ISSN 0350-5561
9 ,,UJJU
Milena Krstič - Planinc
VELENJE
Po pustu ne bo pusto
Pust naj bi odganjal zimo. Pa jo je letošnji očitno bolj privabljal. Snežna odeja naj bi se zaradi nizkih temperatur po napovedih vremenoslovcev obdržala vse do konca februarja, fPust zaznamuje tudi hrana. Moral je biti, če daste kaj na šege, masten okoli ust. Na mizi morajo bitiflancati, krofi, prekajena svinjska krača.
Pust mora biti poskočen, nasmejan, h udomušen, poln maškar. V Šoštanju, kjer so že šestdesetič pripravili karneval, je že bilo tako. Čeprav so številni pogrešali več lokalno zamaskiranih dejstev - pust ima priložnost, da pokaže na neumnosti brez posledic -je bilo tokrat domačih skupin, ki bi se tega šle, bolj malo. Pa menda ne zato, ker lokalnih neumnosti ne bi bilo?
So pa zato segli po širših. Dobri, zelo dobri so bili in marsikomu so na obraz privabili nasmeh, čeprav grenak, Pristovčani s Centrom za dosmrtno delo. V vedno bolj shirani slovenski kuri seje številnim delavcem z novo pokojninsko reformo odmaknil tudi odhod v pokoj. Eni bodo z lahkoto delali dlje, kaj pa drugi? Upam, da tokratni pust s svojim centrom ni bil daleko-viden!
In ko smo že ravno v Šoštanju. Od tam so že pred pustom prišle novice o novih zapletih. Črpanje kredita Evropske investicijske banke (EIB) v višini 440 milijonov evrov za šesti blok TEŠ, za katerega je dala poroštvo država, še ni odobreno. V Šoštanju so odobritev pričakovali prejšnji teden. Svet direktorjev EIB pa je odločitev o tem preložil. Prej želijo vedeti, kaj bo pokazal dodaten skrben pregled, in preveriti ali sta HSE in TEŠ sposobna izpolniti pogoje, kijih je država postavila v zameno za poroštvo, nekaj vprašanj je povezanih tudi z okoljevarstvenimi razlogi. Menda obstaja bojazen, da je dvome povzročila tudi zamenjava direktorjev v TEŠ, ker naj bi to kazalo na korupcijo. Na to naj bi s pismom EIB opozorili trije evropski poslanci in okoljevarstveniki.
Kaj mislite, je bil med njimi kakšen »naš«? Po pustu očitno v Šoštanju še zdaleč ne bo pusto.
Kredita za šestko še ni
Potem, ko smo so se v TEŠ oddahnili in bili prepričani, da bo gradnja šestega bloka nemoteno stekla, se je spet zataknilo. Tokrat pri Evropski investicijski banki, ki je odločitev o začetku črpanja 440-mi-lijonskega kredita, preložila. Pred odločitvijo naj bi opravili še en skrben pregled in razjasnila vprašanja, ki se pojavljajo. Uradnih informacij za takšno odločitev EIB ni, mediji navajajo več možnih vzrokov, med drugim naj bi to povzročili s pismom trije evropski poslanci in okoljevarstveniki ter menjava direktorjev.
Uradnih informacij prav tako nimajo v Tešu, v. d. direktorja Franc Rosec pa glede na vse že opravljene pretekle preglede v zvezi z okolj-sko in ekonomsko ustreznostjo projekta upa,da jim bodo sredstva dodelila še v februarju.
Velenjski župan Bojan Kontič meni, da je zelo zaskrbljujoče, da je kredibilnost države tako nizka, da niti državno poroštvo ni dovolj velika garancija za črpanje kredita.
■ mz
V prvi letošnji tekmi lige prvakov je Gorenje v soboto v Rdeči dvorani gostilo skopski Metalurg in se mu z zmago s 23:19 oddolžili za poraz v 2. krogu tega tekmovanja. Tekmeca sta si že pred tem zagotovila nastop v osmini finala, sedaj pa lovita drugo mesta, ki zagotavlja boljše izhodišče v izločilnem delu drugega dela tekmovanja. Gorenjčani so navdušili navijače, ki upajo, da se bo njihov uspešni niz še nadaljeval.
■
9770350556014
OD SREDE DO TORKA
»siH:as
14. februarja 2013
Vključim.se
Tak je naslov delavnic, namenjenih ženskam, ki jim Slovenija ni rodna dežela, razumejo pa slovensko
Milena Krstič - Planine
Velenje, 7. februarja - Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec je v četrtek v Velenju predstavil potek delavnic pilotnega projekta Vključim.se, namenjen socialni vključenosti žensk državljank tretjih držav. V Sloveniji in tudi v Šaleški dolini jih ni malo. Sem so največkrat prišle z otroki, po tem ko je v Sloveniji dobil delo mož.
Dve od njiju, ki sta obiskovali delavnice, sta iz Ukrajine in danes živita ena v Velenju, ena v Šoštanju. Piipovedovali sta, koliko zadreg je bilo na začetku, najprej v trgovini, potem tudi pri zdravniku, v držav-
Projekt sta denarno podprla Sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (75 odstotkov) in ministrstvo za notranje zadeve (25 odstotkov).
in lokalne novice
Mladi danes o odraščanju
Velenje, 14. februarja - Danes ob 10. uri bodo sejno dvorano velenjske mestne hiše zasedli mladi parlamentarci. Predstavniki vseh osnovnih šol iz Šaleške doline bodo na letošnjem medobčinskem otroškem parlamentu govorili o temi, ki so si jo lani izbrali sami. To je odraščanje z vsemi pastmi in težavami, ki jih to prinese najstnikom. Tudi letos bodo udeležence parlamenta razdelili v štiri delovne skupine, v katerih bodo oblikovali misli in sklepe po področjih, potem pa jih bodo predstavili odraslim. Gostitelj mladih je tudi letos velenjski župan Bojan Kontič, parlament pa pripravlja Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. _■ bš
Mitja Urbane bo še naprej vodil študente
Ljubljana, 7. februar - Na 22.
skupščini Študentske organizacije Slovenije so študentski poslanci in svetniki študentskih klubov z večinsko podporo potrdili Mitji Urbancu iz Šoštanja še en enoletni mandat predsednika Študentske organizacije Slovenije. Urbanc je povedal, da se je za ponovno kandidaturo odločil, ker želi na osnovi dosedanjega dela pri študentskem organiziranju in predvsem na položaju predstavnika vseh študentov še dodatno prispevati k razvoju in stabilnosti delovanja ŠOS in krepitvi ugleda te krovne organizacije.
Mitja Urbanc
V razpravi so se dotaknili aktualnih tem, zlasti o vse večjih težavah zaposlovanja mladih, krčenju vpisnih mest na fakultetah in nujnosti odločnejšega zavzemanja za boljši socialni položaj študentov in njihovih družin.
Očiščevalna akcija že 1. in 2. marca
Šmartno ob Paki - Brežine reke Pake v občini Šmartno ob Paki po lanskih novembrskih poplavah »cvetijo« tako zelo, da je zadeva postala moteča tudi za tiste, ki na varstvo narave ne dajo kaj dosti.
Vodstvo lokalne skupnosti je zaradi tega »pritisnilo« na Agencijo RS za okolje, a izvedelo, da za kaj takega nimajo denarja in da se bodo morali za to »pobrigati« sami. Težave pa so nastopile tudi pri izbiri datuma za očiščevalno akcijo. Ker bo potrebno odstraniti tudi vejevje in drevje, so okoljevarstveniki privolili v njeno izvedbo najkasneje do začetka marca. Tako zgodaj zaradi gnezdenja ptic. V občini so se odločili, da bo očiščevalna akcija tako 1. in 2. marca.
Šmarški župan Janko Kopušar je povedal, da bo akcija potekala dva dni, in sicer naj bi v petek poskrbeli za vejevje in drevesa predvsem lastniki zemljišč ob nabrežinah reke, pri tem pa naj bi jim pomagala tudi Slovenska vojska. V soboto pa naj bi na akciji sodelovali občani, člani društev, vaških skupnosti.
■ tp
nih ustanovah ... Z leti je bilo lažje. Obe sta zatrdili, da so ju delavnice, kamor ju je napotil zavod za zaposlovanje, veliko naučile. Tudi to, kako s pomočjo računalnika poiskati informacije, ki jih potrebuješ.
»Projekt je namenjen ženskam iz
Udeleženki sta pripovedovali, kako težki so začetki in kakšne veščine sta pridobili v delavnicah.
držav nečlanic Evropske unije, ki živijo v Sloveniji in že znajo slovensko. V tem programu smo jim želeli dati še druga znanja, jih poučiti o pravicah in dolžnostih v Sloveniji, jih ohrabriti oziroma vplivati na njihovo samopo-dobo, jim pomagati pri iskanju zaposlitve. V delu tako imenovanih prostih vsebin so obiskale institucije, v katerih lahko dobijo informacije, ki jih potrebujejo,« pravi Sonja Lakovšek, direktorica MOCIS-a.
Vanj so v dveh skupinah vključili po osem tujk vseh starosti in vseh izobrazbenih struktur. Bile so pripravljene in odločene, da zdaj, ko razumejo in govorijo slovensko, naredijo še kaj zase, se naučijo komunicirati v različnih situacijah in povečajo občutek lastne vrednosti.
Projekt najbolje opiše misel A. Neilena, ki je bila tudi vodjilo pro-
Sonja Lakovšek: »S projektom želimo, da začno bolje razumevati sebe in s tem druge, s katerimi živijo in se srečujejo.«
jekta: »Če niste nikoli občutili radosti, ki izvira iz dobrega dela, ste zanemarili marsikaj, še najbolj pa sebe.«
■
117,1 MHZ
Radio Velenje
Vedno več Velenjčanov potrebuje pravni nasvet
Občanom ga Mestna občina že štiri leta zagotavlja brezplačno - Lani na prvem mestu pravice iz javnih sredstev
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 31. januarja - Brezplačno pravno svetovanje je ena od možnosti, ki jih nudijo svojim občanom v Mestni občini Velenje že štiri leta. Začeli so februarja 2009. Tistih, ki so pri svetovalki Poloni Kramer iskali nasvet, pa je bilo vsako leto več. Lani »približno« 1.252. »Približno zato, ker vedno zabeležim eno osebo, čeprav se zgodi, da po pravni nasvet prideta dva, trije, cela družina skupaj,« pravi odvetnica.
Lani je precej nejasnosti in vznemirjenja med občani vnesel nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kamor po novem sodi pravica do otroškega dodatka, do denar-
Polona Kramer: »Najlaže z delavcem na zavod iz poslovnega razloga.«
ne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. »Ljudje niso bili seznanjeni, kako je s tem po novem. Marsikdo si še danes ne upa uveljavljati teh pravic. Zlasti starejši, ki jih skrbi, kako bodo potomci poplačali njihove sedanje prejemke. V zvezi s tem smo lani pogosto svetovali, pravzaprav so bili pravni nasveti, povezani s tem področjem, na prvem mestu,« pravi Kramerjeva.
Na drugem mestu je bila delovna zakonodaja. V Velenju je še veliko delodajalcev, ki delavcem ne plačujejo osnovnih prispevkov. »Predvsem pa je bilo lani nenavadno veliko odpuščanja iz poslovnega razloga. To po domače povedano pomeni, da se delodajalec delavca najlažje znebi in ga premesti na zavod za zaposlovanje, če navede, da zanj ni dela in da je to poslovni razlog.«
Kaj pa ljudje, se kdaj odzovejo, povedo, kako zadovoljni so bili z nasvetom, ki so ga dobili? Kakšno pot so ubrali naprej in kako se je tam izšlo? »Veliko ljudi se pride zahvaliti, dobim številna pisma, ljudje me ustavijo tudi na ulici, da mi povedo, kako so speljali zadevo. Seveda pa se vedno najde tudi kakšna kritika. Vsako temeljito proučim, zadevo skušam naslednjič popraviti, narediti bolje. Na sploh pa so učinki zelo pozitivni, tako da smo vsi zadovoljni.«
S tem, da v Velenju občanom zagotavljajo brezplačne pravne nasvete, je bila ob lanskem obisku zadovoljna tudi varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je izpostavila, da bi si tega želela v čim več slovenskih občinah.
Pusta hitro pozabimo, pepelnico vse bolj čutimo
»Proslave« tudi na trgu in cestah - Posebna naveza - Kulture nikoli dovolj, v Šmarju je bo manj
Zadnje dni smo imeli res pestro dogajanje. Kako tudi ne, ko pa sta si naš kulturni praznik in pust skorajda podala roke. Zato ni nič čudnega, če je prišlo tudi do nekakega njunega prepletanja, prepletanje kulture in oblik slavja in opozarjanja. Kot se za prestolnico spodobi, je bilo najbolj pestro v Ljubljani. Imeli so osrednjo proslavo in pred dvorano še posebno. Imeli so tudi dve protestni zborovanji, čeprav za eno niti nihče ni vedel, proti komu protestirajo. Kot se je dalo razbrati, so protestirali proti ljudstvu, ki se je zgodilo, in podpirali tistega, ki bi po merilih protikorupcijske komisije moral odstopiti.
Janez Janša, ki se je tiste dni mudil v središču Evrope, je od tam sporočil dve pomembni novosti. Da je Slovenija ob novem evropskem proračunu izboljšala svoj neto položaj in da je v Sloveniji levi fašizem. Prva vest je Slovence razveselila, druga ni prizadela le mnogih Slovencev, nad njo so se zamislili celo nekateri v Evropi. Le kakšna je ta deželica na južni strani Alp, ki sicer kaže tako prijazen obraz?! Ob takih izjavah so dobili bolj mrke obraze celo nekateri Šalečani, ki so bili prej vsaj malo ponosni na novega krajana.
Po mnenju nekaterih so bili od obeh shodov najbolj uravnoteženi različni pustni karnevali. Ti so udarjali po levih in desnih in še po tistih vmes. In
opozarjali na vse težave, ki so nas že prizadele in ki naj bi nas še. Pusta bomo sicer kaj hitro pozabili, manj včerajšnjo pepelnico, saj se mnogi vse več postijo. A ne le zaradi zdravja! Izhoda iz krize pa še ni videti konca. Tudi delno čiščenje poslanskih vrst še ne prinaša pomladi. Ob tem smo bili priča posebne koroško-savinjske naveze, ko se je največja vladna stranka elegantno rešila zagate zaradi domnevnih nepravilnosti poslanke s koroškega konca. Žrtvovali so državnega sekretarja Ljuba Žnidarja s Polzele, da je znova zasedel poslanski stolček, in tako ni bilo več prostora za »nesrečno« koroško Alenčico. So pa seveda tudi taki, ki pravijo, da seje moral polzelski državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo umakniti zaradi nesrečnega načrtovanja trase ceste med Velenjem in avtocesto, ki je skoraj povozila Janševo domačijo. Ob zadnjem kulturnem prazniku so mnogi znova opozarjali na slab položaj kulture, znova zahtevali samostojno kulturno ministrstvo, tudi več denarja za kulturno ustvarjanje. Saj naj bi kulturna dejavnost na nekaterih področjih zamirala. Tudi na našem območju se vsaj v eni občini letos obeta skromnejša kulturna dejavnost. V Šmarju pri Jelšah. Zaradi prostorskih težav. Vendar nad tem sploh niso zaskrbljeni, saj bodo imeli nekaj težav zaradi obnove kulturnega hrama. Tako bodo za nekatere dejavnosti morali začasno poiskati druge prostore, malo spremeniti delovanje - a ko bo obnova končana, bodo jeseni kulturno zaživeli na novo. Tako bodo lahko tudi lepo proslavili obletnico tega kulturnega doma. Odprli so ga pred 35 leti. 29. novembra - ob tem nekdanjem skupnem državnem prazniku -je pač bilo veliko otvoritev.
■ k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
SEJA, SREČANJE
Bodo odkupili zemljišče ob jezeru?
Zemljišče je bilo rezervirano za gradnjo hotela, zdaj pa je namenjeno rekreaciji in parkiranju
Mira Zakošek
Svetniki Mestne občine Velenje so se s sprejemom sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Velenje za letošnje leto pripravili na morebiten odkup zemljišča v bližini Velenjskega jezera. Vodja Urada za urejanje prostora Maksimiljan Arlič, jim je predstavil, da leži v bližini jezera 6.266 m2 veliko zemljišče, ki bi ga bilo dobro odkupiti. Gre za utrjeno površino, nasuto s peskom, ki jo ob večjih prireditvah namenjajo parkiranju. Območje med obema jezeroma je sicer v pretežni meri namenjeno rekreaciji in športu ter izobraževalni in gostinski dejavnosti. V skladu z lokacijskim načrtom Stari jašek je mogoče na to območje uvrstiti različne dejavnosti, vendar je bilo to zemljišče rezervirano za manjši hotel z večjim številom parkirnih mest ali celo garažno hišo. Glede na to, da je možno v skladu z lokacijskim načrtom na tem zemljišču zgraditi tudi objekte, v katerih se izvaja industrijska ali obrtna dejavnost, ki bi bistveno spremenila trenutno rabo tega prostora in posledično poslabšala pogoje parkiranja ter možnost kasnejše izgradnje hotelskonastanitve-nih kapacitet, je smiselno ta zemljišča odkupiti in jih za zdaj še najprej namenjati parkiranju, v kasnejšem obdobju pa ponuditi morebitnemu investitorju za izgradnjo hotelskona-stanitvenih kapacitet.
Vodja Urada za urejanje prostora Maksimilijan Arlič
Nov Svet Galerije Velenje
Velenjski svetniki so v svet Zavoda Galerija Velenje na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Bojan Škarja (SD), imenovali Biljano Škarja, Draga Martinška in Stanislava Videmška.
Večja podpora uspešnim športnikom
Vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek je svetnikom mestne občine Velenje predstavil predlog sprememb za izvajanja letnega programa športa v mestni občini Velenje. Z njimi želijo v prihodnjih letih zagotoviti dodatna fi-
nančna sredstva za delovanje uspešnih in dobro organiziranih športnih klubov, seveda če bo to omogočal občinski proračun. Z novo določbo sta preko meril v javnem razpisu jasneje opredeljena namen in kriteriji za razdelitev proračunskih sredstev v primeru nagrajevanja športnih klubov za nadpovprečne športne dosežke. Predlog pravilnika so svetnice in svetniki sprejeli.
Najemniki lahko vlagajo v stavbe
Na predlog vodje Urada za razvoj in investicije Mestne občine Velenje Alenke Rednjak so svetniki spremenili pravilnika o oddajanju poslov-
nih stavb in poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Velenje v najem. Ta po novem opredeljuje, da lahko v primerih, ko so stavbe ali prostori nedokončani ali v slabem stanju, najemniki s pisnim dogovorom med najemnikom in občino vlagajo v te objekte. Ta vlaganja pa se potem poračunajo z najemninami.
Za projekte mladih skoraj 35 tisoč evrov
Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so bili s poročilom o sofinanciranju projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v lanskem letu zadovoljni. Za to je bilo v
proračunu predvidenih malo manj kot 35 tisoč evrov, s katerimi so na osnovi javnega razpisa sofinancirali 14 projektov, ki so jih izbrali med 36 prijavljenimi.
Za kulturne programe 44 tisočakov
Za sofinanciranje kulturnih programov in projektov pa je občina namenila slabih 44 tisoč evrov. Na javni razpis je prispelo 69 prijav, od katerih jih je bilo pet zavrženih, ker so bile nepopolne. Od 64 s popolno prijavo prijavljenih programov in projektov se jih je v sofinanciranje uvrstilo 53, in sicer 23 programov kulturnih društev, 26 kulturnih projektov in 4 projekti s področja založništva.
Veliko socialnih stisk
Odbor za pomoč občankam in občanom, ki ga vodi Drago Kolar,
je lani povsem izpolnil pričakovanja. Zaradi finančnih in socialnih stisk občank in občanov so se sestali dvanajstkrat. Pomoč so namenili socialno ogroženim družinam in posameznikom za nakup hrane, plačilo položnic, nakup šolskih potrebščin in prehranskih paketov, za letovanje otrok, zdravstvene storitve in pomoč ob poplavah. Skupaj je bilo za pomoči v lanskem letu namenjenih 26.366,12 evra, na pod-računu za dobrodelne namene Mestne občine Velenje pa so v lanskem letu zbrali 35.852,83 evra.
Občina po meri invalidov
Mestna občina Velenje je invalidom prijazna občina, zato tudi svetniki podrobno spremljajo aktivnosti pri tem. Tokrat jim jih je predstavil predsednik sveta za invalide Valter Golob. V občini delujejo številne institucije in organizacije, ki pomagajo invalidom. Tudi lani so odpravili kar nekaj ovir, ki otežujejo samostojno življenje invalidov. Tako so z rumeno barvo označili stopnice pri podhodu pri Pošti Velenje, kar omogoča varnejše samostojno gibanje starejših in slabovidnih. Označevanje stopnic bodo nadaljevali tudi letos, saj so občani to dobro sprejeli. Na deset semaforjev so namestili tipke za zvočni signal, ki slepe in slabovidne opozarja, kdaj je na semaforju rdeča oziroma zelena luč. Uredili so tudi dostopa za invalide na Cesti talcev 18 in na Partizanski cesti nasproti bencinske črpalke, na parkiriščih pred večstanovanjskimi zgradbami pa smo označili parkirna mesta za invalide.
■
Povzročitelje je treba najprej odkriti
Veliko pozornosti posvetili osveščanju in nadziranju pri ravnanju z odpadki
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, sedež ima v Velenju, za petnajst občin nadzira izvajanje občinskih odlokov in zakonov, za katere so pooblaščeni. Vodja inšpektorata Sonja Glažer pravi, da lani le v dveh občinah, Solčavi in na Vranskem, njihove prisotnosti niso potrebovali. Kršitelje so predvsem opozarjali, čeprav tudi brez kaznovanja ni šlo.
V Velenju in Šoštanju najbolj izstopa področje mirujočega prometa, nasploh pa so veliko pozornosti povsod namenjali osveščanju in nadziranju zbiranja in ločevanja odpadkov oziroma ravnanju z odpadki. Tukaj še marsikje ni tako, kot bi si želeli. Se pa pri tem občina od občine razlikuje, ponekod zbiralnice še vedno niso
Sonja Glažer: »V dveh občinah lani naše prisotnosti niso potrebovali.
Meritve hitrosti s stacionarnim radarjem na Partizanski, Šaleški, Kidričevi ter na cesti Simona Blatnika v Velenju so lani pokazale 2.864 kršitev
Sonja Glažer je na sosvetu za izboljšanje varnosti občanov povedala, da so bili pri nadzoru nad sprejetimi občinskimi odloki zoper kršitelje izdani plačilni nalogi zaradi zadrževanja v objektih, namenjenih parkiranju, zaradi uriniranja na javnem kraju, puščanja pasjih iztrebkov, nepravilnega oglaševanja, odmetavanja odpadkov na javnem kraju in vodenju psa brez povodca. Župan in predsednik sosveta Bojan Kontič je predlagal, da se nadzor poostri v Sončnem parku, kjer pogosto prihaja do kršitev odloka o javnem redu in miru. Na več mestih pa bi bilo treba namestiti tudi koše za smeti.
take, kot bi si želeli, ljudje so premalo osveščeni. »Zato je s stalno prisotnostjo na terenu potekalo sporno opozarjanje na predpisane obveznosti v smislu preventivnega delovanja in nadziranje ustreznega ločevanja mešanih komunalnih in bioloških odpadkov ter vključevanje v sistem odvoza komunalnih odpadkov. Odkriti poskušamo povzročitelje, ki še ne upoštevajo pravil. Tudi manjša črna odlagališča se še vedno pojavljajo,« pravi. Opaža pa, da postajamo vedno bolj osveščeni. »Tudi kaznovali smo že, čeprav vsakemu povzročitelju damo najprej možnost, da zadeve uredi. Še vedno se, recimo pojavljajo primeri, ko povzročitelji odpadkov nimajo urejenega odvoza,« pravi.
V Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja jih je zaposlenih osemnajst. »Trenutno je to število optimalno,« ocenjuje Glažerjeva.
Zbor pohodnikov bo 23. 2. 2013, ob 12.uri pred Kodrunovo domačijo, Ravne 16a, v Lajšah pri Šoštanju (nasproti letališča). Letos mineva devetinšestdeset let od prihoda legendarne XIV. divizije v naše kraje in hkrati je tudi devetinšestdeseta obletnica smrti narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha.
Vabimo vas tudi na
SPOMINSKO SLOVESNOST
ki bo ob 14.30 uri pri Žlebniku v Zavodnjah nad Šoštanjem. Dogodek bomo popestrili s kratkim kulturnim programom. Za vse udeležence pohoda in proslave bo poskrbljeno za toplo pijačo ter prigrizek.
Za vse informacije, ki vas še zanimajo pokličite na GSM 041 415 553 (Jure)
Vabljeni!
GOSPODARSTVO
»siH:as
14. februarja 2013
Ko bo mlečna reka preplavila Slovenijo, nimamo možnosti ...
Člani Govedorejskega društva Šaleške doline na skupščini o aktualnih vprašanjih - Ob 20-letnici delovanja bi radi izdali zbornik
Tatjana Podgoršek
Sonja Arlič:»Lani smo iskali odgovore na številna aktualna vprašanja naših rejcev.«
Metleče, 7. februarja -
Govedorejsko društvo Šaleške doline šteje več kot 110 članov. Nekateri med njimi so se minuli četrtek udeležili redne skupščine društva v sejni dvorani Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
Predsednica društva Sonja Arlič nam je povedala, da so se lani ukvarjali z reševanjem nekaterih zelo pomembnih vprašanj za rejce. Med drugim so iskali vzroke za precejšnje razlike med rezultati analize mleka za potrebe kontrole proizvodnje in za potrebe določitve cene mleka v mlekarni. Precej pozornosti so namenili vprašanju, kaj se bo zgodilo s proizvajalci mleka po ukinitvi mlečnih kvot leta 2015. »Kljub temu da Slovenija ne dosega določenih kvot, smo upravičeno zaskrbljeni, saj se večina naših rejcev ukvarja s to dejavnostjo. Z ukinitvijo mlečnih kvot se namreč lahko zgoditi, da bodo države, v katerih imajo proizvajalci bistveno boljše pogoje za proizvodnjo kot mi, to povečali in ne bomo konkurenčni. Pri nas je pridelava mleka potisnjena na gorske, hribovske kmetije ali na območja z omejenimi dejavniki kmetovanja, zaradi česar so stroški proizvodnje višji. Ko bo ta mlečna reka preplavila Slovenijo, nimamo možnosti, da se rešimo.« Skrb vzbuja tudi zmanjševanje denarja za delo v javnih službah. Po besedah Arličeve so za rejce izjemno pomembne kontrolna, selekcijska služba in kmetijska svetovalna služba. Z idejo o ukinitvi kontrole A in prehodom na kontrolo B v omenjenem društvu niso soglašali, pisali so na pristojno ministrstvo, to pa je določilo, da bodo morali rejci dejavnost sofinancirati. »Razumemo, da bomo morali plačati del stroškov za storitev tudi sami, vendar se na takšen način, da ministrstvo kar določi 7 evrov po kravi na leto, nimamo možnost dogovarjati.« Poleg omenjenega so v društvu lani spregovorili še o podaljšanju roka za številčenje telet, o dovoljenju za zakol enega goveda doma za lastne potrebe, se vključili v aktivnosti tradicionalnega slovenskega zajtrka. Društvo je organiziralo še strokovno ekskurzijo, kmetiji Napo-tnik in Pečečnik pa sta s svojimi kravami sodelovali na evropski razstavi rjavega goveda v Švici.
Letos bodo, je povedala Arličeva, zavzeto spremljali dogajanje na že lani izpostavljenih vprašanjih. Poleg tega bodo poskrbeli še za izobraževanje članov, organizirali strokovno ekskurzijo, ob 20-letnici delovanja, ki ga društvo praznuje prihodnje leto, pa bi radi izdali zbornik o razvoju govedoreje v Šaleški dolini od začetkov do današnjih dni.
Velika pridobitev Avtohise Čepin iz Vojnika
Vojnik - Konec januarja je bilo v Avtohiši Čepin v Vojniku nadvse slovesno. Ob svoji 25-obletnici so odprli nov prostoren in moderno opremljen avtosalon in servis, kar je v teh recesijskih časih že kar pravi podvig. Obstoječo ponudbo vozil in motornih koles znamk Honda in Suzuki so obogatili še z blagovnimi znamkami vozil Marces Benz, Ford in Škoda.
Zaradi širitve dejavnosti (in posledično večjega obsega del) so v Avtohiši Čepin dodatno zaposlili več novih sodelavcev, do konca letošnjega leta pa bo delo pri njih dobilo še pet oseb.
■ Jure Beričnik
Velenjka - prvi evropski nakupovalni center, namenjen ženskam
Velenjski
nakupovalni center Veleja park ni spremenil le imena, ampak celotno strategijo, ki jo bodo dokončno udejanjili do konca poletja - Novi lastniki so Nemci, center pa vodi Avstrijec Wolfgang Tutsch
Mira Zakošek
Novi lastniki Velejaparka, po novem Velenjke, so napravili v sodelovanju z nemškim svetovalnim podjetjem Thomsen group Tgisc temeljito analizo slovenskih nakupovalnih navad in postavili povsem nov koncept tega nakupovalnega centra, v središču katerega bo ženska. Takoj ga bodo začeli urejati in ga do septembra tudi končali. To bo prvi nakupovalni center, ki bo pri nakupovanju prilagojen ženskim potrebam in željam. Center vodi Avstrijec Wolfgang Tutsch, ki je na četrtkovi novinarski konferen-
1,2 milijona obiskovalcev
Vodja centra Wolfgang Tut-sch je povedal, trgovski center, ki ima 35 trgovin, letno obišče 1,2 milijona obiskovalcev; koliko točno iztržijo, ni znano, saj posluje vsaka trgovina zase, ocenjujejo pa, da okoli 6,5 milijona evrov.
Nina Lemež, Wolfgang Tutsch, prevajelec in prof. Bernd Thomsen
Okoli 23 tisoč vozil se vsak dan pelje mimo Velenjke
ci povedal, da bo nakupovanje za ženske postalo edinstveno in inova-tivno. Ocenjujejo namreč, da tradicionalni nakupovalni centri ob vse večji konkurenci niso več tako zanimivi. Razviti nameravajo jasno podobo in se osredotočiti na žensko. Veliko pozornosti bodo namenili novi opremi, s katero bodo skušali ustvariti pridih domačnosti, tako da se bodo ženske v centru dobro počutile. Ponudbo bodo obogatili z
novimi trgovinami, nekoliko bodo spremenili vhod v center in seveda samo podobo centra, preuredili pa bodo tudi restavracijo. Še bolj se bodo povezali z okoljem, tako da bodo svoje delo ahko predstavili tukajšnji lokalni ustvarjalci z različnih področij.
Tudi parkirišče bo spremenjeno, ženskam bodo namenjena posebna parkirna mesta, pravijo pa, da bodo dobrodošli v centru tudi moški, ki
Dobrih 22 odstotkov slovenskih družin je enostarševskih
Slovenska družba je zelo posebna
Z raziskavo so ugotovili, da so Slovenci zelo posebni. Slovenke se od Evropejk razlikujejo predvsem po svoji samozavesti in močni vlogi v družbi.
pa bodo v centru, kjer bodo ženske doma, gostje. Njim, ki znajo odlično parkirati, bodo namenjena ožja parkirna mesta.
»Osnovni moto centra bo osrečiti žensko. Storili bodo vse, da se bodo ženske tu počutile domače, srečno in udobno. In takšnim ženskam moški zagotovo sledijo,« pravi Tursch.
■
Velenjčani zapravijo 27 milijonov v drugih okoljih
Spremembo centra so predstavili na prav posebni prireditvi, na kateri so bile gostje v glavnem ženske.
Slovenska družba je feminizirana
Med drugim so naredili tudi raziskavo o slogu življenja. V Avstriji ga moški zaznamujejo 79-odstotno, v Nemčiji 66-od-stotno, v Sloveniji pa le 19-od-stotno.
Računamo na vas
Prvo srečanje predstavnikov gospodarstva, podjetnikov in obrtnikov v občini Šmartno ob Paki - Najbližja skupna stična točka pri prostorskem načrtovanju
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 6. februarja -
Vodstvo Občine Šmartno ob Paki je prejšnjo sredo pripravilo v tamkajšnji dvorani Marof prvo srečanje predstavnikov gospodarstva, podjetnikov in obrtnikov v lokalni skupnosti. V občini ocenjujejo, da jih je nekaj več kot 100.
Župan Janko Kopušar je v nagovoru dejal, da je bilo razlogov za srečanje več. Predvsem so želeli gospodarstvenikom predstaviti letošnji
S prvega srečanja gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov, ki sta se ga med drugim udeležila tudi predstavnika Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje in Savinjsko-
šaleške gospodarske zbornice.
občinski proračun, jih seznaniti, kako in za kaj delijo proračunska sredstva, kakšne so možnosti za razvoj podjetništva v okolju, predvsem pa jim povedati, da se zavedajo njihovega pomena za razvoj lokalne skupnosti. »Nova vrednost se ustvarja v podjetjih, obrti, podjetništvu in zato je prav, da veste, da vas podpiramo in da smo vam po najboljših močeh pripravljeni tudi pomagati pri uresničevanju vaših ciljev. Pri poslovanju smo eni in drugi v podobnem položaju, vendar računamo na vas pri reševanju finančnih in razvojnih vprašanj.« Kot je še dejal, si želijo v prihodnje kakšnega novega delovnega mesta in zanimi-
vih programov.
