NOVI TEDNIK CELJE, 5. NOVEMBER 1981 - ŠTEVILKA 44 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC DEVETA IZKUŠNJA f Teden domačega filma je kot kulturno-politična ma- nifestacija združil v kinematografih Celja in sosednjih fjbčin nekaj deset tisoč gledalcev. Toda ponovno je treba ponoviti, da ni edini cilj manifestacije združiti v j,jenem samem trajanju večje število gledalcev, ampak jlcozi učinek spremnih prireditev vzbuditi večjo pozor- j,ost do domačega filma in s tem seveda posredno do |jlma in filmske kulture sploh - povsod in v vsakem easu. Tako je osnovna naloga srečanja podružbljanje film- slce kulture, ki brez dvoma zavzemapomembno mesto v našem vsakdanjem življenju in delu. Posebno v zad- njih letih pa je na Slovenskem okoli filma in filmske proizvodnje nastal poseben položaj, ki odraža v mno- 'gočem trenutno, pa tudi dolgoročno pojmovanje filma, 5 katerim pa seveda ta trenutek ne moremo biti zado- voljni. Zato je toliko večja obveznost Tedna domačega filma, da skozi vse filmske sporede, posvetovanja in srečanja, razgovore in razstave ter druge oblike izraža- nja ustvarjalnih možnosti domačega filma, opozori naj- jiršo javnost o dejanskih miselnih in organizacijskih silah, ki lahko zagotovijo domačemu filmu spodobno bodočnost. 2al bo letošnji Teden domačega filma prikazal v premiernem sporedu le en slovenski film in sicer Krizno obdobje, ki v svojem naslovu metaforično sim- bolizira trenutno stanje slovenskega filma. Ostali filmi tega sporeda bodo podali ustvarjalno sliko jugoslovan- skega igranega filma. Posebne pozornosti je vreden spored posvečen 40-letnici vstaje jugoslovanskih naro- dov in narodnosti, tu so ponovno mladinski filmi, od nacionalnih kinematografij pa letos predstavljamo Črno goro. V dvorani kinogledališča bomo videli kratke filme slovenskih proizvajalcev, pa spet učnovzgojne filme, filme akademije in SKUCA, dveh amaterskih kinoklu-j bov in sicer Duplje in Zagreb, na samem začetku pa j filme najmlajših slovenskih filmskih ustvarjalcev iz^ vse Slovenije v okviru Malega TDF. ] Osrednje pozornosti bodo tudi letos deležna posve- tovanja in sicer srečanje urednikov kulturnih redakcij jugoslovanskih dnevnikov, pa razprava o filmski \ vzgoji v usmerjenem izobraževanju, posvet o tem, i kakšna naj bi bila kulturna kinopredstava, pa posvet o i položaju slovenske filmske proizvodnje in njenih ra- zvojnih možnosti. Tu so še tri srečanja in sicer najmlaj- ših filmskih ustvarjalcev, pa srečanje slovenskih film- skih delavcev z delavci EMAin srečanje filmsko vzgoj- nih delavcev celjskih srednjih šol. Tudi letos sta na. sporedu dve razstavi in sicer tradicionalna, kjer bodo sodelovali celjski srednješolci z likovnimi deli po ogledu filma Krizno obdobje, druga razstava pa bo govorila o domačem filmu in njegovem deležu ob 40- letnici vstaje. Nikakor ne moremo mimo ugotovitve, da so lani začeti pogovori filmskih ustvarjalcev z gledalci poželi "inogo uspeha, zato bomo z njimi nadaljevali tudi letos, prav tako bodo razgovori po vseh projekcijah v dvorani kinogledališča. Tu torej poudarjamo tesne stike filmskih delavcev z gledalci, pa naj bo to v kino- dvorani ali v šoli ali tovarni. Teden domačega filma torej je in ostaja široka tri- buna za izražanje vtisov pa tudi ustvarjalnih pogledov fia smeri razvoja domačega filma in mu moramo zaradi ^ega trenutka priznavati pomembno vlogo pri po- družbljanju filmske in splošne kulture. Vsega tega pa ne bi v Celju mogli početi brez izredne podpore gospo- darstva, delovnih in temeljnih organizacij, ustanov in družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih or- ganizacij. Navsezadnje bo to potrdil tudi letošnji pod- pis samoupravnega sporazuma o financiranju te mani- festacije, ki bo od sedaj naprej druga (poleg Borštniko- vega srečanja) kulturna manifestacija na Slovenskem, bo tako samoupravno organizirana in skozi ta vidik ^^di izkazovala voljo delovnih ljudi, da to manifesta- ^^io imajo tudi zares za svojo. DRAGO MEDVED MRTVIM DOLŽEN SPOMIN IN ZAHVALA Žalne svečanosti ob Dnevu mrtvih so v prvi vrsti namenjene obujanju spomina in hvaležnosti borcem NOB in žrtvam okupa- toi ja. Seveda ni živega človeka, ki bi ne imel med mrtvimi koga. Ki mu posveča svoje misli ta dan in tudi druge dni. Vsepovsod so svojo skrb za ureditev gro- bov žrtvam in padlim prevzeli otroci, od cicibanov do mladine. Niso redki primeri, ko mladi, zavedajoč se svoje naloge, tudi med letom poskrbijo za ta ali oni grob, spo- menik ali pomnik. Ce drugega ne, odnesejo proč vsaj ovenele rože, če jih že nimajo s čim zamenjati. No, brez pomoči starejših pa tudi to ne gre. Najbolj je pri tem uveljavlje- no sodelovanje z organizacijami ZB NOV, ki jim je skrb za grobove in pomnike mrtvim tovarišem tudi ena temeljnih skrbi. Ponekod se je ta dolžnost utrdila tudi med delovnimi kolektivi, ki, kot na primer v la- ški občini, prispevajo za vence, ki jih potem delegacije, ali borci, oziroma mladi v njiho- vem imenu položijo k pomnikom. Na Dan mrtvih so pri osrednjih spomeni- kih, na grobiščih z večim številom padlih in žrtev, komemoracije, kot je bila na primer v Celju na Šlandrovem trgu. Sem in tja pa se najde tudi kolektiv, ki poskrbi za grobove svojih umrlih sodelav- cev, ki bi sicer imeli opuščene in zanemarje- ne grobove. Dandanes, ko se ljudje preselju- jejo, ko se družinske skupnosti manjšajo, se to pogosto zgodi. PRVA RAZSTAVA ŽE VČERAJ, DRUGA JUTRU Teden domačega filma se je v bistvu že pričel. Včeraj ob 18. uri je bila v Likovnem satenu in v organizaciji Za- voda za kulturne prireditve odprta razstava, ki govori o 40-letnici vstaje jugoslovan- skih narodov in narodnosti na jugoslovanskem filmu. Razstavo je vsebinsko pri- pravil Institut za film v Beo- gradu in je bila v večjem ob- segu razstavljena tudi v le- tošnjem filmskem Pulju. Po- sebnost razstave, ki je na ogled v Celju, je v tem, da je prirejena za Slovenijo in predstavlja tematsko težo za slovenski film. Razstavo je omogočil EMO Celje, pred- stavnik te delovne organiza- cije Sead Samardžič pa je razstavo tudi odprl. Jutri pa bo v veliki dvorani doma JLA na Titovem trgu ob 18. uri otvoritev druge razstave v sklopu Tedna do- mačega filma, in sicer likov- nih del celjskih srednješol- cev, ki so si ogledali sloven- ski film Krizno obdobje in svoje vtise izrazili z likovno govorico. Omenjena razstava je nadaljevanje tradicije vzbujati likovno delovanje na srednjih šolah v povezavi s filmom, saj gre za povezavo dveh izrazito vizualnih ko- munikacij. Razstavo je omo- gočil IZLETNIK Celje. ŠTEFAN CUK BRONAST NA EP Na mladinskem evrop- skem prvenstvu v judu v San Marinu je velik uspeh dosegel mladi celjski tekmo- valec Štefan Cuk, član Judo kluba Ivo Reya. V svoji kate- goriji super lahki do 60 kilo- gramov je osvojil tretje me- sto in tako bronasto niedaljo. Štefan se že vrsto let ukvarja z Judom, je izredno nadarjen za to športno zvrst, tih in pri- zadeven športnik. Letos je mladinski državni prvak. Je že stalni član mladinske in članske državne reprezen- tance. Njegova uvrstitev in osvojitev bronaste medalje na evropskem prvenstvu je eden največjiih letošnjih uspehov celjskih športnikov v svetovni športni areni. Če- stitamo! T. VRABL OBISK S CK ZKS V LAŠKEM SEZNANITEV Z RAZMERAMI V TIMU, zdravilišču, Kmetijski zadrugi, in KS Radeče. v občini Laško se je pretekli četrtek mudila delovna skupina centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil Janez Korošec, glavni in odgovorni urednik uredništva Komu- nista v SR Sloveniji. Obisk je bil na- menjen oceni delovanja komunistov v posameznih okoljih ter oceni nekate- rih družbenoekonomskih problemov v laški občini. Potem, ko se je zjutraj pričel razgo- vor na sedežu komiteja občinske kon- ference ZK Laško z najodgovornejši- mi družbenopolitičnimi delavci obči- ne Laško, so se udeleženci razgovora razdelili v dve delovni podskupini, ki sta nato obiskali Zavod za medicinsko rehabilitacijo invalidov in delovno or- ganizacijo TIM Laško, popoldne pa še Kmetijsko zadrugo Laško in krajevno skupnost Radeče. Delovna skupina CK ZKS je na po- sameznih razgovorih, skupaj s komu- nisti oziroma predstavniki samou- pravnih organov, omenjevala razvitost samoupravnih odnosov ter aktivnosti in uresničevanje nalog, ki izhajajo iz sklepov 21. seje CK ZKJ. Konkretno je, na primer, v DO TIM Laško tekla beseda o rezultatih gospodarjenja, o * stabilizacijskih prizadevanjih ter o ra- zvojnih usmeritvah, ki so spričo težav s surovinami, dokaj negotove. V Zdravilišču Laško je razgovor po- tekal o nadaljnjih razvojnih načrtih, osvetljenih tudi z možnostjo večjega vključevanja v zunanjetrgovinsko me- njavo oziroma širšo turistično ponud- bo, o trenutnih ekonomskih težavah, ki so rezultat splošnih stabilizacijskih prizadevanj, ter o nujnih investicijskih vlaganjih za izenačitev pogojev dela in zdravljenja v tej ustanovi. Zanimiva in kvalitetna je bila tudi razprava v Kmetijski zadrugi JLaškp, kjer so komunisti kritično ocenili svo- je aktivnosti, razgovor pa je osvetlil mnoge družbenoekonomske proble- me in težave, s katerimi se srečujejo tudi v tej zadrugi. Od teh velja posebej omeniti neizdelane dohodkovne odno- se v kmetijstvu, neučinkovita prizade- vanja za zadruževanje sredstev za po- speševanje kmetijstva v občini, neu- činkovito davčno politiko, ki, takšna kot je, ne spodbuja kmeta za dosega- nje pomembnejših tržnih viškov. V krajevni skupnosti Radeče so so- delujoči v razgovoru ocenili vlogo ko- munistov v Radečah, ocenili kako ko- munisti v tej krajevni skupnosti med sabo usklajujejo naloge, kako uresni- čujejo politiko ZKJ v Socialistični zve- zi in ostalih družbenopolitičnih orga- nizacijah ter kako v tej krajevni skup- nosti deluje delegatski sistem. M. AGRE2 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. •«» - 5. november ŠMARSKI KOMUNISTI O GRADBENIŠTVU NIČ NOVEGA RAZEN SKLEPOV Osnovne organizacije morajo izluščiti lastne naloge Mlačna in nezavzeta razprava ter vrsta sklepov, ki naj usmerjajo bodoče delo - to je v kratkem povzetek s seje Občinske konference ZKS Šmarje pri Jelšah, na kateri so komunisti govorili o problematiki gradbeništva ter o ure- sničevanju stanovanjske izgradnje v občini. V razpravi je bilo sicer tu in tam kaj rečenega o tem, kaj bi bilo treba na tem področju storiti, da bi bili učinki večji in cene gradbenim stori- tvam nižje, resnici na ljubo pa je o tem veliko obširneje in bolj poglobljeno spregovorila že problemska konferen- ca Centralnega komiteja ZKS v juliju letos. Stališča o teh vprašanjih so bila torej že pred meseci sprejeta, treba je bilo že oceniti, kako jih v občini ure- sničujejo. A tega na seji Občinske kon- ference ZK v Šmarju pri Jelšah niso storili. Se več. Tisti, ki bi morali zelo konkretno govoriti o tem, kaj je bilo za večjo učinkovitost in boljšo organizi- ranost gradbeništva narejenega, so previdno molčali. Izjema je bil le pred- stavnik samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je poskušal bolj celovito odpreti vprašanja, ki zadevajo ta vidik gospodarstva. Sicer pa - sklepi konference so bili .vnaprej pripravljeni in morda je bil tudi to razlog, da se razprava ni razvija- la tako, kot je bilo želeti. Sklepi konfe- rence namreč zavezujejo komuniste iz vrst organizacij združenega dela, ki izvajajo gradbena dela, da ponovno preverijo in dopolnijo srednjeročne ra- zvojne načrte tako, da bi vendarle ure- sničili načrtovan obseg stanovanjske izgradnje v občini. Do konca leta bi morale organizacije Ingrad, tozd Grad- beništvo Rogaška Slatina, Gokop in Dom - biro skleniti samoupravni spo- razum o poslovno tehničnem sodelo- vanju pri opravljanju obrtnih storitev. Nemudoma bi morali v občini pristo- piti k oblikovanju skupnih strokovnih služb v interesnih skupnostih mate- rialne proizvodnje in tako doseči us- klajeno delovanje posameznih udele- žencev stanovanjske izgradnje. Sklepi se nanašajo še na boljše organiziranje upravnih organov v tem smislu, da bi občani hitreje prišli do potrebnih do- kumentov za gradnjo stanovanjskih hiš, na pospešitev stanovanjske sa- mouprave in drugo. Jasno je, da bi morali komunisti v vseh osnovnih or- ganizacijah videti v teh sklepih tiste naloge, ki jih morajo sami nemudoma uresničiti. Kajti sicer bodo sklepi po- stali le papir več na kupu neuresniče- nih nalog, ki jih je v zaprašenih preda- lih že tako in tako preveč. DAMJANA STAMEJCIC ZNAMKE ALI DAVEK? Začelo se je s sredozem- skimi igrami v Splitu, za katere so natisnili 65milijo- nov »zakonskih znamk« po 1 dinar. Računa se, da so na vse poštne pošiljke občani »prilepili« 38,5 mio znamk oz. da so organizatorji te manifestacije s tem zasluži- li okoli 30 mio din (razliko so porabili za stroške pri ti- skanju, provizijo PTT. itd.). Za SPENS v Novem Sadu so natiskali okoli 50 mio pri- merkov, prodali pa so jih približno toliko kot za MIS. Organizatorji vsakega športnega tekmovanja tako že v plan vključijo tudi iztr- žek od prodanih znamk. ZIS je že dal soglasje za prodajo znamk v tiraži 25 mio po 1 din v korist svetovnega pr- venstva v kajaku in kanuju na mirnih vodah v Beogra- du prihodnje leto. V PTT so povedali, da bo organizator nedavnega svetovnega pr- venstva v rokoborbi v Skopju najverjetneje dobil možnost za prodajo 30 mio znamk, za kar pa^lovenija ni dala soglasja, v Črni gori plačujejo republiško znam- ko za evropsko prvenstvo v streljanju v nakladi 1 mio po 1 dinar, organizatorji svetovnega prvenstva v dvigovanju uteži v Ljublja- ni pa so poudarili, da so si za izdajo posebne znamke, že priskrbeli politična in strokovna mnenja. Plačali bomo tudi nekaj deset mili- jonov doplačilnih znamk za ZOI v Sarajevu, vendar po ceni 2 dinarja (zaradi upo- števanja inflacije). Kdaj se bo to nehalo? Če bomo sprejeli predlog iz Slovenije, da se razvrstijo vse republike in pokrajine, bomo kmalu prišli do kon- ca. V nekaterih primerih bi doplačilno znamko lahko opustili, na primer »olim- pijsko znamko«, ki jo že dol- go plačujemo vsako tretje leto v nakladi 6 mio po 1 dinar - za naše olimpijske reprezentante. Toda kako sprejeti (in opravičiti) dejstvo, da je na- klada doplačilne znamke za organizacijo nekega tekmo- vanja večja od naklade vseh doplačilnih znamk v humane namene? Kako po- jasniti, da praktično v vseh primerih plačujemo znam- ko za humane namene le 7 dni, znamko za športna tek- movanja pa ves mesec ali celo dva? Na nedavni skup- ščini skupnosti delegacij PTT je Slovenija postavila vprašanje, če se že kaj ukre- pa pri omejevanju uvajanja doplačilnih poštnih znamk, ker imajo PTT s tem le te- ^ . ....... ^MORBA KLUBI OZN V CELJU PREMALO JIH JE Boli bi morali zaživeti v KS Namen dela klubov OZN je mednarodna vzgoja mla- dih, kjer se le-ti seznanjajo z aktualnimi problemi v svetu, povezujejo se z mednarodni- mi organizacijami, ki deluje- jo v okviru OZN, vzpostav- ljajo stike z mladimi iz dru- gih držav in podobnimi klu- bi po svetu. Center klubov OZN v Ce- lju deluje v okviru občinske konference ZSMS. Center usklajuje in povezuje med seboj vse klube OZN v obči- ni, ti pa so na vseh osnovnih in srednjih šolah ter v neka- terih delovnih organizacijah. Zelo aktivni so mladi v klu- bih OZN v mladinskem do- mu Ingrad, na SKIMC v Sto- rah, na Gimnaziji, na Peda- goškem šolskem centru, od delovnih organizacij pa je aktivnost mladih na tem po- dročju opazna zlasti v Aeru. Ta klub šteje okrog 150 čla- nov. Pred kratkim so v okvi- ru svoje dejavnosti obiskali sedež svetovnih specializira- nih agencij na Dunaju. Klub OZN na Gimnaziji pa že ne- kaj let razvija stike z zamej- skimi Slovenci. Tako so že obiskali svoje vrstnike v Be- nečiji, na Koroškem in na Madžarskem. Center klubov OZN v Ce- lju nima široko zastavljene- ga programa sodelovanja s klubi izven naših meja, ven- dar so dokaj uspešni stiki z Afriško zvezo študentov v Ljubljani, v lanskem letu pa so sodelovali tudi z Iraško študentsko organizacijo. Center ostalim klubom po- maga z izdajanjem študijske- ga materiala, biltenov in z or- ganiziranjem skupnih akcij. Mladi sami pa so znotraj po- sameznih klubov dokaj an- gažirani. Sami pripravljajo aktualne teme v obliki refe- ratov, debatnih klubov in okroglih miz, kamor povabi- jo tudi tiste, ki niso člani. Na ta način jih informirajo o za- nimivih m ključnih proble- mih, s katerimi se človeštvo danes srečuje. Pripravljajo tudi svečanosti ob pomemb- nejših mednarodnih datu- mih, kot je na primer 7. april, Svetovni dan zdravja, 21. marec. Dan boja proti rasni diskriminaciji, 24. oktober. Dan OZN in podobno. Bilanca 24-letnega dela centra in ostalih klubov v Celju - kljub dolgoletni tra- diciji še vedno ne delujejo tako, kot se od njih pričaku- je. Še vedno je premalo klu- bov, zlasti v delovnih organi- zacijah in v krajevnih skup- nostih. VVE JOŽE BENCINA OBRAZI že od mladih nog tesno povezan z naravo. Tako je tudi danes. Pravzaprav si ga drugačnega niti pred- stavljati ne moremo. Park, nasadi, urejeno okolje in veliko dela na tem področju, to je on, to je njegovo bistvo. Delo, ki ne pozna osem ali sedem- umega delavnika. Delo, ki teče brez prestanka. Zdaj tam, kjer je treba prijeti lopate in hortikul- tumo urediti večjo ali manjšo površino, ji dati vsebino, ali spet v druž- benih telesih, hortikul- turnem društvu in drug- je, kjer snujejo nove načr- te, da bosta Celje in nje- gova občina vzor urejeno- sti, čistosti, lepote. Sprva se je, zlasti na očetovo željo, zapisal sa- djarski in vinarski dejav- nosti na srednji šolivMa- ribiru. Pa se je že po us} ešno opravljenem pn am letniku znašel na Vrtnarski šoli v Medlogu, jo uspešno končal in se lotil dela. Najprej kot skupinovodja v Mestnih nasadih, zdaj pa je že oko- li dvajset let vodja enote Mestnih nasadov pri de- lovni organizaciji Hmeza- dovega Vrtnarstva. In spet ni naključje, da je Jože Bencina našel hvaležno torišče svojega dela tudi v celjskem Hor- tikulturnem društvu, ki ga zdaj kot predsednik vodi že šest let. Ob letošnjem prazniku celjske občine je prejel Slandrovo nagrado. V obrazložitvi za podelitev tega visokega celjskega družbenega priznanja tu- di beremo: ...za njegovo dolgoletno prizadevno, požrtvovalno in uspešno delo na področju ohranja- nja vrednot bivalnega in delovnega okolja. Slandrovo nagrado je v resnici sprejel kot prizna- nje za delo, hkrati pa tudi kot obveznost za nove na- pore na hortikulturnem področju. Njegova velika delav- nost je prišla do veljave zlasti v pripravah in izvedbi »Hortikulture 80«. Akcija je rodila izre- dne sadove, Celjani so jo sprejeli kot svojo in njen vpliv se pozna tudi danes. Da bi se tudi jutri. Zdaj je sredi novega de- la. Tudi za najboljšo ure- sničitev akcije »88 dreves za tovariša Tita« in tudi za proslavo dvajsete obletni- ce Hortikulturnega druš- tva, ki bi naj prihodnje le- to ne bila samo sveča- nost, marveč nova spod- buda za urejevanje oko- lja. Tudi s pripravo lokal- ne cvetlične razstave, več zanimivih drugih priredi- tev in ne nazadnje z odlo- čitvijo, da bi poslej vsako leto v drugi krajevni skupnosti v občini pri- pravili cvetlično razstavo in z njo sklenili ali začeli pomembno hortikultur- no akcijo. M. BOŽIC KOMEIItAR Poslabšane gospodarske razmere in vse očitneji težave pri uresničevanju politike stabilizacije so upf* sanje varčnosti ponovno potisnile v ospredje. To ^' bilo na 21. seji CK ZKJ poudarjeno kot osvežili^ sklepa na 15. seji, ko so bili priporočeni rigoroz^ ukrepi. ' ' | Toda ne! Varčnosti, zlasti pa rigorozne, ni. Na spigu potratnosti so vse številnejša službena potovanja, qI ganizacija dragih športnih in drugih svečanosti, z^f^ opazna pa je tudi »poraba« delovnega časa za ne^l lovne cilje. Nepopolni podatki povedo, da čez sto tis^^ NEZAUSTAVLJENA POTRATNOST delavcev dnevno ne pride na delo. Temu je treba do. dati stalno navado zamujanja, prezgodnjega odhajanj^ z dela, zapuščanja delovnega mesta zaradi zasebniki opravkov, celo zato, da bi vmes malo honorarčili. Veli\^ delež pri izostankih imajo odhodi na seje, konferenc^ in kaže, da so delovni kolektivi ostali brez moči pred voljo administracije. Zvezna konferenca SZDL opozarja na zaposlovanja v negospodarskih dejavnostih. Piko na i postavlja dej. stvo, da razraščanje administracije ni zaustavljeno niti tam, od koder so zahteve in opozorila o nujnosti akcija prihajala, v federaciji, republikah in pokrajinah. Tako je lani junija bilo v federaciji zaposleno 13.400 zaposk. nih, v republikah 13.100 v obeh pokrajinah 2.700. v istem mesecu letos pa v federaciji 13.700 (2.2%), v republikah 14.400 (9.9%), v pokrajinah pa 2.000, (3.7%), Odstotki pomenijo koliko več! Eno od ključnih vprašanj varčnosti je bila energija, Tudi na tem področju ni veliko storjeno. Pomemb- nejše prihranke je treba šele doseči, sporoča zvezni izvršni svet in ker ni več prisilnih ukrepov varčevanja, je to ostalo na skrbi politične akcije, ki naj jo uspeš- nejše vodijo SZDL, ZK in sindikat. Ker pobuda za varčevanje ni sezonska, je torej še vedno čas, da zmanjšamo razne negospodarske iz- datke, stroške reprezentance, propagande, da zmanj- šamo prevelike račune za razne svečanosti, prireditve, jubileje in podobne izdatke._TANJUG CELJE: SKRB ZA STAREJŠE OBČANE Da bi poenotili in uskladili dejavnosti na področju dn bene skrbi za starejše občane v občini Celje, so že spomh pri Občinski konferenci SZDL imenovali koordinacijskio bor. V ponedeljek so se delagati prvič sestali in imenovali predsednico koordinacijskega odbora za nadaljni razi družbene skrbi za starejše občane Dragico Zvar, za name nika pa Karla Smavca. Skrb za starejše občane se ne more izčrpavati v enkrati akcijah, ampak terja celoletno aktivnost. Zato so se čli koordinacijskega odbora tudi dogovorili o celoletnem pi gramu dela, v katerega pa je vključena tudi že stalna oblik teden starejših ob^knov, ki bo, kot običajno, v mesecu m 1982. Osnovo za vrsto predvidenih dejavnosti pa predstav reorganizacija društev upokojencev v občini Celje, td ustanovitev društev upokojencev v vsaki krajevni skupi sti in ustanovitev Občinske zveze društev upokojencev, tako bo tudi mogoče pritegniti več upokojencev, saj je s« vključenih le 32 odstotkov vseh upokojencev v občini,i pa niti ni čudno, saj jim društvo nudi le bore malo. V bodo bo boljše, saj.tudi program dela obsega vrsto čisto konkJ nih nalog z roki in nosilci, pa naj gre za kulturno in šport rekreativno življenje, sodelovanje z drugimi društvi upok jencev, predavanja ali vključevanja mladih pri zagotavljal večje skrbi za starejše občane. Mi MOZIRJE KRITIČNO O KADRIH S seje občinsice konference Zveze komunistov Ni naključje, če so bila v središču pozornosti zadnje seje članov občinske konfe- rence Zveze komunistov Mozirje, v sfedo, 28. oktobra, predvsem kadrovska vpraša- nja, saj je šlo pri tem tudi za pregled uresničevanja skle- pov, ki jih je ta organ za isto delovno področje sprejel pred dvema letoma. In ne sa- mo za to, to so vprašanja, ki so v mozirski občini preveč boleča, saj ugotavljajo, da se stanje v zadnjem času, kljub nekaterim premikom, ni bi- stveno popravilo. To pa po- meni, da v strukturi zaposle- nih še vedno prevladujejo delavci ozkega profila, da v gospodarskih organizacijah združenega dela v večji meri sprejemajo na delo nekvalifi- cirane delavce, da tudi zato upravljajo z dragocenimi stroji ljudje, ki nimajo ustrezne kvalifikacije, da so se tehniki in inženirji v mno- gih primerih preselili v pi- sarne in še in še. V občini se tudi sprašuje- jo, kam bodo šli mladi ljudje po končanih šolah, ker se v mnogih primerih odločajo za poklice, ki jih v Gornji Sa- vinjski dolini ne potrebujejo. Tako tudi ugotovitev, da je premalo povezav med zdru- ženim delom, šolami in mla- dimi. Preveč pereča je ugotovi- tev, da nimajo kadrov za za- htevnejša dela in naloge, če- prav so na drugi strani potr- dili, da pa je zlasti izobraže- vanje ob delu dalo zadovolji- ve rezultate. Kako bomo izpolnih nalo- ge v gospodarstvu, če imamo slabo kadrovsko strukturo zaposlenih, če so štipendisti, zlasti oni iz združenih sred- stev, potencialni kandidati za odhod iz občine, ker je tu- di njihova poklicna usmeri- tev takšna, da ni v skladu s potrebami v občini, so se vprašali na seji. Seveda pa gre pri tem še za druga vprašanja, tudi nalo- ge, ne nazadnje za spodbu- dnejše nagrajevanje po de in podobno. Na seji so nadalje ocet vsebinske, kadrovske in^ ganizacijske priprave na^' lilne konference osnovr- organizacij Zveze komU;' stov, ki bodo končane do- novembra letos. Ugotovili; dobro delo, kot posled' takšnih prizadevanj pa so[ di prve uspele konference so potrdile, da gre v vseh P merih za težnjo, kako oce.'^ družbenopolitični trenut* in kako vlogo in delo koH'; nistov ter osnovnih org^-' zacij v tem času. Vrh tega so potrdili ^''\ novitev novih osnovnih' ganizacij, tako v Elkrojf ene dve ter povsem na v delovnem kolektivu f slovne skupnosti Razvoj' Na seji so sprejeli še P' gram aktivnosti občii^* konference, ki je prav ^ zrcalo obravnavanja in r^' vanja aktualnih nalog. M. BO^ ^ 5. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 REFERENDUMOM V OBČINI LAŠKO n SAMOPRISPEVKU TUDI DELEGATI ^^fgijevnih skupnostih potekajo zbori občanov 7a tretji samoprispevek so hčani v Laški občini na- odločali že spomladi; f^'^3t, ko so se pogovarjali o ^^jeročnem družbenem sfI^ razvoja občine oziro- P^^jenih trinajst krajevnih fupnostih. Ko so v plane ojali posamezne naložbe, '"'^e takrat računali tudi na '"dstva bodočega samopri- ^^-l da bi naj do zgodnje Pomladi prihodnje leto /^eli pripravljeno vso do- kumentacijo, da bi kon- ''^tno delo za ureditev asadov steklo že spo- ^'adi ali najpozneje jese- '^'1982. leta . .|-6lotna akcija pa naj bi let ^^^^^s^s zadnjem . tekočega srednjeroč- ^ga obdobja. ^ MB BOJ PROTI ALKOHOLIZMU NEPOVEZANIH HEUČIHKOVIT Vrsto let se že borimo proti velikemu družbenemu zlu - proti alkoholizmu, storili pa še nismo,' vsaj v primerjavi z razrastom alkoholizma in vsemi posledi- cami, ki jih nosi s seboj, ničesar. Res, bile so že številne akcije, marsikaj je že bilo izrečenega, tudi sklenjenega in narejenega, a vse skupaj nedorečeno, predvsem pa nepovezano. Tako smo vstopili tudi v letošnji mesec boja proti alkoholizmu. V Celju je bil prejšnji teden skupni delovni pogovor o uresničevanju akcijskega programa boja proti alkoholizmu, ki sta ga pripravila skupno Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri Občinski konferenci SZDL in Svet za socialno politiko in družbeni standard pri Občinskem svetu ZSS, v Ljubljani so se srečali predstavniki iz vse Slo- venije, problematiko bodo obravnavali na 3. konfe- renci Zveze sindikatov Slovenije o socialni politiki. Skratka, v republiki smo se spet odločili, da je borbo proti alkoholizmu treba premakniti z mrtve točke. Jo bomo tokrat res? Skoda, ki jo družbi povzroča alkoholizem, je skoraj neizmerljiva. Samo v gospodarstvu gre na primer 10 odstotkov izostankov na račun alkoholizma, 20 odstot- kov delavcev v industriji ima neposredne ali posredne težave pri delu zaradi alkoholizma, alkoholik 2 meseca na leto izostane z dela zaradi posledic alkoholizma in 10 let manj dela zaradi invalidnosti, tretjina nesreč pri delu s smrtnim izidom ali hujšo telesno poškodbo pripisujejo alkoholizmu. Najbolj tragične žrtve alkoho- lizma so otroci staršev alkoholikov. Ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli deset tisoč družin, v katerih se pojavlja alkoholizem z zelo dramatičnimi posledicami. Alkoho- lizem se skriva za številnimi drugimi obolenji, vrsta storitev socialnega varstva izhaja iz potreb, ki jih pov- zroča alkoholizem. Število prekrškov in kaznivih de- janj pod vplivom alkohola se iz leta v leto povečuje za več kot 10 odstotkov! Naštevanja ni konca, tako kot ni konca zla in kot ni začetka organizirane družbene ak- cije. Kako si sicer lahko razložimo akcije brez učinka, životarjenje klubov zdravljenih alkoholikov, upad šte- vila članov in njihovo pasivnost in našo nemoč! V zadnjih razpravah se je izkristaliziralo mnenje, da morajo v problematiko alkoholizma poseči družbeno- politične organizacije, zlasti Zveza komunistov in sin- dikat, predvsem pa morajo razprave v delovne organi- zacije in krajevne skupnosti. Toda, v kakšni obliki? Nekaj pa je mogoče narediti takoj: poostriti nadzor nad točenjem alkoholnih pijač v jutranjih urah, na raznih prireditvah, zlasti kulturnih, kjer sodelujejo tudi mladi. Kaj bomo storili z družinami, kjer je žarišče problemov alkoholizem? Danes so družine zanemar- jene. Iz njih trgamo najnežnejše - otroke in jih poši- ljamo k rejnikom... Res, zakai ne bi iz družine raje iztrgali vir zla - alkoholika? Se eno vprašanje brez odgovora. Ze pred časom smo zadolžili osnovno zdravstveno službo, da bi se poglobljeno spopadla z alkoholizmom. V Celju za to dolžnost ni niti organizirana, niti plačana, niti usposobljena. Vse je tako, kot je bilo pred leti. Ne le pri njih. Tudi pri izobraževanju. Ce hočemo problem premagati, ga moramo poznati. Pravzaprav vsi, saj se ali z alkoholizmom srečujejo ali smo z njim ogroženi. Tudi zaradi naših družbenih navad. Pa še na nekaj bi morali misliti ob zasvojenosti z alkoholom - na zasvojenost z mamili. Narkomanija v slovenskem prostoru se razrašča, mamila so vse hujša. Mar bomo tudi to sprejeli, kot smo alkoholizem ali se bomo pričeli boriti pravočasno in organizirano? MILENA B. POKLIC POGLED V SVET S kovlnotehno SAUDSKA MIROVNA OFENZIVA Po nekajtedenskem rožljanju z orož- jem, napetosti, katere neposredni spro- ži lec so bile mednarodne posledice aten- tata na egiptovskega predsednika Sada- ta, zdaj na Bližnjem vzhodu in v zvezi x njim spet prevladuje beseda o pogaja- njih. To pa je že samo po sebi bolje kot grožnje z vojno in kopičenje orožja, pri- pravljenega na strel. Zdaj se vse suče okoli mirovnega načr- ta Saudske Arabije o poteh do rešitve bližnjevzhodnega vprašanja, zlasti še usode Palestincev. Sačrt obsega osem točk, njihov avtor je saudski prestolona- slednik princ Fahd, bistvo načrta pa je, da bi Palestinci slej ko prej dobili lastno suverenost, obenem pa bi priznali in jamčili obstoj izraelske države. Ta načrt je od vsega začetka naletel na odločno odklanjanje izraelske vlade in parlamenta. Izrael namreč Palestincem ponuja nekakšno avtonomijo, ki naj bi jo v duhu sporazumov iz Camp Davida sporazumno opredelila Kairo in Tel A vi v. Izraelski premier Begin pa je začel iz- gubljati tla pod nogami pred dnevi, ko je Washington ne samo odobril prodajo •rudarskih letal- Avvacs Saudski Arabi- ji, marveč je prek predsednika Reagana in zunanjega ministra Haiga dal vedeti, da ZD.4 saudskega mirovnega načrta ne samo ne odklanjajo, marveč ga vsaj de- loma odobravajo. Tudi Palestinska osvobodilna organi- zacija se je delno opredelila za saudski načrt in s tem hote ali nehote povzročila vznemirjenje v »fronti zavračanja« ti- stih drža v, ki so odločno proti sporazu- mevanju med Egiptom in Izraelom, ki pa očitno večidel tudi sumničavo preso- jajo saudske mirovne predloge. Morda je v zvezi s tem tudi obisk predsednika PLO Jaserja Arafata v Damasku, saj je Sirija eden od stebrov fronte zavrača- nja. Hkrati je šel Arafat tudi v saudske prestolnico Riad. In tja je tako rekoč hkrati - vendar se nista srečala - prispel tudi britanski zunanji minister Carring- ton, ne le kot šef diplomacije svoje drža- ve, marveč tudi kot predsedujoči mini- strskega sveta evropske skupnosti. Obenem Sovjetska zveza nadaljuje di- plomatske pobude, da bi pridobila pri- ' staše za svojo zamisel o konferenci o Bližnjem vzhodu. Izraelska vlada in Knesset, parlament, sta nasršena. Premier Begin je ondan v intervjuju za ameriško televizijo rožljal z jedrskim orožjem. Jezen je, ker je proi- zraelskemu lobbyju, ki je s prigovarja- njem, grožnjami in denarjem doslej uspešno zagotavljal podporo Washing- tona Izraelu, tokrat spodletelo. Jezen je, ker Washington očitno vidi prednosti v podpiranju tako Izraela kot Saudske Arabije, slednje kot_dela načrta o obro- ču držav ob Zalivu, s katerim bi ZDA prestrezale akcije Sovjetske zveze na tem z nafto neznansko bogatem in tudi sicer strateško izredno pomembnem de- lu sveta. Washington tudi računa s tem, da bi pridobitev PLO za saudski načrt pomenila vzeti veter iz jader sovjetske diplomacije in sejanje nezaupanja med članstvom fronte zavračanja. Po drugi strani Saudska Arabija moč- no pazi, da bi ohranila samostojnost enakovrednega partnerja Washingtona. Zato je tudi Riad pred dnevi nemudoma in odločno zanikal poročilo dnevnika 'Washington Post«, da je dobava ameri- ških letal A wacs Saudski Arabiji del taj- nega načrta, na podlagi katerega bi tudi ta država postala gostiteljica oporišč ZDA. Demantiju je sladila tudi izjava "tretjega moža« Saudske arabije, princa Abdulaha, da je 'ameriško podpiranje Izraela za Bližnji vzhod hujša nevarnost kot sovjetske grožnje." Priče smo torej razburkanega diplo- matskega morja, na katerem vse ladje ne plujejo več povsem po ustaljenih smereh. