^jt iok «Un nan »obot. mM) in pramnlkoT.
j^J <Uilf	---
^gond-T« Holidaf«.
PROSVETA
___glasilo slovenske narodne podporne jednote
MtMM
Urad nitki tal upnvnlikl prostori! ' SM7 S. Lawnd*lt An.
Office of Public« t Ion: MT South Uwnd*U An. > TeUphon«, Roflkw«ll 4S04
Oeaa Usta J« 16.00
KoUr* M »mcU^Um Mtur J.nur, U. 1IU. .t UM pu.iH.fflo. rt CM—* UU-to. —j* tW Aci .f	of M.reli ft. U7.
CHICAOO. II.I.., TOREK. 22. NOV KM HK A (NOV. 22), 1938
Sabscrlptlon »« 00 Y**rly
ftTEV.—N-UMBKR 229
Acceptonce for miting ti »pccial r»U of posUce proTided for Ia eectioa 1103, Aet of Oct 8. 1017, authoriied on Jvno 14, 1111.
redsednik Roosevelt gradi irotifasistično fronto
Nova zunanja politika naperjena proti diktatorjem v Evropi in Aziji. Amerika se vrgla v oborožitveno tekmo, da te zaščiti pred možnostjo fašistične invazije. Hitlerjeve in Mutsolinijeve poteze ogražajo Chamberlai-novo mirovno politiko
Washin#ton, D. C„ 21. nov. — kdsednik Rooaevelt se je od-Kil za boj proti diktatorskim rtivam v Evropi in Ariji, periška zunanja politika je kila temeljito revidirana in njen gj je obramba demokracij pred konoraskimi in morebitnimi jhtarističnimi napadi a strani icijske Nemčije, fašistične Ita-ije in imperialistične Japonske. Sovjetska Rusija ni uključe-u v skupini diktatorskih dr-liv, ki po mnenju Roosevelto-K administracije ogražajo de-lokratične države. Roosevelto-n besede, ki jih je izrekel v Chicajru, ko je apeliral na de-lokracije, naj izolirajo agre-Ivne države, so prešinile ves pet. Roosevelt je bil silno razo-bran, ko Ka je angleška vlada utila na cedilu in sklenila rijateljski dogovor s fašistočno talijo in pozneje, na monakov-ši konferenci, kapitulirala pred litlerjem in izdala Ceškoslova-
Zdaj se je Roosevelt vrnil v Hdnarodno areno. Svojo opo-ieijo proti nacijski persekuciji Hov je demonstriral z odpo-Šttm poslanika H. R. Wilsona i Berlina in ostro obsodbo bru-
lktt*ti Hitlerjevega ________
On je uverjen, da se bosta tudi njlija in Francija, ki sta de-»rtirali iz demokratičnega ta-«ra. uprli diktatorjem, ko oja-it« svojo oboroženo silo. Združene države so se vrgle v borožitveno tekmo, da se zašči-j« proti fašistični invaziji. Tadne in privatne ladjedelnice »zaposlene z gradnjo novih »jnih ladij. V prihodnjih dveh bodo zgradile čez 80 boj-ladij, med temi šest dred-JJtk. 60 rušilcev, 16 podmornic, »t križark in več podmornic. «»o za konstrukcijo bojnih lati bo potrošena vsota $2,800,-•0,000.
l-ondon, 21. nov. — Chamber-■wa vlada stoji pred resno ker njena notranja in zu-politika dobiva brce od T*h »trani. londonski krogi M|)o nevarnost izolacije Velijo Britanijo, ako ne bo Cham-revidiral svoje politike. Hitler in Musaolini sta s svo-• taktiko povzročila veliko kon-ne samo v Londonu, tem J* tudi v Parizu. Naciji se hli r ranči j i, dočim na drugi naPadajo Anglijo. Mus-wini del« nasprotno, iz česar ■Pejo, da je vse to v soglas-
"" "Porazumom med diktatorju
bo v angleškem par-
Zn[" ,,ri6el« diskuzija glede problema. Ker se ^b,rlain ne mara zam< r,l,u- morda San P*' minister za notranje za-^ "tvoril debato v imenu
J^** organizacije pri-^ na Thamberlainovo vla-" u*l dovoli 10.000 nemškim J"*" VMt°P v Palestino, Angll-• naj nama sprejme tisoč 7^-k.h otrok iz Nemčije. Da ^ ^m^rlainov prestiž padel, f J* jNmledic* njegovih kup-J 1 diktatorji, ao pokazale vo-Vf **dnjem tednu, pri ka-lJ v» bili njegovi kandidatje
Kitajska reka zaprta tujim ladjam
Japonska kontrola zapadne strani Pacifika
Sanghaj, 21. nov. — Japonska je včeraj raztegnila svoj monopol nad plovbo v kitajskih rekah. Militaristične avtoritete v Hankovu so informirale ameriške konzule kakor tudi diplomate drugih držav, da je reka Han, ki se steka v reko Jangtae in teče preko province Hupeh, zaprta tujim ladjam.
Ta akcija je povečala japonsko oboroženo okupacijo reke Jangtse in drugih kitajskih rek. "V interesu naših militaristič-nih operacij je ustavitev plovbe vseh ladij razen japonskih," pravijo vojaške avtoritete v naznanilu.
Japonska ekonomska eksploa-tacija južne Kitajske je v razmahu. V Kanton, glavno mesto južne Kitajske, katerega so ja ponske čete okupirale pred ne-tedpi, je že doapelo veliko število japonskih trgovcev in in ustrijcev. Japonski letalski navali na mesta v južni in centralni Kitajski se nadaljujejo. Bombe, ki so jih vrgli letalci, so razdejale več kitajskih vojaških skladišč n koncentracij.
Dva tisoč oseb je zgorelo v požaru, ki so ga zanetili Kitajci sred umikom iz Cangše, glavnega mesta province Hunan. Trije vojaški častniki so bili ustreljeni, ker so zanetili ogenj v tem mestu prezgodaj. Eksekucijo je odredil general Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske armade.
Kitajci so ustavili prodiranje .aponski čet proti Cangši. Prve čete so še vedno oddaljene okrog 40 milj od mesta.
Tokio, 21. nov. — List Hoči piše, da vprašanje, ki ga je potisnil na površje ameriški protest proti diskriminaciji na Ki tajskem, se ne tiče Kitajske, temveč končne dominacije za padne strani Pacifika. "Odloči tev, kdo bo gospodar zapadnega Pacifika, bo kmalu padla in ta bo odgovor na vprašanje," piše list.
List dalje namiguje, da Amerika lahko pošilja proteste, tods dosegla ne bo ničesar. Japonsks bo vztrajala v svojih naporih, da dobi kontrolo nad zapadno stranjo Pacifičnega morja.
•tu.
^onizirani ribiči "»otoli v štavki
rvy K'»nciaea, Cal. — Unija FnJ . ry' '*nj«na v CIO. je v *t*vki proti Northern
Domače vesti
Cikaška veat
Chicago. — Pred nekaj dnevi je umrl odvetnik Leopold Sal-tiel v starosti 68 let. Bil je Nemec, rojen na Dunaju in odločen svobodomislec. Saltiel ni bil neznan čikaškim Slovencem. Starejši rojaki se lahko še spominjajo, ko je bil Saltiel pred 31 leti glavni zagovornik Ivana Kakerja, takratnega urednika Glasa Svobode, ki je bil obtožen pred federalnim sodiščem zaradi nekega dopisa. Kasneje je Saltiel večkrat prišel v dotiko a slovenskimi svobodomisleci in socialisti v Chicagu.
Srebrno slavje
Sugarite, New Mex. — Anton in Katie Oražen sta 12. novembra tu slavila petindvajaetletni-co skupnega življenja. Oba sta člana društva 154 SNPJ. Čestitke !
Clevelandske novice
Cleveland. — Dne 17. t. m. je naglo umrla za pljučnico Rose Svetina, roj. Glavič, stara 46 let in doma iz Srtožec pri Kamniku. Tu je bila 28 let in zapušča moža, dve vnukinji in sestro.— Zadnjo nedeljo je bil svečano položen vogelni kamen novemu narodnemu domu v slovenski naselbini Euclidu.
Spet smrtna nesreča na ceatl
Oglesby, IU, — Tu je bil do smrt* povoidn »Frank Robek,
star 68 let in doma iz Toplic pri Sv. Marjeti na Dolenjskem. Povozila ga je neka ženska iz Be-loita, Wis., ki je podila svoj avto v Alton, IU., k pogrebu svoje tete. Njen avto je revežu razbil glavo in polomil obe roki in nogi. Dve uri kaaneje je žen ska telefonirala policiji iz Bloomingtona, 60 milj od tukaj, naj pogledajo na cesto št. 51, ker se ji zdi, da je zadela nekoga! Neki farmar je pa že prej opazil truplo nesrečnika. Robek je bil v Ameriki 87 let in bil je dvakrat oženjen in ločen od druge žene. Zapušča hčer, katere pa niso mogli najti. Pokopan je bil na občinske stroške.
Alaska ne mara židovskih beguncev
Mehika se jih tudi brani
Fairbanka, Alanka. 21. nov.— List Daily Nevva-Miner piše. da je večina prebivalcev Alaske proti predlogu, da bi nemški ši-dje dobili zavetje v tej deželi. A-laska ne potrebuje židovskih trgovcev, temveč hoče rudarje, ribiče in druge, ki bi pomagali pri razvoju in izkoriščanju naturne-ga bogastva. Skandinavci in drugi severni tipi so dobrodošli v Alaski, ne pa židje.
Mezicali. Mehika. 21. nov. — Rodolfo S. Taboada, governer severnega teritorija Spodnje Ca-lifornije, je označil načrt grupe ameriških Židov glede ustanovitve židovske kolonije v njegovi državi za "fantastične sanje". Dejal, da mehiška vlada ne bo dala v najem ali prodala nobenega teritorija Židom i
Italijanski iidje izgubili »luibe
Rim, 21. nov. — Okrog 15,000 Židov je bilo v zadnjih dneh odpuščenih iz državne službe in v industrijah. Vrhovni fašistični svet je uveljavil serijo dekretov proti Židom in prepovedal poroke med "arijskimi" Italijani in Židi. Noben Žid ne more dobiti državne službe in židovske aktivnosti v narodnem življenju so bile drastično omejene.
Kompanijm mora uposHti železničarje
Omaha, Neb. — Omaha 4
Council Bluff Rallway Co. mora vrniti delo 240 cestnim železničarjem, katere Je vrgla na cesto po izjalovljeni stavki v preteklem letu. Tako je odločil federalni delavski odbor, ki je vodil zaslišanje o slučaju od puščenih železničarjev.
ssaac5=sacag^—
— Frank MegllČ, član društva 96 SNPJ, se je moral podvreči težki operaciji na ledvicah, ka tero pa Je srečno prestal v kliniki bratov Mayo, Rochester, Minn. Želeti Je, da hitro okre va. — Dve poroki v tukajšnj naaelbini: Joaeph Piankar in Mildred Kohler, Adolf ftenlca in Mary Marola. Obilo sreče!
ZATIRANJE FMineoperaeije FASlSTlCNA PRO-
OSTANKOV ZIDOV- Stpi STVA V NEMČIJI
Masne evikcije Udov na Dunaju
ROOSEVELT TARČA NAPADOV
Berlin, 21. nov. — Nad Jaka Nemčija je razširila kampanjo, da uniči sadnje ostanke Židov-stva v narodnem življenju. Bogati židje v Nurembergu so morali prepisati devetdeset odstotkov svojega imetja Nemški d#-avski fronti in potem so dobili ukaz, da morajo izginiti ii mesta v prihodnjih treh mesecih.
Na Dunaju ao v teku masne evikcije Židov. Protižidovska gonja se je poostrila tudi v Berlinu in drugih mestih. Nekatere protestantov ske cerkve v r a »ličnih krajih Nemčije so bile In-ntruirane, naj izločijo beaedo "Jehova" in vsa imena židovskih prerokov ia biblije. Nacijske avtoritete so izjavile, "da noben nemški učitelj ne more zainteresirati nemških otrok v židovske psalme in biblijo, kjer je opisana zgodovina Židov."
Podatki, ki so jih zbrali suna-nji diplomatje v Berlinu, kale-jo, da so naciji umorili veliko število prominentnlh Židov, odkar je n«kl poljski žid ustrelil Ernata von Ratha, tajnika nam škega poslanika v Parizu. Hit lerjeva vlada je naložila denarno kasen v vsoti 1400,000,000 Židom aa tumor diplomata. Ns kak šen način bo Izterjala to vsoto od Židov, še nI bilo pojssnjano.