Po Kopušaijevih besedah je v lokalni skupnosti kar nekaj možnosti za to. Obstajata dve območji, na katerih načrtujejo ureditev obrtno-podjetniške cone (v Šmartnem ob Paki pri tamkajšnji kmetijski trgovini ter v kamnolomu tufa v Gorenju). Praznih je tudi nekaj objektov, v katerih se je opravljala gospodarska dejavnost. Pri tem je izpostavil območje bivšega podjetja Vino ter sušilnico v Rečici ob Paki. Na voljo je še nekaj prostorov za opravljanje storitvene dejavnosti. Sicer pa je Kopušar ocenil, da imata lokalna skupnost in gospodarstvo najbližjo skupno stično točko pri prostor-
skem načrtovanju. »Potreba po širitvi prostora je velikokrat povezana s tržno priložnostjo, ki se pojavi na hitro. Pri tem vam želimo priti nasproti s hitrim odzivom in koordinirano akcijo.« Nekaj možnosti in podpore vidi še pri sodelovanju v regijski študijski shemi. V letošnjem občinskem proračunu so za gospodarstvo predvideli zelo malo sredstev, vendar predstavlja možnost za njegov razvoj tudi ureditev komunalne infrastrukture, v katero pa namerava letos in v naslednjih letih vložiti lokalna skupnost precej denarja.


IZOBRAŽEVANJE
Za zdaj brez omejitev
Na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje razpisali toliko prostih mest za prihodnje študijsko leto kot v enakem lanskem obdobju - Brez naklonjenosti gospodarstva v dolini veliko težje
Tatjana Podgoršek
Pred nedavnim je v elektronski obliki izšel razpis za vpis v visokošolske zavode za študijsko leto 2013/2014.
Na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje kakšnih omejitev vpisa za zdaj ne pričakujejo, saj je to - zagotavlja direktorica mag. Milena Pečovnik »... edina šola v državi, na kateri izvajamo študij naravoslovja.« Za prihodnje študijsko leto so razpisali toliko prostih mest za do-
Več o možnostih študija in pogojih za študijsko leto 2013/2014 bodo predstavili na informativnem dnevu jutri (v petek) ob 10. in 15. uri ter v soboto, 16. februarja, ob 10. uri.
diplomski študij varstva okolja in ekotehnologije kot v enakem lanskem obdobju: 50 za redni in prav toliko za izredni študij ter 30 vpisnih mest za podiplomski študij, ki so ga začeli izvajati oktobra lani. Kot pravi Pečovnikova, so se za enako število vpisnih mest odločili
kljub temu, da je bila lani šola ena od štirih v državi, ki je imela največji presežek kandidatov za vpis. Poleg 50 rednih mest za redni študij vpisujejo tudi 3 tuje študente. »Se je pa država odločila, da ne bo več tako radodarno plačevala študija v visokem šolstvu tistim, ki so že diplomirali (doslej so se lahko diplomanti vpisali v prvi letnik rednega študija), prav tako tudi ne tistim z vzporednega študija. Pri tem je omejitev. Imeli smo predvidena 2 taka študenta in ju letošnjo jesen ne bomo vpisali.«
Napovedi vlade o krčenju denarja za visokošolske programe za omenjeno visoko šolo niso nič novega. Po besedah Milene Pečovnik jim je ta že lani, tako kot drugim, zmanjšala finančna sredstva za približno 8 odstotkov. Lansko leto so kljub temu poravnali vse svoje obveznosti, sedaj se financirajo po
dvanajstinah. Za samo delovanje in plačevanje obveznosti v zvezi s pedagoškim delom denar za zdaj še zadošča. Zadošča pa zato, ker
Mag. Milena Pečovnik: »Brez raziskovalcev ni projektov, brez projektov pa ni možnosti za pridobitev denarja na razpisih.«
so majhna ekipa. Če bi zapolnili vsa delovna mesta, za katera menijo, da bi bila potrebna, bi beležili
Vpisna mesta prilagodili potrebam
Na Fakulteti za energetiko več vpisnih mest na visokošolskem in na univerzitetnem programu
Tatjana Podgoršek_
V nedavno objavljenem elektronskem razpisu za vpis za študijsko leto 2013/2014 je med visokošolskimi zavodi in fakultetami objavila svoje namere tudi Fakulteta za energetiko, ki ima sedež v Krškem, dislocirano enoto pa v Velenju. Za študij na visokošolskem programu prve stopnje je predvidela 80 vpisnih mest za redni, 20 za izredni in 40 mest za študij na univerzitetnem študiju prve bolonjske stopnje. Na drugi bolonjski stopnji pa je razpisala 40 prostih mest za redni in prav toliko za izredni študij.
Vlada RS je sprejela 880 vpisnih mest manj, kot so jih predlagale za prihodnje študijsko leto univerze, ministrstvo za šolstvo je zahtevalo od fakultet za 20 odstotkov manjši vpis v družboslovju in humanistiko. So na Fakulteti za energetiko upoštevali navodila? Po zagotovilih njenega dekana, izrednega profesorja dr. Bojana Štumbergerja, ki je prevzel vodenje fakultete po dr. Andreju Predinu sredi lanskega decembra, so število vpisnih mest prilagodili potrebam. Na visokošolskem študiju so v primerjavi s tekočim študijskim letom
Izr. prof. dr. Bojan Stumberger: »Za izvedbo rednih študijskih programov nam manjka do 200-300 tisoč evrov.«
Fakulteta s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju ima sicer v svojem petem študijskem letu (študij se je pričel v študijskem letu 2008/ 09) na redni študij v prvi in drugi bolonj-ski stopnji vpisanih 285 študentov, na doktorskem študiju, ki je bil potrjen v šolskem letu 2011/ 12, pa devet študentov. Doslej je na njej diplomiralo 75 študentov na dodiplomskem in 23 na podiplomskem študiju.
število mest povečali za 10, na univerzitetnem pa jih za toliko mest zmanjšali. Na vprašanje, ali bodo lahko zapolnili vsa razpisana mesta, je Štumberger odgovoril: »Glede na izkušnje tekočega študijskega leta smo na visokošolskem programu presegli število razpisanih mest, na
univerzitetnem pa imamo zasedenih nekaj več kot 50 odstotkov razpisanih prostih mest.«
Če ni bojazni, da bi bilo študentov vsaj na visokošolskem študijskem programu premalo, pa je ta večja glede financiranja. Država namreč zmanjšuje sredstva za izobraževanje, študij in tudi samo delovanje fakultete nista poceni, obe njeni začetni so-financerki - Mestna občina Velenje in Občina Krško - pa sta se iz sistema financiranja dokončno izločili. Štumberger priznava, da jih pri zagotavljanju potrebnega denarja res čaka veliko dela. »Fakulteti je odmerjena višina denarja po določenem ključu znotraj vsote, ki jo Univerzi v Mariboru nameni država. Glede na realizacijo plana preteklega leta in programa za študijsko leto 2012/2013 ocenjujemo, da nam za opravljanje javne službe, torej za izvajanje rednih študijskih programov, manjka od 200 do 300 tisoč evrov. Primanjkljaj bomo poskušali pridobiti z izvajanjem tržnih projektov, nekaj z evropskimi projekti, očitno pa bomo morali krčiti obseg izvajanja programa. Krčenje pomeni manj obveznosti za predavatelje in več samostojnega dela za študente.«
Štumberger je zatrdil, da imajo tudi evropsko potrjene projekte, vendar morajo zanje pred začetkom izvedbe zagotoviti potreben denar, na povračilo upravičenih stroškov pa je potrebno čakati tudi do 18 mesecev.
Za študijsko leto 2013/2014 so razpisali 50 mest za redni in prav toliko za izredni študij ter 30 vpisnih mest za podiplomski študij, ki so ga začeli izvajati oktobra lani.
velik primanjkljaj. »Primanjkljaj pa bi nastal tudi zaradi krize, če ne bi bilo gospodarstvo doline tako naklonjeno šoli. Našim študentom namreč omogoča praktično usposabljanje. Tako ti že opravljajo določene naloge zanj. Gospodarstvo nam je doniralo tudi opremo, s katero smo opremili nove prostore v večnamenskem pedagoškem objektu Gaudeamus.«
Se pa zaradi manj denarja Pečov-nikova boji večjih težav v raziskovalni dejavnosti. Sicer imajo registrirano svoji raziskovalno skupino in enega raziskovalca, »vendar če nimaš dovolj raziskovalnih točk, ne moreš dobiti projektov. Če pa nimaš teh, ne moreč zaposliti več raziskovalcev, ker nimaš od kod vzeti denarja.« Na srečo sodelujejo v večjem raziskovalnem projektu v okviru regijskega razvojnega centra Energija, katerega cilj so produkti iz biomase. Prihodnje leto pričakujejo prve rezultate. Poleg tega kandidirajo z več projekti na evropskih in državnih razpisih. Upajo, da bolj uspešno kot so s projektom kreativna jedra, iz katerega so nameravali črpati denar za dokončno ureditev laboratorija ter za pospešeno raziskovalno dejavnost, a so izpadli.
Vsak četrtek vaš!
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE TITOV TRG 2, 3320 VELENJE TEL: 03 898 54 50 info@lu-velenie.si www.lu-velenje.si
JK
INFORMATIVNI DAN
na Ljudski univerzi Velenje
15. in 16. februar 2013
Osnovna šola za odrasle Srednješolsko izobraževanje Nacionalne poklicne
kvalifikacije Študijski programi
Več informacij na
www.lu-velenje.si
Četrtek, 14.02.2013 ob 18.00 uri
Velejapark ima valentinovo darilo za vse zaljubljene -odlično zabavo z Modrijani! Drage dame, čaka vas presenečenje.
velejapark

DOMA IN NA TUJEM
M
»siH:as
14. februarja 2013
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 6. februarja
Vlada se ni dala motiti. Ob napovedanih shodih je razmišljala o reformi trga dela, in sicer tako, da so v predlogih ožili krog zaposlenih za določen čas, upravičenih do odpravnine. Delodajalci so tovrstnim odpravninam še vedno v celoti nasprotovali.
Tudi kadrovanje se je nadaljevalo. V Državni zbor se je tako vrnil poslanec SDS Žnidar, kar pomeni, da je morala dan za tem poslanske klopi zapustiti Alenka Koren Gomboc.
Nadzorni svet Soda je na izredni seji odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča ter oba člana uprave Matjaža Jauka in Kreša Pavriča.
Vlada je naredila tudi naslednji korak k ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga - sestavila je klasifikacijo naložb, po kateri se bodo te prenesle na holding.
sprejemljivo rešitev, so hrvaški mediji dogovor pozdravili. A poudarili, da bodo potrebna še dodatna prizadevanja, da bo Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo.
V Bruslju se je pričel vrh EU. Tema: dogovor o proračunu za obdobje 2014-2020.
Petek, 8. februarja
Na dela prosti dan smo zaznamovali slovenski kulturni praznik. Nekaj ljudi je obiskalo Vrbo, nekaj Kranj, mnogo pa se jih je udeležilo kulturnih prireditev drugod
Upravno sodišče je zavrnilo zahtevo premierja Janeza
Janše po zadržanju poročila protikorupcijske komisije.
V javnosti pa je najbolj odmevala odločitev upravnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše po zadržanju poročila protikorupcijske komisije. Pričakovano je Janšev odvetnik napovedal pritožbo.
Na spletu se je pojavilo e-pismo, ki naj bi razkrivalo, da vodstvo novomeškega odbora SDS svojim članom naroča, naj na napovedani shod Zbora za republiko vsak pripelje vsaj še tri ljudi.
Državljanska lista je v parlamentarni postopek vložila predloge sprememb sedmih zakonov, s katerimi želijo »dvigniti standarde politične kulture«.
Predsednik Borut Pahor je obiskal Dunaj. V pogovoru s tamkajšnjimi veljaki je zagotovil, da bo Slovenija prebrodila vladno krizo.
Bližino Salomonovih otokov je stresel silovit potres z magnitudo 8 in sprožil manjši cunami, ki je prizadel osamljeno otočje v Tihem
Četrtek, 7. februarja
Poslanci so s 45 glasovi za in 32 proti sprejeli zakon o organiziranosti in delu v policiji.
Predsedniki strank t. i. sredinskega trojčka so prvič po izstopu iz koalicije skupaj iskali možnosti za oblikovanje nove, t. i. projektne vlade.
V Ljubljani se je zgodil Protesti-val, na katerem so ustvarjalci s kulturnim programom izražali svoje nestrinjanje z aktualnim stanjem v družbi.
Po tem, ko so se v sredo na Oto-čcu sestali zunanja ministra Karl Erjavec in Vesna Pusič ter finančna strokovnjaka obeh držav France Arhar in Zdravko Rogič in povedali, da jim je uspelo najti obojestransko
Dan spomina na Franceta Prešerna je minil v znamenju shodov.
po državi.
Veliko jih je obiskalo pripravljene shode. Na dopoldanskem Zboru za Republiko se je tako zbralo okoli devet tisoč podpornikov trenutne vlade premierja Janše. Ta je zbrane nagovoril iz Bruslja in s svojim govorom močno zbodel - posebej tiste, ki jih na shodu ni bilo.
Popoldne pa se je na 3. vseslovenski vstaji zbralo preko 20 tisoč ljudi. Dogajanje je načeloma potekalo mirno.
Istega dne je premier v Bruslju dejal, da se nakazuje rešitev za LB, »vendar je koncept še v grobi fazi«.
Voditeljem članic EU pa je po več kot 24-urnih pogajanjih v drugem poskusu uspelo doseči dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020. Slovenija je svoja sredstva povečala.
Zadovoljni smo bili tudi z izidom ženske tekme v superkombinaciji na svetovnem prvenstvu. Tina Maze je namreč osvojila srebrno medaljo.
Športno navdušenje so v deželo vlili tudi hokejisti, ki so se uvrstili na olimpijske igre.
Na severu Nigerije so napadalci na motorjih ubili devet zdravstvenih delavcev, ki so izvajali cepljenje proti otroški paralizi.
Sobota, 9. februarja
Znova je bil športni dan. Skakalci so dosegli vnovično ekipno zmago, Jakov Fak pa je na svetovnem prvenstvu v biatlonu zasedel tretje
Bronasto medaljo si je prislužil Jakov Fak.
V Bruslju se je začela razprava o prihajajočem proračunu unije.
mesto in tako prejel bron.
Tega dne je bilo sicer predvsem govora o razdvojenosti Slovenije, o čemer so pričale podobe prejšnjega dne. Tudi tuji mediji so poročali o dogajanju pri nas ter pisali, da je več ljudi proti vladi kot zanjo.
Vrstili so se tudi odzivi na besede premierja Janše. Glasni so bili v Društvu novinarjev Slovenije, kjer so zapisali, da je Janševo verbalno poniževanje novinarjev, ki so kritični do vlade, »skregano z vsako logiko«.
3

Nekateri so znova razmišljali vnaprej. Karl Erjavec je tako dejal, da bi bil za DeSUS sprejemljiv vsak mandatar, ki bi imel veščine za vodenje projektne vlade. »Kot mandatarja vidim nekoga, ki se spozna na finance in bančni sektor,« je še namignil.
Severovzhod ZDA se je spopadal s snežnim neurjem. Močan veter je pihal s sunki do 120 kilometrov na uro, zapadlo je okoli pol metra snega.
Potem ko je pred dnevi ostala brez doktorata, ki ji ga je düsseldorf-ska univerza odvzela zaradi napačnega navajanja virov pred 33 leti, je nemška ministrica za izobraževanje Annete Schavan odstopila.
Španski premier pa po obtožbah o nezakonitih prejemkih ni odstopil - je pa objavil svoje davčne napovedi.
Nedelja, 10. februarja
Na ministrstvu za zunanje zadeve so pripravili in natisnili slovensko pravno argumentacijo za arbitražo o meji s Hrvaško.
Sicer pa so nas mediji spominjali, da mineva leto dni, odkar imamo trenutno vlada. Ta je mejnik dočakala močno okrnjena, saj sta jo zaradi poročila protikorupcijske komisije že zapustila dva koalicija partnerja, tretji pa odhaja konec meseca.
Delo vlade so ocenili tudi v ZSSS. Izvršni sekretar Goran Lukič je dejal, da je bila v tem letu v imenu fiskalnih ciljev žrtvovana ekonomska in socialna slika države.
Franc Bogovič je medijem namignil, da nastajajo obrisi koalicije, ki se je napovedovala takoj po zadnjih volitvah.
Razvnel se je škandal s konjskim mesom, ki so ga našli v izdelkih, ki so bili označeni kot 100-odstotno goveji. V dogajanje naj bi bili vpleteni francoski dobavitelji, pozornost pa se usmerja tudi v Romunijo.
Nekdanji izraelski zunanji minister Avigdor Lieberman je dejal, da spora s Palestinci nikoli ne bo
na shodu Zbora za republiko. Tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je opozorila, da vsebuje elemente spodbujanja sovraštva in nestrpnosti do vseh, ki se z njegovo politično usmeritvijo ne strinjajo.
Nekdanja koalicija pa je že gledala naprej. Mediji so tako izbrskali podatek, da naj bi bil glavni kandidat strank PS, DeSUS, DL in SLS za morebitnega mandatarja projektne vlade pravnik Miro Cerar. A ostala je ovira: Jankovič je dejal, da ne bo izpolnil zahteve trojčka in odstopil, saj se je po njegovem iz državne politike že umaknil.
Najbolj presenetljiva vest dne je prišla iz Vatikana. Papež Benedikt XVI. je sporočil, da se bo 28. februarja ob 20. uri umaknil kot poglavar
Papež Benedikt XVI. zaključuje svoje delo.
Rimskokatoliške cerkve. Dejal je, da zaradi zdravstvenih težav nima več moči, da bi še naprej opravljal tako zahtevno in odgovorno funkcijo, ter dodal, da je to odločitev sprejel popolnoma sam in svobodno.
Torek, 12. februarja
Osrednja tema dneva je bil nesporno sneg. Premnogi so imeli težave na cestiščih, promet za tovornjake je bil kar nekaj časa prepovedan, kar je povzročilo dolge kolone tovornih vozil na odstavnih pasovih, ostali pa so se spopadali s kidanjem - ponekod je zapadel tudi meter novega snega. Politikov to ni zmotilo. Predsednik SD Igor Lukšič je napovedal, da nameravajo v stranki vložiti interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Žigo Turka.
Po Evropi je odmeval škandal z mesom, ki naj bi bilo samo goveje, pa ni.
mogoče zares rešiti. Kot je dodal, zato zagovarja dolgotrajen začasni sporazum.
Ponedeljek, 11. februarja
Socialni partnerji so se še zadnjič pred sejo matičnega odbora pogajali o dopolnilih k reformi trga dela. Vznejevoljeni so odšli tako sindikati kot delodajalci.
Precej nejevolje je še vedno odmevalo zaradi govora Janeza Janše
Pred vrati nas je znova čakala pošiljka snega.
Ostali so razmišljali o novi koaliciji. Gregor Virant, PS in DeSUS so se strinjali, da bi bil na mestu mandatarja odličen Miro Cerar, v SLS pa so sporočili, da se umikajo v opozicijo.
Francoski parlament je potrdil nov družinski zakonik, ki omogoča poroke istospolnih parov in posvojitve s strani istospolnih staršev.
V Severni Koreji so uspešno izvedli podzemni jedrski poskus, pri tem pa sporočili, da so uporabili manjšo in lažjo jedrsko bombo z večjo eksplozivno močjo, ki naj ne bi imela nobenega negativnega vpliva na okolico. Ker pa je Mednarodna agencija za nadzor jedrskih dejavnosti sporočila, da je ob poskusu zaznala potresni sunek z magnitudo 4,9, je mednarodna skupnost zagrozila z novimi sankcijami.
žabjor
perspektiva
Kaja Avberšek
Odpraviti se spat, z veseljem, zaradi sanj. Pred sanjami prebrati polovico knjige. (Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!) Spati pod pernico, oblečeno v temno modro preobleko, gosto posejano z gozdnimi rožicami. Prebuditi se, vreči noge k višku. Dvigniti roleto, razveseliti se tanke snežne odeje na parkirišču, tankih sneženih streh na parkiranih avtomobilih. Odpreti okno na stežaj. Sprati si nočni obraz. Obleči si deško bombažno trenirko z niške tržnice, s patentom pri gležnjih, z dvema modrima in eno rdečo zvezdico. Zaliti temnovijolično kosmato afriško vijolico v rdečem kroglastem lončku. Zaliti avokadovec, poravnati roza papirnati dežniček vrh bambusne paličice, na katero se tenko avokadovčevo steblo naslanja. Zaliti Vijoleto, rastlino z nenavadnimi vijolično-zelenimi listi, ki se skrivenčeno obračajo proti svetlobi. Opaziti droben cvetek, ki seje rodil ponoči, nasmehniti se. Splezati na pisalno-risalno mizo preko nepredvidljivega stola na kolesih, zaliti kodrasto praprot. Zagledati detlja, zibajočega se na veji drevesa pred parkom hrvaškega veleposlaništva. Vprašati se, zakaj posedovati takšen park (in takšno vilo!) in ga puščati praznega. Zaliti palmo na velikem zvočniku, povezanem z gramofonom. Prižgati gramofon, spustiti gramofonsko iglo na ploščo z naslovom Romantična muzika za klavir. V kozarec naliti domač kefir. Odrezati si par rezin ajdovega kruha z orehi. Na eno namazati domače arašidovo maslo, nanj položiti domače kislo zelje. Na drugo namazati angleško limonino marmelado, nanjo položiti pikanten sir z Azorskih otokov. Zmišljevati si čudne namazne kombinacije. Skuhati kavo s koščkom cimetovega lubja, v filigransko tolčeni sarajevski džezvi. Pustiti, da se dvigne samo enkrat, počakati, da se usedlina posede. Nekajkrat z džezvo nežno zaokrožiti, da kavina pena postane skoraj bela. Zviti si cigareto s tobakom iz zavitka s slovnično napako. Naliti kavo v skodelico iz babičinega seta za petdeseto obletnico poroke. Srkati kavo, vanjo pomakati babičine orehove metrske kekse. Opazovati cigaretni dim, kako serpentinasto riše v zrak in se razblinja. Po izpraznjenju skodelice, v primeru obiska določene prijateljice, skodelico obrniti na krožniček in malo počakati. Prav po čarovniško iz usedline prebirati podobice - živali, ki plešejo, gozdna bitja, ki se skrivnostno nasmihajo... Za pomivanje posode pogreti malo vode, ker stari plinski peči ni več zaupati. Dati prat perilo z detergentom, ki se pretvarja, da diši po japonskem vrtu, in mehčalcem, ki obljublja vonj po širnih poletnih poljanah. Uporabiti osem beljakov, ki so ostali po peki slastne portugalske kremaste slaščice, za jabolčne poljubčke. Dati jih sušiti na petdeset stopinj za naslednjih osem ur. Ukvarjati se z elektronsko pošto, ukvarjati se z ovitkom knjige, ki ima iziti na Danskem. Cečkati s svinčnikom, barvati s flomastri, izpisovati s tušem neblago zveneče danske besede. Zlagati podobe, barve in besede v všečne konstrukcije. Potovati in se hkrati ne premikati, vsaj zaenkrat. Zaslišati pisk pralnega stroja, obesiti perilo na zasteknjen balkon, greje ga nežno zimsko sonce. Obuti si snežke, zaviti se v šal. Iz nabiralnika izvleči dve razglednici, poslani z Balija, skoraj istočasno, od dveh dragih oseb, ki se najbrž ne bosta nikoli spoznali. Zaškripati v sneg. Ubrati daljšo pot čez grad namesto krajše poti ob cesti. Pozdraviti ljudi, ki se včasih temu čudijo. Sestankovati s sodelavci - prijatelji, konstruktivno. Razveseliti se kolegove kravate v znak spoštovanja slavnostne priložnosti. Objeti se. Francosko penino naliti v zibajoče se kozarce, podarjene za lepo okroglo obletnico. Nazdraviti in grizljati pečene črne olive, rdeče papričice, polnjene z mehkim kozjim sirom, pečene kroglice s chedarjem in pikantno vojvodinsko papriko, pečene kroglice z ementalcem in koprcem. Odškripati proti domu. Zreti v snežinke, ki se pod svetlobo uličnih luči spreminjajo v pobliskujoče se kristalčke neprecenljive vrednosti. V izložbi ljubega antikvariata zagledati še ljubšo, staro Svetlanino Pekarno Miš Maš. Snežke postaviti k radiatorju. Likati na majhni prenosti likalni mizi v kuhinji. Popevati si "... ako momci neče milom, ženiti jih treba silom ..." in se veseliti naslednjega dne, grške večerje, vnovčenja loto srečke za dva evra, hribolazenja in dihanja, prižemanja k toplemu človeku. Mikrosvet je lep. Poskrbimo, da tak tudi ostane.
n

POGOVOR, REPORTAŽA
Če priznaš, dobiš manj
Nikoli doslej toliko kazenskih ovadb kot lani - Z njimi se spoprijemata le dva okrožna državna tožilca, ki se udeležujeta tudi glavnih obravnav
Milena Krstič - Planinc
Lani je bilo v zunanji oddelek Okrožnega državnega tožilstva Celje v Velenju vloženih 861 kazenskih ovadb, od tega iz okrajne pristojnosti, kjer je predpisana kazen do treh let zapora, 644 in iz okrožne, kjer je predpisana kazen do petih let in več zapora, 217. Tukajšnje okrožno tožilstvo v zadnjih tridesetih letih tolikšnega števila kazenskih ovadb še ni prejelo, pravi Darko Oprešnik, vodja zunanjega oddelka, ki med razlogi za porast na prvem mestu omenja spremembo kazenske zakonodaje. Leta 2008 je začel veljati nov Kazenski zakonik, po katerem so nekatera kazniva dejanja, ki so bila prej v okrajni pristojnosti, prešla pod okrožno.
Kako se to odraža?
»S področja kaznivega dejanja nasilje v družini smo lani prejeli kar 80 zadev, s področja ogrožanja varnosti, denimo, 62.«
Ničelna toleranca do nasilja v družini ni
mrtva črka na papirju?
»Najprej se s primeri nasilja v družini sreča center za socialno delo, ki mora ob najmanjši zaznavi suma - pri čemer ni pomembno, ali je to nad partnerjem, otroki ali drugim družinskim članom - o tem seznaniti policijo. Ta v okviru predkazenskega postopka po uradni dolžnosti začne zbirati obvestila in temu primerno je število kazenskih ovadb na tožilstvu.«
Vse večje gospodarskega kriminala.
»Občuten je porast kaznivih dejanj poslovne goljufije - lani smo prejeli 32 kazenskih ovadb. Predvsem gre za primere, ko podjetniki sklenejo določen posel in se zavežejo k plačilu storitev, do tega pa ne pride. Ko oškodovanci ne vidijo druge poti, kako priti do plačila, podajo kazenske ovadbe. Deloma je porast zadev s področja gospodarske kriminalitete povezan z razmerami, ko podizvajalci ne dobijo plačila za delo, in
zaradi plačilne nediscipline med gospodarskimi subjekti.« Odmeven primer je Vegrad, govori se o TEŠ-u?
»V primeru Vegrada gre za zapletena vprašanja organiziranega gospodarskega kriminala, s čimer se ukvarja specializirano državno tožilstvo v Ljubljani. Kolikor mi je znano, določeni postopki zoper določene odgovorne osebe v tem primeru na sodiščih že potekajo.
Na tukajšnjem tožilstvu so bile vložene posamične ovadbe v primeru TEŠ, a gre v primerjavi z ostalimi zadevami v teh primerih bolj za bagatelo. Vse je še v predkazen-skem postopku, tako da konkretnejših informacij ne morem dati.«
Kazniva dejanja velikih tatvin
Tega je vse več. Značilno pa je, da storilci za pridobitev tujega premoženja uporabljajo različne oblike nasilnega vstopanja v zaprte prostore, tudi čas izvršitve kaznivega dejanja je kratek. To je novo? »Pogosto gre za večje število storilcev, ki so sposobni celo v nekaj urah izvršiti večje število kaznivih dejanj. Zoper nekatere od teh storilcev je bil odrejen pripor in nekatere zadeve so se na okrožnem sodišču že končale z obsodilno sodbo, nekateri so dobili zaporne kazni daljše od enega leta.«
Ne dogaja pa se to samo tukaj? »Ne. Storilci so večinoma povratniki, ki so v preteklosti že izvršili podobna kazniva dejanja. Vstopanja v tuje prostore so res nasilna. Storilci vstopajo celo v stanovanjske prostore v blokovskih naseljih, izkoristijo odsotnost oškodovancev. Potrebujejo le uro ali dve, da odtujijo stvari precejšnje vrednosti. Na udaru so tudi stanovanjske hiše, pa tudi večji objekti. Tak primer je lanski vlom v Lidl, kjer sta bila na delu dva storilca. Ali pa primer objekta Vegrad v stečaju, kjer je za-
gotovljeno le minimalno varovanje. Pri tem beležimo večje število vlomov. Storilci odnašajo, kar je uporabnega, orodje opremo ... «
Priznanje v zameno za milejšo kazen
Lani maja so v zakonu o kazenskem postopku začele veljati nekatere spremembe. Med drugim tiste, ki se nanašajo na potek glavnih obravnav. Velikanska novost je tako
Storilci nasilno vstopajo celo v stanovanja v blokovskih naseljih
Darko Oprešnik: »Uravnoteženje javnih financ je poseglo tudi v pravosodje.«
imenovano priznanje krivde v zameno za milejšo kazen, kar smo doslej gledali v ameriških filmih.
»Po pravnomočnosti obtožnice predsednik senata, ki je prejel zadevo v reševanje, razpiše tako imenovani predobravnavni narok, v katerem ima obtoženi možnost, da se izjavi o krivdi. Če krivdo prizna, v nadaljevanju steče samo še narok o izreku kazenske sankcije.
S tem se obtoženi izogne dolgotrajnosti sodnega postopka, s priznanjem krivde se zmanjšajo tudi stroški postopka.« Predobravnavni narok je na okrožnem sodišču obvezen, kaj pa na okrajnem? »Obvezen ni, vidim pa, da ga tudi sodniki na okrajnem sodišču radi uporabijo. Tudi zato, da se skrajšajo postopki.« Izkušnje?
»Od vseh predobravnavnih narokov, ki so se od lanskega maja končali na celjskem okrožnem sodišču, se je v okoli 40 odstotkih postopek začel in končal s tem narokom in obsodilno sodbo. Zadeva se je očitno prijela.«
Kadar gre za odmevne medijske primere, gre ta institut na roke obtoženim. »Zadevo rešijo na enem naroku in se tako izognejo pritisku javnosti. So pa tudi ti naroki javni, seveda.« Se torej lahko nekdo s priznanjem krivde odkupi?
»Ni ravno tako enostavno. V zvezi s tem imamo posebna navodila, do katere meje lahko znižamo kazen. Če je za neko kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora in če vemo, da storilec za tako kaznivo dejanje lahko pričakuje zaporno kazen, potem ne moremo razmišljati o pogojni kazni. V tem primeru se zaporna kazen nekoliko zniža, še vedno pa ostane zaporna.«
Uravnoteženje javnih financ poseglo tudi v pravosodje
Kadri? Vas je na zunanjem oddelku dovolj?
»Do konca leta 2010 so bili tukaj zaposleni trije okrožni državni tožilci, zdaj tožilsko delo opravljava samo dva, ki nama je bila v pomoč dodeljena višja pravosodna svetovalka. Novih ljudi ne moremo zaposlovati.« In to zdaj, ko pravite, da se je število kaznivih dejanj občutno povečalo? Rešujete zadeve v predpisanih rokih? »Zelo težko. Državnotožilska odločitev mora biti sprejeta v roku 120 dni od prejema kazenske ovadbe, dogaja se, da določene zadeve ostajajo nerešene tudi več kot 120 dni. » Udeležujete se tudi obravnav? »Na okrajnem in okrožnem sodišču. Vsaj tri do štirikrat na teden sva na obravnavah. Potem si lahko mislite. Ne dogaja pa se to samo tukaj. Vodja Okrožnega državnega
tožilstva v Celju je pred kratkim seznanil vrhovno državno tožilstvo, da se glede na razpisane zadeve na sodiščih in glede na manjše število tožilcev dogaja, da zadev ne moremo več reševati v rokih, ki so za to predpisani. V pomoč nam prihaja okrožni državni tožilec iz Slovenj Gradca, ki se enkrat na teden udeležuje obravnav, ki so razpisane v Velenju, občasno prihaja tudi iz Celja. A to so kratkoročne rešitve. Problem je sistemski in upam, da se bo čim prej rešil.«
Grozijo tudi tožilcem
Nekateri težko razumejo ali pa jemljejo preveč osebno, da državni tožilci opravljate le svoje delo, da nimate nič proti posameznikom. Vam kdaj grozijo?
»Lani je bila zaradi groženj, te so bile hude, zoper storilca podana kazenska ovadba. Odrejen je bil pripor, storilcu pa izrečena zaporna kazen. Imeli pa smo še primer grožnje, celo z bombo. Tudi ta primer smo prijavili policiji, zato ustrezen postopek že teče. Ampak saj imate v hiši varnostnika? »V hiši imamo varnostnika, a v konkretnem primeru so bile grožnje izrečene ustno. Nihče ti ne zagotavlja varnosti na ulici. Živimo v majhnem mestu, vsi vedo, s čim se ukvarjaš, kakšno je tvoje delo, kakšna je tvoja vloga v postopku, posamezni storilci kaznivih dejanj vedo tudi, da je od dela državnega tožilca v veliki meri odvisno, kakšen bo končni izid kazenskega postopka. Od tožilca je odvisno, ali bo obtožni akt vložil, bo odstopil od pregona in storilci kaznivih dejanj prav dobro vedo, na koga morajo pritisniti v takih primerih.«
Lukenda porušila razmerja
Leta 2007 je ministrstvo za pravosodje poskušalo odpraviti sodne zaostanke na sodišču s povečanjem števila kazenskih sodnikov. Če je pred izvajanjem projekta Lukenda na enega državnega tožilca »prišlo« 0,70 do 0,75 kazenskega sodnika, je sedaj to 1,30 oziroma 1,40. Zaradi tako porušenega razmerja so se začele velike težave z zagotavljanjem udeležb državnih tožilcev na glavnih obravnavah.
■
Kje sta razum in skrb za bolnike?
