376 farm vestn 2021; 72
z zdravili so nosečnice pogosto v stiski, kar lahko vodi do
opustitve terapije ali k uporabi zdravil rastlinskega izvora
(3). Možnost za nastanek prirojenih nepravilnosti je približno
1UVOD
Približno 80 % žensk v času nosečnosti občasno ali redno
jemlje zdravila (1). Zaradi anatomskih in fizioloških spre-
memb nosečnice se farmakokinetične lastnosti zdravilnih
učinkovin pogosto spremenijo (preglednica 1), kar lahko
vodi do potreb po prilagoditvi odmerjanja, da ohranimo
njihovo učinkovitost in varnost (1, 2). Zaradi strahu pred
možnimi prirojenimi nepravilnostmi ploda zaradi zdravljenja
ZDRAVLJENJE 
Z ZDRAVILI MED
NOSEČNOSTJO 
IN DOJENJEM –
PRIMERI IZ PRAKSE
DRUG USE DURING
PREGNANCY AND
LACTATION – EXAMPLES
FROM PRACTICE
AVTORICA / AUTHOR:
Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., spec. lek. farm.
JZZ Mariborske lekarne Maribor 
in članica Nacionalnega odbora 
za spodbujanje dojenja, UNICEF 
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: marjeta.namestnik@mb-lekarne.si
POVZETEK
Velik delež žensk v času nosečnosti in dojenja ob-
časno ali redno jemlje zdravila. Vloga farmacevta
je, da spremlja in pregleda najnovejša dognanja o
varnosti zdravil v času nosečnosti in dojenja, nose-
čnicam in doječim materam pa posreduje tiste in-
formacije o zdravilih, ki vodijo v varno zdravljenje z
zdravili in zmanjšajo strah pred posledicami zdravil
za plod in otroka. V času nosečnosti se spremenijo
farmakokinetični parametri nekaterih zdravil, na kar
moramo biti pozorni, saj lahko vodijo v spremembo
varnosti in učinkovitosti zdravila, prav tako moramo
biti pozorni na morebitne teratogene ali toksične
lastnosti zdravil. Dojenje je najprimernejši vir hranil
za otroka, zato je naloga farmacevtov, da matere
ne opustijo dojenja zaradi zdravljenja z zdravilom,
ki je z dojenjem združljivo. 
KLJUČNE BESEDE: 
nosečnost, dojenje, varnost zdravil, epilepsija, mastitis. 
ABSTRACT
Most women undergo regular or occasional medical
therapy during pregnancy and nursing. The role of
the pharmacist is to monitor and review the latest
findings on the safety of medication that pregnant
or nursing women might take. Furthermore, they
shall provide them with relevant information on med-
ication that leads to safe treatment and reduce their
concern about consequences for the fetus and
child. The pharmacokinetic parameters of some
medicines change during pregnancy. This fact de-
mands attention as these changes can lead to a
change in the safety and efficacy of the drug. We
must pay attention to possible teratogenic or toxic
properties of drugs as well. Breastfeeding is the
most suitable source of nutrients for the baby.
Therefore, pharmacists are obliged to encourage
mothers not to stop breastfeeding as treatment
with medicine is compatible with breastfeeding.
KEY WORDS: 
pregnancy, breastfeeding, drug safety, epilepsy,
mastitis.
Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 Z
 Z
D
R
A
V
IL
I M
E
D
 N
O
S
E
Č
N
O
S
TJ
O
 IN
 D
O
JE
N
JE
M
 –
 P
R
IM
E
R
I I
Z
 P
R
A
K
S
E
377 farm vestn 2021 72
dobi, s čemer lahko pomembno prispeva k varnemu in učin-
kovitemu zdravljenju (3). V prispevku sta obravnavana pri-
mera: nosečnica z epilepsijo, ki se zdravi z lamotriginom, in
doječa mati z akutno infekcijo, ki zahteva uporabo antibiotika. 
2PRIKAZ PRIMERA INRAZPRAVA
2.1 UPORABA LAMOTRIGINA IN
MIDAZOLAMA V NOSEČNOSTI
Na posvet k farmacevtu je prišla 25-letna ženska v 33.
tednu nosečnosti. Nosečnica je imela epilepsijo. Zdravljenje
je potekalo z lamotriginom, in sicer 2-krat dnevno 150 mg.
