STRAN 4 Tožba za občinsko izbico STRAN 24 Sporne skakalnice na Trati Í2<> XLIX Gorenjska^ Banka Banka d posluhom PESTREJŠA DEPOZÏTNA PONUDBA GLAS št. 54 - CENA 120 SIT Kranj, torek, 9. julija 1996 ^•nagovalec Igor Kranjec v cilju - Takole, z dvignjenimi '®kami, je prevozil ciljno črto zmagovalec nedeljske 167 i*upmetrov dolge dirke za Veliko nagrado Kranja, °unenovano po Filipu Majcnu, Igor Kranjec, 23-letni °lesar ljubljanskega Roga, doma z Brestanice ob Savi. v sprintu, tik pod vrhom Jelenovega klanca, se je otresel !ekniecev, predvsem Petka in Ra vb a rja, ki sta bila drugi !n tre*ji. Ravbar je zmagal lani. Kranjec je tako dosegel etps ze drugo zmago. Da je kolesarstvo v Kranju doma, tudi veliko gledalcev, ki so tako v soboto, še P°$ebno pa v nedeljo, bodrili kolesarje iz desetih držav. Ve* v Stotinki. • J. Košnjek, slika G. Šinik Marko Bezjak direktor davčnega urada v Kranju Kranj, 8. julija - Finančno ministstvo je za direktorja območnega davčnega urada v Kranju imenovalo Marka Bezjaka, njegovi pomočnici pa sta Hermina Borak in Cilka Habjan. S 1. julijem je davčna uprava začela delati po novem, novost so tudi območni davčni uradi, enega izmed štirinajstih po Sloveniji smo dobili tudi na Gorenjskem. Davčni urad v Kranju pokriva pet upravnih enot (Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Tržič in Jesenice), sedež ima v prostorih Agencije za plačilni promet v Kranju. \ GOSTIŠČE TAVERNA (T ÍAKHU* Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NAŠ VRT JE LEP, PONUDBA PA PESTRA IN KVALITETNA S 064/49-068 del. čas od 12 h doOlh Cd6e tnh dežel n°% C- Srečanje pihalnih orkestrov Alpe Jadran je Kranjčani pJ- So v sobotnem dopoldnevu prišli nas kranjski Glavni ptostorlPrTil0 Pestro glasbeno dopoldne. Trije orkestri iz n bo imelo Veliko ustavnost napovedanih sprememb * volilni dan Socialdemokratska stranka dela ustavno sodišče. Liberalna demo- kona o referendumu n liudski iniciat1; ocua preasedniku državnega zbora, od sodišča razlago, zakaj je najprej referenduma SSsfeSft: tLDS' m?il0' da VelÍke Vememü volilne*a oSog Srendumov bo še vre* J Ï«£tv7 iSiPftKSKS1" S,Stema pred vofitvami ne bi bile zanimivo, čas bo pa tekel. 8. avgusta J Zdruzena 'Ista s»c'»»™h de- smotrne, pred kratkim pa je odločilo, že prvi rok za razpis volitev večina mokra o v pa ima skoraj dnevno pre- da referendumi bodo, vendar vsi na ist želja pa očitno k?da b volih * f wKS^^StlS^S^ dan-.Zakonodajaa služba parlamenta staren? čeprav^ Minimalno spreme*' i ustvarjanje političnega kaosa in ocenjuje, da je večina referendumskih nem sistemu. • J.Košnjek j, STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlÇl Nismo rušili Petana Slovenski krščanski demokrati so povedali, da pred volitvami ne bodo sklepali nikakršnih povezav in so trditve, da sta se LDS in SKD že pogovarjala o prihodnjem sodelovanju, neos-novane. Ena ali druga stranka pa lahko sodeluje v prihodnji vladi. SKD je za izvolitev mag. Mitja Deisin-gerja za vrhovnega sodnika, kar je državni zbor zavrnil. Ker izpolnjuje kandidat vse pogoje, naj državni zbor o tem ponovno glasuje. SKD ni rušil generalnega direktorja RTV Žarka Petana, ampak predvsem opozicija. To pomeni, da se je predvolilni boj že preselil na televizijo. Kongres stranke bo 27. septembra v Škofji Loki. "Povoženi" poslanci Slovenska ljudska stranka protestira, ker je državni zbor zavrnil korektno pripravljena in tudi že izglasovana dopolnila k letošnjemu proračunu oziroma njegovemu rebalansu. To je v nasprotju s poslov- nikom. Stranka je predlagala povzročamo kaos, predvsem tegniti krajši konec. vsa» dodatnih 800 milijonov tolar- pa naj vsaka veja oblasti rati so veseli vj-,-^ jev za občine, v katerih je opravlja svoje naloge, sicer se uspešnega dogovora, sajI jj^ veliko problemov s komunal- bodo pojavili resni konflikti, jo urejene odnose, v Jfl no, cestami, stanovanji in Interpretacija zakonov in nji- dobivajo vtis, da je slov ^ dokumentacijo in bila za re- hova obvezna razlaga je stvar vlada očitno pristala n šitev prostorske stiske Pravne državnega zbora in ne ustav- kakšen podrejen položaj« ^1) nega sodišča. Kadar slednje to je njeno ravnanje vS%6$ počenja, presega pristojnosti, odvisno od razpolo* $ • J.K. fakultete. Vse to je nujno, zato jih čudi, da je bilo vse že sprejeto na tak način zavrnjeno. Grajajo tudi izjave dr. Drnovška, ki je zagrozil z referendumom Evropa ali Balkan, če bo SLS vztrajala pri referendumu, na katerem naj se ljudje opredelijo, ali so za lastništvo tujcev nad zemljo, kar ustava sedaj prepoveduje in bi jo bilo treba spremeniti, in za uvedbo 10-kilometrskega obmejnega pasu, kjer bi bilo to prepovedano. SLS moti tako groba zavrnitev predloga. Tožilca bi morali razrešiti Združena lista socialnih demokratov meni, da je 68. člen ustave treba spremeniti, sicer Slovenija ne bo evropska, ampak balkanska država. Z najrazličnejšimi referendumi hrvaške strani. Posebno je varno je mlačno Slovenije na nekatera j^ye, na dejanja sosednje ^Lyaj" posebno tista, ki z^M* Mlačnost slovenske zunanje politike Demokratska stranka Slovenije opozarja na mlačnost slovenske zunanje politike v primerih nekaterih postopkov zgubili veliko ozemlja 'jy, sosednje države Hrvaške, se nam ne sme pona > Naša država utegne spet po- menijo Demokrati. mejo v Slovenci Piranskem gj^B smo v - ' pretexto Priznanje Rdečemu križu Ljubljana, 9. julija - Nedvomno je bil obisk PTC^?%eÇ? ka mednarodne federacije Rdečega križa in ^^Lvc polmeseca gospoda Maria Villarroela Landerja v o niji priznanje naši državi in našemu Rdečemu ~ZJà Predsednik ga je ocenil kot izredno dobro organizira e in bi bil lahko vzor drugim. Predsedniku medna1" ^0, federacije so podelili plaketo Rdečega križa 0 0gti obletnici te organizacije na Slovenskem. Visokega | ^ je sprejel tudi podpredsednik državnega zbor Vladimir Topler. • J.K. »M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška Marko Val politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P·'yjliJi* javec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka $edck jyfed'3. iljavec / Odgovorna urednica: Leopoiuina uogaiaj / novinarji in urearuiu: neiena jeiovcan, Jože KosnjeK, Lea Mencinger, stojan saje, ^ V), - Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej«ŽaIar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava z« ^t^Ml' Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/Z** tkjli. Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in P~Z pO Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dav stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT Za denar je pri nas moč dobiti tudi ljubezen i Hiter vendar ne lahek zaslužek Ja.vnosf1 o tem, ali se v Sloveniji srečujemo z najstarejšo človekovo obrtjo, si sploh niso nasprotujoča. Edin* *ÏÏÏ?aiUY vsakdanjih pogovorih so o številu obrtnic, točnih podatkov pa tako nihče nima. Ministrstvo za *anje zadeve govon o stotmji prodajalk ljubezni, ki krožijo po slovenskih bordelih, če o njih v pravem pomenu besede sploh lahko govorimo. Institucija naj bi bila stara prav toliko, kot je staro hii^tV0, Prodajale ljubezni svoje storitve gospodom Jj^jo vsepovsod po svetu. Nekje bolj drugje manj 3an-izirano in legalizirano. Splošno znano je, da prostitu-Ju določenim 'eksotičnim' državam vsako leto prinese Jp° in toliko milijonov dolarjev turističnega dohodka. V Fj ^pi se prostitucija oziroma njeni 'botri' povezujejo s finalnim svetom, tako da je omenjena dejavnost za iino zavita v pajčolan skrivnosti. Prostituiranje je za H7°8e ženske edina možnost preživetja, kar pa se vse bolj H>°sto dogaja tudi pri nas. Slovenija verjetno nikoli ne bo jj stala Meka za ljubezni željne turiste, kljub temu pa si ob ^Jstarejši obrti pri nas ne gre zatiskati oči. Prav zato smo t0 ? teJ problematiki pogovorili s kriminalističnim inšpek- "Jem Rudijem Domjaničem. b ?°Stitucija ie prekršek, čari- Poleg rednega dela so ^dništvn karnivn ki ni kaznivo dejanje, večini primerov tako niso ^ e Prekršek. Po slovenskem imela, saj so jim organizator-Jjj^nskem zakoniku je kaz- ji na delovnem mestu pobrali %° deianJe edinole zvod- potne liste. Brez potnih listov v°> torej napeljevanje in pa... Če dekle lastniku ne j^redovanje P" prostituciji, prinese dodatne finančne in-. °dniki so potemtakem jekcije, se po izteku trime-^ožena rasa', običajno iz sečne delovne vize le-ta pač finalnih krogov, ki po eni ne odloči za njeno podalj-kljg 1 prostitutki priskrbijo sanje, dekle pa se mora vrniti ji n111?!0' P° drugi strani pa domov. Ob morebitni policijs-p4 udijo tudi zaščito. Pri nas ki raciji lastnik lokala seveda o*|* 'dame' vse pogosteje nima niti najmanjše pre-k aJ° za samostojno pok- dstave, kaj počnejo njegove J° pot, ki je bolj donosna, uslužbenke v prostem času. J Polovice izkupička ne Njega to pravzaprav sploh ne p4 ^re zvodnik, ■ kljub temu briga, in, če že se že prodaja-(jçjj^hovo početje ni kaznivo jo, delajo to povsem po lastni PrCKe" Stranke si poiščejo volji. %■ oglasov in številke SnHa mobitela- Vse dru8e Preživeti pomeni C ljubezni željan khent Dr0(ia;ati *e tai. »Proti. Torej, če vas proaajau se v|rabi, potrebujete le šte- Prostitucija je izredno pnk- 5° mobitela, in pa, seveda fita .dejavnost. Dejstvo je, da vUilr. ** ***'° nmstitiiriia nrisntna V je bila prostitucija prisotna v Sloveniji tudi pred njenim velikim razcvetom v začetku devetdesetih, le da v veliko manjši meri. Med vzroke za njen razcvet gre zagotovo upoštevati velik porast brezni Bobe-'~'■r" " poselnosti. En sam podatek 5W ÏJ^ÍS? ZÜJ2S pove vse - kar polovico žensk Jf^ain plesalke h<\* Ministrstvu za notranje CVe .vse od leta 1991 tih3° izreden porast pros-kot Je v Sloveniji. Hkrati so . rasti različni masažni prot?1' so svoJim strankam, ttias .Plačilu seveda, poleg Sl0rh 6 P°nudili tudi kakšno *aielfV Več- SvoJa vrata so brjr^,Pdpirati pravi pravcati blo^/1'Jako v stanovanjskih ví1qtv„ *ot v zasebnih (pra- Če si osamljen In razočaran ter hrepeniš po vroči ljubezni, pokliči Štajerko v Maribor. Za trinajst tisočakov bi 'dobil vse, kar bi si zaželel, edinole v Maribor bi se mora odpeljati. Omenjena oglasa sta le del bogate ponudbe takih srečanj. Ostali del telèfons-kih številk je bil zaseden ali nedosegljiv. Očitno so dekleta ravno takrat služila denar in izključila telefone. Klienti si pač zaslužijo popoln mir brez motečih telefonskih klicev. prav^? ?tist0, saj veste kaj °dPrlo at J'e svoja vrata '°kalo tU^ rnnogo nočnih ^eipVy Prostorih, za ka-li dr! Potrebno plačeva-Potreh8° najemnino, je bilo ^Uto ° P°skrbeti za princu atm°sfero, ki je gos-NraC.,poniagala dvigniti Postal« Idealna rešitev so Jih izva aitlstične točke. ki so °lRariJ- dekleta iz Rusije, fiije SpJe\ Ukrajine, Romuna nk,veda dekleta zaniman-!?Hko 'nstva niso požela dobrino ?VoJimi kulturnimi narm kot s telesnimi starih do 40 let je brezposel nih. In prav ta leta so za opravljanje tovrstne dejavnosti idealna. preživetje svoje družine. Ko Zanimivo pa je, kako dek-Inšpektor Rudi Domjanič najde drugo službo oziroma leta iz tujine pridejo k nam. prostitutke deli v dve skupini drug vir dohodka, preneha s Stvar je zelo enostavna in - na eni strani so profesio- prodajanjem ljubezni. temelji na krutih zakonih konkurenčnega trga. V Rusiji, denimo imajo posebne izobraževalne šole za artistične umetnice. Lastnik lokala v Sloveniji posredniku sporoči, kakšno umetnico bi želel imeti, posrednik njegove želje sporoči v Rusijo, dekletu priskrbijo delovno dovoljenje. Tega dobijo povsem enostavno in brez zapletov, ker doma ni kandidatk za tak poklic. Vse drugo pa gre po utečeni poti. Nastopi, po njih pa... nih?a naJetih) hišah. V raz- nalne, na drugi neprofesio bii0 genskih oglasnikih si je nalne. Prve se prodajajo za Starost je enako cena žag0t:*orajda čez noč moč zagotovitev svoje eksistence, Po svoje dejstvo na. ^asa?-11 kakršno koli vrsto v kratkem času lahko zasluži- trgu ljubezni pa je, da le-ta J>»_ ^ ln tlCt-r« trni .roi-ta l/-oi In 7Q CVrtif n 'A H 'A 1 i fi IP íivlléníft J_1..i_____'.__, nnnnlnu in jo za svoje nadaljnje življenje. Profesionalka se prodaja zato, da si kupi stanovanje, avto in toliko in toliko tisoč nemških mark. Ob tem pa naj poudarimo, da gre res za HITER in nikakor ne za LAHEK način zagotovitve eksistence. Druge, neprofesionalne, se s prostitucijo ukvarjajo le zato, da rešijo določen problem. Naj vam za boljšo predstavo podamo primer: mati samohranilka ostane brez dela, prostituiranje pa ji v nekem trenutku predstavlja edino možnost za OGLAS V SALOMONOVEM OGLASNIKU: T^J^oklicY"1 temno^asa muca> & si želiš druženja z j°^oTaj 4 Íc na m°bilni telefon, katerega številko u^enja .zase' miJe razkril, da bi se, če bi si zaželel Se5tQnkomZ j?amo> mofal najaviti dobro uro pred ' orin ama bi mi povedala naslov, s seboj bi nestl dvanajst tisočakov in, nó saj veste... deluje na principu popolne in idealne konkurence. Večje je povpraševanje, višja je cena, ob manjšem povpraševanju cena pade. Na to, po kakšni ceni je moč dobiti romanco, vpliva starost dekleta. Na starostni lestvici od osemnajstega pa do petintridesetega leta cena pada obratno sorazmerno s starostjo. Na slovenskem trgu kupljene # . .. „ ljubezni vlada neizprosna Kaj počne policija? konkurenca, kljub temu da Policija oziroma Minis-vse nudijo isto. trstvo za notranje zadeve je Na Ministrstvu za notranje pri odkrivanju ljubezenskih zadeve ugotavljajo, da je gnezd precej odvisna od ano-prostitucija pri nas na visoki nimnih prijav. Včasih na to, ravni. Poulične prostitucije da je v stanovanjskem bloku ni; prav tako pa zvodniki do bordel, kaže na prvi pogled svojih poslovnih partneric povsem nedolžno dejstvo, niso nasilni. Prav to je tudi Denimo - izredna poraba eden glavnih razlogov, zakaj vode, pa elektrike za razsvetl-se toliko deklet iz vzhodne javo na hodnikih. Tuji moški Evrope odloča za poklicno in vsak dan drugi avtomobili pot pri nas. V tujini zvodniki na parkirišču... Ob sumu, da za vsako najmanjšo napako s gre za bordel policisti zberejo prostitutko tudi fizično obra- vsa potreba obvestila ter čuna. izvedejo operativno zaključ- no akcijo z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji. Pri odkrivanju tovrstnih* gnezd pa imajo policisti v zadnjih dveh letih za seboj že kar nekaj uspehov. Zaprli so že kar nekaj pravih borde-lov in masažnih salonov. V javnosti se pogosto pojavljajo ugibanja o tem, koliko prodajalk ljubezni deluje pravza prav v Sloveniji. V javnosti med ljudmi krožijo različne številke v razponu od 1000 pa do 3000. A je resnica po podatkih inšpektorja Rudija Domjaniča precej precej niž ja. "Največ sto prostitutk pre moremo, ki pa resda krožijo. In če sto prostitutk pomnožimo z denimo vsaj osmimi