Po več kot 10 letih (ne)dogovarjanj še ni znano, kje bo enota nujne medicinske pomoči
Tatjana Podgoršek
V zadnjem času skorajda ne minejo seje kolegija županov 7 občin Zgornje Savinjske doline, na katerih ne bi obravnavali težav tamkajšnjega javnega zdravstva. Bolj kot pomanjkanje zdravnikov in slabi poslovni rezultati javnega zdravstvenega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje je že nekaj časa v ospredju nujna medinska pomoč (NMP). Čeprav se ustanoviteljice omenjenega zavoda dogovarjajo, usklajujejo zadeve že več kot 10 let, stališč v zvezi s prostori za NMP in s tem zagotavljanje pogojev za njeno delovanje občini Nazarje in Mozirje kot glavni »akterki« v zgodbi še nista zbližali. Javni zdravstveni zavod pa tako še naprej krši Pravilnik o nujni medicinski pomoči, bolniki pa ...
Na dveh lokacijah
Po pravilniku mora NMP s statusom B, kot ga ima zgornjesavinjska, delovati 24 ur na enem mestu. To pomeni, da naj bi bila ekipa podnevi in ponoči skupaj na eni lokaciji. Ponoči in ob vikendih se to dogaja, saj zdravniki dežurajo v Mozirju, podnevi pa je zadeva urejena pre-
cej drugače. Del ekipe je namreč pogosto na lokaciji v Nazarjah. Zato prihaja do drobljenja opreme in kadrov, pa tudi odzivni čas ekipe NMP se zaradi tega podaljša. Ker v občini Mozirje v preteklosti niso našli možnosti za širitev prostorov, je vodstvo javnega zavoda skupaj z občino Nazarje pred leti oblikovalo idejo o izgradnji prizidka k tamkajšnji zdravstveni postaji. Tu že deluje pet ambulant, tudi nekaj specialističnih, fizioterapija, tu so tudi skupne službe javnega zdravstvenega zavoda. Občina Nazarje je zaradi predvidene izgradnje prizidka k obstoječi zdravstveni postaji sprejela občinski prostorski načrt, naročila izdelavo idejne zasnove za prizidek, zemljišča zanj pa še ni odkupila. Denar za izgradnjo 1,5 milijona vredne naložbe je želela pridobiti iz javnih razpisov, vendar zaradi sedeža javnega zavoda to ni bilo mogoče.
Zastoj pri ureditvi NMP vmes vzelo pod drobnogled ministrstvo za zdravje in v letih 2010 in 2011 opravilo dva nadzora. V obeh je ugotovilo veliko organizacijsko pomanjkljivost, ki zmanjšuje kakovost zdravstvene obravnave za občane. Zahtevalo je nujno ukrepanje ozi-
Ministrstvo in stroka menita, da bi najlažje izpolnili pogoje za nujno medicinsko pomoč z izgradnjo prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah. V Mozirju mislijo drugače.
roma takojšnjo ureditev standardov za NMP po pravilniku, sicer bo ta izgubila status B in dobila status A, kar med drugim pomeni 150 tisoč evrov manj prihodkov za javni zavod in tudi obvezen nakup osebnih urgentnih vozil s popolno opremo za vsako reševalno postajo. Ob pozivu bi šla na teren zdravnik in me-dinska sestra iz ene od ambulant, rešilec pa bi po bolnika prihajal iz Velenja.
Vprašanje je denar
Zadevo in še nekatera druga odprta vprašanja, povezana z zdravstvom, naj bi poskušale ustanoviteljice javnega zavoda - občine v Zgornji Savinjski dolini - urediti z novim odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Ta odlok so lani v prvem branju potrdile vse občine, razen mozirske. Ko naj bi mo-zirski svetniki načeloma le pristali na prenos sedeža v Nazarje, se je za-
pletlo pri sofinanciranju izgradnje prizidka v Nazarjah. Menda je bil to le izgovor, da bi ohranili sedež zavoda v Mozirju.
Zakaj zgolj Nazarje?
»Stroka in ministrstvo sta potrdila, da je izgradnja prizidka v Nazarjah optimalna rešitev. Vsi se moramo čutiti odgovorne za zdravje občanov, vsi nositi tudi stroške za to in ne le naša lokalna skupnost. Doslej smo sami vlagali v zdravstveno postajo, prizidka nismo sposobni zgraditi sami, drugih virov financiranja pa ni. Naša občina se je vključila v več skupnih projektov in povsod sodelujemo s svojim deležem. Zakaj bi morali zdravstveni dom, ki je pomemben za vse, plačevati samo v Nazarjah? Skupaj bo treba stopiti, sicer bomo vsi na slabšem,« nam je dejala nazarska županja Majda Pod-križnik in dodala, da jih na ministrstvu niso pripravljeni čakati dalj časa. Njo pa je tudi strah padca zdravstvenega standarda. »Predlog Mo-zirjanov zadeve, ki je nevzdržna in jo je treba čim prej urediti, ne reši,« še ugotavlja Podkrižnikova.
Čakajo na odgovor
Po besedah župana Občine Mozirje Ivana Suhoveršnika pa je še
vse nedorečeno, na njihov predlog, ki so ga predstavili na ministrstvu, pa ni bilo pripomb. »Ne bi rad povzročil slabe volje. Povem lahko le, da se bomo odločali na osnovi odgovora, ki ga pričakujemo od pristojnega ministrstva. To nam ga je
obljubilo kmalu, a so od tega pretekli že štirje tedni. Nikakor ne pristajamo na to, da bi morali toliko vložiti v izgradnjo prizidka, kot načrtujejo v Nazarjah. V občini Mozirje rešujemo prostorsko stisko tukajšnje osrednje knjižnice, ki v svojo dejavnost vključuje celotno dolino, pa mi še na misel ne pride, da bi za to obremenjevali druge občine,« je še dejal Suhoveršnik.
Butale
»Butale je za vse to mil izraz. Zadeva se je spolitizirala. V Mozirju doslej ni bilo pripravljenosti za rešitev težave. Denarja nimajo, in namesto da bi razmišljali, kako bi zadevo zapeljali v dobro vseh, blokirajo edino logično stvar - izgradnjo prizidka v Nazarjah,« meni Bojan Leskovšek, vodja enote nujne medicinske pomoči v Zgornji Savinjski dolini.
Neodgovorno!
»To je nedopustno in neodgovorno, sploh za tistega, ki zaradi poškodbe ali zato, ker je življenjsko ogrožen, nujno potrebuje zdravniško pomoč,« menijo na ministrstvu za zdravje in dodajajo, da pričakujejo odpravo nepravilnosti v najkrajšem možnem času.
Po njihovem mnenju bi pogojem za delo NMP najlažje zadostili v zdravstveni postaji Nazarje.
Zanimivo. Na zadnjem kolegiju pred mesecem dni so župani soglašali, da se pri odločanju o lokaciji postaje NMP upošteva stroka.
14. februarja 2013
družba »»Has 8 -
Bo potrebno koga postaviti pred vrata?
V Domu za varstvo odraslih Velenje se po uvedbi nove socialne zakonodaje srečujejo z vedno večjim številom neplačnikov domske oskrbe - Kar nekaj primerov odhodov - Zimzelen v Topolšici bolj poln kot pred krizo
Tatjana Podgoršek
Kriza in vpliv nove socialne zakonodaje puščata v družbi vse globlje reze. Pri ranljivih skupinah, med katere sodijo tudi starejši, so njune posledice še bolj očitne. Zato nas je zanimalo, ali je zaradi teh sprememb manj zanimanja za domsko varstvo kot prejšnja leta. Odgovore smo poiskali v Domu za varstvo odraslih Velenje, v Centru starejših Zimzelen v Topolšici ter Centru starejših v Gornjem Gradu.
Lažje ostati dolžan za oskrbo kot za elektriko
»Oh, imela bom kaj povedati,« se je odzvala direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc. Povedala je, da se pri njih vpliv nove socialne zakonodaje zelo pozna. Odraža se v več smereh, najbolj očitno pa pri plačilu oskrbnine in pri namestitvah. Kar nekaj primerov odhodov stanovalcev iz doma so zabeležili v preteklem letu in ta trend se nadaljuje. »Če so pred krizo in uvedbo nove socialne zakonodaje otroci želeli starše namestiti v dom za starejše, je v zadnjem času precej drugače. Otroci jemljejo starše iz doma, ker so bodisi ostali brez službe in jim predstavlja njihova že tako skromna pokojnina edini vir dohodka ali pa imajo tako nizke dohodke, da ne zmorejo plačati razlike do polnega plačila oskrbe.« Vse večje težave domu povzroča tudi neplačevanje položnic oskrbnine. Število neplačnikov narašča. Koliko znaša dolg oskrbovancev oziroma zavarovancev za doplačilo - plačniki so v velikih primerih
Za nekoga je 16 evrov na dan malo. Tistim z nizkimi dohodki, ki morajo za starše dom doplačevati, pa je to lahko ogromno.
otroci? »O številkah ne bi govorila, so pa visoke. Ubadamo se recimo s primerom, ko se je svojec našega varovanca pritožil nad odločbo centra za socialno delo in je bila ta poslana v odločanje pristojnemu ministrstvu. Že lep čas čakamo na odgovor, dolg narašča, mi pa človeka ne moremo postaviti pred vrata doma. A glede na to, da se
Violeta Potočnik Krajnc:»Glede na to, da se število dolžnikov povečuje, bomo morali, žal, ukrepati tudi tako, da bomo komu odpovedali gostoljubje.«
število dolžnikov povečuje, bomo morali, žal, ukrepati tudi tako, sicer sami ne bomo mogli poslovati. Ker tudi mi ne bomo mogli poravnati obveznosti do dobaviteljev. Ko pa pride zadeva enkrat tako daleč, pa ...« Kot je dejala Potočnik Krajnčeva, svojci in tudi sami vedo, da je lažje ostati dolžan za domsko oskrbo kot za elektriko, ki jo ob neplačani položnici distributer enostavno odklopi, vendar .
Cene med najnižjimi v državi
Po zagotovilih Violete Potočnik Krajnc so njihove cene oskrbe med najnižjimi v državi. Približno 16 evrov na dan za nekatere res ni veliko, za druge, ki komajda zmorejo pokrivati začetek in konec meseca, ogromno. »S ceno smo na tretjem ali
Andreja Štefan Bukovič: »Vpliv nove zakonodaje se je nekoliko poznal le na začetku leta.«
četrtem mestu od spodaj navzgor. Z njo je ob standardu, ki ga moramo zagotavljati, in prizadevanjih, da ne bi koga še bolj obremenili, težko krmariti. Seveda nismo na dnu, a se bojimo nadaljnjega slabšanja stanja.» Kot je še dodala, za zdaj nekako še zmorejo. Trudijo se, ker jim ni vseeno za stanovalce, ki bi jim radi še najprej nudili kakovostno oskrbo.
Violeta Potočnik Krajnc verjame, da so takšne deležni tudi tisti, ki so odšli iz doma v oskrbo svojcev. Obstaja pa bojazen, da predvsem zdravstvene oskrbe, kot so je bi-
li deležni v domu, doma nimajo. Prav tako je težko verjeti, da jim svojci lahko v taki meri bogatijo jesen življenja kot so jim jo v domu, kjer varovance poskušajo zamoti-ti z raznimi prireditvami, dogajanji. V tem trenutku so v domu zasedene vse zmogljivosti, na seznamu za sprejem je 30 vlog, kar je manj kot pred krizo in uvedbo nove
-■—----r
Francka Voler: »Nova socialna zakonodaja in kriza za zdaj pri nas še ne kažeta pretirano svojih zob.«
socialne zakonodaje. Med njimi je nekaj takih prošenj, ki so jih svojci dali »na zalogo«, tako namreč držijo vrsto.
Ni prevelikega vpliva
Center starejših Zimzelen v Topolšici je dom četrte generacije. Je v lasti Premogovnika Velenje, domsko varstvo starejših pa izvaja s koncesijo.
Andreja Štefan Bukovič nam je zatrdila, da se je vpliv nove socialne zakonodaje nekoliko poznal samo na začetku lanskega leta, v jesenskih mesecih pa so se stvari že umiri-
le. Danes so domske zmogljivosti zasedene 97-odstotno, kar je bolje kot pred začetkom krize. »Na Zimzelen kriza in nova socialna zakonodaja nista in tudi danes nimata pretiranega učinka, in to kljub višjim cenam. Raven domske oskrbe je pri nas višja, kot je običajno v javnih domovih.«
Izhodiščna cena v domu v Topolšici znaša - zagotavlja Štefan Bukovičeva - 22,52 evra, koliko dejansko varovanec plača, pa je odvisno od storitev, ki jih potrebuje, in tega,
V Zimzelenu je raven oskrbe višja kot običajno v javnih domovih, temu primerno višja je tudi cena oskrbnega dne. Najnižja za sobo s kopalnico in z balkonom stane 24,20 evra.
ali ima soba balkon ali ne. »Najnižja cena za oskrbo v sobi z balkonom in kopalnico je 24,20 evra.« Dejala je še, da težav zaradi neplačevanja položnic nimajo. Meni, da zato, ker so pri njih v veliki meri oskrbovanci, ki si želijo in zmorejo višji standard.
Pogostejše premestitve v cenejše domove
V Zgornji Savinjski dolini imajo domsko varstvo starejših urejeno le v Gornjem Gradu. Tamkajšnji Center starejših je poslovna enota podjetja Deos iz Ljubljane, dejavnost pa izvaja s koncesijo. Od 153 postelj sta v tem trenutku prosti 2, tako da - pravi direktorica doma Francka Voler - lahko sproti rešujejo potrebe po domski nastanitvi.
»Težko bi rekla, da pri nas izraziteje čutimo izrazit vpliv krize in nove socialne zakonodaje. Zabeležili smo sicer odhod enega para v domačo oskrbo, pogostejše pa so premestitve iz našega v druge, cenejše domove za starejše.« S težavami zaradi neplačevanja oskrbe so se srečevali pri nekaterih varovancih oziroma njihovih svojcih že pred krizo in uveljavitvijo nove socialne zakonodaje in vsaj za zdaj ne beležijo naraščanja dolžnikov.
Izhodiščna cena oskrbnega dne je v domu v Gornjem Gradu podobna, kot je v drugih zasebnih domovih s koncesijo - 22,32 evra na dan.
■
Odklop je skrajno sredstvo
Bolje kot pustiti, da se položnice kopičijo, se je pogovoriti o tem, zakaj je tako, in se dogovoriti za način plačila zapadlega dolga - Zaradi neplačanih računov imajo težave tudi podjetja
Milena Krstič - Planinc
Stiska ljudi se vse bolj kaže tudi pri plačilih obveznosti, ki na domače naslove mesečno prihajajo s položnicami. Elektrika, voda, ogrevanje, malica, odvoz odpadkov ... Velikokrat kakšna ostane neplačana. Ko se začno take kopičiti, je hudo za uporabnike, težko pa tudi za tiste, ki položnice, s katerimi zaračunavajo blago ali storitve, ki so jih opravili, pošiljajo. Neplačane terjatve vlivajo na njihovo finančno moč, ki se izraža v težavah pri njihovi plačilni sposobnosti, likvidnosti, razvoju ...
Razmišljajo o izterjevalcu
»Število izvršb iz leta v leto narašča, vse pogosteje pa se dogaja, da storitev sploh ne dobimo plačanih, saj mnogi nimajo rednih dohodkov ali kakšnih drugih prilivov,« pritrjuje Alenka Centrih Ocepek iz PUP Sau-bermacherja Velenje. »Če nas kdo pokliče in pove, v kakšnem položaju je, se z njim lahko dogovorimo za odloženo plačilo ali plačilo na obroke.«
Nimajo pa težav pri plačilih samo s posamezniki. Težave so tudi pri pravnih osebah. Nekaterim so zato zabojnike odpeljali, a kaj, ko zdaj koristijo druge, sosednje ... Ker je neplačnikov vse več, razmišljajo, da bi se za izterjavo dogovorili s kom, ki se s
tem profesionalno ukvarja. »Ne bo šlo drugače. Tudi sami moramo plačati delavce, ki redno vsak dan v zimi, vročini, snegu in ledu odvažajo odpadke drugih, da lahko potem poravnajo svoje položnice,« pravijo.
Malice in kosila so plačani
Na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki kakšnih posebnih težav s plačevanjem položnic nimajo. »Če se zgodi, da kdo od staršev obveznosti ne more poravnati, če se oglasi, najdemo pot, včasih tudi s pomočjo šolskega sklada. Če ga ni blizu, ga opomnimo. Po treh zaporednih neplačilih vložimo izvršbo. Ne rinemo pa vanjo takoj. Trenutno nimamo nobene izterjave in naj pri tem ostane,« pravi ravnatelj Bojan Juras.
Komunala ima možnost odklopa
Plačilna nesposobnost in plačilna nedisciplina pa sta nekaj, s čimer imajo marsikje opravka praktično vsak dan. Na Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da 86 odstotkov uporabnikov njihovih storitev račune poravnava tekoče, 14 odstotkov jih še poravnava pretekle obveznosti, tudi take, ki so starejše od leta 2012. »Uporabnikom, ki svojih obveznosti ne poravnavajo, posredujemo
najprej opomin, potem opomin pred tožbo in nazadnje opomin pred fizično prekinitvijo oskrbe,« pravi Mateja Knez. Samo lani so poslali 30.100 opominov. Zoper tiste, ki kljub opominom niso poravnali svojih obveznosti, so vložili 717 izvršilnih predlogov, kar pa je desetina manj kot leto pred tem. »Izterjava ima negativen prizvok, pa sploh ne gre za to, da bi si nasproti stali dve sovražni strani, ampak za dejstvo, da z učinkovitimi in preizkušenimi metodami dosežemo želeni učinek.« Skrajni ukrep je prekinitev oskrbe. »Lani smo po posredovanih opominih pred prekinitvijo oskrbe obiskali 71 uporabnikov, izvedli 12 prekinitev dobav, šest uporabnikov je zaradi neplačila še vedno odklopljenih. Izkušnje kažejo, da jih polovica po prekinitvi dobave terjatve poravnava.«
Vse več zamikov plačil
V Habitu pa opažajo, da je vedno več takih, ki obveznosti poravnavajo z zamikom, več pa je tudi takih, ki jih sploh ne plačujejo. »Plačilna disciplina se je v primerjavi z letom pred tem poslabšala,« ugotavlja Špela Lekš. Razlog za to je največkrat izguba službe, so pa prisotne tudi druge osebne težave, ki povzročijo, da ljudje ne zmorejo več plačevati položnic. »Če pridejo pravočasno do nas in vidimo, da so bili v preteklosti redni plačniki in se niso izogibali plačilom, smo jim na voljo za odprt pogovor. Omogočimo jim obročno odplačilo ali odlog plačila.« Navaja, da je lansko leto kar 28 njihovih dolžnikov uvedlo osebni stečaj, med dolžniki pa je tudi nekaj podjetij, za katera
je bil uveden stečaj ali prisilna poravnava.
■
Z e-odpadki ni šale!
Osveščanje z opozarjanjem in tudi organiziranjem nagradnih iger
Šaleška dolina - Električna in elektronska oprema je, ko odsluži, klasificirana kot nevaren odpadek. Tako je treba z njo tudi ravnati in jo pravilno razgraditi.
Povzročitelji lahko odpadne električne in elektronske aparate, sijalke, baterije, telefone, oddajo v katerem od zbirnih centrov v Šaleški dolini, ko so ti odprti. Od 15. februarja do 15. marca pa ZEOS (družba za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme) in PUP Saubermacher Velenje družno pripravljata akcijo, s katero želita ljudi še bolj osvestiti o pomenu takega ravnanja. Tisti, ki bodo v zbirne centre Velenje (ob Škalskem jezeru), Šoštanj ali Šmartno ob Paki v tem času pripeljali odpadni material, bodo vključeni v nagradno žrebanje. Eden od njih bo za spodbudo za nagrado ob koncu prejel hladilnik.
V vseh treh mestih si bo možno ogledati (in tam oddati male aparate, telefone, baterije ...) vozilo e-transformer. Vozilo je opremljeno z multi-medijsko in svetlobno opremo, ki se v celoti napaja iz lastne solarne elektrarne, nameščene na strehi vozila. V notranjosti so v obliki eksplozijskih sestavnic razstavljeni veliki in mali gospodinjski aparati, mobilni telefon LCD TV in ostala e-oprema, ki obiskovalce opozarja na okolju in zdravju škodljive snovi in pomembnost pravilnega ravnanja s temi odpadki.
■ mkp
nikoli samij^Q^ g=ü=
KULTURA
Velenjski kino spet rušil (svoje) rekorde
Število obiskovalcev je vsako leto večje -Filmski sklopi in filmski abonmaji pomagajo dvigovati gledanost - Lani slovenski filmi premagali Hollywood
Velenje, 7. februarja - Kot kaže, bo Kino Velenje tudi v letu 2012 zasedel sam vrh po številu obiskovalcev predstav med manjšimi kinematografi v državi. V Festivalu Velenje, pod čigar okriljem deluje, sicer še nimajo podatkov za vso državo, »svoje« pa so že obdelali. Z njimi so več kot zadovoljni, obenem pa pričakujejo, da bodo po digitalizaciji kino dvorane, ki naj bi bila narejena še letos, pridobili dodatne možnosti za več predstav. Zato morda ni več daleč čas, ko bomo lahko v kino v Velenju zavili še večkrat.
Direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny nam je predstavila nekaj številk iz statistike Kina Velenje za minulo leto. »Z delom in dejavnostjo Kina Velenje smo zadovoljni. Lani smo spet presegli število obiskovalcev in jih našteli kar 14.074. Bistveno se je povečal tudi obisk letnega kina, predstave na prostem si je poleti ogledalo 1.340 ljudi. Imeli smo 642 predstav, na katerih smo na ogled ponudili 294 filmov. Zadnja leta nam upada le število šolskih predstav. Lani jih je bilo 20. Upamo, da bomo tudi pri tem s šolami uspeli poiskati ustrezne vsebine in najti dogovor. Da je obisk kino predstav tako dober, naj bi pripomogli tudi Kino abonmaji; imetnikov je iz leta v leto več, saj so med drugim cenovno ugodni, mnogi jih ob novem letu podarijo prijateljem.
Že drugo leto je Kino Velenje vključen v projekt Evropa Cinemas. Gre za poseben projekt, ki spodbuja vrtenje evropskih filmov. »V našem kinu jih odvrtimo kar 49 %, zato so delno sofinancirani iz evropske skupnosti. Tako lahko poskrbimo, da so na sporedu kvalitetni evropski, tudi umetniški filmi,« doda naša sogovornica.
Slovenski filmi najbolj gledani
Najbolj gledan film lanskega leta je bil slovenski film Kruha in iger, ki je bil delno posnet v Velenju, pripoveduje pa zgodbo družine Novak. Ogledalo si ga je kar 1.365 obiskovalcev, vrteli so ga 11-krat. Na drugem mestu je film Božičkov vajenec, na tretjem pa slovenski film Šanghaj. »Zanimivo je, da so bili slovenski filmi lani tako dobro gledani. Na petem mestu je tudi film Kekec dva dni pred poroko, delo velenjskega režiserja Jake Šuligoja. To pomeni, da imamo Velenjčani radi slovenski film, v kinu pa spodbujamo razvoj domače produkcije, ki ji občani z obiskom izkažejo posebno čast. Potrudijo se, da ob premierah v mesto povabijo tudi ekipe ustvarjalcev filma, kar je vedno dobro obiskano.
Sicer pa je v velenjskem kinu lani potekalo veliko zaključenih ciklusov. Tudi minuli teden so na kulturni praznik poskrbeli za brezplačen ogled treh filmov, med njimi tudi dobro uro dolgega filma Polet kreativnosti domačina Toma Čonkaša. V njem je ujel utrinke Evropske prestolnice kulture v Velenju in so ga v kratki verziji že prikazali ob slovesu EPK v Velenju.
Digitalizacija do jeseni?
V Kinu Velenje so veseli, da je velenjska občina v letošnjem proračunu zagotovila sredstva za digitalizacijo kina, saj je ta do konca leta nujna. Brez nje v kinu ne bo več mogoče vrteti predstav, filmov na filmskih trakovih namreč ne bo več. »Še vedno čakamo na razpis države, ki naj bi pomagala kinematografom pri nakupu opreme. Verjamem, da se bomo že v pomladnem času lahko prijavili tudi na državni razpis in investicijo izpeljali do jeseni. S tem bomo ostali konkurenčni ostalim kinom,« doda sogovornica. Lani so uvedli filmsko gledališče, ki vabi vsak ponedeljek na ogled zanimivih filmov, digitalizacija bo odprla nove možnosti, še doda, saj bodo lahko filme vrteli istočasno kot veliki multipleksi, s tem bodo tudi bolj atraktivni in na tekočem. Žal pa tehnologije za 3D predstave verjetno letos še ne bodo kupili, saj gre za velik finančni zalogaj. A vedo, da bodo morali poskrbeti tudi zanjo.
■ bš
Premiera filma »Polet kreativnosti«
Velenje, 8. februarja - Kino Velenje je letošnji kulturnik praznik obeležil s tremi brezplačnimi filmskimi predstavami. Večerna je bila posebna zato, ker so na njej premierno prikazali 64 minut dolg dokumentarni film »Polet kreativnosti«, ki prikaže utrip velenjskih zgodb partnerskega mesta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Nastal je v produkciji Studia Mozaik, producentov Mestne občine Velenje, Festivala Velenje in Studia Mozaik ob projektu EPK v Velenju. Film skozi oči režiserja in koscenarista Toma Čonkaša odkriva in daje prepoznati kulturni in umetniško ustvarjalni naboj Velenja. Scenarista filma sta Peter Groznik in Ana Godec, filmsko glasbo je ustvaril Gorazd Planko, grafično podobo pa Dalibor Kazija. Režiser je tudi z montažo, pri kateri je soustvarjala Živa Čonkaš, ponazoril enoten utrip vseh ustvarjalcev in obiskovalcev 24 kulturnih zgodb, ki so s projektom EPK postale del skupnega življenja v mestu. Polet kreativnosti, ki je bil ob tem spodbujen, je v Velenju neizbrisno zasedel prostor in čas ter ponudil optimizem, bogastvo in spodbudo kulturi tudi v prihodnosti. Film bodo v Kinu Velenje še vrteli, želijo ga predstaviti tudi osnovnošolcem in drugim, ki so bili del velike kulturniške zgodbe. _■ bš
Za ljubitelje filma in doline
Šoštanj - Eni imajo radi film, eni Šoštanj in Šaleško dolino. Tisti, ji jih druži ljubezen do obojega, pa se bodo jutri (petek, 14. februarja ob 18 h) srečali v Muzeju usnjarstva na slovenskem v Šoštanju, kjer bodo pod okriljem Studia Mozaik izmenjali informacije in izkušnje ter si ogledali nekaj filmskega gradiva.	■ mkp
Razstava kiparskih skulptur Od boginje do akta z ogrlico
V Muzeju premogovništva Slovenije je do 15. marca na ogled razstava kiparskih skulptur priznane slovenske kiparke Katjuše Rojac. Razstavljene skulpture Modigliank, kiparsko oživljenih posnetkov slik in portretov sodobnih žensk, je avtorica poimenovala Od boginje do akta z ogrlico.
Razstavo je odprl vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel: »V prostorih Muzeja so v minulih letih gostili tri pomembne razstave skulptur ali arhitekturnih objektov, in sicer Ivana Napotni-ka, Janeza Suhadolca in Stojana Batiča. S tokratno razstavo se tem imenom pridružuje še kiparka Ka-tjuša Rojac.«
V glasbenem kulturnem programu sta nastopila brata Jure in Miha Smirnov Oštir.
Ljudska pesem spet navdušila
Vinska Gora, 9. februarja - V soboto je kljub slabemu vremenu prireditev Ob vaškem perišču, ki jo je tudi letos pripravilo Turistično društvo Vinska Gora, obiskalo veliko oboževalcev ljudske pesmi. Polna dvorana Krstnikovega doma je uživala v nastopu kar 10 glasbenih skupin, ki so tudi tokrat prišle iz vseh koncev Slovenije. V dobrih dveh urah programa se je zvrstilo okoli 100 nastopajočih, med pevce pa so se pomešali tudi humoristi in tako skupaj pričarali lep in zabaven večer. V spremenjeni zasedbi se je predstavila tudi domača pevska skupina Reber s pevko Danijelo. Zaključno pesem pa so zapeli skupaj z ljudskimi pevci Vaški zvon iz Prečne pri Novem mestu.
■ bš
Nastopila je tudi prenovljena domača skupina Reber s pevko Danijelo.
Za praznik
Kulturno Društvo Ivana Napo-tnika iz Zavodenj je v nedeljo, 10. februarja, v dvorani krajanov pripravilo krajši program v počastitev kulturnega praznika. Nastopili so oktet iz Zavodenj, Ivan Knez s citrami in harmonikar Uroš Venta. Recitirali so otroci društva prijateljev mladine Zavodnje -Šentvid. Obiskovalci prireditve so jih toplo sprejeli in se jim z aplavzom oddolžili za prijeten nastop.
■
Adi Smolar v eMCe placu
Sneg nas znova in znova vabi k užitkom v zimskih športih. Zato bo tradicionalno ŠŠK-jevo smučanje v Nassfeldu
pravi balzam za dušo. Na eno najboljših avstrijskih smučišč se bomo odpravili od 14. do 17. marca. Člani boste za dneve nepozabne smuke in noči dobrih žurov v odličnem hotelu odšteli 180, nečlani pa 200 evrov. Preverite celotno ponudbo na skrci.me/ nassfeld in se čim prej prijavite. Ob prijavi je na uradnih urah ŠŠK-ja potrebno plačati prvi obrok 100
evr. Število prostih mest je omejeno in se vsako leto prej napolni, tako da ne odlašajte več!
Danes bomo četrtkov družabni večer v eMCe placu preživeli ob igranju računalniške igrice FIFA. Pridite ob 20.00 in se preslikajte nazaj v čas velikih računalniških ekranov svojega otroštva.
Spet pa je prišel čas za enega najbolj obiskanih in težko pričakovanih koncertov v letu. Pester februarski koncertni program bo odprl
Adi Smolar. Koncert bo v petek, 15. februarja, ob 21.00. Karte po klubski ceni 5 evrov lahko naročite prek www.emceplac.si, brez rezervacije pa je vstopnina 7 evrov.
V soboto, 16. februarja, bomo ob 20.00 v Galeriji eMCe plac odprli novo razstavo. Predstavil se bo študent Akademije za likovno
umetnost in oblikovanje Gašper Capuder.
Po ogledu razstave vas ob 21.00 vabimo na Stand up breake. Po daljšem premoru smo spet pripravili večer, poln smeha in zabave. Letošnji cikel večerov stand up komedije bo začel Tin Vodopi-vec, ki je decembra s samostojnim šovom Replika navduševal v Cankarjevem domu. Premierno pa bo v Velenju nastopila mlada Hrvatica Andrea Andreassy. Smeh zagotovljen, stol pa ne! Zato se ne obirajte okrog vogalov, da se ne boste smejali stoje.
V nedeljo bo 21.00 bo na odru eMCe placa jam session Come and play. Preizkusite se v igranju inštrumentov, ki si jih še niste drznili vzeti v roke.
Teden kasneje bo v eMCe placu
predizbor natečaja za mlade neuveljavljene bende Botečaj. Velenjčani v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško, MC Slovenj Gradec, MiKK Murska Sobota ter MKNŽ Ilirska Bistrica že četrto leto zapored nudimo priložnost glasbenikom, da premaknejo občinstvo, prepričajo žirijo in se ustoličijo na odru. Spremljajte jih!
23. februarja pa bomo poslušali norveško zasedbo Skadne Krek ter slovenskega izvajalca Tilna Pu-sarja.
Želimo vam miren konce izpitnega obdobja in veliko druženja s ŠŠK-jem v novem semestru.
■ tf
KULTURA
»siH:as
14. februarja 2013
Mladi potrebujejo svojo, drugačno kulturo
Slavnostni govornik Dimitrij Amon o mladinski kulturi v Velenju, optimistično tudi o prihodnosti
-	Župan sprejel kulturnike in jim razkazal Gaudeamus
-	Andrej Rozman Roza navdušil s predstavo Passion de Pressheren
Velenje, 7. februarja - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v mestu pripravili dva dogodka. Župan Bojan Kontič je popoldne v Gaudeamusu pripravil sprejem za ustvarjalce in zaposlene v kulturi in se jim zahvalil za uspešno sodelovanje v lanskem letu, ki je minevalo v znamenju številnih dogodkov evropske prestolnice kulture. Povabil jih je tudi na ogled nove mestne pridobitve. Dogajanje se je nadaljevalo v kulturnem domu, kjer je potekala osrednja občinska slovesnost, na njej pa je za prešerno
Dimitrij Amon: »Le zadovoljno občinstvo je dokaz, da delamo dobro in prav.«
razpoloženje poskrbel odlični igralec Andrej Rozman Roza s predstavo, v kateri sam odigra vsaj 7 likov, skoznjo pa smo spoznali življenjsko zgodbo našega največjega pesnika. In se ob njegovih besedah verjetno tudi zamislili.
Tokrat je bil slavnostni govornik Dimitrij Amon, vodja festivala mladih kultur Kunigunda, ki se je ozrl tudi v leto EPK in poudaril: »... da so Kunigundo v letu 2012 izpeljali v celoti sami z deloma najeto opremo. Pri pripravi in izvedbi festivala
Andrej Rozman Roza je s predstavo Passion de Presseren navdušil. In izzval tudi premislek.
je sodelovalo več kot sto mladih Ve-lenjčank in Velenjčanov. Tudi leto 2013 ne bo dosti drugače. To nas veseli in krepi. Krepi pripadnost. Tudi pripadnost Velenju.«
Govoril je predvsem o mladinski kulturi v Velenju, ki zadnja leta doživlja razcvet tudi zaradi dobrih prostorskih pogojev za delovanje, predvsem pa postaja bolj vidna. Ob koncu govora je povedal: »Kultura je, tako kot politika, del našega življenja na vsakem koraku. In če nas politika zaradi tega in onega ne za-
Prešeren večer s folkloro
Šoštanj, 7. februarja - V Šoštanju so slovenski kulturni praznik praznovali na predvečer Prešernovega dne s prešernim programom, ki so ga skrbno pripravili člani Folklornega društva Oglarji.
