno prav velika za našo družbo. V prijetni senci smo se pogostili z obaro, pecivom in ledeno kavo.
Voditeljice Trzinskega izvira in Naših vezi
Počitniški obisk pri nunah
Predolge počitnice za člane Jesenskega cveta smo malo popestrile in se dogovorile za obisk samostana v Mali Loki. Vsi naši člani so že slišali za samostan v Mali Loki, toda večina še nikoli ni bila tam, zato so se zelo razveselili obiska. Skupini iz Trzina Naše vezi in Trzinski izvir - skupaj nas je bilo triindvajset - smo se z nekaj avtomobili dne 20. avgusta 2008 pripeljali v Malo Loko. Sestre Svetega križa so nas prijazno sprejele. Sestra prednica Terezija Žerdin nam je razkazala samostan in lepo kapelo, kjer smo se skupaj zahvalili Mariji za njeno varstvo na vseh naših poteh. Povedala je, da
se trikrat na dan zberejo k molitvi v kapeli, ostalo delo pa poteka kot drugje. Vsak dan so pri sveti maši, ki jo daruje mons. Jože Hauptman. Od avgusta letos je njihov hišni duhovnik, več kot dvajset let pa je deloval kot župnik v Beogradu. Veliko imajo obiskov pri zdravniku, saj je med petindvajsetimi sestrami veliko starejših in šibkega zdravja. Veliko dela je z vzdrževanjem in urejanjem velikega samostanskega objekta. Samostan večkrat gosti različna duhovna srečanja, oratorij in druge prireditve. Sestre obdelujejo nekaj malega zemlje. Za težja dela najamejo pomoč. Gojijo kokoši in dva
pujska.
Zapeli smo nekaj pesmi in se nato podali na okrepčilo v senčen samostanski park, ki je bil ravno prav velik za dve skupini iz Trzina. Ugotovili smo, da nas je v obeh skupinah ravno toliko kot sester v Mali Loki in da smo po starosti in težavah, ki nas spremljajo, kar sorodne duše. Hvaležni smo sestram za prisrčen sprejem, posebej sestri Andreji, ki nas včasih pokliče in z duhovitim humorjem spravi v dobro voljo. Kmalu bo minil mesec od našega obiska v tej hiši molitve in dobrote v Mali Loki. Včasih se srečamo s kakšno sestro v zdravstvenem domu v Domžalah. Lepo je, da si nismo več tujci, ampak znanci in prijatelji.
Voditeljice Jožica, Joži in Majda
Za turistično društvo ni počitka
V poletnem obdobju smo v Turističnem društvu Kanja Trzin sodelovali na številnih prireditvah doma in tudi izven Slovenije. Pri tem smo najpogosteje predstavljali naš kraj in njegovo turistično ponudbo, nikjer pa niso pri tem manjkali naši rezbarji. Mentor g. Marijan Vodnik ima trenutno samostojno razstavo v šenčurskem muzeju.
Tako smo se udeležili Srečanja pod lipami v Grobljah, bili na sejmu stare kmetijske tehnike med izdelovalci domače in umetnostne obrti v Komendi in Jablah, bili smo na srečanju turističnih vasi v Narinu pri Pivki,
nenazadnje tudi v italijanskem Sutriu. Bili smo tudi v Šentjakobu v Rožu, na turistično-kmečkem prazniku, kamor smo organizirali tudi turistični izlet. Tam smo poželi izredno zanimanje tako s predstavitvijo rezbarskih umetnin kot s ponudbo naše trzinske klobase. Ob tej priliki smo si ogledali in se seznanili s programom Višje gospodarske šole v Šentpavlu in seveda navezali številne stike z zamejskimi Slovenci.
Žal za načrtovani pohod z ogledom dediščine Trzina ni bilo zanimanja.
Tako kot vsako leto v času počitnic je bila najbolj aktivna komisija za urejenost kraja, ki pripravlja izbor letošnjih kandidatov za priznanja in zahvale.
Turistično društvo Kanja oziroma njegovi predstavniki so sodelovali tudi pri različnih projektih Turistične zveze Slovenije, Centra za razvoj Litija in Podjetne regije. Med drugim smo tako sodelovali pri projektu TZS Slovenija Moja dežela lepa in gostoljubna, v projektu RCL - Potrkajmo na vrata dedi-
ščine in vrata se nam bodo odprla /o tem tudi posebna informacija v Odsevu/, bili smo tudi v povorki narodnih noš v Kamniku...
Folklorna skupina /poimenovali naj bi jo Trzinka/ je aktivna pri zbiranju sredstev za noše in snovanju aktivnosti za obdobje 2008/2009.
Tudi jesen bo živahna
Jesenske aktivnosti so zapisane v Koledarju prireditev 2008, med drugim prireditve ob dnevu turizma, zaključku tekmovanja v urejenosti kraja, pohodi, predavanja, delavnice, tržnice...
Turistično društvo vstopa v deseto leto svojega delovanja in bo tudi ta jesen in predvsem prvi meseci prihodnjega leta namenjeni oceni realizacije projekta Razvoj in organiziranost turizma ter seveda načrtovanju dejavnosti za prihodnje obdobje. Več v naslednji številki Odseva.
Za Turistično društvo Joži Valenčak
Delavnice Turističnega društva Kanja Trzin v obdobju 2008/2009
vsak torek od 17. do 19.00 - začetek 30.9.
1. rezbarska delavnica - učil. teh. pouka OŠ
2.	folklora -skupina odraslih OŠ - mala telovadnica
3.	delavnica roč. vezenja CIH, soba 50
4.	delavnice za otroke -"Učimo te turizma"
5.	druženje in pogovori o tur. dejavnosti
vsak četrtek od 20.30- 22.00, začetek 2. 10.
vsak poned. od 17.00-19.00, zač. 29.9.
začetek 7. 10. ob 16.00
vsak drugi in četrti ponedeljek ob 19.00 v CIH - začetek 13.10.
ČLANE TD PROSIMO, DA PORAVNAJO ČLANARINO ZA LETOŠNJE LETO.
Znamkice po 7 EUR so na voljo v času uradnih ur v CIH. Vabljeni tudi drugi ljubitelji tur.dejavnosti, prijavnice za članstvo so prav tako na voljo v CIH.