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5, november ZLATARSTVO VEDNO MANJ BLEŠČEČE Jugoslavija 10. v proizvodnji nakita v Evropi Zlatarska industrija v Ju- goslaviji in z njo predvsem Zlatarna Celje se srečuje vsak dan z večjimi težavami in zato stagnira. Morda njen položaj še najbolj ponazarja nekaj podatkov iz zadnjega obdobja. V letu 1979 je zna- šala letna proizvodnja 5800 kilogramov zlatega nakita (število zaposlenih je bilo 2500), v prodajni ceni je bil en gram vreden 503 din (od tega je bilo prometnega dav- ka za 180 din), skupna vre- dnost proizvodnje pa je zna- šala 2.917,000.000. Za letos pa predvidevajo glede na prometni davek, ki je v po- prečju 55 odstotkov za zlati nakit in 111 odstotkov za zla- ti nakit z vgrajenim dragim kamnom, da proizvodnja ne bo večja od 2500 kilogramov. Zaposlenih bo samo okoli 1200. V strukturi prodajne cene zlatega nakita pa bo po- prečna cena enega grama okoli 1150 din (od tega je prometnega davka 410 din), skupna vrednost proizvod- nje pa 2.875,000.000. Proizvajalci menijo, da se- danji položaj zlatarstva na svetovnem in domačem trgu zahteva skrbno analizo sta- nja, v katerem se je znašla ta sicer mlada industrijska pa- noga v Jugoslaviji. Jugosla- vija se po proizvodnji nakita nahaja na desetem mestu v Evropi in na okoli 25. mestu v svetu. V svetovni proizvod- nji je udeležena z 0,5 odstot- ka, v svetovnem izvozu pa komaj z 0,1 odstotka. Prav to pa narekuje vprašanje, ali možnosti za njen prodor v svet in za njeno drugačno vlogo v domačem gospodar- stvu vendarle niso drugačne. Domači proizvajalci so pre- pričani, da so možnosti več- je. Hkrati ugotavljajo, da bo njihov razvoj v sedanjem srednjeročnem načrtu poča- snejši, v kolikor ekonomska, predvsem pa davčna politika za proizvodnjo zlatega naki- ta, nakita z vgrajenim dra- gim kamnom in za bižuteri- jo, ne bo temeljito spreme- njena. Za kaj gre? Ker je nakit uvrščen med luksuzno bla- go, je pod udarom visokega prometnega davka in uvoz- nih obremenitev za reproma- terial. V začetku tega leta se je prometni davek na finalne proizvode zlatarske industri- je še povečal, tako da že pri- merjava z razmerami v so- sednjih, tudi konkurenčnih deželah, odkrije prav značil- ne podatke. 2e samo primer- jalni indeks fiskalnih obre- menitev za zlat in srebrni na- kit v nekaterih deželah pove, da so jugoslovanski proizva- jalci v najslabšem položaju. Za ponazorilo: če Švica predstavlja pri fiskalnih da- jatvah indeks 100, potem znaša v Italiji 177, v Grčiji 477, v Španiji 492, v Jugosla- viji pa celo 769. Tako visoke dajatve, v tem letu je pro- metni davek za zlati nakit od 51 do 65 odstotkov, pri zla- tem nakitu z dragim kame- njem celo 107 do 121 odstot- kov, pri bižuteriji pa od 89 do 103 odstotka, vplivajo seve- da na maloprodajne cene. Zato ni čudno, da jugoslo- venski kupec v tujini rad za- pravlja devize za zlate izdel- ke. Cene na domačem trži- šču so namreč vsaj za 50 od- stotkov višje kot v tujini. Moški prstan, ki vsebuje 6 gramov zlata, stane pri nas 6068 din, v Avstriji 4922, v Italiji 2772 din. Pogled k so- sedom je koristen zato, ker proizvajalci ugotavljajo izje- mno visok delež zlata na pro- stem trgu - to pomeni, da ga občani prinašajo s potovanj v tujino, saj je pač zaradi niž- jega prometnega davka v so- sednjih državah maloprodaj- na cena teh proizvodov mno- go nižja. Analize kažejo, da jugoslovanski kupci na tu- jem potrošijo precejšen de- lež deviz prav za tovrstne proizvode. Podobno je z uvoznimi obremenitvami za surovine, domači proizvajalci pa mora- jo zlato tudi uvažati, saj zna- šajo v Jugoslaviji 12 do 17 odstotkov. V Italiji, Avstriji, Turčiji, Grčiji, ZRN in še kje. jih ni. Ker 'je tako, domači proizvajalci celo odobrene kvote ne morejo uvoziti. La- ni so uvozili samo 2000 kilo- gramov zlata, ker niso mogli zagotoviti potrebnih deviz. Ob tem je zgovorna ocena, kako navzlic temu ni čutiti pomanjkanja nakita na do- mačem trgu. V Jugoslaviji je namreč okoli tisoč privatnih obrtnih delavnic, ki se bavijo z zlatarsko-juvelirsko dejav- nostjo. Vendar se, kot se zdi, ukvarjajo tudi še s čim dru- gim. Analize odkupljenih količin lomljenega zlata so pokazale, da je najmanj 50 do 60 odstotkov zlatega naki- ta, ki se pojavlja na doma- čem trgu, tujega izvora. Naj- več je italijanskega. Jugoslo- vanski proizvajalci so na slabšem tudi glede uvoznih dajatev, carin in davkov na uvoz. Domače tržišče je potem- takem za zlatarsko industrijo še neizkoriščeno. Od pre- udarnejše ekonomske politi- ke ter od zunanjetrgovinske- ga sistema je odvisno, ali se bodo domači proizvajalci znašli v drugačnem položa- ju. Domače tržišče je v stalni ekspanziji. Med drugim ra- čunajo, da bi lahko samo do- ma prodali do 14.000 kilogra- mov zlatega nakita. Zdaj po- krivajo pa le 30 do 40 odstot- kov teh potreb. V sedanjih razmerah ni mogoče upati na porast proizvodnje zlatega nakita. V ekonomski politiki bo treba premisliti, ali je pri- merneje z visokimi fiskalni- mi obremenitvami polniti proračun in vplivati na neu- goden tok razvoja zlatarske industrije ali pa dajatve omi- liti in s povečano proizvod- njo doseči enake oziroma boljše učinke. Tudi za prora- čune. Porast proizvodnje in boljše izkoriščanje zmoglji- vosti bi pomenilo več zapo- slenih, višji dohodek in višji izvoz, bolj konkurenčne ce- ne, drugačno pokrivanje po- treb domačega tržišča in ugodnejše razvojne možno- sti te panoge v Jugoslaviji. J. V. ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ ZAKAJ NESOGLASJA V ALPOSU? VEDETI IN ODLOČATI Neučinkovito informiranje in izobraževanje delavcev Na zadnji seji skupščine občine Šentjur smo slišali oceno, oziroma temeljito in odkrito informacijo s. strani komiteja OK ZK o vzrokih, ki so načeli samoupravne odnose v Alposu tako daleč, da je med delavci prisotno močno nezaupanje v vse ti- sto, kar jim je poslano v in- formacijo, oziroma odloči- tev. Komite OK ZK Šentjur je V mesecu septembru sprejel oceno samoupravnih in družbenoekonomskih ra- zmer v OZD Alpos, kjer se že dlje časa nojavljajo motnje v uresničevanju samouprav- nih pravic in dolžnosti delav- cev. Mnogo poskusov za ure- ditev teh razmer je padlo v vodo in stanje se je še po- slabševalo. Posamezne neu- resničene objektivne zahte- ve delavcev, ki so bile spreje- te na zborih delavcev, sejah delavskega sveta in sindika- ta, neenotna politika v obeh TOZD in premajhno sodelo- vanje med njima, je zaključil komite ZK, vse globlje in globlje najeda samoupravne odnose, tako da nekateri de- lavci, ki jim gre za resničen razvoj Alposa, ne vidijo izho- da za razrešitev tega stanja. Prisotno je močno zapiranje znotraj posamezne TOZD, predvsem cevarne, kar še zdaleč ne daje niti najmanjše možnosti za skupen nastop in sodelovanje na dohodkov- nih odnosih. Kje iskati vzroke? Pred- vsem v necelovitem informi- ranju in izobraževanju delav- cev, mimo katerih gredo po- membne odločitve: od ustvarjanja in delitve dohod- ka, vodenja in razvoja ter no- tranje organiziranosti. Svoj lonček pa z veseljem pristav- ljajo še tisti, ki jim je stanje neorganiziranosti, nedisci- pline in nedela po volji in pa tisti, ki zadane naloge prepo- časi uresničujejo. Črno piko gre pripisati družbenopolitičnim organi- zacijam v Alposu, ki so izpu- stile iz rok pravilno in učin- kovito informiranje delat cev in kar je še huje, v njihs ljudje, ki pristajajo ali celi zagovarjajo takšno stanje. Zakaj šele danes razprav Ijati o izvajanju nekaterih te meljnih pravic in dolžnost ki izhajajo iz dela in so ni dvoumno opredeljene v Zi konu o združenem delu ts Zakonu o delovnih razmei jih. Gre za prihode in odhod z dela, koriščenje dopustoi delovno disciplino, izvrševi nje delovnih obveznosti, pri vico in dolžnost samouprai Ijanja in' še kaj. Zakon združenem delu je dovolj jj sen: »Organi temeljne orgi nizacije in drugih samoi pravnih organizacij in skuj nosti morajo v skladu smernicami, ki jih dajejo di lavci, poskrbeti za obvešft nje delavcev o poslovanju^ meljne organizacije ozirom druge samoupravne organ zacije in skupnosti, o njenei materialnem in finančna stanju, o pridobivanju in d( litvi dohodka, uporabi sre( stev in drugih vprašanj, kis pomembna za odločanje; kontrolo.« Razmere v Alposu je trel torej korenito sanirati, zat je komite ZK sprejel akcijsi program, ki predvideva un diti razmere po samoupravii poti, če je to v tem trenutki in položaju sploh še možni Ukrep družbenega varstt naj bi bil res zadnji moži ukrep, in sicer le v primeri če samoupravni odnosi i motnje ne bodo opravljei do konca leta, sicer bi talf stanje lahko ogrozilo gosp' darske dosežke, ki jih z* ne gre oporekati. - MATEJA PODJfi ZA »ZUNANJI« IZGLED DRŽAVNE REPREZENTANCE Konec prejšnjega tedna je bil v Modnem salonu v Titovem Velenju dr. Mik Pavlovič, predsednik strokovnega sveta Ko- šarkarske zveze Jugoslavije. S samoupravnim sporazumom, ki sta ga podpisali Košarkarska zveza Jugoslavije in Modni salon bo ta delovni kolektiv, ki je znan doma in v svetu po izdelavi športne konfekcije skrbel za garderobo državnega košarkarske reprezentance. Na sliki: od leve proti desni: dr. Mik Pavlovič, direktor Modnega seilonu Marjan Gaberšek in vodja prodaje Rudi Pur. T. TAVČAR LIK SAVINJA - PROBLEMSKA KONFERENCA ZK VSE SILE V IZVOZ! Še so notranje rezerve: produktivnost in delitev po delu Torkovo problemsko kon- ferenco so komunisti v de- lovni organizaciji LIK SAVI- NJA Celje namenili izključ- no pospeševanju izvoza, predvsem še na konvertibil- no zunanje tržišče. Gre v bi- stvu za hitro in učinkovito ukrepanje delovne organiza- cije oziroma njenih subjek- tivnih sil pri naših temeljnih gospodarskih nalogah na po- dročju izravnave našega zu- nanjetrgovinskega pri- manjkljaja. Komunisti v Sa- vinji so torej hitro reagirali in so po izjavah predstavni- kov SOZD Slovenijales lah- ko za zgled, po katerem se bodo v strokovno politični organiziranosti izvoznih na- log tudi ravnali v okviru vse- ga sozda. Pri tem kaže poudariti, da večji in predvsem kakovost- nejši izvoz ni odvisen samo od dobre volje in pripravlje- nosti, tudi na žrtve in odre- kanja, ampak predvsem, od razmer, v katerih dela posa- mezna delovna organizacija. LIK SAVINJA Celje je v mnogočem odvisna od uvo- za, zlasti kar tiče potreb fur- nirnice po surovini, tudi ek- sotičnem lesu, in sploh, da normalno obratuje. Prav za- to je še kako pomembno, da se delovni kolektiv s pomoč- jo vseh subjektivnih in stro- kovnih sil organizira tako, da bo kos vse večjim izvoznim nalogam, ki jih mora vse več sprejemati kot delovna orga- nizacija v tej gospodarski pa- nogi. • Prav tako je jasno, da je mogoče z izdelki konkurirati na zahtevnem konvertibil- nem tržišču le z modernizira- no finalno proizvodnjo, sicer bo še vedno glavni izvozni artikel žagan les. Z njim je pa tako, da z enakimi izvoženi- mi količinami sedaj dosega- jo komaj 80-odstotne finanč- ne učinke. Komunisti v LIK SAVI- NJA so se ob samokritični ugotovitvi, da produktivnost pri njih nevarno stagnira, zavzeli za boljši sistem na- grajevanja po delu in rezulta- tih dela, nameravajo pa pre- vetriti tudi režijsko delo. MITJA UMNIK INGRAD V IRAKi v sodelovanju s kolek' vom Slovenija ceste-Tehc ka iz Ljubljane je tudi celjs' Ingrad pridobil gredbenad' la na velikem industrijski^ kompleksu v Iraku. Vsa dogovarjanja so v • ku, oziroma v zaključni f* in kot vse kaže, bo Ingr' poslal svoje prve delavce f novo gradbišče v Iraku še' leto. aA.-S. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 ^^iSKI IZVOZ VEČJI, A MANJŠI OD PLANA llifieljjih bo potegnil iz zagate ^ prvem polletju v žalski občini niso . gegli načrtovanega izvoza. Izvoz in- Ltrije je znašal le 46 odstotkov pla- rned tem ko je uvoz znašal kar 73,6 Jljstotkov plana. Tudi julija in avgusta j bilo bolje. Ce k temu dodamo še to, je premajhen izvoz na konvertibil- no področje, potem je jasno, da z izvoz- po-uvoznimi gibanji v občini niso za- dovoljni. ReS pa je, da je letošnji plan izvoza jjar za "^^ odstotkov večji kot je bil ]gj,ijko leto. Kot sedaj ugotavljajo, je bil tako visok plan posledica lanskega močnega preseganja izvoza, saj je bil ^ dobrih 50 odstotkov večji kot so načrtovali. Skratka, letošnji plan glede na razmere in gospodarsko situacijo ni t,il realno zastavljen. Negativno je na letošnji izvoz vplivalo tudi to, da so jene na domačem trgu naraščale tri do petkrat hitreje kot izvozne cene. Izvoz tako za večino organizacij združenega dela dohodkovno ni več zanimiv. Cela vrsta je takšnih organizacij združene- ga dela, ki na zunanjih tržiščih dosega- jo le trideset do petdeset odstotkov možnih cen na domačem tržišču. Če- prav v občini Žalec plana ne dosegajo, pa je vendarle treba zapisati, da se je izvoz industrije nominalno povečal. V prvem polletju je bil za 61 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju. Velik problem je tudi ta, da je neugo- dno tudi razmerje izvoza na klirinško in konvertibilno področje. Organizacije združenega dela se pri izvozu srečujejo z vrsto problemov. Pravijo, da linearne omejitve uvoza re- promateriala onemogočajo normalno proizvodnjo, ki je v končni fazi prav tako namenjena izvozu. Povečan izvoz bi v nekaterih OZD pomenil prekini- tve reproverig. Do izpada proizvodnje je v veliki meri prišlo tudi zaradi nesta- bilnega tržišča. Tu še zlasti omenjajo Poljsko, Iran in Irak. Opozarjajo pa tudi na problem, ker še ni izdelan si- stem kompenziranja dohodka pretež- nim izvoznikom, ki s povečanim izvo- zom postanejo dohodkovno nizko učinkoviti in lahko poslujejo z izgubo. Vse to je tudi vplivalo, da so v občini popravili plan izvoza za letošnje leto, ki je sedaj za 23 odstotkov nižji od prvotnega. Ta plan je industrija v osmih mesecih realizirala z 72,5 od stotki, ostale dejavnosti pa nekoliko slabše. Stanje pa se bo bistveno izbolj- šalo s prodajo pridelka hmelja. Glede na to predvidevajo, da bodo plan izvo- za do konca leta tudi dosegli. JANEZ VEDENIK LJUDMILA ŠEMROV Mnogi so jo poznali kot Gračnerjevo Milico z Vrha nad Laškim iz tistih let, ko je šla - v svet. Bilje to vsiljen, mukoptrpen, grozljiv in tragičen od- hod. Ko so leta 1942 po izdaji ustrelili brata Stanka kot talca, je pripeljala črna marica. Vso Gračnerjevo družino so sredi noči od- gnali. Mater, očeta in sta- rejšo sestro v taborišče smrti, tri mlajše, Milico, Anico in Jožeka v tabori- šče zloglasne potujčeval- ne ustanove »Lebens- born«. Malega nečaka je posvojila neka nemška družina. Enako tragično pot so šli tudi drugi Grač- nerji, tako da na zidu do- ma v Vrhu sedem imen na spomenici priča o tra- gediji Gračnerjevega rodu. Ob osvoboditvi so se vrnili: Milica, Anica in Jo- iek. Nečaka so tujcem iz- trgali šele kasneje. Obnova domačega do- ma je padla na ramena dvajsetletnice, kar ji je pozneje v zakonu z starim partizanom Rikom šlo uspešneje od rok. Med Vojno tragično izpraznjen ^om je napolnil ščebet otrok, in Šemrovovi so bi- kot prej Gračnerjevi, fudi nekakšno središče ^raja, pa ne samo zaradi gostilne in trgovine. Še- mrovova sta bila vselej ^ed najbolj prizadevnimi krajevnimi aktivisti, v no- ^^jšem času pa tudi hči in sinova. Bolezen jo je pogosto Prizadela, podlegla pa je mnogo lažji operacije od ^'ste, ki jo je že prestala, ^rnrla je v celjski bolniš- nici v 56. letu starosti. ^jen pogreb na Dan '^rtvih v Vrhu je bil potr- dilo njene priljubljenosti, '}}^nih zaslug, ki jih ni ni- '^oli poudarjala. Čeprav ^nogo prezgodaj, je Mili- ^3 Šernrov prva iz Grač- ^erjeve družine, ki je po- j^opana na domačem po- '^opališču, v svobodni do- '^ači zemlji. ^sjji bo trajen spomin! J. K. CELJE POMEMBNE ODLOČITVE Šesti zbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje Uasiravno na predloženo gradivo ni bilo pravega od- meva, je bil šesti zbor Ljub- ljanske banke Splošne ban- ke Celje, v četrtek, 29. okto- bra, pomemben dogodek v bančnem življenju, prav ta- ko gospodarstva. Delegati so na njem sprejeli ne samo srednjeročna plana Ljub- ljanske banke Združene banke in njene temeljne ban- ke v Celju za obdobje 1981 do 1985, marveč so potrdili tudi bančno poslovno politi- ko v tem letu in ne nazadnje predlog za ustanovitev po- slovne enote za stanovanj- sko in komunalno gospodar- stvo. V vseh teh in drugih toč- kah bogatega dnevnega reda je torej šlo za pomembne od- ločitve, tembolj, ker je banka vendarle zrcalo gospodar- skih gibanj. Zato ni in ne more biti izvzeta iz tokov za umiritev gospodarstva in še kaj. O tem in glavnih nalogah banke v zdajšnjem času ie na zboru govoril tudi predse- dnik poslovodnega odbora LB Splošne banke Celje Vla- do Jurak, za katerega je bil ta nastop tudi prva predstavi- tev delegatom, odkar je na začetku druge polovice letos prevzel to odgovorno na- logo. Medtem ko je bila dinar- ska likvidnost banke v prvi polovici letošnjega leta ugo- dna, je zdajšnja situacija povsem drugačna. Zato ni naključje, če je banka na če- lu pobud, skupaj z organiza- cijami združenega dela, v iskanju možnosti za izboljša- nje skupne likvidnosti. V nasprotju s slabšo dinar- sko likvidnostjo pa se je izboljšala devizna. Pomembne so bile odloči- tve, ki jih je zbor sprejel po oceni letošnje poslovne poli- tike. V bistvu nič novega, na vsak način pa doslednejši in ostrejši krite/iji do izvajanja naložbene politike. To pa je hkrati poglavje, s katerim se morajo seznaniti tudi vsi družbenopolitični dejavniki na tem območju. Poleg tega je zbor sprejel še predlog o ustanovitvi po- slovne enote za stanovanj- sko in komunalno gospodar- stvo, ki je v bistvu najbolj racionalna oblika združeva- nja dela in sredstev za to po- dročje gospodarstva. M. BOŽIC OSKRBA Z ELEKTRIKO V ŠMARJU SLABO, ŠE SUBŠE? Elektro energetske naprave so preobremenjene Po podatkih interesne skupnosti elektrogospodar- stva Slovenije je v občini Šmarje pri Jelšah najslabša napetost električnega toka v republiki. Obstoječe elektro energetske naprave so preo- bremenjene in že sedaj ote- žujejo normalno delo v go- spodarsko pomembnih pa- nogah, kot so industrija, kmetijstvo, turizem, zdrav- stvo in drobno gospodar- stvo. Zaskrbljujoče pa je predv- sem to, da bi zagon nekate- rih novih investicij, ki jih v prihodnjih letih tekočega srednjeročnega obdobja na- črtujejo v šmarski občini, povzročil še dodatne težave v zvezi z električno energijo. Kajti Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine namerava zgraditi novo steklarsko peč in montirati dodatnih 150 brusilnih strojev s skupno priključitveno močjo 1000 KW. Zdravihšče Roga- ška Slatina bo zgradilo nov hotel Sava, katerega prik- ljučno moč cenijo na 800 KW. Poleg tega pa ne gre prezreti dejstva, da je tudi ra- zvoj kmetijstva v šmarski občini še kako odvisen od oskrbe z električno energijo, saj že sedaj zaradi slabe na- petosti električnega toka dnevno ugotavljajo veliko gospodarsko škodo, ker stro- ji pregorevajo, hladilne na- prave ne delujejo in še bi lah- ko naštevali. Sicer pa so bili razvojni programi v šmarski občini oblikovani in sprejetij s predpostavko, da električ- na energija ne bo omejitveni faktor razvoja, saj je intere- sna skupnost elektrogospo- darstva Slovenije dala zago- tovilo o tem, da bo pravoča- sno, torej že pred zagonom novih investicij, zgrajena no- va trafo postaja v Rogaški Slatini. Vendar pa so v šmar- ski občini zaskrbljeni, ker se ta naložba odlaga, to pa bi ogrozilo prediven razvoj go- spodarstva. Problematiko oskrbe z električno energijo v občini so na zadnjem zasedanju obravnavali tudi člani izvrš- nega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Na seji so se predvsem seznanili z in- formacijo, ki jo je v zvezi s tem posredovala Medobčin- ska gospodarska zbornica ter soglašali s sklepi, ki jih je ta institucija navedla kot izhod pri reševanju tega vprašanja. Posebej so se zav- zeli za to, da bi moralo Elek- trogospodarstvo Slovenije to vprašanje najresneje obrav- navati in si prizadevati, da bi Rogaška Slatina čimprej do- bila novo transformatorsko postajo. DAMJANA STAMEJCIC TEDEN DOMAČEGA FILMA - CELJE tednikov intervju »SPOGLEDOVANJE S PRODUKTIVNOSTJO!« Kakšen značaj, če ne ak- tualno gospodarski, naj bi imel intervju s predsedni- kom sveta za družbenoeko- nomske odnose in ekonom- sko politiko pri celjski ob- činski konferenci SZDL, dipl. ekon. ZVONKOM PERLICEM? Dobila sva se takoj po živahni seji sveta, ki mu predseduje, in na kateri so razpravljali o oceni druž- benoekonomskega razvoja občine Celje v letošnjem, letu ter politično gospodarskih nalogah v prihodnjem letu. Prav intonacija iz te razprave je v najinem razgovoru Še ka- ko prišla do popolnega izraza. NT: Ali lahko povza- mete bistvene dele iz ze- lo realne in zavzete raz- prave o tem, kako smo naloge na gospodarskem področju reševali v le- tošnjem letu? Do kam smo prišli v stabilizaciji, kje smo obtičali in kako smo naravnani za pri- hodnje gospodarske in politične bitke? Z. PERLIC: Izhodišče nam je bilo, da dejansko realno ocenimo letošnje gospodar- ske rezultate in pogledamo resnici v oči, kaj nas čaka v prihodnjem letu. V Celju ni- smo dosegli načrtovanih ci- ljev družbenoekonomskega razvoja. To velja tako za in- dustrijsko proizvodnjo, kot tudi za izvozne naloge, zlasti na konvertibilnem področju. To je za celjsko gospodar- stvo še posebej slabo zaradi velike odvisnosti od uvoza reprodukcijskega materiala. Res je tudi, da vse preveč ostajamo, žal, le pri ugotovi- tvah in nič kaj bistvenega se v zadnjem času ni zgodilo, kar bi nakazalo perspektivo, učinkovitih sprememb na bolje. Tudi sam moram po- noviti, da Celje nima izvozno naravnanih objektov in pro- jektov, da sedanja proizvod- nja ni izvozno naravnana - izvaža zato, ker mora - zato tudi v celjski občini resnej- ših izvoznih rezultatov ne dosegamo. NT: Dokaj »črna« ugo- tovitev za celjske gospo- darske razmere, pa ven- dar, ali smo pri doseže- nih rezultatih dosegli vsaj kaj svetlejših barv- nih odtenkov? Z. PERLIČ: Dobro, če pri- merjamo podatke o dohod- ku za prvo polletje, s kateri- mi razpolagamo in ocenami za tričetrtletje, lahko reče- mo, da se vsaj dohodek ne zmanjšuje in, da smo ustva- rili solidno akumulacijo. To- da ta, žal, ne temelji na pove- čanju fizične produktivnosti, ampak predvsem na poveča- nju cen in na vseh drugih izvensistemskih možnostih, ki so jih posamezne organi- zacije združenega dela lahko izkoristile. Vse to torej kaže na nikakršno kakovost do- hodka v občini, kar je imelo škodljive posledice v politiki nagrajevanja. Le-ta je sledila nominalnemu dohodku, če- prav jo bomo morali v pri- hodnje naravnati zgolj na »spogledovanje« s produk- tivnostjo, z odnosom do dela in predvsem rezultati dela. NT: Vse je res in prav, to- da to so še vedno ugotovi- tve, ki jih imamo že za zvrhan koš. Kaj ste v vašem organu SZDL novega pove- dali, kako ste nakazali reši- tve? Z. PERLiC: V bistvu gre za izostritev odgovornosti in spremenjenega obnašanja vseh ljudi, vseh občanov in delavcev, da ne bomo trosili obnašanja vseh ljudi, vseh občanov in delavcev, da ne bomo trosili več kot lahko. Pri tem je moje globoko pre- pričanje, da vsak posamez- nik stori več kot danes vidi in več kot si še danes pred- stavlja, da lahko naredi. Dro- bec iz današnje razprave: go- vorimo, da je padel standard, čeprav si ta pojem vsak po svoje razlaga. Tudi nimamo jasnega stališča o tem, kaj je standard in v čem je ogro- žen. Ce se nekdo vozi nekoli- ko manj z avtomobilom, kot se je dosedaj, ali, če ne gre na smučanje v tujino - potem to zame ni padanje standarda, ampak gre najbrž za prilago- ditev trenutni situaciji, ki jo zahtevata čas in dohodek, ki ga ustvarjamo. Pa še nekaj: radi se najprej spravimo nad dnevnice, potne stroške, ki- lometrine, reprezentanco, re- klamo ipd. To je vse res, ven- dar so prihranki na teh izdat- kih majhni, kakorkoli jih obračamo. Začeti moramo z drugačnim varčevanjem: varčevanjem s surovino, de- lovnim časom, varčevanjem pri organizaciji dela in izko- riščanju proizvodnih zmog- ljivosti strojev. Stroji trosijo energijo, se vrtijo, mi pa jih slabo oskrbujemo, izkorišča- mo. Ne poženemo jih ob 6. uri zjutraj in ustavimo jih do- sti pred 14. uro. Nič nenava- dnega niso prizori, ko ljudje že ob 13.30 uri čakajo pred portirnico, da bo odzvo- nilo... NT: Torej menite, da je fronta ukrepov in našega vsakodnevnega (ne)de- lovnega obnašanja zelo široka in, da je dovolj možnosti za učinkovito varčevanje in dviganje produktivnosti dela? Z. PERLiC: Točno. Prepri- čan sem, da bi moral vsak izmed nas, vsak delovni člo- vek in občan narediti v teh časih pošten obračun s sa- mim seboj, da bi dal večji prispevek tej družbi. Drugo so izgube. Prav veliko jih si- cer ne bomo imeli, vendar nas skrbi lahko to, da so reši- tve za »izplavanje iz izgub« vse preveč kratkoročne. Za- htevamo, da se proizvodni programi tistih delovnih or- ganizacij, ki poslujejo z izgu- bo ali na meji rentabilnosti, strokovno-politično ocenijo, ovrednotijo in, da pridemo do dolgoročnih programskih in razvojnih rešitev. Sicer se bomo iz leta v leto samo po- govarjali o večnih izgubah in to na približno enak način. Torej: dobrih razmer v celjskem gospodarstvu za poslovanje v prihodnjem le- tu ni. Zato moramo hitro in učinkovito z najodgovornej- šimi nosilci planiranja dogo- voriti smeri razvoja v prihod- njem letu. Ne potrebujemo posebnega kriznega štaba, saj imamo izvršni svet, ki je odgovoren in usposobljen za vodenje gospodarske politi- ke v občini. Treba mu je le z vsemi možnimi konkretnimi načini pomagati, da bo svojo funkcijo v celoti tudi lahko opravljal. Vendar je jasno, da bo moralo priti tudi do dolo- čene diferenciacije, da ne bo- mo mogli dati vedno vsake- mu vse prav. MITJA UMNIK 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5. november TEČAJ IZ KONJENIŠKIH VEŠČIN Konjeniški klub Celje bo tudi letošnjo zimo pri- pravil začetniški tečaj iz konjeniških veščin. S te- čajem bodo začeli v sobo- to, 7. novembra, ko bo prvi sestanek vseh tečaj- nikov v klubskih prosto- rih KK Celje v Skof ji vasi pri Celju. Tečaj bo trajal tri mesece ali 72 ur po dvakrat na teden v popol- danskem času. Za dneve se bodo tečajniki dogovo- rili sami na prvem sobot- nem sestanku. Zmago Herman je ob tem pove- dal, da bodo v tečaj spre- jeli največ 30 tečajnikov starejših od štirinajst let. Pri mlajših računajo na obogatitev tekmovalnega kadra, s starejšimi pa bo- do sčasoma oživeli re- kreacijsko jahanje. Tečaj- niki se bodo spoznali z vsestransko uporabo ko- nja, naučili pa se bodo tu- di vseh veščin športnega in rekreacijskega jahanja. Ker so do Škofje vasi usodne avtobusne zveze pri KK Celje računajo na dober odziv in seveda ka- snejše povečanje aktivne- ga in rekreacijskega član- stva. TV NNNP 80/81 IN »CELJE 81« OCENE PREVEČ SPLOŠNE Akcija s področja varnosti ne pozna počitka v zadnjih dneh je bilo v Celju na različnih ravneh več sestankov, kjer so kri- tično ocenili vse, kar se je dogajalo na področju široke akcije Nič nas ne sme prese- netiti 80/81 ter v zvezni združeni vaji »Celje 81 v obrambi in zaščiti«. Gradi- vo je zbrano, dovolj pres^le- dno in podrobno, žal pa, kot so mnogi ugotovili, tudi preveč splošno! To velja tudi za vrnjene in izpolnjene vprašalnike, ki so jih poslali v delovne organi- zacije in krajevne skupnosti. Zal so ti vprašalniki preveč splošni in načelni, kar seve- da ni dobro in prav. Vaje so izpeljali v vseh krajevnih skupnostih, kot zadnji pa sta jo izvedli KS Ljubečna in Svetina. Slednja je že tudi poslala oceno, ki pa je po- dobna ostalim in je preveč splošna. Iz delovnih organi- zacij so prejeli 80 ocen, osem pa iz samoupravnih intere- snih skupnosti. Na vseh rav- neh pa so pohvalili sodelova- nje ljudi in njihovo priprav- ljenost, tako da ni bilo nobe- nih problemov. Opozorili so tudi na preve- liko kopičenje raznovrstnih formularjev ter na boljšo za- sedbo v enotah civilne in na- rodne zaščite. Vsaj vodstve- ni kader bi moral biti boljši in razgledanejši, da ne bi v različnih situacijah prihajalo do neljubih težav in zaple- tov. Kritika je bila tudi izre- čena na račun organizirano- sti in povezanosti, medtem ko so ugodno ocenili oprem- ljenost in splošno izobrazbo. Po temeljitih ocenah vseh dejavnosti s področja NNNP 80/81 in vaje »Celje 81 v obrambi in zaščiti« so pri- pravili tudi vrsto predlogov za sklepe, ki jih bo treba iz- p>eljati, kajti le tako bo naša varnostna in samozaščitna pripravljenost še boljša, kot je v tem trenutku. Vsi nosilci obrambnih priprav morajo v svoje letne razvojne načrte vnesti vse tiste elemente svojih dejavnosti na področ- ju SLO in DS, ki so se v vaji pokazali kot pomankljivi oz. nedodelani. Vsi nosilci obrambnih pri- prav morajo svoje obrambne načrte in načrte izrednih ra- zmer dopolniti predvsem kar zadeva povezanost med OZD, med OZD in krajevni- mi skupnostmi ter tudi na ravni občine. Nadaljevati je treba z že potrjeno aktivnostjo na for- miranju splošnih enot civil- ne zaščite v ulicah, stano- vanjskih in drugih stavbah, soseskah, vaseh in delovnih enotah v organizacijah zdru- ženega dela. Na področju usposabljanja enot in štabov civilne zaščite je treba zago- toviti še boljšo kvaliteto s poudarkom na praktičnem znanju. Sklepov je še več, torej nas čaka tudi še veliko dela. Naj- bolj nevarno je, če se pripra- vimo samo za dobro izpelja- no vajo ali cikcijo, potem pa na dejavnost na področju SLO in DS pozabimo. Prak- tično ne sme biti dneva, da naša osveščenost na tem po- membnem področju ne bi postajala vse širša, poglob- Ijenejša in boljša. Samo to bo zagotavljalo našo varnost. O tem so govorili na Občin- skem sekretariatu za ljud- sko obrambo, sindikatu. Koordinacijskem odboru za SLO in DS pri Predsedstvu Občinske konference SZDL ter ne nazadnje v ponede- ljek zvečer tudi na Predsed- stvu Občinske konference SZDL Celje. Razprava pa mora priti v vsako naj- osnovnejšo celico in to s praktičnim delom. TONE VRABL SLOVENSKE KONJICE VZGOJO IN VARSTVO ZA VSE Za najmlajše ni prostora Za vzgojo in varstvo čim večjega šte- vila predšolskih otrok so v konjiški občini storili že veliko. V vseh oblikah združujejo kar 1043 otrok, kar jim po- leg rednega varstva omogočajo zlasti oblike skrajšanega vzgojnega progra- ma. Vanj je vključenih 170 otrok v sta- rosti od štirih in pol do pet in pol let iz vseh obrobnih krajevnih skupnosti, kjer ni organiziranega rednega var- stva. Tako so ti otroci deležni vsaj ene oblike predšolske vzgoje, s tem pa se zanje izenačujejo, vsaj delno, pogoji pred vstopom v šolo s tistimi otroki, ki so v redno organiziranem varstvu. V konjiški občini je že pet let organi- zirana skrajšana priprava otrok za šo- lo, tri leta pa potujoči vrtci. Priprava otrok za šolo je v celoti organizirana v šestih oddelkih rednega varstva, pet vzgojiteljic pa vodi skrajšano pripravo otrok, s tem pa so vključeni vsi otroci pred vstopom v šolo v okviru vzgojno- varstvene organizacije. Program pri- prave traja letno od 160 do 360 ur, odvisno od števila otrok v posameznih krajih pa se odvija enkrat ali dvakrat tedensko ali pa vsak dan. S tako orga- nizacijo priprave otrok na šolo sodi konjiška občina daleč nad republiško povprečje, saj na primer srednjeročni program razvoja v repubhki pred\'ide- va samo 120-umo pripravo. Hkrati pa so s to obliko priprave rešili tudi more- bitne nezasedane zmogljivosti v vrtcih zunaj občinskih centrov. Le v Vitanju in v Ločah vrtca nista polno zasedena, v vseh ostalih pa je gneča, kar velja zlasti za oba konjiška in zreški. Zaenkrat so lahko sicer spre- jeli še vse nujne primere, toda število prijavljenih otrok jasno izraža preskro- mno število mest za najmlajše otroke (v jaslih je le 18 otrok). Kaže, da bo zaradi prelaganja gradnje novega vrtca v Slovenskih Konjicah, v katerem bi naj bili štirje oddelki jasli, potrebno organizirati družinsko varstvo in tako vsaj delno omiliti težave varstva otrok do treh let starosti. Sicer pa je danes v redno varstvo vključenih v občini že 28 odstotkov predšolskih otrok; kar je v primerjavi z nekaj leti nazaj res veliko. Se enkrat je vredno poudariti potu- joče Aotce, ki obiskujejo kar 10 krajev- nih skupnosti preko celega leta. Ogro- mno delo zmoreta dve vzgojiteljici, ki jima tudi v najslabših zimskih razme- rah ni pretežko odhajati na oddaljeno pohorsko Skomarje in Gorenje, v Spi- talič in Jernej... Samo najboljše vzgo- jiteljice lahko vzdržijo, samo dobre vzgojiteljice pa lahko nudijo dobro vzgojo. O njej se pogovorijo vsak me- sec in tudi ti pogovori veliko doprine- sejo k še boljšemu delu. Sicer pa letos uvajajo nov vzgojni načrt za skrajšano pripravo otrok za šolo po smernicah Zavoda za šolstvo. Vzgojiteljice so smernice pozdravile, žele si le, da bi se vzgojni načrt čimbolj približal šolskim načrtom, ki so še vedno veliko bolj konkretni. Pa še nekaj je pomembno za dobro vzgojo - čisti, topli in urejeni prostori in dobra prehrana varovancev. To pa tudi stane. Vedno več. Konjiškim vrtcem zagotavlja 60 odstotkov po- trebnih sredstev Skupnost otroškega varstva, ostala morajo zagotoviti sami. Pri tem pa se srečujejo s težavami, ki izvirajo tudi iz nerazumevanja staršev po nujnosti sprotnega plačevanja vzgojnin. Dvo in večmesečne zamude plačil predstavljajo hudo finančno breme vzgojnovarstveni organizaciji, ki denarja že tako nima na pretek, saj bo morala na primer letos iz vzgojnin zagotoviti tudi milijon dinarjev za osebne dohodke delavcev. Kot pri na- bavi živil in plačilu računov tudi tu ni mogoče odlagati za mesec, dva ali več. Starši bi to morali razumeti. MILENA B. POKLIC OTROŠKO VARSTVO V ŠMARJU ČETRTINA OTROK V VRTCIH Pomoč dati tistim, ki jo resnično potrebujejo Družbeno varstvo otrok je eno tistih področij, ki je v zadnjih petih letih doseglo v občini Šmarje pri Jelšah ve- lik napredek. V občini je okoli 3400 predšolskih otrok, od tega jih je po podatkih od 1. septembra 1981 v vzgojno varstvene zavode zajetih 808 ali 24%. če ta podatek pri- merjamo z letom 1972, ko so vrtci sprejeli prve otroke, je razvidno, da so v šmarski ob- čini v desetih letih zgradili okoli 850 mest v objektih predšolske vzgoje. Program družbenega var- stva predšolskih otrok pa se- veda ne zajema le oblike, ki se izvajajo le za otroke v vzgojno varstvenih zavodih. Razširjen je 80-umi pro- gram, ki so ga deležni otroci, ki niso vključeni v vrtce, pa ure pravljic, lutkovne razsta- ve in druge oblike, ki so na- menjene otrokom iz odroč- nejših krajev v občini. V zad- njem letu je skupnost otro- škega varstva prevzela nase tudi obveznost za izvedbo priprav na šolo v obliki 120- umega programa. Ob tem pa je šmarska, tako kot ostale občinske skupnosti otroške- ga varstva, prevzela tudi na- logo za uresničitev programa denarnih pKJmoči. Trenutno tako prejema v občini 3100 otrok denarno pomoč (otro- ški dodatek) v višini 400 do 1000 dinarjev, odvisno od dohodka družine. 