Obiskovalce večera je nagovoril Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo, ki je poudaril, da kultura ni zgolj obisk kulturnega doma, galerije, knjižnice, prireditve ... ampak nekaj, kar je v vsakem izmed nas.
mkp
Začetek kulture ni v šoli, ampak doma
Učenci so na odru pokazali, da kulturo vzamejo za svojo po svoje, jo tudi doživljajo in
oblikujejo po svoje.
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 7. februarja - V
občini Šmartno ob Paki so počastili slovenski kulturni praznik s prireditvijo na predvečer 8. februarja. Proslavo so pripravili učenci tamkajšnje osnovne šole, ki so ob tej priložnosti širši javnosti predstavili zaključek projekta z naslovom Kultura - nekoč, danes, jutri.
V polni dvorani šmarškega kulturnega doma je slavnostni govor-
nik - ravnatelj osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Bojan Juras, dejal, da se s kulturo srečujemo pravzaprav na vsakem koraku. Ta lajša, ureja, določa in pravzaprav omogoča življenje drug z drugim, nas plemeniti, izpopolnjuje, bogati. Vtkana je v učne in vzgojne programe šolskega vsakdana. »A njen začetek ni v šoli. Kultura slehernega izmed nas in tako tudi vsakega našega učenca se prične nekje drugje - doma.« V preteklosti je bila te-
melji kamen slovenstva, danes, ko imamo končno svojo državo, pa jo - po njegovem mnenju - velikokrat potiskamo v kot.
Juras je še dejal, da kultura ne more obstajati le od danes. Tudi sodobna umetnost je zgrajena na temeljih kulture naših prednikov. Ker je bogata zakladnica naše dediščine, ki so jo ustvarjali številni rodovi Slovencev skozi zgodovino, moramo to dediščino spoznati, da jo lahko cenimo in spoštujemo. »Tukaj ima
ALTERNATOR
nima več preveč, in jo, kot radi rečemo, ne gledamo in ne beremo več, naj to nikoli ne velja za kulturo. Zato vas povabim, da še naprej obiskujete vse dogodke, ki jih pripravljamo v Velenju, pa naj bodo to pogovori, otvoritve, koncerti, predstave, projekcije, razstave, delavnice, literarna srečanja, performansi ali karkoli drugega. Le občinstvo, zadovoljno občinstvo, je pravi pokazatelj, ali delamo dobro in prav.«
bš
Kje pa to piše?
Aleš Ojsteršek
V začetku letošnjega leta je Naš čas, moj najbolj domači medij, obeležil častitljivih 60 let. Skromno, vendar ne na račun sporočilnosti, časom primerno, je dogodek bil obeležen le z uvodnikom urednika. Današnji čas, v katerem se dnevno gnetejo novi in novi interesi za vedno nove bitke mnenj in prevlado interpretacij, ustvarjalcem medija komajda še dovoljuje dihati. Poti, ki jih je časopis opravil, mnoge pa tudi postavil, so tiste, ki ga še danes ohranjajo pri močeh.
Ni novo dejstvo, da v našem kulturnem prostoru lokalni mediji izgubljajo moč in medijske hiše izginjajo s trga. Poskus s prehodom v digitalno krajino se v večini slovenskih primerov ni izšel, kot se ni izšel niti veliko večjim, globalnim medijskim hišam. Poskusi države z uvajanjem medijskih spodbud na nek premalo dorečen način sicer predstavljajo oporo, vendar, ko ta ista moja mi država glasno razmišlja o povišanju davka, je jasno, da je vse pravzaprav še kako megleno. Ožje, občinsko gledano, kjer Naš čas predstavlja glasnika in piše kroniko, smo prav tako še vedno priče kolebanju, kot bi ne bili povsem prepričani o zrelosti šestdesetletnika. Čisto po slovensko se okolja raje odločijo narediti svoj časopis, kot pa soustvarjati skupnega. Pojav ena hruška - ena občina, ki je imel za posledico tudi nastanek številnih novih občinskih medijev, najpogosteje tiskovin šibkejše sporočilnosti, je seveda popolnoma razdrobil trg bralcev. Šaleške občine premorejo vsaka svojo glasilo; velenjska sicer nima svojega, ima sedež
Slavnostni govornik je bil ravnatelj Bojan Juras.
sodobna šola bistveno vlogo - da združuje tradicijo s sodobno umetnostjo. Da poveže kulturo včeraj, danes in jutri. V tem duhu je potekal naš projekt, košček kulture, ki živi v številnih dejavnostih na šoli in ki povezuje preteklost s prihodnostjo,« je še dejal Bojan Juras. Na odru je nastopilo 90 učencev, v celoto pa sta njihove točke povezali mentorici Mojca A. Juras in Katarina Čokl.
regijske hiše Naš čas - Šoštanj in Šmartno ob Paki pa sta s »svojimi« glasili poskrbeli, da občani izvedo in ne izvedo kar gre. Vprašanja, koliko je v tem še javnega interesa, praviloma niso predmet zunanjih presoj, vsekakor pa zanj nek interes obstaja. Obe zgodbi izpostavljam namenoma, ker se tu namreč »investment« javnih sredstev ne konča. Nadaljuje se z bolnišničnim, šolskim, študentskim in drugimi mediji.
V slovenskem prostoru sem našel več sredin, ki so podobno kot Naš čas z leti postali pomembni soustvarjalci ali celo mentorji vedno znova prihajajočim novim in novim pobudam. Največkrat so to razna literarna združenja ali pa so tega deležne šolske in študentske sredine, ki so z leti lahko razvile odnos in si privzgojile spoznanje o pomembni vlogi, ki jo nosi medij. Redakcijo Našega časa sem vedno dojemal kot slavca v kletki, kot tistega, ki ji osredotočenost na problem nisi mogel »očitati«, obenem pa je bilo jasno, da obstajajo meje. Še kot študentje in samozvane nove mesije smo meje občutili tudi na lastni koži, dovolj jasno je bilo dano vedeti, da je veliki Drugi nejevoljen. Iz današnje perspektive je jasno, medijska kritika vzvodov moči ni bila, ni in ne bo sprejeta, še manj pa bo tolerirana. Lajež se nam je zdel naravnost primitiven tako takrat, kot se nam zdi tudi danes, četudi so lajali zgolj psi in se je lastnika dalo zgolj slutiti. Biti novinar, sodelavec Našega časa je lahko pomenilo biti tudi to, biti oblajan. In kot sem izpostavil v uvodu, zdi se, da se danes časnik lahko nasloni na številne generacije tistih, ki jim je predstavljal mentorja v prvi korakih v svet informativne in novičarske kulturne krajine. Danes, ko svet vrvi od informacij, so namreč v prednosti tisti, ki so jim znane skrivnosti te obrti. Za Naš čas še kako velja, če ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. In v tem tiči odgovor na vsa vprašanja.

107,8 Mhz
tAonjsna IDO čÄSÖPDSDOI MOZAIK
Z Našim časom v pomlad
V	minulih dneh smo lahko na lastni koži občutili, da še pust ni več tisto, kar je bil. Običajno so kurenti, zmaji, laufarji, coprniška pramater Uršula in še kdo odganjali zimo in klicali pomlad. Letos pa so jih na pustni torek pregnale snežne padavine. Upamo, da bo vsaj Valentin našel »ključe do korenin.«
V	naši časopisni in radijski hiši »stavimo« nanj in za konec tega meseca oziroma za prvo marče-
vsko številko Našega časa pripravljamo letošnjo prvo prilogo. Zelena jo imenujemo že nekaj let in je med najbolj priljubljenimi prilogami pri naših bralcih in bralkah. Zakaj? Zato ker so v njej zbrane na enem mestu koristne informacije o tem, kaj morajo postoriti v tem času kmetovalci, vrtičkarji, sadjarji, vinogradniki, pa tudi ponudba blaga in storitev, ki so za dobro letino potrebne. Naša propaganda obljublja,
da bo k uporabnim informacijam priložila tudi koledar biološkega vrtnarjenja in še kakšno zanimivost.
Tako kot je priloga ob upoštevanju nasvetov strokovnjakov priložnost za dobro letino v vrtu, sadovnjaku, vinogradu, polju, je priložnost tudi za ponudnike semen, orodij, drugih pripomočkov, storitev, povezanih s spomladanskimi opravili. Poleg nižjih cen reklamnih sporočil bo oglaševalcem v Zeleni prilogi naš marketing nudil v marcu in aprilu možnost cenovno ugodnih objav na Radiu Velenje. Tudi ta informacija ni od muh in možnost kaže izkoristiti. Vabljeni k sodelovanju!
■ tp
... na kratko...
NUDE
Nude kot prolog v letošnje jubilejno leto, ko praznujejo 20 let delovanja, predstavljajo svojo verzijo legendarne popevke Dan ljubezni. Sicer pa Nude napovedujejo pestro leto, polno novega materiala in nastopov. S koncerti so že pričeli, višek pa napovedujejo junija, ko kanijo nekaj svojih pesmi pripraviti tudi v orkestrski izvedbi.
HEAVENIX
DNK je naslov nove skladbe skupine HeaveniX, ki jo sestavljajo Boštjan Andrejc - Buši (vokal in kitara), Rok Golob (klaviature in kitara), David Morgan (bobni) in bivši minister za promet Patrick Vlačič (bas). Skupina bo letos upihnila petnajsto svečko delovanja, svojo avtorsko glasbo pa je razvila šele s prihodom Roka Goloba, ki je tudi avtor nove skladbe.
ADI SMOLAR
'Kako je biti sam' je naslov petega singla z Adijevega aktualnega albuma Se počasi daleč pride. Koroški kantavtor v skladbi odkrito in preprosto govori o osamljenosti, ki je še posebej boleča med prazniki, v današnji družbi pa žal vse pogostejša.
MANCA ŠPIK
Manj kot pol leta po izidu prvega albuma z naslovom Iz prve roke Manca že predstavlja svoj drugi single. Gre za naslovno skladbo, ki je prišla izpod peresa avtorskega tandema Matjaž (glasba) in Urša Vlašič (besedilo). Manca je za skladbo že posnela videospot, hkrati pa za letošnje leto napovedala snemanje še enega, jubilejnega desetega.
ELEFANT
Po prvem singlu Oprosti mi, ki je lani nastal v sodelovanju s producentom Žaretom Pakom, mlada urbana skupina v teh dneh predstavlja svojo drugo skladbo z naslovom Na drugem koncu. Pesem je tokrat nastala v sodelovanju s producentom Petrom Pen-kom, gre pa za nostalgično zimsko balado. Dekle in štirje fantje za letos napovedujejo prvi album.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ANDREA BOCELLI & JENNIFER LOPEZ - Quizas, Quizas, Quizas
2.	CELINE DION - La miracle
3.	EVA BOTO - Plus in minus
Legendarni italijanski pevec Andrea Bocelli in kraljica popa Jennifer Lopez sta združila pevske moči v skladbi Quizas, Quizas, Quizas, prvem singlu z novega albuma italijanskega tenorista z naslovom Passione. Gre sicer za glasbeni standard, ki je doživel že veliko različnih priredb, izvedba italijanskega pevca in ameriške pevke (in igralke) pa je prepričala sodelujoče v zadnjem izboru pesmi tedna Radia Velenje.
LESTVICA DOMAČE GAME
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Vasovalci - Ni več prela
2.	Zupan - Ljubezen in gore
3.	Spev - Z njo
4.	Javor - Ljubezen na vasi
5.	Ribniški pušeljc - Rojstna hiša
6.	Primorski fantje - Ne vem, ne vem
7.	Navihanke & Vesele Štajerke - Navihane Štajerke
8.	Zaka' pa ne - Do poroke le na roke
9.	Rubin - Na koncu ovinka
10.	Erazem - Postojna ti moja
... več na www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
Radio Velenje
Eroika z glasbo za lepši jutri
Tria Eroika ni potrebno posebej predstavljati. Izvrstni vokalisti Matjaž Robavs, Metod Žunec in Aljaž Farasin so svoje izjemne glasove združili že pred leti in slovenski glasbeni prostor obogatili z izjemno fu-zijo popa in klasičnega petja. V slogu mednarodno priznanih Il Divo so predelali in zapeli nekaj znanih slovenskih uspešnic, kot so Ko zvonovi zapojo, Stop, Dan ljubezni, Namesto koga roža cveti, Ko mene več ne bo ..., in takoj naleteli na dober sprejem pri poslušalcih. Prvič so nase opozorili z nastopom na EMI leta 2007, kjer so nastopili s priredbo skladbe Omarja Naberja Stop. Že s prvim albumom Eroika so razširili krog svojih oboževalcev, album pa je postal najbolje prodajani album kakega slovenskega izvajalca v letu 2008. Tako je ekipa, ki jo poleg izpostavljenih pevcev predstavljata še glasbeni producent, avtor, dirigent Patrik Greblo in izvršna producent-ka ter PR Urša Mravlje, dobila potrditev in nov zagon. Leto 2009 je prineslo nadaljevanje uspešne zgodbe. Z drugim albumom Nad mestom se dani so značilni pop-operni slog uporabili pri priredbah novih znanih uspešnic slovenskih in tujih avtorjev. Skladbe, kot so Zate, Lahko noč Piran, Jesen u meni, Endless Love in druge, so pod taktirko pro-ducenta in aranžerja Patrika Grebla oživele v novih preoblekah.
Na novi album treh klasično izobraženih pevcev - dveh tenoristov in baritonista, je bilo treba čakati dobro leto in pol. Tretji album ter-ceta Eroika z naslovom Življenje je končno izšel konec leta 2011. V premišljeni kombinaciji pop opere so postregli z novimi priredbami že znanih skladb Ko si na tleh, Nisem jaz, Življenje je, Ne ori ne se-jaj, Moje orglice in nekaterih tujih uspešnic, kot je trenutno aktualna priredba znane svetovne uspešnice Always On My Mind. Album se je uvrstil med pet najbolje prodajanih albumov v Sloveniji v letu 2012.
Trije izjemni vokalisti, ki s svojimi nastopi navdušujejo občinstvo po Sloveniji, bodo 8. marca nastopili v velenjski Rdeči dvorani. Ob dnevu žena bodo na gala koncertu z naslovom Z glasbo za lepši jutri skupaj s še dvema vokalnima zasedbama, Rudarskim oktetom in Šaleškim študentskim oktetom, napolnili srca obiskovalcev Rdeče dvorane. Za vrhunec čarobnega večera bodo poskrbeli prav člani tria Eroika s svojo premišljeno kombinacijo talenta, lepote, uglajenosti in glasovnih zmožnosti ter čudovitimi interpretacijami njihovih številnih uspešnic.
Kalamari snujejo nov album
Skupina Kalamari se že nekaj mesecev zadržuje v studiu, kjer snema nov album, ki bo izšel ob dvajseti obletnici njihovega delovanja. Po
skladbi Noro se mi zdi in komadu Dobro jutro, ki so ga posneli v družbi izvrstnih vokalov, kot so Ladi Mljač (Prizma), Slavko Ivančič, Dare Kaurič (Kingston), Marko
be, namignil, da bi lahko predstavljale podlago za nov studijski album. Skupina, ki se je leta 2009 po dolgem premoru znova združila in vrnila na glasbeno prizorišče, je leta 2003 izdala zadnji album - zbirko največjih uspešnic, na kateri so predstavili tudi novo skladbo Say You Will. Sicer je skupina izdala 17 studijskih albumov in 12 kom-pilacij. Skupaj so doslej prodali kar 70 milijonov albumov, daleč najuspešnejši pa je bil album Rumours (1977), ki so ga prodali kar 40 milijonov izvodov. V karieri skupine sta bili dve obdobji velikih uspehov. Prvič konec šestdesetih let, ko je veljala za eno vodilnih bluesovskih zasedb, drugič pa konec sedemdesetih in v osemdesetih, ko so se usmerili
Vuksanovič (Avtomobili), Drago Mislej - Mef in Klapa Solinar, so pripravljeni na nov glasbeni podvig. Na radijske postaje prihaja pesem Svet brez napake, ki tokrat nastaja v sodelovanju z ruskim pevcem To-masom N'evergreenom, ki je leta 2010 na Eurosongu skupaj s Cha-nee zastopal barve Danske s pesmijo In A Moment Like This. Kalama-ri so tega leta nastopili na Evroviziji s skladbo Narodnozabavni rock, s Tomasom pa stkali tesno prijateljstvo. V novi skladbi Svet brez napake so Kalamari postavili aranžma skupaj s Tomasom, ki je poskrbel tudi za klaviturske dele v refrenu.
Legende na svetovno turnejo
Legendarna skupina Fleetwood Mac, ki s prekinitvami deluje že od davnega leta 1967, se aprila odpravlja na svetovno turnejo. Začeli bodo s 34 nastopi v ZDA, poleti pa bodo nastopali v Evropi. Na koncertih bodo med drugim predstavili tri nove pesmi, za katere je Mick Fleetwood, edini stalni član zased-
v mainstream pop-rock.
The Black Keys osvojili največ grammyjev
V Staples Centru v Los Angelesu so v nedeljo podelili za mnoge najpomembnejše glasbene nagrade grammy. Največ zlatih gramofončkov je prejel rock duet The Black Keys, ki je podelitev grammyjev zapustil s štirimi nagradami, vendar z nobeno v kateri od najpomembnejših kategorij. Prejeli so grammyja za producen-ta in še tri v rock kategorijah - za rock album El Camino, rock skladbo Lonely Boy ter najboljši rock nastop. Nagrada za album leta je pripadla skupini Mumford & Sons, plošča leta je postala Somebody That I Used To Know (Gotye), kot najboljši mladi ustvarjalci pa so slavili člani zasedbe Fun. Nagrado za življenjsko delo je dobil jazz basist 75-letni Charlie Ha-den, sicer pa so grammyje podelili v kar 81 kategorijah. Že 55. podelitev grammyjev je vodil dvakratni dobitnik grammyja LL Cool J.
12
»»Has
14. februarja 2013
^ Šmarška podjetnika Igor Rogel (prvi z leve) in Artej Glojek le redko najdeta čas za pogovor o temah, ki so jima blizu - o obrti in podjetništvu. A tokrat Igor Arteju: »Te boli glava, ne!? Jas sem že ves nervozen, saj vsi samo nakladajo, si umišljajo neke protestne shode, mi »raja« pa nasrka-mo. Ni čudno, da imam potem vedno manj časa zase, dela več, denarja pa manj. Narobe svet, ti rečem.«
Prebivalci zaselka Silova so v nedeljo poskrbeli, da Šentilj-čanom prikažejo, kako je umrla država. S tremi vozovi so se podali po kraju in se ustavili tudi pri predsedniku krajevne skupnosti Janezu Podborniku. Povedali so mu, da so »v imenu ljudstva prevzeli oblast in bi mu menda moralo biti jasno, da zdaj so pa tudi šentiljski svetniki »Gotofi«. Čeprav se je bolj kislo držal, jih ni vzel resno. Levih fašistov pa pustnjaki v Šentilju raje niso iskali. Bi verjetno imeli precej težko delo.
^ Irena Podpečan je v soboto prejela veliko »gasilskih« poljubov. In to pred polno dvorano velenjskega gasilskega doma. Fantje so ji najprej pustili mirno peti z njimi, saj je edina članica gasilskega pevskega zbora, potem pa so ji z velikim šopkom rož voščili ob osebnem prazniku. Ta je bil res poseben, saj je dolgoletna gasilka prav v soboto srečala abrahama. »Fantje so tole skrivali,« je dahnila vidno presenečena, ko so se čestitke kar vrstile in vrstile.

Za lepoto največkrat operirajo v Južni Koreji
Navkljub prepričanju, da je vir lepotnih normativov dogajanje v ZDA, uradni podatki kažejo, da največ lepotnih operacij na število prebivalcev opravijo v Južni Koreji. Tam svoj videz polepša vsak 77. prebivalec države. Najbolj priljubljena je operacija obrvi, saj naj
Med njeno odsotnostjo na parkirišče narisali znak za invalide
Izraelka Ben Baruch je pred svojim domom v Tel Avivu parkirala avtomobil, kasneje pa ugotovila, da ga je odpeljal pajek. Ko je poklicala na mestno redarsko službo, so ji povedali, da sicer lahko pride po avtomobil, a bo morala plačati 1350
žnivko, a kasneje so se ji le opravičili. To je ni zadovoljilo, saj namerava zaradi krivice in čustvenih bolečin tožiti mesto.
V Franciji ženske znova lahko nosijo hlače
Verjetno niste vedeli: doslej je v Franciji veljal zakon, ki je ženskam prepovedal nošnjo hlač. Prepoved
bi oči s tem izgubile tipičen azijski videz, v celotni Aziji pa sicer opravijo največ operacij nosu. Lani je v Seulu kar 20 odstotkov žensk, starih med 19 in 49 let, priznalo, da so se dale operirati. Še vedno seveda ostajajo zanimive tudi operacije prsi - za njihovo povečavo se najpogosteje odločajo v ZDA, sledijo pa Brazilija, Mehika in Italija. Zanimivo; v Braziliji je pogosto tudi zmanjšanje moških prsi, vstavljanje vsadkov v zadnjico in t. i. pomlajevanje vagine, kjer se tkivo učvrsti tako, da je videti mlajše. Mednarodno združenje lepotnih kirurgov je v svojem poročilu zapisalo še, da je leta 2011 lepotnega kirurga skupaj obiskalo približno 15 milijonov ljudi po svetu.
izraelskih šeklov (270 evrov) kazni in stroške odvoza. Ker je bila Baru-chova prepričana, da je avtomobil parkirala povsem pravilno, kazni seveda ni želela plačati, takrat šele pa je odkrila, kaj se je pravzaprav zgodilo. Med njeno odsotnostjo so namreč na parkirni prostor narisali znak za invalida, kar je pomenilo, da se je (brez vednosti) znašla v prekršku. »Nisem mogla verjeti svojim očem. Seveda v času parkiranja ni bilo narisanega znaka za invalide. Poklicala sem prijatelja, ki je bil takrat z menoj, da se prepričam, ali se mi ni zmešalo ali da nisem postala senilna,,« je dejala voznica, ki je pridobila tudi pomemben dokaz. Na stavbi poleg parkirnih prostorov je opazila nadzorne kamere in si priskrbela še posnetek dogajanja. Na redarstvu sprva niso verjeli njeni zgodbi in so jo celo označili za la-
so uvedli 17. novembra 1800, poleg nošnje hlač pa je bilo ženskam prepovedano tudi opravljanje nekaterih poklicev. Leta 1892 in 1909 so zakon sicer nekoliko spremenili, tako da so ženske lahko nosile hlače, če so bile na kolesu, za krmilom ali v rokah držale uzde.
Če sklepate, da so Francozinje omenjene restrikcije že nekaj časa ignorirale tudi sicer, imate prav. Naravno se je torej zdelo, da so lansko leto parlamentarci sprožili postopke za formalni preklic zakona, ki ženskam, če niso dobile dovoljenja policije, prepoveduje »moško oblačenje«. Ministrica za ženske pravice, Najat Vallaud-Belkacem, je dejala, da je prepoved nezdružljiva s sodobnimi francoskimi vrednotami in zakoni; francoska vlada je tako odpravila 200-letni zakon.
Na letalu skrit 12-letni deček
Letalo, ki je iz Bruslja letelo v Malago, je s seboj odpeljalo tudi 12-letnega dečka, ki se mu je brez vozovnice in osebnega dokumenta uspelo pretihotapiti na krov. Šele na letališču v Malagi je na omenjenega potnika postal pozoren španski policist, ki ga je odpeljal na belgijski konzulat.
Letalska družba in pristojne oblasti so sprožile preiskavo. »Nekje je morala nastati težava,« je dejala predstavnica letalske družbe Jetair-fly. V njihovem podjetju so že zahtevali suspendiranje nekaterih zaposlenih, ki so v času incidenta delali na letališču.
V Riu pustovalo skoraj dva milijona ljudi
Na dan, ko smo pri nas zaznamovali pustno soboto, so v brazilskem Riu de Janeiru pripravili znan pustni karneval, na katerem se je na ulični zabavi zbralo skoraj dva milijona ljudi. Organizatorji so sicer pričakovali še nekaj več gostov, vendar pa je bila gneča dovolj velika, da so številni udeleženci splezali celo na policijska vozila. Vsi zbrani so se zabavali ob ritmih sambe, med najbolj priljubljenimi kostumi tega leta pa so bili zajček, princesa, gasilec, policist in različni super junaki.
Karnevalske slovesnosti so se v mestu sicer začele že v petek, potekale pa so vse do torka. Oblasti so izračunale, da naj bi dogajanje obiskalo okoli šest milijonov obiskovalcev, od tega več kot 900 tisoč turistov. Znano je, da je karneval najbolj priljubljen festival v Braziliji in ga praznujejo v skoraj vseh delih države.
Veliki in mali
Napetost še vedno ne pojenja. Nad financiranje gradnje bloka 6 so se spravili veliki (EIB) in mali (delničarji). Na srečo karavana (gradnja) gre dalje.
Od sile!
Naš premier je res od sile. Na sam kulturni praznik se je odločno spravil nad slovensko sedmo silo.
Uspešni rudarji
Velenjski knapi so le dobili plačilo za uspešnost. Zasluga za to ne gre le njihovi uspešnosti pri delu, očitno so bili uspešni tudi s »trdnimi argumenti« pri zahtevi za izplačilo uspešnosti.
Odpuščanje in opuščanje
Medtem ko država odpušča uradnike, v nekaterih upravnih enotah načrtujejo opuščanje krajevnih uradov. Menda pa ne (več) tudi uradnikov.
Nad Koprom
Rokometaši Gorenja se bodo verjetno rešili enega od največjih slovenskih rivalov, Kopra. Ti imajo le Škofa, Gorenje bo dobilo Papeža.
Oživljen Elkroj
Že res, da poskusi oživitve nazarskega konfekci-onarja niso uspeli, a El-kroj vseeno vse bolj živi. Najprej so v njegovo poslopje prišli varovanci VDC Saše, zdaj bodo v drugi del spet prihajali kupci. Saj naj bi tam trgovino odprla še Šaleška zadruga.
Korajža (ne)velja
Gripa je še kar na pohodu, a zanjo je med Slovenci malo zanimanja. Saj se vse manj ljudi cepi. Menda nimajo dovolj dobrih zgledov. Premalo se cepijo tudi zdravniki.
Brez parka
Velenje je ostalo brez enega parka. Ukinili so Velejapark, ki ga ljudje zaradi čudnega imena tako in tako niso najbolj sprejeli. Zdaj smo dobili Velenjko. Velenjka za Ve-lenjčanke. Moškim vstop ne bo povsem prepovedan.
Črno za svetlejše
Le zakaj nekatere tako moti delo na črno? Saj je to za nekatere edini način za vsaj malo svetlejše življenje.
PUST
13
	
	LJ
"a?
e

w
id&sid?,^
Šoštanj, 9. februarja - Pustu Šoštanjskemu jo je tokrat zagodlo vreme. Marsikdo je zaradi ostrega mraza ostal doma, zaradi snega in slabih poti pa v Šoštanju tudi ni bilo treh napovedanih karnevalskih skupin iz tujine (Grčije, Turčije in skupine iz Požarevca v Srbiji). Kljub temu so tisti, ki so v Šoštanj prišli - in ni jih bilo malo, prišli na svoj račun. Če ne na karnevalu, pa potem na toplem, na veliki maška-radi v športni dvorani.
Lokalne skupine so opozorile na trenutno problematiko oziroma nakazale, kako s krizo pod mizo.
Iz Lajš so se pripeljale čarovnice, šoštanjski Mladinski kulturni center je prikazal vrtec, iz Skornega je ob kurah prispelo hitro sodišče za tiste, ki so »gotovi«, kdo bi utegnili to biti, so nakazali Gaberčani, Plešivčani so se oborožili z granitnimi kockami, iz Šentvida so prišli gozdni možje, Pristavčani pa so pokazali, da so s Centrom za dosmrtno delo pripravljeni na pokojninsko reformo.
V sprevodu so bile tudi slovenske etnografske skupine in med njimi nepogrešljivi kurenti.
■ Milena Krstič - Planine

Odkar je Šoštanj član Evropskega združenja karnevalskih mest, ne manjka tujih skupin.
Kače iz Tetova so ogrele, njih pa je moralo pošteno zebsti.
Šeme rajale po celi Šaleški dolini
Šmartno ob Paki, 10. februarja
- Pust krivih ust je bil minulo nedeljo tudi v občini Šmartno ob Paki. Zasluge za to ima tamkajšnje društvo prijateljev mladine, ki je pripravilo otroško maškarado.
V dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki se je zavrtelo ob ritmih glasbe blizu 50 »šem«, kar je manj kot lani. »Razlogov za skromnejšo udeležbo ne poznamo. Menimo pa, da so svoje naredila prehladna in druga obolenja, pa tudi v naši okolici je na ta dan kar nekaj otroških maška-
rad,« je dejala predsednica šmar-škega društva prijateljev mladine Jožica Malus.
Pred leti je pripravilo društvo otroško maškarado v dvorani šmar-škega kulturnega doma, zadnji dve leti v dvorani Marof. O razlogih za spremembo lokacije je Malusova povedala: »Mladinski center je center za različne oblike druženja mladih in mladih po srcu. Ponudili so nam dvorano Marof, ki se nam zdi za otroško maškarado primerna in tudi pripravljena za takšno prireditev. Na odločitev o spremembi
Bilo je tako zabavno, da so sklenili, da se prihodnje leto spet srečajo na otroški maškaradi.
V nedeljo dopoldne pa je pustna povorka iz zaselka Silova krenila z vozovi na pot po Šentilju. Organizatorji naveze Glinšek-Jelen-Skaza so izpolnilo nedavno obljubo s srečanja prebivalcev Silove, da bodo na pustno nedeljo poskrbeli, da se znova srečajo, vendar tokrat drugače. In res jim je uspelo. En voz je predstavljal koline, na drugem so šaljivo prikazali, kako je umrla država. Na tretjem pa je bilo veselo kot na vseh vaških srečanjih. Ni manjkalo zanimivih mask, glasbenikov in šaljivega razpolo-
prireditvi izrazili zadovoljstvo, saj jim je uspelo povezniti še en šopek najlepših slovenskih pesmi, ki je tako za pevce kot poslušalce nekaj posebnega.
Smeh je pol zdravja
Topolšica, 12. februarja - Kanček pustnega razpoloženja so na sam pustni dan občutili tudi zaposleni in bolniki v Bolnišnici Topolšica. Na pobudo zaposlenih v tamkajšnji delovni terapiji so se takole »opremili« za obiske po sobah.
ben dan. Pod vodstvom mentorice Urške, članice Društva prijateljev mladine v Stari vasi, so na pustni delavnici pridno izdelovali pustne maske, ušesa in smrčke mišk, zajcev, tisti najbolj pogumni pa kroko-diljeve oči in grozeče zobe.
Na popoldanski maškeradi so otroci, nekateri celo v spremstvu našemljenih staršev, veselo rajali in se posladkali s krofi, polnimi sladke marmelade. Za popestritev popoldneva so poskrbeli Staro-
lokacije pa je vplivalo tudi mnenje, da je dvorana Marof bolj varna kot kulturi dom.«
V Silovi zmanjkalo prebivalcev
Šentilj pri Velenju, 9. februarja - V
soboto so člani društva prijateljev mladine Šentilj v domu krajanov pripravili otroško rajanje za najmlajše. Ni manjkalo izvirnih mask in dobre volje. Otroci so se naple-sali in si privoščili ogromne krofe.
ženja. Povedali so, da bi imeli še kakšen voz, vendar jim je v Silovi zmanjkalo prebivalcev ...
Popoldne pa je v dvorani doma krajanov vladalo povsem drugačno razpoloženje. Izvedli so tokrat že 26. srečanje pevskih zborov in sestavov, ki ga pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Številni nastopajoči so s svojim petjem razveseljevali obiskovalce. Aktivni člani Kultur-noprosvetnega društva Franca Schreinerja iz Šentilja so po
Krofi polni marmelade
Stara vas - Pustna sobota je bila tudi za starovaške otroke prav pose-
vaški veseljaki z igranjem na svoje izvirne instrumente. Vesela pustna sobota je prehitro minila, male in velike maske so se za leto dni poslovile, so pa obljubile, da pridejo prihodnje leto nazaj.
■
VI PIŠETE
»»Has
14. februarja 2013
Vražja modna revija na Golteh
Rudarji so se skupaj s spremljevalkami sprehodili v spodnjicah, ki so grele kljub snežnim razmeram
Na vražji modni reviji skoraj 1.500 metrov visoko je podjetje HTZ Velenje predstavilo najnovejša oblačila blagovne znamke Mödeo, ki je postala prepoznavna
po vsej Sloveniji in s katero se podjetje HTZ Velenje uspešno pojavlja na trgu ter zadovoljuje potrebe iz dneva v dan bolj ozaveščenih in zahtevnih kupcev.
Na lokaciji Zimsko-letnega turističnega centra Golte, kjer so tisti dan našteli preko 1.600 obiskovalcev, so se rudarji Premogovnika Velenje s svojimi spremljevalkami
sprehodili po rdeči modni pisti na smučišču pred hotelom Golte. Predstavili so najnovejšo kolekcijo za šport in prosti čas Mödeo ter najnovejše vražje spodnjice. Kljub snežnim razmeram je valentinovo spodnje perilo podjetja HTZ Velenje zagotavljalo dovolj toplote, da modeli niso občutili mraza in se s pravim rudarskim ponosom v očeh in neomajno odločnostjo pogumno sprehodili do številne množice obi-
skovalcev in smučarjev Golt, ki so se zgrinjali na koncu modne piste in navdušeno občudovali oblačila, modele ter fotografirali. Za dodatno zviševanje temperature zimskega ozračja je s glasbenimi točkami poskrbel Miran Rudan.