OBVESTILO: Turistično društvo Kanja Trzin prodaja več slik, ki so jih naši člani ustvarili na zadnjih delavnicah v gradu Jablje. Ogled in informacije na sedežu društva /Ljubljanska 12/f/.
Napovednik prihodnjih dejavnosti TD Kanja Trzin:
22. do 30.9. Muzejski dnevi v Občini Trzin v tednu kulture in turizma 27. in 28. 9. Sodelovanje na 16. Mihaelovem sejmu v Mengšu - promocija Trzina 27. 9. Pohod po mejah občine Trzin (v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik). Zbirališče pri OŠ ob 8.00 za celotno traso, za del trase - Onger in vaško jedro ob 10.30 na ŠRC Mlake.
Informacije v CIH - občinskem inf. središču in sedežu TD Kanja Trzin, Ljubljanska Cesta 12/f in telefonu 01 564 47 30
Nekateri ljudje so kot utrinki. Pridejo v naše življenje. Zasijejo, nas presenetijo, razveselijo, in jih že ni. V nas pustijo svetleč spomin, željo po bližini in žalost ob izgubi. Jože je bil tak komet.
Spomnim se, kako je prišel v uredništvo Odseva in nam ponudil svoje fotografsko znanje. Kipel je od idej in želje po izboljšanju razmer v Trzinu. Na hitro je želel, da bi ga sprejeli med Trzince. Spominjam se, kako se je razglašal za Trzinčana in Tr-zinca. Bil je tudi izjemno zaveden in ponosen Slovenec. Ni čudno, da je bil med borci vojne za Slovenijo. Zanj je bila domovina nekaj svetega, in vsi, ki smo malo bolj prizanesljivi, smo se zabavali, ko ga je tako motilo, da vsi niso spoštljivo ravnali s simboli naše državnosti. Kolikokrat smo se muzali, ko se je jezil nad tistimi, ki niso pravilno razobešali zastav. Jože pri tem ni želel popuščati.
Bil je zelo redoljuben, skoraj pikolovski. Če stvari niso bile na mestu ali narejene tako, kot bi lahko bile, ga je motilo. Imel je izrazit čut za red in pravičnost, zato je večkrat brezkompromisno kazal na napake in slabosti. Včasih je bil pri tem kar prehiter in celo preoster. Velikokrat sva se prijateljsko pregovarjala, ko sem ga skušal prepričati, da ljudje nismo bogovi in da pač delamo napake, da naj omili svoje ogorčenje, on pa mi je dejal: »Red je red.« Še zlasti ni bil popustljiv do tistih, ki so bili na oblasti. Zavedal se je, da ti ljudje nosijo največ odgovornosti, in jim ni želel gledati skozi prste. To je mogoče koga motilo, vendar je bil Jože po srcu tudi dobričina. Za prijatelje, za znance je bil pripravljen precej narediti in se tudi žrtvovati. Rad je imel smeh in družbo dobrih ljudi. Kolikokrat je s prijatelji v skupini »mlajarjev« postavljal mlaje vidnejšim Trzincem, ko so praznovali okrogle življenjske jubileje? Neštetim Trzincem je omogočil prijetno letovanje v svojem kaštelu v Funtani na Hrvaškem.
Ko je prevzel mesto urednika fotografije pri Odsevu, sva velikokrat govorila o razmerah v Trzinu. Želel je izboljšati veliko stvari, pogosto pa se je ustavljal že pri drobnih napakah in pomanjkljivostih.
Skozi oko fotoaparata je spremljal življenje Trzina in odkrival njegove lepote; za njim je ostalo kar lepo število vrhunskih fotografij našega kraja in naših ljudi. Žal vseh nismo mogli objaviti, a Jožeta to ni odvračalo od dela. »Ti mi samo povej, kaj in kdaj naj poslikam,« mi je govoril; in nanj sem se lahko zanesel.
Rad se je vključeval v življenje Trzina, zato je bil marsikdaj prisoten tudi pri dogodkih, za katere celo kot urednik nisem vedel, Jože pa mi je o njih poročal in z njih prinašal fotografije. Dostikrat sem videl, da je posnel še precej več in da je potem te fotografije razdeljeval tudi
drugim Trzincem, svojim prijateljem in udeležencem dogodkov. Ni mu bilo težko iz rok dati fotografij, čeprav je bil to pogosto zgolj njegov strošek, večkrat pa se je jezil, da je bilo njegovo delo pri pristojnih prenizko vrednoteno. Za sabo je pustil zelo obsežno in izčrpno fotografsko dokumentacijo življenja v našem kraju v zadnjem obdobju. Pa ni samo slikal. Kot prostovoljec je sodeloval pri številnih trzinskih delovnih akcijah. Z vsem srcem je sodeloval z gasilci, turisti, veterani vojne za Slovenijo in drugimi, svoje videnje pa je skušal udejaniti tudi z delom na političnem področju. Upal je, da bo kot član Slovenske demokratske stranke po-
magal pri spreminjanju našega življenja na boljše, a zahrbtna bolezen je začela krhati njegovo zagnanost.
Jože ni maral negotovosti, ni maral čakati. Bil je odločen, in tako je zakorakal tudi v onostranstvo. Mogoče je bila kakšna njegova odločitev prehitra, vendar je vedno za vsako svojo potezo stal odločno, pokončno kot mož.
Pustil nam je ogromno spominov, slik, lepih in veselih doživetij. Za marsikaj smo mu lahko hvaležni! Dolgo ga ne bomo pozabili!!
Uredništvo Odseva
ZAHVALA OB IZGUBI MOŽA, ATIJA, DEDKA, BRATA
JOŽETA SELJAKA
SE IZ SRCA ZAHVALJUJEMO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM, SOSEDOM IN ZNANCEM ZA IZREČENO SOŽALJE, PODARJENO CVETJE, SVEČE IN MAŠE.
vsi njegovi
Med nami je
Včasih le molk najbolj glasno izrazi globoko bolečino, a je ne moremo prikriti, ne moremo uiti ji, uteči, zato je potrebno nekaj reči,
da ranjeno srce dobi izhod in duša v življenju novo pot.
Ko zapusti nas najbližnji ali prijatelj, se nekaj nas dotakne,
zavemo se, da minljivost tu med nami se bohoti kljub človeški želji po neminljivem - žal, le zmoti. A smrt pride danes, jutri - ta trenutek, ne izbira časa, je tu kot večna znanka, a vendar odkar svet stoji, za vse živo je uganka.