Poleg epilepsije je imela avtoimuno bolezen ščitnice, zdra-
vljeno z levotiroksinom v odmerku 50 µg dnevno, in ane-
3 %. Zdravila predstavljajo vzrok za približno 10 % vseh
prirojenih nepravilnosti, a so eden od dejavnikov, ki ga
lahko v največji možni meri upoštevamo in se mu izognemo
(4). Zdravljenje z zdravili se lahko nadaljuje tudi v čas doje-
nja, kar pogosto vodi v opuščanje dojenja, ki je najprimer-
nejši vir hranil za otrokovo rast in zdrav razvoj prvih šest
mesecev in nato ob dopolnilni prehrani najmanj do drugega
leta starosti (5). Večina zdravilnih učinkovin prehaja v ma-
terino mleko, a le majhen delež jih je v času dojenja kon-
traindiciranih oz. povzroči neželene učinke pri otroku (6). 
Pri zdravljenju z zdravili med nosečnostjo in dojenjem teh-
tamo med nujnostjo in koristjo zdravljenja matere in tveganji
za plod oziroma dojenega otroka. Varnost zdravil v nose-
čnosti je poleg teratogenih ali toksičnih lastnosti zdravilne
učinkovine odvisna od faze razvoja zarodka in ploda, spos-
obnosti prehoda zdravilne učinkovine skozi posteljico ter
farmakokinetičnih in farmakodinamičnih sprememb zaradi
nosečnosti (7).
Vloga lekarniškega farmacevta je zaradi dostopnosti in po-
globljenega farmakoterapevtskega znanja ključna pri zago-
tavljanju strokovnih informacij o zdravilih ženskam v rodni
K
R
AT
K
I S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
ALI STE VEDELI?
• Pri zdravljenju z zdravili med nosečnostjo in dojenjem
tehtamo med nujnostjo in koristjo zdravljenja matere
in tveganji za plod oziroma dojenega otroka.
• Pri zdravljenju nosečnic z antiepileptiki ima prednost
monoterapija, saj se pri kombiniranju poveča tvega-
nje za večje prirojene nepravilnosti. Pri večini antie-
pileptikov je verjetnost prirojenih nepravilnosti večja
tudi pri uporabi višjih odmerkov.
ALI STE VEDELI?
• Večina zdravilnih učinkovin prehaja v materino mleko,
a le majhen delež jih je v času dojenja kontraindici-
ranih oz. povzroči neželene učinke pri otroku.
• V času dojenja so penicilinski in cefalosporinski an-
tibiotiki zdravilo izbora za zdravljenje infekcij matere.
• Svetovanje nosečnicam in doječim materam je za
farmacevte priložnost, da utrdimo svojo vlogo in s
pravimi informacijami o zdravilih v času nosečnosti
in dojenja prispevamo k izboljšanju javnega zdravja
mater in otrok.
Preglednica 1: Fiziološke spremembe med nosečnostjo, ki lahko vplivajo na farmakokinetiko zdravilnih učinkovin (1).
Table 1: Physiological changes during pregnancy that effect drug disposition (1). 
Vd – volumen porazdelitve
Dejavnik Posledice spremembe
Zakasnjeno praznjenje in povišan pH želodčne
vsebine 
Spremenjena biološka uporabnost zdravila, podaljšan čas do
največje plazemske koncentracije po peroralni aplikaciji
Povečan minutni volumen srca Povečan pretok krvi v jetrih, kar pospeši izločanje nekaterih zdravil
Povečanje skupne količine vode v telesu in
zunajcelične tekočine
Spremenjena porazdelitev zdravilnih učinkovin, povečan Vd
hidrofilnih učinkovin
Povečanje količine maščobnega tkiva Kopičenje lipofilnih učinkovin in povečan Vd lipofilnih učinkovin
Povečan pretok skozi ledvice in povečana
stopnja glomerulne filtracije
Povečan ledvični očistek
Zmanjšana koncentracija plazemskih albuminov Povečan delež proste učinkovine
Spremenjena aktivnost nekaterih jetrnih encimov Spremenjena biološka uporabnost in izločanje preko jeter
mijo, ki jo je zdravila z železom v odmerku 100 mg dnevno.