V duhu bližajočega se praznika zaljubljencev so pripravili nove privlačne spodnjice z napisi, kot so: sladke zaGATE, ključavnica OPEN, Bodi moja oz. Bodi moj
Valentinček, Nocoj si moj in Nocoj sem tvoj ter spodnjice z dodanimi kristalčki Swarovski.
Ob valentinovem vas čakajo ob nakupu celodnevnih smučarskih kart za Golte vražje ugodnosti. Prav tako pa vas ob obisku Vile Široko pri Šoštanju čaka vražje presenečenje.
■
Prihaja »Mojcin lepi svet«
Otroški muzikal, ki so ga ustvarili tudi številni Šalečani, bo prihodnji petek na ogled v velenjskem kulturnem domu - Simpatična zgodba govori o prijateljstvu
Velenje, 24. februarja - Prihodnji petek ob 17. uri bo v velenjskem domu kulture zaživel muzikal za otroke Mojčin lepi svet. Igriva in domiselna zgodba širi prijateljstvo in osvaja srca malih in velikih ljubiteljev glasbeno-plesnih odrskih del. Muzikal je močno »šaleško« obarvan, saj je idejo zanj zasnovala
in celostna podoba pa sta delo oblikovalca Boštjana Majcna.
Za živahno plesno razpoloženje v muzikalu skrbijo plesalke velenjske Plesne šole Spin: Nuša Osrečki, Šuhra Muharemovič, Taja Vidmar, Lara Krneža, Laura Skale, Melanie Gričnik, Melani Sevšek, Anja Širovnik, Pia Katarina Kremžar,
Boštjan Grabnar, za zvočne efekte pa Gorazd Planko.
In kakšna je zgodba? Igra vesolj-čic Lileje in Lilaje, ki sta na Zemljo prišli z velepomembno nalogo - najti, kar je na njej najlepšega, in to odnesti s seboj v vesolje - je zabavna, poučna in sporočilna. Otroke in odrasle vodi k razmišljanju o
Iz muzikala Mojčin lepi svet, ki bo v Velenju prvič na ogled prihodnji petek.
otroška animatorka in plesna učiteljica Mojca Robič, ki je tudi avtorica koreografij in barvitih kostumov. Scenarij je napisal Tomaž Lapajne Dekleva, za režijo, dramaturgijo in del kostumografije sta poskrbela Alice in Kajetan Čop, scenografija
Anja Kos in Zala Jerčič. Besedila pesmi so napisali Klavdija Bizjak, Mojca Robič in Grega Sulejma-novič, za glasbo in aranžmaje so odgovorni Igor Potočnik, Martin Pustinek, David Sredenšek, Katarina Kumer, Grega Sulejmanovič in
odnosu do narave, predvsem pa o odnosih med ljudmi. Domiselne peripetije Mojce in prikupnih obiskovalk z drugega planeta jih pripeljejo do spoznanja, da je najlepša stvar na svetu prijateljstvo.
Zahvala dobrim ljudem
31. januarja je od doma odšel naš Brin. Kot vse pse kdaj je tudi njega zanesel od doma vonj psičk in malo se je potepal po vasi. Tako so rekli sosedi. Dva dni smo čakali, da se vrne. Ko se ni, smo ga pričeli iskati na lokacijah, kjer smo predvidevali, da bi lah-
ko bil, in širili krog iskanja.
Medtem smo na velenje. com prebrali in slišali na radiu, da v sončnem parku videvajo belega labrador-ca. No, še en siromak, ki se je izgubil, smo pomislili. Ni naš kuža, kajti Brin je beli zlati prinašalec, poleg tega je to čisto na drugem koncu Velenja, daleč od doma ... Pa se je 4. febru-
arja izkazalo, da je to vendarle naš Brin.
Hvala vsem dobrim ljudem, ki so začeli iskalno akcijo lastnika in jim je bilo mar za psa. Hvala prodajalkam v Stari Nami, ki so ga hranile. Predvsem pa hvala gospe Nikoleti, ki je skrbela zanj, ga odela, božala, mu dala jesti. Hvala gospe Nataliji, ki se je potrudila najti lastnika s pomočjo veterinarja.
Hvala za srčnost. Dober je občutek, da ljudem ni vseeno, pa četudi gre »samo« za psa. Vsem želimo vse dobro. ■ Družina Janežič
Gimnazijke s filmom do nagrade
Film dijakinj velenjske gimnazije o arhitektu Plečniku prejel 1. nagrado -Dijakinje z lastnim gibanjem opozarjajo na uporabo materiala
V okviru praznovanja 140. obletnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Muzej za arhitekturo in oblikovanje pripravil natečaj kratkih filmov o Plečnikovi arhitekturi. Film dijakinj 2. U Gimnazije Velenje z naslovom »Plečnik osebno« je prejel 1. nagrado v kategoriji srednješolskih filmov. V poročilu strokovne komisije, je med drugim zapisano: »Najbolj izstopa film dijakinj Gimnazije Velenje, saj se dejansko najbolj približajo arhitekturnemu filmu kot takemu. Dijakinje z lastnim gibanjem opozarjajo na uporabo materiala in njegovo teksturo, s telesi nakazujejo odnos stebrov in zapolnjujejo praznino. Ustvarjajo in sledijo ritmu v arhitekturi.«
Avtorice filma so: Valentina Ceh-ner, Enea Golob, Jasmina Halkič,
Andreja Naveršnik, Petra Orozel, Anja Pečoler, Zala Skornšek, Pika Polona Sovič, Barbara Trap, Mojca Verčnik, Urša Verdev, mentorja pa profesorja Željko Opačak in Ale-
ksandra Dolenec Gojevič.
Zmagovalni film je na voljo na spletni povezavi http://www.mao. si/Novice/Kratki-filmi-o-Plecnikovi--arhitekturi_1.aspx.	■
Vesoljci obiskali tabornike
Taborniki rodu Lilijski grič Pesje smo priklicali vesoljce na našem zimovanju, ki se je odvijalo med 1. in 3. februarjem. Otroci in vodniki smo vikend preživeli na Pohorju v
Preizkusili smo se v orientiranju in izumili pravo vesoljsko govorico. Prvi večer smo se zabavali na račun imrpo lige, v soboto pa so nas obiskali Marsovčki in za nas pripravili
tekmovanje iz snežnih iger. Celo zimovanje smo zbirali tudi zvezde, ki smo jih lepili na naš zemljevid. Vesoljsko zimovanje je bilo več kot uspešno, polno norih dogodivščin
CŠOD Planinka, kjer so se dogajali sami izvengalaktični dogodki. Veliko časa smo preživeli v naravi in prehodili kar nekaj kilometrov -kot se za tabornike seveda spodobi.
prav poseben krst. Naslednje jutro so nas prebudili sončni žarki in idiličen pogled na zasneženo pokrajino, zato smo se hitro odpravili na bližnje pobočje, kjer smo imeli
in spoznanj, kar je povsem logično, saj, kot pravita Majda Sepe in Nino Robič v svoji pesmi, »ta luna je kriva za vse«.
■ Anika A. Krenker
■
NASI KRAJI IN LJUDJE
- 15
Velenje, 9. februarja -Sobotni občni zbor največjega prostovoljnega gasilskega društva v Šaleški dolini PGD Velenje je bil drugačen, ker na njem niso pregledali le dela v lanskem letu, ampak so po svoje ocenjevali tudi štiriletni mandat vodstva, ki ga je ves čas vodil moto »pomagati sočloveku«. Da je to delalo dobro, kaže tudi to, da sta tako poveljnik Bojan Brcar kot predsednik društva Karli Privšek dobila še en mandat. A še pred volitvami se je v nabito polni dvorani velenjskega gasilskega doma zgodilo še marsikaj. Začeli so glasbeno. Za uvod je poskrbel kar društveni pevski zbor, ki je z ubrano pesmijo pod vodstvom Zmaga Frankoviča poskrbel za prijeten uvod v večer.
Podiranje mej
Poveljnik društva Bojan Brcar je v svojem poročilu o delu v letu 2012 poudaril, da je za njimi leto, ki je postavilo nekaj novih mejnikov. »Če sem lani v svojem poročilu poudaril, da smo opravili v letu 2011 daleč največ intervencij do sedaj, potem lahko rečem, da smo
v letu 2012 zopet prekoračili to mejo. Še nedavno smo posredovali kar nekaj let zapored okrog 200-krat, v lanskem letu pa smo krepko prekoračili številko 300, saj smo zabeležili kar 326 intervencij. Od izvedenih intervencij je bilo 76 požarov, kar je za tretjino več kot v letu 2011, 109 tehničnih intervencij, 20 odstotkov več kot predlani,
ter 141 ostalih intervencij, kar je več kot za polovico več kot v letu 2011. Skupno je bilo v teh intervencijah opravljenih približno 3.500 ur dela,« je povedal Brcar. Da so zmogli, se je zahvalil vsem operativnim članom, ki s svojo požrtvovalnostjo, humanostjo, odgovornostjo in strokovnim znanjem dokazujejo, »da je čut do sočloveka še prisoten ter da
smo gasilci še vedno pripravljeni pomagati in preprečevati škodo, ki bi lahko nastala.«
Predstavljene statistike zagotovo kažejo na to, da so prostovoljni gasilci vedno pomembnejši člen državne strukture, ki nudi pomoč ljudem v stiski. »Že dolgo gasilci ne gasimo več samo požarov, ampak se je obseg našega dela zelo razširil. Slovenci smo včasih res čudni in
nas je najbrž težko razumeti, kljub temu pa smo organizacije, kot so gasilska društva, lep primer tega, kako lahko dobro delamo in sodelujemo. Včasih pomislim, da mogoče ne bi bilo slabo, če bi skupaj (v nave-dnicah seveda) šli pogasit požar, ki tli med našimi politiki. Zagotovo pa smo jim lahko za dober zgled,« je še poudaril Brcar.
V garaži že nov avto
Tudi lani so se velenjski gasilci veliko izobraževali, to bodo nadaljevali tudi v letu 2013. Organizirali so več internih vaj ter ob mesecu požarne varnosti odprli vrata gasilskega doma. Tudi to bo postalo tradicija. Kot tudi zgledno sodelovanje z vsemi društvi v GZ Šaleške
doline, z ekipo reševalne postaje Velenje ter Policijsko postajo Velenje. Veselili so se velike pridobitve, saj so v garažo pripeljali novo veliko tehnično vozilo. Letos so v garažo zapeljali še nov kombi za prevoz moštva. V celoti je financiran iz sredstev PGD Velenje, morajo pa ga še opremiti. Namenu naj bi ga predali še februarja. Predsednik društva Karli Privšek pa je poudaril, da je lani sodelovanje s poklicnim jedrom društva potekalo dobro, vendar bo glede na porast intervencij v letu 2012 nujno potrebno razmisliti o dodatni zaposlitvi v poklicnem jedru. Povedal je tudi, da bodo letos nadaljevali obnovo gasilskega doma.
■ bš
Gasilci lahko za zgled tudi politikom
V letu 2012 v PGD Velenje opravili rekordno število intervencij, kar 326 - Veliko dela bo preventivnega, nadaljevali bodo obnovo doma in posodabljanje opreme
/C
Šentilj pri Velenju, 2. februarja
- Tako kot vsako leto na začetku februarja so se tudi letos na 81. gasilskem občnem zboru zbrali gasilci prostovoljnega gasilskega društva Šentilj. Tokratni občni zbor je imel poseben pridih, saj se je letos končal petletni mandat prejšnjemu vodstvu gasilskega društva. Prostovoljni gasilci so imeli torej odgovorno nalogo, da izvolijo novo vodstvo. Po petih letih je mandat potekel predsedniku gasilskega društva Andreju Vasletu, poveljniku Robiju Krajncu, tajniku Romanu Reberniku in ostalim. Svoj mandat bo nadaljeval le blagajnik Božo Glinšek. Za obdobje novega mandata so bili z večino glasov
izvoljeni predsednik Peter Vavkan, poveljnik Zoran Borovnik, tajnica Barbara Vavkan, predsednik mladinske komisije Andrej Koren, predsednica komisije za članice Vesna Skaza in predsednik komisije za veterane Mirko Vasle.
Poleg volitev je moralo prejšnje vodstvo predstaviti svoja poročila, novo vodstvo pa dela plane za leto 2013. V svoje društvo so sprejeli kar nekaj novih članov, med katerimi je tudi nekaj podmladka. Za družabno ozračje po končanem uradnem delu pa je poskrbel ansambel Smeh.
■ Nina Pogorevc
Srečanje starejših in krvodajalcev
Cirkovčani se radi srečujejo, čeprav je priložnosti za to malo. Naselje je raztreseno po številnih hribčkih, dela na kmetijah nikoli ne zmanjka. Zato pa je takrat, ko kaj organizirajo veselo in sproščujoče.
Tudi pred dnevi je bilo tako, ko so pripravili srečanje starejših krajanov in krvodajalcev. Srečanje pa je sovpadalo še z bližnjim kulturnim praznikom. Veseli so bili obiska podžupana Mestne občine Velenje
Srečka Korošca in predstavnika območnega združenja Rdečega križa Velenje Janeza Trbovška. Veseli so bili tudi predstavnikov okoliških krajevnih organizacij Rdečega križa. Pa tudi učiteljice Irene in vzgojiteljice Janje. V kraju namreč zelo cenijo, da še imajo šolo in vrtec.
Posebno pozornosti so namenili svojim 28 krajanom starejšim od 70 let in pa 15 krvodajalcem. Posebej so se zahvalili Daniju Avbrehtu, ki
se jim je lani pridružil. V svoje vrste si želijo še več mladih.
Pripravili so tudi kulturni program. v katerem so sodelovali ansambel bratov Avbreht, šolski in predšolski otroci, Gašper Aubreht, Anže Ževart, Lars Jeseničnik Lemež, Sergej Grobelnik, Maruša Aristovnik, oktet Dolič ter ansambel Smeh.
■
Starejši in krvodajalci so bili veseli pozornosti. V ospredju Franc Juro
Zaposleni v Zimzelenu pojejo
Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj je 6. februarja šesto leto zapored pripravila pevsko srečanje Šola poje - Šoštanj poje. Nanj vsako leto povabi pevske skupine iz celotne občine in letos je nastopilo 12 pevskih sesta-
vov - odraslih in otrok, oktetov in zborov. Med njimi je letos prvič nastopil pevski zbor zaposlenih v PV - Centru starejših Zimzelen v Topolšici. Za njihovo podobo so poskrbeli v Studiu HTZ.
SPORT
»»Has
14. februarja 2013
V osredji tekmi 19. kroga so se oddolžili Kopru za doslej edini poraz v tem prvenstvu, v prvi letošnji tekmi elitne lige prvakov pa makedonskemu Metalurgu za poraz v 2. krogu - Sinoči v Trebnjem s Trimom, konec tedna na Danskem s Silkeborgom
Rokometaši Gorenja so tudi v prejšnjem tednu navdušili z igro, pa čeprav igrajo v zelo napornem ritmu sreda - sobota. V 19. krogu državnega prvenstva so zanesljivo premagali Koper (35 : 28) in ohranili prednost treh točk pred drugimi Celjani, pred moštvom z Obale pa so jo povečali na šest.
Cimos jih je v tem prvenstvu edini premagal, zato naj bi bila to osrednja tekma tega kroga. Rahle značilnosti derbija je imela le prvih dvajset minut. Čeprav so si domači v tem času kar petkrat priigrali tri gole prednosti, nazadnje 9 : 6, so nato gostje dvakrat povedli i z golom razlike (12 : 11, 13 : 12).
Potem pa so se gostitelji dokončno 'razleteli' po igrišču in že po prvih tridesetih minutah imeli neulovljivo prednost pet golov (20 : 15). Dobro in pametno, kot je ocenil trener Branko Tamše, so nato igrali tudi v nadaljevanju ter si priigrali visoko zmago s sedmimi goli razlike. Z njo so se najbrž otresli Koprčanov kot tekmeca za državni naslov in kot glavni tekmec ostaja le še Celje.
Sedaj sami drugi
Zelo dobro igro so ponovili tudi v prvi letošnji tekmi lige prvakov. V 8. krogu so v soboto v Rdeči dvorani gostili skopski Metalurg in se mu z
zmago s 23 : 19 oddolžili za poraz v 2. krogu tega imenitnega tekmovanja. Tekmeca sta si že pred tem zagotovila nastop v osmini finala, sedaj pa lovita drugo mesto, ki zagotavlja boljše izhodišče v izločilnem delu drugega dela tekmovanja oziroma vsaj na papirju lažjega nasprotnika v prvi tekmi. S šesto zmago so slovenski prvaki ušli Makedoncem za dve točki. Ne glede na to, kako bo Metalurg igral v zadnjih dveh krogih, bi s tremi točkami v preostalih dveh tekmah (v gosteh s Silkebrogom, doma s Kielcami) ostali na drugem mestu.
Makedonski prvak je prišel na 'povratno' tekmo gotovo prepričan
Dva gladka poraza Šoštanja Topolšice
in odločen, da še enkrat slavi nad njimi ter jih s tem izrine z drugega mesta. Z njimi je prišlo tudi približno sto navijačev, ki so bili najbrž podobno kot njihovi igralci prepričani, da se bodo domov vrnili veselih obrazov. Toda domači so po sijajni igri v drugem polčasu zasluženo zmagali. Očitno je poraz najbolj pekel trenerja gostov Lina Červarja, saj je na novinarsko konferenco po tekmi poslal svojega pomočnika.
Po prvem delu je Makedoncem
REKLI SO ...
Za fanti je peklenski teden
Branko Tamše:
»Hvala mojim fantom, za katerimi je peklenski teden. Najbolj pomembno, je da smo vzeli šest točk. V državnem prvenstvu smo premagali Krko in Koper, tokrat vrnili Metalurgu za poraz v Sko-
kazalo, da se bo njihova želja uresničila. Dosegli so prvi gol na tekmi, nato dokaj hitro povedli za tri gole (5 : 2). Zaradi velike želje po zmagi so bili domači večji del prvega polčasa preveč napeti in premalo sproščeni. Slabo so odigrali z igralcem več, grešili, podarjali žoge -skratka, to ni bilo to, kar so želi, kot je po tekmi poudaril Jure Dolenec. V prvem delu so oboji po enkrat imeli prednost treh golov, ob polčasu nobena stran ni imela prednosti (10 : 10). Oboji pa so polčas končali z igralcem manj. Pri domačih je bil izključen kapetan Bezjak, pri gostih pa Tihomir Doder, ki je le nekaj sekund pred vrnitvijo na parket odslužil prvo izključitev. Sicer pa so imeli gostje zaradi na trenutke preostre igre v prvem polčasu kar deset minut izključitev (v nadaljevanju nobene več), domači pa le dve in prav toliko v drugem polčasu. Še nekaj minut v nadaljevanju je bila igra izenačena, a po 13 : 13 v 37. minuti so 'ose' povem zagospoda-rile na igrišču. Izjemno so zaigrale pred šestmetrskim prostorom, v vratih je kot že nekajkrat v prvem polčasu zablestel vratar Ivan Gajic in s hitrimi nasprotnimi napadi so se začele rezultatsko oddaljevati. Zlasti 'strupen' je bil kapetan Bezjak. Od 41. do 48. minute je dosegel štiri gole zapored. V 53. minuti sta si tudi z zelo razpoloženim Janezom Gamsom, ki je odigral veh šestdeset minut, izmenjala nekaj
pju in ostali dokaj zdravi. Proti Metalurgu smo v prvem polčasu imeli nekaj težav z igralcem več, ne vem, zakaj. To smo popravljali z zelo dobro igro v obrambi, v drugem polčasu še bolj stisnili v obrambi in zaigrali izjemno v napadu. Skratka, proti tako vrhunskemu moštvu, kot je Metalurg, smo prejeli samo 19 golov, pa še od tega tri, štiri, ko smo si zmago že zagotovili.«
besed, sledila je sijajna akcija, ki jo je s svojim četrtim golom za najvišje vodstvo na tekmi z 21 : 15 končal Gams. Približno 1.200 gledalcev (razen seveda gostujočih) je bilo na nogah. Vendar v preostalih minutah domači niso lovili razlike (-7) s prve tekme ali skušali zabiti še kakšen gol več. Ta razlika bo pomembna, če bosta tekmeca po 10. krogu imela enako število točk. Dosegli so le še dva, gostje pa štiri. Slabi dve minuti pred koncem so se Makedonci s šestim golom svojega najboljšega strelca na tej tekmi Dejana Manaskova približali na -3 (19 : 22), v zadnji sekundi pa je Gams postavil piko na i tej zelo pomembni zmagi za razliko s +4.
Peklenski ritem se nadaljuje
V včerajšnjem 20. prvenstvenem krogu so rokometaši Gorenja gostovali v Trebnjem; v nedeljo, 17. februarja, se bodo v 9. krogu lige prvakov na Danskem udarili s Sil-keborgom (v Rdeči dvorani so v 4. krogu zmagali s 31 : 23); nato bodo v zadnjem krogu skupinskega dela (24. februarja) gostili vodilne Kiel-ce, pred tem pa se bodo v sredo, 20. februarja, v 21. krogu domačega prvenstva v Rdeči dvorani pomerili s Krškim.
■ S. Vovk
Še tri točke?
Jure Dolenec: »Sedaj smo sami na drugem mestu. Ne smemo biti pretirano evforični. Drugo mesto še ni naše. Verjamem, da smo v preostalih dveh tekmah sposobni osvojiti še tri točke. Najprej moramo zmagati na Danskem, nato pa v naši dvorani pokazati rokometa-šem Kielc, kdo je tu gospodar.«
■
Odbojkarji v prvi državni odbojkarski ligi nadaljujejo tekmovanje v silovitem ritmu, saj vsak teden odigrajo dve tekmi. Lahkih nasprotnikov pa ni, tako da imajo šoštanjski odbojkarji res težko delo. Ob tem velja poudariti, da so v taboru Šoštanja Topolšice svoje cilje z uvrstitvijo v zgornjo polovico lestvice že presegli. Z odličnimi predstavami v prvem delu pa so si prislužili, da se spopadejo z najboljšimi ekipami v Sloveniji.
Prejšnjo sredo so tako Šoštanjčani gostovali v Tivoliju pri najboljši slovenski odbojkarski ekipi ACH Volley. Gostitelji so upravičili vlogo
favorita, saj so ves čas nadzorovali potek srečanja. Šoštanjčanom so v prvem nizu oddali vsega 12 točk. Najbolje so se varovanci Zorana Kedačiča upirali v drugem nizu, ki se je končal s 25 : 17, tretjega pa so favoriti - odbojkarji ACH Volleya - dobili s 25 : 13.
Nekoliko presenetljivo gladko so v soboto proti Šoštanju Topolšici slavili še odbojkarji Maribora. Zaradi pustovanja v Športni dvorani Šoštanj so morali srečanje odigrati v Nazarju, kjer pa so se gostje iz Maribora nekoliko bolje znašli in zmagali gladko s 3 : 0. Spomnimo, da so v prvem delu obe srečanji teh
dveh nasprotnikov dobili domačini s 3 : 1.
Tokrat Šoštanjčani ob odsotnosti svojega najboljšega podajalca Marka Bojinoviča niso imeli pravih možnosti za še eno presenečenje. Prvi niz so dobili Mariborčani na 15, drugega na 17, tretjega pa na 20.
Že sinoči (v sredo) je v Šoštanju gostovala Panvita Pomgrad, v nadaljevanju pa čakata Šoštanjčane še dve težki gostovanji. V soboto se bodo v Kanalu pomerili z ekipo Salonita Anhovo, v sredo pa v Kamniku s Calcitom.
■ tr
Celjanke namučile Velenjčanke
Velenje - Rokometašice Vepla-sa so že tretjič v tej sezoni ugnale Celjanke, čeprav so se tokrat morale pošteno namučiti, da so vknjižile novi dve točki.
Celjanke so že v 1. polčasu presenetile Velenjčanke z agresivno igro v obrambi, v napadu pa so predvsem s streli od daleč in igro na krožno napadalko dosegale lahke zadetke. Na drugi strani so domače
rokometašice igrale brez pravega žara in volje, kar je bil seveda tudi odraz rezultata, namreč Celjanke so vodile praktično cel 1. polčas. Tik pred iztekom 30 minut so Velenjčanke ujele priključek in celo prvič povedle na tekmi ter odšle na odmor z minimalno prednostjo 1 zadetka (14 : 13).
V drugem polčasu so se velenjske rokometašice le zbrale in strnile
svojo obrambno vrsto ter narekovale tempo, a borbene Celjanke se še niso dale. Do 49. minute so gostje iz Celja tako parirale domačinkam, nato pa so slednje v zadnjih 10 minutah le pritisnile na plin in začele tehtnico preobračati v svojo korist. Velenjčanke so nato rutinira-no pripeljale tekmo do konca in se veselile nove zmage.
■ G. T.
Veplas ni »kiksnil«
ŠND Veplas na poti proti prvi ligi - Tokrat na kolena spravil Kix
Ajdovščina, 9. februarja - V soboto je ekipa ŠND Veplas Velenje odpotovala na najdaljše gostovanje k ekipi Kix iz Ajdovščine. Za odločilno tekmo so se igralci trenerja Draga Adamiča odlično pripravili in vanjo tudi odločno krenili. Že v 3. minuti je Rok Korošec v protinapadu ruti-nirano premagal domačega vratarja Emila Djukica. Sledile so odlične poteze obeh moštev. V 11. minuti je Jaka Jager izkoristil podajo Seu-dina Softica ter povišal vodstvo na 2 : 0. Velja omeniti, da je na sobotni tekmi debitiral izkušeni vratar Jovica Mihajilovic, ki je še enkrat dokazal, da je med najboljšimi vra-
tarji v Sloveniji. V 13. minuti tekme je Rok Korošec dosegel svoj drugi zadetek in postavil rezultat polčasa ter obenem končni rezultat tekme med ekipama Kix iz Ajdoviščine in ŠND Veplas Velenje.
Velenjčani so z omenjeno zmago ostali na prvem mestu 2. Slovenske futsal lige. Naslednjo "domačo" tekmo bodo Velenjčani odigrali v Slovenskih Konjicah, ker so v Velenju dvorane zasedene. Tekma bo v soboto ob 18. uri v športni dvorani Slovenske Konjice. Za vse ljubitelje futsala v Velenju bo klub skušal organizirati avtobusni prevoz
■
Trener ŠND Veplas Drago Adamič:
»Čestitke fantom za odlično predstavo in osvojene tri točke. Odigrali smo zelo disciplinirano v obrambi, domačinom nismo dovolili, da bi razvili svojo prepoznavno igro.
Svoje je dodal novinec v naši ekipi - vratar Jovica Mihajlo-vič, ki je izvrstno opravil svoje delo in z obrambami vlil soigralcem dodatno mero samozavesti.
Naslednji teden nas čaka težka tekma proti ekipi Kebelj Mibus, ki ima za nas izreden pomen, morebitna zmaga bi nas pripeljala tik pred vrata prve lige.«
■
Starejši pionirji Elektre 4. v Mini pokalu Spar
V senci finalnega turnirja Pokala Spar, ki ga je dobila Union Olimpija, je v dvorani Golovec v Celju potekal tudi finalni turnir Mini pokala Spar. Gre za tekmovanje starejših pionirjev U14, ki služi kot podaljšanje njihove tekmovalne sezone za starejše pionirje. Ti lahko tako tudi po koncu državnega prvenstva tekmujejo in s tem dodatno preizkušajo in izboljšajo svoje košarkarske sposobnosti.
Na finalni turnir štirih ekip so se po zmagi nad Union Olimpijo uvrstili tudi košarkarji šoštanjske Elektre. V polfinalu so se pomerili z ekipo Krke in izgubili s 57 : 100, v tekmi za tretje mesto pa so v dramatični končnici morali priznati premoč še kranjski ekipi Elektro gorenjska prodaja A. Srečanje je bilo vse do zadnje sekunde izenačeno, nato pa je z desetih metrov
Matevž Hudovernik zadel trojko ob zvoku sirene in Kranjčanom prinesel 3. mesto v Mini pokalu Spar.
Po koncu turnirja je Tomaž Herman, trener Elektre, povedal: »Z zaključnim turnirjem Mini pokala Spar se je generacija fantov, rojenih leta 1998 tudi uradno poslovila od pionirske kategorije in prehaja h kadetom. Fantom čestitam za dosežene rezultate v minuli sezoni, in sicer za doseženo 7. mesto v državnem prvenstvu starejših pionirjev in za 4. mesto v tekmovanju Mini pokala Spar. Zahvalil bi se tudi upravi in direktorju kluba za zaupanje v moje delo in potencial igralcev. Ravno tako zahvala za vso pomoč mojima trenerskima kolegoma Rajku Rituperju in Dušku Maličeviču. Še posebej pa nam je vsem bila vedno v veselje pomoč in spodbuda staršev, ki so se odre-
kali nedeljskim dopoldnevom, nas spremljali in za nas glasno navijali povsod po Sloveniji.«
V soboto se nadaljuje člansko državno prvenstvo, košarkarji Ele-ktre v svoji dvorani pričakujejo ekipo Rogaške Crystala. Srečanje bo ob 20. uri.	■ tr
Popravek in opravičilo
V članku Rudarke državne prvakinje v prejšnji številki Našega časa smo iz seznama igralk, ki so osvojile naslov državnih prvakinj v ZŽL, nehote izpustili igralko Loti Lukek. Igralki se za napako iskreno opravičujemo.
■ ŽNK Rudar Škale
SPORT IN REKREACIJA
17
Veliko novosti, več tekmovalk
Na Ljubnem konec tedna FIS tekma za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske - 55 tekmovalk iz 15 držav - Kar nekaj novosti
Tatjana Podgoršek
Ljubno že kar nekaj časa ni več poznano samo kot flosarski kraj v Zgornji Savinjski dolini, ampak postaja vse bolj prepoznaven v svetu tudi predvsem po organizaciji tekem v smučarskih skokih za ženske. V teh dneh je na Ljubnem že vse nared za izvedbo FIS tekme za svetovni pokal.
Rajko Pintar, generalni sekretar Smučarsko skakalnega kluba BTC Ljubno, je povedal, da velja tekma na Ljubnem za prestižno zaradi odziva gledalcev. Lani so jih našteli blizu 6.000, letos jih pričakujejo približno 5.000 na dan.
»Priprave so končane, vremenske napovedi so za nas organizatorje zelo ugodne in ob številnih novostih, ki smo jih opravili, se obeta na Ljubnem to soboto in nedeljo, 16. in 17. februarja, pravi smučar-skoskakalni praznik.«
Za tekmo so prejeli 55 prijav iz 15 držav, kar je več kot na lanski tekmi. Nastopile bodo vse najboljše, ker je to zadnja tekma pred tekmo svetovnega pokala v Italiji. Med njimi bo tudi 8 vražjih Slovenk. Te so s skoki v sezoni 2012/2013 že dokazale, da so odlično pripravljene za še višji nalet. »Ne skrivamo želje, da bi se ena od njih povzpela na zma-
govalno stopničko.«
Po zagotovilih Rajka Pintaija so organizatorji v minulem letu namenili za ureditev infrastrukture na skakalnici in v sami njeni okolici veliko denarja in časa. Na novo so uredili ledeno zaletno smučino, kar je bil eden od pogojev za izvedbo tekem svetovnega pokala. Naložba je bila finančno zelo zahtevna, saj so vlaganja stala blizu 100 tisoč evrov. Kupili so še nov teptalni stroj, posodobili naprave za umetno zasneževanje.
Tekme na Ljubnem bosta tudi letos prenašala v živo RTV Slovenija in Eurošport.
■
Za konec zimske sezone še dve medalji
Končala so se letošnja zimska prvenstva Slovenije v plavanju. Še zadnji so tekmovali dečki in deklice na ekipnem in posamičnim državnem prvenstvu. Od petka, 8., do nedelje, 10. februarja, je v Mariboru nastopilo 235 plavalcev, starih 11 do 14 let, iz 22 slovenskih klubov. Med njimi je 12 plavalcev Plavalnega kluba Velenje tekmovalo po sistemu dopoldanskih predtekmovanj in večernih A in B finalov. Tudi ta generacija mladih velenjskih plavalcev je kljub odsotnosti najboljše Tamare Logar, ki se je žal poškodovala na smučanju, tekmovala dobro. Največji uspeh je dosegel Luka Geršak, ki je osvojil dve srebrni medalji na 100 m in 200 m hrbtno. V mlajšem letniku, ki prejme diplome, je bila Nika Geršak druga na 100 m in 200 m prosto, Aida Jusic tretja na 100 m in 200 m hrbtno ter Tine Praprotnik tretji na 50 m prsno.
V A finale med najboljših osem sta se uvrstila tudi Aida Jusic in
Na sliki od leve proti desni: Aida Jusic, Nika Geršak, Tine
Praprotnik in Luka Geršak.
Nika Geršak. V B finale pa Tine Praprotnik in Ana Katarina Fidler ter vse štafete dečkov in deklic. V
ekipnem vrstnem redu, v katerem so upoštevali vse uvrstitve v A in
B finalu, je Plavalni klub Velenje osvojil 11. mesto. Zmagali so plavalci Fužinarja pred Triglavom in Ilirijo.
■ Marko Primožič
Drevova premagala tudi moške
Ravne na Koroškem, 9. februarja - Na
Poseki na Ravnah na Koroškem je bilo minulo soboto državno prvenstvo invalidov. Na njem je nastopila tudi Anja Drev, članica Smučarskega kluba Mozirje.
Nastopila je v veleslalomu in na cilj prispela z najboljšim časom v obeh vožnjah. Tokrat je prvič premagala tudi vso moško konkurenco. Vzpodbudno je, da je Anja kljub nedavni bolezni, zaradi katere se je zdravila v UKC Ljubljana, znova v dobri formi. Od 23. februarja do 2. marca letos bo nastopila na svetovnem prvenstvu invalidov v Nemčiji, kjer se bo pomerila z najboljšimi gluhimi in naglušnimi smučarkami sveta v slalomu, veleslalomu, supervelesla-lomu in kombinaciji.