bordeli v Sloveniji, jih 'dobimo' že osemsto, pa devetsto.. V nočnih lokalih po podat kih Ministrstva za notranje zadeve delujejo v glavnem dekleta iz tujine, domača dekleta si raje priskrbijo mobitel in apartma. Prav tako se prostitucija nikoli ne dogaja v lokali, vedno izven njih. V zadnjem času je bila opravljena študija o morebitni legalizaciji prostitucije. Od študije pa do morebitne odločitve je zagotovo še zelo zelo velik korak, pa vendar. Študija je pokazala precej pozitivnih posledic, a tudi kar nekaj negativnih. Med pozitivnimi je zagotovo lažji nadzor, tako s strani policje kot tudi z zdravstvenega vidika. Za nadzor naj bi bilo potrebno ustanovti poseben nevladni urad. V tem trenutku, kot ugotavlja inšpektor Rudi Domjanič, nad prostitutkami vsi izvajajo le represijo, nihče pa jih ne ščiti. Ob legalizaciji bi si svoj kos pogače lahko odrezala tudi davkarija. Ob vseh pozitivnih posledicah pa ostajajo negativne, najbolj očitna ta, da bi dekleta še naprej iskala bližnjice in stranpoti. Predpostavko, da bi legalizacija prostitucije povzročila zmanjšanje števila posilstev, je študija ovrgla, saj sta posiljevalec in kupec spolnih storitev dva popolnoma različna tipa. Prvi uživa v prizadejanju nasilja, drugi pa si želi dobiti tisto, kar običajno ne more dobiti. Kakorkoli, do morebitne legalizacije je še zelo zelo velik korak. Nočne plesalke pa ostajajo Izpad plesalk dva ali tri večere zapored v baru povzroči, da lokal začne izgubljati stranke. Lastnik lahko enos tavno zapre svoja vrata. Os tajajo tudi številke mobitelov v denimo Salomonovem oglasniku. Naše meje vsak dan prestopi približno 400.000 ljudi. Verjetno je med njimi kar nekaj takih, ki si želijo vroče noči z dekletom, ki bo za denar storila skorajda vse. Prostitucija os taja in bo verjetno v taki obliki ostala tudi še vnaprej Uroš Špehar GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS V Tehnični bazi AMZS Kranj smo dobili podatek, da so ta konec tedna opravili 27 vlek poškodovanih vozil in nudili 7 pomoči na samem mestu okvare. Tokrat so se odpravili tudi v Dravograd in v Soborsko na Hrvaškem. GASILCI Iz kranjske gasilsko-reše-valne službe so odhiteli v Lesce na prizorišče hude prometne nesreče. V Hote-mažah so reševali utopljenko. Zaradi prometne nesreče so počistili cestišče in pogasili požar barake v gozdu v bližini Čirč. Na C. 1. maja na Planini pa so odpirali vrata. Jeseniški gasilci so tehnično intervenirali ob prometni nesreči v Lescah. V železarni je gorel arhiv in so ga takoj pogasili. Intervenirali so tudi v Juli- Í'ani, kjer je počila cev. 'rejeli pa so tudi lažni požarni alarm iz Verige Lesce. Loški in radovljiški gasilci pa k sreči niso imeli intervencij. NOVOROJENČKI Tokrat pa smo dobili 18 novih prebivalcev. V Kranju so se rodili 4 dečki in 8 deklic. Obe teži sta si prisvojila dečka. Najtežji je tehtal 4.150 gramov in najlažji deček 2.950 gramov. Na Jesenicah pa so se rodili 3 dečki in 3 deklici. V tamkajšnji porodnišnici pa sta si mejni teži razdelila. Najtežji je bil deček s 3.900 grami in najlažja deklica z 2.970 grami. URGENCA Kar delavni pa so bili jeseniški bolniški delavci. Na kirurgiji so poskrbeli za 69 pacientov, na internem oddelku so imeli 38 pacientov, na pediatričnem oddelku so poskrbeli za 19 malih bolnikov in na ginekološko-porodniškem oddelku sò nudili pomoč 10 pacientkam. 985 Iz Centra za obveščanje so nam sporočili, da so preko vikenda zabeleži le to, da je prišo do prekinitve električnega toka v kraju Senično in Veterno v tržiški občini. TURIZEM Tudi letos vam bomo postregli z najnovejšimi turističnimi novicami. Na Bledu imajo ta čas vse hotele zasedene, jezero ima 19 stopinj, zato tudi kopalcev še ni. V Bohinju imajo skupaj hoteli in avto-kamp okoli 60-odstotno zasedenost kapacitet. Prevladujejo tuji gostje, kopalcev še ni, saj je voda premrzla. V kampu Šobec pa so ta konec tedna našteli 461 gostov, kar je 21 odsot-kov več kot lani, prevladu-jejo pa seveda tujci. Temperatura vode je 18 stopinj. Zunanjih kopalcev letos še nimajo, to pa seveda glede na vremenske razmere. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA 3 POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Turistična zadruga Bohinj Del dobička razdelili med člane Ribčev Laz • Turistična zadruga Bohinj, ki je naslednica pred štirimi leti ustanovljene delniške družbe Turistično združenje Bohinj, je lani uspešno poslovala in je po sklepu nedavnega občnega zbora del dobička razdelila med svoje člane. Lani je od občine za Štiri leta dobila koncesijo za izvajanje z odlokom določenega poletnega prometnega in obalnega režima ob jezeru. Čeprav ji ta dejavnost v prvem letu ni prinesla posebno veliko dohodka, so v zadrugi vseeno zadovoljni, saj je občina s koncesijsko dajatvijo, ki so ji jo plačali, pridobila kar precej denarja za urejanje jezerske obale. Prodaja spominkov in časopisov v kiosku oz. v poslovnem prostoru je kljub kratki sezoni (končala se je v sredini avgusta) presegla pričakovanja. Dobro so jim uspeli tudi julijski in avgustovski bohinjski večeri (z njimi bodo nadaljevali tudi v letošnji sezoni) pa tudi naložba v nakup motornih sani, s katerimi so pozimi teptali rekreativne tekaške proge v spodnji dolini, v Ukancu in na Jezerskem polju pri Stari Fužini, se jim je ob snežno bogati zimi dobro obrestovala. • CZ. Sporne skakalnice na Trati Skok v prvotno stanje Stara Fužina - Športno društvo Avgust Gašperin je na podlagi odločbe o priglasitvi del, ki jo je izdala radovljiška upravna enota, začelo letos spomladi na Trati v Stari Fužini preurejati 35-metrsko skakalnico v 60-metrsko, ob njej pa graditi še 30- in 15-metrsko skakalnico. Kot kaže, z zaresnimi skoki še nekaj časa ne bo nič, saj je urbanistični inšpektor investitorju izdal odločbo, s katero zahteva "skok" v prvotno stanje in ureditev območja. Za tak ukrep se je odločil zato, ker z odločbo predvideni poseg ne pomeni obnove, ampak novogradnjo, za katero bi investitor moral pridobiti lokacijsko dovoljenje. Bohinjska občina je od radovljiške upravne enote že zahtevala obnovo postopka, javni zavod Triglavski narodni park pa je zaradi "očitnega primera izigravanja, samovolje in neodgovornosti" tudi preklical pozitivno mnenje. Ugotovil je, da je poseg presega meje dogovorjene obnove, in da gre za novogradnjo večjih skakalnic s samovoljnim spreminjanjem pobočja in odvažanjem gramoza. • CZ. V četrtek seja OS Tržič Volitve in proračun Tržič, 9. julija-V četrtek zvečer bo v Tržiču seja občinskega sveta. Na obsežnem dnevnem redu je med drugim problematika razvoja stanovanjske gradnje v občini, volitve podpredsednika sveta in razpis za tajnika sveta. Sicer pa bodo svetniki na četrtkovi seji govorili še o sanaciji zajetij pitne vode, obravnavali poročilo o opravljeni reviziji v občini in potočilo o delu nadzornega odbora. Na dnevnem redu je še odlok o začasni ureditvi parkiranja in plačila komunalne takse za uporabo javnih prometnih površin ter predlog odloka o gospodarskih javnih službah. • M.A. S 16. seje sveta mestne občine Kranj Tenetišani še vedno čakajo na odškodnino V sredo so kranjski svetniki kljub odsotnosti županovega in uradniškega "servisa" spravili pod streho kar enajs* točk dnevnega reda. Kranj, 9. julija - Med drugim so sprejeli tudi predlog za širitev deponije komunalnih odpadkov v Tenetišah znotraj meja ureditvenega načrta. Na deponiji, ki bo s komunalnimi odpadki zapolnjena konec tega leta, namreč ostaja prazen prostor za shranjevanje posebnih odpadkov. Tega naj bi za naslednji dve leti, ko bo predvidoma ze odprta regijska deponija, izkoristili za komunalne odpadke. Predlog je svetnikom posredoval odbor za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastrukturo, ki se je zganil namesto občinske uprave in želel preprečiti podobno sliko, kot jo na vsake toliko časa doživljajo na Bledu, v Radovljici in Bohinju; da bi se namreč komunalni odpadki po novem letu začeli kopičiti na domačih dvoriščih in več toliko kot pred leti. Res je tudi, da je rešitev za posebne odpadke obljubljena tako na državnem kot deloma na regijskem nivoju. Zato bi bilo po svoje neracionalno, da se v Tenetišah zdaj začne odpirati deponija posebnih odpadkov, ki zahteva poseben "režim". Predsednik odbora Janez Osojnik se je strinjal, da se lahko zgodi, da s kranjskimi komunalnimi odpadki ne bo kam, če občina ne bo plačala odškodnine Tenetišanom. Mestni svet je o odškodnini sklepal februarja letos, vendar pa župan sklepa ni uresničil. Nanj ga je očitno treba spomniti. Sicer pa odbor ni dobil jasnega odgovora, kdaj bo nared regijska deponija, do januarja prihodnje leto, ko naj bi bilo v Tenetišah polno, zagotovo ne. Zato se je odbor ogrel za rešitev v nine Tenetišanom, ki se je začelo po njegoveifl5? idovljis^ movoljnem pristanku deponiranja ra odpadkov v Tenetišah v začetku minulega nasprotju z odlokom), sledilo pa celo z grožnjo bo šel s krajani na barikade, če odškodnine ne ' Ko je svet zahteval strokovne analize škodlj' vplivov in kriterije za dodelitev odškodnine, "gore papirjev" v županovi pisarni ni Prl. ničesar, zato je svet končno na predlog "OsoJ". kovega odbora" in s sodelovanjem Komu*18 odločil sam. Zdaj pa župan za TenetisaP občinske blagajne ne odpre... To je neresn 1 spolitizirano, je menil dr. Remškar. . $ Po ugotovitvi svetnikov, da je župan Pre L zakon o lokalni samoupravi in statut mesL občine, ker ni uresničil sklepa sveta, je predsedn ob prepolnih kontejnerjih. Kot je na seji razložil okviru sedanje deponije. Za komunalne odpadke Branko Grims obljubil, da bo svojim kolegom rj ---------a-.^ v------1„ v—: u:----u.t „„_.-x; _.........-~ funkciji v ostalih štirih "kranjskih" občinah 0 pobudo o poenotenju odškodninskega sklepa- ^ r>___i________ i___:_____ _i_______Tefl . direktor javnega podjetja Komunala Kranj Flor-ijan Bulovec, je nov prostor za odlaganje komunalnih odpadkov v dveh, treh mesecih nemogoče dobiti kjerkoli na območju prejšnje kranjske občine, od koder komunalni odpadki potujejo v Tenetiše. Sploh pa je za iskanje prostora najmanj poklicana Komunala, to je skrb občin. Čeprav Kranj potrebuje odlagališče posebnih odpadkov, ki zdaj več ali manj čakajo na tovarniških dvoriščih, je tudi res, da po krčenju obsega proizvodnje v kranjskih tovarnah in preusmeritvah proizvodenj posebnih odpadkov ni naj bi porabil severozahodu manjši del prostora na jugu, na deponije pa prostor, namenjen posebnim odpadkom. Kot so odboru pojasnili Predsednik sveta krajevne skupnosti ;so občinski strokovni delavci, v tem primeru ne gre Ciril Hrnčič je na vse to dejal, da krajani *L, spremembo ureditvenega načrta, kar bi terjalo pripravljeni čakati v nedogled, ali bodo odšk° Jt no dobili ali ne. O tem je večkrat pobaral žup8 ■ ki pa je vračal z očitkom mestnemu svetu, da ja prevzel pristojnosti, ki mu ne gredo, ter za sprejetje posebnega odloka, gre zgolj za spremembo vsebine deponiranih odpadkov znotraj meja odlagališča. S takšnim stališčem se ni strinjal Peter Orehar, vendar so svetniki sprejeli strokovno tolmačenje občinske upràve. Dr. Janez Remškar je svetnike spomnil na županovo izsiljevanje sklepa o izplačilu odškod- Komunala ni prava za koordinatorja dogovarj^ med župani petih občin. V Tenetišah *jjFK reagirali v stilu nove slovenske države... Jelovčan Osemnajsta seja občinskega sveta Žiri 0 skladu naj se odločijo obrtniki Dokončne odločitve o tem, ali naj občina pristopi k medobčinskemu skladu za razvoj obrti in podjetništva, žirovski svetniki niso želeli sprejeti. Žiri, 8. julija - V Žireh so v Pripravljeni odloki za prvo pogajanja, hkrati pa se tudi obravnavo s komunalnega po- odločili, da se vključijo v dročja - o javni kanalizaciji, o postopke spreminjanja pros- občinske svetu do ustanovitve medobčinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva zelo skeptični, vendar so se dogovorili, da naj o pristopu odločajo obrtniki sami. Odločili so se za nakup nekaterih zemljišč in hkrati pozvali vse zainteresirane, da pripravijo predloge za dopolnitev prostorsko ureditevnih dokumentov. TAidi tokratna seja žirovske-ga občinskega sveta je pokazala, da bo potrebno v delu občinskega sveta kar nekaj pristopov spremeniti, zlasti kar zadeva pripravo seje - ni bilo prvič slišati, da je gradivo nepopolno in nemalokrat tudi prepozno, poleg tega pa v teh pripravah odbori občinskega sveta ne sodelujejo. Pri dnevnem redu, ki je obsegal kar 24 točk, zato ni bilo pričakovati, da bo veliko storjenega, kar se je tudi na sami (že tradicionalno dolgi) seji potrdilo. javnem vodovodu ter o rav nanju z odpadki, ki jih pris-tojni odbori še niso obravnavali, bodo morali najprej skozi to obravnavo, nato pa še v javno obravnavo vseh drugih zainteresiranih. Tudi pri predlogih za imenovanje torskih dokumentov, kot je to že odločeno v občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane. Do 1. septembra pozivajo vsè, ki imajo predloge za spremembo namembnosti zemljišč in prostorsko ureditvenih dokumentov, da svoje pre- Triglavski narodni park Za poletje okrepili nadzorno službo ti Bled - V javnem zavodu Triglavski narodni park letošnjo poletno sezono okrepili naravovarstveno na se je službo, osemnajstim redno zaposlenim nadzornikom.' ^ namreč 20. junija pridružilo še dvajset nadzornikov, ^ prostovoljne naravovarstvene nadzorne službe. Šesteric ^ ?okrivala območje Trente, štirje bodo v Bohinju, okljuki in Mežakli, dva v Gornjesavski dolini, pet pa v ^ kogorju. Nadzorniki, ki so se pred poletno sezono ■doo^. izobraževali, bodo opozarjali obiskovalce, zbirali Jj8*^ podatke, prijavljali kršitelje zakona o TNP in det> ^. kaznovali obiskovalce, ki ne bodo spoštovali določb o ^ . jenju, Šotorjenju, parkiranju in hrupu v parku ali bodo ^ uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju komisij se je pokazalo, da dloge oddajo na občini. O nekaterim v občinski upravi tem, ali naj občina Žiri pristo- ni jasno, kdo je za njihovo pi k predlaganemu medob- imenovanje pristojen, pa tudi činskemu skladu za razvoj na sejah podane obrazložitve obrti in podjetništva, se v in predloge sklepov bi svetniki drugi obravnavi odloka niso želeli dobiti z gradivom. želeli odločiti, čeprav je velika Občinski svet je bil tokrat večina prepričana, da bi bila informiran o poteku pogajanj to le ena nova institucija brez za nakup nekaterih zemljišč: na Mršaku, Jezerski ulici in pri pokopališču, kar vse naj bi omogočilo uresničitev nekaterih (tudi bolj dolgoročnih) investicijskih načrtov občine. pravega namena, ki bi "žrla" njihov denar. "Plačevali bi torej za to, da bi naš denar prerazporejali", ie bilo ob tem slišati. Da pa bi se izognili očitkom, so sprejeli sklep, da Da bi imeli pri