V črni halji hodi tiho med ljudmi z bolečino in skrbjo,
hudo, hudo je, ko pokoplje mati sina, mož ženo, žena ljubega ali otroci starše v večno, večno to temo.
A svetloba in ljubezen premagali sta vedno smrt, zato prijatelj, žena, mož ali otrok, ne bodi žalosten in prehudo potrt, če je le mogoče, pogled naj seže ti v bodoče.
Onkraj sveče - v življenje, v svetlobo naj pogled bo tvoj zazrt.
Emil Milan Kuferšin, Trzin, 25. 08. 2008.
Izgubili smo prizadevnega člana
Na akcijah in sestankih Turističnega društva Kanja bomo pogrešali Jožeta Seljaka, njegovo igrivost, njegove komentarje in njegovo fotografiranje. Naše društvo je bilo prvo, ki se mu je Jože v Trzinu priključil, sprva kot fotograf, nato kot član upravnega odbora in nazadnje njegov podpredsednik. Jože je bil zelo iskriv, vedno je imel dosti idej, ni se bal dela in zadolžitev, znal pa je tudi ostro opozarjati na napake in pomanjkljivosti. Tako rekoč od vsega začetka je pomagal urejati in tudi voditi trzinsko stojnico na Florjanovem sejmu, s katero smo potem predstavljali naš kraj tudi na drugih turističnih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Znal je vzpostaviti stik z ljudmi in zavzeto je sodeloval pri urejanju prireditvenih prostorov, pri dokumentiranju in tudi po tem, ko je bilo treba po akcijah pospravljati za obiskovalci. Zvesto je spremljal dogajanje v društvu, poslikal je nešteto trzinskih balkonov, vrtov in oken, z njegovimi fotografijami pa smo predstavljali Trzin tudi po drugih krajih. Sodeloval je s skupino, ki je obujala izvor trzinske klobase, večkrat je vodil strokovne komisije, ki so na natečajih izbirale najboljše fotografije, še zlasti rad pa se je udeleževal predstavljanj Trzina na Turističnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tam je srečeval znance iz mladosti in iz svojega poklicnega delovanja in z velikim ponosom jim je razkazoval trzinski delež na predstavitvah.
V Turističnem društvu Kanja smo Jožetu hvaležni za njegov prispevek, nekatere njegove ideje bomo poskusili še uresničiti, želeli pa bi se mu oddolžiti tudi z razstavo njegovih slik, ki jih bomo verjetno razstavili še letos. Izgubili smo prizadevnega člana.
Turistično društvo Kanja Trzin
Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale
obvešča seniorje, da so uradne ure v septembru:
PONEDELJEK in SREDA od 10. - 12. ure in od 16. - 18. ure
Oglasite se v društvenih prostorih v Domžalah, na Ljubljanski 58 /vhod z dvorišča /. Vpišete se lahko v oblike:
•	jezikovnega izobraževanja (nemščina, angleščina, italijanščina, španščina, francoščina, ruščina)
•	kreativnega ustvarjanja (literarno, likovno, keramičarsko ustvarjanje, Unicef punčke, numizmatika, fotografija)
•	splošnega izobraževanja (umetnostna zgod., psihologija, astrologija, grafologija, geografija, zgodovina in kultura tujih narodov,
•	glasbe (pevski zbor, kitara, sintiseizer, citre)
•	računalniškega izobraževanja (šola računalništva in - krajše oblike)
•	športa in rekreacije (pohodništvo in planinstvo, kolesarjenje, telovadba, joga, družabni in orientalski plesi)
•	študijskih srečanj in potovanj (vsak mesec enodnevni študijski izleti, dvakrat letno daljša potovanja v tujino)
Tudi seniorji gremo v šolo
Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale stopa v dvanajsto leto svojega delovanja. Začeli smo skromno tako po številu oblik delovanja kot tudi po številu članov. Interes starejših je iz leta do leta naraščal, tako da smo v lanskem letu imeli več kot 70 različnih oblik delovanja, ki jih je obiskovalo preko 900 slušateljev.
In kakšni so naši načrti za šolsko leto, ki prihaja?
Vedno spremljamo želje in pobude naših članov. Uveljavljenim oblikam izobraževanja, kulture, športa in rekreacij se bodo pridružile nove oblike in tudi nov način dela. Lahko se vpišete v naslednje oblike:
•	jezikovnega izobraževanja (nemščina, angleščina, italijanščina, španščina, francoščina, ruščina)
•	kreativnega ustvarjanja (literarno, likovno, keramičarsko ustvarjanje, Unicef punčke, zbiranje znamk, starega denarja, fotografija)
•	splošnega izobraževanja (umetnostna zgod., psihologija, astrologija, grafologija, geografija, zgodovina in kultura tujih narodov, zgodovina religije)
•	glasbe (pevski zbor, kitara, sintiseizer, citre)
•	računalniškega izobraževanja (šola računalništva in - krajše oblike izobraževanja)
•	športa in rekreacije (pohodništvo in planinstvo, kolesarjenje, telovadba, joga, družabni in orientalski plesi)
•	študijska srečanja in potovanja (vsak mesec enodnevni študijski izleti, dvakrat letno daljša potovanja v tujino)
Prepričani smo, da boste med ponujenimi oblikami našli nekaj, kar vas zanima in veseli. V dneh odprtih vrat vam bomo z veseljem predstavili naše oblike in način dela. Pridite k nam in življenje ne bo mrtva reka.
Metka Zupanek, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale
CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE
Ljubljanska 70, 1230 Domžale
Obvestilo o štipendijah
Na podlagi Zakona o štipendiranju (ZŠtip), (Uradni list RS, št. 59/2007 in 63/2007-po-pr.) Center za socialno delo Domžale obvešča vse dijake, dijakinje, študente in študentke, da je ob uveljavitvi zakona prišlo do nekaterih sprememb.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja, objavilo javni poziv kandidatom za državno štipendijo za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009 v začetku meseca septembra.
V javnem pozivu bodo navedeni pogoji, način vložitve vloge, dokumentacija, ki jo mora kandidat predložiti, in vloga sama.
Vlogo za dodelitev državne štipendije kandidati vložijo na Centru za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70 Domžale, vlogo za Zoisovo štipendijo pa kandidati vložijo na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij (www.sklad-kadri.si).