■ Tp
Anja je v veleslalomu premagala tudi moško konkurenco.
Jelenko 12. v Almatyu, točke za Berlota
Nordijski kombinatorci so se ta vikend v kazahstanskem Almatyu pomerili na dveh tekmah svetovnega pokala. Na prvi tekmi se je Marjan Jelenko na koncu razveselil 15. mesta. Velenjčan Gašper Berlot je bil na 32. mestu.
Na drugi tekmi je Marjan Jelenko odlično nastopil na skakalnici ter zasedel četrto mesto. Zrečan se je na tekaški progi pogumno boril s
preostalimi tekmovalci, a na koncu nekoliko popustil, tako da je v cilj prišel 12. Točke je kljub težavam z golenmi osvojil tudi Gašper Berlot, ki je bil 30.
V Sočiju Jelenko in Berlot v ekipi sedma
Nordijski kombinatorci so se v svetovnem pokalu v začetku febru-
arja pomerili v olimpijskem Sočiju. Na skakalnici je bil Marjan Jelenko osmi, a je v teku žal odstopil. Gašper Berlot je bil na koncu 36.
Na ekipni preizkušnji sta slovenski ekipi k dobremu rezultatu prispevala tudi Gašper Berlot in Marjan Jelenko. Ekipa je zasedala sedmo mesto.
■
Tako so igrali
Štiri medalje in skupna zmaga
Državno prvenstvo v skokih in nordijski kombinaciji za dečke do 13 let je tokrat potekalo v Žireh. V skokih sta postala državna podprva-ka v kategoriji do 13 let Ožbej Jelen med dečki in Jerneja Brecl med deklicami. Ekipno je slavila ekipa SSK Velenje 1 v postavi Ožbej Jelen, Denis Pikelj, Jan Bombek in Rok Jelen.
V nordijski kombinaciji je naslov državnega prvaka z odličnim tekom osvojil Ožbej Jelen, srebro pa si je priboril Rok Jelen. Sledili so jima še Sven Zagomilšek na 5. mestu, Jan Bombek na 7., Lan Vrč-kovnik na 14., Jerneja Brecl na 18. in Denis Pikelj na 20. mestu.
Ostali rezultati: skoki, dečki do 12 let: Jan Bombek 6., Lan Vrčkovnik 42., dečki do 13. let: Rok Jelen 4., Denis Pikelj 9, Sven Zagomilšek 13. mesto. Deklice do 13 let: Pia Slamek 6. mesto. Ekipno: SSK Velenje 2 13. mesto.
Članice, 1. A državna rokometna liga - ženske, 16. krog
Veplas Velenje : Celje celjske mesnine 29:26 (14:13)
Velenje: Rdeča dvorana, 9. februar 2013. 100 gledalcev. Sodnika: Nikolič in Štern.
Veplas Velenje: Zec (17 obramb), Vajdl 4, Naglič 4, Nakic 4, Hrnčič 5, Fatkič 4 (2), Čečkova 3, Sivka 5, Oblak -, Mičič -, Tomič -, Ferenc -, Simič, Pajič. Trener: Snežana Rodič.
Sedemmetrovke: Velenje 2 (2), Celje 1 (4). Izključitve: Velenje 8 minut, Celje 4 minute. Naslednja tekma: Državno prvenstvo, 1.A DRL
-	17. krog. Piran - VEPLAS VELENJE
Liga prvakov
Gorenje Velenje
-	Metalurg 23:19 (10:10)
Gorenje Velenje: Gajič 11 obramb, Taletovič, Melič 2, Bezjak 7, Pucelj, Dolenec 5 (2), Cingesar, Cehte 3, Miklavčič, Gaber 1, Golčar, Dobelšek, Gams 5, Bajram, Ovniček, Dujmovič.
Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke: Gorenje
3 (2), Metalurg 5 (4). Izključitve: Gorenje 8 minut, Metalurg 10 minut. Drugi izidi: Vive Targi Kielce - Sankt Peterburg 30:29 (20:14), Chambery
-	Bjerringbro-Silkeborg 29:26 (14:12).
Vrtni red: 1. Vive Kielce 16 točk, 2. Gorenje Velenje 12, 3. Metalurg Skopje 10, 4. Bjerringbro-Silke-borg 6, 5. Chambery Savo-ie 2, 6. St. Peterburg 2.
1. NLB Leasing liga, 19. krog
Gorenje Velenje
-	Cimos Koper 35:28 (20:15)
Gorenje: Gajič (10 obramb), Melič 7 (2),
Bezjak 11, Pucelj, Dolenec 7, Cingesar 1, Ovniček 1, Taletovič (6 obramb), Ceh-te 4, Miklavčič 1, Gaber 1, Golčar, Dobelšek, Gams, Bajram 2, Dujmovič. rener: Branko Tamše. Izključitve: Gorenje 6 minut, Koper 2 minuti Sedemmetrovke: Gorenje 2(2), Koper 4(4). 7m: 2/2 Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško : Ribnica Riko hiše 37:23 (15:10), Istrabenz Plini Izola : Maribor Branik 21:23 (13:10), Jeruzalem Ormož : SVIŠ Pekarna Grosuplje 31:23 (18:18), Krka : Trimo Trebnje 28:32 (11:20), Sevnica : Krško 22:20 (11:10). Vrstni red po 19. krogu: 1. Gorenje Velenje 19 tekem - 36 točk, 2. Celje
Pivovarna Laško 19 - 33, 3. Cimos Koper 19 - 28, 4. Maribor Branik 19 - 28,
5.	Trimo Trebnje 18 - 20,
6.	Krka 19 - 17, 7. SVIŠ Pekarna Grosuplje 19 -15, 8. Ribnica Riko hiše 19 - 14, 9. Istrabenz Plini Izola 18 - 12, 10. Jeruzalem Ormož 19 - 12, 11. Sevnica 19 - 8, 12. Krško 19 - 3.
1. DOL Radenska classic, modra skupina 2. krog
ACH Volley -Šoštanj Topolšica 3 : 0 (12, 17, 13)
Šoštanj Topolšica:
Ivartnik, Žnider, Lipovac 7, Gomivnik 1, Nastič 2, Bojinovič, Akrap, Pavič 4, Menih, Koželnik 3, Zupanc, Uršič 4. 3. krog
Šoštanj Topolšica - Maribor 0 : 3 (15, 17, 20)
Šoštanj Topolšica: Ivar-tnik, Žnider, Lipovac 14, Gomivnik, Nastič 1, Akrap 6, Menih, Koželnik 5, Zupanc 5, Uršič 7. Vrstni red: 1. ACH Volley 20, 2. Salonit Anhovo 15,
3.	Calcit Volleyball 12,
4.	Panvita Pomgrad 5,
5.	Maribor 3, 6. Šoštanj Topolšica 2.
NA KRATKO
Vnovič Tin
Na igriščih TK Olimpija (Lj) in Šplus(Lj) sta minuli konec tedna potekala tretja turnirja iz serije FIN-A za dečke in deklice do 12 let. Barve ŠtkVe so zastopali Marko Kovačevic, Tin Krstulovic, Zoja Štrukelj in Lana Stefanovič.
Pri deklicah se je znova izkazala Zoja Štrukelj, ki se je prebila do polfinala, kjer jo je izločila 1. nosilka in poznejša zmagovalka turnirja Marija Vičič (Šplus).
V	konkurenci dečkov je Tinu Krstulovicu uspel preboj celo v finale, kjer ga je v zelo izenačenem in kvalitetnem dvoboju z rezultatom 6 : 2, 7 : 6 premagal 1. nosilec Tim Tekavec (MaxLj). Tin je na celem turnirju prikazal izjemno igro, saj je na poti do finala v štirih dvobojih oddal le 7 iger.
Takšnih iger in rezultatov v deški konkurenci v ŠtkVe ni bilo že skoraj 10 let, ko je za podobne uspehe skrbel Rok Bizjak. Na štirih zimskih turnirjih najvišjega ranga je Tinu vedno uspela uvrstitev v polfinale, dvakrat pa celo v finale. Tin in njegov trener Blaž Weiss zagotavljata, da bosta naredila vse, da Tin doda še piko na i. (bk)
Namizni tenis - 2. TOP turnir - Ravne
V	Ravnah na Koroškem je bil v soboto, 2. februarja, TOP turnir najboljših igralcev Slovenije. Patrik Rosc si je na prvem topu sezone s prvim mestom zagotovil nastopanje v prvi skupini. Z dvema zmagama je zasedel 7. mesto; premagal je Gregorja Zafošnika in Patrika Sukiča. Zmagal je Uroš Slatinšek iz Krke Novega mesta.
3. Odprto prvenstvo SV regije
Prijavljenih je bilo preko 70 tekmovalcev, ki so nastopili v Rdeči dvorani. Igralci so bili razdeljeni v 4 kakovostne skupine, za domačo ekipo Tempo pa je nastopilo 10 igralcev (Jure Avberšek, Marko Avberšek, Martin Golob, Jure Pejovnik, Barbara Pejovnik, Dalibor Hranjec, Jan Jevšnik, Oskar Rosc, Patrik Videc, Uroš Margon, Simon Margon in Jurij Vodušek). V prvi skupini se je najbolje odrezal Martin Golob, ki je osvojil 6. mesto, v drugi skupini je Dalibor Hranjec osvojil 2., Jan Jevšnik pa 3. mesto. V tretji skupini je zmagal domačin Patrik Videc.
34. Jakhlov memorial - Ljubljana
Na tradicionalnem turnirju v organizaciji NTK VESNA Zalog je za NTK Tempo Velenje nastopalo 6 igralcev (Martin Golob, Jure Avberšek, Marko Avberšek, Jan Jevšnik, Patrik Videc in Oskar Rosc). Med
najmlajšimi kadeti je bil najboljši Jan Jevšnik, Oskar Rosc pa je osvojil
3.	mesto. Pri mlajših kadetih je Patrik Videc obstal v kvalifikacijah, pri kadetih pa so se vsi trije Velenjčani poslovili v osmini finala.
Nea in Neža sta se izkazali
V	nedeljo, 10. februarja, je bilo v Slovenski Bistrici prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za kategorijo pionirjev in pionirk U12. Mladi atleti in atletinje so se med seboj pomerili v teku na 60 in 300 m, v skoku v daljino in suvanju težke žoge. Ekipa pionirk (VEL 1), katere članici sta bili Nea Meh in Neža Gorišek, je v boju za naslov državnih prvakinj osvojila 3. mesto, posamično pa je Nea Meh osvojila tudi srebrno kolajno.
V	vseekipnem mnogoboju, v katerem so tekmovale štiri ekipe atletov in atletinj, pa so mladi velenjski atleti dosegli nehvaležno
4.	mesto.
MODROBELA KRONIKA
»»Has
14. februarja 2013
Vse več kršitev v stanovanjih
Počitniški dnevi na sankališčih
•	v • v v • «
in smučiščih
Drugo polovico februarja bodo zaznamovale šolske zimske počitnice. Zima nam je od decembra do sedaj postregla z vsem, kar je imela v malhi, in tako bo verjetno vse do druge polovice marca. Snega je dovolj, zato si ljubitelji smučanja lahko obetajo prave zimske počitnice. Pobeljene vzpetine in hribčki okoli mest in vasi omogočajo prve smučarske korake - spuste, sankanje in drsenje na plastičnih pripomočkih, ki omogočajo razgibano preživljanje prostega časa tako za otroke kot starše. Navkljub manjšemu številu obiskovalcev in manjšim hitrostim je tudi tam treba biti previden, saj se nesreče lahko zgodijo prav vsepovsod.
Dosledno upoštevanje (varnostnih) pravil obnašanja pa je potrebno na smučiščih, kjer je prisotno večje število obiskovalcev in konfiguracija terena omogoča višje hitrosti. V prvi vrsti morajo za varnost obiskovalcev poskrbeti upravljalci smučišč in nadzorniki. Nadzorniki nadzorujejo dogajanje in predvsem spoštovanje (ne)napisanih pravil, ki določajo red in hkrati omogočajo varno smučanje in ostale aktivnosti na območju smučarskih centrov. Ce z nasveti, opozorili ali odredbami ne dosežejo upoštevanja ali želenega učinka, zaprosijo policiste, da jim pomagajo pri obravnavi kršiteljev in zagotavljanju varnosti na smučiščih. Spoštovanje predpisov ter določenega reda na smučiščih je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti smučarjev.
Po dosedanjih ugotovitvah nadzornikov in policistov so za smučarske nesreče v prvi vrsti odgovorni smučarji oziroma deskarji sami. Na vse bolj urejenih smučiščih, ki omogočajo tudi višje hitrosti, se večina nesreč zgodi ravno zaradi hitrosti vožnje. Priporočena hitrost 25 km/h je za marsikatero smučišče in marsikaterega smučarja daleč od tiste, ki omogoča (adrenalinski) užitek. Zato je urejenost smučišč tudi dvorezen meč, saj ravno na teh smučiščih nekateri bistveno presegajo priporočeno hitrost, ki je pomemben dejavnik pri obravnavanih nesrečah. Poleg hitrosti so med vzroki nesreč pogostokrat tudi precenjevanje lastnih sposobnosti, slaba telesna pripravljenost, neprevidnost, nepremišljenost in celo malomaren odnos tako do pravil kot ostalih udeležencev na smučišču, kar ustvarja večje tveganje in ogroženost vseh na smučišču. Prizadevanja nadzornikov in policistov za zagotavljanje varnosti na smučiščih se izvajajo predvsem s ciljem zmanjšati število nesreč in poškodovanih. Trk med dvema smučarjema na smučišču, pri katerih je hitrost praviloma višja od 30 km/h, lahko primerjamo s trkom dveh motornih vozil. Najpogostejše poškodbe, ki jih utrpijo smučarji, so poškodbe nog (zlomi in poškodbe kolenskih vezi) in poškodbe rok (zapestja, komolci in ramenski sklopi). V manjšem številu so poškodbe hrbtenice, glave in notranjih organov, ki pa so zaradi narave poškodb precej nevarne, saj lahko pustijo trajne posledice ali celo invalidnost.
To je tudi razlog, da na smučiščih uporabljamo primerno zaščitno opremo, pri kateri je v ospredju smučarska čelada, ki lahko ob padcu ali trku z drugim smučarjem prepreči poškodbe glave. Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od štirinajstih let, vse bolj pa jo uporabljajo tudi starejši, ki se po sloganu iz cestnega prometa »pametno glavo varuje čelada« vse bolj zavedajo, da z njo lahko preprečijo hujše poškodbe ali celo ohranijo življenje. Razveseljivo je, da vse več smučarjev uporablja tudi t. i. želvo za zaščito hrbta oziroma hrbtenice.
Toda zaščitna oprema ne more preprečiti nesreč in poškodb v primerih objestnega in nepremišljenega smučanja, s katerim akterji ne ogrožajo le sebe, ampak tudi vse ostale. Med objestneži je precej mladih, ki se po eni strani sploh ne zavedajo posledic, po drugi strani pa lahkomiselno mislijo, da se poškodbe dogajajo le drugim. Zato morajo starši odigrati svojo vlogo in mladim predstaviti razloge za upoštevanje pravil in možne posledice. V začetku februarja se je na enem od slovenskih smučišč zgodila nesreča, ko se je enajstle-tnik spustil na zračnici in pri tem trčil v enajstletnika, ki so ga zaradi poškodb z helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Smučarski užitki lahko ostanejo v lepem spominu le, ko se vrnemo domov zdravi in celi. Zato naj bo »previdnost«tisti dodatni del opreme za preživljanje počitniškega časa na sankališčih in smuči-šah, ki bo našel mesto v vsakem nahrbtniku ali potovalni torbi.
■ Adil Huselja
Velenjski policisti bodo letos posebno pozornost namenili kaznivim dejanjem, ki so povezana s prepovedanimi drogami
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Policisti Policijske postaje Velenje so lani obravnavali devet odstotkov manj premoženjske kriminalitete kot v letu pred tem. Gmotne škode, storjene s kaznivimi dejanji, je bilo za 16 milijonov evrov. Povečalo se je obravnavano število kaznivih dejanj nasilja v družini, in to za 30 odstotkov. Zato je bilo izrečenih tudi več ukrepov prepovedi približevanja.
Zaseženih je bilo kar 17,5 kilograma prepovedanih drog, predvsem konoplje. Od hujših kaznivih dejanj so obravnavali tri rope, ki so se zgodili v ožjem delu Velenja. Komandir Policijske postaje Velenje mag. Iztok Mori pa k izstopajočim pojavom lanskega leta dodaja še prometno varnost. Ta se je v primerjavi z letom pred tem poslabšala.
Desetina
povzročiteljev
vinjenih
Pravite, da seje prometna varnost poslabšala.
»Obravnavali smo več prometnih nesreč, povečano je tudi število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. En udeleženec je umrl.« Se vzroki za nastanek prometnih nesreč kaj spreminjajo? »V bistvu ne. Na prvem mestu kot vzrok prometnih nesreč s telesnimi poškodbami ostaja neprilagojena hitrost, največ prometnih nesreč pa se zgodi v naseljih. Prometne nesreče z
najhujšimi posledicami so se zgodile na glavni cesti Arja vas-Vele-nje-Dravograd.« Ne da se izmeriti preventivnega dela, tako vašega kot drugih? Da pa se oceniti, kako uspešno je? »V prometno varnost je vloženega ogromno našega preventivnega dela, dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, mestnega redarstva ... Postavitev radarjev je posledica analiz, kje najpogosteje prihaja do prometnih
Komandir mag. Iztok Mori:»Samo na območju Velenja smo lani obravnavali blizu tisoč kaznivih dejanj.«
Število samomorov skokovito naraslo
Lani se je na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje odločilo s samomorom končati življenje 14 ljudi. Bistveno bistveno več kot leta pred tem. K temu je treba dodati še sedem tistih, ki so to poskusili. En poskus samomora je lani, ob prijavi pogrešane osebe, preprečil starejši policist Uroš Medved, ki je pravi čas prišel na pravi kraj. Policist je za svoje dejanje prejel pohvalo direktorja.
Med samomorilci je bilo 12 moških in 2 ženski. Največ, moških kar 9, in obe ženski so bili starejši kot 60 let. Med tistimi, ki so s samomorom poskusili, so bili štirje moški in tri ženske.
Policija vodi evidenco o samomorih in poskusih samomorov, da ugotovi, če pri kakšni taki smrti ne gre za kaznivo dejanje. Za pre-vencijo, ugotavljanje vzrokov in razlogov, ki so posameznike privedli do tega, pa policija nima pristojnosti, je pa o skrb zbujajočem številu samomorov in poskusov samomora na območju seznanila člane sveta in sveta za izboljšanje varnosti občanov.
nesreč. Tako umirjamo promet na teh lokacijah.« Kolikokrat je prisoten alkohol, ki kot sekundarni vzrok lahko privede do prometne nesreče? »V okoli desetih odstotkih. Že nekaj let.«
Denar, zlatnina, manj tehnični predmeti
Ropi. Precej odmevni so bili tudi v
javnosti. Koliko so raziskani? »Lani smo obravnavali tri rope, raziskali pa enega. Enega smo raziskali prejšnji teden, en je še v fazi preiskave.« Pogosto smo poročali o velikih tatvinah, za katere je bilo značilno, da so storilci nasilno vstopili v zaprte prostore in niso potrebovali veliko, da so odnesli precej dragocenih stvari. »V lanskem letu je bilo vlomov sicer manj kot leto pred tem. Je bilo pa dejansko precej takih, kot jih omenjate, in to v stanovanja, stanovanjske hiše. Zanimivo je, da so bili vlomi v stanovanja opravljeni predvsem čez dan, v času, ko ljudi ni bilo doma, ko so bili v službi ali kje drugje. Bilo pa je tudi nekaj vlomov v hiše, ki so se zgodili preko noči, ko so bili stanovalci odstotni.« Odnašali pa so precej vredne stvari?
»Najpogosteje denar, zlatnino, redkeje tehnične predmete.« So bili organizirani? So vedeli, kam gredo?
»Nekateri poskusijo in ugotavljajo, če so oškodovanci doma. Nekateri pa so bili pripravljeni vnaprej.«
Zaseženo veliko drog
Leto je zaznamovalo večje število kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami, tudi zaseg je bil precejšen.
»Kazniva dejanja v zvezi s prepovedanimi drogami so v porastu.
Iz policijske beležke
Štirje hudo poškodovani zaradi pirotehnike
Konec lanskega leta so se zgodile na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje navkljub številnim preventivnim ukrepom štiri hude nesreče pri uporabi pirotehničnih izdelkov (štirje hudo poškodovani). Vsi štirje odrasli moški. V vseh nesrečah so bila uporabljena eksplozivna sredstva, ki so prepovedana, kupljena na črnem trgu. Policisti so v zvezi s tem opravili hišne preiskave in spisali kazenske ovadbe zoper tiste, ki so te izdelke izdelovali in jih prodajali naprej.
Lani smo zasegli kar 17,5 kilograma marihuane, kar je zelo veliko.«
Precejšnji so bili posamični zasegi?
»V enem primeru smo zasegli čez 10 kilogramov pri samo eni hišni preiskavi. Sicer pa smo, da bi preprečili preprodajo in uživanje prepovedanih drog, opravljali poostrene nadzore na celotnem območju. To bomo letos nadaljevali.«
Kje so zdaj nadaljnji postopki?
»Mi smo spisali kazenske ovadbe na okrožno državno tožilstvo. To potem naprej vodi preiskavo, vlaga obtožnice.«
Porast kršitev v stanovanjih
Pravite, da je v porastu nasilje v
družini.
»Tako pri prekrških kot kaznivih dejanjih. Včasih je bilo to tabu tema, danes pa se o tem veliko govori, veliko oškodovank nasilje prijavi. Vsako leto več žensk poišče pomoč bodisi na policiji, v centru za socialno delo, pa tudi v društvu Beli obroč, ki deluje v Velenju.«
Kaj pa kršitve javnega reda in
miru?
»Pri tem je zgovorno predvsem dejstvo, da so v porastu, in to precejšnjem, kršitve v stanovanjih, česar v primerjavi s prejšnjimi leti ni bilo. Porasle pa so tudi kršitve na javnih prostorih. Drugače pa pri kršitvah javnega reda in miru beležimo upad.«
■
JTiJLULJU
Pravi naslov za uspešno reklamu!
Pretepal jo je vpričo otrok
Velenje, 5. februarja - V torek popoldan je v stanovanju na Vojkovi 31-letni zunajzakonski partner v njenem stanovanju pretepel partnerko, in to vpričo njunih dveh otrok. Policisti so nasilnega partnerja in očeta, gre za povratnika, zaslišali, mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, čaka pa ga tudi kazenska ovadba za nasilje v družini.
Ne sme ji več blizu
Šoštanj, 5. februarja - V torek zvečer se je na hodniku pred stanovanjem na Trgu svobode 45-letni moški nedostojno in žaljivo vedel do zunajzakonske partnerke in njenih staršev. Že od decem-
bra pa je nad njo v stanovanju na Aškerčevi izvajal nasilje, večkrat je z njo tudi fizično obračunal. Policisti so mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, čaka pa ga še kazenska ovadba.
Marihuana pri policistih
Velenje, 6. februarja - V sredo so policisti na Cesti na jezero pri postopku mlajšemu moškemu zasegli alu zavitek marihuane.
V mimoidoče metal kepe
Velenje, 7. januarja - Policisti so v četrtek popoldan na parkirnem prostoru pred Zdravstvenim domom Velenje opravili postopek z mladoletnim kršiteljem, ki je v mimoidoče metal kepe.
Gost nedostojen do gostov
Topolšica, 9. februarja - V soboto zvečer so šli policisti v Terme Topolši-ca. Tam se je gost nedostojno vedel do drugih gostov.
Glasen Balkan rock
Velenje - V soboto ponoči so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v lokalu Balkan rock caffe na Starem trgu. Odgovorni osebi so izdali plačilni nalog.
Žaljiv do žene
Velenje, 10. februarja - V nedeljo zvečer se je v stanovanjski hiši v Hrastovcu mož nesramno in žaljivo vedel do žene.
Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Ni ga prijavila, čeprav jo je poškodoval
Velenje, 11. februarja - V ponedeljek ponoči so v dežurni ambulanti oskrbeli poškodovano žensko. Policisti so ugotovili, da jo je v njenem stanovanju na Kardeljevem trgu fizično napadel prijatelj in ji prizadejal lahke poškodbe.
Vredno pohvale
Pohvala gre Velenjčanu, ki je policistom 5. februarja izročil registrsko tablico, ki jo je našel ob regionalni cesti Polzela-Velenje. Lastniku so jo policisti že vrnili.
MODROBELA KRONIKA
19
Žrtve so tudi moški
Nekatere žrtve nasilje prekinejo takoj, ko se pojavi prvič, nekatere ga prenašajo desetletja
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Lani v začetku maja so v Velenju v občinski stavbi odprli pisarno dislocirane enote Beli obroč Slovenije, društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj; vodi ga Vlasta Nussdorfer. Mestna občina je društvu brezplačno odstopila pisarno in jo tudi tehnično opremila.
»Zelo smo veseli, da smo enoto odprli prav v Velenju, in še vedno smo Mestni občini hvaležni za velikodušnost,« pravi sociologinja Darinka
Med uradnimi urami so dosegljivi na 040 333 170, e-pošta: beliobroc@gmail.com
Darinka Kac:»Niti 'pod razno' nismo pričakovali tolikšnega obiska.«
Kac, ki dislocirano enoto, v kateri ji pomaga kakšnih petnajst prostovoljk in prostovoljcev, vodi. Hvaležne so tudi žrtve, ki se na enoto obračajo in v njej dobijo razumevanje, podporo, predvsem pa psihosocialno pomoč.
Delovanje Belega obroča je kompleksno. »V glavnem poteka v pisarni v obliki osebnih pogovorov in psiho-socialne pomoči žrtvam kaznivih
dejanj, veliko dela pa opravimo tudi na terenu, ko na primer žrtve spremljamo na sodišča, jim pomagamo s finančno, materialno in pravno pomočjo,« razlaga in doda, da na samem začetku niti najmanj niso pričakovali, da se bo na enoto (je tudi prva v Sloveniji) obrnilo po pomoč toliko žrtev, kot se jih. »Izpostavila bi njihov izjemen pogum. Največkrat gre za ženske in posledično otroke, žrtve družinskega nasilja. Nekatere ga prekinejo takoj, ko se to pojavi prvič, nekatere ga žal prenašajo leta in desetletja. So pa žrtve družinskega nasilja tudi moški in kar nekaj jih je, ki se jih je obrnilo na Beli obroč,« še pove Kacova.
Dislocirana enota Belega obroča je pristojna predvsem za območje Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Koroške. Prihajajo in kličejo pa jih tudi žrtve od drugod. Zanimivo, veliko jih je s Ptuja, Maribora, tudi Dolenjske.
Reci nasilju stop!
Vrstniško nasilje je tema, s katero se v šolah žal srečujemo, zato moramo učence vzgajati in se o tej tematiki z njimi veliko pogovarjati. Prav zaradi tega smo v goste povabili policista Janeza Pravdiča, ki je z učenci osmega in devetega razreda spregovoril o nasilju.
Namen srečanja je bil učence ozaveščati o nasilju, doseči ničelno toleranco do nasilja, jih spodbujati, da če so sami žrtve oz. če so priča nasilju, poiščejo pomoč odraslih oseb, jih opolnomočiti, kako se z nasiljem soočiti, kam se obrniti po pomoč in kako konstruktivno reševati konflikte.
Učenci so si ogledali film in tako spoznali različne vrste vrstniškega nasilja. Po ogledu posameznih prizorov filma je policist učencem razložil, kaj storiti, če se tudi sami znajdejo v podobni situaciji, kot so jo videli na filmu, in kam se zateči po pomoč.
Na Osnovni šoli Šalek spodbujamo in razvi-
jamo pozitivne medosebne odnose ter učence učimo mirnega in odgovornega načina reševanja konfliktov. V šolski prostor smo uspešno vnesli tudi šolsko mediacijo, s katero smo še dodatno
pripomogli h kvalitetnejšemu vzgojnemu delovanju šole.
■ Mojca Vedenik
Trčila v traktor s plugom
Velenje, 6. februarja - V sredo je počilo na regionalni cesti Velenje-Škale, blizu letnega kina. Voznica osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčila v nasproti vozečega voznika traktorja s plugom za pluženje snega. V trčenju sta se voznica in njen sopotnik lažje telesno poškodovala.
Odnesel električno orodje
Velenje, 6. februarja - Vlomilec, ki je v sredo zjutraj vlomil v kombinirano vozilo, parkirano na Partizanski cesti, je odnesel več kosov električnega orodja.
Zlatnina in gotovina
Žalec, 7. februarja - V četrtek je bilo na območju Žalca vlomljeno v dve stanovanjski hiši. Iz hiše v Dolenji vasi je vlomilec odnesel za okoli 4.000 evrov zlatnine, iz hiše v Grajski vasi pa več gotovine in za 2.000 evrov zlata.
Iz hotela s čistilcem
Velenje, 8. februarja -V petek zvečer je neznanec izkoristil odsotnost zaposlenih in iz hodnika hotela Razgoršek na Starem trgu vzel stroj za čiščenje talnih površin, s čimer je samostojnega podjetnika oškodoval za 2.000 evrov.
kjer so ugotovili, da so njune poškodbe lahke.
Odnesel bančne kartice in gotovino
Gornji Grad, 9. februarja - V soboto je lastnica stanovanjske hiše iz Gornjega Grada obvestila policiste, da ji je neznanec iz hiše ukradel bančne kartice in nekaj denarja. Na bankomatu je z ukradenimi karticami dvakrat tudi dvignil denar.
Policisti so ugotovili, da je storilec v hišo vlomil že v petek zvečer. Lastniki skupno škodo ocenjujejo na 4.000 evrov.
Televizor in cigarete
Parižlje, Rečica ob Paki, 10. februarja - V
nedeljo je bilo vlomljeno v gostinski lokal v Parižljah, od koder je storilec odnesel televizor in večjo količino cigaret, iz gostinskega lokala v Rečici ob Paki, kamor je bilo tudi vlomljeno, pa menjalni denar in prav tako več zavojčkov cigaret.
Raz po karoseriji
S ceste v jarek
Velenje, 9. februarja - V soboto dopoldan se je na vrhu vinskogorskega klanca v Črnovi zgodila prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila je zaradi nepravilne strani in smeri vožnje zapeljala s ceste v jarek. Pri tem sta se voznica in njena sopotnica (otrok), telesno poškodovali. Z rešilnim vozilom so ju odpeljali v bolnišnico,
Topolšica, 10. februarja - V nedeljo zvečer je na parkirišču pred picerijo v Topolšici krajan na sokrajanovem vozilu z ostrim predmetom poškodoval karoserijo. Okoliščine kaznivega dejanja policisti še preverjajo.
Alarm pregnal vlomilca
Šoštanj, 11. februarja - V ponedeljek zvečer se je oglasil alarm na Kajuhovi cesti in naznanil, da se znotraj ograjenega območja podjetja v stečaju nekaj dogaja. Vlomilec je že vlomil v prostore jedilnice, nato pa hotel vlomiti še v skladišče, a je zaradi sproženega alarma pobegnil s kraja pred prihodom varnostnika.
Beg se redko izide
Dva povzročitelja že izsledili, za dvema še poizvedujejo
Velenje, 7. februarja - V četrtek popoldan je neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami na parkirnem prostoru pri Bolnišnici Topol-šica zaradi nepravilnega premika zadel parkiran avto, po trčenju pa odpeljal. Povzročitelju se beg ni izšel, saj so ga policisti že izsledili.
Dan za tem, v petek zjutraj, je v garaži MercatorCentra neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami na njem zaradi nepravilnega premika trčil v verigo in jo pretrgal, nato pa s kraja odpeljal. Policisti mu bodo naknadno izdali plačilni nalog za dva prekrška.
V	nedeljo zjutraj pa je na lokalni cesti v Podgori pri Šmartnem ob Paki neznani voznik osebnega avtomobila renault zaradi neprilagojene hitrosti trčil v obcestno ogledalo, ga poškodoval in odpeljal naprej. Policisti so na kraju našli sprednji žaromet in masko, ki pripadata vozilu, za povzročiteljem nesreče pa še poizvedujejo.
V	ponedeljek zjutraj okoli pol osmih je na Tekavčevi cesti v Šoštanju neznani voznik neznanega vozila temne barve zaradi nepravilnega premika trčil v mini bus in po trčenju odpeljal s kraja. Tudi za tem povzročiteljem še poizvedujejo.
JÜ
oroskon
Oven od 21. marca do 20. aprila
Končno se boste navadili na spremembe, ki vam jih je prineslo življenje. Imeli boste veliko obveznosti, kar bo dobro. Ljubezenskim težavam namreč še vedno ne bo videti konca, zato se ne boste imeli časa ukvarjati le z njimi. Zavedati se boste začeli, da se boste morali spremeniti, če želite, da se bo veza obdržala. Pogovorile se z osebo, ki ji najbolj zaupale, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napačno usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, težav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. Težav z denarjem ne boste imeli, kar je v teh časih veliko. Žal pa zdravje še ne bo takšno, da bi lahko bili čisto mirni.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Še vedno boste napeti kot struna. Ne spuščajte pa se v prepire, čeprav imate včasih drugačen pogled na svet kot vaši prijatelji. Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. Vaše srce je še vedno ranjeno. Začetek dolgotrajne zveze ni izključen, če boste seveda vi tako želeli. Tokrat bo žogica res na vaši strani. A ko boste tehtali sedanje življenje, ki mu prav nič ne manjka in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, upoštevajte tudi glavo in ne le srce. Kadar vas je vodilo le slednje, se ni dobro končalo, kajne?