tem čisto vest, naj o tem dokončno odloči so se odločili naročiti tudi združenje obrtnikov v Žireh. uradne cenitve in nadaljevati • Š. Žargi Zormanov mlin ne bo več zanemarjen { Visoko, 9. julija - Zormanov mlin na Visokem je °i ^ časom razlog za slabo voljo domačinov, saj je v njem z jj sto psi živela Milena Močivnik. Naj je bilo njeno ukvafj J brezdomnimi psi še tako dobrohotno, za okolico je "l ffl} moteče, domačine pa je motila tudi zanemarjenost dom okolice. No, Milena se je odselila, mlin je prišel v roke^jni lastnikom, ki na tem mestu obetajo gradnjo. Tudi občin* . podpira ta prizadevanja novih lastnikov, zato tudi m pomislekov, ko je sedanja lastnica zaprosila še za odK ^ $ zemljišča (staro strugo Rape), ki je bil v občinski l*stl'0yjf t zemljišča je bil že izvzet iz javne rabe, zato ni bilo odprodajo. Svetnike je na zadnji seji sicer zanima)0'jot zemljišče sploh last občine Šenčur, ker z nekdanjo oD^nrlJ f) še ni bila opravljena delitvena bilanca. Župan Franc Ke W dvome razblinil s pojasnilom, da je vseh pet župano naslednic nekdanje kranjske, sprejelo sklep, da vsaka prevzame v last zemljišča, ki so na njenem območju Pet metrov visoki križ na Škrlatici Vrata, 7. julija - Ob 75 - letnici ustanovitve jeseniških Skalašev so gorniki na Škrlatici postavili nov križ, ki je zletel v prepad leta 1953. Začelo se je snemanje igranega filma o Jožu Čopu v triglavski steni. V nedeljo, 7. julija, so v Čopovem stebru v severni triglavski steni začeli s snemanjem igranega TV filma o vzponu Joža Čopa in Pavle Jesih, do 20. julija bodo v Čopovem stebru štiri naveze, zato alpinisti v tej smeri ne bodo mogli plezati. V času od 31. julija do 5. avgusta bo zaradi snemanja Aljažev dom zaprt. V nedeljo pa je petnajst planincev, alpinistov in gornikov na Škrlatici postavilo nov bakreni križ. Križ, ki ga je izdelal Peter Brglez iz Kranja, je identičen staremu, na vrh pa so ga odnesli po kosih -tehta okoli 200 kilogramov. Pri postavitvi križa, ki je visok več kot pet metrov, niso imeli nobenih težav, saj prav v času, ko so ga postavljali, ni pihal močan veter, česar so se pobudniki in izvajalci te akcije najbolj bali. Križ na Škrlatici so prvič postavili leta 1936 in sicer jeseniški člani kluba SKALA, letos pa je 75 let od ustanovitve Skalašev. Po drugi svetovni vojni so na križ pritrdili spominsko ploščo z napisom Kot žrtve ste padli, v borbi za nas...Vendar pa je križ leta 1953 skrivnostno izginil - neznanci, ki so morali biti kar pri močeh in opremljeni z ustreznim orodjem, so ga podrli in skupaj s spominsko ploščo ie zletel v prepad, v severno steno Skrlatice, kjer ves zarjavel leži še danes. Nov križ na Škrlatici, ki so ga postavili tudi ob 100-letnici Aljaževe koče v Vratih in častitljivi obletnici Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, bo avgusta, ko se bo na Triglavu in pod njim zvrstilo kar nekaj pomembnih spominskih proslav, blagoslovil tudi dovški župnik Franc Urbanija. Kot nam je povedal Stane Kofler, predsednik Planinskega društva Dovje - Mojstrana, bodo pobudniki akcije za postavitev novega križa poskrbeli, da bodo iz prepada v severni steni Skrlatice odstranili tudi ostanke starega križa. • D.S. Občina Preddvor prosi za pomoč V Kokri nočejo čakati na dižajj Država je za adaptacija šole v Kokri odobrila bl^J^f milijonov. Ker jih ni od nikoder, so domačini vzeli si svoje roke. Kokra, 9. julija - Vzeli so jo sicer že prej, saj so opravili že veliko gradbenih (in prej rušilnih) del na šolski stavbi. Ravno te dni so jo prekrili z novo streho. Denarja, ki ga je za obnovo šole namenila občina Preddvor, pa bo kmalu zmanjkalo, zato sta občina in gradbeni odbor poslala poslovnim partnerjem in obrtnikom v domači občini pismo, v katerem prosita za prispevek pri obnovi šole. Kokra, najdaljša slovenska vas z 270 prebivalci, ima že dolgo podružnično šolo s kombiniranim poukom od 1. do 4. razreda. Za otroke, ki bi sicer morali že navsezgodaj na dolgo pot v dolino do avtobusa, z njim pa v Preddvor, kjer se ob sedmih začenja pouk, je bližnja vaška šola prednost. Večjim otrokom od 5. do 8. razreda, pa dolga pot v šolo in iz nje ni prihranjena. Majhna šola ohranja življenje v vasi," od koder sicer ljudje uhajajo v dolino, da bi bilo njim in njihovim otrokom življenje lažje. Zato so domačini, ki jim je za prihodnost vasi, že na začetku poprijeli pn Vl" "Za ta namen je občina Pre^d%r proračuna namenila 5 milijonov 4 jev, prav toliko pa iz sredst* ^ stanoanjske namene, medtem * ^ države prav tako pričakuje pet0 fi< milijonov tolarjev," je poved*y ddvorski župan Miran Zadnik*^ predsedniku gradbenega o" jji* Franciju Grkmanu tudi sopooç^r omenjenega pisma poslovnimipj ^ jem in obrtnikom. "Od lr ministrstva letos ne bo denarja. ^ va pa se je že začela, zato se m a sami znajti, da jo dokončamo- ^ za adaptacijo imamo, medtem * fljiJ ga zmanjka za opremo. Od po5' f partnerjev in vseh tistih, ki sf^ tofil poslali prošnjo za prispevek, Jgoj6 odvisna dokončna uredite Kokri." "ispevkc Kokri je pri občini Preddvo.^ prehodni račun. Njegova v 51500-849-2159. • D.Z. UMI. Za prispevke v .pridl obnov m dupljanski gasilci imajo nov avto s sodobno črpalko Devet desetletij v službi ljudi tudi zato so dupljanskim gasilcem vrata domov, ko zbirajo pomoč za boljšo opremo, vedno °dprta. Tudi tokrat je bilo tako. . °uplje, 9. julija - Še vreme Je zdržalo, da so dupljanski Kasilci lahko v nedeljo z lr&dicionalno veselico, kot se PaČ za gasilce spodobi, sklenili paznovanje 90. obletnice de-p0vanja gasilskega društva, opoldne, na osrednji slovesni pred gasilskim domom, ~° dobili, kar so želeli: nov p°doben gasilski avtomobil °rd trànsit in črpalko z Je2ervoarjem za 350 litrov °^e, ki omogoča takojšen açetek gašenja, ponavadi ločilen za razplet požara. j»vtu in črpalku so zaželeli sPešno humano poslanstvo Matevzev Florijan Sveti Florijan je zaveznik Nosilcev. Vendar dupljanske Šosilce varuje poseben Flor-lJan- Iz lipe ga je izklesal 'fotnačin Matevž Balantič Zgornjih Dupelj. Prizna-in poznani kovinostrugar 5,e je tudi v novi obrti Mazal kot pravi mojster. ~&Florijana je porabil nad *W ur dela. Skupaj s svojim lZdelkom jih je podaril gasilcem. botri dr. Erika Teran in Viktor Jelar (avto) ter Marija Teran in dr. Franci Gradišar (črpalka), blagoslovila pa sta ju dupljanski župnik Franc Grahek in profesor dr. Franc Rozman, doma iz Dupelj. Za jubilej so gasilci obnovili tudi fasado na starem delu doma, tako da je tudi vas, za katero naklanski župan Ivan Štular pravi, da je lahko vzor drugim, dobila za gasilski in vaški jubilej (750 let prve omembe) lepši videz. V gasilski paradi je sodelovalo nad 70 gasilcev iz 12 društev iz kranjske, tržiške in nakelske občine, na častni tribuni pa je bil tudi legenda tržiškega in slovenskega gasilstva 93-letni Ludvik Stalec iz Tržiča, ki je bil edini na tej prireditvi starejši od društva. Novi avtomobil, v pòvorki se je peljal tudi stari, kupljen leta 1972, s črpalko je vreden okrog 6 milijonov tolarjev. Ljudje so dali več kot milijon tolarjev, 2 milijona so gasilci dobili z raznimi akcijami in veselicami, izkazala se je nak-lanska občina in Zavarovalnica Triglav. Še dve odmevni prireditvi, razen parade in veselice, so v soboto organizirali gasilci. Dopoldne je bila vaja gasilcev iz naklanske občine, v kateri so sodelovali tudi vodniki reševalnih psov iz Kinološkega društva Naklo, pripadniki Civilne zaščite in avtomobilsko gasilsko dvigalo iz Kranja. Med domačini je bilo zanjo veliko zanimanja. Predpostavka vaje je bil požar v osnovni šoli. Nad 90 gasilcev ter blizu 20 kinologov ter pripadnikov civilne zaščite je delovalo usklajeno, prvič pa so potegnili skoraj 800 metrov dolg dovod vode iz zbiralnika v Zgornjih Dupljah. Sodelujočim na vaji je izrekel čestitko tudi župan. Zvečer pa je bila svečana seja društva. Podelili so kar precej priznanj, izstopajo pa tista, ki so jih prejeli člani s 40- oziroma 50-letno zvestobo društvu. To so Jelka rozman, Antonija, debenc, Marjan Markič, Jurij Fajdiga in "zlati" Jakob Šter, Ivan Zupan in Peter Kuhar. • J.Košnjek Nov avto in obnova gasilskega doma Primskovo, 8. julija - V hvaležen podjetjem inivsem Prostovoljnem gasilskem ki so nas podprli pri zbiranju društvu Kranj-Primskovo, na katerega območju bodo čez li> leta slavili 120-letnico gasilstva in 150-letnico smrti Franceta Prešerna, kot je v *°boto na svečanosti in ob Ritkah poudaril kranjski *.upan Vitomir Gros, so dobi-u novo gasilsko vozilo. Društvo, ki deluje na območju, kjer je okrog 9.000 Prebivalcev oziroma devet krajevnih skupnosti, ima ok-r°8 460 članov. 40 članov je °Perativno aktivnih, imajo pa 5Jdi 40 članov podmladka. , 0vi predsednik društva *°r Bizjak je v soboto opoldne pred svečanostjo Poudaril, da je z delom in Tezultati v društvu zadovol-Jen "Še posebej pa sem lastnega deleža za nabavo avtomobila. Iskrena zahvala pa seveda velja občinskemu poveljstvu oziroma občini. Zdaj pa se bomo za pomoč obrnili tudi na krajane, saj imamo v načrtu tudi obnovo gasilskega doma." Ob gasilski paradi s kulturnim programom in podelitvijo gasilskih priznanj sta bila botra novemu avtomobilu Ivica Arvaj in Alojz Ovsenik. Avto pa je blagoslovil prims-kovski župnik Franc Godec. Med gosti na svečanosti je bil tudi župan mestne občine Kranj Vitomir Gros, ki je v pozdravnem nagovoru in ob Čestitkah društvu poudaril, da je y mestni občini Kranj 16 prostovoljnih gasilskih društev, in da so letos namenili Botra novemu vozilu sta bila Ivica Arvaj in Alojz Ovsenik. za gasilstvo 9 milijonov tolarjev. Po svečanosti pa je bil drugi del dvodnevne veselice s srečelovom, na kateri sta igrala ansambla Monroe in Gamsi. • A. Žalar p , wbfatenje temelji na skupni usodi Jrancozi so gradili slovensko pot v Evropo ^k Pobratenja sta pred tridesetimi leti podpisala župana obeh občin, Paul Baumann in Ifcjj^tni župan Tržiča Tine Tomazin. Dok«'.\julija - Zamisel o "* br Je nasta,a OD obis" *i*» h *IVe,in slovenskih inter-^orttxev iz francoskega Hu* JJJ* ob mestu Ste Marie centr "es v Franciji. V kon-ljttbTajskem taborišču na valili £ 80 bi,i zaPoirniiki v cest0 n ,ncozi» ki so gradili Va »riJa LJut>elj. Letos minerski ?et let' kar sta tedanji Sab ppan 111,6 Tomazin in «al* *"u' Baumann podpisi S ,islino 0 pobratenju. Jih letiu Umann je v tridesetai postal velik Prijatelj Se Preči" SlovemJe. "Ko smo PrecW tndesetimi leti skozi £a Ljubelju prvič pri K vam, nas je mesto °bc>nski edanJirn županom, Prebil,-01 svetom in vsemi v angleškem jeziku. To, kot {>ravijo oboji, ni oviralo sode-ovanja. Posebej so si prizadevali za stike na gospodarskem področju, kar potrjuje dejstvo, da sta že več kot petindvajset let pobrateni tudi slovenska in alzaška gospodarska zbornica. "Skupaj si odpriamo okno v svet; kaj bomo videli skozenj, pa je odvisno samo od nas," pou-darja Tine Tomazin. • M.A. - ZRCALCE, ZRCALCE... - Na ta pravi strani V sredo dopoldne je mengeški tupan Janez Per samo za trenutek "zaprl" regionalno Prešernovo oziroma Gorenjsko cesto, da je na novem mostu regionalne ceste v Mengšu prerezal trak in ga tako simbolično odprl V trenutku je promet zastal in skoraj pol ure je preteklo, da seje spet kolikor toliko normaliziral Sicer pa se je promet skozi Mengeš v zadnjem času tako povečal, da so v sredo popoldne na seji občinskega sveta odločno zahtevali, da mora država pospešiti priprave za mengeško obvozico, sicer bodo prisiljeni v občini drugače opozoriti na probleme. Sicer pa v Mengšu zadnje čase hudomušno ugotavljajo, da ob povečanem prometu županu samo zaradi tega uspeva, da lahko pride domov, ali če je treba v svojo pisarno v občinski stavbi, ker je bil rojen na ta pravi strani. Župana ocenjujejo revanšisti, ciniki in ignoranti Radovljiška komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vsake tri mesece ocenjuje delovno uspešnost oz. dodatno delovno obremenjenost župana in tajnika občinske uprave, od ocene je potlej odvisen tudi dodatek k plači. Na začetku, ko je bilo uspešnost Še težko ocenjevati, je župan (tajnika takrat še ni imel) dobival najvišjo, 50-odstotno stimulacijo; potlej, ko so "stvari" postale preglednejše, so strogi "učitelji" začeli ocenjevati strožje. Županu so dodatek znižali za polovico, na 25 odstotkov, tajniku so določili 20-adstotnega. Oba funkcionarja sta se na sklep komisije pritožila, v pritožbo pa sta med med drugim zapisala: "Sklepava, da je pri delu komisije prevladala subjektivna ocena posameznikov, ki temelji na političnem revanšizmu, cinizmu in popolnem ignoriranju za to delo potrebne objektivnosti." Revanšisti, ciniki in ignoranti, zbrani v komisiji, odločitve potlej niso spremenili, Še več: ko so določali stimulacijo za naslednje trimesečno obdobje, za čas od L maja do 1. avgusta, so po temeljiti proučitvi poročila à njunem delu ugotovili, da ni napredka pri reševanju največjih prolemov v občini, ki so osnovni pogoj za določitev kakršnekoli stimulacije. In so določili, da tokrat tajnik dobi 25-odstotni dodatek, Župan pa samo 20-odstotnega. Tožba za občinsko izbico Razdelitev premoženja med občino Jesenice in Upravno enoto Jesenice je dobila epilog celo - na sodišču. Občina Jesenice je pred Časom deložirala delavko, ki je uradovala v pisarni, ki je bila po mnenju občine občinska last, Upravna enota pa Je trdila, da prostor pripada njej. Uradnica je nekaj Časa zato uradovala kar na občinskem hodniku. Država - v tem primeru Upravna enota - je vložita tožbo zaradi motenja posesti. Gre za okoli II kvadratnih metrov veliko pisarno... Nobena stranka v postopku se ne da in noče popustiti Naj zmaga, kdor hoče - pravijo občani, ki jih, čeprav so davkoplačevalci, taki velespori zanimajo prav toliko kot lanski sneg... Praznik gasilcev v Besnici Besniški gasilci so v nedeljo dobili novo komandno vozilo. Besnica, 8. julija • Nedeljsko popoldne je bilo še posebej slovesno v Besnici v mestni občini Kranj. Gasilci PGD Besnica so namreč proslavili prevzem novega komandnega vozila in ustanovitev ženske desetine, po slovenosti pa je bila tradicionalna veselica s srečelovom. Predsednik društva Tomaž Tonkli se je ob tem še posebej zahvalil občinskemu poveljstvu in krajanom Besnice, ki so društvu pomagali, da so svojo opremo dopolnili s to pomembno pridobitvijo. "Vsekakor je Besnica z okoliškimi kraji krajinsko tako razgibana in takšna, da nam bo takšno vozilo v trenutkih, ki si jih sicer nihče ne želi, še kako dobrodošlo in koristilo," je poudaril predsednik Tomaž Tonkli. Udeležence na svečanosti in številne krajane sta poleg predsednika Tomaža Tonklija v imenu župana mestne občine Kranj pozdravila Anton Sušnik, v imenu predsednika sveta krajevne skupnosti Besnica pa Miha Sušnik. Zaradi odsotnosti