Po javnem razpisu lahko pokličete na CSD Domžale. tel št. 01 724 63 98.
CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE vabi vse:
•	ki so pripravljeni pomagati drugim,
•	imajo veselje do dela z mladimi,
•	z možnostjo sprejemanja drugačnosti in
•	z nekaj uricami prostega časa na teden, da se nam kot prostovoljci pridružite v projektu »UČENJE ZA ŽIVLJENJE«!
Projekt je namenjen pretežno osnovnošolski populaciji, deloma tudi mladostnikom, ki potrebujejo:
•	pomoč pri učnih težavah
•	psihosocialno pomoč
•	druženje
•	pogovor in
•	usmerjanje k pozitivnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa
Pomoč prostovoljca se izvaja 1x do 2x tedensko po dve šolski uri, na domu družine, ki pomoč potrebuje.
S sodelovanjem v našem projektu prostovoljci pridobijo:
•	osebno zadovoljstvo in nove izkušnje
•	druženje in možnost sodelovanja na skupinskih srečanjih otrok (delavnice, izleti ...)
•	izobraževanje
•	povrnitev potnih stroškov
•	priznano študijsko prakso za študente družboslovnih smeri
•	možnost opravljanja obveznih izbirnih vsebin za dijake in
•	reference za iskanje zaposlitve
V kolikor bi se nam v šolskem letu 2008/09 želeli pridružiti, vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724 63 87 ali 01/724 63 70.
Vljudno vabljeni k sodelovanju!
direktor REBOLJ PETER, univ.dipl.soc.ped.
Kosovni in nevarni odpadki
Obvestilo notarke
OBVESTILO GOSPODINJSTVOM
o jesenskem zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Trzin
JKP Prodnik d.o.o. za občane Trzina organizira zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 01.10.2008.
o začetku poslovanja
V zvezi s preselitvijo sedeža notarskega mesta notarka Branka BRADEŠKO cenjene stranke obvešča, da je dne 11.8.2008 začela s poslovanjem v notarski pisarni na naslovu Glavni trg 25, 1241 Kamnik (1. nadstropje).
Kosovni odpadki iz gospodinjstev morajo biti v sredo, 01.10.2008, na dan rednega odvoza, do 05.00 ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke.
OPOZORILO
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Delovni čas:
ponedeljek	od 8	.00 -	16.00
torek	od 8	.00 -	16.00
sreda	od 8	.00 -	17.00
četrtek	od 8	.00 -	16.00
petek	od 8	.00 -	14.00
ter po dogovoru			
Telefon: 01 8319446 Fax: 01 8319447 Mobitel: 051 684 972 E-mail: branka.bradesko.notarka@siol.net branka.bradesko@poslovna.posta
Lep pozdrav!
Župan, Tone Peršak
NOVO NOVO NOVO
OBVESTILO GOSPODINJSTVOM
o lokacijah zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov na območju občine Trzin
JKP Prodnik d.o.o. za občane Trzina organizira zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 22.10.2008, na naslednjih zbirnih mestih:
•	od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču za objektom Občine Trzin, Mengeška cesta 9
•	od 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator, Mlakarjeva ulica 1
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO
•	Na lokacije prinesite nevarne odpadke v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
•	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
•	Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno- tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
Lep pozdrav!
Župan, Tone Peršak
Transmisijska meditacija in terapevtska hata yoga v Trzinu
Želite narediti nekaj dobrega zase, za soljudi, za našo Zemljo? Želite pomagati pri nastanku nove dobe?
Če je vaš odgovor DA, se nam pridružite pri ustanavljanju nove transmisijske skupine v Trzinu. Več nas bo, močnejši bomo.
Prvič se bomo srečali 9.10. v IC Trzin v prostoru UTRIP-a na Špruhi 19.
ob 18 00 - yoga ob 20 00 - meditacija
Vse dodatne informacije dobite na tel. 041 615-182 (Nuša)
Na svojem ali vašem domu inštruiram matematiko za osnovne in srednje šole.
Martin, 040/550-040
Kislo poletje je za nami
Takole so bili videti Triglavski podi tik pod vrhom Triglava, ko so ga »zavzemali« trzinski planinci. (Foto: T.M)
Kar nekaj sonca, malo vročine, veliko dežja, nekajkrat celo premočan veter, predvsem pa prekratko - tako bi lahko označili letošnje poletje. Meteorološko je namreč že za nami, od astronomskega pa se bomo poslovili šele v ponedeljek, 22. septembra, v popoldanskem času. Tudi vaš vremenski svetnik si je dovolil vzeti nekaj dopusta, kar se je poznalo pri zadnjih objavah. En prispevek pa je bil objavljen v ilegali, saj se je zadnji hip moral umakniti bolj pomembnim občinskim zadevam. Če se že da skoraj vedno izgovoriti na vreme, pa ga žal nikakor ni moč spregledati, saj je vse naokrog nas prav vedno in povsod. In zato vam v tej številki spet solim vremensko pamet! Ste opazili, da imamo vse od zadnjih avgustovskih dni dalje precej lepo vreme, vsaj če bi sodili po »jumbo« vremenu, to je nasmešku vseh kandidatov, ki nam obetajo lepša vremena tudi s super mega in malo manj mega plakatov, razpostavljenih po naši občini? Pri nas še nekako gre, ponekod pri sosedih pa nam mestoma dobesedno zastirajo pogled na okoliško pokrajino. Za vreme sicer ne odgovarjajo, za lepše čase pač! Zato le pazite, da boste izpolnili svojo dolžnost do naše drage »patrie« in se udeležili parlamentarnih volitev. Če pač ne kanite obiskati volišč, se kasneje nikar ne pritožujte nad parlamentarci, saj so bili vendar izbrani »od ljudstva«, kateremu pripadate, a niste izkoristili ene od državljanskih pravic. Kakšno slabo reč ali nezgodo boste lahko tudi še v prihodnje naprtili vremenu, vsega pa nikakor ne!