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Da ne boste mirni, bo krivo predvsem stanje v denarnici. Res ne bo najboljše, tudi zaradi ne preveč premišljenih odločitev iz preteklosti. Morali se boste bolje organizirati, saj preveč zapravljate za nesmiselne stvari, ki jih res ne potrebujete. A tokrat ste želeli nekomu pomagati in ste ob tem upali, da bo tokrat reagiral drugače kot je vedno prej. Zmota. Ljudje se ne spremenijo kar tako. Tudi delo vam zaradi zmede v glavi ne bo šlo najbolje od rok. Probleme boste sicer dokaj uspešno reševali, celo nove ideje se vam bodo rojevale. Zdravje vam ne bo delalo težav, sploh, ker se zanj zelo trudite tudi sami. Valentinovo letos ne bo takšno, kot si želite.
Rak od 22. junija do 22. julija
Čeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis in popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveč, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca ostali čisto brez denarja. Sicer ne bo prvič, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaš zimski počitniški načrt. Na dopust pač ne morete brez denarja, kar dobro veste. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje. Govorjenje bo premalo, začnite z akcijo!
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Prekipevali boste od energije, zato se, če še ni čas za zimske počitnice, odpravite vsaj na celodnevni izlet v naravo. To naj bo vsaj uvod v letošnje počitnice, ki si jih ne le želite, ampak tudi zaslužite. Silna čustva, ki vas bodo prevzela ob srečanju z nekom, ki vam je nekoč že veliko pomenil, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Ker resnica pač boli. Kmalu boste padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata prihodnosti tam, kjer so bila doslej na stežaj odprta. Ne preostane vam nič drugega, kot da greste naprej. Čeri bo veliko, izzivov tudi.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Pa čeprav je še trdna zima, si boste želeli občutiti pomlad vsaj v srcu. Valentinovo bo kar malce krivo zato, da se boste počutili precej osamljeno, pa čeprav niste sami. Ledeni zid med vami in partnerjem se še ne bo začel taliti. Pa čeprav se boste zelo trudili, da bi se, saj so vaša čustva še vedno iskrena. Ker sami dobro veste, kako je, če želiš nekaj obdržati zase, pa vsi želijo, da jim poveš, zakaj se obnašaš drugače kot sicer, bodite previdni, komu boste razlagali vaše srčne težave. Če pridejo govorice do partnerja, bo le še huje. Ne pozabite na rojstni dan ali nek drug osebni praznik bližnje osebe, saj vam bo zelo zamerila, če se to zgodi! Preveč mislite nase, zato ostajate vse bolj sami.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Nenehno hitenje vas počasi izčrpava. Časje, da se malo ustavite, čeprav morda tega še ne občutite fizično. Kakšen dan posvetite počitku, morda branju, ki se ga že dolgo veselite, pa ne najdete časa zanj. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje ta mesec še nekoliko ponagajalo. Če ste samski, boste v naslednjih dneh zelo voljni za nova poznanstva. Sploh v soboto si boste želeli ne le pozornosti, ampak tudi iskric. Večer bo več kot prijeten, družba odlična. Vaše misli bodo še naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv, a ga boste vsaj ob koncu tega tedna dali na stranski tir. A le za kakšne dan ali dva. Hrepenenje bo premočno.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Občutili boste veliko potrebo po svobodi, celo po čisti samoti. Sami pri sebi morate razčistiti, zakaj se vam to dogaja. Partner vašega obnašanja ne bo najbolje prenašal, zato se ne čudite, če bodo padale tudi težke besede. Kako naprej, ne veste ne vi in ne on. Za nasvet ne sprašujte prijateljev, saj morate sami ugotoviti, kje tiči problem. Vzemite si dan samo zase in temeljito premislite o vašem trenutnem počutju in čustvih. Ker bo en dan premalo, ne ukrepajte takoj, ampak še malo pustite, da odločitev dozori. Znak, da je, boste dobili, brez skrbi. Delo vam bo šlo dobro od rok, kar vas bo tolažilo.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Iskrice med vami in partnerjem se bodo ob koncu tedna, ko bo partner odvrgel veliko breme, spet vnele. Ljubezen med vama nikoli ni umrla, le nekaj tednov je spala, saj si nista znala vzeti časa drug za drugega. Sedaj si ga bosta, uživala bosta kot že dolgo ne. Partner bo prav ganljivo pozoren in tokrat vam bo to celo godilo. Še več, spet mu boste znali pokazati, koliko vam pomeni. Končno boste obnovili tudi stike s prijatelji, ki ste jih prav tako predolgo postavljali na stranski tir. Poskušajte skozi pogovor priti do spremembe v načinu življenja, ki tudi vam ne odgovarja več. Čeprav ste pred precejšnjo življenjsko preizkušnjo, ki vam jo je zakuhal otrok, se boste kmalu umirili. Vaše želje bodo uslišane.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Zelo nemirni boste, kar bo vplivalo tudi na vaše družinsko in ljubezensko življenje. Vzemite se v roke, predvsem pa si spet vzemite čas za sproščanje in uživanje v objemu ljubljene osebe. V naslednjem tednu se boste nekoliko umirili in se končno spet posvetili družini, kar bo vaše bližnje zelo razveselilo. Tudi vas, brez skrbi. Smejali se boste kot že dolgo ne. Tokrat iskreno. Ko boste mirnejši, boste naenkrat opazili, da svet okoli vas sploh ni črn, ampak vsak dan lepši. Če vam družba, ki je svoj obisk napovedala v naslednjih dneh ne diši, še imate čas, da najdete izgovor, da do srečanja ne pride. Partner bo razumel, zato naj vam ne bo za izgovor. Razčistiti morate predvsem pri sebi. Zdravje bo solidno.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste težko opravili vse, kar vam bodo naložili v teh dneh. Sploh, ker boste imeli veliko moralnih pomislekov. Od vas bodo zahtevali stvari, ki se jih ne veselite, ker se ne strinjate z njimi. A vedeli boste, da težko rečete ne. Čeprav ne boste pokazali, kako se počutite, bodo tisti, ki so vam blizu, to vedeli in občutili. Partner bo znal poskrbeti, da bodo vsaj vajini skupni trenutki lepo obarvani. In da boste za štirimi stenami vašega doma pozabili na vse, kar vam ni všeč. Sprijazniti se boste morali, da vse ne more biti po vaših željah. Ko se boste, vam bo lažje. Ker vas šport močno pomirja, si spet vzemite več časa zanj.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Naslednji dnevi bodo pestri, kot že dolgo ne. V družbi boste zelo zgovorni, zato boste izrekli tudi kakšno misel, ki bi jo bilo bolje zadržati zase. Posledic sicer ne bo, zaveznikov pa boste imeli vse manj. Pri delu boste uspešni, pohvalili vas bodo. Pa tega sploh ne boste jemali kot uspeh. Napaka. Spet se premalo cenite, samozavest pa vam jemlje tudi trenutno počutje, ki že nekaj tednov ni najboljše. Dobro veste, kje grešite, zato se vzemite v roke. Sploh, ker načrtov ne boste mogli uresničiti, če ne boste povsem zdravi. K boljšemu počutju bo pripomogel tudi priliv v denarnico, ki bo pomiril kar nekaj vaših strahov. Nemalo pa jih bo še ostalo, kajne'
■
8 89817 50 - Nas čas: pravi telefon za pravo reklamo!
TV SPORED
»siH:as
14. februarja 2013
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
14. februarja	1	15. februarja	1	16. februarja	1	17. februarja	1	18. februarja	1	19. februarja	1	20. februarja
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Kljukčev živalski vrt, lutke
10.40	Male sive celice, kviz
11.20	Kot na televiziji, igrani film
11.40	Zadnja pošta: Sandžak, dok. film
12.10	O živalih in ljudeh
12.35	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Prvi dnevnik
13.20	Vreme, šport
13.30	Odkrito, pogov. odd.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.50	Roli, Poli, Oli, ris.
15.55	Mladi znanstvenik Janko
16.10	Firbcologi, otr. odd.
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila, vreme, šport
17.10	Sport
18.00	Infodrom
18.35	Zajec in želva, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Panoptikum: Novi družbeni red
00.30	Ugriznimo znanost
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO T
07.00	Aleks in glasba, ris.
07.05	Kravica Katka, ris.
07.10	Krtji sestrici, ris.
07.20	Pujsa Pepa, ris.
07.25	Metka in Zverinko Zver, ris.
07.35	Palček David, ris.
08.00	Gospodič Jakob, ris.
08.05	Otroški infokanal
08.50	Infodrom, ponovitev
09.45	SP, VSL (Z), 1. vožnja
11.45	Dobra ura
13.15	SP, VSL (Z), 2. vožnja
14.40	Zlata šestdeseta: Danilo Kocjančič in Kameleoni
15.50	Slovenski vodni krog:
Brestanica
16.15	Muzikajeto
17.00	Biatlon, SP, posamično (M),
prenos iz Novega Mesta
19.10	Nogomet, pred nadalj. evropske lige
19.55	Zrebanje Deteljice
20.05	Schladming zvečer
20.25	SP, VSL (Z), posn.
21.00	Nogomet, evrop. liga,
Tottenham : Lyon, prenos
22.55	Sodobna družina (II.), 17/24
23.15	Marchlands, 1/5
00.05	Točka, glas. odd.
00.50	Zabavni infokanal
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Martina in ptičje strašilo
10.20	Bisergora, nan.
10.35	Potujoči škrat, nan.
11.05	Firbcologi, odd. za otroke
11.30	V dotiku z vodo, 21/26
12.00	Panoptikum
13.00	Prvi dnevnik, vreme, šport
13.30	Pogledi Slovenije
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.50	Aleks v vodi, ris.
15.55	Policaj Črt, ris.
16.05	Megabiti energije, dok. odd.
16.15	Megabiti energije, dok. odd.
16.25	Bizgeci, ris.
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Dobra ura
18.00	Infodrom
18.05	Razred zase: Zadnji šolski dan
18.30	Gozdna druščina, ris.
18.45	Dobra ura
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenec leta: Avsenikovih
60, posn.
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Nazaj v življenje barv, pog. odd.
00.15	Dnevnik, vreme, šport
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
TV SLO T
07.00	Aleks in glasba, ris.
07.05	Kravica Katka, ris.
07.10	Krtji sestrici, ris.
07.20	Risanka
07.25	Metka in Zverinko Zver, ris.
07.35	Palček David, ris.
07.55	Gospodič Jakob, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.50	Infodrom
09.45	SP, VSL (M), 1. vožnja
11.40	Dobra ura
13.15	SP, VSL (M), 2. vožnja
14.35	Knjiga mene briga
14.55	Osmi dan
15.30	Prisluhnimo tišini
16.05	Nogomet, vrhunci evrop. lige
17.00	Biatlon, SP, štafete (Ž), prenos
iz Novega Mesta
18.45	SP, VSL (M), posn.
20.05	SP, Schladming zvečer
20.25	Usoda Rima, 2/2
21.15	Miranda (I.), 1/6
21.45	Scott in Bailey II., 5/8
22.35	Rekviem za sanje, am. film
01.15	Točka, glas. odd.
01.05	Zabavni infokanal
^auavm inioKanai
pop POP
n R 1R T\/ nrnrlaia
06.25	Tv prodaja
06.55	Roli Poli Oli, ris. ser.
07.25	Biser, nad.
08.10	Biser, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Larina izbira, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kot ukaže srce, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Mentalist, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Tv Dober dan, nan.
14.55	Ko listje pada, nad.
15.50	Srčna strast, nad.
16.50	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24ur,popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
17.55	Larina izbira, nad.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Valentinovo, am. film
22.00	24ur zvečer
22.55	Policijska družina, nan.
23.50	Razočarane gospodinje, nan.
00.45	Chuck, nan.
01.40	Prenova z Debbie Travis, res. ser.
02.40	24ur, ponovitev
03.40	Zvoki noči
.25	Tv prodaja
06.55	Mini Looney tunes, ris. ser.
07.20	Biser, nad.
08.10	Biser, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Larina izbira, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kot ukaže srce, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Policijska družina, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Tv Dober dan, nan.
14.55	Ko listje pada, nad.
15.50	Srčna strast, nad.
16.50	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
17.55	Larina izbira
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Sreča pa taka, am. film
21.55	24ur zvečer
22.25	Angleški pacient, am. film
23.00	Eurojackpot
23.05	Angleški pacient, nad. filma
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Zvoki noči
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje: Operacija kile v lokalni anasteziji 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Oglasi
18.45 Regionalne novice 2
18.50 Vabimo k ogledu
18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15 Videospot dneva
19.20 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo -Vasovalci, ans. Brloga 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Brez panike 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo -Vasovalci, ans. Brloga 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš: kaj lahko naredimo iz
gline, otroška oddaja 18.40 Oglasi
18.45 Regionalne novice 2
18.50 Vabimo k ogledu
18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20 Videospot dneva
19.25 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja 20.55 Oglasi
21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Gostilna pr Francet (19), zabavno glasbena oddaja 22.10 Iz oddajelobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
06.00	Kultura
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Bine
07.15	Zgodbe iz školjke: Jaz sem divji
kostanj
07.25	Radovedni Taček
07.35	Biba se giba, ris. nan.
07.55	Ples stolov, odd. za otroke
08.00	Studio Kriškraš
08.20	Kulturni brlog
08.25	Opravila: Sanne in Matthijas
čistita okna
08.30	Veliki stroji: Viličar
08.35	Ribič Pepe
08.50	Firbcologi, odd. za otroke
09.20	Male sive celice, kviz
10.00	Hikaru čisti hišo, igrani film
10.15	Polna hiša živali, 13/13
10.45	Oddaja za otroke
11.30	Skrivnost iz Kellsa, anim. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.40	Prava ideja!
15.10	Slovenski magazin
15.45	Lovci teme, 5/5
16.20	O živalih in ljudeh
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu
17.35	Južna Italija, 2/2
18.35	Ozare
18.40	Pri Slonovih, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.35	Kairo, vohunsko gnezdo, franc. film
23.10	Poročila, šport, vreme
23.40	Oglaševalci (III.), 8/13
00.30	Južna Italija, 2/2
01.25	Ozare, ponov.
01.35	Dnevnik, vreme, šport
02.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
TV SLO T
07.10	Dvanajst: Hernan dias Alonso
08.15	Pogledi Slovenije
09.45	SP, SL (Z), 1. vožnja
11.40	SP, smuč. teki, sprint (M+Z), prenos
13.15	SP, SL (Z), 2. vožnja
14.25	Sp, smuč. skoki (Z), prenos z Ljubnega
15.15	Biatlon, sp, štafete (M), vključ. v prenos
16.55	Nord. smuč., sp v smuč. skokih
(M), prenos
18.45	Umet. drsanje, sp, revija, posn.
20.05	SP, Schladming zvečer
20.25	Črne maske, opera
23.15	33/45, sobotna glas. noč
00.05	Bleščica
00.40	Zabavni infokanal
07.00	Aleks v glasbi, ris. 07.05 Karli, ris.
07.10	Tinček, ris. 07.15 Teo, ris.
07.20	Metka in Zverinko Zver, ris.
07.30	Žanov svet, ris.
07.40	Eli in Fani, ris.
07.45 Lokomotivček Tomaž, ris.
07.50	Polet z balonom, ris.
07.55 Biba se giba, ris. nan.
08.20	Mladi znanstvenik Janko, ris.
08.30	Krtek, ris.
08.35 Dinko pod krinko, ris.
08.45 Nodi v Deželi igrač, ris. ser.
08.55 Ezopovo gledališče, ris.
09.05 Gozdna druščina, ris.
09.20	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
09.45 Pujsa Pepa, ris.
09.50	Medena druščina, ris. film
10.10	Sampion Jon, ris.
10.15 Oddaja za otroke
10.40	Sledi, tv Maribor
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Slovenec leta - Avsenikovih 60,
ponov.
15.10	1981, kanad. film
17.00	Poročila, vreme, šport 17.15 Dekameron, nan.
17.50	Igralci brez maske: Marija Lojk
Tršar, 1. del
18.40	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Kdo si upa na večerjo?
21.00	Pisatelj in mesto, Drago Jančar
21.50	Zdravje Slovencev: Aditivi v
živilih, 1/5
22.20	Poročila, vreme, šport
22.50	Sinovi anarhije (IV.), 12/14
23.40	Slovenski magazin
00.10	Dnevnik, ponovitev 00.35 Zrcalo tedna, vreme, šport
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.25	Utrip
06.35	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Oddaja za otroke
10.25	Iz popotne torbe
10.45	Radovedni Taček
10.55	Oddaja za otroke
11.30	Megabiti energije, dok. odd.
11.45	Megabiti energije, dok. odd.
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Nazaj v življenje
barv
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Fračji dol, ris.
16.10	Studio kriškraš
16.35	Kulturni brlog
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila ob petih
17.10	Vreme, šport
17.15	Dobra ura
18.00	Infodrom
18.05	Dobra ura
18.30	Franček, ris.
18.45	Dobra ura
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Pisave
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slovenska jazz scena
00.45	Duhovni utrip
00.55	Dnevnik, vreme, šport
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
Ö 02.15 Infokanal
TVSLOr
06.40 Skozi čas
40 Skozi čas 07.30 Globus 08.05 Slovenski magazin 08.30 Turbulenca, izob. odd. 09.00 Glasb. matineja: Flavtistka Eva
Nina Kozmus 09.45 SP, SL (M), 1. vožnja 11.45 Bitalon, sp, skup.start (Z), prenos
13.15 SP, SL (M), 2. vožnja 14.25 Sp v smuč. skokih (Z), prenos z
Ljubnega 15.05 Biatlon, sp, skup. start (M),
vključ. v prenos 16.55 Sp v smuč. skokih (M), ekipno, prenos
18.50 Podelitev Bloudkovih priznanj
za leto 2012, posn. 19.50 Zrebanje Lota 20.05 SP, Schladming zvečer 20.30 Mali širni svet (III.), 4/12 21.20 City folk - Praga 21.45 Brez obžalovanja, dok. odd. 23.20 Lasje, igrani film 23.45 Osa, igrani film 10 Zabavni infokanal
pop pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Minuscule, ris. ser. 07.05 Nal in Lili, ris. ser.
07.10	Zajčje uganke, ris. ser.
07.20	Balonar Oskar, ris. ser. 07.35 Chuck in prijatelji, ris. ser. 07.55 Fish in Chips, ris. ser.
08.10	Raziskovalka Dora, ris. ser. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. ser. 08.45 Florini zmajčki, ris. ser. 08.55 Pixi in čarobni zid, ris. ser.
09.10	Florjan, gasilski avto, ris. ser.
09.20	Doktor Glavca, ris. ser. 09.35 Pod košem, ris. ser.
10.00	Spuži Kvadratnik, ris.
10.20	Fish in Chips, ris. ser. 10.35 Beverly Hills 90210, nan.
11.30	Na trdnih tleh, nan. 12.25 Prenovimo sobo, res. ser. 12.55 Mamice na preizkušnji, dok. ser.
13.55 Kuhajte kot Heston, kuh. ser. 14.25 Pripelji ga domov, am. film 16.15 Nadarjeni mož, nan.
17.10	Izmišljotine, am. fim 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Da Vincijeva šifra, am. film 22.45 Znamenja, am. film
00.50	Smrtonosni valovi, am. film 02.35 24ur, ponov. 03.35 Zvoki noči
06.30	Tv prodaja
07.00	Minuscule, ris. ser. 07.05 Nal in Lili, ris. ser.
07.10	Zajčje uganke, ris. ser.
07.20	Meteor, ris. ser. 07.35 Moj mali poni, ris. ser. 07.55 Kaja, ris. ser.
08.10	Roli Poli Oli, ris. ser. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. ser. 08.45 Florini zmajčki, ris. ser. 08.55 Pixi in čarobni zid, ris. ser.
09.10	Gasilske zgodbe, ris. ser.
09.30	Pod košem, ris. ser. 09.55 Spuži Kvadratnik, ris. ser,
10.20	Ben 10, ris. ser.
10.50	Beverly Hills 90210, nan. 11.45 Na trdnih tleh,amer. nan.
12.40	Mamice na preizkušnji, dok. ser.
13.40	Plemenita kri, am. film 15.35 Nadarjeni mož, nan.
16.30	Pasje življenje, am. film
18.20	Ana kuha, kuhar. odd. 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gola zabava, am. film
21.50	Dih ljubezni, am. film 22.05 Gillian za 37. rojstni dan, am. film
23.55 V tranzitu, ruski film 02.05 24ur, ponov. 03.05 Zvoki noči
07.00	Aleks in glasba, ris. 07.05 Kravica Katka, ris.
07.10	Krtji sestrici, ris.
07.20	Metka in Zverinko Zver, ris.
07.30	Palček David, ris. nan. 07.55 Gospodič Jakob, ris.
08.00	Erazem in potepuh, 1/5 08.35 Sejalci besed: France Prešeren,
nan. 08.55 Infodrom 09.05 Dvojne počitnice, 1/3 09.35 Oddaja za otroke
10.00	Dobra ura
11.20	Dobro jutro 14.15 Točka, glas. odd. 15.25 Pisatelj in mesto, Drago Jančar 16.25 Usoda Rima, 2/2
17.30	Dober dan, Koroška
18.00	Prava ideja!
18.30	To bo moj poklic: Fizioterapevt
in delovni terapevt, 23/30
19.00	Točka, glas. odd.
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Dediščina Evrope: Evolucija,
ang. film 21.45 Jack Taylor: Policisti, 1/3
23.10	Točka, glas. odd.
00.00	Zabavni infokanal
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Studio Kriškraš
10.40	Kulturni brlog
10.45	Zgodbe iz školjke
10.55	Muzozlet, 6. odd.
11.10	Harmonije Evrope: Anglija
11.25	Nogomet ni za punce, igrani film
11.40	Pod klobukom
12.20	Pisave
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.50	Metka in Zverinko Zver, ris.
15.55	Dinko pod krinko, ris.
16.05	Eli in Fani, ris.
16.10	Ribič Pepe
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Dobra ura
18.00	Infodrom
18.05	Dobra ura
18.30	Zanov svet, ris.
18.40	Dobra ura
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Slovenska kronika, vreme
20.00	Odkrito
20.55	Tomos, dok. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Pisatelj in mesto, Drago Jančar
00.30	Posebna ponudba
00.45	Dnevnik, ponov.
01.15	Slovenska kronika, vreme, šport
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO T
07.00	Aleks in glasba, ris.
07.05	Kravica Katka, ris.
07.10	Krtji sestrici, ris. ser.
07.20	Metka in Zverinko Zver, ris.
07.30	Krtek, ris. nan.
07.55	Gospodič Jakob, ris.
08.00	Erazem in potepuh, 2/5
08.30	Sejalci besed: Ivan Cankar
08.50	Infodrom
09.00	Dvojne počitnice, 2/3
09.30	Oddaja za otroke
10.00	Dobra ura
11.20	Dobro jutro
14.20	Točka, glas. odd.
15.30	Moja Slovenija
17.05	Glasnik
17.35	Zdravje Slovencev: Aditivi v
živilih, 1/5
18.05	Mostovi
18.35	Slovenski vodni krog: Učja
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Zrebanje Astra
20.00	Muzikajeto, glas. odd.
20.30	Na utrip srca, Uroš Lajovic
21.45	Lebdenje, braz. film
23.20	Točka, glasb. odd.
"1.10	Zabavni infokanal
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Ribič Pepe
10.35	Zlatko Zakladko
10.55	Slovenski vodni krog: Polskava
11.20	Polž v solati, ponov.
11.50	Tomos, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Pujsa Pepa, ris.
15.50	Male sive celice, kviz
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Dobra ura
18.00	Infodrom
18.05	Dobra ura
18.35	Risanka
18.45	Dobra ura
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme
19.50	Sport, vreme
20.05	Lars ima punco, am. film
21.35	Lovec oblakov, slov. kratki film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Dvanajst: Vikas Swarup
00.05	Glasbeni večer
00.55	Turbulenca
01.25	Dnevnik, ponovitev
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
TV SLO T
07.00	Aleks in glasba, ris.
07.05	Kravica Katka, ris.
07.10	Krtji sestrici, ris.
07.20	Metka in Zverinko Zver, ris.
07.30	Krtek, ris.
07.55	Gospodič Jakob, ris.
08.00	Erazem in potepuh, 3/5
08.30	Sejalci besed: Josip Jurčič
08.55	Infodrom
09.00	Dvojne počitnice, 3/3
09.30	Oddaja za otroke
10.00	Dobra ura
11.25	Dobro jutro
14.30	Točka, glas. odd.
15.40	Igralci brez maske - Marija Lojk
Tršar, 1. del
16.15	To bo moj poklic: Fizioterapevt
in delovni terapevt, 23/30
16.45	Glasnik, tv Maribor
17.15	Evropski magazin
17.40	Mostovi
18.10	O živalih in ljudeh
18.35	Na vrtu, tv Maribor
19.00	Točka, glas. odd.
19.50	Zrebanje Lota
20.00	Sportni izziv
20.30	Neira ... številka v sistemu ...,
dok. feljton
21.00	Črni bratje, 2/3
21.45	Bleščica, odd. o modi
22.20	Neprijetna resnica, am. film
23.55	Točka, glasb. odd.
00.45	Zabavni infokanal
pop pop pop
5 Tv prodaja	06.25 Tvorodaia	DB.25 Tv prodaja
07.10
©
09.00 Miš maš:kaj lahko naredimo iz
gline, otroška oddaja 09.45 Mednarodno srečanje veselih
maškar iz vrtcev na Ptuju 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Povorka mednarodnega
EtnoFesta Ptuj 2013, posnetek 13.15 Videospot dneva 18.00 Ustvarjalne iskrice (47):
valentinčki 18.20 Mojca in medvedek Jaka 18.45 Mura Raba TV 20.00 2090. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vranski pustni karneval 2013,
posnetek 22.35 Jutranji pogovori
iš maš:kaj lahko naredimo iz gline, otroška oddaja 09.40 2089. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.10 Sportni torek, športna
informativna oddaja 10.20 2090. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Poslanska pisarna: Janja
Napast, poslanska SDS v DZ RS 11.45 Dornavski cigani, dokumentarni film
12.10 Naj viža: Vasovalci, ans. Brloga 13.25 Kuhinjica, tedenski izbor 18.05 Modri Jan: Center ponovne
uporabe 18.20 Palačinkova torta 18.40 Ustvarjalne iskrice (46): baletka 19.05 Pop corn: Nana Milčinski, Društvo mrtvih pesnikov 20.25 Jutranji pogovori 21.55 Pustni karneval 2013 na Vranskem, posnetek
25	Tv prodaja
55	Meteor, ris. ser.
mali poni, ris. ser.
07.35	Winx klub, ris. ser.
08.00	Fish in Ships, ris. ser.
08.15	Biser, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Larina izbira, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kot ukaže srce, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Nadarjen mož, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Lepo je biti sosed, nan.
14.40	Ko listje pada, nad.
15.45	Srčna strast, nad.
16.45	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
17.55	Larina izbira, nad.
18.55	24UR, vreme
19.00	24ur
20.00	Denis pokora, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Maščevanje, nan.
23.15	Razočarane gospodinje, nad.
00.10	Chuck, nan.
01.05	Prenova z Debbie Travis, res. ser.
02.05	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči
©
.25	Tv prodaja
06.55	Balonar Oskar, ris. ser.
07.10	Gasilske zgodbe, ris. ser.
07.35	Winx klub, ris. ser.
08.00	Fish in Chips, ris. ser.
08.15	Biser, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Larina izbira, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kot ukaže srce, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Zaščitnik, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Lepo je biti sosed, nan.
14.45	Ko listje pada, nad.
15.45	Srčna strast, nad.
16.45	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24urpopoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
17.55	Larina izbira, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Dobre zgodbe
22.35	Zdravnikova vest, nan.
23.30	Razočarane gospodinje, nan.
00.20	Chuck, nan.
01.15	Prenova z Debbie Travis, res. ser.
02.15	24ur, ponovitev
03.15	Zvoki noči
25 Tv prodaja 55 Balonar Oskar, ris. ser.
07.10	Meteor, ris. ser.
07.20	Čarobni vrtiljak, ris. ser. 07.35 Winx klub, ris. ser.
08.00	Fish in Chips, ris. ser. 08.15 Biser, nad.
09.00	Tv prodaja 09.15 Larina izbira, hr. nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Zdravnikova vest, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Lepo je biti sosed, nan. 14.45 Ko listje odpada, nad. 15.45 Srčna strast, nad. 16.45 Kot ukaže srce, nad.
17.00	24UR popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad. 17.55 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Izredni ukrepi, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Politične živali, nan. 23.25 Razočarane gospodinje, nan.
00.20	Chuck, nan. 00.15 Prenova z Debbie Travis, res. ser.
02.15 24ur, pon. 03.15 Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja, regionalne novice 1 10.35 2090. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 18.00 Gostilna pr Francet (19), zabavno glasbena oddaja
19.00 Regionalne novice 2 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
©
20.55 Regionalne novice 3 21.05 Poplave 2012: Sanacija vodotokov v MO Slovenj Gradec bo dolgotrajna 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
Dobro jutro, informativna
10.35 Poplave 2012: Sanacija vodotokov v MO Slovenj Gradec bo dolgotrajna 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 18.00 Čas za nas: vodniška šola 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 2091. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Sportni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Obel kamen 21.00 Zavezani slovenski besedi:
Ljubka Sorli 21.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.35 2091. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.05 Sportni torek, športna informativna oddaja 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 18.00 Ustvarjalne iskrice (48): živalski vrt
18.20 Zogarija (6), otroška športna oddaja
18.40 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 Aktualno, pogovor 21.10 Pop corn, glasbena oddaja -Rusko
5 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev
22
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
Reider, Katja: Se lahko igram s tabo
Slikanica govori o treh prašičkih, Maksu, Luku in Rožici, ki so živeli v majhni hišici sredi gozda. Dogovorili so se, da se ne bodo igrali z nikomer drugim, da je prijateljstvo v troje najlepše, njihov moto je
tiskarne, kjer poljski zobozdravnik skriva judovske otroke. Ko jih nacisti odkrijejo in peljejo v taborišče smrti, Feliks z Zeldo skoči z vlaka in si reši življenje.
vsi za enega - eden za vse. Toda nekega dne vsak od njih spozna prijatelja, ki mu je všeč, a se boji povedati ostalima dvema. Nekega dne, ko se veselo igrajo pujsopoli, je skozi režo vrat priletelo vabilo na zabavo. Vsi si na zabavo želijo, a nihče ne upa tega priznati in na koncu sklenejo, da na zabavo ne bodo šli. Toda popoldne so vsi imeli zunaj nujna opravila in prašički se srečajo na zabavi ter ugotovijo, da je prijateljstvo tako lepo deliti tudi z drugimi.
Donaldson, Julia: Poulični mucek
Prekrasna nova slikanica avtorjev je ganljiva pravljica o prijateljstvu, zvestobi, petju in muckih.
Mucek Scapan je s pevcem Janom vsak dan na ulici igral in pel za denar ter na ta način živel življenje svojih sanj. Nekega dne pa se je pred njim znašla očarljiva, zeleno-oka mačka in med klepetom Sca-pan sploh ni opazil, da je Jan tekel za tatom, ki jima je vzel klobuk in denar. Ostal je sam, brez prijatelja in hrane. Zelenooka Tačka ga čez teden dni najde vsega shujšanega in žalostnega in mu uredi nov dom. Scapan ima zdaj ženo, otroke, za vse je poskrbljeno, lahko se je do sitega naigral, a ni bil srečen. Ves čas je sanjal o prijatelju, postal bo živčna razvalina, če ne bo našel človeka iz sanj. In ga je šel iskat. Se bosta še kdaj srečala?
Gleitzman, Morris: Nekoč
Roman Nekoč je prvi del trilogije avstralskega pisatelja, ki ima korenine na Poljskem. Gre za pretresljivo zgodovinsko pripoved o deportaci-jah Judov v taborišča smrti. Glavni junak je devetletni deček Feliks, ki pobegne iz katoliške sirotišnice na Poljskem, kamor sta ga tri leta prej skrila njegova starša knjigarnarja, da bi ga rešila smrti. Feliks se odloči, da bo poiskal mamico in očka za katera misli, da sta odšla v strahu za svojo knjigarno, saj na poti vidi, kako nacisti sežigajo judovske knjige. Na poti v veliko mesto pa doživlja in deli usodo številnih poljskih Judov. A kljub grozotam, ki jih doživlja, ostane zabaven, veder in optimističen otrok. V bele-žnico, ki sta mu jo podarila starša, si zapisuje in izmišljuje zgodbe, ki mu pomagajo preživeti. Na svojem begu reši šestletno deklico Zeldo, s katero najdeta zatočišče v kleti
Drugi del trilogije Potem je nadaljevanje zgodbe o Feliksu in Zeldi, ki si na svoji poti, da bi si rešila življenje, poskušata najti nadomestna starša in spremenita identiteto. Na preizkušnjo pa je postavljena tudi Feliksova ljubezen do Zelde, ki ji sledi tragičen razplet.
Gleitzman zaključi svojo trilogijo z romanom Zdaj, bralcu pa se bodo njegove zgodbe za vedno vtisnile v spomin.
Lackberg, Camilla: Tujka
Tujka je napet, psihološko kriminalni roman švedske pisateljice Camille Lackberg. Njene romane berejo po vsem svetu, na Švedskem pa je bila lani izbrana za žensko leta.
Zima na policijski postaji v Tanumshedeju je minila mirno, brez večjih zapletov, zato pa je pomlad bolj burna. Patrik in njegovi kolegi dobijo na postaji novo sodelavko, policistko Hanno, v mesto pripeljejo kontroverzni resničnostni šov in vrstijo se nenadne nasilne smrti. Patrik je postavljen pred največji izziv v svojem življenju. Raziskati mora dva različna umora. V smetnjaku najdejo mrtvo eno od udeleženk resničnostnega šova, Patrik pa odkrije povezavo še z dvema umoroma. Kdo je zagrešil umore, a gre mogoče za serijskega morilca, ki ga išče.