Poleg navedenih zdravil je jemala še folno kislino v odmerku
5 mg dnevno. Nosečnica je bila občasna kadilka, navajala
je eno cigareto dnevno ob jutranji kavi. V 33. tednu nose-
čnosti je ponoči začutila avro, ki se je po njenih dotedanjih
izkušnjah običajno nadaljevala v epileptični napad. Doma
je imela zdravilo midazolam, ki ji je pred zanositvijo služilo
kot izhod v sili. Brez posveta z zdravnikom je vzela 0,5 ml
(5 mg) zdravila. V lekarni se je oglasila dva dni kasneje, ker
jo je skrbelo, da je z vzetim odmerkom škodovala otroku,
saj so bili plodovi gibi dan po vzetem midazolamu šibkejši
in manj pogosti kot običajno. Na dan posveta so bili gibi
spet pogostejši in intenzivnejši, a zaskrbljenost je ostala.
Nosečnico smo najprej pomirili in ji razložili, da midazolam
ni namenjen preventivnemu zdravljenju in da brez posveta
z nevrologom ni priporočljiv za zdravljenje v nosečnosti.
Zaradi enkratnega 5 mg odmerka midazolama, dolgoročno
ne pričakujemo posledic pri plodu, da je bil učinek le tre-
nuten, kar je opazila tudi sama. Svetovali smo, da v na-
slednjih dneh več počiva in se izogiba dejavnikom, ki bi
lahko sprožili epileptični napad. Poleg tega smo ji svetovali
posvet z osebnim nevrologom, da se po potrebi prilagodi
odmerjanje lamotrigina, saj se koncentracije lamotrigina v
času nosečnosti zaradi pospešenega izločanja zmanjša,
kar je lahko razlog za ponoven pojav epileptičnih napadov.
Razložili smo ji, da bi pogostejša uporaba midazolama
lahko vplivala na pojav neželenih učinkov pri plodu. Gospa
je po posvetu lekarno zapustila pomirjena. 
2.1.1 Razprava
Epilepsija je kronično nevrološko obolenje, ki je prisotno pri
0,3 % do 0,7 % nosečnic in zahteva neprekinjeno zdravljenje
z zdravili (8). Opustitev zdravljenja ali premajhen učinek
zdravil vodi k pogostejšim epileptičnim napadom, kar lahko
povzroči izgubo ploda ali njegov slabši kongenitalni razvoj
(9). Zdravljenje epilepsije pri ženskah v rodni dobi je kom-
pleksno, saj želimo z zdravljenjem doseči najboljši terapevt-
ski izid, pri čemer se je potrebno izogibati zdravilom, ki so
teratogena (valprojska kislina, karbamazepin, fenobarbital,
fenitoin in topiramat) in upoštevati spremembo farmakoki-
netike nekaterih antiepileptikov v času nosečnosti (lamotri-
gin, okskarbazepin, levetiracetam in topiramat) (2, 9). 
Za uspešno zdravljenje epilepsije med nosečnostjo je klju-
čnega pomena pravočasna izbira terapije, ki je učinkovita
in obenem varna za plod. V ta namen je ključnega pomena
svetovanje ženskam v rodni dobi, saj je velik delež nose-
čnosti nenačrtovanih (8, 10, 11). Pri zdravljenju ima pred-
nost monoterapija, saj se pri kombiniranju več antiepilepti-
kov povečajo možnosti za nastanek večjih prirojenih ne-
pravilnosti, prav tako se pri večini antiepileptikov dodatno
poveča verjetnost nastanka prirojenih nepravilnosti ob večjih
odmerkih. Večletno spremljanje nosečnic z epilepsijo kaže,
da se večje prirojene nepravilnosti pojavljajo pri z zdravljenju
z valprojsko kislino (10,3 %), fenobarbitalom (6,5 %), feni-
toinom (6,4 %), karbamazepinom (5,5 %), topiramatom
(3,9 %), okskarbazepinom (3 %), lamotriginom (2,9 %) in
levetiracetamom (2,8 %). Pri tem velja poudariti, da je tudi
pri otrocih, katerih matere niso jemale antiepileptikov,  po-
javnost prirojenih napak približno 3 % (12). Nosečnicam,
ki jemljejo antiepileptike, se svetuje podporno zdravljenje s
5 mg folne kisline na dan (9, 13). Uvedba folne kisline je
priporočljiva že v času načrtovanja nosečnosti (8, 11). 