V našem lepem Trzinu je to poletje poleg varovanih, upokojenskih in tržnih stanovanj še posebej lepo rasla travica. Tudi tista, ki bi jo morali zasaditi na mestu nekdanje plinske postaje med OŠ in knjižnico. Namesto te je tam zraslo, kar se pač zasadi po naravni poti, predvsem v veliko veselje komarjev. Redne obiskovalke taistega travnika so tudi pšatarske race (morda so tudi gosi, tukaj je vaš vremenski svetnik bolj na tankem ledu, zato kliče na pomoč). Prav lepo jih je gledati, kako naredijo tu in tam kakšno sprehajalno zanko, začenši pri Gregčevem mostu, nadaljujejo pa za bloki in skozi pasažo naravnost na osrednjo ploščad soseske T 3. Tu jo uberejo preko prehoda za pešce, pred CIH om seveda, mimo zdaj že daleč naokrog znamenite mladostne fontane (naj imajo tudi trzinske gosi in race nekaj od kulture) prav na ta, odkar se je začela šola povsem otroški travnik (zdi se, da so poleti nekateri otroci rasli hitreje kot trava). Gredo počasi, potrpežljivo, enakomerno gugajoč se in ne meneč za druge udeležence v prometu. Ko bi šli takole lepo v vrsti proti hramu učenosti tudi naši šolarji, a se na začetku šolskega leta poznajo posledice počitnic. Prvi mesec meteorološke jeseni zaznamujejo tudi roditeljski, OPB-jevski, krožkarski, pedagoški in kar je
še podobnih tovrstnih »bližnjih srečanj«, zato so videti nekateri starši kot neznani leteči predmeti, saj švigajo s sestanka na sestanek.
Pa bo minilo tudi vse to, ko bo kimavec za nami. Včasih so mu zlobni jeziki rekli mesec delegatov, letošnji pa se je prelevil v mesec poslancev. Še dobro, da ne bomo imeli drugega kroga! Gromska strela, predvolilna sproščenost me je spet zanesla nekoliko stran od vremena - malo ga pihnemo v drugo smer, pa smo že spet pri njem. Pogled na redno »padavinsko« preglednico nam kaže, da je bilo letošnje poletje res mokro. V Trzinu smo pridelali skoraj 540 litrov vode na kvadratni meter! V vseh treh mesecih meteorološkega poletja skupaj je padlo skoraj za tretjino več dežja, kot je dolgoletno povprečje. V sosednji Ljubljani je v 38 padavinskih dneh padlo kar 519 milimetrov dežja, kar je 128 odstotkov povprečne poletne količine (ARSO). Tako namočenega poletja nismo imeli že vse od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, zato ga bomo še dolgo časa pomnili kot enega najbolj namočenih v zadnjem stoletju, natančneje po letu 1901. Na sploh je bilo po okusu tistih, ki težko prenašajo visoke temperature. Edino daljše obdobje nadpovprečno toplega vremena smo imeli v zadnji dekadi junija ter nekaj prvih dni julija. V večjem delu Slovenije je bilo več dežja kot običajno, nadpovprečno veliko je bilo nevihtnih dni in žal tudi veliko neurij z močnim vetrom, nalivi in uničujočo točo. Julija je bilo eno močno neurje, avgusta pa kar tri. Eno takih se je »zakuhalo« ravno blizu naših krajev in udarilo v hribovito zaledje kamniške občine. Pri nas je odletelo le nekaj strešnikov, tam pa so šla v zrak cela ostrešja!
Kljub padavinskemu obilju pa je bilo poletje vseeno nadpovprečno toplo, v Ljubljani s povprečno poletno temperaturo zraka 20,8 °C (štiri desetinke nad dolgoletnim povprečjem) celo deveto najtoplejše po letu 1901 (ARSO). Na uradni padavinski postaji ARSO v Domžalah niso izmerili julija še nikoli tako veliko padavin kot letos. 8. avgusta pa smo imeli točo kar trikrat v enem popoldnevu! Bolj segreto ozračje nosi pač več vlage in ko so izpolnjeni pogoji za njeno »izcejanje«, tedaj »teče« na polno. Še dobro, da je pred nami vsaj v povprečju (vanj ne sodijo lanskoletni Železniki.) vremensko bolj umirjen mesec, saj je stanje »na terenu« vse prej kot umirjeno. Letošnje poletje so prišli na račun gobarji, tudi med »žerjavčkarji« menda poteka tiha tekma, pri kateri odločata »kilaža« in obseg. Resnici na ljubo boste imeli tudi v tem času še največ od prijetnega sprehoda ali izleta v naravo, morda kar s trzinskimi planinci, ki so jo poleti mahnili kar na vrh Triglava. Kamorkoli, kakorkoli in s komerkoli boste že odšli, se bo tudi v prihodnje proti večeru prav vsak dan stemnilo vse do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Padavine v poletnih mesecih in skupaj na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m).
postaja	junij	julij	avgust	poletje 2008
Trzin	165	224	150	539
Domžale	134	223	133	490
Ljubljana	160	231	138	529
Trboje	114	253	177	544
Podatkovni viri: Slovenski meteorološki forum, Forum ZEVS, privatna vremenska postaja Trzin.
QeSUS]
Živeti bolje
Za vse generacije
www.desus.si
Društvo krajanov Limbarska Gora vabi
na 3. koncert domače glasbe
SLOVO POLETJU Z GLASBO na Limbarski Gori,
ki bo 21. septembra 2008 ob 15. uri
Nastopajo:
Navihanke Moravški trio Mladi Rusi Johanca in Grajski oktet mladi glasbeni talenti
Mlado dekle Johanca vam bo v moravškem narečju predstavila že pozabljen običaj vasovanje.
Skupaj z Grajskim oktetom bo poskušala obuditi in vam približati to nekdaj priljubljeno fantovsko opravilo.
Prireditev bo pod šotorom, ob vsakem vremenu.
Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred prireditvijo.
Pridite! Prijetno in zabavno bo!
LJUBO ARSOV - Kandidat DeSUS-a Če bom izbran, se bom zavzemal:
•	za najmanj 10% -no realno povečanje pokojnin v prihodnjih štirih letih v skladu z rastjo produktivnosti in neto plač;
•	za omejitev vpliva 151. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki omogoča nenehno zniževanje vrednosti starostnih pokojnin;
•	za sprejem zakona, ki bi omogočil prenos premoženja kapitalske družbe na SPIZ;
•	za ustrezno (zasluženo) zdravstveno varstvo ter varno starost državljanov pod enakimi pogoji;
•	za socialno varnost in dostojno življenje sedanjih in prihodnjih generacij;
•	za zagotavljanje enakih izhodiščnih možnosti vsem otrokom do predšolske vzgoje, dijakom in študentom do kakovostnega izobraževanja; po pridobitvi poklica pa za enake možnosti nadaljnjega intelektualnega razvoja in zaposlitve;
•	za sprejemanje ustreznih ukrepov za znižanje cen hrane, ki najbolj prizadenejo delavce in upokojence z najnižjimi plačami in pokojninami;
•	za večjo tolerantnost in strpnost do drugače mislečih;
•	za varovanje in ohranitev zdravega življenjskega okolja tudi za prihodnje generacije.
v
Študentski klub Domžale
Poletni mini festival Kopalkanje 008 - bilo je super!