Werich, Jan: Fimfarum
Fimfarum je zbirka devetnajstih modernih pravljic češkega pisatelja Jana Wericha, ki so za vse generacije. Pisatelj aktualizira klasične pravljične motive evropskih in azijskih pravljic, oko vrže na človeške slabosti in se iz njih pikro ponorču-je, hkrati pa nevsiljivo in brez moraliziranja povzdigne človeške vrline.
V	pravljici Skirica Prva zvemo, kaj se ljudem najbolj splača, kaj je najslajše na svetu in kdo je največji sovražnik človeka. Na ta vprašanja je pametno odgovorila ribičeva šestnajstletna hčerka Zdenka, ki postane kraljica.
V	Leni pravljici se smejemo kralju, ki sploh ni vedel koliko sinov ima, pa tudi prelen je bil, da bi vprašal kraljico. Po njeni smrti pa je bil še bolj len, da bi jih preštel. Tako je ostal kralj še dolga leta, ker je bil prelen, da bi umrl.
■ Pripravila: BL
VELENJE
Četrtek, 14. februarja
9.30 Galerija Velenje
Delavnica za predšolske otroke ob razstavi Janeza Bernika 10.00 MO Velenje, sejna soba 23. Medobčinski otroški parlament - Odraščanje 16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Amiši -preprosti ljudje 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert nagrajencev 16. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov 20.00 eMCe plac
Četrtkovi družabni večeri - Turnir FIFA
Petek, 15. februarja
9.00 in 15.00
Šolski center Velenje, Dom kulture Velenje, Medpodjetniški center -MIC
Informativni dan 10.00, 16.00 in 17.00
Ljudska univerza Velenje Informativni dan 18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga - bralni krožek za najstnike 18.00 in 20.00
Kino Velenje
Večer ruskega animiranega filma 21.00 eMCe plac
Koncert Adija Smolarja
Sobota, 16. februarja
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 9.00 ŠC Velenje - MIC Informativni dan 10.00 in 11.00
Ljudska univerza Velenje Informativni dan 18.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b Predavanje Zakaj se izogniti stresu? 18.00 Dom kulture Velenje
Mednarodni festival ruskih otroških pesmi Veseli veter 21.00 eMCe plac
Odprtje slikarske razstave Gašperja Capudra 21.00 eMCe plac
Stand up break
Nedelja, 17. feb.
16.00 Večnamenska dvorana v Vinski Gori
Dobrodelni koncert za nakup urgentnega ultrazvoka 21.00 eMCe plac
Come and play - Jam session
Ponedeljek, 18. feb.
10.00 - 18.00 Vila Mojca
Kdaj - kje - kaj
Zimske počitnice v Vili Mojca 8.00 - 13.30
Rdeča dvorana, Bazen Velenje Športne počitnice Športne zveze Velenje /različni programi/ 10.00 Knjižnica Velenje
Bralni krožek za odrasle 50+ 16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: zgodovinska romantična drama Kraljeva afera 21.00 eMCe plac
Klubski večer: Trashing all around
Torek, 19. februarja
10.00 - 18.00 Vila Mojca
Zimske počitnice v Vili Mojca 8.00 - 13.30
Rdeča dvorana Velenje, Bazen Velenje
Športne počitnice Športne zveze Velenje /različni programi/ 16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami 19.19 Knjižnica Velenje
Rodoslovci 20.00 eMCe plac
Klubski večer: Activity & Monopoly Challenge
Sreda, 20. februarja
10.00 - 18.00 Vila Mojca
Zimske počitnice v Vili Mojca 8.00 - 13.30
Rdeča dvorana Velenje, Bazen Velenje
Športne počitnice Športne zveze Velenje /različni programi/ 16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma - RK Gorenje : RK Krško 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Niste bolni, žejni ste! 20.00 eMCe plac
Klubski večer: Tubing
ŠOŠTANJ
Četrtek, 14. februarja
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Mojiceja Podgoršek: Recept za ljubezen) 17.00 PV Center starejših Zimzelen, Topolšica
Krožek Socvetje - mokro polstenje
Petek, 15. februarja
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Srečanje prijateljev filma in
projekcija filma
Sobota, 16. februarja
20.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj - Rogaška Crystal (15. krog 1.SKL Lige Telemach)
Ponedeljek, 18. feb.
9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 18.00 Kavarna Šoštanj
Redni tedenski bridge turnir
Sreda, 20. februarja
12.00-17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Predstavitev programa PowerPoint
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 14. februarja
17.00 Hiša mladih
Kaligrafija - nadaljevalni tečaj 17.30 Dvorana Marof
Tečaj družabnega plesa za odrasle 19.15 Dvorana Marof
Vodena vadba koronarnega kluba
Petek, 15. februarja
21.00 Dvorana Marof
Valentin in Venera - večer erotične literature
Sobota, 16. februarja
9.00 do 12.00 Dvorana Marof
Kmečka tržnica 10.30 Hiša mladih
Ustvarjalna delavnica 18.00 Dvorana Marof
Občni zbor Planinskega društva Šmartno ob Paki 19.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Pavel Lužan: Lahkokrilec ( KUD "Svoboda" Zalog), režija: Jože Valentič (abonmajska predstava)
Ponedeljek, 18. feb.
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica 17.00 Hiša mladih
Družabne igre, ročni nogomet, spletna kavarna,... 19.00 Dvorana Marof Pilates
Torek, 19. februarja
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica 17.00 Hiša mladih
Družabne igre, ročni nogomet, spletna kavarna 18.00 Dvorana Marof Joga
20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba
Sreda, 20. februarja
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica 17.00 Hiša mladih
Družabne igre, ročni nogomet, spletna kavarna,.
KINO VELENJE • SPORED
DAN RUSKEGA ANIMIRANEGA FILMA (brez vstopnine) : Ruski filmski studio animiranih filmov Souzmultfilm ter Zavod Ruski dom v Mariboru, v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 ter Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 vabita na prikaz najboljših animiranih filmov filmskega studia Souzmult-film za otroke in odrasle.
Petek, 15. 2. ob 18. - mala dvorana
OTROŠKI ANIMIRANI FILMI
Različne sinhronizirane risanke, cca 80 minut:
Krokodil Gena, režija: R. Kačanov, l.1969, Snežne stezice, režija: B. Dežkin, l.1963, No, počakaj! (7. del), režija: V. Kotenočkin, l.1973, Veseli vrtiljak(1. del), režija: A. Petrov, G. Barinova, L. Nosyrev, G. Sokoljskij, l.1969, Rokavička, režija: R.Kačanov, l.1967, Medvedek PU, režija: F.Hitruk, l.1969, Mavrica, režija: V. Popov, l.1975)
Petek, 15. 2. ob 20.- mala dvorana
DRUŽINSKI ANIMIRANI FILMI
Različne risanke opremljene s slovenskimi podnapisi, cca 80 minut Obletnica, režija: V. Tarasov, 1983, Ježek v megli, režija: J. Norštejn, 1975, Nekoč je živel-
pes, režija: E. Nazarov, 1982, »Break!«, režija: G. Bardin, 1985, Poligon, režija: A. Petrov, G. Barinova, 1977, Lev in 9 hijen, režija: G. Barinova, A. Petrov, 1988
ZVERI JUŽNE DIVJINE
(Beasts of the Southern Wild) Komična kriminalka, 93 minut. Režija: Benh Zeitlin. Igrajo: Quven-zhane Wallis, Dwight Henry, idr. Petek, 15. 2., ob 18.30 Sobota, 16. 2., ob 20. - mala dvorana
Nedelja, 17. 2., ob 19. - mala dvorana
TO SO 40
(This is 40) Komedija, 133 minut Režija: Judd Apatow. Igrajo: Paul Rudd, Leslie Mann, John Lithgow, Megan Fox, Albert Brooks, idr. Petek, 15. 2., ob 20.30 Sobota, 16. 2., ob 20.15 -mala dvor.
Nedelja, 17. 2., ob 18.15
NEMOGOČE
(The Impossible) Drama, 114 minut. Režija: Juan Antonio Bayona. Igrajo: Naomi Watts, Ewan McGregor, Tom Holland, Geraldine Chaplin, idr. Sobota, 16. 2., ob 18.00 Nedelja, 17. 2., ob 20.40
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA -2. del
(The Twilight Saga: Breaking Dawn Part 2) Akcijska domišljijska drama, 118 minut Režija: Bill Condon. Igrajo: Kristen Stewart, Maggie Grace, Dakota Fanning, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Ashley Greene, Michael Sheen, Kellan Lutz, Nikki Reed, Jackson Rathbone, idr. Nedelja, 17. 2. ob 16.00 -matineja
KRALJEVSKA AFERA
(Royal Affair) Zgodovinska romantična drama, 137 minut. Režija: Nikolaj Arcel. Igrajo: Mads Mikkelsen Trine Dyrholm, Alicia Vikander,Mikkel Boe Folsgaard, Ponedeljek, 18. 2. ob 20. -filmsko gledališče
POČITNIŠKE PREDSTAVE:
LEDENI ZMAJ
(Isdraken) Mladinski avanturistični film, 80 minut. Režija: Martin Turk. Igrajo: Sebastian Cavazza, Boris Cavazza, Jure Henigman, Masa Derganc, Danijel Malalan, Miranda Caharija, Maja Moravec, Boris Kos, Adriano Giraldi, Iza Veselko, Maurizio Zacchigna, idr.
Koledar imen
Februar/svečan
14 • Četrtek -
Valentin
15. Petek -
Jurka
16 • Sobota -Julijana
17.
Nedelja -Silvin
18	• Ponedeljek -
Simeon
19	• Torek -
Julijan
20. Sreda -
Leon
Lunine mene
17 • februarja, ob
21.30, prvi krajec
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 14. 2., od 14.00-19.00, Biotržnica
•	nedelja, 17. 2., ob 11.00 pravljične urice v Džungli- Skrivnost jutranje rose
•	od 18.-22. 2. Počitniške DŽUNGELSKE DOGODIVŠČINE
•	ponedeljek, 18. 2., glasbene delavnice štorklje Štrka
•	torek, 19. 2., Panter Bleki se uči angleško
•	sreda, 20. 2., Džungelski športni dan
•	četrtek, 21.2., Umetnine žirafe Tinke
•	petek, 22. 2., Džungelski MINI DISCO
•	februar, marec » Ujemite naša zimska dekleta in sodelujte v nagradni igri« 23. In 24. 2. na Golteh, 16. in 17.2 ter 9. in 10.3. na Rogli in 2. in 3. 3. na Celjski koči.
Ponedeljek, 18. 2. ob 18. -mala dvorana
PET LEGEND
( Rise of the Guardians) - sinhroniziran, animirana pustolovščina, 95 minut .Režija: Peter Ramsey. Slovenski glasovi: Boris Kerč, Miha Rodman, Rok Mlinar, primož Pirnat, Rok Kunaver, Katja Ajster, idr.
Torek, 19. 2. ob 18.- mala dvorana
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA -2.DEL
(The Twilight Saga: Breaking Dawn Part 2) Akcijska domišljijska drama, 118 minut Režija: Bill Condon. Igrajo: Kristen Stewart, Maggie Grace, Dakota Fanning, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Ashley Greene, Michael Sheen, Kellan Lutz, Nikki Reed, Jackson Rathbone, idr. Torek, 19. 2. ob 20. - mala dvorana
MALI VOLKODLAK DOLFI
(Dolfje Weerwolfje) Otroški film, 98 minut. Režija: Joram Lürsen Igrajo: Ole Kroes, Maas Bronk-huyzen, Remko Vrjidag, Kima van Kooten, idr.
Sreda, 20. 2. ob 18. uri - mala dvorana
HOBIT:
NEPRIČAKOVANO POTOVANJE
(The Hobbit: An Unexpected Journey) Domišljijska pustolovščina, 169 minut Režija: Peter Jackson Igrajo: Elijah Wood, Martin Freeman, Hugo Weaving, Cate Blanchett, Evangeline Lilly, Luke Evans, Benedict Cumberbatch,Orlando Bloom, Richard Armitage, Christopher Lee, idr.
Sreda, 20. 2. ob 20. - mala dvorana
Naslednji vikend, od 21. 2. do 25. 2. napovedujemo:
POČITNIŠKE PREDSTAVE (Sapramiška 2: Sapramišja sreča, Angelski delež, Ernest in Celestina ter Skyfall) ter pustolovsko dramo PIJEVO ŽIVLJENJE tudi v filmskem gledališču (11 nominacij za letošnje oskarje), kriminalko,dramo JACK REA-CHER, nov animirani film ERNEST IN CELESTINA (v slovenskem štartnem terminu), komedijo, dramo ANGELSKI DELEŽ.
OBVESCEVALEC

14. februarja 2013
Zgodilo se je ...
od 15. do 21. februarja
od 15. februarja 1990 je bilo Velenje nekaj časa brez profesionalnega župana, saj je odtlej župan Drago Šulek poleg župa-novanja opravljal tudi delovne obveznosti direktorja novo nastalega podjetja Gorenje -Delta;
■	16. februarja 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na šestih odkopih nakopali kar 30.000 ton. Rekord so dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita;
■	17. februarja 1821 se je v Ška-lah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip
Krajnc;
leta 1967 je 17. februarja v
Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala; stanovalcem pogorele šoštanj-ske graščine so 17. februarja leta 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj;
18. svečana 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških vprašanj Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski župan Srečko Meh;
18. svečana 2001 se je v Zako-
Dr. Josip Krajnc (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
panih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenj-čan Bernard Vajdič;
- 19. februarja 1939 je bil v Šošta-
nju ustanovljen aero klub Naša krila. Člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939;
-	leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj: prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika;
-	21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mra-vljak - Mrož, doma iz Šoštanja. Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju.
■ Damijan Kljajič
KAMNOSEŠTVO P0DPEÖAN SEBASTJAN.
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in nase rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Salek 20, VeNe, tel.: 03 897 0 300
GStt 070849569, del čas: 8. -16. sab. 8. -13. ire
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.
Okenske police iz treh vist granita že od 11,99 eur/m! Večje količine polic vam tudi pripeljemo.
AKCIJA DO 1. MARCA 15% popust za nagrobnike in stopnišča
www.kamnos8stvD-mrt)ecaml
107.1 MHz
Radio Velenje
Inštalacije VOSNJAK
Podvin 19 a, Polzela, gsm 041 464 625
vodovodne instalacije centralno ogrevanje prenova kopalnic, polaganje ploščic ... prenova stanovanj in stanovanjskih hiš ...
Nagradna križanka KZŠD
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA, Z. O. O. METLEČE 7, 3325 ŠOŠTANJ
www.kz-saleskadolina.si www.ekodar.si
SLOVENSKO EKOLOŠKO GOVEJE MESO
•	meso vsebuje do 3x manj maščob
•	je manj kalorično
•	vsebuje do 4x več vitamina E
•	ima visoko vsebnost omega 3 maščob-nih kislin
SPREJEM NAROČIL:
041 592 197 in 041 218 543
Nagrajenci nagradne križanke »Kmetijske zadruge Šaleška dolina z.o.o.«, objavljene v tedniku Naš čas, 31. januarja 2013 so:
1.	Majda Koželjnik, Špeglova 11, 3320 Velenje
2.	Vilma Lešnik, Lajše 207 B, 3325 Šoštanj
3.	Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrada je paket izdelkov SLODAR! Rešitev križanke: SONARAVNA PRIDELAVA.
Dobri gozdni možje iz Šentvida
V davnih časih, ko so ljudje še živeli v sožitju z Naravo, jo spoštovali in negovali, so v gozdove Šentvida prišli dobri gozdni možje. Pomagali so Ljudem, ki so delali na kmetijah in v gozdovih In ohranjali ravnovesje med ljudmi in naravo.
Ko so dobri možje spoznali, da ljudje dobro Gospodarijo in spoštujejo gozdove, so odšli Daleč v temačne gozdove od koder so prišli. Nazaj so jih priklicali zvok motornih žag, vonj Smeti in spoznanje, da so ljudje začeli gozd Prekomerno izkoriščati in smetiti.
Danes so z nami, da nas opozorijo: ustavite Ropanje gozdov in odlaganje smeti, spoštujte Jih, saj so gozdovi naše srce in pljuča! Prišli so štirje gozdni možje: jesenski, Spomladanski, poletni in gozdni mož, ki nas Posebej opozarja kaj vse puščamo v gozdovih.
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 14. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 15. februarja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 16. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 17. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 18. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 19. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 20. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje..

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
nudimM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
PRIDELKIHH
DOMAČE čisto bučno olje prodamo. Dostava na dom. Gsm: 051 790 036 PRIMORSKA VINA iz kleti Čeho-vin - Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371
fon. Cena: 160 evr. Gsm: 041 692 995
fžIvAu
ADAPTACIJE hiš, stanovanj, kopalnic na ključ beljenje sten fasad, napuščev zidarska,krovsko kleparska dela menjava oken vrat. Nudimo brezobrestni kredit do 3 let, ugodne cene ...
Gsm: 031 879 739,
www.komplet-plus.si
habit
nepremičnine
Hablt, d.0.0. Koroika 48. VUenle
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 PRESKRBLJEN in urejen 56-letni izobražen moški, si želi spoznati žensko do svojih let za resno ali občasno vezo. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 60-LETNA simpatična vdova si želi spoznati povprečnega prijatelja starega do 70 let ali več. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Tel.: 03 5893 849 ŠTIRI ovce prodam. Cena: 150 evrov. Gsm: 041 985 055
5OZHA
FIAT PUNTO, 1.4, letnik 2007, 69.000 km, klima. Svetlo modre barve, lepo ohranjen. Cena: 4500 evr. Gsm: 041 692 995
Oglasi, zahvale in osmrtnice
raznoh^h
SONY TV ekran 63 cm, ojačevalec Sony in zvočniki JBL, Control 1 (novi) prodam. Podarim še kaseto-
898 17 50 898 17 55
epp@nascas.si
tel.: 03/897 5130. gam: 041/663 223
PRODAMO/ODDAMO
•	Parcela v izmeri 1093 m2 v Hrastovcu, komunalno opremljena, sončna lega,
cena: 45.000 evr
•	Hiša, cesta IX, 285 m2, s parcelo v izmeri 760 m2, obnovljena l. 2000, cena: 239,000 evr.
•	Oddamo opremljeno stanovanje na Šercerjevi v Velenju, 1. Nad, velikost 30 m2.
Cena cca 350 evr.
•	Hiša v Velenju na cesti X, 270 m2, s parcelo v izmeri 289 m2, zgrajena l. 1982,
cena: 197.000 evr
•	Prodamo novoaradnjo RAZGLED OB I
, v sedmih etažah, gradnje 20 vseljivo septembra 20 >vanj od
velikosti
38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.
vec na
■ w ■ IVI	I	I II	■
www.habit.si
DOBRODELNI
KONCERT
za nakup urgentnega ultrazvoka za Zdravstveni dom Velenje
v nedeljo, 17. februarja 2013, ob 16. uri
v dvorani večnamenskega doma v Vinski Gori
skupina Ave, Viktorija, Brigita šuler, Uroš Perič & Bluenote Quartet, Mili,	Vstopnice lahko zadnji teden pred koncertom po ceni 10€
Dejan Vunjak, Ansambel Spev, Ansambel Golte, Gadi, Korado & Franci,	kupite vTiC Velenje, na Festivalu Velenje, v Gostišču Hren
Ansambel Podkrajski fantje. Ansambel Zreška pomlad, Ansambel Spomini,	v Vinski Gori in dve uri pred koncertom na prizorišču.
Ansambel Vikend, Ansambel Saša Avsenika, Vera & Originali ter	pIOsimo, da donacije nakažete na račun "Šaleškega koronarnega kluba".
Pohorski klatež	štev.: IBAN SI56 0242 6025 7094 281, sklic: OO 17022013.
Zagotovljeni avtobusni prevozi v obe smeri!
Odhodi na koncert iz parkirišča "Lidl" proti AP Velenje, AP Veleja park, AP Obirc, AP Pirešica, AP Vinska Gora ob15.00,15.20 in 15.40. Povratek v Velenje iz AP Vinska Gora ob 19.15,19.40 in 20.00.
%
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
z oglaševanjem v naših medijih!
#«■ gorenje ^ SÄZÄS=i ^«F'f
■■■■■»■■■»■i novitednik
Šaleški
koronarni
klub
Festival Vele
^ZDRAVSTVENI IDOMWELENJEI
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na
DEŽURSTVA
tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
jjKARNAV^
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
IzOBOZDRAVN-IKI
16. in 17. 2. - Veronika Polanšek, dr. dent. med., (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Upravna enota Velenje
POROKE
Marko Salmič in Senegačnik Maja, Vojnik, Rove 9 b.
gfiRnllMBII
Amalija Kričaj, roj. 1939, Velenje, Tomšičeva cesta 29; Magdalena Petek, roj. 1936, Prebold, Sv. Lovrenc 62; Marta Strašek, roj. 1932, Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem 42; Rudolf Koželjnik, roj. 1942, Šoštanj, Topolšica 178; Erna Škoda, roj. 1923, Ljubljana, Stari Trg 4.
časopis/videostrani/radio		
0	38981751	)
GIBANJE PREBIVALSTVA
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. februarja 2013 do 10. februarja 2013 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. februarja 2013 do 10. februarja 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
M JUILFJiJJjIUJiJ =
Pravi naslov za uspesno reklamo!
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
#	POGREBNE STORITVE V CELOTI #	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	\ MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV \ POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
V spomin
Mirno in tiho je končala svojo ustvarjalno in bogato življenje Tončka Hrovat. Rojena je bila leta 1920 v Trbovljah, kjer je okusila bedo pro-letarskega življenja, toda petje ji je polepšalo leta odraščanja. Šolski zbor, ki ga je vodil Avgust Šuligoj, se je uvrstil med vodilne svetovne mladinske zbore. Pred drugo svetovno vojno so gostovali v Pragi, na Dunaju, v Beogradu, kjer so se predstavili kraljevi družini, lahko pa so celo letovali v Crikvenici.
Pevovodja pa je tudi sicer skrbel za svoje gojence, Tončki je pomagal, da je končala gospodinjsko šolo.
Ko se je leta 1958 z družino preselila v Velenje, je nadaljevala prepevanje. Najprej se je vključila v zbor Svoboda, nato v novoustanovljeni ženski zbor DU Velenje, kjer je prepevala do leta 2007. Še novembra lani jo je v domu za ostarele obiskovala skupina pevk, s katerimi je še vedno prepevala.
Tončka je bila skromna, tiha in zelo delavna, saj je s šivanjem in kvačkanjem prispevala k družinskemu proračunu. Ob odhodu iz zbora je vsem pevkam podarila prtičke. V zboru je bila zelo priljubljena ne le zaradi odličnega petja, ampak tudi zaradi vedrega značaja, zato se je bomo še dolgo spominjale.
Pevke Ženskega pevskega zbora DU Velenje
ZAHVALA
Zapustila nas je
VIDA PAHOR
iz Žarove 8 v Velenju 23. 5. 1938 - 5. 2. 2013
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali sveče. Hvala Rdečemu križu in borcem za denarno pomoč, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame
MARIJE KARDOŠ
1932 - 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ob težkih trenutkih. Hvala Bolnišnici Topolšica, še posebej g. Justineku, dr. med., in sestrama Romani Pirmanšek in Simoni Stančin, ki ste ji lajšali zadnje trenutke.
Žalujoči vsi njeni
Kakšne skrivnosti skrivata vila in vrt vile Mayer?
Otroci iz vrtca, kasneje pa tudi učenci prvih treh razredov, jih bodo v pedagoških programih, ki se v njej že odvijajo, spoznavali sami
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 6. februarja - Mlade je treba vzgajati od otroštva, če bomo želeli, da bodo, ko odrastejo, razumeli kulturo, spoštovali kulturno dediščino, obiskovali gledališča, muzeje, vzeli v roke knjigo, šli na kakšno predstavo ... Če taka vzgoja kdaj pa kdaj poteka v »kulturnih« objektih, toliko bolje. V nekaterih nacionalnih institucijah to že počno. S pedagoškimi programi pa bo odslej potekala tudi v Šoštanju, v Mayerjevi vili.
Alenka Verbič je prispevala zamisel in v nadaljevanju vlekla poteze, ki so že ob prvi predstavitvi šestih različnih interaktivnih pro gramov pod skupnim imenom Odkrivajmo in raziskujmo skrivnosti vile Mayer in njenega vrta vzgojitelje in učitelje navdušili. Gotovo bodo najmlajšim obiskovalcem ponujali kakovostno kulturno doživetje.
stalnih zbirkah vile Mayer, ki ga je uredila Verbičeva tako, da je všečen otrokom, saj jim skozi zabavo pomaga odkrivati svet umetnosti in kulturne dediščine. Temu namenjajo pozornost v Vrtcu Šoštanj že nekaj časa s projektom Kulturna dediščina našega kraja s ciljem z domovinsko vzgojo vzbujati pozitivna čustva tudi do svojega kraja. Ravnateljica mag. Milena Brusnjak, zato
Naslovi programov: Na obisku, Raziskovalci vrta, Skrivnosti podstrešja, Raziskujmo klet, Odkrivajmo skrivnosti kiparskih umetnin in Galerijski detektivi
odkrivajo zgodbe starih predmetov
»Prepričani smo, da bo šest različnih interaktivnih programov, ki smo jih s pomočjo naklonjenega sodelovanja Narodne galerije Ljubljana razvijali eno leto, pri predšolskih otrocih in šolarjih izboljšali poznavanje bogate in zanimive lokalne kulturne dediščine in kiparske umetnosti,« pravi Verbičeva.
Nastavki za to pa so bili prisotni že prej, denimo v Vodniku po
ne skriva navdušenja nad novo vsebino vile: »Te delavnice so presežek našega projekta! Tako kot pravimo, da je kultura temelj naše identitete, tako je v tem projektu ta temeljna za najmlajšega otroka.«
Občina Šoštanj je za potrebe izvajanja projekta (potekal bo v celotni vili in na vrtu) na novo uredila del podstrešja vile (avdio-vizualni prostor, didaktični kotiček, mini
lutkovni oder, kotiček z igračami in predmeti iz prve polovice preteklega stoletja).
Predstavitve se je udeležila tudi Damjana Pečnik, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino, ki je bila v Šoštanju tudi na otvoritvi prenovljene vile in stalnih zbirk v njej junija 2010. Tako kot takrat tudi tokrat ni skrivala navdušenja: »Posebej sem vesela, kadar se vračam in vidim, kako znajo ponekod vsebino nadgraditi z novimi stvarmi. V Šoštanju so znali, in to zelo dobro, oživiti svojo kulturno dediščino in jo približati našim najmlajšim.« Darko Menih, župan Šoštanja, je k temu dodal, da so na vilo Mayer ponosni: »Zato se trudimo,
da bo polna. V njej bo po zaslugi otrok še bolj živahno. Najmlajši bodo odkrivali vilo in vrt, in to ne samo tukajšnji, želimo si tudi tistih od drugod.«
■
Prva skupina otrok je raziskovala včeraj
Odraslim je bilo všeč. Kako bo šele otrokom?
Projekt so predstavili večplastno: mag. Milena Brusnjak, Damjana Pečnik, Alenka Verbič, Darko Menih.
Otroci bodo gotovo navdušeni nad njim. Na mini lutkovnem odru bodo otroke s krajšimi lutkovnimi predstavami nagovarjale starejše ročne lutke ter starodavne klasične češke marionete. Igrali bodo Vanja Kretič, Ema Hozjan in Kajetan Čop. Alice Čop je za predstave že napisala tri skeče, sledili bodo še novi, tako da bo ponudba pestra. »Za začetek imamo dve zelo lepi starinski lutki, Škrata in Pavliho ki smo jih resta-vrirali. Zanju smo si tudi izmislili skeče, Pavliha je nagajivec, Škrat je dobrosrčen ... Pri predstavah bo zelo pomembna interakcija z otroki. Veliko bo treba improvizirati in glede na reakcije otrok spreminjati konec.«
Mini lutkovni oder je res mini. Komaj so šli vanj vsi: Škrat,
Pavliha, Vanja, Kajetan in Ema.
Zima vesela tudi doma
Zimske počitnice bodo pestre tudi za tiste, ki jih bodo preživljali doma - Programe pripravlja tako Športna zveza Velenje kot MZPM in Kino Velenje - V Šoštanju vabijo na drsališče, v Šmartnem v Hišo mladih
Šaleška dolina, 15. februarja - Le še danes in jutri bodo šli osnovnošolci in dijaki v šolo, potem bo čas za zimske počitnice. Čeprav bodo tudi letos le enotedenske, se jih zagotovo veselijo. Ker se zima še ni poslovila, bodo lahko uživali tudi v zimskih radostih, dobro pa bo poskrbljeno tudi za vse, ki so raje na toplem. Med drugim so v Kinu Velenje pripravili cikel predstav, namenjenih najstnikom in tudi mlajšim počitnikarjem. Preverili smo, kaj poleg tega, predvsem osnovnošolcem, med počitnicami ponujajo različni organizatorji iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Ustvarjalni v Mojci in Hiši mladih
Kot vedno bo od ponedeljka do petka živahno v Vili Mojca v Velenju. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje vabi med 11. in 18. uro v tamkajšnjo spletno kavarno, kjer bo potekala Miškina mala šola, računalniški tečaj za otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole. Prijave še zbirajo. V največjem prostoru v vili bodo vsak dan med 10. in 12. uro poskrbeli za ustvarjalnice, v istem času pa bo delovalo tudi Gledališče za poredne mulčke. Svet gledališča bo na zanimivih delavnicah otrokom predstavljal Boštjan Oder. Delavnice so namenjene učencem od 4. do 7. razreda. V Šmartnem ob Paki se bodo mladi v počitniškem tednu lahko družili v Hiši mladih. Od
ponedeljka do petka bodo od 10.30 dalje pripravljali ustvarjalne delavnice, popoldne pa bo odprta spletna kavarna. Mladi bodo lahko igrali ročni nogomet in številne druge družabne igre.
Razgibani v Rdeči dvorani
Živahno bo tudi v Rdeči dvorani, kjer športni zavod skupaj s Športno zvezo Velenje pripravlja zimsko šolo rokometa za učence višjih razredov. Poskrbeli bodo tudi za zimski tabor Zmaga Koštru-na, ki bo tokrat potekal v Rdeči dvorani in na zimskem bazenu, počitnikarji pa bodo v njem lahko igrali namizni tenis, badminton, odbojko, squash in tenis. Lahko se odločijo tudi za plavanje ali streljanje z zračno puško na strelišču Mrož. V Rdeči dvorani se bodo lahko z naštetimi športi ukvarjali tudi tisti, ki se ne bodo odločili za zimsko šolo, mlajši bodo lahko vsak dan rekreativno igrali tudi nogomet. Športna zveza Velenje med počitnicami organizira tudi smučarski tečaj na Golteh; trajal bo 5 dni, vsak dan pa bodo udeležence iz doline vozili na planino in nazaj.
V Šoštanju posebnih aktivnosti med zimski počitnicami ne pripravljajo. Kot že vso zimo bo odprto drsališče, ki bo zagotovo v naslednjih dneh še bolje obiskano. Zato lahko rečemo, da bo za zimsko rekreacijo poskrbljeno kar v mestu.
■ bš
Jutri in v soboto informativni dan
Velenje - Jutri, 15., in v soboto,
16. februarja, bodo večja izobraževalna središča po Sloveniji prava mravljišča. Srednje, višje in visoke šole ter fakultete bodo namreč pripravile informativni dan. Na njih bodo učenci, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, ter njihovi starši, bodoči študenti pridobili
potrebne informacije, pomembne za pravo izbiro nadaljnjega izobraževanja iz prve roke.
Šole Šolskega centra Velenje (Elektro in računalniška, gimnazija, strojna) bodo pripravile informativni dan jutri ob 9. uri, Rudarska šola in Šola za storitvene dejavnosti ob 10. uri. Popoldne tega dne bo
informativni dan za vse programe centra ob 15., v soboto, 16. februarja, pa ob 9. uri.
Na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju bodo predstavili možnosti pridobivanja znanj jutri (v petek) ob 10. in 15. uri ter v soboto, 16. februarja ob 10. uri.
Na Fakulteti za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto na Medpodjetniškem izobraževalnem centru na Starem jašku v Velenju bo informativni dan potekal prav tako jutri od 10. do 15. ure, v soboto pa ob 10. uri.
■ tp
Zavel bo Veseli veter
Dnevi ruske kulture v Velenju vabijo v kino in na 2. mednarodni festival otroških pesmi
Velenje, 15. februarja - Jutri in v soboto bo v mestu zavel ruski kulturni veter. Festival Velenje namreč skupaj z Ruskim centrom znanosti in umetnosti pripravlja dneve ruske kulture. Začeli bodo jutri, ko vas vabijo v Kino Velenje, kjer bodo ob 18. in 20. uri vrteli ruske animirane filme. V soboto pa bo v domu kulture potekal zaključek 2. mednarodnega festivala ruskih otroških pesmi. Prvi festival so lani pripravili
v Mariboru v okviru projekta EPK. Ker je bilo tudi Velenje del te zgodbe, bo drugi festival potekal prav v Velenju.
Na festivalu Veseli veter, ki se bo pričel ob 18. uri, se bodo predstavili najuspešnejši posamezniki - solisti, otroške in mladinske skupine, zbori, družinske in druge skupine, ki bodo izbrani v predizboru za ta festival Ruskega centra znanosti in kulture. Festival je dobil ime Veseli
veter (Ves'ely veter) po znani pesmi Dunaevskija, Lebedeva in Kumača, ki je bila izbrana tudi za himno festivala. Na zaključnem gala koncertu se bo predstavilo okoli 15 najuspešnejših udeležencev s predizbora, iz vse Slovenije in sosednjih držav (Hrvaška, Madžarska, Avstrija ...). Vstop bo prost, vstopnice pa lahko dobite na Festivalu Velenje.
■