Lamotrigin sodi v skupino sinteznih triazinov. Mehanizem
njegovega delovanja še ni popolnoma pojasnjen. Znano
je, da zavira delovanje napetostno odvisnih natrijevih in
kalcijevih kanalčkov, stabilizira presinaptične nevronske
membrane in zavira izločanje glutamata (14, 15). V nose-
čnosti se njegov očistek značilno poveča, kar vpliva na
padec plazemskih koncentracij, zato je priporočljivo sprem-
ljati plazemsko koncentracijo zdravila oziroma nadzorovati
stanje nosečnice in po potrebi prilagoditi odmerek (9). Po
dosedanjih raziskavah varnosti antiepileptikov, se nakazuje,
da lamotrigin sodi med varnejša zdravila v obdobju nose-
čnosti, saj neposredno ni bilo dokazane povečane pojav-
nosti večjih prirojenih nepravilnosti, niti zaostanka v razvoju
otrok do šestega leta v primerjavi z otroci mater, ki niso je-
male antiepileptikov (2, 12, 16). V preiskovanem obdobju
14 let se je z manjšanjem uporabe valprojske kisline in
karbamazepina ter porastom uporabe lamotrigina in leve-
tiracetama zmanjšala pojavnost večjih prirojenih nepravil-
nosti za približno 27 % (17).
Midazolam sodi v skupino benzodiazepinov in je name-
njen zdravljenju dalj časa trajajočih akutnih epileptičnih na-
padov pri otrocih in mladostnikih. V času nosečnosti je
njegova uporaba možna po presoji zdravnika, vendar le,
če je nujno in čim krajši čas. Midazolam ni namenjen pre-
ventivnemu zdravljenju. Zdravljenje z midazolamom v no-
sečnosti lahko predvsem zadnjem tromesečju povzroči
neželene učinke pri plodu (nepravilnosti srčnega utripa in
hipotonija) (18). 
2.2 UPORABA KLOKSACILINA IN DOJENJE
V lekarno je prišel oče dvomesečnega dojenčka in želel
kupiti mlečno formulo. Povedal je, da je v stiski, saj mora
on hraniti otroka, ker je žena dobila zdravila, ob katerih so
ji prepovedali dojenje. Povprašali smo, ali morda ve, katero
378
Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 Z
 Z
D
R
A
V
IL
I M
E
D
 N
O
S
E
Č
N
O
S
TJ
O
 IN
 D
O
JE
N
JE
M
 –
 P
R
IM
E
R
I I
Z
 P
R
A
K
S
E
farm vestn 2021; 72
zdravilo gospa prejema. Razložil je, da je gospa dobila po-
višano temperaturo in bolečo zatrdelo dojko. Ker je bilo to
konec tedna, je morala pomoč poiskati v ambulanti splošne
nujne medicinske pomoči, kjer so ugotovili, da ima mastitis
in potrebuje zdravljenje z antibiotikom. Predpisali so ji klok-
sacilin, 500 mg na 6 ur in ji prepovedali dojenje v času
zdravljenja z antibiotikom. Zdaj mora sam hraniti otroka,
saj se pri mamici joče in zavrača mlečno formulo. Z očetom
smo se pogovorili, mu razložili, da je uporaba penicilinskih
antibiotikov združljiva z dojenjem. 
2.2.1 Razprava
Predstavljen primer je sicer preprost, vendar je zaradi izo-
stanka pravilnega svetovanja ob izdaji zdravila bila pov-
zročena škoda otroku in materi ter velik stres očetu. Zdra-
vljenje z zdravili v času dojenja moramo obravnavati in
razumeti v povezavi s koristmi, ki jih za otroka prinaša do-
jenje. V desetletjih raziskav so potrdili kratkoročne in dol-
goročne prednosti dojenja za otroka in mater, ki v večini
primerov pretehtajo morebitno tveganje za nastanek ne-
želenih učinkov zdravila pri otroku. Dojeni otroci imajo v
primerjavi z nedojenimi boljšo zaščito pred boleznimi zgor-
njih dihal, srednjega ušesa, težavami s prebavili in pred
nastankom določenih kroničnih obolenj, manj možnosti za
nastanek presnovnih motenj, manj pogosta so alergijska
obolenja. Dojeni otroci imajo prednost tudi v psihološkem
razvoju (2). 