botra in botre Irene in Tomaža Slavec iz Besnice pa sta opravila botrovske obredne slovesnosti Tomaževa starša Ančka in Igor Slavec iz Struževega pri Kranju. Avto je blagoslovil besniški župnik Lojze Grebene. Po svečanosti pa je bila še veselica s srečelovom in ansamblom Gorenjski muzikantje. • A. Žalar .tako toplo sprejelo, sPomi"ainJe globoko vtisnilo v n*s Prav ?ko smo začutili, da Župana, Paul Baumann in Pavel Rupar sta na petkovi svečani seji občinskega sveta ponovno potrdila pred tridesetimi leti podpisano prisego o pobratenju. Foto: Una Doki llu .Dren mest0 vabi, naj se U^vnn t0 in samo P° sebi Poti,- £ PridruŽimo na skupni ei*l P^,nat>osrednJi prireditvi aui oaumann V preteklih tridesetih letih so bili stiki med različnimi tržiški-mi skupinami, društvi, pa tudi gospodarstveniki, zelo številni. Kot so dejali Francozi, je bil jezik vedno največja ovira pri sodelovanju s Slovenci. Kljub temu da je bil že jeseni leta '65 na osnovni šoli Zali Rovt za petintrideset Tržičanov organiziran tečaj francoskega jezika, so se prebivalci obeh pobratenih občin v večini pogovarjali v nemškem, v zadnjem času tudi ARK MAJA SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 * KONKURENČNE CENE ♦UJODNI KREDITI * BREZPLAČNA DOSTAVA •MONTAŽA VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOQI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO -KUHINJE SVEA V | Četrtega projekta ceste v Selcih ne bodo zavrgli Ureditev ceste s pločniki, izgradnja kanalizacije in čistilne naprave, mrliških vežic, dograditev šole, statična sanacija cerkve in obno* kulturnega doma, so naloge, s katerimi bo v Selcih v prihodnjih letih potrebnih ogromno vsakovrstnih naporov. Milan Gogala Selca 91, 4227 Selca 9 064/66-173 redno čiščenje poslovnih prostorov, lokalov, novogradenj notranje čiščenje motornih vozil, čiščenje steklenih površin, vse vrste taJL oblazinjenega pohištva... INFORMACIJE IN NAROČILA NA S 064/66-173 HAFNER METKA, SELCA 24 0BN0YI1Ï PRIČESKO - DOPUST PRIHAJA vse to dobite v našem salonu. Naročite se lahko po telefonu 064/66-391 Dd. čas: TOK., SRFD., PET. od H. do 1 7. i«, od 1 5. do 20. ure ČFTRTFK od 1 5. do ?0. ure, SOBOTA od 7. do 12. ure NFDFIJA, PONFDFIJFK : /vpiuo IBER OrodJarstvo in strojno ključavničarstvo Selca 23a, 4227 Selca, tel.:064/66-092, f ax:O64/66-092 1MB " ' ' " ......... TRQOVINA KLASJE Selca 80, 4227 Selca VeVNO V6SVRA PONUDBA h CmB PIVO (zaboj) 1.950 SIT SOKOVI BRAVO 21 287,60 SIT 11146,40 SIT 1009è BOMBAŽ v MOŠKE SRAJCE 8S0 SIT Del. čaai od 7. do 19. ur-e •ooofa'od 7. do 17. w»*e nedelja od 7.30. do 12. ure MOŽNOST D05TAV6NA DOM . 2). \jowwne>)tee TRGOVINA, UVOZ - IZVOZ, ZASTOPSTVA d.o.o. SELCA 24, 4227 Selca, tel./fax: 064/66-391 OD SVETOVANJA DO KLJUČA OD TEMELJA DO STREHE ZA TOPLINO VAŠEGA DOMA GRADBENO PODJETJE M. F. d.o.o. SeIca SelcA 1 J4a, teI./Fax:064/67 >92 MESARIJA RIHTARSIC _ Selca 11a, Selca •mmm SBgfgfflB irnMmra/R mzm m I\I ESN 11111ZD n-LTKOA/, o PRIPRAVA ZA SKRINJE poSQíDsrrykg SMINlSttEIROmViCE Del. čas: torek, sreda, četrtek, petek od8.do11.uiB sreda, četrtek od 14. do 16. um, petek od 14. do 18. um sobota od 7. do 13. um, nedelja, ponedeljek ZAPRTO KMEČKI TURIZEM DEBEL JAK MATEVŽ Jarčje brdo 2, tel.:064/688-001 * sobe s kopalnico in straniščem * polni in polpenzioni * kosila in večerje * izhodišče zanimivih izletov * jahanje ponijev * obilo zabave za otroke Na sobotnem obisku Gorenjskega glasa v Selcih je bilo mogoče slišati, da življenje v tej vasi teče po precej ustaljenih poteh, precej nakopičenih infrastrukturnih problemov pa bo zahtevalo, da se nekateri dolgovi le poravnajo. Najhuje je s prometno cesto, ki poteka po sredi vasi, in čaka na rekonstrukcijo, in velika sreča je, da doslej še ni zahtevala žrtev. Selčani podpirajo odločitev občine Železniki, da vztraja na rekonstrukciji, župnika pa zelo resno skrbi, kako je s stabilnostjo cerkve. Prav prijetno presenečenje je bilo ob obisku v Selcih že odziv na naš pogovor, saj je vas, v kateri živi manj kot 700 prebivalcev, skušalo predstaviti nad 20 ljudi. Že to po svoje zgovorno pove, da jim za življenje in njegovo podobo v Selcih ni vseeno, na pogovoru pa se je pokazalo, da imajo kar precejšnje načrte. Poleg predstavnikov krajevne skupnosti z novim predsednikom sveta KS Janezom Thalerjem na čelu, predsednikov vseh štirih društev v vasi, ni, katere pomem^ problem je prav potek ?* j Selca. Nihče od prisotn^L podvomil v pravilnost ^ Čitve občinskega sveta, ponujeno asfaltno PreP'\S tev zavrne, saj vsak dan *JJ promet zahteva urejjji^ jejo na tekmovanjih Gasilske zveze v ^■■■^ Predsednik I*J Potočnik meni, da imajo opreme s ^ dovolj, vendar je ta vse bolj zastarela m tehnologija tudi na tem področju napreduje. V zadnjih letih dela z v* L} V štirih društvih sodeluje več kot pol vasi Športno društvo se ukvarja predvsem z Uspešno so v preteklih letih izvedli organizacijo rekreativne dejavnosti in tek- opremljanja vseh hiš z gasilnimi aparoflj s movanj ter skrbeti za športni kompleks, kjer jih tudi redno pregledujejo in vzdržujerm se vse to dogaja, je povedal predsednik povprečno 9 ekipami pa vsako leto sOff0fú Marko Lotrič. Kompleks obsega nogomet- jejo na tekmovanjih GasV^" v S* I no in rokometno igrišče, igrišče za teniško in Loki v vseh kategorijah otroško igrišče. Dobro sodelujejo s sosednjimi društvi v nekdanji občini Skofja Loka. Njihova velika telja je, da bi čimprej asfaltirali rokometno igrišče. Aktivne so kar . tri ekipe nogometašev, košarkarji, 60 igralcev polarom k sreči niso imeli, tako da 0 , tenisa pa sodeluje v občinski ligi. delo pri zemeljskem plazu v Sevnici v Turistično društvo Selca je bilo ustanovi- 1991ena večjih akcij tega društva. eAffi jeno leta 1962 in v teh 34 letih dela skuša Tudi tradicija Kulturnega društva predvsem vplivati na krajane predvsem v sega v preteklo stoletje, sedanje društvo | smislu olepšanja kraja, je poudarili predsed- člani pa je bilo po premoru ustanclV^f^ifit niča Anka Šolar. Da so ta prizadevanja letu 1989. Kot je povedal predsednik "\wjjfl uspešna, kale tudi lani osvojeno 3. mesto na Kokalj se sodelavci zbirajo ob Posa,V0ti}l tekmovanju Gorenjske turistične zveze Iz- projektih. Bistveni problem za delo ^ biramo najlepši kraj. Glavna prireditev, ki jo društva ie potreben denar, ki odloča 0. jjfr organizira to društvo s 160 člani je etnološka česa se bodo lahko v posameznem i^^m prireditev Kosec vabi, ki bo letos prihodnjo tradicija pa je ie postala, da letno PrlP nedeljo. Z razumevanjem nove občine po eno gledališko predstavo, primerno P ^ Železniki so letos obnovili strehe na smer- novanje Slovenskega kulturnega praznt,r \fi okazih, nabavili korita za rote, v času pusta prireditev ob tednu otroka. Sodeluj ^ pa pripravljajo z vedno večjim odzivom tudi gorenjskih srečanjih gledaliških skuplfl' .^o maškarado. nova posebnost pa je vsekakor ?aZ\L ifi Gasilsko društvo Selca obstaja le 99 let, sodelovanje s Slovenci za italijans11 ^ kar pomeni, da bo prihodnje leto praznoval avstrijsko mejo. Prav sedaj se odpravlffl ^ lepo, spoštovanja vredno okroglo obletnico gostovanje v Trst, kjer bodo predstavi*1 ^ najstarejšega društva v Selški dolini. Skupno Alojza Rebule, ki tam tudi biva. Že n^Lelt 120 članov je organiziranih v enotah matic- pa se pripravlja tudi zgodovinska s p n nega društva v Selcih, enoti v Dolenji vasi ter kulturnega dogajanja v Selcih, ki naj D J gasilskih trojkah po vseh okoliških vaseh, letu ali dveh tudi v knjilni obliki objav VAŠE ZADOVOLJSTVO JE NAŠE * VESELJE VAŠA SAMOPOSTREŽNA PR' ŠTEFAN TRGOVINA PR' ŠTEFAN Selca 21 n "PRI NAS ZA VAS" CENJENE STRANKE UGODNO ♦KONFEKCIJA ZA OTROKE IN ODRASLE •OBLAČILA ZNANIH FIRM KOT SO CASUCCI, CHAMPION, ANGEL DŽINS MAP, DUNLOP ITD. •IGRAČE LEGO, BARBI IN DRUGE TER ŠE VEUKO DRUGEGA PO ZELO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH Del. čas: od 9. do 19. ure '_sobota od 8. do 12. ure ceste s pločniki. V izàd* -]t že četrti projekt te ces-fo menil podžupan Janez p p in po vseh dogovan^Lyji' iskanju kompromisov z1 c<-ki zemljišč bi bilo neodff^ no, da se vse to zavrže- ^ promet je resno nace*^ oporne zidove pod ^ zato župnika, ki muje^H župjanov prva skrb - »jj. t^ posebno za otroke, s**? so$ njena stabilnost. V kra)» Vo4 enotni, da ni druge -kot da se župnik ^ umakne, čeprav je oČit^ država skuša iskati rešitve. Kot se je v I vasi pokazalo, da tudi ÇJ^ z zaporo ceste nekaj je tudi v Selcih sB*il'*ffi dloge, da bo potrebno, \ d bo šlo drugače, poseči W^-U tem. Po vsem slišane^. L. enotnosti za to ne bo lo. • Š.Žargi »okno z obrobo in senčili. itlHgftASTlKA Lož. SO 320P 7/11. **:78xll8cm j^okno 2 obrobo in senCiti. jjfUSTIKALOŽ. '9. mere: 78 x 98 cm mične ploščice l notranje in vvreči po 25 kg JIM Laško, Demit plus, timstiropor plošča debeline 5 cm, malta za lepljenje, prvi sloj malte, armaturna mreža, udarni vijaki, drugi sloj malte, timprednamaz, dekorativni fasadni omet poro« opeka. OPEKARNA Novo mesto, art. 8, mere: 290x80x245 mm porollt opeka, OPEKARNA Novo mesto, art, 6, mere: 290 x 60 x 245 mm klinker ploščice. LJUBEČNA Celje, glazirane, rjave, mere: 240 x 11 x 130 mm. A kvaliteta ■ ™r AL-K0, 3500 S. štiritaktni motor. Wvs48cm' stranski izmet trave, pet kosilnica. AL-KO. SunLine 480 BR, štiritaktni l5ir,e reza, za površino do 1000 m? motor 4 KM, širina reza 46 cm, višina reza 2.5-7 cm, izmet trave v 65 litrski koš, za kosilnica z nitko, SKIL. ari. 546. moč 250 W, 10000 vrt/min. širina reza 25 cm, teža 1.6 kg voziček s cevjo, CLABER, art. 8864, dolžina cevi 30 m iiliiliiiliiliillilfiilll i svetilka. 0XYTURB0, t. 507300 plinski kuhalnik. OXYTURBO. art. 508300 ífiiiiiiS Bl·l'lKl .990, ObJfe SKIL l506HA,moC450W, zavrtamo glavo in vrtilna glava 013 mm 5 ključm sveder SDS plus 06 mm, krtžni ízvljàíro nastavek 1/4' S^Ç'JROM.s/10 električna verižna žaga. 8UCK&OJC*ER nr^m7mm m tate 6K440 moČtSDO VV, doiž.nanwea400mm premer lista 250 mm, teža i« statílf»kroínazagaSTAy£R,SCE 160Q. moč 1600 W, 2500-4000 *Vn*». porollt opeka. OPEKARNA Novo mesto, art. 12. mere: 290x 120x245 mm betonsko rebrasto železo, 08 mm betonsko rebrasto železo, 010 mm betonsko rebrasto železo, c 12 mm betonsko rebrasto železo, 0l4mm Wmmmi j: mw*+ \ -mm •: mm&vM žarnice. TUNGSRAM. 10 kosov. 40 W, 60 W. 75 W ali 100 W aparat za rezanje ploščic. AVSTRO, do velikosti 32 cm prenosni reflektor, MULLNER, PRO 3L, 500 W. z žarnico zidarski Škripec, MEGLIC, nosilnost 240 kg, premer 180 mm kopalniška garnitura. MERKUR 60B, širina 60 cm, bela, plastifi-cirana omarica z lakiranimi stranicami, keramični umivalnik. g|| plošča iz naravnega |§! kamna Carrara. ||| brušeno ogledalo. |§| dva reflektorja 52 .290J0 nasajena macola. BIZOVIČAR, teža 5 kg Vroče cene veljajo od 4. do 27. julija 1996, za takojšnja plačila, pri nakupu na 2,3 ali 4 čeke ali pri nakupu na Merkurjevo posojilo. Obiščite Merkurjeve prodajalne v KRANJU: Merkur, Globus, Gradbinka in Instalater, v NAKLEM: TC Dom, v ŠK0FJI LOKI: Plevna, Linke in Blagovnica, v bORENJI VASI: Železnina, v RADOVLJICI: Železnina in Elektro, v LESCAH: Kovina in na JESENICAH: Union in Universal. dlindričnl vfožek ; specialni jedru, ki otežuje posege v mehanizem. 6 zapornih elementov otežuje tipanje In odpiranje brez pravega ključa, vrtanje v profilni cilinder je oteženo zaradi kaljenih dodatkov v jedru in ohišju odporen je proti nasilnemu potiskanju cilindričnih zapornih elementov v ohišje, več kot 200.000 zapornih kombinacij, vsak profilni cilinder je opremljen z varnostno kartico in kakovostnimi ključi iz novega srebra MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUP: Pri takojšnjem plačilu so z Merkurjevo kartico zaupanja vsi izdelki še najmanj 4 % in največ 8 % cenejši. Pri nakupu na Merkurjevo posojilo na 5,6,9 ali 12 mesecev velja z Merkurjevo kartico zaupanja osnovni 4 % popust. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA UREJA: Lea Mencinger Torek, 9.juiy»l*I KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji v Mestni hiši ie na ogled razstava Premantura '95, dela nastala v lanski slikarski koloniji Likovnega društva Kranj v Premanturi. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis In njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del slikarja Todorčeta itanasova. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja akad. likar Albin Polajnar. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije VIR Radovljica. VRBA - Prešernova hiša je odprta od torka do petka, med 9. n 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica '96. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja Martin Avsenik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja slikar Metod Bohinc. V galeriji Fara razstavlja fotografije Tončka Benedik V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani Združenja umetnikov Skofj a Loka. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Peter Jovanovic risbe na temo pesmi Toneta Pavčka Goličave. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela otroške likovne kolonije. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KONCERT V REPANŠKOVI GALERIJI Rudnik - V galeriji Janeza Repanška na Rudniku pri Kamniku bo danes, v torek, ob 20. uri izjemni glasbeni dogodek, saj bo nastopil vrhunski godalni Modern trio iz St. Petersburga. Koncert sodi med prireditve letošnjega XXVI. Mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe Vivat Gallus, ki se ta teden zaključuje s koncertom v Lukovici. Godalni Modern trio sestavljajo violinist Viktor Kulešov, ki je tudi vodja ansambla in do nedavnega tudi koncertni mojster državnega simfoničnega orkestra iz St. Petersburga, druga dva člana pa sta izvrstni violist Evgenii Brodotski in violončelist Vadim Messerman, slednja sta tudi člana Sanktpeterburških solistov. Na programu koncerta bo do dela L. van Beethovna, A. Schmtkeja, U. Kreka in F. Schuberta. • L.M. IDRIART NA BORLU Bori - Konec tedna, v nedeljo, 14. julija, se na gradu Bori začenja letošnji 12. mednarodni kulturni festival Idriart. Letošni festival ima naslov Ekologija čutov, trajal pa bo do 20. julija. Osnovna tema predavanj in tečajev bo izkustvo različnih čutov skozi različne umetnosti, predavatelji bodo Eoleg slovenskih tudi iz drugih evropskih držav. Predavatelji se odo tudi predstavili na otvoritvenem večeru, na katerem bo kratko predavanje o dvanajstih človekovih čutih in življenjskih procesih. Na otvoritvi bosta nastopila tudi Ljoba Jenče in Marino Kraniac, sledil pa bo koncert violinista Mihe Pogačnika, na klavirju ga bo spremljala Diana Baker. Letošnji program Idriarta bodo popestrili tudi koncerti Slovenskih madrigalistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dve gledališki predstavi, predstavili bodo tudi napalsko kulturo, dvakrat pa bo nastopil tudi violinist Miha Pogačnik. Poletni festival na Borlu se pravzaprav odvija s poletnim taborom za mladino iz evropskih in drugih dežel že od 30. junija, drugi tabor pa bo od 28. julija, treji poletni tabor pa bo od 11. do 24. avgusta, dalje. Po zaključku festivala Idriart bo na gradu Bori tudi Kongres Idriarta. V okviru letošnjega idriartovskega dogajanja na Borlu se bo zbrala tudi delovna skupina, ki bo proučevala kulturo po posledicah vojne v Bosni. V drugi polovici julija pa bo Marko Pogačnik vodil delavnico z naslovom Z Borlom povezana Gralova obeležja. • L.M. Osnovna šola MATIJA ČOP Kranj, Tuga Vidmarja 1 razpisuje naslednji prosti delovni mesti: - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN RAČUNALNIŠTVA - za nedoločen čas od 1. 