905 kmeč- kih otrok pa prejema doda- tek v višini 350 dinarjev. Pro- gram družbenega varstva otrok zajema še nadomestila za porodniški dopust, ki se združujejo v skupnem repu- bliškem programu. Ob vsem tem je moč ugo- toviti, da je otroško varstvo in naloge te skupnosti v šmarski občini eno najbolj občutljivih področij, ko gre za vprašanja socialne politi- ke in njenega uresničevanja. Kajti ob tem, da terja velika sredstva, odpira tudi različ- ne dileme in vprašanja. Ja- sno je namreč, da istočasno v šmarski občini ne bo mogo- če povečati pravice do de- narnih pomoči in hkrati širiti program vzgoje in varstva predšolskih otrok, saj potre- buje skupnost otroškega varstva v letošnjem letu zanj že okoli 63 milijonov dinar- jev. Od tega pa gre samo za otroški dodatek 29 milijonov ter za nadomestila za poro- dniški dopust 15 milijonov dinarjev. To pa pomeni, da bodo morali v bodoče v šmarski občini tudi ta vidik socialne politike usmerjati dejansko k tistim občanom, ki so pomoči zares potrebni. DAMJANA STAMEJCIC V BESEDI IN SLIKI ROGATEC: ZDAJ ŠE IGRIŠČA PRI ŠOLI Osnovnošolski otroci iz Rogatca hodijo zdaj že četrto leto v novo šolo, ki stoji zunaj trga, na lepem prostoru sredi travnikov. Nova šola je rezultat občinske solidaj; nostne akcije, samoprispevka pa tudi posebnega deleža krajanov tega šolskega okoliša. Zato so nanjo ponosni vsi. To je centralna osnovna šola, ki jo obiskuje 321 otrok Okoli nje so še tri podružnične. Četudi je centralna osnovna šola zgrajena in teče v njej uspešno vzgojno in izobraževalno delo prizadevanja za njeno popolno ureditev še niso končana. Zlasti gre za ureditev zunanjih igrišč, za asfaltiranje ceste in podobno. Ko bodo uredili vse to, bodo imeli na šoli tudi veliko slavnost ob poimenovanju v šolo Edvarda Kardelja. Ob tej priložnosti bodo pred poslopjem odkrili tudi doprsni kip umrlega državnika in revolucionarja Edvarda Kardelja, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Radi bi, da bito bUo že prihodnje leto. In še to: pokroviteljstvo nad to šolo ima kolektiv Me- dexa v Ljubljani. To ni formalnost, marveč se je iz te odločitve skovalo dobro medsebojno sodelovanje. M. B02IC KEGUiŠČE SE UVEUAVLJA V JUGOSLAVIJI Deset stezno kegljišče v sklopu Športno rekreacijskega centra Golovec postaja iz dneva v dan vse bolj središft jugoslovanskega kegljanja. Vsi, ki se na njem zberejo, imajo zanj same izraze v superlativih. To je bilo tudi pn prvem mednarodnem dvoboju z Avstrijci. Kegljišče je dejansko dobro zaživelo in upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. Poleg največjih domačih tekmovanj pa se že obeta tudi velika mednarodna prireditev in sicer prihod nje leto finale za evropski ekipni pokal. To pa pomen nastop najboljših ekip s številnimi vrhunskimi tekmo- valci ah evropsko prvenstvo v malem. Vse to bo dobri propaganda za nadaljni množični in kvalitetni razvoj keg Ijanja v našem mestu, občini in na območju. TV - FOTO: T. TAVCAK CEUE: PLAMENICE V MLADIH SRCIH Pred spomeniki, spominskimi obeležji in pomniki časa NOB so se v spomin na žrtve zbirali zlasti mladi i" najmlajši s svojimi vzgojitelji. S prižganimi svečkami zagorel plamen mladih src, ki utripajo v svobodi. Planei" se razrašča v plamenice, spomin v opomin. MATEJA PODJED ŠTORE: OBNOVA CESTE Pred leti asfaltirana cesta iz Stor na Svetino, zlasti ^ zadnjem delu, je kmalu pokazala zobe. Sicer pa je d" težjih poškodb prišlo tudi v njenem spodnjem delu, obrati železarne. Prejšnji teden so se lotili obnove. Najtežja dela so bil^ seveda v gornjem delu, kjer se je cesta na nekaterih prede lih ugreznila in odtrgala. V bistvu so dela pričeli tik pred zdajci, še zlasti zarad' bližajoče se zime in močnejšega avtomobilskega promet^' ki je običajen zlasti v zimskem času zaradi smučanja Celjski koči in pri Svetini. . Ai-- 5. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 ppOIZVODNO DELO IN DELOVNA PRAKSA KUUB ZAMUDI, PRIPRAVE TEČEJO f^ef^f Cinkarna, Ekonomski šolski center ne čakajo na formalnosti. (^ez kakšne tri mesece bo- jg v organizacijah združene- ga dela, predvsem gospodar- ?lcih, sprejeli prve skupine 'vencev prvih letnikov sred- njih Sol na proizvodno delo ■ ' delovno prakso. Gre za pomembno novost, ki jo pri- ^gja usmerjeno izobraževa- j^je. Namen praktičnega dela pouka v usmerjenem izobra- ževanju je v tem, da naj bi ^(;enci spoznali delovni pro- f,gs, se vanj vključih in pa jeznanili s samoupravo v de- lovni organizaciji. Po zakonu o usmerjenem izobraževa- nju, naj bi delovna praksa trajala dva tedna in sicer v neposredni proizvodnji. Izje- nii sta le zdravstvena usme- ritev in usmeritev za blagov- no promet. Učenci iz teh usmeritev bodo opravljali aelovno prakso in proizvo- dno delo vezano za njihov bodoči poklic. Glede na to, da vsepovsod slišimo, da priprave na izvedbo delovne prakse in proizvodnega dela ne tečejo kot bi morale, da je v fazi priprav na začetek šolske re- forme to področje bilo potis- njeno ob stran, ker so glavne aktivnosti potekale na usmerjanju in preusmerja- nju učencev, razporeditve mreže šol, pripravi učnih programov ipd., smo se na- potili v delovno organizacijo Aero, Cinkarno in na Eko- nomski šolski center v Celju, da ugotovimo, kjer zaostaja- jo v pripravah in, kaj je temu vzrok. AERO: EN INŠTRUKTOR EN UČENEC Pogovarjali smo se z Bože- no Dojer, vodjo kadrovske socialne službe v tej delovni organizaciji. »V Aeru potekajo priprave na proizvodno delo in delov- no prakso že več kot štiri me- sece. Pripravili smo samou- pravne akte, ki vključujejo vse naše aktivnosti s področ- ja delovne prakse v skladu z zakonom o usmerjenem izo- braževanju. V tem sporazu- mu, ki uradno še ni verifici- ran, kar pa ni možno, dokler ne bomo od PIS-ov dobili sa- moupravni sporazum, ki bo osnova za kakršnokoli kon- kretno dogovarjanje med de- lovno organizacijo in posa- meznimi vzgojno izobraže- valnimi organizacijami. Naš sporazum se bo sklepal z vsako šolo posebej, hkrati pa bo temelj za letne načrte ozi- roma pogodbe, ki jih bomo vsako leto znova sklepali s šolami, ki bodo pošiljale k fiam učence na proizvodno delo in delovno prakso. To bo seznam tipičnih del in na- ^og posameznih delovnih po- dročij ter predviden čas za r>Jihovo izvajanje. Vsi pro- grami dela so tudi finančno ovrednoteni, vendar še ni dogovorjeno, kdo bo kril stroško delovne prakse. Organizatorji proizvodne- ga dela v naši delovni organi- zaciji bodo strokovni delavci s področja izobraževanja, in- štruktorji pa delavci, ki za to izpolnjujejo določene pogo- je. Menimo, da je kvaliteta delovne prakse odvisna od tega, koliko se bo inštruktor ukvarjal z učencem, ga ustrezno usposabljal in učil za dela in naloge na nekem delovnem mestu. Zato načr- tujemo, da bi vsak inštruktor imel le enega učenca in ne osem, kot to želijo šole. Za uspešno izvajanje proi- zvodnega dela smo zadolženi s tem, da zagotovimo pro- storske, materialne, kadrov- ske in varnostne pogoje. Gle- de nagrajevanja učencev smo pripravili lasten predlog in upoštevali skupni dogo- vor, da učencev ne bi pose- bej nagrajevali. Kot nadome- stilo za nagrado pa bi imeli plačano malico, povrnitev potnih stroškov in pa zaščit- na sredstva v skladu z var- stvom pri delu. V naslednjih letih, ko bo učenec razpore- jen na dela in naloge, ki se neposredno vežejo na njegov bodoči poklic, bo nagrajen v skladu z uspešnostjo pri delu. Predvidevamo, da bomo v našo delovno organizacijo vzeli okrog 30 učencev iz ka- terekoli šole, ne glede na usmeritev. Do sedaj je še od- prto vprašanje, kdaj in koli- ko učencev bo prišlo v našo delovnp organizacijo. Ali bo- do prišli vsi na enkrat ali po- stopoma, slednje bi bilo za nas bolj sprejemljivo.« CINKARNA: VRSTA ODPRTIH VPRAŠANJ Zlatko Sentjurc, vodja centra za izobraževanje. Po sprejetju zakona o usmerjenem izobraževanju smo se takoj lotili sprememb in dopolnitev našega pravil- nika o izobraževanju in ga vskladili z zakonskimi smer- nicami. Mi smo se z nekaterimi šo- lami, že dogovorili o številu učencev. Tečejo tudi pogo- vori z inštruktorji, ki bodo v tem mesecu opravljali tečaje in se tako usposobili za delo z učenci. V našo delovno or- ganizacijo predvidevamo, da bo prišlo 30 učencev. Vsak inštruktor naj bi se ukvarjal z največ štirimi učenci naen- krat, kajti le tako lahko zago- tovimo kvalitetno' izpeljavo delovne prakse. Menimo, da bo bolje, če učenci prihajajo postopoma, ne pa vsi na en- krat. V naši delovni organi- zaciji brez omejitev spreje- mamo učence, ne glede na to, če so naši štipendisti. Učenec bi pri nas namesto nagrade prejemal brezplač- no malico, dobil povrnjene potne stroške in pa zaščitna sredstva. Za inštruktorje, ki bodo s to svojo obveznostjo dodatno obremenjeni, bomo nagrado kompenzirali pri osebnem dohodku. Za ome- njen način nagrajevanja učencev pa smo se odločili zato, ker ni res, da bo s svo- jim delom učenec prispeval k večji produktivnosti in s tem k večjemu dohodku de- lovne organizacije, poleg te- ga bo zaposlil še inštruktorja - delavca iz proizvodnje. Tu- di ni namen proizvodnega dela in delovne prakse da učenec doseže neko kvalitet- no normo, temveč, da spoz- na celoten proizvodni pro- ces, samoupravno organizi- ranost ipd. Čeprav spoštujemo pravi- lo, da je .investicija v bodoče kadre najboljša investicija, se moramo zavedati, da bodo k nam prihajali tudi učenci, ki se ne bodo pri nas zaposli- li. Zato menimo, da za pokri- vanje stroškov proizvodnega dela, bi se morala sredstva formirati v okviru PIS-a. Sicer pa tudi mi nimamo še usklajenim samoupravnih sporazumov z vzgojno izo- braževalnimi organizacijami in je zato še cela vrsta stvari še nerešenih.« EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER: VSE UČENCE SMO ŽE RAZPOREDILI Pogovarjali smo se z Nado Jug, ravnateljico ESC v Ce- lju. »Mi smo, kljub nekaterim težavam, uspeli razporediti že vseh 297 učencev, ki bodo v 21-ih delovnih organizaci- jah opravljali proizvodno de- lo in delovno j rakso. Težave pa so izhajale iz tega, ker imamo družboslovne usme- ritve in prej nismo imeli do- sti stika z delovnimi organi- zacijami s področja neposre- dne proizvodnje. Nekatere delovne organizacije so za- htevale, da jim pošljemo le njihove štipendiste, v naj- boljšem primeru pa otroke njihovih delavcev. Seveda smo morali te pogoje upošte- vati. Drugi kriterij za razpo- reditev učencev pa je bil kraj bivanja. Učenci bodo tudi zelo razkropljeni, saj bodo v nekaterih delovnih organiza- cijah opravljali prakso le po štirje učenci, kar bo nedvo- mno obremenilo delo učite- lja, ki bo zadolžen za sprem- ljanje praktičnega dela pou- ka. Za enkrat tudi ne vemo, kako bomo te učence poši- ljali. Dobro bi bilo, če bi naenkrat lahko šel ves ra- zred, kajti če bi iz ene razre- dne skupnosti poslali naj- prej le par učencev, čez štiri- najst dni pa spet skupino šti- rih petih, bi to zelo motilo pouk. Pred kratkim smo za naš program opravili tečaj za in- štruktorje. Tudi mi še nimamo sa- moupravnih sporazumov, ki bi bili podlaga za pogodbe med nami in delovnimi orga- nizacijami. Le te bi morale pripravite Posebne izobraže- valne skupnosti. Kljub vsem problemom, ki jih še imamo, mislim, da smo storili velik korak naprej, če- prav so stvari še na začetku šolskega leta izgledale veliko bolj brezupno. Sedaj sem prepričana, da bo proizvo- dno delo in delovna praksa stekla takoi kot smo predvi- deli - tretji teden zimskih počitnic. Učenci bi hodili po- stopoma, ne vsi naenkrat, in bi se torej praktično delo zaključilo "nekje junija.« Vidimo torej, da so delov- ne organizacije in šole z vso odgovornostjo pristopile k izpolnjevanju nalog in~ ob- veznosti s področja proizvo- dnega dela in delovne prak- se. Da pa najbolj zaostajajo s svojimi aHtivnostmi PIS-i, ni potrebno posebej poudarja- ti. Vsekakor pa bodo v teh dveh mesecih morali zelo pohiteti, da bodo lahko šole in delovne organizacije pod- pisale pogodbe in se zedinile še o celi vrsti nerešenih vpra- šanj, ki jih, kot smo se iz teh primerov prepričali, ni malo. Je pa najbrž še nekaj vzgoj- noizobraževalnih organizacij in organizacij združenega dela, kjer veliko tega, kar so storili v Aeru, Cinkarni in na ESC še ni, in da marsikje tr- moglavo čakajo na omenje- ne samoupravne sporazume, ki bodo izhodišča za kakrš- nokoli nadaljno aktivnost. To se seveda zna krepko ma- ščevati. Pač, v času ko se uvajajo novi načini dela se moramo vsi sprijazniti in na- se prevzeti del odgovornosti za to, da bodo stvari kljub številnim pomanjkljivostim stekle, vsaj v okviru danih možnosti. iE PREKO 4 MILIJONE TON f^REMOGA Velenjski rudarji so oktobra nakopali 463 tosoč ton pre- '^oga ali poprečno na dan 18.279 ton. S tem so dosegli 138 Odstotkov osnovnega in 105 odstotkov delovnega načrta. Oktobra so trikrat nakopali več kot 20 tisoč ton premoga: 1. oktobra 20.800, 13. oktobra 20.100 in 28. oktobra 20.300 ton. 9,^ 1- januarja do 2. novembra so nakopali že štiri milijone ^'^ tisoč 782 ton premoga ter se tako že na začetku novem- "•■a povsem približali latnemu planu, ki je bil najprej 4,7 [^'lijona ton, kasneje (delo ob prostih sobotah in prazni- 'h!!!) pa 4.836 ton. V novembru naj bi nakopali na osnovni •^^^rt 363.155 ton in na delovnega 371.690 ton. Ce jim bo to |*spelo bodo letni plan izpolnili že novembra, decembrski pa bo čisti višek. Velenjskim rudarjem se obeta, da ^^endija iz Titovega sklada za štu- denta, ki prebiva v kraju šolanja znaša- la 5163 din (za učenca 3196), za študen- ta, ki se vozi v kraj šolanja 5655 din (za učenca 3688) in za študenta, ki v času šolanja prebiva privatno ali v domu 6760 din (za učenca 4715), se je vendar- le ponekod že pojavilo, da so kadrov- ske štipendije kot tudi štipendije iz združenih sredstev z vsemi dodatki za uspeh večje kot pa same Titove štif>en- dije. To pa za nadaljne delovanje Tito- vega sklada ni vzpodbudno, zato bo izvršni odbor moral do prihodnje seje skupščine zadevo temeljito proučiti. METOD TREBICNIK 3. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5. november PRED DEVETO IZKUŠNJO TEDNA DOMAČEGA FILMA TDF JE PRIDOBUENA VREDNOTA Govori predsednik organizacijskega odbora Branko Stamejčič Teden domačega filma je kot kulturno-politična mani- festacija na pragu prvega de- setletja. Ob vsakoletnem snovanju programa nas se- veda najbolj zanima, kaj pri- naša in katere so bistvene vsebinske silnice, ki utrjuje- jo vezi med filmsko proi- zvodnjo in gledalci. Odgovor bo skušal dati ta prispevek, najbolj pa sama manifesta- cija. NOVI TEDNIK: Kaj pomeni devet let Tedna domačega filma? B. STAMEJCIC: »Pred- vsem pomeni devet let priza- devanj uveljavljanja domače filmske proizvodnje s pou- darkom na slovenski, saj se )e tudi sama zamisel o na- stanku TDF porodila iz po- trebe po konkretni kulturni akciji zaradi slabega obiska kinopredstav domače proi- zvodnje. V letu 1973 je bilo na začetku te prireditve 2400 obiskovcdcev, že dve leti za- tem jih je bilo že čez 20.000 in v zadnjih dveh letih beleži- mo obisk okoli 35.000 gledal- cev. Tu so upoštevane vse re- dne predstave in vse poseb- ne šolske, tudi v dopoldan- skem času in tudi tiste izven Celja, v drugih občinah.« NOVI TEDNIK: Kakš- no je razmerje med film- skim sporedom in drugi- mi takoimenovanimi spremnimi priredi- tvami? B. STAMEJCIC: »To ra- zmerje je enakovredno a v nekem smislu imajo prav z vrednotenjem vsebine, spre- mne prireditve večjo težo. Sam filmski spored pač omogoča tisto prvotno in osnovno komunikacijo, da gledalci sploh spoznajo to proizvodnjo, potem pa je o tem seveda treba nekaj reči. Tako v bistvu nastane drugi del prireditve sam po sebi: pojavljajo se vprašanja proi- zvodnje same, znotraj tega pa položaj vseh, ki v njej so- delujejo, potem je tu še vzgo- ja in izobraževanje, umetni- ški vidiki, idejnost, strokov- nost in vrsta drugih po- membnih elementov, ki vpli- vajo drug na drugega. Kriti- ka na primer, pa publiciranje filmske umetnosti, odnos družbe do filma in obratno, svobodna menjava dela in samoupravna organiziranost znotraj filmske dejavnosti in povezava s celotnim družbe- nim razvojem. Vse to naj bi osvetlila posvetovanja, sre- čanja, razgovori, razstave.« NOVI TEDNIK: Kdo omogoča izvedbo Tedna domačega filma in kako je sama manifestacija samoupravno organizi- rana? B. STAMEJCIC: »Več de- javnikov se pojavlja, med najbolj pomembnimi pa je gospodarstvo. To je enoletna kulturna akcija in zato lahko rečemo, da gospodarstvo do- datno vlaga v razvoj kulture ob rednih sredstvih, ki jih iz- dvaja za kulturne potrebe delovnih ljudi. Na to se nave- zuje tudi drugi del vpraša- nja. Ravno letos bomo pod- pisali samoupravni spora- zum o financiranju in izved- bi Tedna domačega filma, ki bo uravnaval eksistenčno vprašanje manifestacije sa- me, obenem pa zagotovil njeno še večjo podružblje- nost. Zaenkrat predvideva, da bi polovico sredstev zago- tavljal sporazum, polovico pa bi TDF moral zbrati sam in sčasoma naj bi se to ra- zmerje spreminjalo v prid večjega deleža zagotovljenih sredstev. Dosedanja javna razprava je pokazala, da je takšna pot pravilna.« NOVI TEDNIK: Kam sodi TDF v jugoslovan- skem merilu? B. STAMEJCIC »V Jugo- slaviji je deset nacionalnih in mednarodnih filmskih mani- festacij, mednje sodi tudi TDF. Pred leti je bil ustanov- ljen kordinacijski odbor teh manifestacij in prav podpis njegovega ustanoviteljskega akta je bil v Celju. Ne po naključju, saj si je že v tem času ta prireditev pridobila takšen ugled v Jugoslaviji, ki ga v nobenem pogledu ni moč prezreti. TDF je nekaj posebnega - ni festival z na- gradami, ampak široka javna tribuna kot možnost izraža- nja skupnih družbenih inte- resov na področju filmske dejavnosti, te interese pa lahko uveljavljajo filmski delavci sarhi in gledalci. Pre- pričan sem, da se še premalo zavedamo vpliva filmskega medija v naši in sploh sve- tovni družbi. Ta vpliv je izre- dno velik (umetniškosporo- čilni, ideološki, politični, so- ciološki, ekonomski...) in ne sme nam biti vseeno, kaj se z njim dogaja - torej kaj se do- gaja s filmom samim in druž- bo, ki ga ustvarja duhovno in seveda materialno. TDF naj bi zato po svoji vsebinsko programski usmeritvi pome- nil kamenček v mozaiku šte- vilnih prizadevanj za razu- mevanje in razvijanje film- ske dejavnosti pri nas doma in v svetu.« NOVI TEDNIK: Koliko stane TDF? B. STAMEJCIC: »Milijon petsto tisoč dinarjev ali po starem stopetdeset milijo- nov. Od tega da kulturna skupnost Slovenije 260.000 din, kulturna skupnost obči- ne Celje 160.000 din, izvršni svet skupščine občine Celje 120.000 din, štirje glavni so- pokrovitelji (Gradiš, sozd Merx Celje, LIK Savinja Ce- lje in Radenska Radenci) po 100.000 din, za press center TT Prebold 80.000 din, ostalo pa so posamezni programi, ki imajo vsak svojega pokro- vitelja. Pri tem daje velik de- lež tudi kolektiv Novega te- dnika in Radia Celje s svoji- mi ljudmi in prostorom v ča- sniku in v času v radijskem programu. Seveda pa mora- mo upoštevati to, da je orga- nizacijski odbor sestavljen iz majhnega a zelo operativne- ga števila ljudi, kjer vsak na- tančno ve, kaj mora delati in le dobro premišljena organi- zacija dela nas rešuje pred velikim, dragim in morda manj učinkovitim organiza- cijskim aparatom. Naj do- dam še to, da je TDF ena najcenejših tovrstnih mani- festacij v Jugoslaviji.« NOVI TEDNIK: »Pa vendar smo že tudi culi očitke, češ, da se v času TDF prirejajo gala poje- dine in da se po nepo- trebnem zapravlja druž- beni denar...? B. STAMEJCIC: »Kaj ta- kega je lahko rekel samo nekdo, ki ne pozna manife- stacije. Ni pa nič slabega, da enkrat tudi javno govorimo o tem, saj vsaka polresnica ali čista neresnica lahko mnogo škodi vsakemu ugle- du. Res je, vsak večer je ve- čerja in to v hotelu Merx, kjer pogostimo filmsko eki- po tistega dne. To pa je tudi vse, kajti edino, kar dobijo pri nas filmske ekipe, ki pri- hajajo v Celje, je povrnitev potnih stroškov, dnevnica in večerja. To so v bistvu strogo nadzorovani spiski udele- žencev, kjer se izmenično menjavajo tudi imena članov organizacijskega odbora. Ve- čerja v večjem obsegu je le na zaključku, ker je pač pri- sotno več ljudi. V skupnem strošku pa predstavljajo te postavke zanemarljive zne- ske. Mnogo več nas stane pu- bliciranje, najemnina filmov in vsi drugi stroški, ki so v operativnem in izvedbenem smislu nujno potrebni. Ne smemo pozabiti tudi to, da so v Jugoslaviji filmske ma- nifestacije, ki imajo celo leto redno zaposlene delavce, pri TDF pa delajo člani organi- zacijskega odbora domala povsem volontersko. Mi smo uvedli stabilizacijsko obna- šanje že v prvem letu, je pa to akcija predvsem entuzia- zma in zavestnega početja. V hipu, ko bi bilo drugače, sem prepričan, bi sedanja organi- zacijska oblika mnogo izgu- bila ali celo razpadla.« NOVI TEDNIK: Zakaj je postalo Celje priljub- ljeno med filmskimi de- lavci? B. STAMEJCIC: »Predv- sem zaradi tega, ker jim je tukaj omogočen resnično pravi stik z gledalci. Razgo- vori po premierah v dvorani doma JLA so to lani najbolj potrdili. Kajti filmski delavci se v Pulju pogovarjajo s kri- tiki in teoretiki in že vnaprej vedo, kaj bo kdo rekel, tukaj pa naletijo na neposredni vzvratni vpliv svojega last- nega dela. Tudi zanje je to izkušnja več. Letos priprav- ljamo srečanje z delavci Ema in kulturnimi animatorji iz drugih delovnih organizacij. Po drugi strani pa TDF omo- goča gledalcu, da vidi filme, ki so sicer redko na sporedu. Tako imamo letos izbor fil- mov iz neuvrščenih dežel, ki so prave dragocenosti, pa proizvodnjo študentov aka- demije, pa amaterjev, pa štu- dentskega kulturno umetni- škega centra in drugih, ki jih praktično, razen kdaj na tele- viziji, sploh ne moremo vide- ti. Rad bi obrnil pozornost na dvorani kinogledališča, kjer bo letos tekel izredno dober program. Se bi lahko našteval, a bralci bodo lahko celoten program prebrali v isti številki Novega te- dnika.« NOVI TEDNIK: Letos je značka TDF v črni barvi. Je v tem kaj sim- bolike z naslovom edine- ga letošnjega slovenske- ga filma Krizno ob- dobje? B. STAMEJCIC: »Značka je vsako leto enaka, le barvo spreminjamo. Tako prištedi- mo pri izdelavi orodja za značko, črna barva je nak- ljučna, za koga pa je lahko tudi simbolična. Mislim, pa da bo letošnji TDF pokazal, da tudi slovenski film ni ta- ko črno v kriznem obdobju in en dokaz za to je že gotovo vsebinsko bogat letošnji Te- den domačega filma, ki je v svojem bistvu tudi otrok slo- venskega in domačega filma.« DRAGO MEDVED TV SNEMANJE »PREVZGOJE SRCA« V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CELJU 2e kar lepo število gledaliških predstav je zabeležila TV kamera v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Večino smo potem tudi videli na malem ekranu, nekaterih pa nikoli - kot na primer Tumor v glavi. Prihodnji teden v sredo bodo posneli uspelo in večkrat nagrajeno dramo Dušana Jovano- viča »PREVZGOJA SRCA« v režiji Mileta Koruna. Torej, v sredo, 11. novembra ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gleda- lišču, vljudno ste vabljeni k ogledu predstave, vstop je brez- plačen. Izkoristite priložnost ogleda odlične gledališke predstave. Omenjeno TV snemanje pomeni novo priložnost vključevanja celjskega poklicnega gledališkega ansambla v širši komunikacijski prostor. Na sliki: Stanko Potisk in Janez Bermež. Foto: V. Berk ESPERANTO ZAČETNI TEČAJ (5) PREDPONA »MAL« ima to lastnost, da izraža vedno nasprotje tega, kar pove beseda. Ce pomeni granda velik, pomeni malgranda majhen. Longa - dolg, mal- longa - kratek. Izgovarjamo mal-longa, torej sta dva »1«, naglas pa je pri sestavljenih besedah ravno tako na predzadnjem zlogu. PREDLOG »APUD« - poleg. Apud la strato estas domoj kaj arboj (strato - cesta, domoj - hiše, kaj - veznik »in«, arboj - drevesa). Poleg ceste so hiše in drevesa. Ču la domoj estas altaj? - Ali so hiše visoke? La domoj estas altaj kaj malaltaj. Hiše so visoke in nizke. Cu la strato estas malplena (plena - polna, malplena - prazna). Ali je cesta prazna? PRIPONA »IL« pomeni orodje ali sredstvo, s kate- rim kaj delamo. Pripono dodamo korenu besede. Pri- mer: vetur i- pripone »il« + samostalniška končnica »o« = veturilo - vozovi ali vozila. Ce dodamo korenu vetur končnico glagola sedanjega časa »as« dobimo veturas; mi veturas, mi veturas - peljem, peljem se. Ce vzamemo glagol trančas, mi trancas - režem, mu odbi- jemo glagolsko končnico »as«, dobimo koren besede t. j. tranc-, temu korenu pa dodamo pripono »il« in dobimo novo besedo trancilo - sredstvo za rezanje, nož. Mi balaas - (pisano z dvema »a«, ker prvi pripada korenu bala - in drugi glagolskemu obrazilu »as«) - pometam. Torej, sredstvu, s katerim pometam - metli, bi rekli bala-i-il-f-o = balailo. Mi kombas - češem, kom- bilo - glavnik. Mi razas - brijem, razilio - britev. Mi segaš - žagam, segilo - žaga. Mi tondas - strižem, tondilo - škarje. NOVE BESEDE: Zadnjič smo si ogledali sobo. Se- daj pojdimo na cesto. Najprej pridemo na dvorišče - korto. Strato - cesta, ulica v mestu ali strnjenem nase- lju. Cesti, ki vodi iz kraja v kraj pravimo - vojo; vojo - cesta, pod. Veturiloj - vozila: automobilo, motociklo, biciklo avtomobil, motorno kolo, kolo. OB IZIDU ŠOLSKEGA GLASILA MLADIH ŠAHISTOV Na osnovni šoli I. celjske čete v Celju je izšla številka glasila šahovskega krožka, ki je pričel z delom letos sep- tembra. Učenci vadijo ob po- nedeljkih, četrtkih in petkih, seveda v starostnih skupi- nah. Tako obiskuje nižjo stopnjo 24 učencev, srednjo 27 in višjo 9 učencev. Že prva številka glasila je pestra in zanimiva: govori o prv^em slovenskem velemoj- stru dr.Milanu Vidmarju, o šolski knjižnici, v kateri je tudi šahovska literatura, v 'rubriki Miniature so mladi šahisti predstavili Kostičevo miniaturo za začetnike, ki jo pozna ves šahovski svet, ob koncu pa številka glasila go- vori še o prvih svetovnih ša- hovskih prvakih. Zanimiv je še poskus intervjuja učenke Petre z mojstrskim kandida- tom Božom Studom, in, či; sto na koncu, še rubrika Ali veš... v kateri so zapisane drobne zanimivosti iz šahov- skega sveta. Spodbuden za- četek. M.A. NOVI TEDNIK - stran 9 35 let Novega tednika 4I "o^®"^*^®'' _ mm UUDSKA KOMEDIJA ^If uprizoritvi Molierovega Žlahtnega meščana fiidi za drugo uprizoritev v letošnji '^j^i si je celjsko gledališče izbralo ^iiediJO' tokrat seglo v zakla- fico največjega francoskega klasici^ fin enega najpomembnejših drama- ■'i^gv vseh časov - Moliera. Izbralo si liornedijo lažjega žanra, t. i. burko 'lahtni meščan, ki omogoča poleg žIt '^jinega odrskega dogajanja tudi brez lidarjenega aktualiziranja dovolj P^j^fgrzalnih bodic in spoznanj, učin- Litih tudi danes. Oboje je ponujalo Ljalcem veliko možnosti za razposa- j, in žlahten gledališki dogodek, kar ^Qtokrat v SLG Celje uspešno in učin- gvito izkoristili. V zgodovini dramatike velja Moliere a prvega evropskega opisovalca zna- jjev in ljudi v njihovem okolju, v [ružbi, za svojevrstnega realista torej, I razvija,pred gledalci preprosto in laravno dramsko dejanje, trdno zasi- jano na skrbno oblikovanih osred- jih značajih. Tako po eni strani nosijo ^samezni značaji tipične lastnosti Tižbe iz dobe sončnega kralja, po i^gi pa vrsto splošno človeških sla- 0sti, ki ne poznajo ne prostorskih ne asovnih meja. In prav slednje so tisti lost, ki omogoča Molierovim juna- om trajno živost in priljubljenost led komedijanti in njihovim občin- yom. V Žlahtnem meščanu (iz leta 1670) se [oliere burkaško grobo ponorčuje iz ipoumno pohlepnega meščana, ki lU materialna trdnost v družbi s pro- adajočim plemstvom ne zadošča, saj nadvse želi zlesti v višji razred, med lemstvo, predvsem pa prevzeti njego- ; družbene norme. Pri tem stremuš- ubogi meščan ne opazi posmehov rste zajedalcev, ki naj bi mu z glasbe- im, plesnim, sabljaškim in modro- ovnim poukom za žlahtne cekine trli pot v »visoko družbo«. Prav tako 3 konca ne prepozna svetohlinsko )liufivega grofa in njegovih spletk, ti svoje lahkovernosti, ki jo najbolj očitno razkrinka Kleontov bistroumni sluga v maškeradi s snubljenjem. Končno spoznanje prave podobe stvarnosti je za Jourdaina trpko, za gledalce pa osveščujoče. Režiser Franci Križaj je ob drama- turški pomoči Gorana Schmidta izbral za izhodišče tokratne uprizoritve spoz- nanje, da je Jourdainova želja, »da bi bil rad, kar ni.. .<< podobna izhodiščni pobudi igralca, ki bi tudi vedno znova rad prepričal občinstvo, da je tisto, kar v resnici ni. Od tod izbira gledališko bogate, a skrbno uravnovešene stiliza- cije, ki ne teži h grobemu poudarjanju navidez aktualnih domislic, ampak že- li prav z dosledno uresničitvijo umet- nega, lažnega sveta navidez mimogre- de spregovoriti tudi o tem svetu in slabostih živih ljudi. Za okvir predsta- ve služi nastop igralskega tria v nev- tralnih kostumih, ki ves čas spremlja odrsko dogajanje in posega vanj ter ustvarja do dogajanja posebno razmer- je. Ce je prvi del v stopnjevanju prefi- njene značajske komike še nekoliko zadržan, se v drugem delu, zlasti z na- stopom maškar, komedija stopnjuje do radoživega vrhunca, ki mu sledi ostro zarezan konec, v katerem stre- muški Jourdain dobesedno obvisi v zraku s svojim trpkim spoznanjem in topim pogledom na demaskirane ljudi pod seboj. Pomemben prispevek h gledališki učinkovitosti in skladnosti predstave so prispevali: Avgust Lavrenčič s kla- sično preprosto in likovno čisto sceno- grafijo, Milena Kumrova z bogatimi, barvno skladnimi in tipološko obarva- nimi kostumi, Edvard Goršič s stilno ustrezno glasbo, Lojzka žerdinova s skrbjo za skladen gibalni del uprizori- tve in Andrej Zajec z borilnimi na- sveti. Krono predstave pa pomeni tokrat nenavadno ubrana in izenačena an- sambelska igra, po kateri je ta ansam- bel sl-ovel, a je v tolikšni meri že dolgo ni dosegel. V vlogi gospoda Jourdaina je potrdil svoj veliki komedijantski dar Miro Podjed, ki je v žlahtnem Mo- lierovem besedilu znal poiskati in upo- dobiti splošno človeške slabosti, se pri tem spretno izogniti grobemu poeno- stavljanju in praznemu burkaštvu. Ker je njegov lik skozi vso predstavo kljub vsej topoumnosti človeško topel in prepričljiv, je izredno učinkovit tudi zaključni pogled spoznanja in razoča- ranja, s katerim se predstava zaključi. Njegovo jasnovidno in potrpežljivo že- no je upodobila Mija Mencejeva, njuno zaljubljeno hči pa Anica Kumrova. Ži- vahno služkinjo Nikolajo je s potezami služabniške bistroumnosti in zvedavo- sti upodobila Milanda Kalezičeva. Vznesenega, čustveno neuravnoveše- nega, svoji ljubezni vdanega Kleonta je utelesil Zvone Agrež, njegovega slu- žabnika, bistroumnega in spletkarske- ga Koviela pa Borut Alujevič. Uglaje- nost in premetenost aristokracije sta upodobila v vlogi grofa Doranta Janez Bermež, ob njem pa še Marjanca Kroš- lova kot markiza. K živahnosti začetka in konca so prispevali še Janez Stari- na, Drago Kastelic, Igor Sancin in Bru- no Baranovič kot koristoljubni učitelji in Jože Pristov kot krojač. Za plesno in pevsko spremljavo dogajanja pa so primerno skrbeli Zvezdana Mlakarje- va. Bogomir Veras in Matjaž Arsenjuk kot igralci. Uprizoritev Žlahtnega meščana sodi po izvedbeni ubranosti in sporočilni jasnosti in aktualnosti vsekakor med pomembnejše umetniške uspehe celj- skega ansambla v zadnjih nekaj sezo- nah. Predstava je s svojo žlahtno ljud- sko komiko in odrsko očarljivostjo nadvse primerna za pridobivanje no- vega občinstva doma in na gostova- njih, zato ji iskreno želim čim več po- novitev. Da ji hvaležnega občinstva ne bo manjkalo, je pokazal živahen in nadvse naklonjen odziv prejšnji petek pri premierskem občinstvu. SLAVKO PEZDIR RAZSTAVE KONJIČANI V PREBOLDU Likovniki amaterji konjiške občine združeni v ZKO razstavljajo svoja likovna dela v Preboldu v pred- dverju tamkajšnjega hotela. Na vpogled je preko 25 najnovejših slikarskih del različnih tehnik, ki prikazu- jejo motive iz bližnje in daljne okolice - največ s Po- horja. Tu so intarzije Rateja Francija, ki z barvnim' lesom najfinejših nians in odtenkov prikazuje jedro Slov. Konjic. Milan Lamovec zna najti skrite kotičke, bodisi steber, stopnišče, vrtno ograjo, podrto uto ali kozolec in na njih prikazati s čopičem na platnu ali kot grafike. Akvareli Janeza Vozlja nam predstavljajo goz- dove, jase, bele breze v mehkih jesenskih barvah, ki prijetno vplivajo na obiskovalce. Najbrž najbolj plodo- vit je Slapnik Slavko, ki rad zaide med mogočne por- tale Zičke kartuzije in nam jih prestavi v živih barvah, ki pritegnejo vsako oko. Razstavo je organizirala Preboldska svoboda in z njo začela jesensko kulturno dejavnost. Na otvoritvi raz- stave so se predstavili tudi mladi člani tamkajšnjega šolskega kulturnega društva. Recitacije, v duetu za- Pete pesmi spremljane s kitaro, so spodbudile pri obi- skovalcih priznanje in topel aplavz. Razstava bo od- Prta do sedmega novembra 1981. Likovnikom konjiške občine, ki najdejo poleg re- dnega dela v združenem delu še čas za kulturno udej- stvovanje, iskreno čestitamo, saj je to v letošnjem letu že druga njihova likovna razstava. KONRAD SODIN PRANC KOSEC U MUZEJU ^EVOLUCIJE v Muzeju revolucije bo v torek, 11. novembra otvori- l^v razstave likovnih del celjskega likovnika Franca Kosca. Razstavil bo svoja najnovejša dela. Ob otvori- ^^'i- ki bo v torek ob 17. uri bo o avtorju in njegovem aelu govorila umetnostna zgodovinarka Milena Mo- škon. I^AŠČANI V KOMENDI v razstavnem salonu Komenda na Polzeli bodo da- ll^s ob 17. uri odprli razstavo likovnikov kulturnega ^ruštva »Anton Tanc« iz Marija Gradca pri Laškem. V •kulturnem programu bo nastopil kvartet »EMO«. Raz- ^^ava bo odprta vsak dan od 9. do 11. in od 15. do 17. ^•"e do 11. novembra. T. TAVCAR POLETNE KULTURNE PRIREDITVE: i RAZŠIRITI PROGRAM Od junija do sredine septembra je Zavod za kulturne^ prireditve Celje organiziral vrsto nastopov pod skupnim' nazivom Poletne kulturne prireditve. V tem času se je po. programu zvrstilo 12 raznovrstnih kulturnih prireditev: pro- j menadni koncerti, komorni koncerti, folklorni nastop in." zabavni kabaret. Glavna prizorišča so bila v atriju Turistič-' nega društva na Tomšičevem trgu, v Narodnem domu, opa-; tijski cerkvi, SLG Celje in tudi v krajevni skupnosti Hudi-j nja. Na poletnih kulturnih prireditvah je riastopilo okrog 300 ] izvajalcev, ogledalo pa si jih je več kot 3000 gledalcev. Glavna problematika, s katero se je srečal izvajalec pro-^ grama poletnih prireditev se je odrazila v pomanjkanju več-j jega primernega prizorišča, tudi v visokih cenah, zlasti | atraktivnejših prireditev in v nezanimanju krajevnih skup-' nosti za ponudbo Zavoda za kulturne prireditve. Zlasti za-] radi prve ugotovitve so bili Celjani prikrajšani za morebitno! operno ali dramsko predstavo na prostem. \ Za novo poletno sezono predlaga organizator, da bi se na i Tomšičevem trgu poleg promenadnih koncertov vrstili šel redni folklorni nastopi skupin iz Celja in okolice, kar bi hrez] dvoma popestrilo poletno kulturno bero v našem mestu. USPEH PLESALCEV Na dnevih slovenske kulture v Vojvodini, ki jjh je organi- ziral Dom Ivana Cankarja iz Ljubljane in ki so se pred dnevi iztekli, so z velikim uspehom nastopili tudi člani Plesnega gledališča iz Celja. Tamkajšnje občinstvo je predstavo: Ne- sebična varianta Lepe Vide ali Noč svetega Ivana, sprejelo z izrednim navdušenjem. S tem delom so mladi plesalci na- stopili v Novem Sadu, Zrenjaninu in Beogradu. V tem času pa se člani Plesnega gledališča iz Celja pri- pravljajo na novo pot, oziroma gostovanje v Valjevo na srečanje Koste Abraševiča. Predstavili se bodo z Želenim Jurijem. MP ENAJSTA ZAPOVED Poletni čas je obdobje, ko kulturna dejavnost v posamez- nih društvih nekako zamre. Sedaj pa so se skupine spet začele aktivno pripravljati na novo sezono. Kako je to v Braslovčah nam je Anica Brišnik povedala naslednje: »V teh dneh se je pričela naša gledališka skupina prosvetnega društva Braslovče pripravljati na uprizoritev veseloigre v treh dejanjih A. Somlaka: Enajsta zapoved (nikdar ne zataji svoje žene). Delo režiserja sem prevzela sama in premiera bo konec decembra. Poleg tega je z rednimi vajami pričel tudi moški pevski zbor, ki ga vodi Vinko Rizmal. Kmalu pa bo z delom .pričela tudi knjižnica. Za praznik Dneva republike bomo odprli obnovljeno staro osnovno šolo, kjer bo knjiž- nica dobila nove prostore.