Tajna naeljaka policija vudl preiskavo v hišah tujcev, katere J« osumila, da so sprejeli Žide pod streho. Veliko število Židov je policija v zadnjih dneh aretirala v Berlinu In drugih nemških mestih.
Nacijski tlak je obnovil napa d« na predsednika Roosevelta List Boersenzeitung mu očita, da se je proglasil za zaščitniks Židov in hoče vedeti, lakaj Je or mirno gledal na požiganje oer kva v Španiji. 'To ne tanima goapoda Roosevelta," piše Ust "Ostal Je hladen, kar Je nadalj nji dokaz, da se je postavil ia vodjo protinemškaga gibanja, čeprav naglaša, da Je branitel justice in človečanstva."
Eksplozija uničila špansko municijsko tovarno
Headaye, Francija. 21. nov.— General Franco je poalal nadaljnje čete na fronto ob reki Segri, da zlomi lojaiiatično obrambno črto, katero so španski miličniki formirali po uspešni prut(ofenzivi pred dvema tednoma. Poleg vojaštva prihajajo na to fronto tanki in bojna letala, da podpre-o prihajajočo fašistično ofenzivo.
Lojaliatl ogražajo fašistične komunikacijske zveze med l*ri-do in Frago, meatoma v južni Kataloniji. 8 svojih utrjenih pozicij so španske čete uspešno odbijale naskoke aovražnlka v zadnjih štirih mesecih.
Perpignan, Francija. 21, nov. — Okrog 800 delavoev je lagu-bilo življenje v požaru in eksploziji, ki je razdejala špansko municijsko tovarno v Barceloni, veliko število pa je bilo ranjenih. Eksplozijo j« povzročila tomba, ki J« padla na tla in Je ogen^j zajel tovarno. Veliko število delavcev se je zaduiilo.
Angleški letalec aretiran v Rusiji
Moskva, 21. nov. — Bryan Grover, angleški inženir in leta lec. je bil aretiran v Staricl, nt« milj od Moskve, ko je Um pristal po poletu iz Stockhohna. Spustiti ae je moral na tla. ker mu je zmanjkalo gaaolina. On je nameraval odvesti avojo in v Rusiji rojeno ženo, katero je poročil pred nekaj leti. ko je bil upoalen kot inženir v niski oljni industriji. Sovjetske avtoritete nl*> hotele dati ženi dovoljenja, da bi šla za svojim možem v Anglijo. zato je Grover naredil o-bupen poakus. da Jo odpelje t letalom, katero ao oblasti zdaj zaeegle.
Packing Co. Izvojevala j« zri tanje plače p« cnU* na uro ia podpis
Pol jski terorizem v Ruteniji
Cehi kažejo na intrige Poljakov in Madžarov
Praga, 21. nov, * Ceftkt listi so obdolftlli poljsko vlado, da po>
šllja oborožene teroriste v Ruto-nljo (Podkarpatsko Rusijo), da tam podžigajo iigrede In nasilja. Teroristi prihajajo v to provinco v avtomobilih In nekateri voditelji teroristov so poljski vojaški častniki.
Neki poljski terorist Je bil včeraj ubit v spopadu a češko obmejno stražo v trgu Nizny Var«ky. Uradno poročilo se gla-ai, da so poljski in madžarski teroristi ubili šaat ljudi v obmejnih spopadih.
"Budimpešta in Varšava še vedno sanjata o skupni meji," pišojo češki Usti, "Taka meja bi prišla z ogrsko okupacijo Ruta-
nlje,"
Druga poročila pravijo, da Je Nemčija nejevoljna, kar Poljaki in Madžari Izzivajo iagrada v Ruteniji.
PAGANDA V ME-
h i k i se Siri
Italija in Nemčija dobi• vata mehiško olje
PORAST NEMŠKO-MEHIŠKE TRGOVINE
Mežico Clty, 21. nov. — Mehika, ki Je bila vedno bolj ali manj totalitarna drftava, j« postala v zadnjem času torišča borbe med fašisti In komunisti. Najnovejši dogodki kaHtio, da imajo fašisti koristi od to borbe.
Nemški naciji imajo velik* kolonijo v Mehiki. Nemčija In Italija dobivata velike količine olja Iz oljnakov angleških in a-merilkih kompanlj, kater« j« mehiška vlada aaaagla. Trgovina aloni na iimanjavi. Nemčija in Italija, ki sta v finančnih atiakah, pošiljata Mehiki Industrijske produkte v zameno za olje.
Nemška trgovina i Mehiko se je povečala dvanajst odstotkov v prvih treh mesecih toga leta. Hitlerjeva vlada trošl denar za oglaševanje v mehiških publikacijah. Oglasi poveličujejo Hitlerjevo Nemčijo In njeno prijateljstvo s državami latinske Amerika. Da Je nacljska propaganda uspešna, kaše porast protižidovskega aentlmenta v Mehiki.
Predsednik Lazaro Cardenas
dosledno Izvaja program distribucije samlje v smislu načrta, katerega Je njegova revolucionarna (vladna) stranka osvojila pred štirimi leti. Razdelitev zemlje med pitone, da postanejo neodvisni kmatje, smatra vlada za najbolj važen socialni problem. Izvajanje programa Je naletelo na velike potežkoča, kajti fevdalni sistem, ki Je bil postavljen prad štirimi stoletji, ko J« Cortaz podjarmil Mehiko in ao njegovi generali dobili velika poaeatva, še ni bil od-pravljan. Domačini so bili le sužnji veleposestnikov do I, 1011. ftale v tem letu, ko je bil Porfirio Dlaz predsednik Mehi-ke, so bila uveljavljene nekatere reforme, katerih cilj je bila pre-moatitev vrzeli med paonl In vala|K>aeatnikl.
tmjaaa
< Nafte«!
Dies nastopil proti komunistom
Waahington, D. C., 21. nov.— Martin Diaa, načalnik kongresnega odseka, ki preiskuj« neameriška aktivnosti, zahteva od-■lovitev vseh komunistov In njih simpetiftrjev is federalnih služb. Imenoval Je Davida Ra-poaaa, glavnega ekonoma federalnega delavskega odbora, In Paula Miftona, pomožnega adml-niatratorja mazdnega zakona, kot radlkalca, ki pišeta in agiti-rata proti vladi, ^rprav Imate visoki federalni poziciji.
Skof se uprl naeijskim avtoritetam
Berlin, 21. nov. — "Konkor dat daje katoličanom pravico, da pošiljajo avoje otroke v katoli tke šole", pravi škof Konrad von Preyalng v pastirskem plemu, ki j« biki včeraj pračlteno v vaeh cerkvah njegove škofija. To Ja bil škofov odgovor narijaklm av torltetam, ki ao zahtevale od katolikov obljubo, da bodo pošiljali avoje otroke v Javna f Konkordat mtd Vatikanom (n Namčljo je bil podpiaan I. |9ft* in krije vaa odnošaje med eerkvljo In Hitlerjevo vlado, zlasti pS I vzgojo katoliške mladine.
Naciji odkrili tatvine denarja
Bivii avstrijski kancelar zapleten v afero
IhinaJ, 21. nov. — Nacljaks policija Je včaraj odkrila velik« tatvine denarja In poneverbe. Nadvojvoda Oton Hababurtki, ki ae Je potegoval M avatrjakl | prestol je dobival 14000 na meneč Iz driavne blagajna, ko Je bil Kurt Hrhuarhnlgg na krmilu avstrijske vlade. Oton živi v Iz-gMnstvu v Belgiji.
Druge prominentne osebe, ki ao prejemale denar od ftrhuach-nlggove vlade, ao grof Richard Kalergl, predaednlk Vseevrop-•ke unije; Benjamin fkrhlar, u-pra vitel] drla v noga sklada; E-dward Ludwfg. bivši načelnik publlkarijakega departmenta, lo Wilhelm Klaaterakjr, tajnik blv^ toga predeednika avstrijske ra-publike VVilhelma Mfklaaa.
Grof Kalergl j« pobegnil la Nemčije, toda val drugi, ki Jih polki)« »menja v obtoAslei, ao bili aretirani v zadnjem mareu, ko Ja Hitlerjeva armada okupirala Avstrijo.
P* 08VET*
PROSVETA -
TUB ENLICHTENMENT
GLASILO n LASTNINA tLOVSNSU MASODMS POOPOKNB JBDNOTS Ohm af mm4 n»ii<
I Marotalaa m UnbM d rta*« osvaa ototaaca) te HM aa Uto. M 00 >a pol late. 11» M toUt M»i « cstea«a I. Ctear. VM m aafo tete. MU m »al iste; M lin mitea
"skript,oo rausi for tha ua»te4 ste«« (aaaapt ctlte—) •■4 caaasa m.00 par rmr. ChU—m u4 ctmf« 91M par »»'. forate* coobtrtei f» 00 per mi.
On. utlMO. p* d^orom lUkopM Sopiao« te NNNtaik m M vralajo- llafcoptol ll«a*araa tete« («rttea, K te.ma, pm>I i te.) m vraate pteUtettefe U v •tete*. prlteAil poSiolno. Adv.ru.in, ratte mm •erewrnt—Mwwrl»te ot mmuiI-astfeu. auS uaaoikitad arUelaa wMI ml ba raturnad. Otfcar HaauacrtpU. iMh tm lUrte, ptepa, 1 ll, ata.. wUI ba raturnad Iv aandar ooly whra aasoapaaiad aa»	te mmd
Mten m «m. kar teta «
PROSVETA
SSftT-M Sa. LawMala *»•.,
MSMMSK Of THE rSDISAtSU Pl
Datum v oklepaju na prim.r (Julr It. IMS), toaaa aa »aatem paw«*l. te r»m te • taaa Miniaa. Poooviu Jv pravoiaano. da aa tm Ust aa
Obsojamo nasilje napram komurkoli!
Stališče Prosvete je bilo že od vsega začetka, da je odločno obsojala vsako nasilje, vsak teror in vsako načrtno uničevanje človeškega življenja za dosego kakršnegakoli cilja.
Naš osnovni princip svobodne misli in socialne pravičnosti je dosledno bil in ostane, da cilj ne sme nikdar posvečevati sredstev — da cilj, če je še tako lep, propade, ako se posluži barbarskih sredstev, da barbarska sredstva ne vodijo človeštva navzgor v višjo civilizacijo, temveč ga vodijo navzdol v barbarizem in dlv-jaštvo, to je v kompletno človeško propalost.
Na podlagi tega principa smo vedno in odločno bili proti smrtni kazni, proti anarhistični in vsaki drugi politični filozofiji, ki odobrava atentate ali umore posameznih oeeb, proti vsakemu telesnemu mučenju in persekucijam ljudi ter proti vsaki direktni ali oboroženi agresivni akciji v kakršnekoli namene.
Naše bojevne sredstvo je dosledno bilo, je Še danes in ostane — izobrazba. Svobodna, masna in racionalna izobrazba! Človeški človek se bori z razumom 1 Razum je edino sredstvo, ki dviga človeka nad divjaka in barbara — nad živalskega, zverskega človek^j. Razum je edini, ki razlikuje Človeškega Človeka od zverskega človeka! Ce razum ne prinese človeštvu svobode in socialne pravičnosti — mu tega ne prinese nobeno barbarskp orožje, katero človeka podivja In pozveri, da potem sploh nima več pojma o kakšni svobodi, pravici in demokraciji! ---
Ob tem našem trdnem principu smo se pa vedno zavedali in še danes se zavedamo, da je "state of mind" štirih petin človeštva še vedno na stopnji človeške zveri — da je vsaka vlada zlohotno ali dobrohotno nasilje In da se fun-damentalni obračuni med posamezniki in kolektivi še vedno najraje vrše v znamenju fizične sile. Iz tega razloga nismo nikdar verjeli in še danes ne verujemo v oni idealni pasivizem, ki se izraža v ediktu: "Ce te kdo udari po desnem licu, vtakni roke v žep in nastavi mu Še levo lice." V praksi to pomeni, da se odpoveŠ razumu, odpoveš življenju in greš prostovoljno v smrt . . . Razen idiotskih fanatikov in fatali-stov se nihče ne drži tega — tudi oni, ki so to prvi zapisali, se niso držali svojega nauka, temveč so na ucjarec s pestjo odgovorili z mečem.