Uf, pa smo prebrodili poletje in njegove dolge (ki se vseeno še vedno izkažejo za zelo kratke) počitnice! Bilo je super! Četudi nam je marsikdaj vreme nagajalo in nam križalo načrte, se nismo dali in smo dodobra izkoristili poletne dni! Tri petkove večere, ki so se lepo porazdelili v junij, julij in avgust, smo preživeli tudi skupaj! Kopalkanje je bilo letos, kot smo obljubili, prava doza dobrega vzdušja in še boljše glasbe! Dvakrat nam je dež popestril večer, a resnično popestril, saj je le že bolj razgrel nekaj stoglavo plešočo množico. Bravo vsem nam! In le še več takšnih žurov si želimo!
Junija smo kopalkarijo otvorili z drum'n'bass večerom s funk vsakdi in RDYO DJ-ji! Otvoritev in pol! Tekom večera je nakapljalo nekaj manj kot 500 kopalkarjev in kopalkaric, ki so pozibavali svoja razgreta telesa pod
odrom in se svežili, nekateri pod jurčkom, drugi pa - pogumno - kar v bazenu. Ko je zabava dosegala svoj vrh, je še nebo dodalo svoj del in nas prijetno pokapljalo! Vzdušje je še bolj sveže zacvetelo in ohladilo marsikatero glavo. Zdržali smo vse do druge ure zjutraj, ko se je morala glasba počasi utišati, tako da je dež prišel na svoj račun s kapljič-nim koncertom v bazenu. Z nasmehi smo vse pospravili in se že veselili drugega dela sage Kopalkanj 008!
Že čez teden dni je domžalski bazen zopet oživel in privabil spet nekaj stoglavo množico, ki se je tokrat prepustila house ritmom DJ Sylvaina ob spremljavi prelestne in vokalno bogate Lare Love! Množica pod odrom je padla v ekstazo, saj sta bila glavna akterja odra dobro razpoložena in ju je dež, ki je spet pogledal v domžalske konce, le še podžgal, tako da so kopalkarji in kopal-karice v pravem nalivu poplesavali pod odrom in prav nič jim ni manjkalo. Drugi so se skrivali pod streho jurčka in ostalih zakritih površin, kjer jih je prijetno grel kozarček na eni strani in dobra house glasba na drugi. Dežju se kar nismo mogli ogniti, zato smo si rekli, da moramo malo počakati, in tako sta julij in avgust minila v znamenju drugih projektov Študentskega kluba Domžale, katerih fotografije lahko pogledate na www. studentski-klub.si. Tam se nahajajo tudi foto
galerije Kopalkanj 008. Poglej jo in se najdi!
No, in ker je bilo dežja vseeno malo preveč, smo počakali do konca avgusta, ko smo še zadnjič letos odprli vrata kopalkarjem in ko-palkaricam in tako proslavili konec poletja in skorajšnji začetek šolskega leta. Mešanica vseh stilov in DJ-jev RDYO je poskrbela za melodično in ritmično zanimiv večer, kjer so si DJ-ji RDYO dali duška in tu in tam kar malo preveč poeksperimentirali! A bilo je na svoj način zanimivo! Pasalo je tudi, da tokrat ni bilo na obisk dežja, tako da ni bilo skrivanja pod jurčki in temu namenjenimi površinami, pač pa smo se vsi prosto gibali okoli bazena in v njem, pod odrom in ob jurčku! Veseli in prijazni obrazi so ustvarjali prijetno vzdušje in super energijo! In ko se je zadnja saga tridelnega poletnega mini festivala Kopalkanje zaključila, je ŠKDjev kombi odpeljal mladino proti domu! Novim dogodivščinam naproti!
In veselimo se že naslednjega kopalkanja, ki bo drugo poletje zopet v mestu! Do takrat pa vsem želimo uspešen začetek šolskega leta in veliko novih spoznanj, smeha in razširjenih obzorij! Se vidimo na naslednji zabavi, na naslednjem izletu ali pa kar tako v naših klubskih prostorih! Uživajte!
Ana Strnad
©
	J	
		
	■	
		
VJtBL.EM tU VESEL ■ KuLl L VEĆFft Z Niha H 3 ■■'■■.-1- T. rijMi.'iv n n IUJÏ h K0M -, i ;DH m.pvt$x0ni JrtU IJ ARAMI JABlEfovw4lMulk LOKA PRI MDHLUJL
■".T" i. -3RAHJ JAH.E řtflK JÍ ^frTCMňřt^JMí,
ÍOH VSAKEM VFE^ENUI MitOPPHOSlt
..........^
mag. Tomaz Stebe
\ pm0nn na: www.tamazatabfr.adi.&i
Slave rilja na prav í pot i
tlwkrljiijtmQ jjiMVWj"
Vol. okrožje 11: Trzin Mengeš Domžale Dragomelj_____
ismu
Prof. dr. Franc Habe
Dolgoletni predstojnik Oddelka za zoo-tehniko, prodekan Biotehniške fakultete ter aktivni športni, kulturni in humanitarni delavec ter naravovarstvenik.
PREMISLITE IN VOLITE ZA SPREMEMBE!!
Vaš glas zame in Socialne demokrate je glas za:
spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva, zlasti manjših obratov in obrti ter bolj pravično delitev ustvarjenega dobička lažji dostop mladih do redne zaposlitve in prvega stanovanja zdravje in izobraževanje dostopno za vse in vsakogar zasluženo socialno in zdravstveno varnost starejših skladnejši in hitrejši razvoj podeželja in kmetijstva boljše varovanje naše naravne in kulturne dediščine poslanca z rednim stikom z lokalnimi prebivalci in župani Mojo kandidaturo poleg SD podpirajo tudi Demokratska stranka Slovenije in Zveza ekoloških društev Slovenije.