9. 1996 dalje - UČITELJA GLASBENE VZGOJE - za določen čas od 1. 9. 1996 do 20. 12. 1996 (nadomeščanje med porodniškim dopustom) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku prijav. Srečanje pihalnih orkestrov Alpe Jadran MUZIKA SREDI MESTA Krani ■ Kranjski Glavni trg je bil v soboto dopoldne komaj dovoli velik za godbenike iz avstrijske Železne Kajj^ ita^SaLke^Flumicella in feveda kranjskih godbenikov ter za poslušalstvo, ki je uživalo v poldrugo uro trajajo* J 8 muziciranju vsake godbe posebej - štiri koračnice pa so zaigrali tudi skupno. Godbeniki treh mest so svoje srečanje, letos je bilo že sedmo po vrsti, naslovili Srečanje pihalnih orkestrov Alpe Jadran. Tokratni gostitelj - občina Kranj - je za godbenike še pred koncertom pripravila sprejem v avli občinske stavbe, kjer so po pozdravnih nagovorih kranjskega župana Vitomira Grosa, podžupana Železne Kaple Adolfa Welza in župana Fiu-micella Massimiliana Olivia tudi izmenjali darila. Srečanje pihalnih orkestrov je le ena od oblik dolgoletnega sodelovanja kranjske občine s Fiumicellom in Železno Kaplo. Vendar pa, kot je ugotavljal predstavnik občine Železne Kaple, bi morda kazalo srečanja godbenikov pripravljati pogosteje kot pa le enkrat na leto. V Fiumicellu, kjer bo prihodnje leto srečanje godb na pihala vseh treh mest, pa razmišljajo, kot je dejal njihov župan, o širitvi srečanja: nanj bi radi povabili tudi bavarske godbenike, s katerimi imajo prav tako občasna srečanja in pa tudi madžarske. Ali se bo ideja uresničila, pa bo seveda odvisno tudi od materialnih možnosti. Prav to slednje pa včasih kroji tudi prihodnost pihalne godbe. Vendar pa se za trojico sodelujočih mest vsaj za sedaj ni bati, da bi katero od teh pustilo svojo godbo na cedilu. O tem govori že dolgoletna tradicija vsake posamezne godbe: začetki kranjske segajo v leto 1898, fiumicellske pa še deset let prej - 1888, medtem ko je godba iz Železne Kaple najmlajša, ustanovili so jo leta 1960. Pihalni orkestri so Kranjčanom predstavili pisan glasbeni program, od Cajkovskega, do Gershwina, Privška in Stolza ter seveda izbrane tolkala, basi, počasi opustiti dirigiral pozavne, tro- pravi sam, vendar pa "o bente, dovolj godbi seveda igral še naH Čajkovski, Gershwin, koračnice... Na srečanju treh sosednjih pihalnih orkestrov je nastopila tudi godba iz Železne Kaple pa je flavt in "Vseskozi skrbimo, da j? klarinetov. Koli- glasbeni program zanil^, igramo klasiko, pa tudi S modernejšega, od Gersh* do danes, pa seveda P^ tudi, ne pozabljamo pa 56 \ da naša avstrijske glas^ orkestru je 33 glasbeni* med njimi četrtina 4 L pa le enega. Za Mladi seveda raje igrajo »J pomembnejše modernejšega, starejši p*ij siko, pa polke in vale Program je seveda tr prilagoditi vsem okusofl1 potrebam." $ Za fiumicellsko g0^0-, 'sposojati'. Kak- pihala je značilno, da v J šen program im- igra veliko mladih glas",( kov. "Mlade smo pred začeli privabljati v g0^ je povedal dirigent ^ Comisso, "z glasbenim h. gramom, ki je mladim v'fI)J to je pa sveža, ™° nU v Bohinju. ---7\0$, Radovljiška Didakta se je za organizacijo koncertov o .s da zapolni kulturni primanjkljaj, ki ga v času visoke se .^J Bohinju občutijo tako domači kot tuji turisti. Kot so P^ei prireditelji, v tem času primanjkuje kvalitetnih Silili*3 prireditev tudi na Bledu, kjer so se, kot pravijo, žal odi drugačno turistično ponudbo. heSeK Program prvega glasbenega poletnega festivala bo p° " w Romana Leskovica, ki je opravil izbor, precej p°P • uniP1'! prvem koncertu bo nastopil Komorni ansambel Slovenic jp vodstvom Uroša Lajovica z deli Bacha, Vivaldija, lva\$°\ Mozarta. Solisti bodo Aleš Kacjan ( flavta), Stanko ^.6# (trobenta) in Anton Grčar (trobenta). Na drugem r°^l teden dni za tem, bo v cerkvi sv. Martina nastopil Lj» oktet, na tretjem, 22. julija, pa Stanko ArnolJ, .tr.° fjcupl organist Maks Strmičnik. Prvega avugsta bo v Bohinju p Tartini Quartetom gostovala flavtistka Irena Ç^fena # sporedu bodo dela Bacha, Tartinija, Boccherinija, iSioK Debussyja in Ginastera. Na petem koncertu J>odo jjjgafj DE/itvu ivuimiv, laEuusia ^ukai^a ivuir.va in nornisia y. . ■ X' , . v A , j , , v ^ Donin W'iM BOŠTJANA LIPOVŠkA. Kar dvoje del je doživelo prvo MatVarc (obM),Andrew Malcolm ^k^i&M izvedbo. Slovenski skladatelj srednje generacije Jani Golob je S8«?^.??? Maik.?Sč (^ntrabas) in Paola Ponce^ napisal INTRODUKCIJO za altovskl, saksofon ter godala m S*?flyll-S2!!2i*t-Iw?dto*- TS°!nSn*S S^^^Sie^ElS skladbo z naslovom "GROBLJE '96" za orkester. Solistka prvega zadmem koncertu, ki bo v cerkvi Sv. Martinai v v fy* dela, saksofonistka Betka Kotnik je delo odigrala v Jvojem petnajstega avgustk bosta nastopila še sopranistka Ol& znanem poustvarjalnem slogu, pri tem pa je bil ansambel kar in organist ione rotocniK. interes *> na P^^to znanega ruskega skladatelja Dmitrija Aleksejeviča Tolstoja. V dejali organizatorji, ki so prepričani, da bo ravno ^ tem delu se je nadaljevalo že tradicionalno sodelovanje tega Srednji vasi zanimiva tudi za turiste iz drugih gorenj ^ lillbiteliskepa knmnrne.cra ansambla 7 našimi nrvimi in vil·lnimi Da W privabili Čim Večje Število poslušalcev, cerKC* ka . V. ljubiteljskega komornega ansambla z našimi prvimi in vidnimi solisti. V nadaljevanju pa je nastopil še prvi hornist Simfonikov RTV Slovenije, mladi Boštjan Lipovšek, in sicer v skladbi z naslovom Narodna in scherzo za rog in orkester. Skladatelj Tomaž Habe to tematiko zna obravnavati, saj je bil več kot dve desetletji dirigent domžalsko-kamniškega komornega orkestra. Za sklep pa je izzvenela še druga noviteta, dvostavčna skladba z naslovom "Groblje '96" Janija Goloba. Že naslov skladbe pove, da je posvečena grobeljskemu mednarodnemu poletnemu festivalu komorne glasbe in domačim izvajalcem na tej prireditvi. Ansambel je pod ne preveč trdno dirigentovo roko sklenil svoje igranje še vedno premalo natančno in točno, programski zalogaj je bil tokrat le morda prevelik. • F. K. i—----------. —j - —~ — r----------, nizka' 'uiiii jih sprejme več kot dvesto, je cena vstopnic relativno n oSçp ( tolarjev za koncert, turiste bo iz hotelov in nazaj voz brezplačni avtobus. Vsi četrtkovi poletni koncerti v o začenjajo ob 20.30 uri. • M.A. POPRAVEK V prejšnji številki Gorenjskega glasa se nam je is vendar Pa ie premeteni poskroel za zaplet. Sodišče je ugotovilo, da gospod Marko KQP^n? *e vei kot eno leto ne živi več v ne£}*iku, da se je odjavil in očitno prijavil K drugje. Kje, je ostalo zavito v temo. dQn ta tema gospoda Zupanca prekriva še p0es' Sodišče je zaradi tega, ker ni kter?10 n°vega Zupančevega naslova n*lo}i° začasno prekinilo. Upniku je 5Por 1° naloB°> da mu v petnajstih dneh bodo n°V dolinikov naslov, takrat pa ^ lZterjavo tudi zares izpeljali. krivVxd? pa le potrebno, da ne bomo ni> omeniti, da je dolžnik kljub IZ FROSINIH DOSJEJEV PIŠE: UROŠ ŠPEHAR Meseci so leta postali Tako ta kot tudi druge zgodbe temeljijo na podatkih, ki smo jih dobili v ljubljanskem podjetju Frosa. Ime dolžnika je navedeno s polnim imenom na zahtevo FROSE, FROSA pa prevzema vso odgovornost za objavo tako te kot vseh drugih Zgodb iz Frosinih dosjejev. vsemu del dolga že poplačal. Petega aprila leta 1995, torej nekaj dni pred drugo obletnico sklenitve posojila, je svojemu dolžniku uspel vrniti 500 nemških mark. Tri dni kasneje še štiristo mark, skupaj torej devetsto. In pri tej vsoti se je vse skupaj ustavilo. Upnik se je v želji po vrnitvi dolga zatekel še k Frosi. Fantje so začeli z iskanjem izmikajočega se gospoda Zupanca, dogovorili so se za prvi sestanek. Gospod Zupane se je nanj pripeljal z audijem (registrska oznaka LJ 89 09R), mobilnim telefonom, vsem navzočim pa zatrdno zagotovil, da bo denar zagotovo vrnil, da sploh ni nobenih težav, skratka, da je vse v najlepšem redu. Le da je trenutno nekoliko bolj na tesnem s financami. A kot mnogokrat prej so obljube še vedno visele pod stropom in se nikakor niso spustile na trdna tla. "Denar bo jutri, jutri je bilo pojutrišnjem, pa še dan kasneje. Kot so začeli ugotavljati v Frosi, je gospod Zupane, kot večina njemu podobne klientele, vse svoje upe stavil le na obljube, kaj bol jkonkretnega pa nikakor ni spravil skupaj. Začel se je izmikati, za dobre tri mesece se je zavil v molk. Frosini fantje so o njem povprašali njegovo družino, že dan kasneje pa se jim je ponovno oglasil. S prošnjo, naj pustijo vendar njegovo družino pri miru. Po predvidevanjih Frosinih agentov naj bi gospod Marko Zupane živel v Gro-suplju, kjer naj bi se ukvarjal z gostinsko dejavnostjo. To pa je zaenkrat skorajda vse, kar vedo o njegovem bivanju. Omenjeni primer pa ni zanimiv le zato, ker nam pokaže, kako dolgo lahko traja vračilo izposojenega denarja. Precej bolj pomemben je vidik državne zaščite upnika oziroma dolžnika. Sodišče ni pristojno za iskanje dolžnika, ki je v tem primeru pravzaprav prestopnik. Upnik mora sodni veji oblasti sam povedati, kam se je skril njegov dolžnik. Represivni aparat (beri policija in kriminalistične službe) so v tem primeru ostali zunaj dogajanja (izterjave), brez dela, čeprav bi po zdravi logiki morali poiskati tistega, ki mu je bilo dokazano, da nekomu dolguje toliko in toliko denarja in le-tega ne namerava vrniti. A vendarle nikogar, razen upnika, pravzaprav ne briga, kje se skriva dolžnik. Slovenija je majhna dežela, pa vendar očitno dovolj velika, da se v njej lahko skrije vsakdo, ki je nekomu nekaj dolžan in svojega dolga ne namerava poravnati. Tako se nehote ponovno zastavlja vprašanje, kdo je v tej državi bolj zaščiten -upnik ali dolžnik. Upnik je na svojem križevem potu do svojega denarja doslej znanemu ljubljanskemu odvetniku plačal že skorajda polovico toliko, kolikor pričakuje od gospoda Zupanca. Frosini agentje poslovneža Marka Zupanca pospešeno iščejo. Verjetno se še spominjate zgodbe prejšnjega tedna. V njej smo zapisali, da v Frosi poznajo dva Tucovičeva dolžnika. Vendar pa to ni več točno. Ob koncu minulega tedna je Agencijo Frosa poklical možak, ki je gospodu Tucoviču posodil šestdeset nemških tisočakov. Predvidevanja o precej večji izposojeni vsoti torej popolnoma držijo. Pivo in cvetje v Laškem To soboto, 13. julija, bo na tradicionalni prireditvi "Pivo in cvetje" v Laškem izjemno pestro in živahno. Letošnjo največjo turistično prireditev v Laškem si lahko ogledate z Gorenjskim glasom in Termami Laško. Glasov izlet 13. julija bo celodnevni s krepkim podaljškom v noč, kajti v Laškem bo zvečer ogromen ognjemet z gradu Tabor in s Krištofa; v večernem programu nastopajo Vili Resnik, Adi Smolar, Magnifico, Sašo Hribar, dalmatinska klapa Ankara, ansambli Šank Rock, Ilappy Band, Majolka in Oliver TwisU Če ste na nastopih po Gorenjskem zamudili harmonikarice Zupan iz Mengša - v soboto bodo nastopile v Laškem, kjer bo tudi modna revija, kabaretni program. Ter laško pivo, veliko cvetja, vrveža... Pred večerno zabavo bomo gostje v Termah Laško, kjer imajo nov zunanji bazen, zvečer pa tudi ples na zdraviliški "Sončni terasi". Ker je v Laškem v dneh prireditve "Pivo in cvetje" vselej huda prometna gneča, vam svetujemo: oglejte si prireditev z Gorenjskim glasom! Avtobus bo peljal z Jesenic, skozi Radovljico, Kranj, Škofjo Loko in po potrebi lahko tudi skozi Mengeš - in v obratnem voznem redu ponoči nazaj domov. Za izlet je rok prijav le še danes ter jutri, v sredo! PIVOVARNA UNION Za izlet z Gorenjskim glasom v Atomske Toplice v petek, 26. julija, prijav ne zbiramo več. Sedeži v Glasovem avtobusu so že rezervirani - očitno pa so Atomske Toplice Gorenjkam in Gorenjcem zelo pri srcu, zato bomo v to slovensko naravno zdravilišče raj žali še kdaj. Dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/223 -111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus! Interesentkam in interesentom za izlet na Veliki Klek/Grossglockner. zaradi interesa bralk in bralcev za "avtobusno -planinski naskok" na 2571 metrov bomo Glasov izlet "tja gor pod oblake" ponovili v četrtek, 1. avgusta. Izlet bo vodil Franc Šenk. Izlet se bo začel zgodaj zjutraj v Škofji Loki, na Glasov avtobus bo možno vstopiti na vseh postajah od Šk. Loke do Jesenic. ARVAJ Minulo soboto smo bralke in bralci Gorenjskega glasa povabili na avstrijsko Koroško. Tokrat z nami ni bilo Pihalnega orkestra Tržič (na sliki iz Minimundusa). ODDIH V ZDRAVILIŠČU LAŠKO POČITNIŠKI, ZDRAVSTVENI IN VIKEND PROGRAMI Popusti za upokojence in družine Za sprostitev, obnavljanje moči in zdravja Vas vabimo na kopanje v nov zunanji in notranji termalni bazen, masaže, sodoben fitness studio s kardio linijo, finsko in turško savno, biserno - zeliščne kopeli, pedikerski in frizerski salon. Informacije in rezervacije po telefonu (063) 731-336. ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV P^s^ïis^ ^ I b±J M mL mM 53* ulitek nedotaknjene narave K Mil ICEZAMA1IINVEUKE 7x polpenzion • piknik • pohodnfèkl izleti (LovrenSka jezera) Hzlet e kopanjem v Terme Zreče (Rogla) • neomejeno kopanje v Termah Zreče, za otroki brezplačni tobogan (Terme Zreče) • otiek kmečkega turizma • turieti™ takea in zavarovanje ' jSs odi 33 ' OD PONEDELJKA DO PETKA VII F TFRMF 7tpčp \^ od toIarjev dAije UNIOR TURIZEM TeL:063/768 20, 768 1107, Fax:063/762 446 Predstavništvo Ljubtf^ 061/329 264, 061/3l5jy Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka Letence 4a (D 064/46-569 klasična masaža nedelja od 18. do 21. um tfM BRDO PRI KRANJU luiMMiMAJEB^ Del. čas: pon. - pet. od 9. do13. u<* in od 16 do 22.» ure sobota od 16. do 21. um nedelja od 18. do 21. um TEN- Ljubljanska85, ^^T-T' Tel.: l230Dwižale TOURS 061/711-229 VN MADŽARSKE BUDIMPEŠTA (avtobus) 9. do n. »vgiut (cena 139 DEM) VN ITALIJE MONZA (avtobus) 7. in A »tptmbtr (cena 139 DEM) SREDNJEDA1MAT1NSKI OTOKI (Broc, Hvnr in \fls) POSEBNO LETALO Odhodi iz Ljubljane in Maribora VN PORTUGALSKE ESTORIL (letalo) 17. do 24. ooptmtm (cena 1.020 DEM) ZAHTEVAJTE NA& KATALOGE - IOsUBMOVAMJTOMPOSTI}« TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 4000 KRANJ - SLOVENIJA tel./fax ++386 64 223 285, 221 554 KATALOG POLETJE 96 SLOVENSKA OBALA 7 dni polpenzion Ankaran 286 DEM, Simonov zaliv 290 DEM, Izola 268 DEM; Piran 250 DEM, Portorož 240 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji Portorož, Piran, Izola, Simonov zaliv 80 DEM ISTRA 7 dni polpenzion Umag 240 DEM; Pula 240 DEM, Opatija 260 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji v Istri 80 DEM KVARNER 7 dni polpenzion Mali Lošinj 244 DEM, Krk 249 DEM, Cres 296 DEM; 245 DEM; Rab 229 DEM; Crikvenica 227 DEM SREDNJA IN JUŽNA DALMACIJA 7 dni polpenzion Silba, Dugi otok, robinzonski oddih na Komatih že od 88 DEM/osebo Najemi hiš z lastno plažo in privezom za čoln Brač, Hvar, Korčuia, Vis, Pelješac že od 200 DEM dalje Dubrovnik z letalskim prevozom že od 350 DEM dalje ORGANIZIRANE POČITNICE V TUJINI Z LETALSKIMI PREVOZI (Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Grčija, Turčija,...) UGODNI PLAČILNI POGOJI! Turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj - tel.: 064 223 285 ali 221 554 TURISTIČNA AGENCIJA ODlS^ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija 79O TEL: 064/221-103, 221-139, 221-146, FAX: 064/21 v ZNIŽANJE CEN OTOK RAB - hord ínternatÍÒnaI, 7polp., od 284 (JaIje, en orRok do 12. Ieta biVA bREZpUČNOl OTOK HVAR > JELŠA, 7 polp. od 189 DEM d/dje r0 OTOK KORČUIA t LUMBARDA, 7 polp. od I*" KORČUIA od 212 DEM d/dJE PO KVARNERJU prosta mesta se m odh** 13.7.. 27.7., 17.8. cena 420 DEM IN DALMACIJI (TUDI KORNATU odhodi: 13.7., 20.7., 17.8. cena 399 DBM POČI1TVICE NA TAJSKEM 12 DNI, odhod: 31.7/96 cena:1.480 DEM potovanje TAJSKA - JORDANIJA, 11 DNI - f prosta mesta Se na odhodih: 7.8., in 14.8.9o-ZADNJIČ PO SUPER CEN11.499 DEM!!! JORDANIJA (Amman, Petra, Jerash, Wadi RurOJ 7 DNI, odhod: 22.9.96, CENA 1.390 DEM (zadnji rok za prijavo:!.9.96) Kr raj Sle voi teč bi Prt *8l vai Pr< ni* bo bo Pri vai 1 da vol Po ve. lik pa Je de od vo raj vo na da Kc to tu h 10 T«rek, 9. julija 1996 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Razvrednotenje tolarja bi se prelilo v inflacijo Rešitev je le v varčevanju te inflacije ne bomo zniževali še naprej, se Sloveniji slabo piše Kranj, 8. julija • Največji izvozniki so minuli četrtek na cjzŠirjeni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije prisluhnili guvernerju Banke Slovenije, ki spregovoril o uravnavanju denarne politike in s tem povezanim pajem tolarja. Proti pričakovanjem pogovor tokrat ni ^enel v pritožbe zaradi tečaja, temveč so vsi soglašali, da Pftvo rešitev predstavlja le varčevanje, in da bi morali po Zgledu evropskih držav sprejeti nacionalni program varče-Vanja. To pa je seveda tema, ki je politiki, zlasti v Predvolilnem času, nič kaj radi ne slišijo. Roko na srce, "'hče je rad ne sliši, vendar pa se nepreklicno bližajo časi, kot ?° varčevanje prava zgodba o uspehu, saj nam kaj drugega ne ^° preostalo. S seje smo v petkovi številki že poročali, vendar ^pričljivemu nastopu guvernerja Arharja se enkrat name-,Jamo pozornost, da bi razblinili še zadnje dvome o nujnosti sevanja. . Nikakor ne želim, da bi čila enormna kreditna aktiv-^jiašnja razprava spadala v nost bank. Pri posojilih so ^'ilno bitko ali da bi imela popustila bonitetna merila, Mitični naboj, čeprav se se- kar je nekatere banke pripel-l£da zavedam, da se vse ve- jalo v nevarne vode in mar-^e stvari nazadnje zgodijo v sikje se zastavlja vprašanje prirnentu. Centralna banka njihove likvidnosti. Nekateri {? namreč odgovorna le za bankirji so pozabili, da ob rjttarno politiko, zanjo je solventnosti banke živijo s v govorna sama in te odgo-^fnosti se zaveda. Sedanje ^ere so resne, takšne si-/tocije od slovenske osamos-°JUve nismo imeli: inflacija krvjo, ki se imenuje likvidnost. Menjalnice predstavljajo 57 odstotkov ;iarašča, tolar se krepi, gospo- deviznega trga EXí raSt ieu!Pff)e!!' Najprej dolarski in nato >binacija teh treh elemen- JP ^ konec ^ P je zaskrbljujoča, prava « iU le_ f^r je zmanjševanje inflacije ieia 5U sc J1 krepitev nacionalne valute, to vodi nadaljno konkur- f^nost in primerljivost s LuJino, je uvodoma dejal France Arhar. ^agike povečanja tečaja **fadi višje inflacije ni dpri tako odprtem gospo jjarstvu, kot je slovensko mor dice, saj se realni sektor ne more tako hitro prilagajati. Banka Slovenije je bila zaradi administrativnih ukrepov kritizirana, toda kapitalski trg v Sloveniji je v menjalnicah, priznamo to ali ne. Letos so razmere podobne, na celotnem deviznem trgu je bilo v « , . prvih petih mesecih 6,4 mili-nJ° za vselej pozabiti jarde mark prometa, od tega ekda-..... * * — —'----'—-----en povečala, če bi natisnila več tolarjev, toda njena denarna politika je omejitvena. Več denarja bi namreč rodilo višjo inflacijo, to je neminljivo, zato preostaneta le drugi dve Eolitiki - dohodkovna in fis-alna. Stroški že dve leti prehitevajo, proračun previsok Pri dohodkovni politiki rast stroškov že dve leti prehiteva bruto domači proizvod in samo vprašanje je, kako se financira: s pomočjo tuje akumulacija ali z domačim varčevanjem. Narodnogospodarsko varčevanje je pri nas skromno, saj predstavlja le 21 odstotkov bruto domačega proizvoda. Višje plače res pospešijo povpraševanje, toda tako je ie danes, že jutri povzroče zadolževanje. Inflacijski cilj ni moč doseči samo s ceno denarja, kot tveganje bi ga morali sprejeti tudi pri plačni politiki, saj bo samo tako moč napraviti korak naprej. Fiskalna politika v odprtem gospodarstvu je lahko samo nevtralna, nikomur ne sme dajati prednosti, vsi so na prepihu, vsi morajo meriti moči. S tega zornega kota je podpora kmetijstvu prevelika, čeprav ima le 4,8-odstotni delež bruto domačega proizvoda. Pomembno je, da je proračun izravnan, toda izravnan bi moral biti na nižji ravni. tako odkupila že več kot 200 milijonov mark, kar pomeni, da je bila pomemben povpra-ševalec po devizah. Razvrednotenje valute se namreč pri nas ne bi obneslo tako, kot se je v Italiji ali Skandinaviji. Pri 27- do 30-odstotnem razvrednotenju se je namreč v Italiji inflacija povečala če za 4,3 odstotka, podobno v Skandinaviji. Na Madžarskem pa se je 30-odstotno razvrednotenje valute prelilo v inflacijo, podobno bi se pri nas, saj *je trg majhen, navade pa še stare. Nezaupanje v tolar je namreč še vedno veliko, kar se je najbolje pokazalo v času lanskih deviznih šokov, ko so se v časopisih zelo hitro pojavili nasveti, naj ljudje dvignejo denar iz bank. Ko do podobnih premikov pride v Nemčiji ali ZDA nihče ne govori o tem. Zaupanja pač ni moč kupiti. Edina pot je narodnogospodarsko varčevanje V parlamentu ni bilo še nič rečenega na temo dohodkovne politike, vsi se pogovarjamo o izhodiščnih plačah, naprej pa je pisan mehanizem, ki vsebuje tudi veliko monopolov. Zastavlja se vprašanje ali manage-rji lahko ustavijo rast plač, pri katerih bi morali biti veliko bolj stvarni. Nemčija deklariran ničelno rast, vsa Evropa je pod udarcem nižjih stroškov v Upanje oblike pomoči izvoz-v i.0.m ln se zavedati, da nihče mi ?vetu ne more z monetarni- 3,6 milijarde mark oziroma 57 odstotkov na menjalniškem trgu. Za slovenske razmere je normalno, da je podjetniški Cj: fregati zmanjševati infla-^1 *n hkrati povečevati tečaj, ^tm magl^e preprosto ni. tečaj v plusu in menjalniški v Posi lcratkim Je v parlamentu minusu, kar sproža mehani- sianec, ki je član odbora za zem mehkega prilagajanja. daQetarna vprašanja, rekel, Lastnik tega premoženja je 'iflS°"Stva" ušle iz rok, saj prebivalstvo, ki ie največji ^LaciJa narašča, hkrati pa je arbiter, kaj se splača in kaj Ju v*šji tečaj. ne, najpomembnejša je arbi- pjj^ja letos je bila inflacija v traža z inflacijo in na drugi 9)3« 9av* z lanskim julijem strani z nemško marko, ki je de* °ystotna, rast primarnega najpomembnejša deviza. Pri Če ne bomo inflacije še naprej zniževali, se Sloveniji slabo piše, če bi popustili samo malo, bi bi povečali gospodarsko rast, bi Že naslednjič zahtevali več, ponovila bi se stara zgodba. Zavedali smo se, da bo bitka na koncu najtežja in problem največji, priznam, da je na koncu omejitvena denarna politika lahko nevarna, ker morata biti dohodkovna in fiskalna politika na isti valovni dolžni, je dejal guverner Arhar. ^l-o!|a pa Je v tem ^asu 3,7" milijarde "mark hranilnih Paje otna- P° drugi strani vlog jih je 72 odstotkov marieta r^'?™8* polovici lanskega kah. Manevrski prostor Banke v 2aH !° do tečajne evforije, Slovenije je zelo pri 57- od-^varn em kvartalu Pa ie stotnem prometu v gotovini Uia$aV°. Porasia t'- denarna zelo skromen, povpraševanje tri (M3), kar je povzro- po tujem denarju bi lahko Višji tečaj bi se takoj prelil v inflacijo Banka Slovenije deluje tako, da bi bil denarni trg čimbolj pregleden in da bi bilo škov čimmanj. Na deviznem trgu imajo trojno ponudbo, te dni prihajajo na trg z novo, ki je naravnana na daljši rok, da se ne bi ponovila lanska jesenska tečajna zgodba. Letos je Banka Slovenije daljni Aziji. Hočeš nočeš se bomo morali temu prilagoditi tudi pri nas, saj te razlike ne bo nadomestil nihče. Vsako financiranje s tujo akumulacijo namreč pritiska na krepitev tolarja, zato je edina pot narodnogospodarsko varčevanje. To pa se začne pri posamezniku, nadaljuje pri podjetju in konča pri državi ali pa obratno, če želite. • M. Volčjak ^ifikati ne bodo ostali brez kritja inflacija bo enoštevilčna ^elakovo ministrstvo optimistično napoveduje enoštevilčno fc» Julij - Dokai oDtimistično so v za ekonomske odnose in razvoj Janko *brY *U,iJ " DokaJ optimistično so v ^'strstvu za ekonomske odnose in Iton?1 ^«nuli teden na redni tiskovni Wet«nci predstavili aktualno doga-rd** Z dokajšnjo gotovostjo so nameni naP°Vedali, da bo inHacija v &Hw.em letu enoštevilčna, in da bo NeiI?aciJska luknja zapolnjena in ost^akem ni bojazni, da bi certifikati ♦ Pravkar r"jJ"' •Kovini PodPlsani sporazum o prosti ^o^i: z Makedonijo je nov izziv za kritja. Henflke' saJ ie sedanji obseg blagovne Ho i£Ve tornen. Na začetku bo pnbhž konoT odstotkov blaga brez carine. H PrcS &redo tudi pogajanja o conah ijo jf trgovine z Litvo, Estonijo, Bolgar-tu
  • °°5-letnici (QJnske osamosvojitve izpla- t(r^astronomski honorarji. PrQV~"Z 50 se mnenja, ali je Ros ^ iztočnica proslave ZlQ( °velova pesem gnoj je Pa s ln zlato je gnoj... rodil Pta^ Ig astronomski honorar, je ' y* zato poglejmo, kako Prai n*co osamosvojitve hnel°^ en navadni mizar "Ha lz Radovljice. Tudi on ie Pa ja ne bo danes čisto na čevelj". Brez overovljenega podpisa registriranega direktorja ni nič. Na Uro računu so bili nekaj časa prilivi, od januarja nič več.. Janez kot invalid ne more biti preselek in ne more na čakanje, firme tudi k - varuhu človekovih pravic, ki se je mudil v Radovljici. Lepo je razlolil: ie pred časom so vsi šli, mene zavod ni hotel vzeti, ker sem invalid in ne morem biti preselek. Vlolil sem za stečaj, pa ni ysega! Tole /o P« sn J ,Kot v risanki, dejstva K°0n^ednja. Iki \aanes vprašaš v Radovl- dQ'nie ln status ima nek' ^IRa občinsko podjetje "HjQ ',se vsi samo - relijo. pa.Pa jest vem, ni jih % deines nh ni več. Direktorja W°]C?V ni> ker s° na borzi kaW- ;e le Janez, invalid 2. We Ue',ki ima ključe od kre, odií dan Pride za štiri niaiJene in če /« i« kaj lesa, Jq ° Dnmiff." T\:____ Tema tedna Glosa Bomo pa vlomili Država pripravlja spektakle in izplačuje astronomske honorarje, slovenski hlapci Jerneji pa so sami samcati na šihtu v firmi zato, ker ne morejo biti presežek... Ponuca' Se r«fw«wi . Direktorji eden yeWvali, zdaj je bil p°stònkna} druS> stečajnega - • Pk<> pa sodišče noče iz- kl Je nrJ},a ne varuha- ^nez, p^PisaÍM 5teča)> ne dobi Lr*ktorin edine8a veljavnega Jli nerlV VSl ostali za njim so SkZrSSt?r?ni ■ ker so ga, ^^2°, tedaj delavci "dali pa • ni. Čeprav je stavba, je zemlja, notri je nekaj strojev in nekaj lesa. Pomagati so mu leteli vsi, ki se jim Janez smili: nič! Dobrohotni so mu svetovali: poberi vse, kar je noter, Janez pa si ne upa -oziroma upa, da se ga bo vendarle kdo usmilil in mu dal kakšno nadomestilo. To upanje ga je pripeljalo bilo nič. Sem zaposlen, ker še vedno pridem za štiri ure in nisem zaposlen, ker firme ni... Varuhovo spremstvo, predvsem pa gostitelji so se ob njegovi pripovedi odkrito ali prikrito relali • hi, hi, to se pa res ne zgodi vsak dan -nazadnje je varuh določil eno gospo, ki sije vse to zapisala in obljubil, da bo čez štirinajst dni le nekaj storil. A zdaj je le tri tedne, pa še vedno nič ni. Da bo bolj jasno, kako to zgleda v naravi: Za firmo MIRA je bil uveden tudi denacionalizacijski postopek, a je bil zavrnjen. To so zvedeli neki upniki, ki so s sodnim nalogom za rubel nekega dne prigrmeli k edinemu v firmi livečemu Janezu, da zarubijo eno staro nivo. "Ne boste je vzeli," je branil Janez drulbeno premolenje in poklical - policijo. "Ne pridemo, če niso vlomili, " so rekli na policiji. "No," so Janezu dejali upniki. "Kva so ti rekli na policiji?" "Da ne pridejo, če niste vlomili," je bil odkrit Janez. "No - če je pa to tako, bomo pa pač vlomili," so rekli upniki in res vlomili, nabasali tisto lado na kamion, policija je napravila zapisnik... Janez pa je po njihovem odhodu vzel kladivo in leblje in spet nazaj zabunkal vlomljenega vrata. Pa ie bilo fertik! Mislimo si lahko, kako je Janezu imponiral moto letošnje proslave: gnoj je zlato in zlato je gnoj.. Če si sedemnajst mesecev brez vsega in liviš pri tastu in tašči, si čisto brez vsakega smisla za kakšno figurativnost, četudi je Kosovelova. Za Janeza je kristalno jasno, kdo in kaj je gnoj. Ta drlava, ki zaenkrat še nima nobene pravice, da bi se na drlavni ravni spuščala v cere-monialno simboliko, če ni pošlihtala elementarnih človekovih in delavskih pravic. • D. Sedej Televizija KANAL A svoroča: Kanal A je z zanimanjem sprejel izjavo družbe Central European Media Enterprises (CMÉ), v kateri ta druiba trdi, da je pridobila 66-odstotni delež Kanala A, ter da bo Kanal A predvajal program POP TV. Ti izjavi sta bili podani brez dogovora s Kanalom A in sta v celoti netočni. CME ne more pridobiti lastninskega deleža Kanala A brez soglasne odobritve nadzornega sveta Kanala A. Nadzorni svet te odobritve ni nikoli dal in je tudi v prihodnje ne bo. Kanal A ni pristal in ne namerava oddajati programa POP TV. Poslovanje Kanala A bodo tudi v prihodnje vodili njegov direktor Wm. Douglas Fulton in skupina izkušenih strokovnjakov, še naprej bo oddajat svoj neodvisen in kvaliteten program. Kanal A v nobenem primeru ne bo dovolil, da bi mu zavladali in ga nadzirali tekmeci, kar bi nedvomno povzročilo veliko škodo gledalcem Kanala A. Kanal A je v