Skratka: razum, ki hoče živeti in delati, se mora braniti! Ampak tudi obramba mora biti do skrajnosti človeška. Ce me kdo napade z orožjem, ne smem misliti, ds ga ubijem, temveč moram računati le s tem, kako mu hitro izbijem orožje iz roke. Nešteti fizični napadi so se Že izjalovili ob prisotnosti razuma. Organizirani napadi v obliki vojne, naj bodo še tako silni, so lahko odbiti ne toliko s silo kolikor s pomočjo razumnosti ali znanja. Vsaka člo-večanska vlada bi morala imskrbeti, da si Čim prej nabavi obrambna sredstva, s katerimi bo lahko ne le reducirala prelivanje krvi na minimum, temveč tudi dokazala človeškim zverem, da je v zlorabi moderne tehniške znanosti za sadistično pokončavanje ljudi in človeškega napredka zapisan lastni konec teh zveri.
Mi obsojamo fizične napade in podpiramo obrambo napadenih ljudi ne glede na to, da so morda napadeni ljudje z nami v idejnem konfliktu. V napadenem človeku Je treba najprej videti človeka, ki trpi krivico. Kapitalistične ekonomske dogme so nam »operne, komunistične dogme so nam BO|ierne, fašistične dogme so rum zo|>erne, verske dogme in institucije so nam zo|ierne — kljub temu olmojamo vsako fizično teroriziranje, telesno mučenje in pobijanje kspitalistov, komunistov, fašistov, katoličanov ali kogarkoli.
Marsikdo na našem meetu bi bil danes v zadregi vpričo krivk*. ki se godi Židom in katolikom v Nemčiji! Nemi! Ml vidimo v pri-zadetih Židih in katolikih najprvo ljudi, ki ču-tijo krivico prav tako kot bi Jo čutili mi na njihovem mestu, zato pa odločno obsojamo vsako brutalno nasilje nad njimi.
Rekli amo In ponavljamo: nasilje ni še nl-kdsr dvignilo človeštve. Ce znsnstvens Iso-brazba v okviru svobodne minil ne dvigne člo-veštva na višjo stopnjo civilizacije, na stopnjo socialne pravičnosti in kompletne demokreetje — ga ns dvigne nobena druga stvar.
Glasovi iz
naselbin
"PHu and NeedUa"
Detroit, Mich. — Mnogo se je še pisalo o tej muzikalni satiri, ki jo proizvaja širom dežele znani delavski oder Internationa*! Ladies' Garjnent Workers unije, rt-ošft teden je ta skupina gostovala v gledališču Caas v De-troitu. Ker sem že sam strgal precej 'podplatov na odru, mi ni dala žilica, da bi si te predstave ne ogledal — In mi ni žal, kajti dobil sem "money's worth", kljub temu, da sem bil primoran vzeti najdražjo vstopnico, ker je bila hiša razprodana.
"Zaponke in šivanke" je delavska muzikalna satira, sestavljena iz 19 slik ali prizorov, katerih vsaka je celota zase z lastnimi motivi, vse skupaj pa predstavljajo krasno panoramo slik iz delavskega in splošnega živ-jenja v obliki, ki je prijetna za oči in ušesa. Poleg tega pa ta predstava neusmiljeno biča fašizem, ofrakane mirovne apostole, trivični ekonomski red in proti-unijsko gonjo. Pri vsem tem pa jq ni nikaka suhoparna in filozofska reč, kakršnih smo vajeni na delavskih odrih, pač pa živahna in poskočna satira, polna zdravega humorja. "Plns and Nee-dles" je umetniško dovršena produkcija, bodisi v muzikallčnem, pevskem ali dramskem oziru.
Na mene so napravile največji vtis točke: 3. Mussolinijev hand-cap, v kateri se smešijo porodne nagrade v Italiji; 5. Odkritje fašističnega spomenika ob spremijevanju baleta; 6. Stopro-centni amerikanizem; 8. Nede-ja v parku; 10. Ekonomija; 11. Možje kvišku; 12. V piketni liniji; 15. Ena velika unija za dva; 17. Štirje mirovni angeljl. V *m prizoru nastopijo Mussolini, Hitler, Mlkado in Chamberlain. tfa koncu prizora pobijejo drug drugega. Le Škoda, da ni bilo še Daladierja. ID. Mi komaj začenjamo ... je zaključna skica, polna upanja v (bodočnost.
Ta predstava Žanje po vseh mestih ogromni uspeh. V New Yorku je bila uprizorjena nad dvestokrat. Broadwayski interesi so ponujali zanjo veliko vsoto, kljub temu, da ima vseskozi delavske tendence. V njej nastopajo izključno člani unije IL GW, in priznati se jim mora, da se lahko kosajo z vsako profesionalno skupino. Ako se ta sku pina ustavi v vašem mestu, vam toplo priporočam, da si to predstavo ogledate, za kar vam ne bo žal.
Ker sem že pri drami, naznanjam detroitski javnosti, da uprizori Slovenski delavski dom, s sodelovanjem kluba 115 JS7, enkrat v januarju lftt!) glasovi to komedijo v treh dejanjih "Venera". Humor v tej komediji je neprekosljiv. Vlog vsebuje samo sedem, toda jih bodo imeli v rokah najboljši detroitski diletant-je. Za torej, pozor!
Klub 116 JSZ vas vabi, da se udeležite plesne veselice ali ve čerinke, ki se vrši dne 17. decembra v Slov. delavskem domu na Livemois Ave. Na klubovlh priredbah je bilo še vedno zabavno in tudi sedaj obeta bit tako. Vstopnina bo 25c, pri tem je všteta tudi nagrada za v
gotovini. Klub Je že izvršil mnogo agitacij skega dela za delavsko stvar in ga bo še izvršil, toda zato potrebuje denarna sredstva in vašo pomoč. Pridite na našo večerinko vsi zavedni de-avci, brez ozira na taktična vprašanja.
Frank Česen 518
Koncert soe. Zarje Ctevetand. O. — Na zahvalni dan, dne 24. novembra, bo dan socialistične Zarje, ki bo podala na odru Narodnega doma na St. Clair Ave. opereto "Slamnati vdovec", kakor tudi razne druge zanimive pevske točke. Koncert bo gotovo zelo zanimiv, kot je vsako leto, zato je pričakovati velike udeležbe. Ta zbor vrši svoje kulturno delo na polju slovenske delavske pesmi v A-meriki že mnogo let in zasluži upoštevanja našega ljudstva.
Na prireditvi bo govoril tudi Etbin Kristan, urednik Cankarjevega glasnika. 0 podrobnosti programa ne bom poročal, ker so to storili že drugi pred menoj.
Prvega in drugega decembra pa bo predaval v Clevelandu Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ. Zaitz je zanimiv govornik in prav tako bo zanimiv predmet, o katerem bo govoril.
Na 11. decembra pa bo Cankarjeva ustanova imela prireditev v spomin 20-letnice Cankarjeve smrti. Igrali bomo Cankarjevo komedijo "Za narodov blagor". Ta komedija še ni bila nikoIL igrana v Clevelandu. V njej nastopijo sami najboljši elevelandski igralci. Naj navedem njih imena: Kristan, Grill, Skuk, Komar, Ka-ferle, Terbižan, Epich, Slejko, miss Jeraj (Slaby), miss Mam, mrs. Poljšak, miss Turkman in drugi.
Milan Medvedek.
S pota
Ta mesec — november — je 20 let, odkar je influenca neusmiljeno kosila ljudi, naše in druge. Vse grozote onih dni so mi živo ostale v spominu. Nahajal sem se na divnem zapadu, v globokih soteskah Skalnatega gorovja, ki je polno naravnega bogastva — premoga, bakra, zlata, srebra itd. — ko je divjala smrt s svojo koso. Ljudje so pa dali ko muhe; danes zdrav, v par dneh že v večnem počitku pod zemljo.
Bilo je v začetku. novembra, ko sem prišel v Helper, Utah. Helper je središče mnogih rudarskih naselbin. Neki večer sem kupčeval v Standardvlllu. Drugo jutro mi sporoči kompanijsk zvezdonosec, da ne smem več obiskovati rojakov po hišah. Tudi gospodinja, pri kateri sem začasno stanoval, mi pravi, ko hi tro grem k sosedu, ne bom več pri njih stanoval. Tam da je več bolnikov, včeraj pa so enega odpeljali mrtvega v Helper, kjer je nekakšno okrajno pokopališče Nekaj dni sploh niso hoteli voznih listkov prodajati in je bik) vse v zastoju. Ljudje so nosil nekakšne bele maske, kar je ba
je jiomagsJo, da se niso tako hitro nalezli influence ali "flu", kot smo ji na kratko rekli v Ko je gospodinja odšla na pošto, mi je izročila malega otroka v varstvo. Pestoval sem ga in gledal doli, kjer je imela hišico vdova Franca S. imela je par o-trok in se kot pridna perica borno preživljala. Prala je raznim strankam. Kar nekam prestrm šil sem se, ker ni bilo dima iz malega dimnika njene barake, (o je mali Janezek zaspal v mojem naročju, aem ga potonil na josteljo in šc! »pogledat, kaj je s Franco.
Ko odprem vrata, jo zagledam na postelji s čudno, zarip-jeno glavo. Tdžila je, da ne more vstati. Tolažil sem jo, ako me ne zapodijo iz kempe, ji vse pre-skrbim. Pridem ji zaJmrtt peč fn opravim drugo delo. Poleg nje sta patetično modrovala njena otročička: Mama, mama, ti že midva postrežsva. Pustil sem jih in odšel nazaj.
Ko sem se vračal, sem bil v strahu, da me ni videla gospodinja. Zopet vzamem v naročje malega Janezka. Kmahi pa potrta nekdo na vrata in mi naznani, da moram takoj odtod, v Hel per. Pravi, da me avtomobH že čaka. Rekel sem, da moram počakati gospodinje, ki mi je dala v varstvo otroka. Ko se je vrni-a, sem se odpeljal v Helper in tam čakal — mrtvih . . .
Kmalu so iz Standardvilla pri peljali mladega rojaka. Vsi 1 dotični družini so zboleli, le gospodinja ne. Ko je ta rojak zbolel, je v vročični omotici vstal iz postelje in se prehladil. Proti večeru so ga že pripeljali v rakvi. Položili smo ga takoj hladni grob. (Takrat so mrtveca takoj pokopali, tudi ob večerih.) Oni večer je luna obsevala navpične skale soteske in metala sence na pokopališče. Zvezde so migljale ko lučke na nebu, jaz* pa sem opazoval rojake in roja kinje in premišljeval. Slonel sem na nekem nagrobnem spomeniku japonskim napisom. Zamisli' sem se v domovio, kjer smo bil rojeni, in v našo usodo. Seda. nas polagajo v hladno zemljo tukaj, daJeč od rodne grude ... Ta tovariš in moj znanec, ki so ga pravkar zakopali. Pred nekaj dnevi je bil še vesel. Namerava se je podati v domovino in je veselo kupoval od mene, češ, to bo za ženo, to za hčerko Miciko. In zdaj ga polagamo v hiadno zemljo poleg Japonca . . .
Takoj drugI dan sem šel po izvedo vat za oskrbnika pokopališča in kupil košček zemlje za osem grobov z namenom, da pokopljemo skupaj rojake, ki u mrejo za "flu". Naj bodo Slovenci vsaj po smrti skupaj . Potem so se še nekateri skupaj zbrali, kupili še nekaj zemlje in smo skupno pokopavali.
Kmalu za tem so pripeljali člana neke organizacije, h kateri tudi sam spadam. Dotično zem ljo na pokopališču sem prepisa dvema tamkajšnjima društvoma za naše grobove. 0 smrti pokoj nika sem brzojavil v Leadvillc. Cok)., kjer je pokojnik imel dva brata in eno sestro. Nervozen kot sem bil, sem čakal odgovora. Prišel je pozno zvečer z navodilom, naj ukrenem vse potrebno za pogreb, ker tam da je vse bol no. Ker v Helperju ni bilo po-grebnika, sem se odpeljal v Priče. Utah. Poisksl sem tud svojega jednotinega brata. Do-bil sem ga mrtvega. Ko se je vrnil z dela, se niti umiti ni mo-
Dairiei W. Tracy, predsednik bratovščine električarjev.
M rassUvl v New Yorku.
gel. Smrt ga je prej doletela Preskrbel sem vse za pogreb.