« T. TAVCAR VSTAJA NA CELJSKEM OBMOČJU 1941 PREMIKI IN IZDAJE v ostri in ogorčeni borbi pri Sv. Leni pozno popoldne 1. novembra je Štajerski ba- taljon prebil obroč policije in vermanov. Izgubil je pet bor- cev, ostal pa strnjena bojna enota. Prebijal se je proti Bo- horu, policija in vermani pa so ga zasledovali. V ceionoč- nem pohodu se je bataljon za- sledovalcev za kratek čas otresel in Nemci ne vedo, kje se nahaja, toda kmalu so iz- dajalci omogočili Nemcem, da so nadaljevali zasledova- nje bataljona. Po preboju obroča proti Babni gori in Volčjim jamam so borci celo noč gazili globok sneg v sme- ri Zusem-Dobrina-Stara gla- žuta-Gubno-Lesično in se zjutraj 2. novembra povzpeli na vrh Pašence nad Pilšta- njem. Borci so bili utrujeni in lačni, večinoma brez nahrbt- nikov in odej, ki so jih odvr- gli pri preboju. Poteptali so sneg, zakurili ognje in se pri- pravili, da predanijo. Da bi vzpostavil zaradi boja pri Slivnici pretrgane veze z terensko organizacijo OF v Lesičnem, se preskrbel s hra- no, dobil zavetje in povezavo z Brežiško partizansko četo, je Miloš Zidanšek odšel s Pa- šence v Lesično. Spremljal ga je Verner Breznik-List, v Lesičnem pri aktivistu An- dreju Kolarju pa sta čakala na vezo Peter Stante-Skala in Martin Greif-Ruda, ki ju je poslal v Lesično komandant Stane 1. novembra po priho- du bataljona na Sv. Leno. Iz Lesičnega je Miloš Zidanšek nato odšel proti Celju, Peter Stante-Skala se je vrnil v ba- taljon, Greif in Breznik pa sta ostala v Lesičnem. Dobila sta nekaj hrane za bataljon, ko pa sta jo hotela spraviti do bataljona, so bili dohodi na Pašenco že zasedeni. Ker ni- sta mogla do bataljona, izgu- bila sta tudi zvezo s terensko organizacijo OF, sta odšla na Dolenjsko. Bataljon pa je s tem ifgubil povezave s teren- skimi organizacijami OF in se je moral prebijati sam. Za ogled okolice in zavaro- vanje je štab bataljona s Pa- šence poslal dve patrulji pro- ti Logu in Veterniku. Patrulja petih borcev je prišla v Log pri Pilštanju. Cestni delavec Ivan Terste- njak je njeno zadrževanje pri Jakonu prijavil na orožniški postaji Kozje. Orožniška pa- trulja 9 mož, ki jih je poslal 171. rezervni policijski bata- ljon iz Krškega v okrepiiev orožniške postaje Kozje ob prihodu Štajerskega bataljo- na, je ob 15. uri odšla v Log. Partizanov ni našla, ker so ti odšli naprej proti Bistriške- mu jarku in nazaj k bataljonu na Pašenco. Druga patrulja, ki so jo se- stavljali Ludvik Zupanc-Ivo, Vlado Letonja-Mirko in Peter Sprajc-Slavc je prišla v Ve- ternik k malemu kmetu Iva- nu Kostevcu. .-Ob 10.30 je posestniški sin Ciril Beza- novski z Veternika štev. 82, občina Kozje, prijavil na orožniški postaji Kozje, da je na poti z Veternika proti Koz- jem v Bistriškem jarku zadel na štiri nepoznane, oborože- ne moške v starosti od 25 do 30 let, ki so taborili pn ognju. Malo pred tem srečanjem mu je kajžarica Katarina Kostevc z Veternika štev. 9 sporočila, da so v njeni hiši trije nepoz- nani oboroženi moški.« Orož- niška patrulja postaje Kozje je po prijavi odšla na Veter- nik in napadla partizane pri Janez Pečnik (1913-1941), ko- vač iz Trbovelj, član okrož- nega komiteja KPS za Re- virje in sekretar mestnega komiteja Trbovlje. Inštruk- tor CK KPS pri OK KPS Ce- lje od julija 1941. Zadolžen za politično pripra vo terena ob pohodu Štajerskega bata- ljona. Izdan in aretiran 3. novembra, ustreljen kot ta- lec 27. decembra 1941 v Ma- riboru. Kostevcu. Napadeni borci so se umaknili in se pri tem razšli. Ivo in Mirko sta se sku- paj prebijala po neznanem te- renu. Pri neki kmetiji, kjer sta prosila za pojasnilo o poti in za hrano, so ju napadli do- mačini in hoteli predati poli- ciji. Pritavala sta do Senove- ga in šele tu sta pri nekem rudniku naletela na prijazen sprejem. Dal jima je nekaj hrane in pokazal pot na Bo- hor. Nameravala sta se vrniti v Savinjsko dolino, na vrhu Bohorja pri Fledermausu pa sta naletela na bataljon. Tretji član patrulje Peter Sprajc- Slavc je bil ob umiku ranjen. Ni se vrnil v bataljon, našel je zavetje pri zavednih ljudeh, ki so ga zdravili in čuvali. Ne- kaj dni se je zdravil pri Ani Jazbinšek - Topolski mami na Planinskem vrhu, potem pa celo zimo pri Valentinu Lahu v Spodnjem Zegarju in se spomladi vključil v Koz- jansko partizansko četo. Štajerski bataljon se je na Pašenci zadrževal ves 2. no- vember. Zvečer se je prema- knil s Pašence nazaj k Lesič- nemu in se ustavil pri lov- skem pazniku Mateju Valan- tu. Spekli so prašiča in se po dveh dneh najedli tople hra- ne. Zjutraj, še pred svitom, je bataljon nadaljeval pot. Ma- tej Valant je po odhodu bata- ljona preiskal sledove, ugoto- vil smer premika bataljona in vse to prijavil na orožniško postajo Kozje. Z Lesičnega je bataljon od- šel po cesti proti Fužinam, kjer je zavil v strmine Bohor- ja. Dopoldne 3. novembra se je po globokem snegu prebil do zapuščene lovske koče na Fledermausu in se .ustavil. Borci so bili zaradi bojev, po- hodov, mraza in globokega snega izčrpani. Pretrgane ve- zi s terenskimi organizacija- mi niso omogočale odmora, stalne izdaje so ogrožale sam obstoj bataljona. Zaradi tega se je štab bataljona odločil, da odvede bataljon nazaj v Savinjsko dolino. »3. novembra zjutraj je vod policije 1. čete 171. rezervne- ga policijskega bataljona na Križevem vrha št. 11 v hiši Franca Stuseja aretiral na osnovi prijave 4 osebe zaradi komunističnega delovanja." Izdajalec Jožef Brunčič, kmet iz Brezovice, je omogo- čil policiji, da je aretirala ene- ga od organizatorjev vstaje na Kozjanskem. Aretiran je bil Janez Pečnik. član OK KPS za Revirje in sekretar MK KPS Trbovlje, ki so ga poslali organizirat vstajo nai Kozjansko. Aretirani PePnik je bil nato kot talec ustreljen v Mariboru 27. decembra 1941. Piše: JOŽE VURCER ^flUGA PREMIERA V SLG CELJE 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5. november LETOS 35.380 OBISKOVALCEV SMELI NAČRTI GLEDALIŠKEGA GIBANJA Borštnikov prstan so podelili dram- ski umetnici in članici medvojnega partizanskega gledališča, Vladoši Sim- čič-Tiranovi. Strokovna žirija je pode- lila še 14 nagrad in priznanj. Igralec celjskega gledališča, Peter BOSTJAN- Clč, je prejel za kreacijao Hamleta Borštnikovo diplomo in denarno na- grado RTV Ljubljana. V petek zvečer so fanfare v maribor- skem gledališču svečano sklenile 16. Borštnikovo srečanje, ki se je odvijalo v severovzhodni Sloveniji - prodrlo pa je tudi do Celja in Ljubljane - od 21. do 30. oktobra. BS je letos vneslo v naše gledališko tkivo nekatera vitalistična dogajanja; ne samo po izredni količinskosti, saj se je namreč zvrstilo v času BS kar 136 nastopov, temveč tudi (v nekem oziru) po samem vsebinskem dogajanju. Nastopi Borštnikovega srečanja s' spremljevalnimi manifestacijami, z mahm BS in z Gledališčem ljudske vstaje, so bili skupaj 30 krat tudi v naslednjih krajih: Polskava, Lenart, Ptuj, Poljčane, Cadranska vas, Bakov- ci. Duh na Ostrem vrhu, Crešnjevec, Šmarje pri Jelšah, Bistrica pri Limbu- šu. Stanovsko, kjer je bil partizanski mitnig in kjer sta nastopila tudi nekda- nja člana partizanskega gledališča Vla- doša Simčičeva in Aleksander Valič. Celje, Ljubljana, Ormož, Šentilj Star- še, Marjeta na Dravskem polju, Dom- žale, Laporje, Slovenska Bistrica, Ti- nje, Kebelj na Pohorju, Oplotnica, Zg. Ložnica, Kidričevo, Šmartno na Po- horju, Makole, Ljutomer, Lendava in Trbovlje. V navedenih krajih so gosto- vala poleg slovenskih gledališč še gle- dališča iz vseh naših republik, samo iz Črne gore in Kosova ne. Posebno po- zornost je BS letos namenilo manjšim krajem, kjer se ljudje redkeje sezna- njajo z dosežki gledališkega ustvarja- nja. Od 136 nastopov je bilo 10 tekmoval- nih. Skupaj se je zvrstilo 64 gledaliških predstav, ki si jih je ogledalo 19.460 gledalcev, 14 nastopov Gledališča ljudske vstaje s 5580 obiskovalci, 3560 ljudi je poslušalo radijske igre, 6280 obiskovalcev pa se je udeležilo 40 na- stopov po šolah, vrtcih, tovarnah, uli- cah, na kmetijah, v dijaških domovih, bolnišnici, knjižnicah, gostilnah, gale- rijah, v simpozijskih in strokovnih po- govorih... Malo BS je pritegnilo kar 3535 malih poslušalcev. V Slovenski Bistrici se je zvrstilo 30 prireditev in predstav, ki si jih je ogledalo 30 obi- skovalcev. Skupaj si je BS ogledalo 35.380 ljudi, kar govori o množični ma- nifestaciji. Borštnikovo srečanje, ki je bilo letos posvečeno 40-letnici vstaje in 150-letnici rojstva Frana Levstika, so počastili s svojo prisotnostjo tudi vidni gostje iz NDR, Avstrije in Mad- žarske. Številke nam povedo, da se BS ugo- dno širi kljub stabilizacijskim prepla- hom, ki zadnje čase zastrašujejo naš kulturni prostor. Se več. Ves organi- zem BS z akad. dr. Bratkom Kreftom in Brankom Gombačem na čelu, se pripravlja že na naslednje BS. V drznih zasnovah si bodo prizadevali, naj bi prihodnja srečanja prodrla v ves slovenski prostor, v sleherno sloven- sko mesto, pa tudi v odročne zaselke, kjer še ni gledališč. Prvi vtisi po srečanju razkrivajo, da je postalo BS sistemsko dogajanje, ki posega v kulturno zavest čedalje bolj množično. Pritegnilo je občinstvo, da se kritično in neelitno odziva na doga- janja. Vsebinski izbor - sicer brez pre- tresljivih vrhov - ]e bil dovolj pester, da je posegel po večplastnih izrazilih od klasičnih uprizoritev do sodobnih gledaliških iskanj, cestnega gledališča, punka itn. Najkrajši konec so potegni- li člani gledaliških ansamblov, ki so gostovali na BS, kajti urnik je bil pre- nabit, da bi bilo BS tudi njihovo gleda- liško srečanje. Po nastopu so nemudo- ma oddrveli, dalje. Tako so izgubili iz- jemno priložnost, da bi se - igralci - med sabo srečali in izmenjali mnenja ter poglobili vezi, kar bi lahko pripo- moglo k enotnejšei poglobitvi jugoslo- vanskega gledališča. Sklenemo lahko, da se BS neposredno približuje našim ljudem in da bi moralo prav na tej poti približevanja naprviti še globlji pove- zovalni korak. MIROSLAV SLANA Dobitnica Borštnikovega prstana Vladoša Simčičeva BOLNIŠKI STALEŽ V NEDOGLED: KAJ PA JE Z NAMI? Najnovejši podatek o tem, da je samo zaradi po- škodb na delu izgubljenih v Jugoslaviji preko šest milijonov delovnih dni (ne da upoštevamo ogromno število izgubljenih dni zaradi drugih bolezenskih od- sotnosti z dela), ne bi smel pustiti nikogar ravnoduš- nega. Toda, mar je tako? Bojimo se lahko, da ni. Vsako leto naštevamo takšne in podobne številčne podatke o bolezenskih izostankih, a bistvenih spre- memb ni in ni. Mislimo, da se ti zbirni, globalni po- datki nanašajo na druge, nikakor pa ne na nas. Po tej logiki se nam zdi tudi prav, da si »oni drugi« belijo glave s tem. Kaj pa je z nami, z vsakim izmed nas v združenem delu? Ni delavnice, ni daktilografske sobe, nobenega labo- ratorija, znanstvene ustnove ali administracije, skratka niti enega delovnega okolja, v katerem ne bi vedeli, kdo je dober delavec in kdo ni, kdo upravičeno izostaja z dela in kdo neupravičeno. Sumničenje vseh, ki so v bolniškem staležu, seveda ni umestno. Umestno pa je oblikovanje delovnega in družbenega'ozračja, v kate- rem bi se vsi, ki so brez potrebe odhajali v bolniški stalež, bolj kot doslej zavedli, da je njihovo ravnanje nesolidamo. V sedanjem ekonomskem položaju to ni nesolidamo samo v okviru temeljne organizacije združenega dela, ampak tudi širše. Milijoni dni izostankov, to pa po- meni mUijone izgubljenih materialnih sredstev, se ne ustvarijo v zraku, ampak izvirajo iz naših okolij, iz naših delovnih mest. Ce vemo, da je nekdo, ki je zdrav, v bolniškem staležu, smo tudi sami vključeni, hočemo ali ne, v umazano igro nesolidarnosti. Ce hočete - tudi v nelo- jalnost proti lastni družbeni skupnosti. Zakaj torej pristajamo na kaj takega? Mar ni bolj pošteno, če se tudi o bolniškem staležu pogovorimo odprto, prijateljsko, na zborih (priznajmo, kako je to redko), mar ni bolj prav, da vsakega, ki stalež izkorišča privedemo v položaj, ko občuti, da drugi niso več pripravljeni nositi del njegove, lenu- hove miselnosti. Pri tem doslej nismo bili uspešni, nekje pa moramo pričeti. Zakaj ne bi neupravičene izostanke z dela pod krinko bolezni postavili na mesto nemoralnega in nepatriotskega. To pa pomeni, da mo- ramo opozoriti vse tiste, ki so v bolniškem staležu zdravi, zato, da bi lahko obdelali njivo, da bi opravljali privatne obrtniške usluge, da bi celo potovali v tujino, taj takega ne pride na misel na primer našim ljudem pri delu v ZR Nemčiji, Franciji in drugje. Nasprotno, tam uživajo celo visok delovni ugled. Mar ne moremo mi bolj zvesto in bolj predano izgra- jevati lastne domovine, za naše potomce, kot pa tisti, ki to delajo za bodočnost drugih držav? To je eno izmed številnih vprašanj, ki spremljajo neupravičene bole- zenske izostanke. K. JAKSiCi NAGRADA PETRU BOŠTJANČIČU CELJSKI HAMLET NA BORŠTNIKOVEM PRIZORIŠČU Peter Boštjančič, mladi dramski umetnik celjskega gledališča, je. na pravkar končanem Borštnikovem srečanju v Mariboru prejel kar dve nagradi: Borštniko- vo diplomo in denarno na- grado RTV Ljubljana za na- slovno vlogo v Shakespearo- vem Hamletu, ker je kot in- terpret glavne vloge pokazal posluh za sodobno oblikova- nje klasičnega junaka. Tretja nagrada, nagrada občinstva, pa mu je za las ušla. Prehitel ga je Radko Polič z enim sa- mim glasom. »Celo božja previdnost bdi nad padcem vrabčevim« pravi Hamlet... Peter Boštjančič je s ho- mogenim zlitjem in s prefi- njeno gledališko estetiko zlil klasičnega junaka z našim sodobnim svetom, kar nam razkriva, da ima celjsko gle- dališče obetavnega igralca, ki bi občinstvo gotovo še presenetil s sodobnimi krea- cijami. Car pričujočega in- tervjuja je v tem, da je nastal v petek zvečer, neposredno po podelitvi nagrad. - Za svoja leta ste prejeli laskavo nagrado za sicer iz- jemnega Hamleta? Peter Bošjančič: »Verja- mem v usodo, ta mi je naklo- nila Hamleta« - Ni to za Hamleta neko- liko zakasnela usoda? Peter Boštjančič: »Zame je, mislim, še prezgodnja -.« - Govorite o usodi. Kaj pa študij Hamleta, brez ka- terega tudi usoda ne bi zavi- la na sled, na katero je za- vila? Peter Boštjančič: »Usoda in delo se prepletata.« - Torej vendarle ne ver- jamete v usodo? Peter Boštjančič: »Verja- mem v oboje.« - Torej ste dvojnost? Peter Boštjančič: »Sem dvojnost.« - Ali je Hamlet v radiju vašega dojemanja tudi to? Peter Boštjančič: »Ne. Ha- mlet je trojnost.« - In kako se imenuje tista tretja komponenta? Peter Boštjančič: »Genial- na intuicija.« - Torej je bil Hamlet ge- nialen in še intuitiven hkrati? Peter Boštjančič: »Abso- lutno.« - Vse na svetu je relativ- no - tudi absolutnost. Peter Boštjančič: »Umet- nost nima nič skupnega z ab- solutnostjo - vse je rela- tivno.« - Strokovna žirija je spoznala, da ste klasičnega junaka odigrali sodobno? Peter Boštjančič: »Poisto- vetil sem se s Hamletom.« - Je to, kar pravite, fraza, ali plod neke imaginacije? Peter Boštjančič: »Ne, to je ugotovitev strokovne ži- rije.« - Kaj pa vaša ugotovi- tev? Vi niste Hamlet, am- pak ste Boštjančič. Peter Boštjančič: »V vsaki predstavi sem se 3 ure trudil biti Hamlet.« - Pravite, da ste se trudi- li, malo prej pa ste rekli: sem se poistovetil.« Peter Boštjančič: »Malo prej sem govoril tudi o rela- tivnosti.« - Hvala... Ampak: ali ne bi bilo bolj avtentično, ko bi odigrali sodobnega juna- ka sodobnega avtorja tako sodobno kot ste klasičnega Hamleta? Peter Boštjančič: »Sodob- nega junaka igram v privat- nem življenju, a če bo usoda mila, bom dočakal tudi so- dobni tekst v gledališču.« - Ali se še spominjate, ko sem vam po študiju akade- mije v Ljubljani v druščini Nika Goršiča dejal, da je vaš talent obetaven in boste nekoč mogoče postali drugi Stane Sever? Peter Boštjančič: »Ne spominjam se. Ste bili pijani vi, ali jaz?« - Ne? Bi rekli, da je naš najmlajši Hamlet skleroti- čen? Peter Boštjančič: »To je že četrta dimenzija.« - Kaj je tedaj za vas Sha- kespeare, poleg tega, da je v nekem oziru »buržujski« pi- sec dobrih klasičnih krimi- nalk? Peter Boštjančič: »Kaže, da ga tudi v socializmu do- bro razumejo.« - Mislim, da ste zlasti naš in organsko vraščeni v našo problematiko, zato ste pre- dobri za stare preigrane in izigrane junake. Peter Boštjančič: »Hvala za kompliment.« P- Premalo. Pričakuje- mo vas v sodobni drami na- šega trenutka. Tu ste doma. »Tu« je bil tudi v vašem mletu avtentičen vrh.« Peter Boštjančič: Cal na vaš tekst.« - Nekateri igralci očil režiserki Vidi Ognjene neizpeljanost? Peter Boštjančič: T{ njihov problem. Jaz sem njo razumel.« - Tudi pivski bratec razume z vinom, a zato š režiser uspešnice? Peter Boštjančič: vem, kdo je tu pivski bn kdo vino.« - Bodite vino vi, pri« in neponarejeno, da v občinstvo pilo brez k ^ belih miši. In bodite ;> ši kot v Hamletu, saj igralec po krvi.« Peter Boštjančič: »Ka rečem na to?« - Lahko vse, le ne zla se. Na odru je že preveč nivosti. Peter Boštjančič: »D'^ Ko je zjutraj na dan p tve prispel v Celje teleg. priznanju, sem bil nenasj zato sem šel spat.« - Niste bili preseneč ali vzhičeni, užaljeni, ' ni? Vam je priznanje v pogum in moč, vas je sa potrdilo? Peter Boštjančič: - shm, da bi Borštnikovo čanje moralo biti kulti manifestacija vseh slo' skih teatrov, to in same brez vsakršnega podelj nja nagrad, priznanj in ( čij.« - Torej mi le dajte de ki ste ga prejeli za nagrj Peter Boštjančič: »P( va na dva deci!« - Samo tolikšna je nagrada? Peter Boštjančič: »S1 sem najmanj s sedmimi nagrade ne bom prejel, z kim za »gajbo« vina. Tor še premalo.« - Vam za konec še kaj na »hamletovski« duši? Peter Boštjančič: Ja ne bi bilo vojne, da ne bi lačni m da bi bili zdra otroci vred, kajti »drugo je molk...« Zagrinjalo pade. Nasv nje spet v celjskem g\& MIROSLAV SL.^ Ml Peter Boštjančič v vlogi Hamleta j4 - 5. november 1981 35 M Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 11 f£jELI SMO 0NEVSKA »AFERA«, NJENO DOMAČE 0ERPRETIRANJE IN NJEGOV VPLIV NA TROKOVNO IZOBRAŽEVANJE NAŠIH ARDIO-KIRURŠKIH KADROV ^oj na začetku tega pisanja mo- j povedati, da nisem prečital vseh jjcov v naših časopisih, ki zadevajo jvljenje naših občanov v tujini, pri jer je bila v začetku v krog »ženev- , afere« pritegnjena tudi genolier- Iclinika (Clinique medico-chirurgi- 5 de Genolier) s svojimi vodilnimi jicinskimi strokovnjaki, kar je pri J povzročilo ostro reakcijo. V raz- [u raziskav o »aferi« pri srbski in jfli skupnosti zdravstvenega zava- anja se potem ne omenja več geno- site klinike in je zato javnost kot jla iz jasnega neba razburil članek jdemika prof. dr. Iva Popoviča-Dža- iv 9. številki »Izbora«: »Medicina isna po društvo«, v katerem na svoj [in razkriva, kako so »nekateri« pri- ali iz tujine ter Jugoslovanom pro- ali »so za šečer« ter prejemali za e »usluge« do naše domovine viso- jugoslovanska odlikovanja in izvo- e za redne profesorje na jugoslo- iskih medicinskih fakultetah. fi pri tistih nekaj člankih, ki sem jih gnil o »aferi« prečitati, sem imel iutek, da za vsem hrupom, pri če- r se ograjujem od vsega kar zadeva levsko kantonalno bolnišnico, tiči ikaj«. Kaj naj bi to »nekaj« bilo in pa lahko na podlagi dejstev le skle- n. Nesporno pa iž članka akademi- prof. dr. Iva Popoviča-Džanija, na erega je argumentirano odgovoril v iji »Novosti 8« tov. Marko Prepeluh 4ubljane (sam operiranec na kliniki Genolieru), veje kriza obstoječih lOSOv med vidnimi medicinskimi okovnjaki in institucijami, med vr- :ami pa je kaj lahko razbrati, da po- tega botruje vsemu še podtikanje s em, da bi se obvarovala dosežena, )sih že tudi pretekla, strokovna afir- :iia. dklanjam m obsojam vsako pos- Jšeno, neutemeljeno, neodgovorno Itendenciozno pisanje in zato tudi jo, ki zadeva zdravljenje naših obča- v tujini, saj posredno ogroža reše- življenj težkih bolnikov, uperje- je tudi zoper počutje v tujini avljenih bolnikov. Globoko se na- ieč zavedam, da dolgujem življenje 'pčitvam zdravstvene ekipe celjske •lišnice na čelu s prim. dr. Francem arincem, visoki strokovnosti medi- jskega osebja genolierske klinike, posebej pa humanemu odnosu, fbi, znanju in najvišji operacijski "»bnosti dr. Ninoslava Radovano- Ko to izjavljam, se ne postavljam . -ugo njegovega advokata, še manj ■ v vlogo reklamnega agenta geno- :ske klinike. Ne, o njegovih uspehih Vore dejstva: preko 1000 operacij na , prtem srcu, od teh nad 600 pri Jugo- .vanih, ki, kakor jaz prej.odpisani, oraj vsi živijo normalno življenje in danes več ali manj vsi spet opravlja- svoj poklic. Med njimi so delavci, ' spodarstveniki in politiki, tudi člani ^fdsedstva ZKJ. Ali je takšno vrhun- t) kirurško delo »namagarčenje«? ^ij mi oprosti akademik prof. dr. Ivo povič-Džani, kajti prav nič me ne fie naštevanje v članku velikih imen etovne kardio-kirurgije, pa tudi ne igov akademski naslov in v okviru . !a razpleta tudi ne njegova udeležba ^OB. kateri vsa čast in spoštovanje. ] indar mu vse to še ne daje pravice lalovaževati svoje kolege, tudi aka- , mike in univerzitetne profesorje, če se zavzeli za imenovanje mladega , fdio-kirurga, znanstvenika za redne- profesorja na eni naših medicinskih ^ultet, ne daje mu pravice, da ime- le obelodanjanje dr. Radovanoviče- > kirurških sposobnosti »besramno opagando«, da ima genoliersko kli- za »malo beznačajno GG poduze- , \ ki naj,bi bila kot »izvikani švajcar- isanatorij« daleč slabše opremljena ' ljubljanskega Kliničnega centra, ,jj šele od VMA v Beogradu. Prepri- . ^ sem, da ni bil pisec članka nikoli v ■^Holieru in zato tega ne more tako • ^oritativno presojati; sam pa sem f in teh trditev ne morem presojati - na VMA v Beogradu nisem bil, bil pa sem v ostalih dveh in moram ugotovi- ti, da je hotelsko-stacionarni del klini- ke v Genolieru pač skladen z njenim medicinsko-kirurškim slovesom. Kar pa zadeva opremljenost te klinike pa tole: ali bi strokovnjak, zdravnik-spe- cialist kardiolog, kot je eden od operi- rancev iz Celja, tvegal zahtevno opera- cijo dveh bajpasov in dveh srčnih za- klopk v tujini in to v instituciji, ki bi bila slabše opremljena od vodilnih do- mačih? Nesporno je, da na področju medici- ne že dolgo nismo več manj razviti, saj so naši strokovnjaki, fakultete in so- dobno opremljeni medicinski centri znani v svetu. Toda kljub temu vsem sodobnim medicinskim posegom še nismo kos in bodo morali težki bolniki zaradi tega še vedno odhajati po zdrav- je v tujino. Pravim težki in taki, ki jim domača medicina resnično ne more pomagati, ne pa tisti, ki so jim vrata do zdravja v inozemstvu odprta z »zveza- mi«, s čemer je grobo kršena enaka pravica vseh občanov do zdravja. Ni- sem seznanjen z merili in z načinom pošiljanja na zdravljenje v tujino iz drugih jugoslovanskih republik in obeh pokrajin. V Sloveniji o tem kdo, zakaj in kam v tujino na zdravljenje odloča zdravniški konzilij, ko spozna, da v takih primerih domača medicina ne more pomagati in o tem izda odloč- bo. Sodim med zagovornike čim prejš- nje usposobitve naše medicine na kar najvišjo možno strokovno raven. Seve- da se pri tem postavlja vprašanje umestnosti takojšnjega ubiranja naj- širše fronte usposabljanja in bo zato najbrž prevladala vzgoja lastnega viso- kostrokovnega kadra pred materialno izgradnjo. Pri tem pa se, milo rečeno, čudno obnašamo. Zaprtost v ozke kro- ge, odrivanje mladih na stranski tir, ograjevanje od s sodobno strokovno miselnostjo prežetih in v inozemstvu specializiranih mladih kadrov se nam že maščuje tako, da z družbenimi sred- stvi vzgajamo strokovnjake, ki jih po- tem tujina izrablja, sami pa smo zaradi nezadržnega pohoda znanosti, vedno revnejši. Tako je v medicini, v fizikal- nih znanostih, v umetnosti (Pogorelič) in še kje. Ko sem se lotil tega pisanja, nisem imel namena braniti pred krivico izk- ljučno le dr. Radovanoviča, ampak vse tiste mlade ljudi, ki smo jih s takšnim ali podobnim, odnosom do njih pogna- li v svet in jim s prehitro izrečenimi, nepreverjenimi, pa tudi zlonamernimi izjavami časnikarjev, še bolj pa sta- novskih kolegov, ubili pripravljenost s svojim v tujini poglobljenim strokov- nim znanjem pomagati domači znano- sti. Prav ima akademik prof. dr. Ivo Popovič-Džani ko se v svojem članku sprašuje, čemu se nihče ne spomni po- klicati iz tujine naše »prave« strokov- njake in jih nekaj tudi navaja. Res, zakaj ni temu tako? In, ali ni ravno on eden tistih, ki mu je kot univerzitetne- mu profesorju tudi na tak način priso- jena dolžnost skrbeti za mlad in viso- kostrokovni priliv v vrste naših uni- verzitetnih profesorjev? Tako pa s svo- jimi izpadi še spodkopava avtoriteto svojih kolegov s tem, da medlo in ne- preverjeno zanika staž, specializacijo in strokovno-znanstveno delo njihove- ga kandidata ter da jim krati pravico do akademskih naslovov, ker so sode- lovali v komisiji, ki je, na primer dr. Radovanoviča, pismeno priporočila za rednega profesorja. Medtem je dr. Ra- dovanovič prejel visoko jugoslovan- sko odlikovanje in postal je redni uni- verzitetni profesor. Toda to oboje ime- nuje akademik prof. dr. Ivo Popovič- Džani »največa bruka u istoriji jugo- slovanske medicine« - kot da je sra- mota za našo domovino, če je povrnil zdravje in morda rešil tudi življenje stotinam njenih državljanov, če je sprejel obveznost za izpopolnjevanje mladih novosadskih kardio-kirurgov, če kot predavatelj na novosadski in sarajevski univerzi uči našo mladino, če je pripravljen operirati v Jugoslavi- ji, če bi bilo to potrebno in zaželeno in če se mu domovina za vse to oddolži z odlikovanjem'' Pa ni osamljen le primer akademika prof. dr. Iva Popoviča-Džanija, ki po- stavlja zaporo med našimi univerzami in zdravstvenimi institucijami ter vrni- tvijo iz tujine naših zdravstvenih stro- kovnjakov. Najbrž jih je več, vendar nam je eden še posebej blizu. Znano je, da si je na področju srčne kirurgije ljubljanski klinični center pridobil ve- lik ugled doma in v svetu. Ker iz leta v leto narašča število težjih in rizičnih primerov bolnikov, ki jim ljubljanska klinika iz objektivnih vzrokov odkla- nja operacijo, je Zdravstvena skup- nost Slovenije prisiljena take bolnike pošiljati na operacije v tujino, kajti tu- di drugje v Jugoslaviji teh možnosti ni. Zaradi tega predlaga kardiološka sek- cija Slovenskega zdravniškega druš- tva razširitev dejavnosti srčne kirurgi- je v ljubljanskem Kliničnem centru v materialnem in kadrovskem smislu do take mere, da bi tudi pri nas opravljali najzahtevnejše operativne posege na odprtem srcu. S časom bi tako popol- noma odpadlo pošiljanje težkih bolni- kov na operacije v tujino. Ta predlog kardiološke sekcije, ki ga je opredelila v posebnem memorandumu, je podpr- la tudi skupščina Skupnosti zdrav- stvenega in socialnega varstva Slove- nije. Ker se v Kamenici pri Novem Sadu gradi sodobni institut za obole- nje ožilja in srca, je novosadska medi- cinska fakulteta do izgradnje instituta pripravljena brezplačno posoditi kom- pletno sodobno opremo, toda pod po- gojem, da bi v Ljubljani opravljal ope- racije prof. dr. Radovanovič. Razgovo- ri z njim, ki so potekali v navzočnosti nekaterih najvišjih predstavnikov slo- venskih družbenopolitičnih organiza- cij, so bili pozitivni. Profesor dr. Rado- vanovič je pristal na to, da bi operiral v Sloveniji, toda pod pogojem tovariške- ga sodelovanja z vodilnimi kardio-ki- rurgi ljubljanskega Kliničnega centra. In tu se je, v glavnem pri dveh osebah, vse zataknilo. Nasprotujeta tako pred- lagani usposobitvi centra, njegovi za- časni materialno-tehnični kompletaci- ji s posredovanjem novosadske medi- cinske fakultete, kot vlogi prof. dr. Ra- dovanoviča pri izvajanju najzahtevnej- ših srčnih operacij in pri vzgoji naših, tako potrebnih mladih kardio-kirur- gov. Končno, ne zdi se mi čisto v redu, še manj pa pošteno, da s prstom kažemo samo v tujino, medtem pa se doma opletamo z raznimi »aferami«, s stro- kovno zaprtostjo in ljubosumnostjo ter s podobnimi ekscesi, namesto da bi najprej pometli lastni prag in se potem lotili postopne izgradnje lastnih zmog- ljivosti ter takojšnjega oblikovanja ju- goslovanskega jVisokostrokovnega medicinskega kadra. Zato si ne mo- rem kaj, da ne bi pritrdil akademiku prof. dr. Ivu Popoviču-Džaniju, ko na koncu svojega članka zahteva takoj- šen poziv na odgovornost vseh zdrav- stvenih in političnih dejavnikov, še posebej pa funkcionarjev, ki naj bi odigravali kakršno koli vlogo pri »že- nevski aferi« - sam bi pa pridal še »in pri podobnih eksceeih doma«. Ne vem sicer med katere funkcionarje naj bi opredelil pisca članka v »Izboru« in nasprotovalce usposobitve ljubljan- skega Kliničnega centra za visoko kar- dio-kirurgijo, vendar so prav vsi ti s svojim pisanjem, s stališči in z odpo- rom zabredli v odločanje pošiljanja na- ših občanov na zdravljenje v tujino, ki jim je takojšnji operacijski poseg mor- da edino upanje, v kršitev ugleda ne- katerih zdravstvenih institucij, v stro- kovno oblikovanje mladih jugoslovan- skih kardio-kirurških kadrov in v ka- Ijenje razmer v naši medicini na sploh. Vse to pa je nepopravljiva družbena škoda in bi moral zanjo nekdo odgo- varjati. FEDOR GRADIŠNIK Trimsko srečanje paraplegikov PARAPLEGIKI POTREBUJEJO ODDIH Pa ne le pri delu in v vsak- danjem življenju, tudi pri od- dihu so paraplegiki prikraj- šani za marsikaj, kar je osta- lim omogočeno. Za rekreaci- jo in šport potrebujejo po- sebno opremo, prilagojene vozičke, ki niso poceni in jih je težko dobiti, dostop do športnih objektov je pogosto zaprt z arhitektonskimi ovi- rami. Tudi z oddihom ob morju ali v hribih so težave iz istih razlogov - že s pov- prečnim osebnim dohod- kom si delavec težko privo- šči dopust v hotelih ob mor- ju, še toliko težje paraplegik z majhno pokojnino in na vo- zičku, s katerega težko pride v vodo in v hotelske avle, »okrašene« s stopnišči... Zato je eno od prizadevanj osmih regijskih društev pa- raplegikov ter njihove slo- venske zveze usmerjeno prav v izgradnjo počitniške- ga doma zanje nekje ob mor- ju, kjer bi po primernejših cenah in dostopnejših pro- storih in plaži lahko prebili nekaj dni pod soncem in v zdravi morski vodi. Temu so namenili tudi vrsto priredi- tev, na katerih nastopajo slo- venski umetniki, pevci in humoristi brezplačno, doho- dek pa je namenjen prav v sklad za ta dom. Tudi slikarji so odstopili denar od proda- nih slik v ta sklad, v maribor- ski regiji pa pripravljajo še posebno prireditev, ki bo v Mariboru dvakrat 18. no- vembra in dan kasneje še en- krat v Celju. Na teh srečanjih bodo na- stopili Karli Arhar, Edvin Fliser, Ivo Mojzer, Alenka Pinterič, Marjana Zelko, Zo- rica Fingušt-Fatur, Tatjana Dremelj, plesni orkester ra- dia Maribor, D'Drava Coun- try dečki, skupina za sodob- ni ples Magra pri KUD Štu- dent, Tone Fornezzi - Tof. Vsi so se odpovedali hono- rarjem v korist akcije. Nekaj sredstev bodo prispevale tu- di delovne organizacije v se- verovzhodni Sloveniji, ki bo- do kot sopokrovitelj ali v obliki propagandnih oglasov v posebnem biltenu pripo- mogle k večjemu uspehu ak- cije. FRANCI 2IBERNA Paraplegiki na zdravstveno-klimatski rehabilitaciji ob morju KOLIKO JE STAL SPENS 81? V zadnjem času se je v na- šem tisku pa tudi v pogovo- rih pojavilo več vprašanj o tem, koliko je stala organiza- cija svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Novem Sadu. Po podatkih Tanjuga je bilo za 36. svetovno prven- stvo v namiznem tenisu v Novem Sadu vseh dohodkov v višini 166,320.000 dinarjev (več kot šestnajst starih mili- jard!), medtem ko so bili vsi izdatki polovico manjši - 75,000.000 din! Te podatke je posredoval predsednik Izvršnega komiteja SPENS 81 Andraš Muči in generalni sekretar Organizacijskega komiteja Mihajlo Ljikar. Za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu so prispe- vali sredstva IS Skupščine AP Vojvodina 9,500.000 din. Skupščina mesta Novi Sad 7,600.000 din itd., samo z znamkami o SPENS pa so zaslužih 36,000.000 din! S prodanimi vstopnicami so dobili 4,700.000 din in od marketing projekta 78,000.000 din! Na organiza- ciji te športne manifestacije je delalo kot zaposleni samo dvanajst delavcev, sodelova- lo pa je povsem brezplačno tudi 500 športnih delavcev. Tudi to je prispevalo, da je ta športna manifestacija v vseh pogledih, pa tako tudi finač- nem, povsem uspela. SPENS 81 po izjavi Mučija in Ljukara tako ne more biti primer za razsipavanje z de- parjem in neekonomskim obnašanjem pri organizira- nju velikih športnih tekmo- vanj v naši državi. 12. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5. november DOBRNA KLOFUTA SAMOUPRAVI Ali tako se ne moremo pogovarjati Ce bi se vselej in povsod pogovarjali, tudi odločali, tako kot je tekel zadnji zbor krajanov, v torek, 17. oktobra, v dvorani zdraviliškega doma na Dobr- ni, za tri stalna območja krajevne skupnosti Dobrna, ko je šlo za razgo- vor o gospodarjenju s prostorom in usklajevanjem stališč do zazidalnega načrta te krajevne skupnosti, bi ne prišli daleč. Zato ni naključje, če je prav to srečanje, ki je na trenutkih preseglo vse meje razumne debate, po- kazalo, kako veliko moč imamo v de- mokratičnem samoupravnem odloča- nju, če se seveda lotimo naloge po po- ti, ki nam je na voljo, v kateri ima krajan ne samo pravice, marveč tudi dolžnosti. Ta zbor je bil v določeni me- ri zaušnica krajevni samoupravi, bil je tisto, kar nam je tuje, saj so v njem tudi prišli do veljave lokalizmi, osebni inte- resi in na koncu položaj, v katerem človek pravzaprav ni našel odgovora na vprašanje, kaj nekateri sploh ho- čejo. Tisti, ki so bili najbolj glasni in ki s svojimi medklici niso dovoljevali preudarne razprave, so se najčešče sklicevali na ugotovitev, da o pobudah za sprejem novega zazidalnega načrte za središče Dobrne, oziroma za njen zdraviliški del, niso vedeli. Morda je bilo v tem kanček resnice, čeprav so vsi organi, skupaj s komisijo za proš- nje in pritožbe pri skupščini SR Slove- nije, po pritožbi, ki jo je poslala skupi- na krajanov (okoli 160 podpisov), ugo- tovili, da v postopku za sprejem odlo- ka o zazidalnem načrtu ni bilo lukenj. Se pravi, da je bil sprejet kot je treba. Pri tem so ti organi potrdili še to da v času sprejemanju pomembne odloči- tve zavzetost krajanov ni bila takšna kot je bila potem, ko so stekli prvi postopki za razlastitev predvidenih zemljišč. Se pravi, da na javno razgrni- tev, v času, ki je odmerjen za dajanje pripomb, ni bilo večjih drugačnih mnenj. To je resnica. Toda, ta resnica ima še eno plat, ki se je pozneje in celo pred kratkim pokazala še na drugih območ- jih v celjski občini. Očitno je običajna javna razgrnitev takšnih dokumentov premalo. Ljudje tudi po lastni krivdi prezrejo obvestila, ki zadevajo celo nji- hove življenjske interese. To pomeni, da bi morale krajevne skupnosti v takšnih in podobnih primerih, ko gre za pomembne korake, drugače obve- stiti bržčas bi ne bilo prav nič sestan- ke, na katerih bi strokovnjaki in drugi tolmačili predviden ukrep. Ce bi rav- nali tako, bi ne bilo očitkov, da ljudje o teh zadevah niso vedeli, čeprav tudi zaradi lastne malomarnosti in podce- njevanja postopka. Tudi v tem je zrca- lo krajevne samouprave, tvidi v tem je slika dela in aktivnosti delegatov v stalnih območjih in v organih krajevne skupnosti. Novi zazidalni načrt za Dobrno je tisto, na kar domačini že dolgo opozar- jajo, zlasti tisti, ki jim je razvoj zdravili- škega kraja pri srcu, ki hočejo naprej. Na Dobrni bo treba še marsikaj urediti in zgraditi, da bi lahko napravila korak naprej v kompletiranju turistične po- nudbe. Gre za vrsto objektov, ki jih kraj potrebuje. To niso samo stanova- nja, ne samo ceste, rekreacijski center, trgovina, pošta, banka in še kaj. Da, tudi lepo urejeno okolje, v katerem ne bo podrtih hiš, ne s plevelom in kopri- vami porasle zemlje itd. V tem gre tudi za spopad z idiliko, ki je postala cokla razvoja, zlasti na Dobrni! Gre za grad- njo novih objektov, vendar za takšno ureditev, da bo ohranjena čistoča oko- lja, njegova urejenost, da bo kraj dobil novo veljavo. Pri tem pa lahko veliko pomagajo domačini. Tudi sami morajo prisp>evati svoj delež, da bo Dobrna zaživela kot enoten zdraviliški in turi- stični kraj! To hotenje so krajani te skupnosti že neštetokrat potrdili! To ni uničenje Dobrne. Tudi druga zdravilišča pri nas so stopila na enako pot. Že dosti prej. Pa niso ničesar izgu- bila. Dobrna lahko tako samo pridobi. Za konec samo še to: v naši samou- pravni socialistični praksi imamo vse možnosti, da tvorno sodelujemo v sle- herni razpravi, da po njej spoštujemo načelo demokratičnega centralizma. Zato ima zbor krajanov na Dobrni še eno temno liso. Do izraza je prišla na začetku sestanka, ne toliko s petimi glasovi proti predlogu za člane pred- sedstva zbora krajanov, veliko bolj s postavitvijo nove in neizvoljene zapi- sničarke, ki bi naj zapisala »vse po pravici«. Tudi tako je skupina kraja- nov dala nezaupnico postopku, ki je bil sprejet z ogromno večino glasov. Skoda! In ne nazadnje je mučen obču- tek ostal tudi na koncu, ko so nekateri zapuščali zbor s prepričanjem, da so bili v svojih pravicah prikrajšani. Še nekrat škoda, zlasti zaradi tega, ker niso doumeli pravic in dolžnosti, ki jih imajo, ker niso razumeli, da glas veči- ne vselej zmaguje. M. BOZIC VODOVOD NA PONIKVI SKUPNA ZASLUGI Voda v štirih vaseh Ce bi se krajani tistih kra- jevnih skupnosti v šentjur- ski občini, ki imajo proble- me z zdravo pitno vodo, po- vezali in stopili v eno vrsto, kot so to storili v krajevni skupnosti Ponikva, bi bila pot do rešitve tega problema mnogo krajša. Na Ponikvi je bilo namreč pomanjkanja zdrave, neopo- rečne vode že vrsto let akut- no. Se ni tako dolgo tega, ko se je na Ponikvi zaradi slabe vode pojavila epidemija zla- tenice. Zdaj je seveda že dav- no ni več. Krajani so skupaj sedli za mizo in se odločili, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi v gospo- dinjstva pritekla zdrava vo- da. Rečeno - storjeno. Akcije za napeljavo novega vodovo- da so se lotili lani. Poleg kra- janov, ki so sodelovali s pro- stovoljnim delom in tudi pri- spevki, so vodovod na Po- nikvi pomagali graditi tudi brigadirji in z njihovim (j^ lom so na Ponikvi zelo zad^,^ voljni. Na skupni delovni ciji so se srečali poleg brig. dirjev še z delavci PAP! Ljubljane in zdaj teče vcu tudi v vaseh: Boletina, \]^ še, Podgaj, Hotunje. V t^u času so zgradili 6 km prinij,' nega in 12 km sekundarneg. vodovoda. Dela, zaključili jih pred dobrim mesecet; dni, so veljala okrog 7 milijo nov, ki so prispeli iz razli( nih naslovov. Končni znesej bi bil brez tako skupnega so delovanja in prizadevaj krajanov seveda mnog višji. Dolga leta star problem j na Ponikvi rešen. Morda p se bodo po tem vzorcu šekj lotili skupne akcije za nape Ijavo ali popravilo vodovo dnega omrežja, cest, po| plazov... MATEJA PODJI PRED VRATI JE UBOJSKA REVIJA V Libojah je domala vse pripravljeno za 9. revijo narodno zabavnih ansamblov, ki bo v nedeljo, 22, novembra z dvema koncer- toma ob 14. in 17. uri v dvorani Svobode Liboje! Organizacijskemu odboru se prijavljajo številni ansambli, tako da je pričakovati zno- va dobro zasedbo in mnogo zanimivih doma- čih melodij. Darko Suler, predsednik liboj- ske Svobode in tudi predsednik Organizacij- skega odbora: »Doslej smo prejeli že trinajst prijav, vendar se bo ta številka v naslednjih dneh prav gotovo povzpela na več kot dvaj- set, kajti med prijavljenimi ni še mnogih takšnih, ki bodo prav gotovo prišh. Med že prijavljenimi ansambli je mnogo takšnih, ki so že stari znanci libojske revije, nekaj pa je tudi novih, ki bodo nastopili prvič. Med na- stopajočimi bo cela vrsta takšnih, ki so osvo- jili še v letošnjem letu najvišje lovorike na festivalih narodno zabavnih ansamblov v Ptuju in Steverjanu, kar daje čar in kvaliteto reviji.« V čem je prednost libojske revije? Darko Suler: »To ni tekmovanje in ansam- bli prav zato radi nastopajo. Vse je sproščeno in mine v duhu prijateljstva. Vsi so enaki in vsi za svoj nastop dobijo enaka priznanja, ki jih vsako leto izdelajo v Keramični industriji Liboje, ki je že vseh devet let pokrovitelj te prireditve.« Bodo pri letošnji reviji kakšne posebni sti? Darko Šuler: »Nastopil naj bi možakar,! je med vojno igral v partizanski podmornj v Jadranskem morju 84 metrov globoko t citre ter tako dajal polet in elan partizanor Igral bo na iste citre, kot takrat. Iz Sock pričakujemo moža, ki zna edini še originalr hmeljsko pesem. Toliko za letos, več novit, pa bomo pripravili za prihodnje leto, ko i jubilejna, deseta revija.« V Libojah je vedno problem z vstopnic mi, ki jih ljudje hitro razgrabijo... Darko Suler: »Tako bo verjetno tudi let: saj imamo žal premajhno dvorano, da bi U ko sprejeli vse, ki bi radi poslušali našo re jo. Vstopnice bodo tudi letos v predprodaj: Keramični industriji Liboje.« T. VR^ JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 32 Domobranski podpolkovnik Vizjakje po vojni med zasli- šanjem povedal, da so se nekateri bivši jugoslovanski čast- niki branili priseči - še posebej v Novem mestu. Menda je zaradi tega posredoval Rosener in zagrozil, da bo razpustil domobranske enote. Rosener je to med zasliševanjem po vojni zanikal. Dr. Ignacij Lenček, verski referent organizacijskega štaba domobrancev (sicer docent moralne teologije), in ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman sta častnikom, ki niso bili voljni priseči, dopovedovala, da gre pravzaprav le za neke vrste zaobljubo in da bivše jugoslovanske častnike v bistvu vendarle veže samo prisega, ki so jo dali kralju. Leon Rupnik je v govoru štiri dni pred prisego dejal, da bi bili Slovenci kot narod brez nemške pomoči že izbrisani. Nemčija nam pomaga, zato pa tudi z vso pravico terja, da se bojujemo skupaj z njo za novi red in srečnejšo bodočnost evropskih narodov, med katere sodimo. Pot kaže nemški narod. »20. aprila bo slovenski narod praznoval svoj veliki zgo- dovinski praznik,« je zapisal časnik »Slovenec«. »Dobil bo prvič svojo narodno zastavo, in to na isti dan, ko slavi nemški narod svoj narodni praznik.« Ta nemški narodni praznik je bil 20. april - rojstni dan Adolfa Hitlerja. Približno tedaj je bilo razmerje med številom slovenskih domobrancev in samo v ljubljanskih zaporih zaprtimi do- moljubi okroglo 15:1. Po statistiki je bilo namreč 12. aprila 9213 domobrancev, političnih zapornikov (torej privržen- cev Osvobodilne fronte) pa je bilo 589 - 333 moških in 256 žensk. Toda številke zapornikov so se iz tedna v teden menjale, saj je, na primer, 14. aprila odpeljal v taborišče Dachau velik transport... toda že dan kasneje, 15. aprila, je bilo znova zaprtih 291 moških in 179 žensk. »Slovenec« je, ko je poročal o prisegi, kratko malo pre- skočil tisti odstavek prisege, ki je govoril, da se bodo domobranci borili proti komunistom in njihovim zavezni- kom. Slednje je namreč pomenilo, na kar je potem opozoril razglas Osvobodilne fronte, tudi Angleže in Američane. Zaradi tega so se v emigrantskih krogih po vojni vnele razburljive razprave, marsikaj pa je bilo na ta rovaš mogoče slišati v krogih tistih politikov, ki so 1941 zapustili državo, že tudi med vojno. »Politično in diplomatsko so nam bile s tisto prisego posekane vse korenine, pa čeprav smo dobro vedeli, da so bili fantje in možje k prisegi prisiljeni. Zaveznikom se ni dalo dopovedati nič več,« je pisal po vojni dr. Miha Krek. Kaj je prisega pomenila in kaj ne, še posebej pa odstavek o boju proti »komunizmu kakor tudi njegovim zavezni- kom«, je poskušal v emigraciji vsakdo po svoje razlagati in počne to še dandanašnji. Najraje pa bi kajpak videli, če bi bilo mogoče vso reč odpraviti z besedami: »Zakaj na dolgo in široko premlevati tisto nesrečno prisego; kdo jo je pred- lagal, kdo je bil zraven, kdo ni bil zraven itd., ko se dobro spominjam, da so jo domobranci vzeli na znanje kot neko nepotrebno zlo in z levo roko držali figo, da bi jo tako nevtralizirali? Na splošni položaj in poznejše dogodke pa itak ni imela nobenega vpliva. Če bi bili naši predstavniki pri Angležih bolj na naši strani in dovolj trdni in vztrajni, bi že prepričali Angleže, kaj je tista prisega pomenila.« Prvič se je emigracija oglasila s pisano besedo o prisegi takoj po vojni, že leta 1945 v knjižici »Slovenci v boju za svobodo v dobi okupacije«. Domobranci da niso prisegli ne Hitlerju ne Nemčiji in tudi niso prisegli, da bi se borili proti zaveznikom. Prisegli da so le boju proti komunizmu in domačim zaveznikom komunizma na svojem ozemlju. Do- mači zavezniki komunizma so bili po tej trditvi terenci, ki niso bili v partizanskih enotah, in pa vsi tisti, ki so parti- zane v Sloveniji podpirali. Izraz »zavezniki« torej naj ne veljal za zahodne zaveznike, Angleže in Američane.V.) Dovoljenje za prisego je dal vojni minister Draža Mihi lovič, ki so ga po Vauhnikovi zvezi vprašali, če aktivi jugoslovanski častniki v domobrancih lahko prisežejo. O vrhovne komande je še pred prisego prišel odgovor, d lahko, a »z edinim pristavkom, da bodo prešli v ilegal(i kadar bo to potrebno.« Tri leta kasneje sta dala svojo razlago tudi predstavnik nekdanje Slovenske ljudske stranke dr. Miha Krek in Milo Stare, ki sta zatrjevala, da se je v domobranstvu krepi ilegala. Ko so Nemci zanjo zvedeli, so terjali, naj domo branci prisežejo, s čimer naj bi se zaobljubili, da jim n bodo obrnili hrbta. Rosener je poslal organizacijskem štabu domobrancev besedilo prisege, vendar pa le-ta tep ni sprejel. Po pogajanjih je Rosener zagrozil, da bo domo brance razpustil, če ne bodo prisegli. Ilegalni štab jugoslo vanske vojske v domovini je zahteval od Draže Mihajlovi& tolmačenje, ali lahko častniki, ki jih je njegova komanda^ Sloveniji poslala v ilegalo, prisežejo ali ne - in Mihajlovič} dejal, da lahko. Rosener je to različico med zaslišanjem p' vojni gladko zaniksd. Krek in Stare sta tudi trdila, da^ »zavezniki« niso mislili Angležev in Američanov, marv& zgolj partizane in njihove sodelavce doma. Dobrih petnajst let po prisegi se je o njej v emigrad razpisal tudi dr. Fi:anc Bajlec in razložil, da so se odgovor^ ljudje odločili zanjo zato, ker bi odklonitev pomenila pra'> zaprav upor proti zasedbenim oboroženim silam, ki ^ zaradi tega uničile narodne oborožene sile. Te so vsaj di loma omiljevale trdoto okupacije. Domobranci so bili p^' padniki policijskih enot, ki jih mednarodno pravo dovi ljuje, partizani pa banditi, ki »strahujejo mirno prebiva- stvo«^Nemci in domobranci so imeli skupnega sovražni!^ proti kateremu so se skupaj tudi borili. Eno k drugeW^ domobranci niso s prisego zagrešili nič slabega, še sprotno - prislužili so si ugled in hvaležnost in niso verski' ncirodno, etnično in pravno prekršili nič. Predstavniki klerikalcev (Miloš Stare iz »Slovenske Iju^, ske stranke«, na primer), ki so bili jezni na Rupnika zara<^ njegovih metod delovanja, so prisego obsojali zato, kerj^, je onemogočila pri zahodnih zaveznikih. Miloš Stare 1 dvajset let kasneje pisal, da je bila domobranska priseg »sramoten udarec za Slovence in ponižanje za dort^^ brance. Ni še ovržena trditev, da je bila ta prisega idej generala Rupnika samega, gotovo pa je, da jo je podpira^ svojo avtoriteto.« j^t, 44 - 5. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 13 VAŠA STRAN NESRAMNOST PA TAKA - TRETJIČ v Novem tedniku z dne 22. oktobra sem prebral odgo- vor na moje pismo, ki sem ga poslal po neljubem dogod- ku, ko sem klical številko 988 - informacije in dobil na- mesto prijaznega odgovora (v^aj na prva dva klica) na moje vprašanje v zvezi s poštno storitvijo odgovor, ki me je precej prizadel. Se enkrat sem prebral pi- smo ter skušal v mislih pre- gledati dogodek. Po tem in po prebranem odgovoru di- rektorja TOZD za ptt promet Celje Ivana Slamnika, sem ugotovil naslednje: Morda je bilo moje pismo res napisano nekoliko pre- ostro in pomanjkljivo. Toda, to sem storil namerno. Ni se mi namreč zdelo pomembno pisati »Nadaljevanje zgod- be«, ki mi je pomagala do spoznanja, da moram preden pričnem s telefonskim pogo- vorom povedati, da imam govorno napako, saj sem pi- smo, kot sem v njem omenil, napisal predvsem za to, da bi uslužbencem na številki 988 povedal, da ima lahko »zaf- nan glas« tudi invalid. Glede števila klicev pa to- le: Bili so le štirje. Prvi preki- njen, drugi z neustreznim ža- ljivim odgovorom, tretji, ki mi je dal ustrezen odgovor. Četrtič pa sem klical z name- nom, da povem, zakaj je moj glas takšen kot pač je. Na pojasnilo sem res dobil opravičilo, za katerega pa ne morem reči, da je bilo preveč vljudno. Ker se popolnoma stri- njam z Ivanom Slamnikom, ko pravi, da je delo na števil- ki 988 psihično in fizično na- porno, naj končam moje vr- stice s prošnjo, da proti uslužbenki, ki je takrat govo- rila z mano, ne ukrepajo. Na- pake pač delamo vsi. MATJA2 GALJOT, Celje UREDNIŠTVO: Hvala za dopolnilo. Upajmo, da se bo zadeva dobro končala. ODGOVOR NA »NEIZPOLNJENE OBLJUBE BOLIJO« Odgovarjamo na članek »Neizpolnjene obljube boli- jo« predsednika KS Bistrica ob Sotli Franca Rautnerja, objavljenega v Novem tedni- ku 1. oktobra letos. V omenjenem članku Franc Rautner postavlja vprašanja bralcem NT, kaj bi storili, če bi jim zamenjali novo za staro avtomatsko te- lefonsko centralo. Zaradi točnega informiranja bral- cem NT in pravilnega odgo- vora, na zastavljeno vpraša- nje sporočamo naslednje: Zaradi avtomatizacije tele- fonskega omrežja Bistrica ob Sotli smo leta 1976 iskali primerne prostore za posta- vitev centrale. Ker jih nikjer drugje nismo dobili, smo se zadovoljili s kletnimi prosto- ri zadružnega doma ter jih ustrezno adaptirali. Kljub za- gotovilu izvedenca, se je že v kratkem času pojavila v teh prostorih prekomerna vlaga in kasneje celo voda. Slednje je ogrožalo delovanje centra- le in povzroč^o pogoste ok- vare ter intervencije vzdrže- valnega osebja. Ponovno smo iskali pri- merne prostore in ker jih ni bilo, smo morali nabaviti kontejner ter vanj namestiti telefonske naprave. Ker je tehnično neizvedljivo izvesti preselitev obstoječih naprav brez daljše prekinitve pro- meta, smo v kontejner mon- tirali centralo, ki smo jo ime- li v rezervi. Po vključitvi kontejnerske centrale so se pojavile manjše napake, ki pa so jih naši vzdrževalci ta- koj odstranili. Odtlej ne bele- žimo prekomernega števila okvar v ATC Bistrica ob Sotli. Težave pri vzpostavljanju zvez, ki se pojavljajo v zad- njem času, so posledica do- ločenih tehničnih po- manjkljivosti, ki so se in se še vedno pojavljajo po vklju- čitvi nove glavne centrale v Celju. Na odpravljanju teh se dela intenzivno, občuti pa jih celotna omrežna skupina, ne samo področje Bistrice ob Sotli. Trudimo se, da bi te nevšečnosti čimprej odpra- vili. Prepričani smo, da za grenkobo, zapisano v naslo- vu tega članka, nismo krivi delavci PTT, čeravno pisec samo nas izpostavlja z ime- nom. Podjetje za ptt promet Celje TOZD ZA PTT PROMET CELJE Direktor TOZD IVAN SLAMNIK UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in pojasnilo. Je že tako, da je treba vedno po- slušati najmanj dve strani. INFORMACIJA O POSTOPKU PRIPRAVE ZEMLJIŠČA NEKDANJEGA BOLNIŠKEGA POKOPALIŠČA NA GOLOVCU ZA GRADNJO Glede na dogodke in pisa- nje v zvezi z deli na bivšem Bolniškem pokopališču na Golovcu v Celju dajemo na- slednjo informacijo: V Uradnem listu SRS. št. 29/78 je bila odločba o opu- stitvi bolniškega pokopali- šča, saj je bil 16. avgusta 1949 zadnji pokop. V tem Ura- dnem listu je bila tudi objava pod točko 4 o možnem pre- kopu posmrtnih ostankov do 1. februarja 1979. leta. Svetu za urbanizem je dala pokopališka služba dne 27. septembra 1978. podatke, da je urejenih ali delno urejenih še okoli sto grobov, s spome- niki pa jih je preko šestdeset. 2e 25. junija 1975. je bil raz- grnjen zazidalni načrt Nova vas stanovanjska cona IX. in XI., na katerega pa v vpraša- nju bolniškega pokopališča ni bilo danih pripomb. Na osnovi zahteve, razvi- dne iz spisa sveta za urbani- zem z dne 28. avgusta 1978. št. 352-112/76-6/VC je Enota za urejanje stavbnih zemljišč pri Reklami Celje naročila (4. oktobra 1979.) izdelavo štirih opozorilnih tabel z vsebino, da se to pokopališče opusti, da lahko svojci prenesejo po- smrtne ostanke in nagrobne spomenike, ostale informa- cije pa dobijo na RCC TOZD Urejanje stavbnih zemljišč. Table so bile nameščene (ena pri vhodu, ostale tri pa na vidnih mestih pokopali- šča) osem dni pred dnevom mrtvih 1978. leta. Tudi v sredstvih obveščanja so bili občani seznanjeni z dogaja- nji na tem pokopališču. Do roka se je na Enoto pri- javilo 27 svojcev, oziroma pet svojcev in še za prekop 22 redovnic. Pokopališka služba je dne 13. marca 1979. poslala predračun (132/79) za prekop vseh do takrat zain- teresiranih Enoti za urejanje stavbnih zemljišč. Na osnovi tega je bila sklenjena pogod- ba med Enoto in Pokopali- ško službo. Naknadno se je prijavil še en svojec za pre- kop posmrtnih ostankov in je tudi bil vključen (6. aprila 1979) s strani Enote in Poko- pališke službe. Po pogodbi, podpisani dne 24. aprila 1981. s strani izvajalca HPH iz Velenja in OKS Enote za upravljanje stavbnih zem- ljišč dne 28. aprila 1981, sled- nji naroča sanacijo in zemelj- ska dela na opuščenem bol- niškem pokopališču v Celju po predloženem predračunu HPH za ta dela (predračun št. 70 z dne 2L aprila 1981). 2e pred tem pa je Enota od- dala po pogodbi št. 154/79 SV z. dne 12. decembra 1980 ob upoštevanju pogojev lo- kacijskega dovoljenja (in vseh soglasij) to zemljišče v uporabo stanovanjski zadru- gi Atrij. Z naročilnico 69/81 (4. marca 1981) je Enota na- ročila odstranitev posmrtnih ostankov Pokopališki službi v skladu s sanitarnimi pogoji (dne 19. decembra 1980, št. 53-1-361/80-9). Dne 20. aprila 1981 je Pokopališka služba to naročilo potrdila in istega dne je Zdravstveni center TOZD Socialna medicina in higiena pismeno potrdila, da bo opravljala nadzor ob pre- kopu. V dneh 29. in 30. aprila 1981 ter 6., 7. in 8. maja 1981 se je vršil sanitarni nadzor čiščenja opuščenega poko- pališča, izvajalec del HPH Velenje. Dne 19. maja 1981 je Zdravstveni center TOZD Socialna medicina in higiena Celja poslala poročilo o delu in načinu ekshumacije po- smrtnih ostankov in izvrše- nem nadzoru, kjer navaja, da sta zbirala posmrtne ostanke delavca Pokopališke službe sproti ko se je z buldožerji odkrivalo zemljo v plasteh 10 do 20 cm, do globine okoli dveh metrov v pasovih po 20 m. Tako je bila sistemat- sko prekopana celotna par- cela 1061/1 k. o. Hudinja. (Ta- ko iz poročila Socialne medi- cine.) Delavca Pokopališke služ- be sta posmrtne ostanke da- jala v plastične vrečke, nato v lesene zaboje, ki so jih od- peljali v shrambo na mest- nem pokopališču. Vsi dote- danji posmrtni ostanki so bi- li upepeljeni v Ljubljani, vlo- ženi v žare in prepeljani v Celje. Tu so v posebnem hra- stovem zaboju v rezervni grobnici. Ko se je to delo končalo, se je zemljišče splaniralo, da je bilo pripravljeno za gradnjo. Izvršitev, del po pogodbi za sanacijo zemljišča je bila po- trjena s strani nadzorne služ- be. Pogrebnega zavoda, Za- voda za socialno medicino dela in izvajalca z vpisom v gradbeni dnevnik. Iz sanitar- nega soglasja je potrebno ra- zbrati, kako je ravnati z mo- rebitnimi posmrtnimi ostan- ki in postopek, kako se naj vs6 izvaja. Določeno je tudi bilo, da se ob nadaljnjih zemljskih delih sproti obve- šča Pokopališko službo, v kolikor se najdejo še kakšni posmrtni ostanki. Tako so obvestili z gradbišča Poko- pališko službo 28. avgusta 1981, 18. septembra 1981 in 21. septembra 1981, da so najdeni posmrtni ostanki, po katere je delavec Pokopali- ške službe tudi takoj odšel. V kolikor bi se investitor in predvsem izvajalec ravnal po vseh soglasjih in njihovih pogojih do zatečene situacije ne bi moglo priti. Ko bodo zbrani vsi po- smrtni ostanki in upepeljeni, se bo na mestnem pokopali- šču napravilo primerno spo- minsko obeležje. UREDNIŠTVO: Ta doku- ment, ki smo ga objavili v celoti in brez jezikovnih po- pravkov, zato se bralcem še posebej opravičujemo, nam je posredoval Občinski ko- mite za urbanizem in var- stvo okolja občine Celje. Podpisali pa so ga: Zdrav- stveni center TOZD Social- na medicina in higiena Ce- lje, Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo Enota za urejanje stavbnih zemljišč in Komunala Celje TOZD Pokopališka služba. Hvala za pojasnilo. Drži, kot sami ugotavljate na koncu obširnega zapisa: če bi se investitor in predvs^ izvajalec ravnal po vseh so- glasjih in njihovih pogojih, bi do znanega položaj ne moglo priti. Torej so krivci za položaj znani. NEKATERI PIHAJO V STABILIZACIJSKI ROG Z DRUGE STRANI Sem državljan, najbrž eden izmed tistih, ki nisem prvič razočaran nad izvaja- njem del, ki jih opravlja celj- ska samoupravna stanovanj- ska skupnost. Ne bom se sicer spuščal v odnose, s kom, kako in na kakšen način sodeluje »inve- stitor«, kateremu zagotavlja- jo sredstva delovni ljudje in združeno delo. Na osnovi iz- kušenj pa moram vendarle ugotoviti, da samoupravna stanovanjska skupnost naj- večkrat nima srečne roke pri izbiri izvajalca del. Ali pa ne izvaja kontrole nad delom, pa se še dobri pokvarijo!? Moj primer je preprost pa vendar ne morem dojeti, ka- ko je mogoče takšno izkriv- Ijenje načel socialistične mo- rale in stabilizacijskih priza- devanj ! Samoupravna stanovanj- ska skupnost Celje je izvajal- cu »Sigma« iz Žalca zaupala popravilo sanitarij v stano- vanju v prvem nadstropju. Že devetega oktobra letos je Sigma pristopila k delu. Sle- dili so dnevi, ko je moralo biti stanovanje dostopno za delavce. Ker sva oba z ženo zaposlena, ne vem, kako bi lahko ves ta čas (dela še niso končana) odpirala in zapirala stanovanje raznim šefom, nadšefom, podšefom (za gle- danje in modrovanje jih je vedno dovolj) pa tu in tam še kakšnemu delavcu, če ne bi to opravljal sosed, ki je rav- no na bolniškem dopustu. Tako so dela »napredova- la« in 22. oktobra letos so de- lavci odstranili tudi stranišč- no školjko, seveda pa se niso nič več potrudili, da bi opra- vili dela, potrebna za njeno ponovno namestitev. Tako še vedno hodimo vsa druži- na (tudi otroci) na stranišče k sosedu.^Ali pa tisti, ki so nam to onernbgočili opravljati do- ma, živijo v prepričanju, da zato. ker preveč plačujemo njihovo nedogovomo in neorganizirano delo, WC sploh več ne potrebujemo?! Vsekakor se bralcem pripo- ročam za usmiljenje, ko se bo sosed flp«;ia TT PREBOLD______________________________ 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5. november 193. KMETIJSTVO V SAVINJSKI INDUSTRIJA GA JE ZASENČILA Krepiti primarno kmetijsko proizvodnjo v resolucijo o družbenoe- konomskem razvoju žalske občine je bilo kmetijstvo opredeljeno kot druga naj- pomembnejša gospodarska panoga v občini. Kot vse ka- že bo letošnje cilje doseglo v planirani višini, kar še zlasti velja za pridelavo hrane in hmeljarsko proizvodnjo, uspešno pa je bila organizi- rana tudi akcija jesenska se- tve. Ob tem pa je treba pouda- riti, da je delež kmetijstva ob polletju v strukturi dohodka ostal nespremenjen. Bil je petodstoten. Stanje bo seve- da bistveno drugačno ob koncu leta, ko bodo prodali hmelj. Prav prodaja hmelja bo v veliki meri, pravzaprav odločilno vplivala na to, da bodo v občini Žalec sploh lahko dosegli načrtovani let- ni plan izvoza. Sicer pa je treba zapisati, da je ena najpomembnejših nalog žalskega kmetijstva krepitev primarne kmetijske proizvodnje. Tu že dosegajo lepe uspehe. Povečati pa bo treba še proizvodnjo hmelja, prirejo mleka in mesa. Prav z uspešnim razvojem primar- ne proizvodnje bo mogoče razvijati tudi predelovalne zmogljivosti. Da namenjajo razvoju kmetijstva v občini zares vso pozorriost navse- zadnje pričajo tudi že oprav- ljene, pa tudi načrtovane na- loge na področju melioracij. komasacij in pridobivanja novih zemljišč. O napredku in razvoju kmetijske dejavnosti govori tudi podatek, da so leta 1964 na 1522 hektarih zemljišč pridelali 2000 ton hmelja, le- tos pa na 1674 hektarih kar sedem sto ton več. Razvese- ljivi so tudi premiki v ostali proizvodnji. Tako so lani v družbeni in kooperacijski proizvodnji pripravili za trg 3948 ton goveje živine, od te- ga 2745 ton pitancev, k temu pa je treba dodati še 358 ton prašičev ter 4892 ton pi- ščančjega mesa. V tem letu so v svojih ribnikih pripravi- li za potrebe trga tudi 37 ton rib in vzredili veliko število ribjih mladic. Proizvodnja mleka dosega danes že sko- raj 40 milijonov litrov, sadja, predvsem pa jabolk pa v Mi- rosanu 3574 ton. Ce upoštevamo, da indu- strija v občini ustvarja 81 od- stotkov dohodka, kmetijstvo pa okrog pet (ob koncu leta bo ta številka nekoliko več- ja), potem je kot na dlani, da občina Žalec že dolgo časa ni tako izrazito kmetijska kot mislijo ljudje in včasih tudi sami Savinjčani. Pa ne glede na to, da se je zadnja leta kmetijska proizvodnja moč- no povečala. Tudi ne glede na to, da je danes v Hmezadu zaposleno 3200 delavcev in da je v občini še 4000 združe- nih kmetov. JANEZ VEDENIK VINOGRADNIŠKA JESEN 1981 MARTIN RO LETOS ČARAL MANJ... Tisoč vagonov vina pod planom Mesec vinotok se je izte- kel, v glavnem se mošt slo- venskih vinogradnikov pri- pravlja na srečanje z Marti- nom in, če ne bo preveč oblačno, bo prav na njegov dan letošnjo vinsko letino obsijala še polna luna. Vide- la ne bo kaj posebnega: tisoč vagonov vina bo manj, a poz- navalci zatrjujejo, da bo izje- mno kakovostno. Skupno naj bi torej pridelali 2500 va- gonov vina, kar je dobrih 28 odstotkov manj, kot so za le- tošnjo letino slovenski vino- gradniki načrtovali. Pa se sprehodimo po glav- nih slovenskih vinogradni- ških okoliših! Na Primorskem je vinske- ga izpada za četrtino manj in ga bo za okrog 1800 vagonov, kot pravijo na poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Načr- te je uspelo izpolniti le vino- gradnikom iz Kopra, Vipave in Brd, huje pa je bUo predv- sem zaradi pozebe na Krasu. Več kot polovico manj sodov imajo v sežanski vinski kleti, če se letos primerjajo s po- prečnimi letinami, od lanske pa jih je manj za 140 sodov. Posavski vinogradi bodo dali skoraj tretjino manj vina - vsega bo za 200 vagonov, čeprav ga ob normalnejših letinah pridelajo tudi do 500 vagonov. Pri tem niti niso nezadovoljni z odkupom, ki je bil celo sorazmerno velik, vendar se je izpod preš nate- klo manj mošta. Torej bo imel Martin neprimerno manj dela kot običajno! Kar zadeva metliško črni- no, naj vinske sladokusce ne bo strah, saj so načrtovani odkup dosegli vsaj v metli- ški vinski kleti in imajo se- daj v sodih kakšnih 110 va- gonov mošta. Kljub slabšim razmeram v posavskem oko- lišu pa velja, da vina ne bo zmanjkovalo, saj bo zaradi lanskih zalog oskrba s cvič- kom ter bizeljskim rdečim in belim vinom normalna. Najbolj skop pridelek le- tos bo na podravskem vin- skem okolišu. Svoje sta^ opravili spomladanska in še prej zimska pozeba tako, da bo letina dala komaj kakšnih 600 vagonov vina, kar je za 200 vagonov manj od prvih cenitev škode in pridelka. Renskega rizlinga in tramin- ca bo bore malo ali skoraj nič, muškatnega sUvanca pa le 10 do 30 odstotkov običaj- ne letine. Najbolj kakovost- nih vin iz poznih sort pa bo bolj za pokušino, največ za dva vagona, pa čeprav prav tega najbolj cenijo prav kup- ci drugod po svetu. Na Celjskem, ki sodi sicer v to vinsko regijo, tudi ne bo kaj prida dela za Martina, ko bo prihodnji teden začel de- lati iz mošta vino. SLABŠA VINSKA LETINA V ŠMARSkO- VIRŠTANJSKEM OKOLIŠU Huda zimska pozeba in druge naravne nevšečnosti (toča in manjše pozebe v zad- njih treh letih) so povzročile, da je letošnja vinska letina v šmarsko-virštanjskem okoli- šu za polovico manjša kot prejšnje leto. Na 1069 hekta- rih vinogradov v tem okolišu so vinogradniki pridelali le 200 vagonov grozdja, v nor- malni vinski letini pa bi ga lahko pridelali 40O do 500 vagonov. Zaninaivo je, da je od pridelane količine groz- dja odkupil Hmezadov Kme- tijski kombinat v Šmarju pri Jelšah le okoli 4 vagone pri- delka, ostalo grozdje pa so pokupili zasebniki iz drugih krajev Slovenije, mnogo pa je sprešanega v mošt obleža- lo v kleteh vinogradnikov. V Šmarju ocenjujejo, da je v kleteh okoli milijon in pol h- trov mošta. SKROMEN PRIDELEK NA PODROČJU SLOVENSKIH KONJIC Pridelek na področju Slo- venskih Konjic zaradi škode po lanski zimski pozebi ceni- jo le na 40 odstotkov pov- prečnega pridelka. V Kme- tijski zadrugi so že spomladi posekali trse na 20 hektarjih najbolj prizadetih vinogra- dov, pridelki pa so bUi nižji tudi na preostalih vinogra- dih, ki so dali le 100 000 1 mo- šta. Namesto normalno pri- čakovanega odkupa 150 000 1 mošta so letos od- kupUi le 30 000 1 mošta. Iz- pad pridelka je tako v lastni proizvodnji Kmetijske za- druge v vrednosti štirih mili- jonov, pri kmetih pa ga oce- njujejo na 15 milijonov. Iz- pad pridelka pa pričakujejo še v letu 1982 in v nekaterih primerih tudi v letu 1983. Si- cer pa sodi letošnji pridelek med kakovostno boljše le- tine. No, in kaj naj za tolažbo rečemo na koncu tega krat- kega vinskega poročila? To- laži naj nas misel, da bo vino letošnje letine bolj kakovost- no in, da ga bomo znali tudi zaradi tega bolj ceniti. Morda je tudi to ena izmed poti do boljšega - bolj kulturnega pitja na Slovenskem? Za okus, dobro voljo, prebavo, za veselje duše, ne pa za žlampanje. Ob pomoči Damjane Stamejčič in MUene B. Poklic zapis zaokrožil Mitja Umnik JABOLKA S SLOMA SO ŽE PRI PORABNIKIH Na nekaj več kot 76 ha površin imajo na posestvu Slom - tozd lastna proizvodnja pri KK Šentjur zasaje- nih jablan različnih sort, ki so dala letos dober pride- lek, čeprav so načrtovali še večjega, vendar je svoje opravila pozeba in nato še toča. Z obiranjem jabolk so pričeli sredi septembra in pridelek je bU kmalu pod streho. Zaboje z jabolki je letos polnilo 60 obiralcev. Hkrati z obiranjem se je pričela tudi prodaja jabolk, tako da je večji del pridelka kar sproti menjal lastnika. Zdaj imajo na posestvu Slom pri Ponikvi na zalogi le še nekaj jabolk II. kvalitete, ki jih v glavnem odkupu- jejo šole za svoje ozimnice, saj je, cena (7 din za kilo- gram) zelo ugodna. Kljub sicer manjšemu pridelku, ki se je od planira- nih 193 vagonov jabolk zredčil skoraj na polovico, so. na Slomu zadovoljni s kvaliteto tega sadja, kar je tudi zasluga velikega števila sončnih dni. Letos so se p>ovezali tudi z Etolom Celje, ki je bil že prejšnja leta soliden odjemalec industrijskega sadja. Nekaj sadja je odšlo še v Mimo na Dolenjsko, medtem ko bližnji Vital ni pokazal kakšnega zanimanja za od- kup sadja. M. PODJED VSE ZA MOTORIZIRANEGA OBČANA! Pri AMD Slander v Celju so v želji, da bi čim bolj ustregli motoriziranemu občanu, predvsem pa svojim članom izpopolnili nekatere vrste uslug. Tako se lahko vsi, ki potrebujejo bilo kakršno koli pomoč pri svojem avtomobilu, ali kakšen nasvet zglasijo v prostorih AMD Slander na Ljubljanski cesti vsak dan od 6.