petek objavil, da je angleško sodišče izdalo sodni nalog, s katerim prepoveduje druioi CME vse nadaljnje postopke v zvezi z domnevnim sporazumom, s katerim bi CME pridobil 66 odstotkov delnic Kanala A. To pomembno dejanje angleškega sodišča potrjuje, da so vse izjave, ki jih je v četrtek podal Kanal A (da CME ne more prevzeti nadzora nad Kanalom A in ne more prisiliti Kanala A, da bi le-ta prenašal program POP TV) resnične. Pogajanj (najbrž) še ni konec Svet RTV Slovenija je 2. julija 1996 sklenil, da bo RTV SLO s prihodnjim ponedeljkom preko svojih oddajnikov in pretvornikov prenehala prenašati programe HTV. Vendar je Vojko Stopar, predsednik Sveta RTV Slovenije, na petkovi novinarski konferenci sporočil, da direktor HTV Ivica Mudrinič predlaga ponovna dogovarjanja. , RTV Slovenija je dobila zahtevke za poravnavo avtorskih pravic za ozemlje Slovenije - za programe, ki jih oddaja HRT Ker pa mora RTV Slovenija vzdrževati tudi oddajniško-pretvorniški sistem za reemitiranje programov HRT iz lastnih sredstev, doseže strošek letno 48,5 mio SIT RTV Slovenija si je prizadevala doseči sporazum s hrvaško stranjo, vendar neuspešno. Zato je sklenila, da se stroški (občine niso zainteresirane za plačevanje vzdrževal-nine) zmanjšalo z ukinitvijo reemitiranja HRT programov. Ker pa je HTV še vedno zainteresirana za predvajanje njihovih programov, utegnejo določeni datum preložiti. • M.S. Tüdi letos "Pod Homanovo Lipo" Pirček, debata s prjatli in muzika "Sam po parku se sprehajam", posedam "Vsak dan ob istem šanku" in si pojem "O, lenoba lenoba, zvest ti bom do S'roba..." je na neki način skupni imenovalec prvega etošnjega petka "Pod Homanovo lipo"... ... oziroma če po vrstnem redu razložim zapisano med navednicami, Tomo Jurak, Janez Bončina - Benč in Janez Zmazek Žan so v petek kot prvi nastopili v sklopu letošnjih prireditev "Pod Homanovo lipo" v Škofji Loki. Dober obisk, na Mestnem trgu se je zbralo več kot 500 poslušalcev, potrjuje, da so omenjeni večeri zadetek v polno. Ja, stari rockerski mački Tomo, Benč in Žan so v petek zvečer razgrevali ozračje pred Kavarno Homan na Mestnem trgu v Škofji Loki. Pravzaprav je bila to nekakšna predpremiera letošnjih večerov "Pod Homanovo lipo", saj ie bil uradni začetek v soboto s promenadnim koncertom Pihalnega orkestra Škofja Loka, le ta pa bo zadnjo soboto v avgustu omenjene prireditve tudi sklenil. Prav "plehmuzika" naj bi bi bila po besedah Marka Pleska s TD Škofja Loka tista, s katero naj bi oživili takoimenovano "promenado", sprehajanje po mestnem trgu, ki je bilo še pred tridesetimi, štiridesetimi leti ob koncih tedna nepogrešljivo za Škofjeločane. Za vse pa bodo tudi letos "krivi" Kavarna Homan, TD Škofja Loka in KS Šk. Loka -Mesto. Ta petek bo nastopil Adi Smolar, do konca avgusta pa se bodo prav tako ob petkih predstavili še dalmatinska klapa "Omišalj", Aleksander Melek, Alenka Godec, Jazz Quartet, Darja Švajger, ciganski duo "Ira Roma", Countrv Joy. Večere "Pod Homanovo lipo" bo s promenadnim koncertom v soboto, 31. avgusta, zaključil Pihalni orkester Škofja Loka. Vse skupaj se je začelo lani, ko sta Marko Pleško in najemnik lokala Kavarna Homan Matjaž Sedej razmišljala, kako oživiti poletno dogajanje v mestu in prišla na idejo organiziranja tovrstnih glasbenih koncertov ob koncu tedna. In na lanskoletnih izkušnjah sta gradila tudi letos. Glasba naj bi bila kvalitetna in raznovrstna, za staro in mlado. Ob petkih se bodo tako "Pod Homanovo lipo" predstavili različni glasbeniki in skupine, poslušali pa bomo od jazza, ciganske glasbe, countrya do kantavtorjev tipa Adi Smolar in kot so konec koncev tudi petkovi gosti, že uveljavljen duet Tomo in Benč, ki se jima je pridružil še Žan iz Don Menthony banda. In res, fantje na odru so, kljub na trenutke ne najboljši ozvočitvi, "zakurili" pravo vzdušje, ki je bilo prav tako, prav tako kot v poletnih večerih turistično zrelih krajev zahodne in južne Evrope. Torej sediš v kafiču, pljuckaš pijačo, debatiraš s folkom in poslušaš dobro glasbo. Petkovi večeri "Pod Homanovo lipo" bodo zagotovo tako kot lani tudi letos na piano zvabili veliko ljudi, in tisti, ki bodo to počeli v Škofji Loki, jim zagotovo ne bo žal. • Igor K. TVS 1 TV 3 9.30 Videostrani 10.00 O čudovitem povodcu, 1. oddaja 11.10 Mladi Picasso, 2. del španske nadaljevanke 10.45 Roka ročka, ponovitev 11.35 National geographic, ameriška dokumentarna serija 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 15.50 Dlan v dlani, ponovitev 16.05 Mednarodna obzorja, ponovitev 16.55 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.25 Komisar in kompanija, nemška humoristična nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Erikini cilji, angleška humoristična nanizanka 20.35 Hotel Amerika, francoski barvni film 22.15 Dnevnik 3 22.45 Sova Kobra, ameriška nanizanka Izdaja, švedska nadaljevanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.50 Poročila 0.55 Vldeostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 13.00 V žarišču, ponovitev 13.30 (Ne)znani oder, ponovitev 14.20 Ko zorijo jagode, slovenski "barvni film 15.50 Erikini cilji, ponovitev angleške humoris-tične nanizanke 16.15 Ljudje kot mi, ponovitev ameriške nadaljevanke 17.20 Sova: Kobra, ameriška nanizanka 18.05 Jadranje po poti življenja, nemška dokumentarna oddaja 18.35 V vrtincu 19.25 Mednarodni atletski miting, prenos iz Niče 22.00 Petelin, angleška plesna oddaja 22.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.15 Euronews 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 vídeo kolaž 12.00 Z glasbo v srcu 13.30 Družinski studio 15.15 TV prodaja, ponovitev 15.45 Boston Pops, ponovitev 16.45 Otroški program: Vdihni globoko 17.45 Medicinski center, 31. del nanizanke 19.00 Dnevnik 19.30 Marijana, 20. del nadaljevanke 20.00 TV razglednica 21.00 Živali, dokumentarec 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 Skrivnosti, 3. del nanizanke 0.30 TV prodaja HTV 1 11.30 Petar Hektorovič 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Klic na pomoč, ameriški barvni film 14.35 Otroški program: Matere 15.05 Poročila 15.10 Terra X, 3. del dokumentarna serija 16.05 Prvič 16.50 Morje groze, 2. del ameriške nadaljevanke 17.50 Kolo sreče 18.20Virus 18.50 Hugo, 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.40 Hrvaška spominska knjiga 21.00 Dubrovniške poletne igre, prenos otvoritve 22.00 Ekran brez okvirja, dokumentarna oddaja 23.00 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.20 Seinfeld, 2. del ameriške humoristične nanizanke 23.45 Tekmeci Sherloka Holmesa, 11. del nanizanke 0.35 Poročila HTV 2 15.40 Video strani 15.55 TV koledar 16.05 Hrvaški operni pevci, dokumentarna sedija 16.35 Lili, ponovitev ameriškega filma 17.55 Ljubki, majhni čolnički, dokumentarna oddaja 18.25 Orkani, risanka 18.55 Olimpi-ka, 10. del dokumentarne serije 19.25 Atletika, prenos iz Niče 22.05 Walker, Teksas Ranger, ameriška nanizanka 22.55 Oče, avstralski barvni film AVSTRIJA 1 KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Živeti danes, ponovitev 17.30 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Hondo, ameriška nanizanka 21.00 Devetintrideset stopnic, angleški barvni film 22.30 Dance ses-sion, oddaja o plesu 23.00 Kulturni magazin, dokumntarna oddaja 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Kuhaimo skupaj, ponovitev 13.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 14.30 Chicago Hope, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke 15.30 ITC Magazin, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, 9. del nanizanke 17.00 Ograje našega mesta, 3. del ameriške nanizanke 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.50 Kompas Holi-day's - Turistično okno 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Jumpin' Jack Flash, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Dosjeji X, nanizanka 0.00 Magnum, ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 11.20 Oscar, ponovitev ameriške komedije 13,00 Milla Superstar 13.25 Pustolovščine mestnih glasbenikov 13.50 Niklaas 14.15 Capitain Planet 14.40 Uganke 14.45 Smrkcl 15.00 Artefix -počitniška igra 15.35 Mini čas v sliki 15.45 Lois In Clark: Nove Supermanove pustolovščine, serija 16.30 Knight Rider 17.20 Korak za korakom, posebna oddaja 1.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša, serija 18.35 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Ças v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 MacGyver: Končna postaja pekel, ameriška akcijska krimi-nalka 21.50 Kraj zločina, nemška TV kriminalka 23.05 čas v sliki 2 23.10 Kaliber 22 za specialca, ameriški akcijski film 1.00 čas v sliki 1.30 Schiejok 2.30 Dobrodošli v Avstriji 4.20 Ljubiš lahko samo v dvoje AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.10 Univerzum, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji Í9.00 Zvezna dežela danes 19.30 las v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Srca v viharju, 1. del italijansko-nemške melodrame 21.50Pogledi od strani -Fashion 22.00 Čas v sliki 22.30 Pariz popolnoma drugače 23.20 Na svidenje, Amerika, poljsko-nemški film 0.45 Pogledi od strani 0.55 Santa Barbara - Kalifornijski klan 1.35 Bogati in lepi 2.20 Kultura 3.05 Videonoč TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek na RADIU TRŽIČ - voditeljica Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu. Pokrovitelj oddaje OBČINA KRŠKO. Občina Krško geografsko obsega osrednji del posavske regije, med občino Sevnica in občino Brežice. Območje občine ne obsega le Savske doline, ampak tudi obsavsko hribovje. Del Krškega polja in Gorjancev na desnem bregu ter dobršen del štajerske od Bohorja do Ubne, da omenimo le dva najbolj znana hriba na tej strani. V zgodovini je to območje sprejemalo mnoge narode, o čemer pričajo ostanki njihove materialne kulture. Najstarejše najdbe segajo v mlajšo kameno dobo. Najzanimivejše najdišče je Ajdovska jama pri Nemški vasi, kjer so najdeni najstarejši do danes odkriti grobovi v Sloveniji, datirani v 4. tisočletju pr. n. št. Jama je služila ne le za pokope, ampak tudi za kulturne namene. Upravno središče občine je mesto Krško, ki je mestne pravice prejelo leta 1477. Mesto je dobilo svoj grb, sodišče, dva letna sejma, pravico do trgovanja pa vodi in po suhem; dobilo je tudi mestno obzidje, da bi se tudi lažje branilo pred Turki. Mesto se je v srednjem veku preživljalo z usnjarstvom, čevljarstvom in krojašt-vom, mnogi tudi s poljedelstvom. Kasneje je postala pomembna trgovina in plovba po Savi, Prva večja industrija se je začela tik pred drugo svtovno vojno z ustanovitvijo majhne tovarne papirja na Vidmu. NAGRADNO VPRAŠANJE: Kateri moto šport je značilen za Krško? TELE-TV KRANJ ... Vldeostrani 18.45 Test slika, TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot, EPP blok - 1, Glasbeni spot 19.10 Poročila 262. 19.25 Iz arhiva 20.00 TV kažipot, EPP blok - 2, Top spot 20.10 Iz vasi v vas: Smlednik 20.11 Na obisku v vrtcu Ostržek v Valburgi 20.30 EPP 20.35 Krajevna skupnost Smlednik na obisku 21.10 Poročila 262. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Smlednik - zgodovinski oris 21.35 Župnija Smlednik 21.45 Smledniški pritrkovalci 22.10 Lazar-inijeva graščina 22.20 Predstavljamo vzgojno-izobraževalni zavod Fran Miličinski 22.37 EPP 22.40 Osnovna šola Smlednik 22.50 Kultura in pevski zbori v Smledniku 23.00 Camp Smlendik v Dragočajni 23.20 Turistično društvo Smlednik ohranja krajevne znamenitosti: stari grad, Kalvarijo 23.35 Turistično društvo Hraše 23.40 Penzion Veronika 23.45 Podjetništvo in kmetijstvo v Smledniku 23.50 Predstavljamo Twin trade, d.o.o. 23.55 Gasilsko društvo Smlednik 00.05 Šport: Kolesar Janez Lampič - olimpijec 00.15 Šport: Košarkarski klub Smlendik 00.25 Konjeniški klub Smlednik 00.41 Klub ljubiteljev oslov v Smledniku 00.45 26. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije v Medvodah 1.05 Poročila 262. 1.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.07 Vldeostrani pevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Lestvica discoteke Gauloisses blondes 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prisepvek 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako napej? (kontaktna oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predloge po tel. 634 770)... EPP blok ... Vldeostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Koncert ansambla "Captamur" v Sorici 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR.GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.41 Proslava ob peti obletnici osvoboditve Karavanškega predora (ponovitev) 19.02 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz Iz Kovorja In 95 Mhz iz Tržiča. Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubrik in dobre, raznovrstne glasbe. Vmes bomo pobrskali še za zanimivimi informacijami, pozabili ne bomo Potrošniškega barometra ob 14.30, z omakami iz Ete Kamnik. Spremljali in komentirali bomo ob pol štirih popoldne. S knjižnega trga smo tudi tokrat izbrali nekaj zanimivih počitniških naslovov, oddaja bo na sporedu ob 17.30. Tri četrt ure prej se bomo napotili v kino. V sporedu uvrščamo tudi druge prispevke, od obvestil do zanimivih informacij in novosti iz sveta glasbe, v katerih bomo predstavili Heleno Kodrič. Pripravili smo tudi radijski Juke box. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Domače novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 17.30 Sindikalne minutke 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC, poročila 19.00 Voščila RŽIRI TV ŠIŠKA ... vldeostrani 18.