In tako so se dnevi vrstili — jden, dva pogreba dnevno. In dobri ljudje v Helperju, kolikor cvetlic so še imeli na vrtovih, so mi jih darovali za okrašenje grobov. Tako sem napravljal in plete! nagrobne vence z neko ute ho. Rad namreč imam cvetlice že od otroških let. Spominjam se ko sem kot še prav majhen deček s pretrgano hlačnico nekoč opazoval procesijo s šopkom v roki. Ob strani se tudi jaz pri družim očetu, ki me je vzel s seboj. Takrat sem bil prvič v cerkvi, s šopkom v roki. In tako sem tudi ves čas te epidemije pred 20 leti v Helperju pletel nagrobne vence. Nekako od 1. do 11. novembra je bilo deset pogrebov naših rojakov. Najbolj žalosten je bil zame enajsti pogreb, pogreb vdove France iz Standardvilla. Nibče ji ni pra vočasno pomagal. Ko je priše zdravnik, je bila njena glava pokrita z znojem,' ona pa mrtva. Njena dva otroka so odnesl proč, njo pa k pogrebniku v Priče.
Zbrali smo skupaj za njeno
rake v in pogreb. Polbžili smo jo
v zaboj, v katerem je bila ra kev. Ko je neka rojakinja zahtevala, naj odpremo zaboj, da jo še enkrat vidi, je pogrebnik to zabranil, češ, da radi zdravstvenega stanja sedaj tega ne dovoljujejo. Pri oskrbovanju pogrebov sta mi mnogo pomagala dva dobra pečlarja iz Castle Ga ta. Ker sta bila denarno dobro podkovana, sta za časa "flu" vzela počitnice in se preselila v Helper, kjer sta mnogim jame izkopala. To delo sta prav rada opravljala. Zal, da je pozneje o-ba ubilo v neki rudniški raz-strelbi.
Oni dan, ko smo pokopaval vdovo Franco, je bilo vse divje Bilo je ravno na dan premirja, 11. novembra 1918. Ko smo jo peljali v zaboju, na katerem sem bil napravil križ iz cvetlic, so ljudje mislili, da se "hecamo". Smatrali so namreč, da v zaboju peljemo "nemškega kajzerja" k pogrebu. Toda, ko so izvedeli, da je bil to pogreb uboge vdove, je bilo potem sočutno pojasnjeno in popravljeno v ondotnem lokalnem listu v Priceju. Tamkajšnjemu italijanskemu duhovnu sem naročil, naj opravi verske obrede pri pogrebu France, kar je rad storil in ni zahteval nobene plače. Na pokopališče se je pripeljal v svojem avtu, s katerega je plapolala italijanska zastava. VpraSal sem ga, če ima blagoslovljeno vodo in je reke, yes. Jaz ga pa pokličem na stran, potegnem iz Žepa stekleničko in mu dam dobrega žganja. In rev. Zoneti je bil s tem jako zadovoljen. Takrat sem namreč ime v žepu vedno stekleničico. Z njo sem rad postregel tudi omenjenima pečlarjema, kar je bilo edino plačilo za njuno kopanje grobov.
Po 11. novembru pred 20. leti sem se odpeljal proti Minne-šoti, kjer to pišem. Tudi mene je pričela grabiti "flu"; kar iskre so se mi delale pred očmi. Ko se pripeljem v Eveleth. sem šel v hotel Park, si najel sobo in tam tajil svojo bolezen. V gorki sobi sem se sam zdravil kakor sem vedel in znal. Neko noč me je pričelo še posebno tresti. Potil »em se, da Je bila vsa postelja mokra. Silno me je tejato, toda se le s težavo pri vlečem do v*>de. Ko sem se nekoliko okrep-čsl. sem šel v nižje prostore, kjer sem vzel pol gslons dobre-gs brendijs. Polagoma sem ga pil in čutil kot bi mi ležalo vro-(Dalj« as I. Strani )
torek, 22. NOVfmrp I
iT
Tedenski odmevi
ANTON GARDEN
Nacijslci barbarizem
Zadnje dni je zopet zastrmel in /„.. ves Civilizirani svet nad popolno človeško n palotrtjo nacijskega režima v Nemčiji u
takih bestijalnih J?
*«fcr*ne počenjajo nacijski barbari nad mi v N«čiji. Zadnje njih ^ lahko 'primerja le z največjimi perverznimi, fijtfmf v zgodovini Človeštva.	""
Namen vseh teh pogromov je čim hiti..' uničenje 4idov, katerih je v Nemčiji men še okrog 70<M>00. Vsled tega jim vLCm tyem pfrav pride. Zadnji pogrom, ki je p^ navidezno kot posledica političnega umora r kega nemškega poslaniskega uradnika v Pa W po nekem mladem poljskem židu ni 'Spontan", kakor je trdil Goebbels, marveč ir vse znake skrbnega planiranja. Do spontar ga drhalskega navala lahko pride v tej ali 0 državi v izoliranem kraju, toda ne po vsej ( želi. Ampak v nacijski Nemčiji je vsa "spontana" stvar skrbno inscenirana, pa n bo pogrom ali pa manifestacija.
Nobenega dvoma ni, da je Goebbels ali ki drugi Hitlerjevih pomočnikov, ako ne m "firer", dal povelje za ta pogrom po vsej veli Nemčiji in ga ustavil, kakor hitro so bile sli Vaj vse trgovine, podjetja, sinagoge in td marsikatero privatno stanovanje v razvalini Ocenjena škoda znaša do štiri milijarde doli jev. Koliko Židov je bilo aretiranih, ne ve nih razen nacijev, toda inozemski poročevalci j računajo na tisoče.
Tej veliki rani so naciji prilili še zvrha kupo grenkega žolča. Poleg tega, da so žide ukazali, da morajo popraviti vso storjeno šli do, je do skrajnosti degenerirani režim še o sodil ves judovski narod na gorostasno narc , nostno kazen v vsoti ene milijarde mark $400,000,000. Kaj takega niso bili zmožni n najbolj trinoški rimski inkvizitorji, ko so ( bili nadvlado nad "pagani".
Kaj je nacijski režim tako kmalu po "m nakovskem miru" pognalo do te stopnje bi barizma, človek lahko le ugiba. Vsekakor r tranji položaj ne more biti preveč tolažilen nacije. Da režim bolj in bolj izgublja na v{ vu med masami, je znano. Izgublja med < lavstvom in med srednjim slojem, med mali "arijskimi" trgovci in obrtniki, katere rež bolj in bolj proletarizira.
Prav te dni sem čital zelo informativno bi šuro — Podzemski boj v Nemčiji (Und< ground Struggle in Germany), ki je nedav izšla v založbi Lige za industrijsko demoki cijo in katero je spisala soproga nekega an nacijskega revolucionarja. V tej brošuri je di poglavje "News from Novvhere" — naji vejša tajna poročila iz raznih krajev Nemči Več teh izčrpkov se nanaša na reagiranje nc ških delavcev in srednjega sloja na Hitlerje okupacijo Avstrije — na poznejše dogodke zvezi s Cehoslovakijo, ki so morali nemške i ce še globlje pretresti, se poročila ne nanaša Naj v zvezi z okupacijo Avstrije navedem mo dve sličici iz teh poročil.
Vsa Nemčija je pričakovala, da se lx> nek strašnega zgodilo, ko bodo nemške čete vko kale v Avstrijo. Pričakovala je vojne, ni iz Pariza in Londona prišlo nič drugega par protestov, se je Nemčija globoko oddah la. Toda, ko je režim odredil dan pritfjj nja velike zmage, se v nekem mestu na n hiši, v kateri je stanovalo 12 družin aredn ga sloja, ni prikazala niti ena nacijska za*ta| kar je bilo direktno proti nacijski odredbi ? ki pek pa je rekel, ko je bil vprašan, kje n nacijsko zastavo, da je nima in si jc tudi bo nabavil, "ker bo vse te proklete stvari H lu konec."
Druga slika je iz nekega rudarskega re» ja. Bilo je na/lan, ko so nacijske čete oku rale Avstrijo. Pri omenjenem rovu so ruffl ji prišli ravno z dela in stali v kopalnici v • gi liniji, da pridejo na vrsto in se umijejo _ zvočnika je donel nacijski glas in v imenu r. lerja pozival vse prebivalstvo, nsj praznuj« veliko nacijsko zmago. Poročilo pravi, d« bilo med stotinami rudarjev v kopalnic, enega glasu, ki bi pozdravil to zmag". so vsi sprejeli to novico na znanjejk,^ glav, upognjenih hrbtov in topo gledali Hitlerjeva zmaga je bila zanje poraz il/%lja aa S. strani.)
Pred dv^jietimi leti
(Iz Premete z dne 22. nover^
Do..*. «.11- Eksekutlv« poziv i. ii.bfr.nje podpis;
Vesti s
Primorskega
«i£A KNJIGA IN REVIJA V •jUUJSKI KRAJINI
^ek iz predavanja o priliki ^tave slovenske knjige v
Ljubljani
s^ilo slovenskih knjig, ki so v letih 191M987 natisnje-t Gorici in Trstu, je resnično -Bkc Okroglo 600 knjig v na-1 jeziku. To pomeni povpreč-^po 30 knjig na leto. Seveda Jbila vsa leta enako plodovi-Prvo leto po vojni je dalo k knjig, število je nato stalno lo, le pno leto po nastopu Cističnega režima kaže nenar jen padec na prvotno stanje.
Vi&ek je dosegla knjižna pročelja leta 1931, to je leto dni m, ko je morala prenehati _jg slovenska periodna pufoll-ija Nato opažamo zopet strm Leti 1936 in 1936 izkazujeta komaj po deset knjig,-vsaj po letnicah na naslovni stratii, nično pa je tudi od teh knjig Birsikatera smela med čitate-šele leta 1937, ko se je skleni prijateljski pakt med našo jruvo in Italijo. Število knjig K je lani zopet povišalo, vendar je doseglo komaj polovico viška akta 1931. Tudi tekoče leto ne nogtaja za lanskim. Da bi zopet ■ogli doseči nekdanje stanje, je naj po sedanjih prilikah praktično nemogoče, kajti tedaj so ■tiskale slovenske knjige v treh tiskarnah: v Narodni tiskarni in t Katoliški tiskarni v Gorici ter t tiskarni "Edinost." Danes pa tiska slovenske knjige samo še tiskarna v Trstu, ki je času pri-■erno morala svoje ime izpre-■eniti v "Tipografia consor-pe."
še drugače kakor število izdanih knjig govore naklade. V najbolj ugodnih letih je šlo letno fe200,000 slovenskih knjig med jtfstvo na Goriškem, v Trstu in v Istri. Ako upoštevamo tudi bolj suha leta, smemo trditi, da iU v zadnjih dvajsetih letih o-»li dva milijona slovenskih ijig našla pot do slovenskega kavča v Julijski Krajini, pov-rečno tedaj po pet knjig na vsakega Slovenca. V tem pogledu liso torej primorski Slovenci zali za svojimi brati v Jugo-•kviji, ki so imeli vse, da prav ie pogoje za popolnoma prost tevoj in razmah. Vprav dej *vo, da je naš narod za mejami logreaal to svobodo, je bil glav-li razlog, da se je kljub vsem fckotam ali morda zaradi teh ittoč tako bujno razvila samota knjižna produkcija.
Značilno je tudi, da dbstoja o »jiini in revijalni publicistiki v »lijaki Krajini popolna biblio-Nija, kakršno pogrešamo vsaj 1 knjižne izdaje tostran meje
*	vedno.
Primorske knjižne publikacije Mjo največjo pestrost; mora f »o pač zadoščati vsem potrebi našega tamošnjega naroda. Uo upoštevamo celotno število ®)ig, odpade petina na molitve-m druge nabožne publika-jj ter ena šestina na raane komarje in koledarčke. Šolskih in Jtfh učnih knjig je nekaj nad F Ljudski izobrazbi je bilo na-^nih okoli <*) Knjig, med ■J«* smo uvrstili tudi razne J«*« volilne rede. Lepo-*"vJe obsega 210 del, od teh je Mmina posvečena mladini r^ vr*te knjig je posebno ™<'na Kj*»cifikacija za posamez-
*	V prvih povojnih letih,
*	* 1>"I uvoz slovenskih knjig «JufoMlavijt še neoviran in ko
*	wiika še ni opomogla od 2* vihre, ki ie prej Urni dlv
odpade levji del publikaci 4 * «ke knjige. Da, celo urad publikacije (zakoni in podob-držijo
Ko se je meja hermetično ra-)rla za uvoz slovenske knjige, je jila naravna posledica ojačena knjižna produkcija v sami Julijski Krajini. Prirastek je bil posebno jak po ukinitvi slovenskih periodnih publikacij. Tudi Število mladinskih knjig se je znatno povečalo. Značilen za to dobo je zlasti abecednik "Prvi kora-ri", ki je izšel najprej kot tedenska priloga "Edinosti" in Novic" in nato kot samostojna knjiga, da bi imeli tako starši možnost učiti svoje otroke čitati lastnem jeziku.