Večina zdravil prehaja v materino mleko, vendar so deleži
različni in v večini primerov tako majhni, da ne prispevajo h
klinično pomembni koncentraciji pri otroku. Za svetovanje
ob izdaji zdravil doječim materam je poleg povzetka o glavnih
značilnostih zdravil nujno upoštevati izsledke raziskav, ki so
na voljo, in poznati farmakologijo prehoda zdravil v materino
mleko (2,19). Za zdravljenje bolezni matere je večinoma na
voljo več zdravil. Načeloma so bolj varne zdravilne učinko-
vine, ki imajo krajši razpolovni čas, se v visokem deležu ve-
žejo na plazemske beljakovine, imajo majhno biološko upo-
rabnost po peroralni aplikaciji ali veliko molekulsko maso,
hidrofilne učinkovine imajo prednost pred lipofilnimi (6, 19). 
Kloksacilin sodi med penicilinske antibiotike. Njegov raz-
polovni čas (t1/2) je pol ure, biološka uporabnost po peroralni
aplikaciji 50 % in molekulska masa 475,9 g/mol. V materino
mleko prehaja v zelo majhnem deležu, pri čemer je relativni
odmerek pri otroku med 0,4 in 0,8 % (19). Pri dojenem
otroku je možen pojav driske, kar je ob uporabi antibiotikov
pričakovano. Zdravilo kloksacilin je združljivo z dojenjem
(19, 20). V času dojenja so penicilinski in cefalosporinski
antibiotiki zdravilo izbora za zdravljenje infekcij (2).
3SKLEP
Zdravljenje z zdravili v času nosečnosti in dojenja predstavlja
veliko odgovornost celotnega zdravstvenega tima, pri če-
mer imata ključno vlogo zdravnik in farmacevt. Ob izdaji
zdravil se mora farmacevt opirati na izsledke raziskav, ob
enem pa je potrebno upoštevati, da nosečnico in doječo
mater poleg skrbi za lastno zdravje skrbi za zdravje ploda
oz. dojenčka. Svetovanje nosečnicam in doječim materam
je za farmacevte priložnost, da utrdimo svojo vlogo in s
pravimi informacijami o zdravilih v času nosečnosti in do-
jenja prispevamo k izboljšanju javnega zdravja mater in
otrok. 
Farmacevti najdemo verodostojne podatke o varnosti zdra-
vil med nosečnostjo in dojenjem v različnih podatkovnih
bazah. V Evropi sta priznani in prosto dostopni nemška
podatkovna baza Embryotox (Charité-Universitätsmedizin
Berlin), kjer so zbrani podatki o varnosti zdravil med nose-
čnostjo in dojenjem ter mednarodna mreža ENTIS (Euro-
pean Network of Teratology Information Services), ki vklju-
čuje različne evropske in svetovne centre za teratologijo in
nudi tudi individualne informacije zdravstvenim delavcem
o varnosti zdravil med nosečnostjo. V ameriški bazi Drugs
and Lactation Database (LactMed) so zbrani podatki o
varnosti zdravil med dojenjem. Za hiter in slikovit vpogled
v primernost uporabe zdravil v času nosečnosti in dojenja
je priročna mobilna aplikacija za zdravstvene delavce In-
fantRisk (Texas Tech University Health Sciences Center),
vendar je za več informacij potrebno uporabiti še druge
podrobnejše vire podatkov. Informacije so dostopne tudi v
knjižni obliki, pregledna je knjiga Drugs During Pregnancy
and Lactation (urednik Schaefer s sodelavci), celovit in po-
sodobljen pregled najdemo tudi v knjigi Drugs in Pregnancy
and Lactation (urednik Briggs s sodelavci), ki je letos izšla
že dvanajstič in je dostopna tudi v elektronski obliki. Knjiga
Halle’s Medications & Mothers’ Milk (urednik Halle s sode-
lavci) vsebuje podroben pregled zdravil v času dojenja.
4LITERATURA
1. Pariente G, Leibson T, Carls A, Adams-Webber T, Ito S, Koren
G. Pregnancy-Associated Changes in Pharmacokinetics: A
Systematic Review. PLoS Med. 2016; 13(11): 1–36. 
379 farm vestn 2021; 72
K
R
AT
K
I S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
2. Schaefer C, Peters P, Miller RK, uredniki. Drugs During
Pregnancy and Lactation. Third edit. Munich: Elsevier GmbH,
Urban and Fischer Verlag; 2015. 251–291 str. 