Vaš kandidat dr. Franc Habe
Odgovornost za spremembe !
Sem oče treh otrok, od katerih sta dva že v službi, tretji pa se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Poučujem strojniške strokovne predmete in informatiko na Srednji šoli Domžale. Sem magister tehniških znanosti in z najvišjim nazivom v šolstvu - svetnik. Bil sem 5 let ravnatelj srednje šole Domžale in poznam problematiko mladine, pred tem pa sem služboval na Slovenskih železnicah, Inštitutu za metalne konstrukcije in pred samostojnostjo sem bil inovator v svobodnem poklicu in dobro poznam razmere za tržno delo. Ker imam veselje do življenja, imam tudi hobije kot so šah, pohodništvo in zborovsko petje.
Nova stranka KDS-krščansko demokratska stranka je pripadnica moderne, v prihodnost in človeka usmerjene alternative v vedno bolj potrošniški družbi.
Zakaj sem vstopil v politiko?
Bolj od daleč sem spremljal poosamosvojitvene dogodke, ki so mi nekateri prinašali veselje, drugi pa bes in srd.
Ohranjal bom tradicionalne slovenske vrednote, predvsem pripadnost svojemu narodu,
izražal veselje, da sem lahko Slovenec i n da stojim na delih svojih prednikov.
Kot inovator bom spodbujal ustvarjalnost in inovativnost že najmlajših otrok pa vse do
izkušene starosti. Šolstvo naj bo brezplačno vse do podiplomskega študija.
Ostro bom nasprotoval vsem finančnim mahinacijam in zahteval spremembe
zakonodaje, pravne službe pa zadolževal, da preskusijo zakone proti izrabljanju lukenj, ki
jih ne sme biti več. Kazni naj se povečajo in kraja denarja naj se izenači z ogrožanjem
življenja.
Kot ljubitelj narave zagovarjam ohranjevanje naravne in kulturne dediščine, ekologijo,
ukvarjanje s kmetijstvom in turizmom.
Na lokalni ravni bom prisluhnil vsem volilcem, ki imate koristne ideje in predloge in skupaj jih bomo zmogli reševati, da postanemo zmagovalci.
Podjetništvu je treba zagotoviti še boljše pogoje in bolj vzpodbujati inovacije in ustvarjanje dodane vrednosti.
Politiko hočem narediti privlačno in pozitivno naravnano za boljše življenje vseh državljanov.
Kot poslanec hočem pomagati vsem ljudem v težavah in razreševati njihove probleme, da postanemo zmagovalci.
Če postanem poslanec, bom štipendiral enega srednješolca in enega študenta. Verjamem, da bo zakon privlačnosti ustvaril čimveč glasov tihe večine.
Trzinci tudi na svetovnem pokalu narodov v supermotu v
Bolgariji
V bolgarskem Plevnu bo 12. oktobra 2008 dirka svetovnega pokala narodov v super-motu. Kot vsako leto bodo na dirki nastopili tudi predstavniki Slovenije, vendar letos prvič z dvema ekipama. Poleg članske bo letos prvič nastopila tudi mladinska ekipa. V vsaki ekipi nastopajo po trije tekmovalci. V mladinski kategoriji bosta tako prvič do zdaj barve Slovenije branila kar dva tekmovalca iz Trzina - Silvester in Jan Habat, tretji član skupine pa bo Iztok Živko iz Zagorja.V članski kategoriji bodo nastopili Marko Škarja, Uroš Nastran in Rok Mihelčič ali Jernej Gomboc, kar pa še ni dokončno odločeno. Leta 2006 so prav na progi v Plevnu tekmovali za evropski pokal narodov, naši tekmovalci Aleš Hlad, Beno Štern in Marjan Habat pa so takrat osvojili najvišjo stopničko.
Silvo Habat
Trim steza kliče po popravilu
Pred leti smo z veseljem pozdravili simpatično urejeno in dobro speljano trim stezo v trzinskem gozdu. Še zdaj kar precej Trzincev teče ali hodi po njej, nekateri pa tudi malo potelovadijo na njenih postajah za razgibanje. Stezi so nekako prizanesli tudi huligani, čas pa vse bolj neizprosno razjeda pripomočke za različne vaje ob stezi. Le še nekaj orodij je, ki se dobro držijo, večino pa bi bilo treba zamenjati z novimi. Na sejah občinskega sveta so še zlasti predstavniki liste Za zeleni Trzin večkrat opozarjali, da je čas za popravilo orodij na trim stezi, pa se ne zgodi nič. Prav jesenski čas je zelo primeren za obisk trim steze, zato bi bilo prav, da pristojni čim prej ukrepajo. Izgovor, da se bliža zima in da bi bilo zato najbolj smotrno orodja popraviti spomladi, ni sprejemljiv, saj spomladi tudi lahko rečejo, da se bliža poletje, ko bo prevroče za vadbo. Verjamemo, da vzdrževanje telovadnih orodij na trim stezi le ni tako velik finančni zalogaj, da ga ne bi zmogli. Treba pa je tudi pohvaliti občino, saj je večina poti v gozdu vse bolje vzdrževanih in primernih za sprehode. Ponekod po naselju in tudi gozdu pa so v zadnjem času namestili tudi nove klopce, ki kar vabijo k umirjenemu počitku in uživanju v okolici, kamor so jih postavili.
MŠ
Pomoč še vedno potrebujejo
Letošnje poletje so zaznamovala tudi silovita neurja. Dve sta huje prizadeli tudi našo bližnjo okolico. 13. junija je orkanski veter najhuje prizadel območje občine Kamnik, kjer je na Duplici razkril streho tamkajšnje osnovne šole Marije Vere, odkril še več drugih objektov, med drugim tudi gostišče na Starem gradu nad Kamnikom, uničil je športno letališče na Duplici, polomil precej dreves v arboretumu Volčji Potok, najhuje pa se je znesel nad vasjo Gozd, kjer je razkril in precej uničil skoraj 40 stanovanjskih in gospodarskih objektov ter uničil velike površine gozda proti prelazu Črnivec in Kranjskemu raku. Po grobih ocenah je bilo za skoraj 10 milijonov evrov škode. Ljudje so se dokaj hitro odzvali, vendar je pomoč pritekala zelo počasi, zdaj pa je država za prizadete nakazala 240.000 D. Nekaj je pomagala tudi občina, del škode so povrnile zavarovalnice, a ljudje, ki so bili prizadeti, pogosto vidijo, da je pomoči, ki so jo prejeli, le za najosnovnejše krpanje škode. Še vedno potrebujejo pomoč.