V še večjem tempu kakor leposlovne knjige pa je rastlo število nabožnih publikacij, zlasti molitvenikov. Veliko število mo-titvenikov in drugih nabožnih publikacij ne priča torej o posebni pobožnosti naroda pod Italijo, temveč je le živa slika tamoš-njih razmer in prilik.
Takšna je kvantitativna slika cnjižne publikacije, kakšna pa kvalitativna?
Za karakterizacijo prilik naj (Airam besede, ki jih je leta 927 napisal pisatelj France Jevk:
tlon), Je izvedel obširno Študijo
naše primorske probleme, je Ča- Yorka.
kal skoro dve leti na odobritev Akcija newyortkega župana Iv vele^tnem vprašanju tapo-od strani pristojnih oblasti. je itIvaU yiharne protegte v alevanja mladih ljudi. V poroči-Sredi leta 1929 je začela ti- Berlinu. Der ' Angrlff, glasilo lu Istega se naglaša: "Mnogo Bkarna "Edinost" izdajati "Bi- Goebbelsa, ministra naoljske mladih ljudi te generacije ni še blioteko za pouk in zabavo", da propagande, silno napada lu- nikdar stalno delalo, ni še nikdar Dejstvo, da so razmere polje I bi z njeno pestro vsebino vsaj pana. "Žid La Guardia se očutllo ono radost, ki Izvira Iz (ulturnega udejstvovanja zoži- delno nadomestila ukinjene Aru* I grdo norčuje it nas," pile list. občutka, da prispevaš svoj delel e, je le povačalo žejo po knjigi, iinske in leposlovne revije. I*> "Njega le dolgo poznamo kot k zadoščenju Človeških potreb. Ce se meri kultura naroda ne po danes je izšlo že 22 zveskov te debelega Žida in hujskača proti Nekateri Itmed teh mladih ljudi tistem, kar so njih najboljši si-1 biblioteke. Podctoen namen mm- | Nemčiji. On ne pozna nobene I*0 potrošili mnogo let, da se prl-
________ ____pozna
novi ustvarili, ampak po tem, v	gleduje založba "Sigma" v Go- meje v 8Voji nesramnosti
coliki meri se med množico po-	rici, ki je emanacija Katoliške-1 govraštvu do Nemčije."
javlja žeja po duševni hrani, to	ga tiskovnega društva in ki je
po knjigi, se smemo (Bevk	že izdala več knjižic leposlovne
misli tu primorske Slovence) da-	in poučne vsebine, nes upoštevati med najbolj kul- Takšna je bilanca o knjižni
turne narode Evrope.	produkciji v Julijski Krajini.
Žeji po knjigi, ki se je poja-	Bolj žalostna je bilanca period-

ravnotežje le pošlo v p Kam. Po nastopu faši lvl»de »e je slika docela nik. Število šolskih knjig jada, naj je leto 1923 I konec vseh slovenskih ^ in srednjih šol. V na ^ih je izllo le še nekaj ">v in slovnic, ki naj Italijanom pri učenju na-^ "7 Ihanes se poučuje ' J,*Zik »amo na lani zopet u-m učiteljišču v Tol-
•iaj!
•tj
PR08VETA
Židje protektirajo nemški konzulat!
Hitlerjev list se jezi
New York. — (FP) — Nemški konsulat v Nevv Yorku in Trstu "Naša založba" z name-1 vse prominentne nacije, ki obi-nom, izdajati dobre leposlovne In Ičejo mesto, bo ščitil posebni znanstvene slovenske knjige v policijski oddelek, ki ga bodo lepi opremi. Ker ni bila gmotno tvorili izključno lidovski polica-zadostno podprta, je že od vse-1 ji. Ta načrt sta skovala lupan
silila obe družbi, da sta skušali druga drugo prekašati po številu, vsebini in opremi svojih edicij. Glede izbire, vsebine in o-preme knjig je odnesla zmago Goriška Matica. Goriška Mohorjeva družba pa jo je vsaj v kon-junkturnih letih prekašala po knjižni nakladi.
Leta 1921 se je ustanovila vi
ga začetka hirala, dokler je ni absorbiralo Katoliško tiskovno društvo.
Spomlad 1927 se je takisto v Trstu osnovala pod okriljem tiskarne "Edinosti" književna družina "Luč". To založništvo si je stavilo nalogo izdajati dvakrat na leto po eno serijo treh knjig. Vsaka serija obsega iz-
La Guardia in policijski komisar Lewis J, Valentine.
Poveljnik policijskega oddelka je kapetan Maks Finkelstein. On je tudi predsednik podporne organizacije židovskih policajev. Oddelek tvori okrog dvajset Židov. Pred štiridesetimi leti je virno slovensko povest domače-1 Theodor Roosevelt, ki je bil ta-ga pisatelja, prevod iz tuje krat načelnik newyorške polici-(po možnosti slovenske) 'litera- je, uveljavil sličen načrt. V ture s primernim uvodom in ko- New York je takrHt prišel ne-mentarjem ter poljudno znan- ki nemški pastor, da sodeluje v stveni zbornik "Luč". Zaradi protižidovuki kampanji. Tega težkoč, na katere so v poznejših pastorja je protektiralo 40 Ži-letih naletele slovenske publika- dovskih pojicajev in ga sprem-cije, je doslej izšlo deset serij, ljalo na vseh njegovih potih. Zadnji Gornik "Luč", ki ne nosi | Pastorja je to silno jezilo in
Dobava dela za mla-dino po dovršeni šoli
Odbor za vprašanje mladtne,
,	,	, , VT .ki je del federalnega Vzgojne-
več prvotnega značaja arhiva za kmalu je odnesel pete iz New urad|l g Office of Educa-
in
Vesti iz Jugoslavije
Drobil It Bele Krajine
Ii Metlike poročajo, da je vin-
pravijo za posebno vrsto dela, ali ne morejo najti priložnosti, ds bi vporabljali svojo izurjenost. Drugi, ki niso imeli šolske priprave ta katerlsibodl poklic, nizo mogli dobiti zapoalltve, kjer bi mogli pridobiti izurjenost potom dolge Izkušnje "
ravnokar odpuščeni iz javnih si-i/^tocrari 1*7 rotišnlc, so dali mesta, odgovar-1 VJlCtoUVl
naselbin
jajoča njihovi sposobnosti kot pisarjem, knjižničarjem, mehanikom in šolskim slugam v sami šoli. Dobivali ao plačo 912 na teden, tvečer pa ao polmjali pri
(NadaljsTsaJa t A.
če kamenje pri žetodcu.
I
ftgalo
merne šolske tečaje. Izmed prve	™ * k« *****
skupin« 300 dečkov ata dve tre-	™ P* }• ^^ ppWdt, TP
t j Ini dobili boljše služI« ali na-	,n ^
meščani »o bili drugje ob plačah	prebudi P^r^pč^efa.
$17 do |26 na teden in to po dve-	f;»da 1 flu" mi e puatl a posle-
letnem delu.	dlce, ki me mučijo na aluhu sem
..J ^	, ,„ pi tam le danea.
Dan 16. decembra 19iW Je bil Ro ^ p||em u n0V6mbra,
določen kot "Vocatlonal Adapta- je mwto ok)n^no , ^uva-tion Day" za meato New York, m, |n nmQ voJno opp#mt) katerega dne at Je Izvedla poaeb- Je prMnuJtjo obletnico premlr-na kampanja, da at dobi »odelo. L y mw| if obuJ||Jo -pomi. vanje delodajalcev, ki naj P«nu*|nl k(|ko Jf b|lo pp#d ^ letl v
Helperju, Utah.
lieto po epidemiji "tpanake" sem bil na dan klnčanja grobov zopet v Helperju. Pobelil sem
dijo začetne karljere aamoatoj nim dečkom.
Hamopomot. — V rasnih krajih ao se ustanovile zadružne
vjla, je 'bilo treba ugoditi. Do- nih publikaci V naslfdnj« ae »	^ '	^ Uko uloi(tno j. vl.
mače in društvene knjižnice so hočemo omejiti samo na .	kaV« ao prid«4»ll, je deti mlade ljudi, ki telijo delati
bile uničene, knjižnih zalog ni Tudi revije nosijo pečat časa vino, kar ga ao pnaeian, je	^ ^ moreJ0 najti nlka-
bilo več. Meja je bila zaprta, to-	in kraja, kjer so naatale. To ne	meaU, nikogar, ki bi jim
da tudi ob času, ko je bilo poli-	velja samo glede "Uradnega M-	U 0»bf^ v Birfl^o w	d,,0 MorHjno propadanja, ki
janje knjig najUžje, ni dotekla	sta", ki Je izhajal kmaJu po	P^etlUii c.premija dolgo neta-
isti meri ko nekdaj. Naše aneksiji, In rame »Unovske re-	CMto,^i bo aUla
kulturno življenje ni imelo z o- vije, kakršne so bile "Pravni	jev. Denar je dala banovlnska	57J|ttIJ v ulo-tnem položaju
stalim, večjim delom našega na-	Vestnik", "Učiteljski list" In	uprava.	današnje mladine. Brezdelje ve*
roda skoraj nič več skupnega.	"Zbornik svečenikov sv. Pavla',	V Metliki Je cestni odbor mi-	dI do n€Jtdravegll duševnega rat-
nova knjiga je začela rasti pri	temveč tudi za ratne strokovne	žal klanec nad Obrhom.	položenja — občutka brezus|>cš-
na8,»	časopise ("Goapodaraki llat" in	y Metliki J« bilo 6. oktobra na	n0iti ln bretupnoatl — In ne-
• TaUn u nisAl France Bevk ierGoBpod,irBki ve8tnik")1 itrt v »odnijaki draibi prodano poses- fmožnost zaslužka utegne vzbu Tako je pisal h ranče Bevk *e|dokajSnj, meri tudi fa if poslov- tv0 julija MaceleU iz Gradca.
, • 4	J „ vo 4< i ne, družinske in mladinske revi- Kupil ga Je Ivan Plut iz Gradca
W ^^UnHn^Vnni i«- Morda ^ v tem	460,000 din.
kajti leto 1927 je prineslo konec cn,,ilni m,.dinilka literatu-
delavnice, ki prodajajo delo «vo-1tmmkajlnje grobove t napisom: Jih mladih članov, ln končno ar "Tukaj počivajo Jugoslovani", poudarja vrsta nalašč uatanov- Nektj ^ kaaneje ae Je nekdo enih podjetij v avrho, da ae Hpomn|| 0nlh, ki amo Jih tako. daje delo mladini. Vladne uata-|pil,lt N0( on ni dal nlčaaar, ko
nove in slaatl National Youth Adminiatratlon ao atorile veliko na tem polju.