-19. ure in ob sobotah od 6.-12. ure. Na razpolago so vedno strokovnjaki v mehanični delavnici, ki opravljajo popravila vseh vrst osebnih avtomobilov. Tu vam bodo hitro opravili montažo gum in uravnovesili kolesa. To je sedaj v jesenskem in zimskem času zelo pomembno, ko so ceste vse pogo- steje mokre in spolzke. Torej zglasite se pri njih in zaupajte svoje vozilo strokovnjakom, kateri vam ga bodo uredili in pripravili tako, da bo vožnja z njim varna, s tem pa seveda prijetna. Člani AMD Slander uživajo pri storitvah poseben popust. Ob sobotah lahko pripeljete svoje vozilo na brezplačni varnostni tehnični pregled. Avtopralnica je obnovljena in pri- pravljena za zimsko - talno pranje avtomobilov. AMD je društvo solidarnosti, tako je tudi največ uslug namenjenih njihovim članom. Tu je med drugim članom AMD na voljo brezplačen prevoz poškodova- nega vozila do 250 kilometrov daleč. Druga pomembna ugodnost je 10 odstotni popust pri kasko zavarovanju avtomobila. Že sam popust presega znesek letne član- ske članarine. Sledijo številni turistični popusti, te- hnične ugodnosti in ne nazadnje kreditna pisma za potovanje v inozemstvo, brezplačna pravna pomoč in brezplačno prejemanje enkrat mesečno Moto revije, preko katere so člani sprotno obveščeni o vseh vpraša- njih, ki zanimajo motoriziranega občana. Z letošnjim letom so uvedli kontinuirano članstvo, to je da se včlanite za 12 mesecev. Doslej vam je članstvo poteklo koncem februarja ne glede na to kdaj ste se preteklo leto včlanili. Odslej naprej pa poteče članstvo ob letu, to pomeni po 12 mesecih od dneva, ko j ste se včlanili. Na podlagi obširnih razprav in usklaje-^ vanj v AMZ Slovenije je bUo sprejeto, da se članarina j za leto 1982. v AMZS poviša na 400 dinarjev. V kolikor j ste se namenili, da postanete član, vam svetujemo, da; se včlanite še do 30. novembra letos. Do takrat še lahko; vplačate članarino po starem, to je 300 dinarjev. i V skupnih naporih, da prispevajo svoj delež k večji varnosti v cestnem prometu in s tem zmanjšajo število prometnih nesreč, so se odločili, da omogočijo v lastni avto šoli vsem, ki so se odločili, da si pridobijo šoferski izpit, da pridejo do njega po najugodnejših pogojih. To je, da lahko celoten program šolanja za voznika motor- nih vozil »B« kategorije odslej poravnajo z brezobrest- nim obročnim odplačevanjem. Člani AMD uživajo pri teoriji poseben popust. Za cene tečajev vam garanti- rajo cene, ki so veljale na dan podpisa odstopne izjave. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobite osebno ali telefonično v prostorih AMD Slander na Ljubljanski cesti. F.G.i PO CESTAH ŠENTJURSKIH »SE FURAT NI FAJN« Do Planine Je dolgo dve desetletji Razen del na cesti med Že- grom in Prevorjem, vlada na ostalih, že načetih deloviščih tišina. Gradbeni stroji so že davno utihnili. Pa jih ni pregnala bližajoča se zima, ampak prazne blagajne Re- publiške skupnosti za ceste in tudi v občinski blagajni ni cvenka za gradnjo in rekon- strukcijo cest v šentjurski občini. Prva gradbena dela na ce- sti proti Planini so se pričela že pred 10. leti in kot kaže, se bodo vlekla še v drugo deset- letje. Dela izvaja Cestno po- djetje Celje pač v tolikšni meri, kolikor priteče sred- stev iz Republiške in regio- nalne cestne skupnosti. Kra- jane Planine in okolice naj- bolj skrbi planinski klanec v dolžini 1,5 km, po katerem je vožnja z avtomobili ali avto- busi v zimskih mesecih lah- ko vratolomna. In ko se ne- kako pretolčejo čez eno zi- mo, šele pomlad pokaže, kaj je le-ta naredila. Začeti je tre- ba s sanacijskimi deli, kar znova in znova draži grad- njo. Takšna je usoda enega kraka kozjanskega križa. Ce- sta je na tem predelu zelo obremenjena, saj samo do 6. ure zjutraj odpelje v dolino 7 avtobusov, da osebnih avto- mobilov sploh ne omenja- mo. Klanec Jezerce pa je prava past za voznike tudi tedaj, ko ga ne zasipi je sneg in ne prekrije led. Nič boljša usoda, zaenkrat vse tako kaže, ni doletela šentjurske obvoznice z avto- busno postajo, kjer so grad- beni stroji prav tako utihnili- Dela na obvoznici »naj bi* nadaljevali drugo leto. Sam« da ne bi prišlo za tem drugimi letom še eno drugo in še eno in še eno... MATEJA PODJED Delov išče ceste proti Planini je ostalo prazno, kot so prazne blagajne ^ 5. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 ILEČNICA »TRIJE PLOTI« Lffežnica potrebuje novo vlečno vrv ^^jstično rekreacijski ter Golte je še vedno pod tkii" vprašanjem, še zlasti se tiče njegovega nadalj- razvoja. Poskus o fruževanju sredstev med občinami celjskega Ločja (Velenje, Mozirje, V, Celje) zaenkrat ni dal »elenih rezultatov. Ta po- Jda je propadla ne samo ko so se je lotili Velenj- ipi, temveč tudi prej, ko je ,i,{er pod Medvedjakom Lvljal kolektiv celjskega Lnika. In vendar je pot iz E[ ,ate samo v združevanju Ij in sredstev, v dejstvu. Golte in prav gotovo še ijuga podobna središča na uetn območju, niso in ne urejo biti le naloga enega Llektiva, ene občine. Ce (je, potem je treba zlasti na [irističnem področju podre- j podjetniške in občinske |,eje ter najti tesnejše pove- pvanje vsaj v območju. Da, saj v regiji, če je ta dovolj ulika in močna, da lahko lajde nosilca nalog in razvo- I Ta se zdaj ponuja in kaže. fo je sestavljena organizaci- j združenega dela Merx, ki Jasti na gostinskem in turi- ličnem področju kaže veli- te ambicije in prevzema vio- lo povezovalca in tistega, ki ahko prevzema velike nalo- [e. Velenjčani stojijo zaen- ffat zunaj tega povezovanja, ieprav vrat niso zaprli. Prvi lorak v turistična dogajanja djske regije je kolektiv, ki ipravlja Golte, napravil prav ninule dni, ko se je odločil a članstvo v celjski območ- li poslovni skupnosti za tu- izem. To je vsekakor po- nembna odločitev, tembolj, ler so v Titovem Velenju snovali samostojno poslov- no skupnost za turizem. Ali bo tej odločitvi sledila še druga, pristop v veliko družino Merxa, je zaenkrat težko reči. Velenjčani pravi- jo, da zadeve ni mogoče pre- hitevati. To je res. Toda, nav- zlic temu čakanje samo ško- di. To ugotavljajo na lastni koži, predvsem zaradi Golt. Rešitev nalog se odmika, tu- di dražit Ali naj bo koncept razvoja turizma na širšem celjskem območju tista stop- nica, ki naj privede kolektiv iz Titovega Velenja tudi pod Merxovo streho? Naj bo tako ali drugače, čas ima tu pomembno bese- do. Zamude so velike. Golte zaostajajo za predvidenim razvojem. To pa je škoda. Skoda zaradi delovnih ljudi, ki ta center potrebujejo. Za- to bi moral biti tudi ta motiv tisti, ki bi pripeljal do čim- prejšnje rešitve velike nalo- ge, na vsak način pa tiste, katere rešitev je na dlani. Kot kaže, bodo Golte do konca tega meseca priprav- ljene na zimsko sezono. Zdaj več ali manj životarijo. Navzlic temu so dobile no- vo vlečnico. Poimenovali so jo Trije ploti. Povezovala bo Medvedjak in Stare stene. Dolga je 400 metrov in bo v eni uri pripeljala 600 smučar- jev. Vest o novi vlečnici je razveseljiva. Povsem dru- gačno pa je stanje s sedežni- co od hotela do vrha Medve- djaka. Ta počiva, in kot kaže, bo mirovala tudi pozimi. Mo- rala bi dobiti novo vlečno vrv. Ta je sicer že v naši drža- vi, toda zaradi uvoznih ome- jitev je ne bo mogoče dobiti in namestiti. Tudi druge na- ložbe na tem področju so zaenkrat odmaknjene. Upravljalci Golt bodo zdaj temeljito raziskali vlečno vrv za sedežnico. Računajo, da bo rentgensko slikanje dalo ugodne rezultate in da bodo dobili dovoljenje za njeno obratovanje vsaj do pomladi prihodnjega leta. Ce bo tako, bo v redu in prav, sicer pa bodo smučarji mirovanje te naprave ša kako pogrešali. To so torej zadnje vesti z Golt. Razveseljive in ne. M.BOZIC Dom železarjev na Svetini, prijetna in vedno dobro obiskana planinska in izletniška točka. Toda, v Štor ah opozarjajo, da bi morali dom obnoviti, povečati in zlasti dobiti nove nočitvene zmogljivosti, tudi večjo restavracijo in še kaj. To so vsekakor nujne potrebe, je pa vptašanje, kdaj bodo lahko načrte uresničili. svetina PRIPRAVLJENA JE NA ZIMO Tudi v tej sezoni veliko smučarskih tečajev Svetina s svojim terenom za smuča- nje, na katerem stoji tudi vlečnica, je pripravljena na zimsko sezono. Sicer pa je ta objekt primer vzornega dela smučarske sekcije pri Partizanu v Sto- rah in prav tako dobrega sodelovanja med telesnovzgojno organizacijo in kolektivom železarjev. Smučišče na Svetini so že nekaj let nazaj uspešno uveljavlja in privablja številne ljubitelje smučanja. Zlasti za- četnike. Teren ni zahteven, zato pa več kot primeren za prve šole smučanja. To priložnost so štorski smučarski de- lavci krepko izkoristili, še posebej mi- nulo zimo, ko so imeli v številnih teča- jih okoli petsto smučarjev. Tudi za letošnjo zimo je vse priprav- ljeno. Izdelan je že načrt smučarskih šol. Veliko jih bo. Sicer pa na te terene radi prihajajo tudi celi razredi šolskih otrok in imajo tu šolo v naravi. Zlasti računajo, da bodo največ teča- jev pripravili v času zimskih šolskih počitnic. Ce bo le dovolj snega, seve- da. Pa tudi sicer se bodo vrstili tečaji za otroke in odrasle. »V pripravah na zimo smo imeli na tem terenu tri udarniške akcije. Uredi- li in očistili smo teren, pregledali vleč- nico in podobno. To je že kar naša stalna praksa pred smučarske^ sezono in nikoli nimamo težav zavoljo prosto- voljcev. Toda, ko že govorimo o Svetini, bi rad povedal že nekaj. V Storah namreč pogrešamo tesnejšega povezovanja s Celjsko kočo. Menimo, da je to enoten kompleks in bi ga kot takega morali obravnavati v praksi. Na primer. Sve- tina je zaradi terenov primerna za prve, začetniške šole smučanja, pri Celjski koči pa bi lahko bili nadaljeval- ni tečaji. Skratka, na Svetini bi se smu- čanja učili, pri Celjski koči, pod Tov- stvom, pa bi zatem smučali v pravem pomenu besede, saj so smučišča za- htevnejša. Seveda pa so še druge obli- ke sodelovanja. Toda besede so pre- malo. Na tem bi morali delati,« je pou- daril znani telesnovzgojni delavec iz Stor, Tine Veber. Na Svetini pa ne gre samo za alpsko smučanje. Tu bodo tudi letos uredili proge za smuške teke. Zlasti primeren je teren okoli Vrunčevega doma in tja proti Šentjurju. »Sicer se bomo zavzeli, da bo smuča- nje pri nas na Svetini vselej dobro or- ganizirano, poceni in prijetno za vsa- kogar,« je še dodal Tine Veber. M. B02IC rredsednik sveta varčevalcev Ivan Štendler (na levi) izroča priznanje Jožetu Brileju Podčetrtek mu so PRVI PRI NAS 25 let dela šolske banke in hranilnice Bilo ]e slavnostno in delav- '° prijetno, kot je lepo med ''ečnimi ljudmi, še posebej *so mladi in so s tistimi, ki '.° Jirn odpirali pogled v živ- '^^je, v delo. v nova spozna- nja. ^ takšnem razpoloženju je ' ponedeljek, 2. novembra JPoldne, potekala proslava 'febrnega jubileja šolske ^•^ke in hranilnice na ^snovni šoli v Podčetrtku, 2"^^ šolske hranilnice v Ju- »oslaviji sploh. O njeni usta- l^^itvi, delu in razvoju, o Jleni pedagoški vrednosti mladimi (saj jih je spod- ^^lala ne le k denarnemu ^fčevanju, marveč jim je 'vrivala tudi samouprav- l^lska pota), je na slavnosti |?,'!^govoril njen ustanovi- 'J' dolgoletni ravnatelj J ^ovne šole, zdaj upokojeni 1^^^^ Brilej. Otroci so prislu- Sr) r»iegovim besedam, saj Ig Posegle v dan 31. oktobra J'^- leta, ko so se na tej šoli '^^ili tudi za to dejavnost. in zatem kronološko nizale dogodke, ki so sledili in daja- li novi šolski dejavnosti bo- gato vsebino. Otroci so postali bančni delavci, otroci so odločali o delu, odločali v svetu banke tudi o obrestih, ki so jih na- menili za skupne potrebe. In to niso bili majhni denarji! Banka in hranilnica v Podče- trtku je postala zgled novega dela. Krnalu za tem so ji sle- dile mnoge osnovne šole. Najprej na celjskem območ- ju, pozneje še drugod po Slo- veniji in naprej. Toda, šolska banka in hranilnica v Podče- trtku in njen takratni ravna- telj Jože Brilej ostaneta kot začetnika velikega dela z mladimi in za mlade. Na slavnosti, ki so jo lepo obogatili otroci s kulturnim programom, je Ivan Štend- ler, predsednik sveta varče- valcev pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje, ki je še danes pobudnik dela s pio- nirskimi in mladinskimi hra- nilnicami, tudi prvimi obli- kami varčevanja med malčki v vrtcih, podelil Jpžetu Bri- leju in šolski banki ter hra- nilnici posebni priznanji. S takšnimi odličji pa so svoje mentorje in druge počastili tudi mladi varčevalci iz Pod- četrtka, ki so se tako zahvali- li ne samo Jožetu Brileju, marveč tudi JMarici Sovine, Petru Simonitiju, Ljubljan- ski banki Splošni banki Ce- lje in njeni šmarski ekspozi- turi. Zbor šolske skupnosti in zbor varčevalcev so izkoristi- li še za sprejem prvošolčkov med varčevalce ter za refe- rendum, na katerem so se otroci odločali o uvedbi brezgotovinskega poslova- nja v banki. Ta dogodek pa je dopolnil Jože Brilej še enkrat, ko je preko šolske banke nakazal šolskemu športnemu druš- tvu tisoč dinarjev za njegovo delo. M. BOZiC ljubljanska banka Splošna banka Celje ODGOVORNE NALOGE v tem, ko so delegati na petem zboru Ljubljanske banke Splošne banke Celje, konec marca letos, sprejeli samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načr- ta za obdobje 1981-1985 in tako potrdili planski dokument, ki usmerja dejavnost banke v novem srednjeročnem obdobju, so na šestem zboru, v četrtek, 29. oktobra, potrdili srednjeročni načrt banke, tako združene kot njene celjske temeljne ban- ke, za tekoče srednjeročno obdobje. Ko je o novem dokumentu na zboru ban- ke govoril predsednik izvršilnega odbora Tugomer Pokorn, je med drugim dejal, da je v tem srednjeročnem obdobju predvide- na rast sredstev po povprečni letni stopnji 14% in da bo skupno povečanje znašalo trinajst milijard dinarjev. Bilančna vsota banke bo tako 1985. leta znašala 27,5 mili- jard dinarjev. V strukturi združenih in zbranih sredstev v banki bodo še naprej prevladovala sred- stva delovnih organizacij, s skoraj 30% in sredstva občanov s 26%. Precejšnja prido- bitev sredstev je v tem obdobju predvidena iz primarne emisije, kar pa bo banka dose- gla s pravilno naravnano naložbeno poli- tiko. Iz predloga srednjeročnega plana izhaja, da bodo razpoložljiva sredstva za naložbe banke v tem času znašala 20,8 milijard' dinarjev. Naložbena politika banke bo usmerjena tako, da bo dan večji poudarek financira- nju tekočega poslovanja članic. S tem se bo v strukturi delež kratkoročnih naložb povečal od sedaj 18 % na 26 %. Pretežni del teh sredstev pa bo usmerjen v selektiv- ne namene, kjer se predvideva postopna zamenjava kreditov z monetizacijo vre- dnostnih papirjev. Za dinarske naložbe bo banka predvido- ma usmerila 6,6 milijard dinarjev. Tu so vključene tudi prenesene obveznosti iz preteklega srednjeročnega obdobja, ki znašajo več kot 20% tega zneska. V skladu s-samoupravnim sporazumom o temeljih banke in republiškim dogovorom o teme- ljih družbenega plana, bo banka 75% vseh razpoložljivih sredstev za nove naložbe na- menila za združevanje in prednostno usmerjanje v dogovorjene namene, kot so kmetijstvo, izvoz, infrastruktura republi- škega pomena, republiške blagovne rezer- ve, razvoj manj razvitih itd. Banka bo sodelovala z dopolnilnimi sredstvi pri tistih naložbah članic, s kateri- mi se uresničujejo dogovorjeni skupni ra- zvojni cilji in pod pogoji, da bodo investi- torji z lastnimi sredstvi ali združevanjem dela in sredstev zagotavljali pretežni del predračunske vrednosti. Selekcija in us- klajevanje naložb bosta opravljena na te- melju kriterijev investiranja, oziroma oce- njevanja uspešnosti. Na področju ekonomskih odnosov s tuji- no bo banka pospeševalla izvoz in hkrati spodbujala zmanjšanje uvozne odvisnosti v zunanjetrgovinski menjavi. Zato bo v ok- viru zagotavljanja sredstev za tekoče po- slovanje članic še nadalje dana prioriteta selektivnemu kreditiranju izvoza. Na po- dročju dolgoročnih naložb pa bo težila k usmeritvam v proizvodnjo, ki bo prispevala k povečanju izvoza, zmanjševanju odvi- snosti od uvoza ter v naložbe, ki bodo zagotavljale razširitev ekonomskih odno- sov s tujino na trajnejših osnovah. Sicer so v tem času predvidene dokajš- nje spremembe na področju stanovanjsko- komunalnega gospodarstva. V slovenskem prostoru bo treiDa uveljaviti enoten sistem stanovanjskega kreditiranja. Zato bodp v okviru temeljnih bank organizirane poseb- ne poslovne enote. Tako tudi v okviru LB Splošne banke Celje. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5. november LETALSKO MODELARSTVO NI »SPUŠČANJE AVIONČKOV« DRUŽBA NAS PREMALO POZNA iN CENI Nedavno se je z letalskega prvenstva, ki je bilo v An- kari, vrnil Martin Klači- šar, novi balkanski prvak v kategoriji F-3-B daljin- sko vodenih modelov ja- dralnih letal. Martin je za- poslen v Libeli, kot tehno- log v tozdu Tehtnice, z modelarstvom pa se uk- varja že od sedmega leta. Da se je prebil v državno reprezentanco in tudi do laskavega naslova balkan- skega prvaka, je moral po- leg veselja vložiti tudi mnogo truda in znanja. Ob tem še zdaleč ni bil de- ležen publicitete, kakršno posvečamo ostalim vr- hunskim športnikom. Vsak prestop kakšnega tretjerazrednega nogome- taša je deležen večjega pompa in TV kamer, ka- kor pa marljivo delo neko- ga, ki poleg športnega du- ha s svojim udejstova- njem združuje tudi te- hnično in fizično kulturo. S pogovorom, ki sem ga imel z Martinom, želim predvsem razjasniti misli tistim, ki uvrščajo mode- larstvo med hobije in ga ne uvrščajo med športe. In kaj pravi o tem balkan- ski prvak: »Ni čudno, da je tako. Na nobeni tekmi še nisem videl kakšnega funkcionarja, ki bi si pri- šel ogledat kaj je to tek- movanje z modelom. Nih- če ne vlaga v nas, in nihče ne ve kakšno je naše delo za kulisami, ki terja ogro- mno treninga in še več teoretičnega izpopolnje- vanja. Na vsaki tekmi spoznavaš lastnosti svoje- ga modela, katerega izde- lava terja 300-4000 ur. Mo- del je seveda potrebno iz- popolnjevati in doma se vrstijo izračuni. Aerodina- mika, logaritmi, fizika, vse moraš znati... Meta- lec kopja ali krogle dobi svoje orodje že v roke, mi pa moramo vanj' vložiti mnogo ur dela in včasih celo zastonj.« Se pravi, tu je tudi fi- nančni neuspeh. Ali kot državni reprezentant s statusom vrhunskega športnika prejemaš kakš- no podporo? Načela sva vprašanje, ki modelarje najbolj teži. De- jal sem že, da v nas nihče ne vlaga, skoraj vse plaču- jemo iz svojega žepa. Ne- sreča v nekem smislu je, da smo vsi zanesenjaki, nihče našega dela ne po- pularizira. Vendar to ni ta- ko važno, kajti če bi to pri- čakovali, bi se resnično z modelarjenjem ukvarjali le kot s hobijem. Škoda je le v tem, da iz tega zanese- njaštva izhajajo rezultati, ki pa se vsem zdijo sa- moumevni, češ, če si že vložil toliko truda, morajo iz tega izhajati tudi rezul- tati. V športu, kjer si dele- žen ie kritike ob neuspe- hu, vsak tekmovalec zelo težko prevzame odgovor- nost nase. Seznanjen sem z razme- rami v drugih državah, kjer imajo stvari dosti bo- lje urejene. Tudi v ostalih balkanskih državah druž- ba dosti bolje poskrbi za svoje tekmovalce. Uvozi jim material za modele, jih stimulira pri njihovem delu in doseženih uspe- hih. Pri nas je stanje naj- slabše v naši republiki, saj vrhunski športniki s tega področja nismo deležni nikakršne stimulacije, v ostalih republikah vsak vrhunski športnik dobiva mesečno podporo v višini 6000 din in tako prihaja do absurdov^ da npr. repere- zentančni kolega iz druge republike doseže 50. me- sto na kakšnem tekmova- nju in je za to stimuliran, mi iz Slovenije (med njimi svetovni prvak Anton Vi- denšek - razred FIA) pa ne dobimo nikakršne sti- mulacije. Edino stimulacijo dobim v svojem klubu LT-EMO, ki je eden redkih, kjer po- vrnejo stroške prevoza in dnevnice. Tudi v delovni organizaciji mi gredo na roko pri odobritvi izre- dnega dopusta. Kako prideš do delov za svoje modele in koliko te to stane? Ne le material, ki ga pri nas ni mogoče kupiti, tudi treningi zahtevajo precej denarja. Material za grad- njo in elektronski del ku- pujem v lastni režiji v Av- striji. Model s kakršnim tekmujem sedaj, me stane okoli 2 in pol stara milijo- na z elektroniko vred in to je že peti uspel model, ki sem ga naredil. Tu je še cel kup neuspelih mode- lov kategorije F-3-B in tu- di drugih kategorij, v ka- terih sem se izpopolnjeval prej. Ostal bom pri tej ka- tegoriji, ki se zelo pribli- žuje letenju s pravim leta- lom in zato zahteva vsaj delno znanje metodologi- je letenja pravih jadralnih letal. Kako ti je uspelo priti j v državno reprezentan-1 co? Kako poteka tekmo- valni del jadranja z mo- deli? V zadnjem letu sem ne- katerim uspehom iz leta 1980 dodal še nekaj prvih,, drugih in tretjih mest na zveznih tekmovanjih (Po- murski pokal, Lenartski pokal, Zrenjanin itd.) kar mi je po točkovanju prine- slo uvrstitev med najbolj- še. Zelo vesel sem bil tudi mednarodne zmage v Be- ljaku letos. V tekmovanje naših modelov so vključene tri discipline: trajanje leta 6 minut, vsako odstopanje pa pomeni kazenske toč- ke; preleti - v maksimal- nem času 4 minute je med bazama na razdalji 150 metrov potrebno opraviti 12 preletov; hitrost - isto razdaljo je potrebno prele- teti v čim krajšem času. Tako med posamezniki kot ekipno, ste v Turčiji zasedli 1. mesto? Kakšne vtise si prinesel iz An- kare? Kljub temu, da smo pri- čakovali relativno dobre rezultate, je bila takšna uvrstitev nenadejana. 2e zaradi tega, ker temu športu posvečajo v ostalih državah več pozornosti. Domov sem se vrnil s prijetnimi spomini in spremenjeno predstavo o Turčiji, kjer so nas zelo le- po sprejeli in tudi tekmo- vanje samo je bilo organi-; zirano na visoki mednaro-j dni ravni. Uspeh sam paj mi je pomagal, da sem še bolj zatrl grenke misli o tem, da se ne vračam z balkanskega srečanja »konjičkarjev«, temveč srečanja športnikov, kjer vsak po svojih močeh za- stopa in brani barve svoje države. RADO PANTELlCi SPOMINI NA KOŠNJO PO STAREM CIGARO JE DOBIL LE NAJBOLJŠI KOSEC Bilo je v soboto, 22. avgusta popoldne. Kmečki praznik v Tmavčah pri Mozirju. Praznik s prikazom starih kmečkih opra- ^ vil. Tudi zato, da bi ostalo zanje še nekaj ^ razumevanja in spoštovanja. Tako tudi za kmečke ljudi. V središču pozornosti je bila košnja po starem. K temu pa je treba še marsikaj povedati, kajti s samo košnjo so se zak- ljučile obsežne priprave, ki najbolje po- nazarjajo naš živelj. Ta je bil po svoje ponosen in je vedno branil svojo zemljo. Kako se je torej pripravljal naš kmet na košnjo, ki je pomenila takrat glavno delo? Nedeljo pred začetkom spravila sena, je gospodar po maši »prosil« kosce za sebe. Težko je bilo zanje, saj so hkrati povsod kosili. Seveda je tisti kmet, ki je prejšnja leta dobro ravnal s kosci, lažje dobil delavce za to zahtevno delo. Večji gospodarji so prosili za več dni, tudi za ves teden. Navada je bila, da so kosci prinesli orodje s seboj. Ko je torej nastopil dan dogovorjene košnje, so se zbrali že ob svitu pred gospodarjevo hišo. Največ- krat je že to prvo srečanje pomenilo ve- selje in z vriskanjem so šli na delo. Birt, kot so tu rekli gospodarju, je določil, kje se bo kosilo. Za dobro juto so zbranim delili »žegnane vode«, ali žganje, da so se podkrepili. Nato so krenili na travnik. Z njimi pa birt ni šel. Posebno veliki go- spodjuji so imeli navado, da so ločeno prihajaJi na travnik. Tako se je tudi po- kazalo, kdo daje kruh. Vendar je birt kmalu prišel, da je na travniku pregazil mejo. To je storil s ko- so na rami, da je zaznamoval, do kod je njegov travnik in da bi kosci pomotoma ne kosili na sosedovem travniku. Po na- vadi je to bilo dokaj svečano birtovo opravilo. Tedaj je imel za pasom obešen še mošnjak ali tobačni mehur. Tako se je košnja lahko pričela. Se prej je gospodar določil kosca, ki bo kosil naprej. Ta je kosil rednjak ali redovc, kot \ so rekli. To je bil najboljši kosec, ki je j pritegnil še ostale v določeno hitrost de-' la. Tudi med delom ni manjkalo šale in ■ veselja. Sploh je bilo tiste čase veliko i petja in vriskanja po va.seh. Za plačilo se gospodarji s kosci niso pogovarjali. Višino nagrade so določali = gospodarji med seboj, tako da je kosec- zvedel za višino plačila šele, ko je bilo: delo končano in ko mu je gospodar vta- \ knil zvit bankovec v žep. Ni se spodobi-1 lo, da bi ga pogledal in ugotovil, koliko je | dobil. To je lahko storil šele na poti proti' domu. Šele takrat je vedel, ali je delal za \ dobro ali za slabo plačilo. 5 Birt pa je seveda delo sproti nadziral, i Posebno je pazil, da mu niso kosci po-! škodovali sadnega drevja, ki je takrat i obvezno raslo na travniških površinah, • Pa tudi na kakovost odkošene površine je gleded. Da so posebno pazili na sadje, je razumljivo, saj je bil sadjevec takrat glavna pijača na kmetih pri nas. Rekli so mu toukovc, ker so sadje pred stiska- njem tolkli s posebnim orodjem, da so ga zdrobili. Danes to delo opravljajo stroji. Teh pa nekoč ni bilo. Okoli šeste ure so prinesli froštik, zajtrk. Po navadi so jedli ajdove žgance in mleko. Namesto mleka tudi priž- ganko. Ko je trava padla, so prinesli na trav- nik malico. To je bilo največkrat delo gospodinje. Polegli so v senco in jedli. Seveda so razpoloženje hitro dvignili s pijačo in šalami na račun tega ali onega dogodka v vasi. Tisti, ki so bili naprošeni samo za delo do mjdice, so po njej odšli domov. Drugi pa so skupaj z ženskami! prijeli za grablje in vile ter pričeli s suša- i vo. Pozneje so nakladali, tako da sta z 1 vsake strani dolgega voza po en moški ; metala seno na voz, kjer ga je nekdo j razdeljeval in potlačil. \ Ce je kosce presenetil dež, so na go- i spodarjevem domu zmetavedi krmo iz 5 prejšnjega dne v skedenj, oziroma senik. \ To je bilo posebno veselo opravilo, naj- j bolj pa tlačenje sena na seniku. Tu so fantje in dekleta marsikatero okroglo po-: vedali. j Birt je vseskozi dostojanstveno doka- [ zoval, kdo je. Tako je ocenjevjd redovc in ; sadno drevje, se pravi, kako je trava odrpzana in če je drevje ostalo nepoško- dovano. Če je bilo oboje v redu, je naj viden način odlikoval kosca s cigaro. To ^ je bila imenitna reč, saj takrat cigare ni < kadil zlepa kdo. Zvečer, ko je bilo delo končano, so; kosci takoj pričeli klepati kose na na-1 slednji dan. Seveda so to opravili po iz- datni večerji. Če so kosci delali pri go-; spodarju ves teden, je bU običaj, da jih je i ta v nedeljo povabil na kosilo med svojo ; družino. ' Odveč bi bilo pripovedovati o veselem razpoloženju po večerji. Mnogi fantje so i namesto v posteljo krenili na vasovanje. Slišalo se je vriskanje in petje. Pri vaso-' vanju fantje takrat niso naleteli na pre- j preke, kot so danes električni pastirji. Pa i tudi lestev je imela vsaka hiša. Tako je j marsikateri izmed njih kar neprespan; krenil ob svitu na travnik kosit. In ko mu \ je pri kosilu padla žlica iz rok, je gospo- j dar zaznal njegovo utrujenost in takrat; so vsi vedeli za njegovo ponočevanje. i Tudi to je vzbudilo veliko smeha. Najbolj so si privoščili tistega, ki je zaspal. Navadno ga je pričakal sosed s, prižgano svetilko in mu posvetil v dan. ^ To je bilo nekaj neljubega. | Ko so na vasi povsod klepali, se je; vedelo, da se prične najlepše in najzani- i mivejše kmečko delo - košnja. Prav zato ; ne manjka slovenskih narodnih in dru-; gih pesmi, ki opisujejo te dogodke. Naš ; pesnik je tudi zapisal: 1 So pa fantje zgodaj vstali, \ hitro kose so klepali, i se je storil svit : so pa šli kosit, zvečer pa sladko vince pit. Tako pesem in tako tudi kmečki praz- niki, da bi opozorili, kakšno je bilo ne-i koč življenje na vasi. ALEKSANDER VIDEČNIK. ^ 5. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 POČITNIŠKI DOŽIVUAJ Moje počitnice so bile letos 2elo pestre. Takoj, ko se je l^ončala šola, sem se odpeljala Ic stari mami, kjer sem preži- vela teden dni. Nato sem bila tri dni doma. Potem pa je pri- jel tisti tako težko pričakova- ni dan. Deževne nedelje smo se odpeljali v Šmarje pri Ko- . pru, kjer je potekala prva izmena MDA Istra 81. .Hej, haj brigade.... se gla- si iz zvočnika. S presenetlji- vim sunkom se odprejo vrata spalnice. ♦Diž' se, banda, četni sati!« zarjuje dežurni. Z ne preveč glasnimi pri- pombami vstanem. Slečem spalno srajco, nakar ugoto- vim, da Jelka Se spi. Po hi- trem postopku jo zbudim. Na- se potegnem hlače in srajco. Precej časa iščem nogavice, ko nazadnje ugotovim, da imam že obute. V zadnjem trenutku prisopiham v zbor. Dokončno me prebudi šele Sanjm »Mimo!« Po telovadbi in dviganju za- stave se že drenjamo v vrsti za zajtrk. Zatem sledi po mnenju našega »traska« glavni del dneva - odhod na traso. Vsak s svojo lopato in krampom (fantje tudi s punco) jo ma- hnemo proti trasi. Že po prvih zamahih smo žejni. Sok nam ne diši preveč, voda še manj. Z zadnjimi močmi se prebijemo do prve »čik-pavze«. »Trasko« ima do- volj časa, da »zeza« uboge lju- di, ki se kopajo v svojem potu. »Malica!« vzkliknemo vsi nič več utrujeni, saj to pomeni pol ure lenarjenja. Trasko nam para živce še tisti dve uri in pol do konca. Ob enih se končno skobaca- mo proti naselju. Noge komaj vlečem za sabo. Nato se zače- nja vrsta za tuširanje, spim. kar stoje. Končno pridem na vrsto. Stopim pod tuš in: »Ahhhh... voda...!!