3. Truong MBT, Ngo E, Ariansen H, Tsuyuki RT, Nordeng H.
Community pharmacist counseling in early pregnancy—Results
from the SafeStart feasibility study. PLoS One. 2019; 14(7): 1–
14. 
4. ENTIS. About European Network of Teratology Information
Services (ENTIS) [Internet]. ENTIS. [citirano 14. september
2021.]. Dostopno: https://www.entis-org.eu/about
5. Infant and young child feeding [Internet]. World Health
Organisation (WHO). 2021 [citirano 28. junij 2021.]. Dostopno:
https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/infant-and-
young-child-feeding
6. Sachs HC. The transfer of drugs and therapeutics into human
breast milk: An update on selected topics. Pediatrics. 2013;
132 (3). 
7. Griffin BL, Stone RH, El-Ibiary SY, Westberg S, Shealy K,
Forinash A, idr. Guide for Drug Selection During Pregnancy and
Lactation: What Pharmacists Need to Know for Current
Practice. Ann Pharmacother. 2018; 52(8): 810–818. 
8. Whelehan A, Delanty N. Therapeutic strategies for treating
epilepsy during pregnancy [Internet]. Let. 20, Expert Opinion on
Pharmacotherapy. Taylor & Francis; 2019 [citirano 2. julij 2021.].
str. 323–332. Dostopno:
https://doi.org/10.1080/14656566.2018.1550073
9. Arfman IJ, Wammes-van der Heijden EA, ter Horst PGJ,
Lambrechts DA, Wegner I, Touw DJ. Therapeutic Drug
Monitoring of Antiepileptic Drugs in Women with Epilepsy
Before, During, and After Pregnancy. Clin Pharmacokinet. 2020;
59(4): 427–445. 
10. Stephen LJ, Harden C, Tomson T, Brodie MJ. Management of
epilepsy in women. Lancet Neurol. 2019; 18(5): 481–491. 
11. NICE Guidelines. Special considerations for women and girls
with epilepsy [Internet]. 2021 [citirano 3. julij 2021.]. Dostopno:
https://pathways.nice.org.uk/pathways/epilepsy/special-
considerations-for-women-and-girls-with-epilepsy
12. Vossler DG. Comparative Risk of Major Congenital
Malformations With 8 Different Antiepileptic Drugs: A
Prospective Cohort Study of the EURAP Registry. Epilepsy Curr.
2019; 19(2): 83–85. 
13. Royal College of Obstetritians and Gynaecologists. Epilepsy in
Pregnancy: Green Top Guideline No. 68. Nice. 2016; 68(68): 8–
27. 
14. Povzetek glavnih značilnosti zdravila - lamotrigin [Internet].
Centralna baza zdravil. 2021 [citirano 3. julij 2021.]. Dostopno:
http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?Sear
chView
15. Betchel NT, Fariba K, Saadabadi A. Lamotrigine [Internet].
StatPearls Publishing. 2021 [citirano 3. julij 2021.]. Dostopno:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470442/
16. Veroniki AA, Rios P, Cogo E, Straus SE, Finkelstein Y, Kealey R,
idr. Comparative safety of antiepileptic drugs for neurological
development in children exposed during pregnancy and breast
feeding: A systematic review and network meta-analysis. BMJ
Open. 2017; 7(7): 1–11. 
17. Tomson T, Battino D, Bonizzoni E, Craig J, Lindhout D, Perucca
E, idr. Declining malformation rates with changed antiepileptic
drug prescribing: An observational study. Neurology. 2019;
93(9): e831–840. 
18. Povzetek glavnih značilnosti zdravila - midazolam [Internet].
Centralna baza zdravil. 2021 [citirano 4. julij 2021.]. Dostopno:
http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/42B358AD2B8646F5C1
25848700002A2C/$File/s-024963.pdf
19. Halle TW, Rowe HE. Halle’s Medications & Mothers’ Milk
Seventeenth Edition. 17th izd. New York: Springer Publishing
Company; 2017. 7–18 str. 
20. Drugs and lactation database (LactMed) [Internet]. Bethesda,
National Library of Medicine. 2006 [citirano 3. julij 2021.].
Dostopno: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK501922/
380
Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 Z
 Z
D
R
A
V
IL
I M
E
D
 N
O
S
E
Č
N
O
S
TJ
O
 IN
 D
O
JE
N
JE
M
 –
 P
R
IM
E
R
I I
Z
 P
R
A
K
S
E
farm vestn 2021; 72