Kdor bi ae zanimal za popol no poročilo, more dobiti "Bulle In", izdan od U. H. Office of Cducatlon In ki noal naalov
Nadepolen znak v tej altuaci-jl je raatoča zavednost v tej de
,„ naslednje ^eto konec v„eh ,i- K *^^ J"otr£	.^n vod M.t.ik, v Črno- llt j	l„dw (inJ..
stov in rev j. V danih razmerah . _m-tl|li ^i-l, 0k.	Ji - , M najdejo načini
ni bilo vaino, kdo bo pisal in ka- je g^otTdve leU iid«J»U	, ^ ^ n^loumrlLj. problOTn..
ko bo plaal, temveč ali bo pi«!1"'^	M?r,olt, K° jC k«"1""«;	Vouth Probton,. J. po prol.kavl
kaj bo pisal ln ali to knjiga ^lad),	ln I,rUd" J' ^^rf» ^
poceni, Uko it jo bo občinstvo, . . ^ovensko ^ pr).	mrUv na tla. .	kar a« Je doaedaj iavrtilo na tem
ta aeatavlja skoro izključno uosebno didaktično prllo-	N» Kraalncu pri Podiemlju je	polju. Obenem nudi mane su«e-
kmetski in delavski sloj, 1«hko "^T: T^ebovala vso učno anov	«mrl TMetnl Tomat Deblič. V	,t|j.. kaj moro Javnoat storiti,
kupovalo. enske Me ^ veroou do	Skriljah je omrU S^Ietn. B.r.	d. « mlad.nl .-.ma«. »a.guratl
b tega staliiča je treba P-.-L.tja in telovadbe.	. t^^ta^krt h"
sojati zunanjo opremo in vsebi- gj	moramo na 1'rimor-	u,r|j. iUrevčlč.	Kombinacija hivrthanja In de
no primorskih publikacij. Toda \ Jm	„ove povoj-	- "■, lmr|tTl,f * >< toliko mladih IJi.dl
če tudi so bili ti kriteriji mero- "Ke^ven,ke m|.dln.ke litera- l l iik ^,. ,,. br« strokovne Izkutnjs, s« v
dajni, vendar ne smemo »mol- £re™e "N., rod", ki ga I- Teta j. ok "^. ^a 5?|r"nlh kr*Jlh r"?"'! 1
i5ati, da ae Je tupatam v tem po- ^ .
tukajšnje učiteljako ■dru-|"*JJT~--------— " nacljo Izvetbanja In dela Gre
navadno ta dogovore t delodujal d v dotlčnem kraja, ki so zsdo voljni aprejemsti mlade ljudi zs
■ 1	,daja iusHj»njc uv.v^sj—« —-- imriijuv
gledu pretiravalo in da je nw»r-Lnje ^ UitroJu, vsebini in ao.|mrMW' sikatera knjiga in knjižica. trudnikih dejansko le nadaljeva-
sti taka, ki je bila namenjena . y j^iijaki Krajini prej it- v uradni aetnam, a bret prizna mladini, izšla v obliki, ki je na- hljaio6tfa "Novega roda", ki je n€ga urednika ne sme nobena re- dalj časa, dočlm ae lota obvezuje menu samemu v kvar. Zato mo- b^nem t "Učiteljskim listom" vlja izhsjati, so morale tako pre- dajati latlm poduk, ki ae nanaša ramo Um bolj hvaliti one založ- , pren«hatl, ko je bila or- nehati vse tedsj še Izhajajoč* na delo, ki ga Itvrlujejo. Kfde-nike ki so kljub vsem težkočsm jMdj|l naAih učiteljev na «lovenske revije: leposlovns In raJnl strokovnjaki ta strokovno znali obdržati primerno višino)?;rimo„kem razpuščena.	družlnaks mesečnika "NU glas" fzvežhanje ao našli, da ti*bs i»n
glede obltke in vsebine. To veljs	,, tud, |#d<> Un. v Trstu In "Nsš čolnlč" v Gorici, bllftno 2000 ur dels, predno va
predvsem za "Našo založbo" v	^ l927 „ |thsjs- "^nskl svet" v Trstu, ml.dln- J.nae (l-rner) more rszvltl ts
Trstu ter za "Goriško Mstico".	orikem ksr trije Žen- Ukl mesečnik "Jasetee" v Oortei, ko izurjenost In sposobnost, k
in za književno družino "^'M ^mesečniki Oatala dva je "Pravni veatnlk" In "Oospoilar- ga vaposi>blJa za redno delo. Zlasti zadnji dve založbi sta ved- ™ .§VftN	»ki vezalk" v Trsta U»r "»K>r rndultrU.	nudl naJveč
no gledali na to, da sta po mož -P	do ^.etkt	ko nik svečenikov sv. Pavla In Jo	M vajenatvo, ali mno
nosti izdajali izvirne leposlovne 'kinjene vse slovenske re- knjižno Informativni messčnlk L, M tudj	t* trgovske In
in poučne apiae domkih pisate-1 ^ ^ ni Mit prtnt. "SUnlAsv vestnik v Oorki. poljedelske zsposlltve.
"" hal izhajstl. temveč ^J^A P« posebnem pO^djrsnJ« N§	f y drtiyj Mortdu
lil tostran meje, kjer Je že Imel Uhrtog« poalanc. dt. S#sadnja*|	^^ y ^^ ^
velik krog čitateljlc.	I ka pri načelniku vlade Je leU1
Tudi družinski mesečnik "Mla 1929 iačH lihajati dr^ln-klmt^ Mmj ^ Učen« se pre-diks" )*• prvino tehsjsl v Go- sečnik "Dfoflns', kateri pa Je"
Ijev in tudi prevode, ki so izšli v teh dveh založništvih, so pre skrbeli domači pisci.
Ob koncu a vetov ne vojne je bila knjižna produkcija v Jullj-aki Krajini enaka ničli.
rici in se Je šele po tretjem M
V to ledino je prva tsaadils I „iku pn »III v legoW lopato Narodna tiskarna v Go- V*ej
rici pod katere okriljem se je | ^riodni publicistiki. In sicer re-nekaj let pozneje rodila najbolj v|jam jn tisto«, figi**™
reprezentativne in najplodm l- Lj|m> „mrt krsljev akst od 26 re-
ZSu založniška družb. Julijske | hrufl(irJB	ki Je taHtevij. di
Krajine v povojni dobi. "Goriška |	vsi odgovorni +9*9*}
Matica."
Iz kroga okoli Katoliškega ti-|nsllstos
skovnega društvs ^^L^L^llri Mil Jfh Uro prvotno ni posvečalo poaer>- casni»-
ne pažnje izdajanju knjig. Je n.-■ »H^^» JJ VTje kakor stala I. 1^4 kot tekm^
Matice Goriška Mo^rj^drui kol^, dr^ J	Jl|Urrilu
biti vpisati v uradni aernam tur Hlmenakl uredniki m> aaprosIH « vph. toda fašistični | "" - je tsvr člen * orne-
■ i l, -i. u..u «•<»( 4-|»n*šča od oddrlka do oddelks -
* ^^	etičnem ,Ujetju, tako da dob
s koncem «0 Je	P^L^,,,, |fku4nJo v V(l#h
hatl Od tM* d-Uentmajo ^^^ ^	drl.
mJS^l E H dn^a ln drugo polovico m
publikacije reč Na tem dejatvu ne izpremlnja niči-aar niti skromni naliolnl mesečnik .-Rveto^or-aks kraljica", ki so ga letos ta
oči v šoli. čas pri delu nI mnn kot 16 ur ns teden. Pol dnevs loU~Je posvečeno vetbanju stroki, kjer Je ločenec taponl^n

Kv. Gori pri Gorici. U*tlč nima nobene 11 te rs r ne ali drug« vred-mil, ker Je t pravem pom-nu besede sama reklamna publikacija r*> 400 letnici sam<ietana ns
dotičnlk nepodučen. otlroms eplolnl izobrazbi
Zanimiv Je newxorškl načrt po ksterem se dsje d^lo mladim ftv. Gori, kjer rospodsrije sedsj I ljudem kot ptmttčnlkom zs osob-Itslljanskl redmnlkl.	Je Jsvnlh šol. Dečk/nn v starosti, tam tm
|>r. Ura CermelJ. i med 17. in 21. letom, ki so bili
smo kolektall ta grobove. Kasneje je bila postavljena okrog Uh grobov lepa leletna ograja. V P ros vet I in v Novi Dobi sem potem rekel, da ne ame nlkdo braniti ali ukatovati, kdo naj Imi Um takopan. Da, lastninska
"Flnding Jobs" (Bulletln lWlfl. pravica (deud) Je napravljena
No. 18-U). PiŠIU ponj na 8u-| perlntendent of Documents, j VVashington, D. C. Vsak ittia stane 10 centov.~^PLI8.
Ctika zbornica odobrila avtonomijo Slovaih•
na dve organltacijl, ne pa kdo in odkod Je kakšen Jugoalovan. Ko bo temljllče polno grobov, pa naj se kupi.
No, le daset let nisem bil Um P« trgovskih opravkih In tudi tdaj ne morom radi slabega zdravja (sačasno). Pred petimi leti sem ae peljal akosl Helper, lltah, in Uvedel, da so si Um-
Praga, ti. nov. — Parlsment e potnill avtonomijo fltovilktH^/j	"vaJ4#
Rutenlje (Podkarpatske Ru. I kopališče. Kolikor Je meni zna^
sljs), čemur bo sledlls formslna deklaracija o uatanovltvl fede ralne češko-alovaške države 'Vantlšek Chvalkovaky, zunan JI mlnlater, bo najbrž Izvoljen ta
no, Je to prvo Uko pokopališče na dlvnem zpadu. Druga po-kopalllča so vobče mednarodna.
Jako redko pa ae kaj allll v P ros vet i Is drtave Uuh, kot
predsednika okrnjene republike	» ^vnsga zapada
v parlamentu. On Je edini kandl- — kr,|itv ,#P,h ln šalostnlh dat ta predsednika, Novo fede- tpominov. V zveal t o|ilsovanJem ralno državo bodo tvorile Oešks, "flugrobllča v H« PMrJu. Moravska, Blovsšks in Kutenaka. "»J omsnlm la en dogodek. I o
vojni je prišel neki rojak v
Tedenski odmevi
(Nsdsljersaje a I. straaM
Nsjbrže Je Mlo ob priliki »ki«, nltve "monakovskegs mira" še več Ukih scen — pasivnega od. pora — po Nemčiji, t razkosanjem CehosloVakije se Hitler Jev režim nI utrdil med nemški-mi delovnimi masami In akoraj gotovo tudi ne m«d drugimi kot striktno nacijskiml sloji, ki imajo deflnltlven Interen v o-hranitvi nacljskegs režima. Vsled tega Je mor s I poseči po novih pogromih proti lidom.
Toda U poročila niso glavni
Zdrutene države in nekemu zakoncu odpeljal soprogo, s kate-ro aU Hvala v neki naselbini pri Helperju. Zgodilo se Js, da Je tega rojaka ubilo v premogovniku. Mlučajno pa Je prllla za njim njegovs prva soproga. Prišla Je ravno, ko Je bil njegov pogr«b. Mogoča ss alili smešno, toda Js manično. Prva soproga je jokala ob odprtem grobu, druga pa, ki Je Uvela I nJim, Je pa ob železni ograji premišljevala , . .
Dalj« m spominjam Helper-Ja. M«tl svetovno vojno sem bil tam ovMden po nekih propa-licah in Jažnlkih kot vohun
del omenjene broAure, ki Je vred N#m,IJ# jn Avstrije. Zagrabil
na veliko več ko 2Ac. V nji je zelo objektivna in kritična oce na komunističnega In sociaide-mokraUkega gibanja, ki je skra* hiralo pred Hitlerjem kakor se zruši pred viharjem na pesku zgrajena hiša V dveh poglav Jih avtorica razpravlja o pod zemskem antinacljskem giba riju oziroma gibanjih, nad kate rimi sUlno preži in Jih uničuje tiacljska tajna policija. Toda vedno nastanejo nova, bolj o-prezna In bolj izvežbana od prejšnjih poskusov, "
nik "PrmmU"? Podpira)!«
me je bil neki črnopoltl lUlIJan, s katerim pa sva potom (aisUla prijatelja, ko je spoznal, da Je bila ovadba trez podlag«, On ml Je (udi povvdal Imena ovdu-hov. Avoječasno sem to opisal V nekem koledsrju.
Ulično se mi Je dogodilo tudi v Chicagu, kamor sem bil povabljen od |»oznavalcev moja igodo\ in«k« abirke, K. Z.-G. 4 Co. ps Je skrbela, še predno sem spravil svojs reči v Chisa-go, da so mi bili detektivi vedno za petami. Tudi me Je barbarsko napadala. Toda ovadbe so bile Uko smešne, da se Jih dane« sramujejo.
NftUJa
* rm *
VOLTAIRE:
Kandid ali optimizem
rOCLOmiL OTOK MUTAMČtt UVOD MAMSAL SVAJfEO UM
"Ali ste u ver j en i," je rekel Kandid, "da so ee ljudje od nekdaj med seboj klali, kakor delajo dandanes? Da so bili od nekdaj lažnivci, zvitorepci, zavratneži, nehvaležniki, razbojniki, slabiči, veternjaki, strahopetci, zavidneži, požeruhi, pijanci, skopuhi, slavohlepneži, krvo-loki, obrekovalci, razvratniki, fanatiki, lice-merci in bedaki T
"Ali ste uverjenl," je rekel Martin, "da so skobci od nekdaj žrli golobe, kadar ao jih za-lezli T*
"Seveda, o tem ni dvoma", je rekel Kandid. "No, torej," je rekel Martin, "če ao imeli skobci vedno enako čud, zakaj hočete, da bi bili ljudje svojo spremenili?"
"O", je rekel Kandid, "to je pač velika razlika; zakaj svobodna volja ..."
Med takim umovanjem ao dospeli v Bor-deaux.
XXII.