« To je bil odlomek iz briga- dirskega življenja v Istri, ki je trajal tn tedne. DURDA STRSOGLAVEC, 8. a. COS Fran Roš. Celje POTOVALI SMO PO NAŠi DOMOVINI Zgodaj zjutraj sem vstal, kar seveda ni moj običaj. Ste- kel sem v kopalnico in se umU. Moji mami se ni zdelo čudno, ker sem tako hitro skočil iz postelje. Imeli smo namreč izlet v Kumrovec. Od- šel sem na postajo čakat avto- bus. Ko sem prispel v Ratfeče, se je že vse gnetlo v trgovini. K sreči mi je mama sama do- ma pripravila hrano, tako da mi ni bilo treba riniti v tisto gnečo. Tako smo počakali do avtobusa. UčencFso se že rini- li proti vhodu. Odpeljali smo se proti Celju, od tam pa v Bistrico ob Sotli. Tam smo si ogledali šolo Marije Broz. Ker smo bili skoraj vsi žejni, smo se natankali kar v bližnji go- stilni, kjer pa smo opravili tu- di svoje potrebe. Potem smo krenili naprej v Kumrovec. Tam je bilo vse okrašeno z za- stavami. Odšli smo v Titovo rodno hišo. Videli smo veliko starih in znamenitih stvari. Ko smo prišli ven. smo videli dolgo kolono čakajočih otrok. Imeli smo srečo, da smo prišli veliko prej, če ne bi čakali še in še. Ogledali smo si še novo šolo Maršala Tita. Potem smo odšli v Dom mladine in bor- cev Jugoslavije. V njem je tu- di trgovina s spominki. Tam sem kupil sbko Maršala Tita. Povabili so nas, da si ogleda- mo film, kako je ta dom na- stal. V dvorani sem sedel z Andrejem. Med filmom me je nekdo prav pošteno lopnil po glavi. Isto so naredili tudi An- dreju. Obrnila sva se in sumi- la Janeza in Mirka. Zaradi te- ga bi se zunaj kmalu stepli. Toda vse se je srečno končalo. Prišel je čas, ko smo morali oditi naprej. Naslednja posta- ja je bU Kalnjec. Ogledali smo si galerijo Antona AuguStinči- ča. Ko smo prišli v veliko so- bano, sem se kar stresel od začudenja. Zagledal sem kip velikanskega konja, na njem pa jezdeca. Ogledovali smo si razne kipe. Potem smo se od- peljali v Brežice. Odšli smo v grad, kjer smo priredili ne- kakšno predstavo s petjem. Odšli smo potem v najlepši kotiček Slovenije - Radeče. Od tam pa smo se razšli vsak proti svojemu domu. Izlet je bU res lep, večkrat pa so bili vmes tudi smešni dogodki. Na primer, ko sem padel s svojega sedeža v na- slednjega, kjer je sedela Ve- sna. Bilo pa jih je seveda še več, ki pa se jih ne da opisati. BOGDAN RAMOVŠ, 5. č. OS Marjana Nemca, Radeče OPAZUJEM PROMET Danes je promet zelo razvit in udoben. Z raznimi vozili lahko dosežemo veliko hi- trost. Zaradi tega je tudi veli- ko nesreč. Imamo mnogo vrst vozil. Nekateri vozniki ne upoštevajo prometnih predpi- sov. Včasih ali mnogokrat za to plačajo z življenjem. V prometu moramo paziti na vsak svoj korak. Avtomo- bili vedno grozeče divjajo. Promet ima malo dobrih in malo več slabih strani. Zaradi avtomobilov je mnogo hrupa in dima. Zaradi njih moramo asfaltirati mnogo lepe zemlje. Sodobna vozila so uničeval- ci narave, pa naj bodo še tako udobna in hitra. BORUT TR2AN, 4. b. Prva osnovna šola, Celje NA OBISKU PRI UPOKOJENKI Ob tednu upokojencev smo se dopisniki literarnega krož- ka spomnili najstarejših obča- nov Radeč in jih obiskali. Ena izmed najstarejših je tudi Maksa Strel. Tovarišica Strelova se je le- ta 1909 preselila iz Ljubljane v Radeče, kjer je obiskovala če- trti in peti razred osnovne šo- le. Z veseljem je obiskovala šolo, ki je bila že takrat celo- dnevna. S prijatelji je prosti čas preživljala na Starem gra- du, kjer so si domišljali, da so rokovnjači. Čeprav je prete- klo že mnogo let, se spominja učiteljev, ki so jo takrat pou- čevali. Posebno rada je imela učitelja Renta. Tako so prete- kla leta njene nrUadosti in leta 1919 se je poročila na Bled, od tam se je preselila na Ziri, na- to pa v Skofjo Loko, kjer je odprla »Strojno veziljstvo«. Posel ji je cvetel in dočakala je drugo svetovno vojno. Po- magala je partizanom in rešila Skofjo Loko pred bombardi- ranjem. Po koncu vojne ji je unru-l mož, mati se je preselila v Ameriko, tri leta kasneje pa je odšla za njo Se sama s si- nom. Pri tem so nastale teža- ve, ker ni dobila dovoljenja za odhod v tujino. Zato ji je mati poiskala drugega moža z jime- riškim državljanstvom. V Ameriki je preživela deset let v mestu Cleveland, kjer je de- lovala v društvu »Triglav« kot solistka. Medtem sta ji umrla mama in drugi mož, zato se je preselila nazaj v Skofjo Loko. Ker je bil tamkajšnji zrak preoster zanjo, se je vrnila v Radeče, kjer živi že dvajset let. Nekaj let je stanovala v kletnih prostorih, kamor ni nikdar posijalo sonce. Sedaj ima novo, svetlo stanovanje, v katerem jo skoraj vsako po- poldne obišče sonce. Rada ima majhne otroke, ki jih v njihovem bloku ne primanj- kuje. Vendar ji ni všeč vede- nje nekaterih posameznikov, kar pa je posledica tega, da se jim predobro godi. Recept, ki nam ga je zaupa- la tovarišica Maksa, kako do- čakati pozno starost, je zmer- no življenje in radeški zrak. KLARA LJUBELSEK IN ERIKA KOVAČ OS Marjana Nemca, Radeče OTROK - POVZROČITEU POŽARA Velikokrat brezskrben otrok povzroči požar. Pri ne- previdnosti otroka lahko zgo- ri cel gozd, to pa je velika iz- guba. Vendar lahko nastane požar tudi drugače. Opisala vam bom dogodek, ki se je zgodil pri moji stari mami, ki ima kmetijo. Ves tisti dan je deževalo, se bliskalo in grmelo. F>roti veče- ru je postalo vse huje in huje. Pri moji stari mami so vsi že odšli v postelje, nakar se je močno zabliskalo in zagrme- lo. Moj stari ata se je dvignil iz ] postelje in odšel na prag po- j gledat to nevihto. Ko pa jej odprl vrata, ga je neka sila po- \ tisnila v hišo in že se je še j močneje zabliskalo. Strela je! udarila v njihov kozolec, v ka- terem je bilo suho listje. Ko- zolec je začel goreti in kmalu se je požar razširil na sosednje poslopje, v katerem so imeli živino in krmo. Vsi so tekali in reševali živino ter ostale stvari. Gasilci so kmalu prišli, toda ker je poslopje že močno gorelo, jim je šele po dolgem času uspelo pogasiti požar. Mojo sestrično in druge do- mače je bilo strah, da bo zače- la goreti tudi hiša, zato so močno jokali. Tudi moja star- ša sta se odpeljala k stari ma- mi na Bovše, kjer sta pomaga- la reševati stvari. To sta mi pripovedovala očka in mami- ca, ker me takrat ni bilo doma. Ta požar se mi je globoko vtisnil v spomin in zelo si že- lim, da se to ne bi zgodilo nik- dar več. Gasilci, ki pa so prišli pra- vočasno, so reSili njihovo hišo in zato sem jim zelo hvaležna. RANDEL IRENA, 6. b. OS Bratje DobrotinSek, Vojnik MOJE POČITNICE Letošnje počitnice so bile drugačne, kot druga leta. Ni- smo šli na morje. Večinoma smo bili doma. Včasih mi je bilo dolgčas. Vesela sem bila moje prijateljice Biljane iz Beograda, ko mi je pisala iz njenega potovanja po Evropi iz več držav. Mene ni mogla obiskati, zato jo nisem mogla povabiti v studio Radia Celje. Tako sva z mojo prijateljico same obiskali Radio Celje in si ogledale zanimivosti, ki so jih nama radi pokazali. To mi bo dolgo v spominu. Letos je prvič na naši Soli novinarski krožek, ki sem ga vesela. Tako bom lažje s so- šolkami pošiljala dobre in za- nimive prispevke za Novi te- dnik. DARJA TIMPRAN, 6. b. OS XIV. divizije, Dobrna ODPRLI SMO RAZSTAVO v Pionirskem domu smo v ponedeljek, 26. oktobra letos odprli prvo našo razstavo, ki je bila izven naše šole. To ni ne prva ne zadnja razstava celjskih šol. V tem letu se bo- do na razstavnem prostoru ra- zvrstile z izdelki vse celjske osnovne šole. Vsaka šola sme prostor za razstave v Pionir- skem domu zavzeti le za en teden. Skupni naslov teh raz- stav pa je Rastemo pod Titovo zastavo. Otvoritveni program je se- stavljala pesem Mlad kovaček _ in recitacija. Tovariš ravnatelj Pionirskega doma pa je razde- lil osebna priznanja. Prejeli so jih vsi tisti učenci, ki so raz- stavljali svoja dela. To so bili učenci od tretjega do osmega razreda. Otvoritvenega pro- grama se je udeležilo veliko učencev, staršev in likovnih pedagogov. Gledalci so bili navdušeni tako nad progra- mom kot nad likovnimi deli. Proslava je potekala pod vod- stvom tovarišev in tovarišic naše šole. Ko smo pozneje vprašali tovariša Purga, likov- nika na naši šoli, katera risba na razstavi je najboljša, nam je odgovoril: »Najboljše ristse na razstavi skoraj ni. Vse so že bile zmagovalke v selekciji, ki smo jo naredili že v šoli sku- paj z ostalimi risbami.«-Naši likovniki so skupaj s tovari- šem tem risbam dali tudi svoj podnaslov, ki se glasi Cas, v katerem živimo. Na ta naslov so skušali tešiti tudi proble- me, ki nastajajo pri risanju. Eden od problemov je tudi izražati se s slikami. Tovariš Purg nam je dal še en poda- tek, ki pa se glasi: »Na razsta- vi je okoli petdeset slik, pet velikih robotov in deset manj- ših skulptur iz žgane gline«. Mislim, da se bo naše raz- stave še veliko ljudi udeležilo in pogledalo v risbe s takšni- mi očmi kot risarji teh risb. KSENIJA ULAGA, 6. b. COS Fran Roš, Celje IGMANSKI POHOD Deset slovenskih pionirjev se je zadnjo nedeljo v septem- bru udeležilo pohoda pionir- jev Jugoslavije »Tragom ig- manskog maiša« Med njimi sem bila tudi jaz. V Bosno smo odpotovali z le- talom. 2e sam polet je bil za- me veliko doživetje. V Saraje- vu so nas prijazno sprejeli. Razmestili so nas po domovih tamkajšnjih pionirjev. V ne- deljo smo odšli na pohod. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se z avtobusi odpeljali do Vrela 8osne. Tam smo sve- čano formirali Prvo proletar- sko brigado. Slovenci smo bi- li v drugem črnogorskem ba- taljonu. Nato je brigada kreni- la na pot. Vzpenjali smo se in spuščali, hodih zdaj po gozdu, zdaj po golem hribu. Postaja- lo je vroče, bili smo utrujeni. Misel na borce, ki so isto pot prehodili pozimi, v snegu, le- du in mrazu, nam je odgnala utrujenost in nam dala novih moči. Občudovali smo lepoto pokrajine, ter se spomnili na- ših slovenskih hribov. Ustavili smo se pri neki ko- či in imeli pol ure počitek. Na- to smo nadaljevali pot. Ko smo nazadnje le prišli na cilj smo se počutili kot pravi par- tizani. Imeli smo tudi parti- zansko kosilo. Po kosilu nam je spregovorila borka, udele- ženka tega pohoda. Tokrat smo pionirji iz vseh republik in pokrajin skupaj s pripadniki JLA in mnogimi domačimi prvič opravili po- hod na Igman planino po poti legendarne Prve proletarske brigade. Želimo, da bi postal tradicionalen. Upam, da bodo udeleženci naslednjih pohodov doživljali vse tisto, kar smo videli in ob- čutili mi: iskreno tovarištvo. Med nami so se stkale števil- ne prijateljske vezi, ki upam, da se ne bodo nikoli pretrgale. IRENA OGRAJENSEK, 5.a. OS Peter Sprajc-Jur, Žalec PIONIR PRI OBNOVI Moj ati se je rodil leta 1943. Veliko mi je pripovedoval, ka- ko je tudi sam leta 1949 poma- gal v raznih akcijah. Tu pa tam si lahko našel kakšen naboj in otroci so bili včasih še poškodovani od kakšne stare mine. Torej voj- na je ša mahala s svojim re- pom. »Bil sem zelo ponosen, ka- dar smo lahko pomagali v kakšni akciji. Zelo dobro se spomnim, kako smo pomaga- li urejati stare vrtove in gradi- li ceste. Pomagal sem zidati tudi planinski dom Lisce. To je zgledalo takole. Pionirji smo stali v dolgi koloni in si podajali opeke. Torej smo lah- ko bili ponosni. V šoli smo se pred začetkom pouka posta- vili v vrsto in zapeli pesem Mi smo slovenski pionirji. Poz- dravljali smo se s pestjo ob glavi.. Bili smo tudi zelo disci- plinirani. Okrog nas je bilo ve- liko partizanov. Tudi moj oče je bil partizan in sicer član Kozjanskega odreda. Srečni smo bili, da je svoboda, če- prav smo imeli skromno hra- ' no in oblačila.« Tako mi je pri- ; povedoval ati. JERNEJA PERC j OS Ivan Kovačič-Efenka, ■ Celje IMAMO NOVO IGRIŠČE Stanujem na Mizarski cesti. Nekoliko za našo hišo je bil velik travnik. Odločih so se, da naredijo lepo igrišče. Naj- prej so postavili gugalnice, vr- tiljak, tobogan, vlak in nano- sUi veliko mivke. Otroci zelo radi hodimo na igrišče. Sedaj so začeli urejati igrišče za no- gomet, odbojko, košarko in balinanje. OkoU igrišča so na- sadih 88 dreves. Ker bi radi, da bi bila otvoritev 3. oktobra, moramo sedaj hoditi delati. Pozimi bo na nogometnem igrišču drsališče. Vsi bomo čuvali igrišče, da ostane čisto. SUZANA IRSIC, 3. a. , OS Edvard Kardelj, Slov. Konjice ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE 17. oktobra je bila na Vini gori pri Lesičnem slovesnost ob odkritju spomin- ske plošče na zidanici, kjer je bil pred 41 leti ustanovni sestanek pokrajinskega komiteja za Posavje. Ploščo je odkril nekdanji udeleženec, narodni heroj in general v pokoju Jože Boršnar. Spregovoril je o liku prvega sekretarja okrož- nega komiteja in o pomenu NOB za osvoboditev Posavja. Ob tej priložnosti so slovesno zaprisegli tudi mladinci - prostovoljci iz Posavja, ki so stopili v vrste teritorialne obrambe. V kulturnem programu smo sodelovali tudi pionirji naše šole. Člani zgodovinskega in novinarskega krožka smo se po slovesnosti pogovarjali s tov. Lidijo Šentjurc in udeleženci sestanka. Ob tej priložnosti je nastal tudi tale posnetek, ki nam bo lep spomin. Sonja Rebernik, 5. r. OŠ Tončke Ceč, Lesičnoj 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5. november v VSI SODELUJEMO PRIJAZNA LISIČKA JE NEVARNA ZVER! Steklina, ena najstareiših pa tudi najnevarnejših bolezni se je k nam razširila iz ruskih step in s Poljske v nekaj manj kot dveh letih se je steklina razširila na vseh osem občin na širšem celj- skem območju. Prvo s steklino okuženo lisi- co je na celjskem območju pobil Ivan Hri- beršek iz Lepe njive pri Mozirju in sicer januarja 1980. Nekaj dni kasneje je prišla stekla lisica v Mozirje do hiše Terezije Pri- slan, okužene lisjce pa so obgrizle več psov v Smihelu nad Mozirjem in Andražu nad Polzelo. Od tedaj se je ta nevarna bolezen nezadržno širila, premagala vse zapreke (tu- di avtocesto »Sloveniko«) in v začetku ja- nuarja letos so jo odkrili tudi v laški občini, kot zadnji na širšem celjskem območju. Steklina - strokovno se imenuje rabies ali lyssa, uporablja pa se tudi izraz hidrofobija - je ena najstarejših bolezni v zgodovini medicine, v svojih zapiskih pa jo omenja že Aristotel leta 322 pred našim štetjem. Dolga stoletja človek proti njej ni imel primernega orožja oziroma cepiva, dokler ga ni leta 1895 uspelo izdelati francoskemu kemiku Louisu Pasteuru. Ta bakterij sicer ni odkril, ker leče, ki jih je imel, niso bile dovolj dobre, vendar je zaslutil, da bolezen prenašajo drobna bitja. Cepivo je izdelal iz možganov okuženih kuncev in ga prvič vbrizgal devetletnemu Josephu Meistru, ki se je okužil s steklino. Deček je ozdravel. K nam se je steklina razširila iz ruskih step in Poljske. Vsa leta po vojni se borimo proti tej nevarni bolezni, v naši republiki pa so zabeležili zadnji smrtni primer pri člove- ku leta 1952. V Jugoslaviji je bilo še pred šestimi leti osem smrtnih primerov, leta 1976 sedem, pred dvema letoma pa dva smrtna primera, večinoma na Kosovu, kjer še razsaja urbana steklina, ki jo prenašajo psi. Zadnja dva večja vdora stekline v našo republiko sta bila pred osmimi oziroma dvemi leti iz Madžarske ter iz Avstrije in Italije. Večji je bil drugi val pred dvema letoma, ko so prvo steklo lisico pobili v Ratečah. Še pred štirimi leti sta bili za oku- ženo območje proglašeni samo dve občini, letos jih je že skoraj štirideset. Na celjskem območju razsaja steklina ne- kaj manj kot dve leti. Takoj, ko so jo odkrili, so se sestali občinski štabi za civilno zaščito in regijska komisija za zatiranje nalezljivih bolezni, v akcijo pa se je vključila tudi celj- ska Uprava za notranje zadeve, ki budno spremlja širjervje te nevarne bolezni. Ob vseh preventivnih ukrepih, ki so jih sprejeli, do sedaj ni prišlo do tragičnega primera. Precej pa so pomagala tudi predavanja za občane v krajevnih skupnostih in nasveti v osnovnih šolah, zakaj otroci so v tem prime- ru največkrat ogroženi. Medtem, ko se sta- rejši ognejo lisici, ki se nenavadno obnaša, pa jo otroci hočejo pobožati. Virus namreč poškoduje osrednje živčev- je in žival se začne vesti nenaravno: opleta- va hoja, spuščena spodnja čeljust, besnost, zaletavanje v ovire, brezciljno tavanje ipd. Ker pride do počasne ohromitve, lisica ne more več priti do plena in zato išče hrano tudi v bližini domačij. Na celjskem območju je do sedaj že več občanov pokazalo dokajšnjo mero neprevi- dnosti pri stikih z obolelimi živalmi. Tako je na primer voznik kombija J. K. na cesti Šo- štanj-Ravne opazil lisico in ker mu je bil všeč kožuh, je lisico pobral in jo spravil v avto. Neprevidno je ravnal tudi občan v Slo- venskih Konjicah, ko ga je ugriznil pes. Za- radi ugriza se je tako razjezil, da je psa pobil in ga zakopal. K sreči so za dogodek še pravočasno zvedeli veterinarji, ki so mrtve- ga psa odkopali. Analize na ljubljanski bio- loški fakulteti so kasneje pokazale, da je bil pes okužen s steklino. Neki lovec v Crešnjicah je ubil lisico in kasneje priznal, da ga je le-ta prej napadla in da jo je pobil s kamnom. Lisica, za katero se je kasneje izkazalo, da je okužena s steklino, ga je pri tem tudi opraskala. Kljub temu se je vrli lovec branil injekcije s cepivom, tako- da so ga morali delavci celjske antiradične ambulante iskati s pomočjo miličnikov. Zadnji primer neprevidnosti je bil pred dnevi v Laškem. T. M. iz Reke pri Laškem je na domačem dvorišču pobil lisico. Ker se mu je dopadel kožuh zvitorepke, jo je odri, z mesom pa nahranil domače mačke. K sreči se je vest o pobiti lisici hitro razširila in so zanje zvedele tudi občinske inšpekcijske službe, ki so ostanke lisice izkopale. Labo- ratorijski izvid je pokazal, da je bila žival okužena s steklino. Medtem so se začele nenaravno obnašati tudi mačke, ki so jih pobili, neprevidnega možaka pa cepijo v celjski antirabični ambulanti. Pri zatiranju stekline imajo pomembno vlogo tudi lovci, zakaj ko pridejo dve ali manj lisic na hektar, se steklina ne širi več, ker se lisice ne selijo v druga območja. Ne- kaj več kot 1700 lovcev, ki so včlanjeni v triinštirideset lovskih družin v celjski lovski zvezi je lani pobilo 1581 lisic oziroma enkrat več kot leto poprej. Lov na lisice pa se še nadaljuje, predvsem v najbolj ogroženih ob- močjih. V vseh občinah so tudi razpisali nagrado 500 dinarjev za ubilo lisico, prav toliko pa doda še lovska organizacija. Lovci poudarjajo, da lov na lisico ni naj- bolj enostaven, še posebej ker večina ne vodi s sabo psov - štirinožca, ki se rani na lovu je namreč potrebno takoj pokončati, kljub temu da so lovski psi dvakrat cepljeni. Najbolj uspešen lov je pozimi, ko zmanjkuje hrane in ob parjenju, ko so v rovih po dve, tri lisice. Sicer pa lovci na celjskem računa- jo, da je v njihovih loviščih (nekaj več kot 200.000 hektarjev) še približno 1000 lisic, če bi jih pobili še polovico, se steklina ne bi več širila. Za prehod iz gozdne (silvane) stekline v takoimenovano urbano so najbolj nevarni psi in mačke. Vse občine na celjskem ob- močju so zato že sprejele odloke o kontuma- cu, ki prepovedujejo, da bi psi tavali nao- krog brez verige, morajo pa biti tudi cep- ljeni. Veterinarji sicer ugotavljajo, da je zadnji dve leti več lastnikov psov pripeljalo svoje štirinožne prijatelje na cepljenje, da paj^ vedno precej potepuških psov. Lastn| psov ne spoštujejo kontumaca in svoje Ijence spuščajo z verige, kazen pri sodnii, za prekrške (500 do 1000 dinarjev) pa n ' večkrat ne zaleže kot zadostno opozorilo" Celjska konjaška služba vsega dela zmore, lovci pa pse neradi pokončujejo, se ne bi zamerili domačinom v njihovih lo' skih revirjih. Vsekakor bi morali biti p spoštovanju kontumaca bolj dosledni disciplinirani, če se hočemo uspešno bon; proti steklini. Ker je večina psov cepljenih, so za širjenja stekline bolj nevarne mačke. V zadnjih secih, so na celjskem odkrili več stekl mačk, eno celo v Cinkarniški ulici v Cel Težava je v tem, da vseh mačk ni mogo[. imeti zaprte, niti vseh ne morejo cepiti. R^i pa je, da je ugriz stekle mačke manj nevarer za človeka kot ugriz psa. Na željo lastnikov veterinarji cepijo tui mačke z domačim cepivom rabicel, takšne cepljenje pa stane 100 dinarjev. Sicer pa steklino prenašajo vse toplokn. ne živali. Tako so na primer na celjski ant rabični ambulanti Centra za socialno medi cino in higieno lani zabeležili 427 ugrize, psov (trije med njimi, ki so napadli človeka so bili potepuški), 55 ljudi so ugriznile ai opraskale mačke, štiri prašiči, pet je bij; stikov z okuženimi srnami, v statistikah p; je zabeležen tudi ugriz polha, podgane, pod lasice in kune. Mačke se s steklino okužijo večinoma oč manjših glodalcev. Dosedanji preventivni ukrepi so prepreči li, da bi na celjskem območju prišlo do m rebitne tragedije. Vendar vsa prizadevanj; strokovnih služb ne bi zalegla, če jim p: tem ne bi pomagali občani. Prav boj prot steklini je (bo) pokazal, kakšna je naša sa mozaščitna osveščenost, saj mora v njen sodelovati sleherni posameznik. SREČKO SRCI ZGODBA SE RAZPLETA KONEC TATINSKIH PODVIGOV Mlada žeparja sta zagrešila več, kot je kazalo Vse kaže, da imata pred dnevi na celjski avtobusni postaji zasačena žeparja na vesti več kaznivih dejanj, kot pa je sprva kazalo. Marjan Mijatovič, star 19 let, ki sta ga miličnika prijela takoj po begu z avtobusne postaje 21. oktobra, je pred preiskoval- no sodnico bolj malo priznal oziroma se izogibal odgovo- rom, bolj zgovoren pa je bil tri leta starejši Kemal Rako- vič, ki so ga miličniki neko- liko kasneje prijeli v Ljub- ljani. Marjan Mijatovič je pove- dal, da se z Rakovičem poz- na iz domačega kraja (oba sta doma v okoUci Zenice). Letos v avgustu je bil pet- najst dni zaposlen pri nekem zasebniku, nato pa je skupaj z Rakovičem odšel v Ljublja- no in od tam naprej v Švico, kjer si je nameraval poiskati delo. V Švici je bil samo osem dni, izjavil pa je, da se je preživljal z denarjem, ki ga je dobil od homoseksualcev. Iz tujine se je spet vrnil k Rakoviču. Mijatovič tudi za- trjuje, da pri žepnih tatvinah ni sodeloval. Po tatvinah je bežal skupaj s pajdašem, ker ga pač ni hotel pustiti sa- mega. Rakovič je bil bolj zgovo- ren. Povedal je, da je v Slo- venijo prišel pred dvema le- toma in bil do lanskega de- cembra zaposlen, potem pa se je preživljal s krajami. Pred štirimi ali petimi mese- ci je odšel v Švico, kjer so ga ujeli pri žepnih tatvinah. Po poldrugem mesecu zapora so ga Švicarji izgnali, jugo- slovansko mejo pa je presto- pil ilegalno pri Novi Gorici. Obmejni organi so ga ujeli in zaprli. V Švico se je vrnil pred dvema mesecema, tokrat s tujim potnim listom. Tam so skupaj ž Mijatovičem, Ne- deljkom Stanojevičem in še nekim Mičom, oba sta doma iz Tesliča, vlomili v neko sta- novanje v Zurichu in odnesli več zlatnine, z Mijatovičem pa sta nekaj Švicarjev olajša- la še za denarnice. Ko sta se vrnila, sta nekaj časa živela v Zenici, pred pri- bližno mesecem dni pa z vla- kom odpotovala v Ljubljano. Službe menda nista iskala zato, ker so ju miličniki iska- li zaradi vloma v Zurichu. V Ljubljani sta z žepnimi tatvinami prišla do 6000 di- narjev, večkrat pa sta prišla tudi v Celje. S plenom iz de- narnic sta se preživljala. Ko so ju zalotili na avtobu- sni postaji v Celju, sta milič- nika prijela Mijatoviča, Ke- mal Rakovič pa je pobegnil. S taksijem se je odpeljal v Žalec, od tam pa z avtobu- som v Ljubljano, kjer je še isti dan poskušal žeparsko srečo v ljubljanski trgovini Centromerkur. Ženska, ki ji je iz torbice zmaknil denar- nico, je krajo opazila in zače- la kričati. Zbežal je proti samskemu domu na Taboru, kjer so ga miličniki prijeli. Med begom je tudi odvrgel denarnico. Rakovič je povedal tudi način, kako sta prihajala do tujih denarnic. Kradla sta predvsem pri izhodih oziro- ma vhodih v trgovine ter na avtobusnih in železniških postajah. Pri tatvinskih po- dvigih sta sodelovala oba. Eden je žrtev oviral ali pa zakrival tistega, ki je kradel. Denarnice sta jemala iz no- tranjih žepov moških suknji- čev in plaščev ter iz ženskih torbic. Tat je imel ponavadi čez roko vetrovko, da je lah- ko neopaženo segel po de- narnici. Kradla sta največ- krat v gneči. Tako je bilo tu- di na celjski avtobusni po- staji, ko je Mijatovič od zadaj suval žrtev naprej, Rakovič pa je v gneči segel v žep suk- njiča po denarnico. V trgovi- nah je šel pomočnik ponava- di pred žrtvijo, da je upoča- snil njeno hojo in olajšal delo pajdašu, ki je jemal denar- nico. Pri podvigih sta bila vedno enako oblečena. Rakovič je imel temnosive usnjene hla- če, temnomoder pulover in temnomodro vetrovko, Mija- tovič pa vetrovko kavne bar- ve, belkasto rumene usnjene hlače in modro majico. Ker sta priznala več tatvin (Rakovič je znal tudi natanč- no opisati kraj tatvine, žen- sko torbico., žrtev in tudi de- narnico, ki sta jo vzela), kot pa se je prijavilo miličnikom oškodovancev, celjska Upra- va za notranje zadeve in prei- skovalna sodnica s celjskega temeljnega sodišča prosita vse, ki so bili v zadnjih dveh mesecih ob denarnico v Ljubljani ali Celju, da to spo- ročijo najbližji postaji milice ali Upravi za notranje zade- ve. Prav tako prosijo starej- šega občana, ki sta ga žepar- ja hotela okrasti 21. oktobra na celjski avtobusni postaji, da poskus tatvine prijavi na postaji milice. SREČKO ŠROT UMRL ZARADI POŠKODB V PRETEPU v celjski bolnišnici je dva dni po pretepu umrl CEDOMIR ŽIŽEK, 27, začasno je bival v Celju. V Vrunčevi ulici v Celju, pri vinotoču »Navip« so ga pretepli trije Celjani, ki so že vsi v priporu, poškodovana sta bila še dva udeleženca, vendar lažje. Vzroki pretepa še niso ugotovljeni. VISOKA ŠKODA ZARADI MALOMARNOSTI Za 125 starih milijonov je škode zaradi požara na elektro plavžu v štorski železarni. Zaradi nihanje električnega toka se glavno varnostno stikalo izklaplja, kar je povsem nor- malno med obratovanjem. Ob vsakokratnem izpadu pa je potrebno v nekaj minutah ročno zapreti klobučasto zaporo. Le-te pa prejšnjo soboto zvečer niso mogli zapreti, ker je bilo v ohišju precej usedlin blata in drugih strdkov. Najmanj 10 dni bo zastoj proizvodnje, škoda je tudi ogromna, zato bo podana kazenska ovadba zoper odgovorne delavce, ki so nepopolno in malomarno vzdrževali in čistili klobučasto zaporo. ; ^ 5. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 lljg RANJENI PEŠCI ^^ON SPEGELJ. 40, iz ^ jg po Kovaški cesti v IJjf, vozil z avtobusom z njenimi lučmi in zato 'Lzt\o opazil tri pešce, ki 'Ljili vzporedno po svoji "i strani. Spegelj, ki je J z neprimerno hitrostjo zavirati, kljub temu ie zbil vse tri pešce. Težje ' poškodovali JOVICA f^NOVlC, 21, JOŽO jiVASA, 19 in 15-letni y^ vsi doma iz Zreč. SLABA VIDLJIVOST V Višnji vasi je voznik osebnega avtomobila JO- ŽEF GORECAN, 45, iz Soc- ke dohitel kolesarko PA- VLO SMRECNIK, 53, iz Strmca. Vidljivost je bila sla- ba, voznik pa nekoliko ne- pazljiv in je zbil kolesarko, ki so jo težje ranjeno prepeljali v celjsko bolnišnico. PO POBEGU SE JE PREMISLIL Po skrajni desni strani ce- stišča iz Štor proti Prožinski vasi se je peljal s kolesom J02E SPOLENAK, 53, iz Prožinske vasi. Za njim je pripeljal z osebnim avtomo- bilom ALOJZ KOLAR, 28, iz Hrastja, ki je med prehiteva- njem zbil kolesarja 31 m da- leč, kjer je Spolenak obležal mrtev. Voznik Kolar se je od- peljal domov, kasneje pa pri- šel na šentjursko postajo milice prijavit nesrečo. DVA OTROKA POŠKODOVANA Iz smeri Laškega proti Ce- lju je vlekla ročni voziček HELENA MELAVŠEK, 74, iz Celja, potiskali pa sta ga dve deklici. V Polulah je na- sproti pripeljal z osebnim av- tomobilom MARJAN RE- ŽEČ, 25, iz Brdc pri Hrastni- ku, ki je skupino prepozno opazil in nesreče ni uspel preprečiti. Melanškova je še pravočasno odskočila v ja- rek, obe deklici pa je Rezec zbil in obe sta težje poškodo- vani. PREVRNIL SE JE S TRAKTORJEM J02E KLINC, 41, iz Vin- ske gorice pri Dobrni se je peljal s traktorjem iz Dobrne proti domu. Zaradi nepazlji- vosti je zapeljal s sprednjim delom v desno in traktor je zdrsnil 7 metrov po strmini, kjer se je prevrnil. Kline je bil tako hudo poškodovan, da je med prevozom v bol- ničnico umrl. BREZ LUČI, BREZ DOVOLJENJA Z neregistriranim traktor- jem, brez luči in brez ustrez- nega dovoljenja je vozil trak- tor po gozdni poti v kraju Ceste pri Rogatcu DARKO BELE, 20, iz Kristan vrha. Na blatnikih in na hidravliki so bili štirje sopotniki. In ko je Bele trčil v betonsko ogra- jo, se je traktor prevrnil in vsi so padli. Bele in trije so- potniki so lažje ranjeni, 19- letni VINKO DROFENIK, iz Cest pa je na kraju nesreče umrl. Hmezad KZ Savinjska dolina Žalec Komisija za delovna razmerja KZ objavlja dela in naloge: 1, administrativna dela TZO Trnava 2. tehnologija razvoja višinskih kmetij Pogoji: ad 1 ■ - uspešno končana administrativna šola (2 leti) - 6 mesečne delovne izkušnje - poizkusno delo 1 mesec ad 2 - diplomirani inženir kmetijstva - 3 leta delovnih izkušenj - poizkusno delo 3 mesece V obeh primerih se sklene delovno razmerje za nedo- ločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na komisijo za delovna razmerja Hmezad KZ Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabora 1 v roku 30 dni po objavi. JOSIP JURČIČ DOKTOR ZOBER 7 '^aj češ?« vpraša nevoljen. .f^^ici čuje pozdrav in nenavaden ženski glas. Hitro in se obrne. Pred njim je stala tako zvana »teta« z in pokladala majhno, z belim prtom pol pokrito ^anco na mizo, iz katere so gledali vratovi kakih treh SKiTj butelj vabljivo med svet: Poleg tete pak je bil anec od včeraj, veliki pes, in radovedno Lisca gledal, pa počasno šel v kot rekognoscirat. 'r; gospa...« vzklikne Ivan. '•iVič gospa, če smem prositi, gospodična, še zmerom le ^odinča Amalija Senčar. Glejte, niti prav predstavljeni . nismo, a vendar vso etiko na stran puščamo in mlade I^Pode v njihovih svetiščih doma obiskovati, ki niti naših (ta" poznajo! Ni h to še večja nesreča, nego da se stara ^ Moramo še gospodična imenovati?« b-gf ^ zadnje ni nesreča pri vas, gospodična, če ste dosti- . Pri tako dobri volji kakor danes,« reče Lisec, tn^^^i^ se sede stara gospodična na stol katerega ji Ivan ^*'^p^° se vam zdi, da sem prišla k vam, kajne? Meni W P^^^^(^^ povem, da nisem šla rada. Ali včeraj ste se j^,^°spe tako močno prikupili - kaj enakega pri nas ni 3^ '^^ - da nisem imela miru, preden se nisem vdala, da ^ka Pnnese/n nekaj boljšega vina iz naše kleti, in še \^^^^ drugih takih reči boste našli tu. Celo to ni bilo tvJ-^"'^' da bi bila kakova služabnica prinesla vam %^^^več jaz sem jih morala sama. Potem ko sem bila e,]jf^ nogah k vam mislila sem, včasi je pa ipak za % ° ^^oi^^o, da je stara, in pot mi ni bil težak, ker me smo ^ v^sem prilikam, tudi novim. Gospa Langman tedaj prosi, da sprejmete tole, kar vam je včeraj obljubila.« »Obljubila? Ne, gospodična. Ponuditi mi je gospa Lang- man s Pražanka paČ izvolila, ako kaj potrebujem, ali jaz sem se lepo zahvalil in jako obžalujem, da ste se trudili vi. Jaz sem zadovoljen s tem, kar imam. Privadil sem se in že od prej sem bil navajen malo zahtevati. Da se pa na kmetih mora potrpljenje imeti, to mi je prej znano bilo.« »Potrpljenje je jako koristna čednost, gospod, ali kjer je nepotrebno imeti ga, tam ni več čednosti. In vi ste v takem položaju nam nasproti. Znate, tu v samoti smo se odvadili vseh form, torej ne imejte pomislekov, ki niso za Volčjak,« reče grajska teta. »Ali jaz ne vem, s čim bi bil jaz količkaj zaslužil to vašo in gospejino pozornost do mene...« v zadregi Lisec pravi. »Zaslužil? No, hvala bogu, tako daleč svet pri nas še ni prišel, da bi se moralo vse le zaslužiti. Ali ni lepše in ljubše ono, kar pride iz dobrega srca in dobre volje? Pa če že hočete le to, kar ste zaslužili, tudi dobro. Potem moram reči, da ste še več zaslužili od nas, kajti^jaz vam ne morem povedati, kako je mene in Lino bolelo, ko ste prav ob nesrečnem dnevu prišli in ne dobili stanovanja pri nas, dasi imamo za cele familije praznega prostora. Že zaradi tega vam moramo kaj postreči, da si odkupimo zamero pri vas. In zato me je tudi veselilo, da ste včeraj z gospo skupaj prišli. Kaj sta vse govorila, tega seveda ne vem, ker pri nas se več molči, nego govori, ali nekaj nenavadnega je vendar bilo, da gospa tako nekako sama priznava, da ni prav ravnala.« »Prav nič posebnega nisva imela. Celo nevoljna je od mene odšla, dasi je bila prej prijazna z menoj. Kar pa se tiče slučaja, da nisem dobil stanovanja pri vas, prosim, ne omenjajte tega. Tu sem bil sam kriv, da se nisem prej podučiti dal, da ima vse te stvari kurator gospice v rokah, da torej v svojem delu nimam z gradom nič opraviti. Ker je gospa bolna in bolezen povsod prva opravičevalka, tu o zameri niti govoriti ni mogoče, grešil sem tudi tu le jaz, ki sem že po potu od svojega voznika slišal nekoliko, a drugi dan na to ne mislil Sicer me pa veseli slišati - vsak človek je nekoli sebeljuben in jaz tudi - da sem imel vaše in simpatije mlade gospice, s katero ste se iz mesta vozili, katero ste, če se ne motim. Lino imenovali...« »Da, Lina, Karlina s celim imenom.« »Kajti, da sem bil v jako neprijetni zadregi, to si morete misliti. Človek pride v tuj kraj in vajen človeške postelje, ne dobi je. Jaz sem bil vprvič v taki nepriliki, torej morem le druge za oproščenje prositi, če sem se nerodno obnašal, kar sem se gotovo.« »Mi nismo nič sodili, ali pustiva enkrat to. Kakor smo sedaj, vdajte se v to položje.'ki je. Sedaj še mene razžalite, če ne vzamete. Jaz sama vina ne pijem, zaradi mene bi svet lahko prebil brez njega. Ali vem, da gbspodje veliko čislate svojo dobro pijačo. Zafb in ker je v Volčjaku naravno, da pijete samo kislo vino in da z jedjo niste posebno fino postrežem, napravila sem se tem rajši na pot do vas in sem še celo težko nosila - Dekle nisem hotela za odnašanje s seboj jemati - skoro težko, dasi je malo.« Lisec se ni mogel braniti. Vzame torej prinesene darove. V teku celega pogovora je videl, da se mu ne zdi njen nos več tako dolg, njen obrazne več tako grd in koščen, temveč da je v tej stari ženski in v njeni naravnostni šegi govorjenja nekaj ljubeznivega in da v vsej neprisiljenosti njenega obnašanja blago in dobro srce vlada, kar, pravijo, da ni vseh starih devic lepa lastnost. Preden je Ivan znal kako, zavila je bila ona pogovor na druge reči, izprašala ga je bila o tem in o onem, izpitala za vse njegove razmere tako natanko, kakor le radovedne ženske znajo. »In starše imate še?« »Očeta ne, mater pač, stara je in živi pri moji teti.« » Vi jo imate radi?« »Menim, da bi vam sama protivnega ne mogla povedati, ko bi njo vprašali.« »Bodite veseli, da jo imate, da ste tako srečni in da ji morete kako veselje delati na stare dni. Glejte, jaz nisem bila tako srečna. Jaz nisem svoje matere nikdar poznala.« Solza je ozlatila oko starki, a le mimogrede. Potem je Ivan Lisec vedel celo njeno preprosto zgodo- vino. Amalija Senčar je bila hči omikanega, a nižjega ura- dnika, ki je pa kmalu potem za svojo ženo, katera je po njenem porodu umrla, tudi v večnost preselil se, zapustivši malo siroto, a nič premoženja. Pri tujih ljudeh je vzrasla, služila je potem za učiteljico pri raznih tujih rodbinah, kjer je jedla bridki kruh odvisnosti in služabnosti, dokler ni prišla k sestri gospe Langmanove za tovarišico, katera jo je res imela za tako in še za več, kajti, ko je rano za tuberko- lozo umrla, priporočila jo je svoji sestri na grad Pražank in tako je sedaj v družini Langmanovi že mnogo let. »Radi so me imeli dobri ljudje povsod, dobri ljudje, pravim, zli ne znajo imeti rado. In na stare dni sem še tako srečna, da me vsaj eno bitje rado ima. To je moja Lina, ona me ljubi bolj nego svojo mater. A tudi jaz bi menda umrla, ko je ne bi imela,« končala je pripovedovanje svoje. »Torej se nisem tako močno motil, ko sem slišal večkrat, da vas je gospodična Lina klicala teto?« »In ste mislili, da sem res rodna teta ? Nisem, a sama ne vem, kako je prišlo: odkar govori, kliče me tako in za njo še vsi drugi pri hiši. To mi je ljubo. Hvala bogu, izhajam lahko z vsemi. Res ima človek polno skrbi, tja čez ušesa, ali delati se mora.