Občino Kamnik in še zlasti območje vasi Tunjice pa je zadnji konec tedna v avgustu prizadejalo novo neurje s točo. Veter je razkril tamkajšnjo podružnično osnovno šolo, toča, ki je ponekod pokrivala tla več kot decimeter visoko, pa je uničila številne sadovnjake,
vrtove, njive in tudi stanovanjske objekte. Tudi tam so ljudje dokaj hitro odstranili posledice, škoda pa ostaja, in ljudje še potrebujejo pomoč.
Občina Kamnik je zato odprla poseben transakcijski račun za zbiranje pomoči. Če menite, da lahko pomagate ljudem v stiski, nakažite denarno pomoč na račun: 01243 - 6000000291 Občina Kamnik - odprava posledic neurja.
Neurje s točo pa je 15. avgusta hudo prizadelo tudi pobrateno občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker je ujma to območje prizadejalo že drugič v zadnjih letih, so njene posledice še hujše. Prizadetih je precej vinogradov in sadovnjakov, ki so osnovna možnost za preživljanje številnih prebivalcev tistega območja. Naša občina se je ob nesreči še solidarnostno odzvala in je prijateljski občini nakazala 3.000 D pomoči, vendar je to še vedno precej simbolična pomoč. Prav zato občina poziva vse občane in še zlasti trzinske podjetnike in direktorje trzinskih podjetij, naj s svojimi prispevki pomagajo prijateljski občini in njenim občanom. Tudi občina Sv. Jurij ob Ščavnici je odprla poseben račun, na katerem zbirajo pomoč za nakup potrebnega gradbenega materiala, nadomestne krme, za sanacijo škode na poljih, v vinogradih in sadovnjakih.
Številka TR Občine Sv. Jurij ob Ščavnici je: 013116-0100012842, sklic:00 175905. V kolono »Namen« pa vpišite besedilo: »Neurje s točo 15. avgust 2008«.
Rekereacija za planince
PD Onger Trzin obvešča svoje člane, da je društvo spet poskrbelo za možnost rekreacije v šolski telovadnici za svoje člane. Rekreacija bo vsak ponedeljek od 18.30 do 20.00, člani društva pa zanjo plačajo minimalno ceno, s katero društvo plača uporabo telovadnice. Planinci vabijo vse, ki jih njihova rekreacija zanima, da se jim pridružijo.
Ne rečem, da nimam nobenih napak smeh in veselje to moja je nrav, mislim, da nisem pretiran težak. Resnično na svetu mi hudega ni in nimam velikih sam s sabo težav, rad se ogrejem za razne reči, četudi kasneje morda mi je žal.
N Si
V»
I
/
*



Gremo v akcijo!
Stavitena nove obraze, računajte na zdravo pamet!
V NEDELJO, 21. SEPTEMBRA PRIDITE NA VOLIŠČE, KER TAKRAT ODLOČATE
VI
CE MI BOSTE DALI SVOJ GLAS
HVALAAAA!!!
VAS KANDIDAT JANEZ VASLE DR. MED. SPEC. PEDIATER
M Si
NOVO! VDOMZALAH
ROČNA AVTOPRALNICA
MOŽNOST NAROČANJA NA TELEFON
0 41 95 915 95
Jubljíinska cesta 14b, DOMŽALE
DELOVNI ČAS: ponedeljek - petetek; OS,3M8JH sobota M.QD-13.D0, nedelji in prazniki ZAPRTO
AVTO VAM LAHKO ODPELJEMO INFO KONČANI STORITVI DOSTAVIMO HA ŽELJENO MESRTOE
( bahweQ
Sliti.
Katarina Karlov šek
.	BH| MH V M
4
Commerce
o zimo i* pomtod
wooue
Ha Huèatt
U GO DME CEME MOŽNOST PLAČILA HA OBROKE
© 030 2216 www.hfKommercetSi
KOLIËEVO karton
^^ A
■* JT
KARTOM
MtoounoN
Smo poslovno uspešno podjetje iz skupine Mayr Melnhof Gmbh, ki je največji proizvajalec premaznih kartonov iz vračljivega papirja tako na evropskem kot na svetovnem trgu. Podjetje ima 88 letno tradicijo proizvodnje kartona na Količevem. Ker želimo našo uspešno pot nadaljevati skupaj z vami, nudimo:
Zaposlitve za nedoločen čas
Iščemo več novih sodelavcev z različnimi strokovnimi profili s poklicem ali brez, za priučitev v papirniški stroki ali spremljajoče dejavnosti.
Prav posebej vabimo k sodelovanju delavce za štiriizmensko delo:
•	vodja strojev za razrez kartona, z letno bruto plačo od 14.000 do 19.500 EUR
•	voznike viličarjev v notranjem transportu, z letno bruto plačo od 14.500 do 17.300 EUR
Poleg zgoraj navedenega sodelavcem zagotavljamo tudi naslednje:
•	+ do 15% individualne stimulacije
•	+ poseben dodatek za stalnost
•	+ 2,8% bruto plače za drugi pokojninski steber
•	+ 100 % povračilo stroškov prevoza
•	+ 5,5, EUR na dan za prehrano
Izhodiščna zaposlitev na zgoraj navedenih mestih omogoča razvoj in napredovanje na še zahtevnejša delovna mesta v vseh fazah tehnološkega postopka. V ta namen nudimo usposabljanja in izobraževanja ob delu ter ustrezne štipendije za šolanje v razne poklice pri nadaljnjem vključevanju v papirniško dejavnost.
Podjetje preko razvite sindikalne dejavnosti zaposlenim omogoča aktivno preživljanje prostega časa in preventivni oddih ter stalno spremljanje zdravstvenega stanja vseh zaposlenih.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z eno do trimesečnim poskusnim delom.
Vse zainteresirane, ki vidijo svoj bodoči ali nadaljnji poklicni izziv v zanimivi papirniški dejavnosti, prosimo, da pošljejo prošnjo na naš naslov: KOLIČEVO KARTON d.o.o., Papirniška 1, 1230 Domžale, s pripisom: Kadrovska služba.
Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago na telefonu 01 72 90 541.