Kaj ne je pripetilo Kandidu in Martinu na
Franconkem Kandid se je ustavil v Bordeauxu samo toliko čaaa, da je prodal nekaj eldoradskih kremenov ter si omislil, zložno kočijo na dva sedeža; zakaj brez svojega filozofa Martina ni \ mogel več prebiti: samo to mu je zelo hudo delo, da se mora ločiti od svoje ovce, katero je .izročil bordeauiki akademiji znanosti, ki je razpisala za to leto nagrado o vpraAanju, zakaj ima ta ovca rdečo volno; nagrado so priznali nekemu učenjaku s severa, ki je dokazal — A plus B manj C deljeno z Z, da ovca mora biti rdeča in poginiti za ovčjimi kozami.
Vsi popotniki pa, na katere je Kandid spotoma po krčmah naletel, so mu govorili: "V Pariz gremo." Ta sploftna gorečnost mu je naposled obudila željo, da bi si Ae on ogledal to prestolnico; to ni bilo na poti v Benetke posebno od rok.
Stopil je v Pariz akozi predmestje Saint-Marceau in zdelo se mu je, kakor da je v najbolj zanikrni vestfalaki vasi.
Komaj je prišel Kandid v svoje prenočeva-liiče, te se ga je lotila lahka bolezen, posledica prestanih naporov; ker je imel na prstu velik demant, in ker so zapazili v njegovi kočiji Čudovito težko skrinjico, je imel takoj poleg sebe dva zdravnika, ki jih ni klical, nekaj pre-srčnih prijateljev, ki so se ga zvesto držali, in dve nuni, ki sta mu kuhali juho. Martin je govoril: "Spominjam se, da sem bil na svojem prvem potovanju tudi v Parizu bolan; a bil aem velik siromak in tako niaem imel ne prijateljev, ne nun, ne zdravnikov in sem ozdravel."
A s pomočjo zdravnikov In pogoatega puščanja se je Kandidu bolezen resno poslabšala. Pritei je duhovnik tistega okraja in ga je ves sladak prosil, naj mu izroči menico, plačljivo lastniku na onem svetu. Kandid je to kratko in malo odklonil; nune so mu dopovedovale, da je to nova moda. Kandid je odgovoril, da se ne. obrača po modi; Martin je hotel vreči duhovnika skozi okno: duhovnik se je zarotll, da Kaodida še pokopali ne bodo. Martin se je zarotll, da bo on pokopal duhovnika, ako ga ne neha nadlegovati. Prepir se je hudo razvnel, Martin ga je prijel za rame in ga nemilo pognal; iz tega velik škandal s tožbo po vrhu.
Kandidu je odleglo, med okrevanjem je hodila k njemu na večerje zelo odlična drutba. Igrali so viaoke igre: Kandidu se je zelo čudno zdelo, da ne dobi nikoli nobenega asa, Martinu pa nič.
Med tistimi, ki ao zaatopali v njegovi hiši Pariz, je bil tudi majhen perigrodaki abbe, eden tiatih ljudi, ki ao vedno na nogah, kakor na škripcih, vedno ualutnl, drzni, priliznjeni, jegu-Ijaati, ki preže na tujce ter jih prestrezajo, Jim razlagajo škandalozne meatne dogodke, in jim vsiljujejo zabave po vaaki ceni. Ta je peljal Kandida in Martina najprej v gledališče: igrali ao baš novo tragedijo: Kandid je sedel med par krasnoumci; kar ga pa ni oviralo, da se ne hi bil ob prizorih, ki so bili izvrstno igrani, jokal. Kden teh bistmumcev mu je rekel v premoru med dvema dejanjema:
"Nimate prav, da jokate, ta igralka je zelo alaba; igralec, ki je naatopil z njo, je še slabši; delo samo je še slabše od igralcev: avtor ne zna niti ene arabske besede in vendar se deja-
nje godi v Arabiji; in kar je še huje, ta človek sam ne veruje v prirojene ideje: jutri vam prinesem dvajset brošur zoper njega."
"Gospod, koliko gledaliških iger imate v Franciji?" je vpraAal Kandid abbeja; U mu je odgovoril: "Pet ali šesttieoč." — 'To je mnogo," je menil Kandid; "koliko Jih je med njimi dobrih T — "Petnajat, šestnajet," je bil odgovor. — 'To je mnogo," je menil Martin.
Kandida je jako zadovoljila igralka z vlogo kraljice Elizabete v neki precej plitki tragediji, ki jo včasih vprizore. 'Ta igralka," je rekel Martinu, "mi je jako všeč; nekoliko je podobna goapodični Kunigundi; prav rad bi jo pozdravil." Perigordaki abbe se je ponudil, da ga uvede pri nji. Kandid, ki je bil vzgojen v Nemčiji. je vprašal, kakšna je etiketa, kako ae vedejo na Francoskem proti angleškim kraljicam. To pa, kakor je," je razlagal abbe; "v provinci jih vodijo v krčme; v Parizu jih čaate, dokler so lepe, po smrti pa jih mečejo na mrho-višče." — "Kraljica na mrhovišče!" se je začudil Kandid. — "Resnično," je rekel Martin; "gospod *bbe ima prav: bil sem v Parizu, ko. se je gospodična Monimova, kakor pravimo, preaelila na boljši svet; odrekli so ji, kar imenujejo ti ljudje Časten pogreb, to se pravi čast, frohneti na zanemarjenem pokopališču skupaj z vsemi berači svojega okraja; pokopali so jo <isto na samem pola* burgundske ceste. To ji jte moralo biti skrajno mučno, zakaj bila je jako plemenitega mišljenja." — 'To je zelo neotesano," je menil Kandid. — "Kaj si hočete r' je rekel Martin; "to ljudatvo je že tako: predoči-te si vsa nasprotja, vse mogoče nesoglasnosti, našli jih boste pri vladi, pri sodišču, po cerkvah, v gledaliških igrah tega čudnega naroda." — "Ali je res, da se v Parizu vedno smejo?" je rekel Kandid. — "Res," je rekel abbe, "pa to je Iz togote; zakaj tukaj se pritožujejo nad vsem s hrupnim krohotom; in v smehu počenjajo celo najhujše »ločine." — "In kdo," je vprašal Kandid, "je tisto surovo teslo, ki mi je tolikanj ometaval igro, pri kateri sem tako plakal, in igralce, ki so mi tako ugajali?" — 'To vam je malopridnež," je odgovoril abbe, "ki si služi kruh s tem, da devlje v nič vse igre in vse knjige; sovraži vsakogar, ki uspe, kakor črte evnuhi tiate, ki uživajo ljubezen; ena tistih literarnih kač, ki se rede t blatom in strupom; ma-zač." — "Kaj pomeni beseda mazač?" Je rekel Kandid. — "Sušmar," je rekel abbe,'"ki piše zmazke, Freron." (Kritik, Volltalrejev nasprotnik.)
Tako so modrovali Kandid, Martin in Peri-gordec na stopnišču ter gledali občinstvo, ki je prihajalo mimo njih iz gledališča.
"Čeprav me tako zelo vleče h gospodični Kunigundi," je rekel Kandid, "bi vendar rad večerjal z gospodično Claironovo, zakaj zdela se mi Je divna."
Gospod abbe ni bil moi, da bi se bil smel pri-bllžatl gospodični Claironovi, ki se je kretala samo v izbrani drulbi. "Za nocoj je povabljena," Je rekel; "a čast mi bo, uvesti vas k neki odlični dami, in tam spoznate Pariz, kakor da ste že štiri leta tukaj."
Kandid, ki je bil radovedne narave, je dovolil. da ga je povedel k dami, ki je stanovala konec Sa I n t-Honorelkega predmestja: tam je bilo vse zatopljeno v faraon; dvanajst klavrnih Igralcev je držal* v rokah vsak majhen šop kvart, zavihani zapisnik svojih izgub; vladala je globoka tišina; igralcem so bila čela bleda, bankir je imel nemiren obraz; gospodinja, ki je sedela poleg neizprosnega bankirja, je opazovala z riskimi očmi vse partije in ušesa, ki jih je vihal vsak igralec v svoje kvarte; s reano, vendar vljudno posornoatjo jih je prosila, naj jih poravnajo, brts vse jeze, ker se je bala izgubiti svoje goste. Damo so imenovali s njenim dovoljenjem markizo de Parolignac; njena petnajstletna hči je sedela med igralci ter opozarjala mater s pometikavanjem na golju-fičenje teh revetev, ki so skušali popravljati krutost svoje usode. Perigordskl abbe, Kandid in Martin ao vstopili; nihče ni vstal, nihče Jih ni pozdravil ali pogledal; vsi ao bili zaverovani v svoje kvarte. — "Gospa baronica Thunder-ten-tronckhova je bila vljudnejša," je menil Kandid.
(Da||t prihodnji!.)
Družabni večer v Budimpešti
Adorjan Ihrftvl
Albert in Ironija ata budim-peštanaki zakonski par. H tem naj bo povedano, da bi lahko živela kjerkoli na svetu, morda celo na ledeni plošči, toda nikjer tako gosposko kakor v Ruimpe-štl.
Nedavnega dne. bilo je proti koncu meaeca. spet ni bilo nobenega aolda pri hiši. Rea. goapa Ironija velja sicer sa gospodinjsko umetnico, ki zna celo is kamenja Izbltl denar. Toda tokrat je bila njena modrost pri kraju. Albert in L#onija ata ae vaedla
za mizo in ata se dolgo posvetovala Naposled sta izračunala In ugotovila, da bi bore trideset pengov zadostovalo za poalednje dni do prvega.
—	Ne preostane nič drugega — je vzdihnila gospa Ironija— nič drugega, kakor da nama po. maga Kati.
Katica je le štiri leta pri hiši. To vam je pridno dekle, ki ga morate imeti radi. Ampak Albert' tokrat ni mogel razumeti, kako in zakaj naj bi bila Katica upoštevana pri zadevščinl, ki ae tiče trideaetih pengov.
—	Boš kmalu videl, ljubi moj t je rekla go«pa Ironija V tem je tudi že posvonUa in tako pokll-cala Katko. Katica vam J« fino vigojena gospodinjska pomočnica. poatavila ae je v vratih, ka-
kor se spodobi in ae nasmehnila tvoji ljubeznivi gospe.
—	Cujte, Katica, zgodilo ae je nekaj grosnega. Miloatljivemu gospodu so v avtobusu ukradli denarnico.
lii! Katica je preatrašeno vakriknila. gospa Leonija pa Je nadaljevala:
—	In jaz mi j no potrebujem trideaet penfrov. Teh mi m i los t-IJivi gospod zdaj ne more dati.
Katica Je zaiKteia.
—	Ubogi miloatljivi gospod!
Mikietljlvl gospod Albert, ki
se je Uko znašel v središču po-milo vanj a. je poaluhniL Kaj za vraga ae bo sdaj tu iscimilo?
—	Ljuba Katica — je nemoteno nadaljevala goapa Leonija. — vi ate štedljlva punca . . .
Katl Je pridno prikimala.
PBOflTBTA
—	Posodite mi torej od svojih prihrankov tistih trideset pengov.
Katica je spet zaihtela.
—	O, milostljiva gospa, kako hudo mi je, da to ni mogoče. V nedeljo je bil brat pri meni, Lovrenc. Rekel je ,da bo kupil njivo aH kaj, pa sem mu dala ves denar.
Ko je Katica od zunaj zaprla vrata, je jniloatljlva gospa Leonija z nekaterimi krepkimi besedami izrekla svojo uničujočo sodbo o nepoznanem Lovrencu Potem je obupano pogledala milosti ji vega gospoda soproga. Naenkrat se je zravnala: "In vendar nama bo Katica pomagala!" Stopila je k omaricam, pogledala in zadovoljna prikimala: "Tri ste klenice likerja so'Se tu, kploaal-no! Kavo tudi še Imam in včeraj je mama poslala nekaj steklenic vina. 'Na knjigo vzamem jajčka, sirovo mask), čokolado, aiandlje, moko, sladkor i nt takšno reč. Ljubček, reAena eVa."
—	Tega ne razumem! — je strmel Albert.
—	Ni treba. Povabim nekaj gostov, drugo se bo napravilo.
Gospa Leonija Je telefonirala vse dopoldne. OpoHlne je sporočila svojemu možu* vsa radostna, da ji je uspelo*za>'jutrinjo nedeljo povabiti petnajst irtladih parov.	&
—	Angeljček, še vedno ne razumem tega! —• j* bojazljivo menil miloatljivi gospod Albert.
Gospa Leonija pa se je pomilovalno smehljala.