« 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - b. november Zakaj je tako... ALI SO NEKATERE ŽIVALI HUDOBNE? ■Živali, ki žive v svobodni naravi, si same nabavljajo hrano. Ptice jedo žuželke, li- sice zajce, lev trga gazele. Potemtakem bi lahko rekli, da so živali hudobne, kar pa ni res. Nobena žival ne ubija zaradi ubijanja, temveč zara- di prehranjevanja same sebe. Živali po naravi sploh niso hudobne in zanje nikakor ne more veljati človeško merilo o dobrem in zlem. Da bi ob- stale v svoji sredini, se mora- jo za svoj obstoj bojevati, ka- kor pač morejo, in s tistim, kar premorejo: z zobmi, kremplji, želi, strupom. Mnoge živali si dobijo hrano s silo. Ali je mar človek kaj drugačen, ko ubija živali tu- di s silo, da bi se hranil z njihovim mesom?! Ce je pes hudoben, ga je tako prav go- tovo naučil gospodar v želji, da bi imel boljšega varuha svojega imetja. ZAKAJ MAČKI PRASKETA DLAKA, KO JO BOŽAMO? Ce mačko krepko božamo, se njena dlaka naelektri, tj. v njej se nabere elektrika. Ko jo torej božamo, se njena dla- ka nekoliko naježi in slišimo lahko prasketanje, kar pov- zroča - kot rečeno - električ- ni tok. Prasketanje dlake ne poz- namo samo pri mačkah. Pra- sketanje lahko dosežemo tu- di pri vsaki suhi in čisti dla- ki, kakor tudi pri svojih la- seh, ki prav tako prasketejo, če jih z gla vnikom hitro češe- mo, a samo pod pogojem, da so lasje čisti, prav nič mastni in popolnoma suhi. Ce mačji kožuh drgnemo, nastane naelektrenje, ki ga spremlja- ta slabotno prasketanje in celo lahko zbadanje, kar so v resnici majčkeni električni sunki. ZAKAJ RIB V VODI NE ZEBE? Človek ima zmožnost, da ohrani stalno telesno tempe- raturo. Pri ribah je drugače: temperatura njihovega tele- sa se prilagaja temperaturi okolja, kjer riba živi, tj. tem- peraturi vode. Zato je ribam v hladni vodi prav tako pri- jetno kot nam v topli vodi, kadar se kopljemo. V nasprotju od toplokrv- nih živali imajo ribe spre- menljivo telesno temperatu- ro in sodijo med hladnokrv- ne živali. To pomeni, da se temperatura njihovega tele- sa izenačuje, tj. prilagaja se temperaturi vode, kjer riba živi. Postrv in sulec lahko prenašata hladno vodo brzic, medtem ko iščejo krap, ostriž in som toplejše vodne tokove ali jezera v nižjih nad- morskih višinah. Nekatere 1 'je prezimijo na dnu, obra- s. ?/n s travo, zgodi pa se tu- d , da poginejo, če se jim te- lesna temperatura ne zmanj- ša, kolikor je potrebno. AMADEUS POROČA Posebna žirija (na sli- ki) je ob dnevu mrtvih ocenila grobove v okvi- ru vseslovenskega tek- movanja »Lepši grob kot sosedov« in ugoto- vila naslednji vrstni red: Prvo mesto je zase- del grob tašče od zna- nega privatnika. (Zara- di zavisti drugih tek- movalcev imena ne ob- javljamo). Na grobu omenjene tašče je bilo enaintrideset sveč in devet košar s cvetjem. Krizantem pa 40 in več dinarjev komisija niti ni preštevala. Drugo in tretje mesto sta si raz- delila grobova oziroma lastnika s po samo eno košaro manj. 5. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 ^H^GA v BEOGRADU Icrog državnega prvenstva v hokeju na ledu je končan. Z f^'jiokejistov Cinkarne Celje smo lahko zadovoljni. Osvojili so [f'''^ esto z desetimi točkami. Vrstni red: 1. Olimpija 13, 2. Jese- etj^ o 3. Črnkama Celje 10, 4. Partizan 8, 5. Crvena zvezda 6, 6. i^.^čak 3, 7. Kranjska gora 3 in 8. Spartak O točk. i^* tno srečanje med Partizanom in Cinkarno v Beogradu je ^^lo, kdo bo tretji. Tako Partizan kot Celjani niso izgubili no- if^j.^ge tekme razen proti vodečima moštvoma Olimpije in Jese- '"V tej pomembni tekmi, ki je bila zelo športna, pa so Celjani (■ [j riov uspeh. Zmagah so z rezultatom 3:1 (0:1, 3:0, 0:0). Strelci '■'^fjsko moštvo so bili Jan, Felc in Zbontar. '^^v-mitvi iz Beograda je vodja drugega napada Vinko Lesjak ^,!dal: Beogradu smo bili sprejeti zelo lepo. Srečanje je bilo q in kvalitetno. Po začetnem vodstvu domačinov v prvi tretjini ^ v nadalj^^^^j*^ zaigrali bolje, dosegli tri zadetke in v zadnjem igre z mirno igro obdržali rezultat ter dragoceno zmago.« i^prihodnjih štirih kolih Celjani še vedno samo gostujejo. Tako najprej ^ četrtek igrali v Subotici proti Spartaku in v soboto v gradu proti Crveni zvezdi. J. KUZMA l5£M ZMAG VELENJČANK yg]enjčanke, ki premočno vodijo v II. zvezni ligi, so tudi v drugem ,jpju, ki so ga oddigrale v Celju, visoko premagale DI Trokut iz fgv 30:21 (17:5). Rezultat bi bil lahko še mnogo bolj ugoden, toda Lgem polčasu so zaigrale mlajše igralke, ki so prednost iz prvega L Igre prepustile gostjam, ^Stanj, ki prav tako nastopa v II. zvezni ligi, je gostoval v Varaž- Lu in izgubil proti Varteksu 25:36. w republiški moški rokometni ligi je Minerva doma gladko prema- jj Branik 32:16! Pri ženskah pa sta naši moštvi izgubili: Andraž v L)cu proti Šentjerneju 15:24 in Šmartno doma proti Olimpiji 13:18. fja lestvici Velenjčanke premočno vodijo pred Zrinjskim, medtem ,ie Šoštanj v svoji ligi peti in ima deset točk. V republiški moški p je Minerva tretja, Aero Celje pa deveti. Ženski ekipi sta slabše ^eeni - Šmartno je na desetem mestu in Andraž na dvanajstem, ijnjem mestu. J. KUZMA iAČIČ IN NAREKS DRUGA v Ajdovščini je bilo letošnje zaključno kegljaško tekmovanje mo- kih dvojic. V finalnem nastopu sta kegljala tudi celjska predstav- ite Ludvik Kačič in Stanko Nareks, ki sta osvojila drugo mesto s J23 keglji. Zmagala sta Miro in Hari Steržaj iz Carde, ki sta porušila I kegljev več kot Celjana. S tem uspehom sta se Celjana uvrstila na riavno prvenstvo. JK 1KAJAKAŠTVU MURGELJ, KONDA, JELENC. Zadnji dan oktobra je bilo v Slavonskem Brodu Memorialno tek- lovanje v kajakaškem maratonu na divjih in mirnih vodah, kjer so led 150 tekmovalci iz vse Jugoslavije (med njimi tudi nosilci olim- ijskih in drugih odličij, kot MATIJA LJUBEK, MILAN J ANIC, DVAN DŽOLIC in drugi...) nastopili tudi štirje tekmovalci Kajaka- tega kluba NIVO iz Celja ter dosegli v močni konkurenci odlične mtitve. Pri mladincih je zmagal na progi, dolgi 10 kilometrov, IATJA2 MURGELJ, SANDI JELENC pa je bil tretji in ZDRAVKO ENICAR osmi, vsi seveda v kategoriji K-1. V isti kategoriji je na 22 ilometrov dolgi progi med člani DUSAN KONDA v močni konku- eci osvojil odlično drugo mesto. Plaradi vseh teh posameznih uvrstitev so predstavniki Ctlja oz. KK Ivo med ekipami osvojili prvo mesto med tako imenovanimi DIVJEVODASI«. Ob zaključku letošnje sezone brez ustreznih po- »jev je to za celjske tekmovalce velik uspeh. TV SREČANJE S ŠPORTNIKOM DUŠANOM LIPOVŠKOM (NE) SMUČAR 127 METROV DALEČ V Celju končno raste nov rod mladih smučarskih skakalcev Pred dobrim mesecem dni je v Celju pri Smučarskem klubu IZLETNIK znova oži- vela skakalna sekcija, ki jo vodi kot trener Dušan Li- povšek, zaposlen v celjskem Ingradu, sicer pa pred leti sam državni reprezentant v smučarskih skokih, ki je na letalnici v Planici poletel neuradno 127 metrov, ura- dno pa 115 metrov! Smučarsko-skakalna pot Dušana Lipovška je nadvse zanimiva! Rodil se je na Vranskem, zdaj dela in treni- ra v Celju, stanuje pa v Voj- niku. Dušan Lipovšek: »Začelo se je že pred letom 1959, ko smo bili še na Vranskem. Brat Silvo je že takrat ska- kal, mene je tudi veselilo, mama pa mi ni dovolila. Brat Silvo je bil dober skakalec in takrat na pragu reprezentan- ce. Zal je kasneje umrl v pro- metni nesreči. Potem smo se leta 1959 preselili v Celje. Oče, ki je bil sicer na Vran- skem krojaški mojster, je v Celju to opustil in se zaposlil kot tesar v gradbenem po- djetju Ingrad.« Kdaj si se prvič pognal čez »pručko«? Dušan Lipovšek: »Leta 1967 je prišel v Celje kot igra- lec Andrej Nahtigal, ki je bil takrat tudi odličen skakalec. Poleg rednega dela je začel pripravljati skupino mladih, bodočih smučarskih skakal- cev. Spomnim se, da je bila sreda, ko se nas je dvanajst nadebudnežev zbralo ob An- dreju na stadionu Kladivar- ja. Andrej je »dile« prinesel s seboj in dobil sem za takrat najboljšo znamko Popa. Po prvih pripravah smo odšli na Polule na tamkajšnjo podrto skakalnico. Popravili smo jo in tako se naj bi začelo. Hec pa je bil, da se nihče od dva- najstih ni znal smučati! Tako smo namesto vaj na skakal- nici začeli z vajami smuča- nja.« Prvi skoki... Dušan Lipovšek: »Prve skoke sem opravil na 30-me- trski skakalnici v Velenju le- ta 1968. Izredno velika se mi je zdela! Dva skoka sem do- bro opravil in osvojil četrto mesto! 2e v isti sezoni sem treniral v »srcu« naših sko- kov - Planici, kjer smo ska- kali na 45 m skakalnici!« Prvi uspehi... Dušan Lipovšek: »V sezo- ni 69/70 sem na državnem pr- venstvu za mladince v Lo- gatcu osvojil četrto mesto in še isti dan sem dobil vabilo takratnega zveznega selek- torja Ivana Cernivca za na- stop Jugoslavije v Bolgariji. Po vrnitvi so se vrstili nasto- pi za reprezentanco v Italiji, Avstriji, Franciji, CSSR, ZRN, Sovjetski zvezi in drugje. Ko sem postal član, so me avtomatično uvrstili v B državno člansko reprezen- tanco in tako sem prišel pod vodstvo priznanega trenerja Zdeneka Remze iz CSSR.« Uvrstitve, na katere si po- sebej ponosen? Dušan Lipovšek: »Bil sem 14. na Slovensko-Koroški turneji med člani, 21. na po- kalu Kongsberg, 4. na turneji Radentein Gmiind... Leta 1973 sem bil na državnem pr- venstvu v Zireh po prvi seriji celo drugi, ob koncu pa peti. Na svetovnem prvenstvu 1972 v Planici v poletih sem bil rezerva, sicer pa imam neuradni rezultat 127 metrov (pri hitrosti 102 km/h na od- skočni deski!), uradni pa 115 m! Dvakrat sem tudi skakal na Poldinem memo- rialu v Planici, kjer je bila »strašna« konkurenca. Bil sem 51. oz. 58., vendar med skakalci, kot so bili Napal- kov, Raška, Wirkola, Steiner, Bachler in drugi, skratka sa- mi velemojstri.« Kdaj si se poslovil od dr- žavne reprezentance? Dušan Lipovšek: »Leta 1974, ko se je končal tudi mandat Zdeneka Remze.« Bi še skočil v Planici? Dušan Lipovšek: »Se ve- dno treniram in imam svoje načrte. Očetu sem povedal, da bom še skočil v Planici. Za to ve tudi Raška, ki zdaj trenira ljubljansko Ilirijo. Pravijo, da še ni pre- pozno. ..« Občutki na skakalnici... Dušan Lipovšek: »Na veli- kih skakalnicah te »drži« v zraku in skok lahko korigi- raš ... to se ne da opisati, je treba doživeti... Strah? Kdor pravi, da ga nima, ne govori resnice. Na velikan- kah je nekaj strahu vedno. na »pručkah« ne... K sreči nisem nikoli pošteno »teleb- nil«, saj sem bil sorazmerno siguren skakalec. Zanimivo pa je, da sem prva oz. naj- boljša mesta izgubljal prav zaradi padcev, vendar v iz- teku.« Nekaj podatkov o vaši družini... Dušan Lipovšek: »Mami in očetu se je rodilo enajst otrok, devet nas je še živih. Oče je bil najprej krojaški mojster, vendar je mama de- lala več, saj je bilo treba ure- diti celo četo! Bila je skrbna gospodinja. Kje smo zdaj? Zanimivo - vseh sedem fan- tov in oče smo bili ali smo še pri celjskem Ingradu! Maks je avtomehanik, Marjan zi- dar, Slavko stavbeni klju- čavničar, sam sem strojnik, Milan je toplovodar in Jože vodovodar, zdaj pa je končal višjo tehnično šolo. Oče se je kot tesar upokojil pri Ingra- du. V Ingradu je bil tudi Pol- de, ki je zdaj v Iskri v Šem- petru. Vsi pa smo svojo de- lovno pot začeli v Ingradu. Sestri sta Ivica v OS Slavka Slandra in Berta v EMO« Torej »Ingradova« posad- ka Lipovškovih, ki je v sta- nju hišo postaviti!!! Načrti? Dušan Lipovšek: »Zdaj treniram najmlajše, kajti rad bi s tovariši oživel skakanje v Celju. Z njimi treniram tu- di sam, pa čeprav nisem pri- jel za smučke dobra tri leta. Hodim po šolah in družinah skakalcev ter preverjam, ka- ko je z bodočimi skakalci. Lepo delo je to in upam, da bomo uspeli.« TONE VRABL GOLOVCU V CELJU (EGUAŠKI PRAZNIK Priznanje vsem kegljaškim delavcem Celja Kegljaški klub Celje je od- tno pripravil mednarodni voboj med reprezentanca- la Jugoslavije in Avstrije. Tekmovanja si je vsak dan iledalo preko 200 gledal- ki so videli zanimiv dvo- oj. v katerem so prvega dne 'beležiU tudi nevsakdanji ogodek. Reprezentanci Ju- oslavije in Avstrije sta pri ^fiskah dosegli popolnoma fiak rezultat 2541:2541. V ?eh ostalih dvobojih pa so "1 občutno boljši Jugoslo- ^^i- Pri moških v soboto ;!0:5591 in v nedeljo ^'4:5454, ter pri ženskah J^gega dne 2651:2499. V :^ srečanju je tudi Stefica '^^tof dosegla izreden re- %^ kegljišča 487 kegljev. ^ reprezentanci žal ni bilo bu celjskega kegljača " Kegljavke. Pač pa so pred . "Metkom tekmovanja pred- JJJfiiki KZJ predan spo- j^iske kristalne vaze Janji T^ric za 25. nastop v repre- j^tanci ter Magdi Urh in I j^udvik, ki sta se poslovi- , d državne reprezentance da ie Eva Ludvik na- bila v reprezentanci 42 in Magda Urh 48 krat. lil^^i^o tekmovanje je potr- if ' 'ia smo Celjani izvrstni ijj^nizatorji. Po tekmova- tešk^K predsednika keg- ^•^'n zvez izjavila: kj^Sust Likovnik - predse- lf^'JK2J: »Celjani so dobih ij^jj^en športni objekt, ki je i^Pši v Jugoslaviji. To je W "^^IJski občani spre- m^^- kegljanje kot svoj >itj J^i šport. Zato moramo ^^lovenci ponosni in ve- seli. To pa je tudi znak, da bo celjsko kegljanje še nadalje poseglo v vrh jugoslovan- skega kegljaškega športa. Si- cer pa hvala za izredno orga- nizacijo.« Zelo navdušen je bil tudi predsednik avstrij- ske kegljaške zveze in pred- sednik mednarodne keglja- ške federacije Josep Schiel- lein, ki je dejal: »Tako vzor- nega tekmovanja že dolgo nisem doživel. Presrečni smo nad sprejemom v Celju, posebno nad gostoljubnost- jo vseh, tako v hotelu Evro- pa, v športnem centru Golo- vec, ki je eden najlepših, ki sem jih videl, kakor tudi s strani občinstva, ki zna športno navijati in se odlično pozna na kegljaški šport. Za- to lahko samo potrdim, da bo Celje dobilo tudi organi- zacijo evropskega klubskega tekmovanja.« Vsa pohvala pa gre tudi vsem marljivim delavcem KK Celja, ki so brezplačno izvedli to izvrstno dvodnev- no tekmovanja brez naj- manjše napake v splošno za- dovoljstvo vseh nastopajo- čih. J. KUZMA Vrsto let odlične celjske športnice, ki so posegle na keglja- škom področju tudi v samo »špico« slovenskega, jugoslo- vanskega in mednarodnega kegljanja! Osvajalke medalj na svetovnih prvenstvih! Najboljše športnice Celja! To so (od leve proti desni) Magda Urh, Eva Ludvig in Janja Marine, članice KK Celje. Vsako slovo je težko, vendar vseeno upamo, da bomo še kdaj videli, kako pod njiho- vimi mojstrskimi prijemi krogle kasneje padajo keglji... Foto: TONE TAVČAR NA KRATKO LUKMAN iN GRAHUT PRVA V KUTINI v Kutini je bilo peto kolo med- republiške lige v semi contactu. Tekmovanja se je udeležilo tudi sedem članov Karate kluba Slav- ko Slander iz Celja. Najboljša sta bila G. Lukman in B.Grahut, ki sta zmagala v srednji oz. polsred- nji kategoriji. Drugo mesto je v polsrednji kategoriji osvojil H. I- brič, R. Zec pa je bil v lahki kate- goriji tretji. Vidneje se tokrat ni- sta uvrstila D. Pejič in T. Spiljak. Najboljšo borbo je med Celjani pokazal G. Lukman, ki ima vse možnosti, da osvoji naslov držav- nega prvaka. D.SNEDIC ZMAGAL PIONIR BRINOVEC v Žalcu §e je končalo občinsko prvenstvo v šahu, kjer je nastopi- lo deset šahistov, zmagal pa je pionir Franc Brinovec, in sicer brez poraza z osmimi točkami. Tako je tudi izpolnil normo za mojstrskega kandidata. Drugi je bil Marko Ranzinger in tretji Marjan Crepan, oba 6,5 točke. TEDEN ŠPORTA V VRBJU PRI ŽALCU Od ponedeljka dalje bo v Vrbju pri Žalcu drugi Teden športa ob bližnjem krajevnem prazniku. V ponedeljek bodo pripravili turnir v malem nogometu v Žalcu, v torek šahovski turnir v vrben- skem gasilskem domu in v sredo tekmovanje v namiznem tenisu v dvorani Kmetijskega kombinata Vrbje. Ob zaključku bo še kultur- ni program, kjer bodo nastopili otroci iz vrtca in člani gasilskega društva. JOŽE GROBELNIK NEIZPROSEN ŠAHOVSKI BOJ TUDI V CELJU Na turnirju v oktobru je bil po- novno najboljši mladi Božo Štucl, ki si je z zmago že priboril manjšo prednost pred Janom Bervarjem, ki je bil tokrat tretji. Med tema dvema šahistoma tudi moramo iskati končnega zmago- valca, medtem ko se bosta za tretje oz. četrto mesto borila Sta- ne Pertinač in Matjaž Mikac. Rezultati osmega turnirja: Stucl 11,5, Mikac 11, Bervar 10, Streicher 8,5, Jazbec in Lesjak 7,5, Pertinač in Pajk 6,5, Roje 5 in Matko 4,5 točke. V skupnem vrstnem redu vseh točk, ki so jih šahisti osvojili na osmih tumijih, je vrstni red na- slednji: Stucl 41, Bervar 37, Pertinač 23, M. Mikac 22, Crepan 19, F. Pešec 12, Bogadi in J. Pešec U, Streicher 8, Jazbec 8, T. Mikac in Matko 6, Lesjak 4, Pajk in Skok 3, Prislan in Zalokar 2 točki. JK ŠPORTNI KOLEDAR IGRE SPRETNOSTI - Sobota, 7. novembra ob 16. uri zimski bazen na Golovcu, organizator ZTKO Celje, nastopa 16 ekip organizacij združenega dela v štirih panogah: veslanje na avto- mobilskih zračnicah, štafeta na plavalnih blazinah, vlečenje zračnic z na njej stoječo ekipo in pobiranje različnih predme- tov iz bazena. NOGOMET - 11. zvezna liga 14. kolo Rudar (Titovo Velenje) - Solin! Republiška ligra 11. kolo Rudar (Trbovlje) - Šmartno. Vzhodna lig:a 9. kolo Kladivjir-Proleterec, in Steklar-Elkroj. Medobčinska članska lig^a sobota, 7. novembra ob 14,30: Olimp-Opekar, Lastovka je prosta, Papimičar-Gotovlje, Go- milsko-Vojnik in v nedeljo, 8. novembra ob 14.30 Vinska gora - Vransko. Kadetska liga sobota, 7. novembra ob 14,30: Zale- c-Opekar, Lastovka-Kladivar, prosta je ekipa Vransko Sigma. Območna mladinska liga C skupina 10. kolo v nedeljo, 8. novembra ob 14. uri: Sigma Vransko-Slovenj gradeč, Zalec- -Fužinar, Smartno-Elkroj, Kladivar-Proleterec in Svobo- da-Usnjar. ROKOMET - L B zvezna liga Aero Celje-Potisje. II. zvezna liga moški: Soštanj-Zagreb. II. zvezna liga ženske: Koka-Ve- lenje (Titovo Velenje). Republiška moška liga: Minerva-Aero Celje. Republiška ženska liga: Sentjemej-Smartno in Fuži- nar-Andraž. HOKEJ NA LEDU - zvezna liga, četrtek. 5. novembra Spar- tak (Subotica) - Cinkarna (Celje) in sobota, 7. novembra Cr- vena zvezda (Beograd) - Cinkarna (Celje). JUDO - rv. kolo zvezne lige v Celju troboj med ekipami Ivo Reya (Celje), Mladost (Zagreb) in Dinamo (Pančevo). Troboj bo v soboto 7. novembra ob 10. uri v dvorani Tehničnega centra. OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU 24. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 44 - 5. november INŠTALATERSTVO RUDOLFA IN FRANCA DEČKA NATANČNI IN ZANESUlVI Specializirali so se v montaži opreme na perutninskih farmah v procesu sodobne gradnje, pa najsi gre za stanovanjske, proizvodne ali pa za • objekte družbenega standarda, zavzema- i jo inštalacijska dela pomembno mesto.; Od njih je namreč v marsičem odvisna! tako učinkovitost, kot vsesplošna upo- i rabnost novega objekta, obenem pa je i tudi od natančno priklopljenih inštalacij j še kako odvisno tudi zadovoljstvo upo-; rabnikov novih prostorov. \ Z inštalacijskimi deli v novih objektih I se pri nas ubadajo mnoge specializirane ■ delovne organizacije, vse več pa je tudi i zasebnih obrtnih delavcev, ki ponujajo! svoje usluge v tej dejavnosti. Konkuren-] ca je velika, zato prevaga ponudba k ti- \ stemu, ki je zanesljiv pri rokih in natan- i čen pri delu. Med obrtnimi delavnicami, I ki so si pridobile glas in sloves natančnih \ in hitrih izvajalcev, pa je gotovo tudi! Inštedaterstvo parnega, vodnega in zrač-; nega ogrevanja Rudolfa in Franca Dečka^ iz Rogaške Slatine. ZANESLJIVI KOOPERANTI S svojo dejavnostjo je pričela ta obrtna delavnica 1. junija leta 1979. Takrat je bilo v njej zaposlenih pet delavcev, med njimi tudi Dušan Drača, ki je vseskozi motor, ki poganja celotno dejavnost. Da- nes je v delavnici zaposlenih že enajst delavcev, ki so vsi po vrsti kvalificirani za opravljanje raznih inštalacijskih del. In s čim vse se ukvarjajo v Inštalater- stvu parnega, vodnega in zračnega ogre- vanja Rudolfa in Franca Dečka iz Roga- ške Slatine? Kot že sam naziv delavnice pove, opravljajo zaposleni v njej vse vrste del pri inštalaciji centralnega ogre- vanja, prezračevanja, pri vodovodnih in- štalacijah in v zadnjem času tudi pri plinskih inštalacijah, poleg tega so se nekako specializirali še za montažo opre- me pri perutninskih farmah. Lotevajo pa se tudi del pri inštalacijah za talno ogre- vanje individualnih stanovanjskih hiš, za katerega se odloča vse več zasebnih graditeljev. S tako razvejano dejavnostjo in duca- tom zaposlenih se lahko Inštalaterstvo Rudolfa in Franca Dečka loteva tudi zah- tevnih in večjih del. Pravzaprav se le redko lotijo inštalacij na individualnih stanovanjskih hišah, morda le tedaj, ko je treba postaviti inštalacije za talno ogrevanje. Sicer pa izvajajo inštalacijska dela izključno na večjih družbenih ob- jektih: v stanovanjskih blokih, proizvo- dnih halah, šolah, kulturnih domovih, vrtcih in drugih družbenih objektih. Le- tos so na primer opravili veliko in za- htevno delo v novem Domu upokojen- cev v Ljubljani, sicer pa se kot izvajalci inštalacijskih del pojavljajo povsod po Jugoslaviji. Pravzaprav je ni ne republi- ke in ne pokrajine, kjer že ne bi sodelo- vali pri inštalacijski opremi kakega zah- tevnega objekta. Kot izvajalci inštalacijskih del pa bi se ob obilici tovrstnih delavnic sami le tež- ko prebili do kakega večjega in zahtev- nejšega dela. Zato se Inštalaterstvo Ru- dolfa in Franca Dečka tesno povezuje z nekaterimi delovnimi organizacijami ter se kot njihovi stalni, predvsem pa zanes- ljivi kooperanti vključujejo v krog izva- jalcev gradbenih del. Tako že nekaj let tesno sodelujejo s tozdoma Inštalacij in Inženiringom v RŠC Velenje, pa z Ingra- dovim tozdom Gradbeništvo v Rogaški Slatini, z GOKOP iz Rogaške Slatine, z organizacijo IBT ii. Ljubljane in Kongra- dom iz Slovenskih Konjic. INOVACIJSKI POSKUS Tedaj, ko so delali inštalacije za cen- tralno ogrevanje na kokošji farmi v Veli- ki Kladuši, so delavci iz inštalacijske de- lavnice Rudolfa in Franca Dečka prvič videli, kako poteka montaža potrebne opreme na tovrstnih objektih. Te vrste delo jih je zanimalo, zato so se pobliže spoznali z njim. Dušan Drača, ki s svojim znanjem in izkušenostjo v bistvu vodi to delavnico, je namreč vedel, da se morajo zaradi omejitve naložb preusmeriti s svojo dejavnostjo še na nekatera druga področja. In tako so začeli z montažo opreme na kokošjih farmah, seveda šele tedaj, ko so se temeljito seznanili s pote- kom del in ko so res obvladali vse po- trebne spretnosti. Povezali so se z Inže- niringom v Rudarskem šolskem centru v Velenju in preko te delovne organizaci- je pridobili obilico izvajalskih del. Doslej so po vsej Jugoslaviji opravili montažo opreme in inštalacije v okoli osemdese- tih kokošjih farmah. Prav v zvezi z delom na kokošjih far- mah pa je Dušanu Drači kanila zanimiva misel. Pravzaprav so mu jo navrgli že v Rudarskem šolskem centru v Velenju, nato pa se jo je domislil še sam. Gre namreč za to, da je pred meseci izšel predpis o tem, da na kokošjih farmah ne smejo več zakopavati v zemljo poginje- nih kokoši. Treba bi bilo potuhtati kaj novega. In tako se je Dušan Drača domi- slil, da bi naredil nekakšen krematorij za poginjeno perjad; Rečeno - storjeno. Skupaj s svojimi sodelavci se je lotil za- deve in naredil prototip krematorija, ki so ga prav pred nekaj dnevi montirali v kombinatu v Pivki in ga sedaj preizkuša- jo. Ce bo ustrezal vsem predpisom in če bo dobro služil namenu, bo napravo Du- šan Drača patentiral. Zatrdil je tudi, da bi bili on in njegovi sodelavci sposobni v enem letu narediti od petdeset do osem- deset tovrstnih naprav. Krematorij za sežiganje poginjene pe- rutnine pa ni edina naprava, o kateri je in še razmišlja Dušan Drača. 2e pred ča- som se je ubadal z mislijo, da bi s sode- \ lavci izdeloval sončne kolektorje in to- plotne .jrpalke za ogrevanje sanitarne vode in prostorov s sončno energijo. Marsikaj v zvezi s tem projektom je že zarisal, preračunal in zapisal na papirju, vendar pa je razmišljanje o tem, da bi se zadeve resno lotil, zaenkrat opustil. Tudi zato, ker se s te vrste ogrevalno tehniko ukvarja - vsaj V razmišljanjih - že veliko organizacij združenega dela, pa tudi za- sebnih obrtnih dplavcev po Jugoslaviji. ^ STISKA Z MATERIALOM Do zaključka letošnjega leta čaka vse zaposlene v Inštalaterstvu Rudolfa in Franca Dečka še obilo dela. Zaključiti morajo inštalacijska dela v novi proizvo- dni hali Dekorja iz Kozjega - njena otvo- ritev je predvidena ob 29. novembru - pa dela v telovadnici v Pregradi, v desetem stanovanjskem bloku v Desiniču, posta- viti morajo valilnico v Gračanici, inštali- rati ogrevalne naprave na desetih far- mah Agrokopa iz Novega Sada ter mon- tirati opremo na dvajsetih farmah pura- nov v Pazinu. Ob tem pa se dogovarjajo že za dela v prihodnjem letu in Dušan Drača pravi, da jim dela zlepa ne bo zmanjkalo. Ob tem pa so v tej obrtni delavnici zadovoljni predvsem zato, ker jim delo ne zastaja zaradi nepredvidenih reklamacij. Za svoje delo postavljajo dve leti garancijskega roka in le redko se zgodi, da morajo še dodatno, ko je objekt zaključen, karkoli popravljati. To pa se- veda govori njim samim v prid, saj se lahko kot izvajalci pohvalijo z natanč- nim in v roku izpolnjenim delom. Nemalo preglavic pa povzroča delav- cem iz te slatinske obrtne delavnice po- manjkanje nekaterih materialov, pose- bej še brezšivnih cevi za plinsko inštala- cijo. Vendar pa skušajo problem reševati tako, da se pogodbeno vežejo na večje oskrbovalce teh materialov, kot je na pri- mer Kovinotehna iz Celja. Dušan Drača je povedal, da kljub pomanjkanju neka- terih materialov nekako vendarle pre- moščajo problem, tako da zaradi tega še ni prišlo do nikakršnih zastojev pri nji- hovem delu. GRADILI BODO DELAVNICO Kot smo zapisali že v uvodu, je v Inšta- laterstvu parnega, vodnega in zračnega ogrevanja Rudolfa in Franca Dečka iz Rogaške Slatine zaposlenih enajst delav- cev. Njihovo delo ni lahko, saj je poveza- no s prevozi in deli v številnih oddalje- nih krajih po Jugoslaviji. Ker izvajajo inštalacijska dela na različnih objektih, so razdeljeni v tri skupine: dve sta spe- cializirani za inštalacije pri centralnem ogrevanju, ena pa za montažo opreme na perutninskih farmah. Prav zato, ker je njihovo delo raztrese- no po številnih krajih, doslej ta sicer ve- hk kolektiv ni imel svoje delavnice. V Rogaški Slatini ima le skladišče za potre- ben inštalacijski material, vendar pa bo- do prihodnje leto pričeli graditi večjo delavnico, ki bo merila 200 kvadratnih metrov. Pa tudi sicer v Inštalaterstvu skrbijo za to, da bi si poleg delovnih in življenj- skih pogojev čimbolj razširili tudi znanje o dejavnosti, ki jo izvajajo. Zato organizi- rajo vsako leto strokovno ekskurzijo na katerega od evropskih specializiranih sejmov, da na njem razberejo, kaj nove- ga prinaša razvoj tudi na polju inštalacij- Tako so si lani ogledali zaposleni v tej obrtni delavnici specializiran sejem na Dunaju, letos pa se odpravljajo na sejem v Pariz. Zavedajo se namreč, da morajo hoditi v korak s časom in da morajo biti seznanjeni z vsemi novostmi, če naj se tudi v bodoče kot dober, natančen in zanesljiv izvajalec vključujejo v tokove slovenskega in jugoslovanskega gradbe- ništva. VEUKI KRST NAJMLAJŠIH PLAVALCEV Tole pa so novopečeni plavalci. Stari so pet ali šest let in obiskujejo vrtec v okviru vzgojnovarstvene organizacije Zarja Ce- lje. Plavati so se naučili v dvajsetih urah! Učile so jih kar tovarišice vzgojiteljice, ki so morale za to v obnovitveni plavalni tečaj pod vodstvom strokovnjakov Viso- ke šole za telesno kulturo iz Ljubljane. To pot so se plavati naučili cicibani VVO Zarja, kasneje pa se bosta zvrstili v baze- nu Golovca še ostali dve vzgojnovarstveni organizaciji. V vseh naših vrtcih so si za- dali cilj, da morajo do vstopa v šolo spla- vati prav vsi cicibani. Dan pred zaključno prireditvijo prve skupine najmlajših celj- skih plavalcev se je odvijalo testiranje pod vodstvom strokovnjakov celjskega Neptuna. V sredo dopoldne, na zaključni »slovesnosti« so cicibani pokazali plaval- ne sposobnosti tudi staršem, prejeli pa so še zaslužene cicibanove značke, diplome in delfinčke. M.AGRE2 KOŠARKARJI PARTIZAN, V CELJU ^ Košarkaški klub Libela Celje že dalj aJ goji prijateljske odnose s sorodnim kw Partizan iz Beograda. Tako se bodo v x^ Ijo, 8. tega meseca pomerili z njihovo!' ekipo v kateri bo zaigral tudi Zoran Sla^! Tekma bo ob 17. uri v dvorani Tehničnejl v Celju. M. ZAč ETEK SINDIKALNE HOKEJSKE LIGE Tudi letos se je v Mestnem parku na (k lišču začela sindikalna hokejska liga, u nastopajo štiri ekipe. Igrajo po turnirsl^ sistemu vsaka z vsako po dvakrat. V 1, je Zlatarna visoko premagala EMO 13 Opekarna Ljubečna pa Železarno Store J Tekme bodo igrali vsak ponedeljek q čer. 2. kolo, ponedeljek, 9. novembra ob203 EMO - Železarna Store in ob 21.30: Zlataij - Opekarna Ljubečna. 3. kolo, ponedeljek, 16. novembra j 20.30: Opekarna Ljubečna - EMO in ( 21.30: Železarna Store - Zlatarna. GOBARSKA SREČA Uroš Jelen iz Polzele je nedeljski gobar in se odpravi na iskanje gob le tu in tam. Kot pravi jih je tudi drugič našel za poslastico, zadnjič pa se mu je sreča še posebno nasmehnila. Našel je jurčka težkega 1,05 kg. Čeprav so gobo že načeli polži je bila trda in zdrava, tako, da so jo z užitkom pojedli. T. TAVCAR ZA VARNO VOŽNJO Čeprav je bila letošnja jesen lepa nas je ob zadnjem de- ževju sneg na bližnjih hribih opozoril, da zima ni daleč. Zato ima Jože Medved vulkanizer iz Šempetra spet polne roke dela z zamenjavo letnih gum za zimske. Tako je tudi prav, saj samo dobro opremljenost avtomobilov zagotovi tudi varno vožnjo. T. TAVCAR Gradovi in graščine na celjsicem območju 39 Piše: dr. IVAN STOPAR RANŠPERK (Rabensberg), grad Ravni breg, Lančperk Na strmem skalnatem hribu v na- selju Rupe med Šmartnim v Rožni dolini ih Dobrno. Občina Celje. Grad je bj] v posesti krške škofije, na njem pa so kot krški ministeriali gospodovali ranšperški vitezi. Prvi med njimi se kot priča krškega ško- fa 1189 omenja Odalskalk - Vlscal- cus iunior de Rabensperch. Oznaka mlajši pač pomeni, da je bil pred- stavnik vsaj druge generacije vite- zov, ki so posedovali Ranšperk. Po- leg njega nastopaijo v listinah s kon- ca 12. stol. njegov oče Bertold, 1192 imenovan Perchtoldus de Rauens- berch in 1197 skupaj z njim še brat Engelskalk - Perchtoldus et filius eius Engelscalcus de Rabensperch. Pozneje nastopajo poleg imenova- nih 1224 Ortolf - Ortolfus de Rauen- sperch, 1228 pa poleg že znanega Odalskalka še njegov spremljevalec Herman - Wlscalcus et miles suus Hermannus in Rauensperch. Poz- neje srečamo še nekaj ranšperških vitezov, vendar je njihov rod v mo- ški Liniji z Ulrikom in Friderikom okoli 1360 izumrl. Grad se prvič izrecno omenja šele 1355, a to že kot Rabensperch das alt haws,nasled- nje leto kot haws Rabensperch in dem Sevntal in 1338 die vest Ra- bensperch. Ranšperško posest je Heinczel Vrezzner 1335 prodal Frideriku Ptujskemu in v rokah Ptujskih je ostala vse do 1438, ko Ptujski izu- mro. Njihovi dediči so po sorodstve- ni črti postali grofje Schaunberški (njihov oskrbnik je bil 1443 Gašper Fayst), pristaši deželnega kneza in zato nasprotniki Celjanov. V bojih med obema strankama je Friderik II. Celjski Ranšperk požgal, nakar ga niso več obnovili. Kronika grofov ^ Celjskih o tem poroča: »V istem ča- su je grof Friderik Celjski zbral v Celju vojsko in prodiral proti gradu, imenovanemu Ravni breg, ki leži eno miljo od Celja, ter ga zavzel in zraven tudi grad, imenovan Lem- berg, ki ga je tudi zavzel ter dal oba porušiti do tal zavoljo tega, ker sta mu stala preblizu Celja. In oba ome- njena gradova sta bila last blagoro- dnega gospoda grofa Ulrika Schaumberšicega, ki je bil v omenje- nem času služabnik omenjenega ce- sarja Friderika.« 1487 se grad že omenja kot purkhstal - opuščeni grad. O razvalini gradu na ledini Gradi- šče komaj še lahko govorimo. Vrh skalnega grebena so v tleh še vidni ostanki nekdanjih zidov, ki pa so preskromni, da bi jih bilo mogoče smotrno povezati. Na hrbtišču gre- bena, ki drži na vrh hriba, so skalne zapore, ki so bile nekdaj umetno utr- jene z zidovjem. Nekdaj so bile smo- trno vpete v obrambni sistem in so sovražniku praktično onemogočale dostop do osrčja gradu na njegovi najbolj izpostavljeni strani, saj se grajski hrib povsod drugod strmo spušča v dolino. RANŠPERK (Rabensberg), graščina v ravnini, v naselju Rupe pri Smartnem v Rožni dolini, ob vznož- ju hriba, na katerem je stal stari Ranšperk. Občina Celje. KO so Celjani 1452 (?) razdejali stari grad na hribu, se je uprava go- spoščine preselila v urad, ki je bil v Lembergu; omenja se ob cenitvi go- spoščine 1542. Ranšperško in lem- bierško gospoščino, ki sta bili tedaj že združeni, sta od grofov Schaun- berških 1468 vzela v zakup Štefan in Andrej pl. Hohenwart, 1487 pa sta ju kupila kot svobodno posest. Andrej naj bi po nekih virih pod gradiščem pozidal novo graščino. Hohenwar- terji so ostali v posesti Ranšperka nad sto let. Pred 1685 so jim sledili gospodje Fvihrenberški, njim pa- 1800 sorodni Dienersbergi in nato 1815 Resingeni, ki so posest združili s Taborom v Višnji vasi pri Vojniku. 1832 je ranšperška graščina še stala, bila pa je že brez strehe. 1890 je bilo ohranjenega še nekaj zidovja, danes pa je rcizpoznavna le nekdanja loka- cija graščine s sledovi temeljev. V graščini je bila tudi kapela, za katero je bila 1701 izdana masna licenca. Nekdanjo podobo graščine nam delno ponazori Vischerjev bakrorez iz o. 1681. Bila je enostavna, sedemo- sna, enonadstropna stavba s prislo- njenim, za nadstropje višjim pravo- ktnim stolpičem. K njej se je prisla- njalo enako visoko, štiriosno gospo- darsko poslopje, ki pa je bilo očitno . že takrat zapuščeno. Graščina Ranšperk na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1861 OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CELJE MOVl TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednic Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja UmniK' Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.