Nedeljsko kosilo je bilo jako skromno. Gospa Leonija se je o-pravičtta. Morala1 je peči in pripravljati za veder. Popoldne je Katko poslala spat. Zvečer ob devetih ae je pojavHa Katka menito prespana, rožnato nadih-njena, v črni obleki in belem predpasniku. MUbstljivi gospej je bila kar zelo všeč. •
—	Paai^j K*tka, tO je važno. Danes intMUno( posebno fine go-
Ko bo vsa družba skupaj,
ste.
nosite na Mizo. Potem ne smete več zapustiti sobe. Vsepovsod bodite na uslupo! I .
—	Prav gotovo, milostljiva, je razumno pnircjilp Katka.
—	Ko se bodp gostje poslav-jali, jim pomagajte obleči plače in vsakemp odprite vrata. Prej pa glasno recite: "Lahko noč!" ali 'Poljubljam roko!" in vsaketnu gostu se prijazno nasmehnite, močno prijazno, — ali se znate' prijazno smehljati?
Da, Katka *e je res ljubeznivo nasmehnila., '
Počasi so prlhajfcli gostje. Ob desetih so bili zbrani. V tesnem ;risobnem stanovanju se je dalo komaj premikati, toda prav to e bilo prijetno. Tako lepo po domače. Gostje so se brž dobro počutili.
Opolnoči je stopila gospa Leonija v predsobo. Na rdeče poft-rano mizico pod .ogledalom, kjer se je moral vsakdo videti, je položila svoj poslednji novec, svetli novec za dva penga. Potem se je lepo prijazno vrnila v družbo. Mimogrede je povabila Katico ob stran in ji zašepetala:
—	Na milici v predsobi leti novec za dva penga. Ta denar je moji i
Gostje so se sijajno zabavali, dele ob štirih ijdlraj so se začeli poslavljati. <v*
Ko je goapa Leonija že bila pod odejo, je pozvonila. Katica ae je pokasala, bila je takisto precej zaspana.
—	Milostljiva, želite zajtrk?
Miloetljiva goapa Leonija je
aamo pokukala i noskom izpod ttlflbM^fl
—	Ne, šf ne. Povejte, Katica, ali ste zadovoljni
In Katica tt je nasmehnila ta ko ljubeznivo, kakor se je to noč le znala amebijatf; Uko ljubeznivo, kakor jo je bila naučila milostljiva gcfcpa. Segla je v žep svojega belega predpasnika in je privlekla*cek> peat noveev. Miloatljivi goepodja ao pustili na mizici v predsobi dvaintrideeet pengov.
—	Dva penga sta vaša. milostljiva goapa.
Polotila Je novee na nočno o-marico.
—	No, no, le priložite še ves oaUH denarl je rekla gospa Leo-nija. - Prvega Mite vse skupaj vrnjeno ... Je res prava sre-^a. da je bila goepoda darežljiva. Bala sem a» aamo. da nam kdo odneee oni poslednji novec sa dva PSnga.
Notranjščina židovske sinagoge na Dunaju, katero so naciji razdejali v protižidovrfcih izgredih.
Problem vzgoje
Človek ni ustvarjen, da bi mogel živeti sam, izven in brez človeške družbe, . . . kot nekak in-dividium, — saj je vse, kar tvori njegovo bistvo: možnost mišljenja, govorjenja, stvarjanja nastalo le in s pomočjo družbe. Da, celo to smemo trditi, da bi človek, kakršen je danes, brez človeške družbe propadel, da brez človeške družbe sploh eksi-stirati .ne bi mogel. Postal bi izrodek, izgubil bi avoje človelike lastnosti in se poživinil. In tudi, če si zamislimo človeka, ki živi brez in izven družbe, brez vsake zveze s sebi podobnimi bit j i,, torej človeka, ki organov, danih mu izključno le za življenje v družbi, sploh ne potrebuje.., bitje, ki so mu za njegovo puščavniško življenje neobhodno potrebni drugačni in drugi organi, — Uko bitje ne more biti človek, Uko bitje je žival — n po vseh znakih ter okolnostih sodeč najbrž žival — roparica, . zver. Če in kadar govorimo o človeku, mislimo pri tem vedno tudi na človeško družbo in cjerkoli naletimo danes na posameznike ali na sledove minulega življenja, ki ga v katerem-ioli smislu imenujemo človeškega, je to družbeno življenje.
Ce torej more človek obstojati le v družbi, je s tem določeno tudi njegovo bistvo ... in če govorimo o sposobnostih posameznika, potem morejo biti te sposobnosti le sposobnosti dob-jene v družbi. Vsak posameznik ni nič drugega kakor prehodna točka družbenih sil. To velja prav Uko za njegovo te-esno obliko, ki je nasUla in se izoblikovala v takšno, kakršna je, samo zaradi sožitja z bitji, ki so mu podobna, — kot za njegovo duševno kakovost, katere zvezo z življenjem minulih, da, celo najoddaljenejših rodov, nam počasi odkriva psihologija.
Zaradi te podedovane lastnosti pa človek še ni zmožen za družbo; komaj družbeno sposoben je! Lastnosti, ki jih ima, ga silijo k družbenemu življenju, — a zmožen stvarnega življenja v neki dani, stvarni družbi še ni. To zmožnost doaeAe šele s prilagoditvenim procesom. ,
Prilagoditev je potrebna v vsakem življenjskem procesu ne samo v družbenem. Človek mora prilagoditi sebi ter svojim potrebam naravo, ki se z družbo vedno spreminja — In velja to v isti meri za člana primitivnega plemena afriških pritlikavcev kot za pripadnika vi-aokocivilizirane evropske družbe. pa najsi ae družbeni odnosi in temu primerne podrobnosti prilagoditvenega procesa še tako razlikujejo.
Prilagoditev okolice, nje preoblikovanje, da bo čim bolj u-atrezala človeškim potrebam, pri katerem ne gre le za ustvarjanje, pripravo ter rasdelltev materialnih dobrin, marveč tudi za ureditev človeških odnoeov, imenujemo kulturo. Prilagoditev ljudi družbeni okolici pa imenujemo vzgojo — in ločimo U-koj dvoje: prilagoditev posameznika, torej aamovcgojo alt
notranjo vzgojo—in vpliv okolice nanj, to je zunanjo vzgojo.
Gotovo je, da teh dveh vzgoj, samovzgaije in zunanje vzgoje praktično ne moremo ločiti. S*-movzgoja ne nastopi nikdar popolnoma sponUno, marveč navadno kot reakcija na neki zunanji vpliv, — zunanja vzgoja pa je mogoča, če je pričujoča in kolikor je pričujoča U pripravljenost reagiranja. Ce manjka zunanji vpliv — na primer pri odpovedi telesnih ali duševnih organov (idijotstvo) — je vzgoja prav Uko nemogoča, kot v primeru, kjer naletimo na ne-odgovarjajoče, boljše povedano: za reakcijo nepripravno bitje, — na primer, da razkazujemo Bušmanu ali avstralskemu črncu evropsko velemesto. Težave nasUnejo že pri vsaki "presaditvi" v neko posebno tujo družbeno skupino. Vedno pa — pri samovzgoji kot pri zunanji vzgoji, na katero mislimo navadno le, kadar govorimo zgolj o vzgoji, — gre za družbeni postopek, ... za včlanjenje posameznika v obstoječo družbo. Vzgoja je namreč funkcija družbe. Kjer je družba, je potrebna tudi vzgoja — in narobe: nobena družba ne more nastati ali obstojati brez družbe, ... brez včlanjenja in s tem prilagoditve posameznikov nase.
Napako bi bilo misliti, da je človek samo produkt podedovanega in prilagojenega. V resnici je vedno vpliv združen s protivplivom; — narava uči, da vsaki akciji sledi reakcija in da ni akcije brez reakcije ali obratno. Nobenega človeka ne more oblikovati okolica, ne da bi je sam oblikoval, — nihče ne more svofcam v d«navtoa
..........................................M«.........
' __
torek, 22lnovpun,|
biti vzgojen, ne da bi j Jal vzgojitelja, . . . in**™1 Prav Uko za dojenčka nn.h prsih, kakor za pram učitelju. Vendar £ mo aamo "a fortiori" 0\L takrat, kadar je n^kc / S* *" »e vsaj zdi slabših vpliv . . . včasih tudi kad!! vpliv zavesten in v nač^ tivpliv pa podzavesten ic temu je bistveno in ne * pozabiti na ta značaj VJZ vzgojnega postopka, ki ob, iz vpliva in protivpliva imamo vedno pred očmi' i vzgajanje" vzgojitelja.
Gotovo je, da se družts včlanjanje dogaja predv< med mladino, ki je pač in , kakor potrebnej&a in 8p08obB ša včlanjanja nego odrasli V dar potrebuje tudi odrasli v no obnovljenih včlanjaj ter t lagoditev, tako pri vstopu v d ge družbene skupine (preselit menjanje poklica, menjanje ganizacije, nova znanstva j itd. kot pri počasni ali hitri se membi, ki, kdo ve zakaj, nM ne v družbi, s katero in i kat živi. Dokaz za to so danaii gospodarske preosnove in tu da pri rastoči starosti poj« sposobnost vzgajanja,... 8j, bi bilo nerazumljivo, da je p lagoditev napram spremenjen gospodarskim otmosom zvezi s Ukimi ogromnimi zapreluu
Človek, ki ni več sposoben vzgajati, torej človek, ki se more ničemur več prilagod ni sposoben živeti. Kot pomi popolno prenehanje fizične p Ugoditve telesno smrt, — pon hi presUnek družbene eksisU ce. Prav ima nad ljudski pi govor: Se v starosti se je tre učiti!
Ce smo končno prifili do i ključka, da je človek mogoč kot družbeno bitje in da mo kot tak živeti le družbeno t ljqnje v neprestanem procc najrazličnejših prilagoditev, potem smo rešili vprašanje dividualizma in kolektivizma nekem višjem smislu. In to gotovo zadnje spoznanje, ki zi ste v nas. Kdor hoče po po« mezniku, pa najsi bo to otr ali sUrec, določiti podlago, sm ter in sredstva vzgoje, mora če že noče ostati v čistem fa malizmu — gledati na tega sameznika z zrelišča njegov družbenih odnosov. Spoznal da je človek z vsemi svojil lastnostmi in sposobnostmi stvar j en za družbo in da mo biti namen vzgoje le vzgaji človeka za družbo.
A. S. v Vzajemni Svobodi.
Ali ste ie naročili Pnn to ali Mladingld list ivojci prijatelja afa sorodniki domovino? To je edini i trajne vrednosti, Id fi i mal denar lahko poflfr
srfajai™ rsta )• vaša
$l»m
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
»	• v
Po aklepa 11. rada« keav«NiJe m lahka aarott aa Ust prlštej« Min, Sva. tri, štiri ali pet Oaaev is sm iru*- k ml
mlmL List Prmta ataaa a« - ' "*----««
•no letno naročala«. Kar pa tadaik. aa Jia te prtftaja k m
le Uat predrag aa ilaae 8JJ.PJ. Liat Prasrata J«--
teto?« fa v Tanki tfrnftini wk4a, UUraSatalliatvaakšsa. ^
Uata Prarreta Je:
trn Zdraft. država ta Kanade.***	Za Cksra ta CMsaf*
t tadaik ta..............4JS	I tednik ta..............JJ
S tednika ta.............M*	I tednika ta.............JJ
S tednike ta.............M*	* tednike ta.............JJ
4 tednika ta............. LS* 4 tednike ...............*
• tednikov In............ aH B tednike* ..............
Za Brrope |e..............S*«S*
Ispetalte »podali >der r pkni
prw«ta H*
Ndnil kupen, prlleilte petrebee fnete rl« »M n k al noretite Preerete. Hat. ki »e vala ImUI«-.
_______k. h Ki a*
•faj*
Pejaenile:—Vselej kakor kitro kateri tok flaaor . UNPJ, ali če aa preeeli pioč od dmllne ta ke sakkeral tednik, bod« maral tisti Ctan ta detiine dmilae, ki b	_
na.očenn na dnevnik Prejeto, to takoj nasnoniU In obrnrm doplačati dotičao raoto Usta Prosreta. Akataja -tedaj aaora a pram litre sniinti da tam sa to
PROBVKTA. ON PI. MS7 So. Uvndnto Aea, Ckkos«.
Prt let mo potit).« narotnlne sa Hal Pmereto ..........
A drnttrs a- ......
••••eeee<
»•de'eeeeeeeeee<
U
Nealer
l?ata rite tadaik ta (n pHpMUe k m»fl •ele draitae:
I).........,,,..........................
Sl	A tre*** k
..................... •••••••••••
41	ČL draH"
..................................... »••* ,
........................................
*.......
Noe