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Dih nove dobe - izobraževalna oddaja 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja Virgila Armstronga v Ljubljani 00.39 Telemarket 00.30 Napoved sporeda za četrtek 00.40 Videostrani 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne inforamcije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi in lestvica 5+5 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski pris- R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše Eoslušalce 20.35 Klic dobrote oz. uč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ na frekvencah 88,9 in 95,0 MHz vsako soboto ob 14.30 Dragi prijatelji lestvice Ta dobr'h 10 in ljubitelji slovenske zabavne glasbe! Več kot v čast si štejemo, da ste izbrali ravno nas na radiu Tržič, da sodelujete in pomagate izbirati glasbo Ta dobr'h 10. Zaradi vašega truda in veselja pa je pred vami nova lestvica, dopolnjena s svežimi predlogi iz vaših kuponov. Se vedno velja, da glasbo izbirate vi, mi pa se bomo potrudili, da bi vam čim bolj ugodili. Torej, izberite svojo skladbo, jo vpišite v kupon, pa ne pozabite na svoj predlog. Vašo pošto čakamo do 13. julija na naslovu: Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Lestvica: 1. WERNER - Sijaj si in solza (6) 2. STANE VIDMAR - Bela lilija (3) 3. ZLATKO DOBRIČ - Naj se sliški, naj se ve (6) 4. DOMINIK KOZARIČ - Poglej me (3) 5. OLIVER ANTAUER - Dan ljubezni (2) 6. CALIFÒRNIA - Moj dan (2) 7. RAFKO IRGOLIČ - Moj črni konj (3) 8. BABILON - Nikoli več (novost) 9. METULJ - Paloma blanka (novost) 10. GIMME 5 - Ko ugasnejo luči (novost) Nagrajenca sobotne oddaje uredništva Radia Tržič sta bila: MIRO GARTNAR iz KRANJA in MAJA MEGLIC iz TRŽIČA, čestitamo! Mojca, Rok in Dušan KUPON št. 6 Glasujem za skladbo: MoJ predlog: Moj naslov: KINO CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! STORŽIČ amer kom. PERISKOPE DOL! ob 17. in 21. uri, amer. akcij, film BARB WIRE -NE KLIČI ME PUNČKA ob 19. uri ŽELEZAR DANES ZAPRTO! ŠKOFJA LOKA amer. kom. DR. JEKYLL IN GDČ. HYDE ob 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film POSNEMOVALEC ob 20.30 uri ČETRTEK, 11. JULIJA 1996 TVS 1 10.00 Videostrani 10.50 Banane prihajajo 11.05 Samo za punce, ameriška nanizanka 11.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.45 Slovenija od znotraj, ponovitev slovenskega dokumentarnega filma 16.35 Pro et contra, ponovitev 17.25 Komisar in kompanija, nemška humoristična nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfield, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Tednik 21.20 Moški, ženske: Ljubosumje 22.20 Nikar! 22.35 Dnevnik 3 23.00 Poslovna borza 23.15 Sova Kobra, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.20 Poročila 0.30 Videostrani 15.10 Terra X, 9. del dokurnen. serije 18.05 Risanka 16.50yrnja groze, ameriška nadaljevanka n Kolo sreče 18.25 Moč denarja Klub D.D. 18.55 Hugo 19.30 20.10 Zalivska vojna, dokumen^ serija 21.15 Malo misto, £M hrvaške nadaljevanke 22.20 rjSl na razstava 22.25 HivaškasP?'^ ka knjiga 22.35 Dnevnik 22.3» p na sliko 23.55 Theatron 23.*> očila 18.35 vldeostrani 16.50 TV Wj2 17.00 Ekran brez okvirja, ÇgS 18.00 Orkani, risanka 18.50°«^ 11. del dokumentarne &Wai(*, Risanka 19.30 Dnevnik 20.1» čevalec, ameriška nanizanka ^ Klic v slili, ameriška dokurnen^r oddaja 21.55 Dr. M, francosko-"" ki barvni film AVSTRIJA 1 TVS 2 9.00 Euronews 11.10 Jadranje po poti življenja, ponovitev nemške dokumentarne oddaje 11.40 Namibijska plemena, ponovitev 2. dela ameriške dokumentarne serije 12.30 Mednarodni atletski miting, posnetek iz Niče 15.00 Izginuli gasilski avto, švedski barvni film 16.30 Seinfeld, ponovitev 12. dela ameriške humoristične nanizanke 17.00 Piratke, ponovitev 4. dela angleške nadaljevanke 17.55 Sova, ponovitev 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 21.20 Podoba podobe 22.45 Umetniški večer: Stoletje filma, nemška dokumentarna oddaja 23.40 Euronews 6.00 Roseanne, ponovite^ Otroški program, ponovitev *%! 9.30 Kdo je šef? 10.40 Lois n ^ Nove Supermanove pusto*> ^ 11.30 Mac Gyver: Zadnja VfiM pekel, ameriška akcijska 13.00 Otroški program 1*J lovščine mestnih glasbenikov s| Niklaas 14.15 Capitain Ugande 14.45 Smrkci 15.00 počitniška Igra 15.10 Buflf l0|sf 1.35 Mini čas v sliki l5-%UrA Clark: Nove Supermanove Pu» čine 16.25 Knight Rider 17.18 M Polna hiša 18.30 Alf 18.55 J«%f za korakom 17.40 Kdo je mojstri 19.05 Roseanne t?-*} jpfi sliki 19.53 Vreme 20.00 SpajL,* Stockinger, avstrijska krimina1 ija 21.05Walker, teksaški fflg* serija 22.00 Minerski odred*yS angleški akcijski film 23.35 GJ^J 23.45 Sodnik iz Marseilla, kriminalka 1.15 Čas v »•%J Schiejok 2.45 Dobrodošli Vfïïji 4.30 Sodnik iz Marseilla, P° kriminalke KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Kulturni magazin, ponovitev dokumentarne oddaje 17.30 Dance session, ponovitev 18.00 Hondo, ponovitev 9. dela nanizanke 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa: Gorsko kolesarstvo 20.30 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod, ameriška nadaljevanka 23.10 Devetintrideset stopnic, ponovitev ameriškega filma 0.40 Spot tedna 0.45 TV prodaja 1.05 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Jumpin' Jack Flash, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, 4. del ameriške na-naizanke 18.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, 18. del ameriške nanizanke 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka, 18. del 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 0.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme; * m v sliki 9.05 Schiejok, P°nos% \V Vreme 10.15 Umor, je nap'sa|BV Zvezna dežela danes 12.1*' Oh ta "slovka" ta predmet, ki mi sploh ni všeč. Naj*0^ mi gre na živce, ko tovarišica naklada tisto, kar )a.j[iH razumem. Takrat se začnejo problemi zato, ker jaz ne tn $ na "slovko", ampak na nekaj čisto levega. V sred> ^ imamo prvo uro slovko, se mi kar ne da pisati. In uParn' tovarišica pri "slovki" ne bo več nakladala. Q0t> Mario Uremovč, OS Kr« Slovenščina mi je najljubši predmet. Pri slovenščini $ najbolj všeč, kadar rišemo ali pišemo spise- ty{ slovenščina in njeno branje to. Joj, to je najhuje mora biti, vedno gledaš v tiste črke, da se ti zvrti. C" ffi pravijo, ker slabo berem, zato se mi vrti. Dotna večkrat rečejo, da se mi bo zvrtelo okoli ušes. vzamemo knjigo in berem. Ali pa jo popiham na dv Oh to branje! x qo^ Urša Smolej, 3. b, OS K* ^ POSLI IN FINANCE _ UREJA: Marija Volčjak Borzni grafikoni Skromni dnevni promet na Ljubljanski borzi je poglavitna , a*ilnost trgovanja v preteklem borznem tednu. Po mnenju ftnih analitikov je razlogov za tako stanje kar nekaj; jjotovost in razmišljanja ob likvidaciji Komercialne banke pj'glay, dogodki, povezani s primerom vzajemnih skladov °ficie Dadas,... nekateri pa so mnenja, da investitorji ^Prosto odhajajo na dopust, in da želijo imeti vsaj v času Wltnic mir. vJ^o so borzni posredniki v ponedeljek na Ljubljanski borzi p^nostnih papirjev sklenili le za 78 milijonov toalrejv poslov. £ tem so več kot polovico poslov sklenili z delnico Dadasa, (j^j fe enotni tečaj je porasel za 11 odstotkov. Sledile so jim banJCe Gradbenega podjetja Grosuplje, Primofina ter SKB o?*6- Padci delnic so bili manjši, od 4,4 odstotka do 1,3 jjjj l°tka. Le delnica Leka je padla za 10 odstotkov, vendar je ,j Po tej ceni sklenjen le en posel. Na OTC trgu je bilo j^vanje obilnejše, pa tudi tečaji so pogumneje nihali navzgor j. navzdol. V ponedeljek se je rast cen nakupnega bona r^&jniškega zapisa Banke Slovenije pete izdaje ustavila, ^nakupnih bonov obeh emisij je padla za približno 6 ~' ov. Za torkovo trgovanje na Ljubljanski borzi velja, da ^Potekalo v znamenju skromnega trgovanja ob stabilnih pj*fyh večine vrednostnih papirjev. V sredo so borzni 2».redniki, kljub relativno skromnemu trgovanju, sklenili za te jtilijonov tolarjev prometa. Največ poslov so sklenili z PUbliško obveznico druge izdaje. Med delnicami so bile JPfornetnejše delnice poslovnega sistema Dadas, ki jim je 3J padel za 6,8 odstotka. Na OTC trgu so ohranile status JPrornetnejših delnice poslovnega sistema Mercator. Tudi v J^ek so tečaji delnic nadaljevali svojo pot navzdol. Le j/P'°rnetnejšim delnicam Term Čatež, Kolinske in Droge so (u.£-aji nekoliko popravili. Pocenilo pa se je kar enajst delnic, JMj delnice Dadasa, za 6 odstotkov. V petek so borzni v redniki sklenili le za 69 milijonov tolarjev prometa. SBI je petek izgubil 6,75 indeksne točke. • R. S. E TEČAJA NAKUPNEGA BONA PETE IZDAJE BANKE SLOVENIJE >*0 >1*0 '•ooo »ooo NI ) Jt.6.96 24.6.96 26*6.96 27.6.96 28.6.96 1.7.96 2.7.96 3.7.96 4.7.96 5.7.96 pR0MET Z NAKUPNIMI BONI PETE IZDAJE BANKE SLOVENIJE V TISOČIH TOLARJEV Vir g 901,(1.4 • ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI • NOGAVICE PROTI KRČNM ŽILAM • PROGRAM INKOTWENCE • POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA 4ri^eva 47 a , 4000 Kranj, tel.: 0641 21 87 87 |AlA11 SOLEČI IN UTRUJENE NOGE ? ~HKo vam pomagamo z noga vicami CT v C • PREVENTIVNE NOGAVICE PROTI KRČNIM ŽILAM • 40DEN • 70DEN • 140 DEN • Kurativne in postoperativne medicinske kompresijske nogavice (namesto povojev) gtt* čas: 8-7 9, sobota: S-12 Slovenica v slovenskih (kmečkih) rokah Kranj, 8. julija • Zavarovalna hiša Slovenica je od 21. junija v slovenskih rokah, saj je hrvaška zavarovalnica Croatia osiguranje iz Zagreba 94-odstotni delež Slovenke prodala sedmini slovenskim partnerjem. Novi lastniki Slovenice so postali Slovenska zadružna kmetijska banka, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije, Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov in vsi trije kmečki investicijski skladi, ki imajo vsak po 14,99-odstotni delež, sedmi lastnik pa je Zadružna zveza Slovenije, ki ima 4,11-odstotni delež. Koliko so novi lastniki odšteli za zavarovalnico, ni znano, saj tega ne želijo povedati, pravijo pa, da je to dobra kapitalska naložba. Ž nakupom Slovenice so vstopili na tisti del finančnega trga, kjer doslej niso bili prisotni, strateško pa so bili zanj že odločeni. Zavarovalnica Slovenica je imela lani približno 300 milijonov tolarjev izgube, ki ni huje prizadela njihove trdnosti, saj škode izplačujejo redno in brez omejitev. Izgubo pripisujejo spremenjenim standardom in pravilom za izračun zavarovalno tehničnih in matematičnih rezervaci. Slovenica, ki ponuja vse vrste zavarovanj, ima približno 4-odstotni tržni delež, kar jo uvršča na peto mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Novi lastniki bodo verjetno precej pripomogli k povečanju njenega tržnega deleža, saj oodo komitenti Slovenske zadružno kmetijske banke in varčevalci hranilno-kreditnih služb verjetno zavarovanja prenesli na Slovenico. Zaupanje pa se bo povečalo, ker je zavarovalnica zdaj v slovenskih rokah. Novo strategijo Slovenice bodo postavili na zboru delničarjev, ki bo 16. julija, verjetno se bodo zaradi primanjkljaja v garancijskem skladu odločili za dokapitalizacijo. Slovenica pa se bo zanesljivo usmerila h kmečkemu sektorju, pričakujemo pa lahko, da bo širila tudi ponudbo življenjskih zavarovanj. Dadasove sklade prevzela Kmečka družba Kranj, 8. julija - Kmečka družba je prevzela upravljanje vzajemnih skladov Rastko I, Neli II, Diver in Herman Celjski, pogodba s Proficio Dadas je bila podpisana 20. junija, dan kasneje je s tem soglašala Agencija za trg vrednostnih papirjev, pogodba pa je začela veljati 3. julija. Vlagatelji v vzajemne sklade Proficie Dadas so se po njenem "brodolomu" morali do 14. junija odločiti, kaj bodo napravili s svojim premoženjem. Od 2.688 vlagateljev se jih je za prenos na drugo družbo za upravljanje odločilo približno Í3 odstotkov, mednje sodi tudi 3,65 odstotka neopredeljenih vlagateljev. Po posameznih skladih je bil prevzem naslednji: Rastko I 11,39 odstotka, Neli II 14,72 odstotka, Diver 11,42 odstotka in Herman Celjski 12,65 odstotka. Kmečka družba bo prihodnji teden objavila vrednost enot za posamezne sklade, saj jih morajo potrditi še revizorji. Nato bodo vrednost enot redno objavljali v dnevnih časopisih. Kmečka družba je za izplačevanje in vplačevanje investicijskih kuponov v vse štiri sklade določila moratorij, ki bo veljal najdlje do 1. septembra letos. Moratorij je 3. julija že potrdila agencija za trd vrednostnih papirjev. Pri Kmečki družbi pravijo, da so moratorij uvedb zaradi vzpostavitve zakonsko predpisane strukture premoženja vsakega posameznega vzajemnega sklada, vzpostavitve natančne baze podatkov vlagateljev in izdaje nove dokumentacije za vsak posamezni vzajemni sklad. Nagradna igra 30 let prijateljstva STE Marie aux Mines - Tržič: Glavna nagrada v Radovljico Tržič, 9. julija - To soboto je bilo v Tržiču še posebej slovesno, saj je bilo najprej pod lipo prijateljstva pred Kurnikovo hišo, nato pa na veselici pod šotorom, osrednje praznovanje tridesetletnice pobratenja s francosko občino Ste Marie aux Mines. Tisti, ki redno berete Gorenjski glas, veste, da smo v mesecu juniju z osmimi vprašanji predstavili nekaj značilnosti, ki povezujejo Tržič In francoski Ste Marie aux Mines. Prve črke pravilnih odgovorov so dale geslo, ki je bilo hkrati tudi odgovor na zadnje vprašanje, zastavljeno konec meseca. Od sobote naprej so znani tudi tisti srečneži, ki jih je žreb določil za nagrade. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili na prvo vprašanje, se je sreča nasmehnila Ani čančar Golnik 55, Golnik. Žreb za drugo vprašanje je bil naklonjen Katji Herak, Begunjska 5, Tržič, na tretje pa Mariji Martinjak, češnjevek 2, Cerklje. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili na četrto vprašanje, je bil izžreban Tone Intihar, Cankarjeva 29, Radovljica, na peto pa Milena Hostnik, Podvasca 11, Tržič. Na šesto vprašanjeJe pravilno odgovorila in EHa izžrebana Marija Plohi, Deteljica 6, Tržič, na sedmo pa Nada vab, Pod Sijo 20, Tržič. Nagrado za pravilen odgovor na zadnje, osmo vprašanje, je žreb naklonil Viki Smolej, Cesta na Hudo 11, Kovor. In kdo je glavni nagrajenec? Za teden dni gre na počitnice v francosko dolino Val d'Argent v Alzaciji TONE INTIHAR, Cankarjeva 29, Radovljica. Čestitamo! Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo v tajništvu Občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUJM/reODAJN! |NAKUPNl.«ODAINI|NAKUPNVH{ODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Jesenic«) 88,60 12,30 12,76 459 429 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gom •91-039 BANKACREDITANSALTdd. Lj 88,70 89,40 12,50 12,70 460 409 EROS(Staii Mayr), Kranj «9,00 89,10 12,55 12,85 479 490 GEOSS Medvode 88,70 89,30 12,50 12,65 479 9,00 GORENJSKA BANKA {vsa enoto) 87& 0450 12,14 12,69 452 4« HRANILNICA ION, d d Kranj 88,75 99,30 12,60 12,69 4«5 495 HKSVSgred Medvode 88,70 89,50 12,40 12,79 409 499 HIDAtrinica Ljubljana 89,00 89,20 12,56 12,63 405 494 HRAM ROŽICE Menges 99,90 89J5 12,59 12,70 475 499 URIKA Jesenice 99,70 89,30 12,52 12,64 475 495 INVEST Skorja Loka 99,90 89J0 12,60 12,70 475 499 LEMA Kranj «440 99,30 12,54 12,62 475 495 MIK&Straüfice 88.50 99J29 12,52 12,63 400 495 NEPOSiŠk. Loka, Trata) 88,15 89,35 12,59 12,63 490 495 NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka 88,60 0460 12,46 12,85 9,74 439 PBS d.d. (na vseh poštah) 86,60 89,10 11,00 12,55 8,20 490 ROBSONMenrjefc 99,00 89,40 12,56 12,66 405 499 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 88,90 0420 12,53 12,63 400 490 SKB (Kranj, Radoviflca, Sk. Loka) «7,59 «4» 12,40 12,90 455 9,15 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 97J0 12,14 9,52 . SLOVENIJATURIST Jesenice 89,70 0490 12,52 12,64 475 495 SZKB Blag. mesto Žiri 99,35 09,45 12J4 12,69 455 9,19 SUM Kranj 211-339 TALON Ujxxtají, Tria, Sddti, Zg. Btnjt 89,00 89,35 12,59 12,65 409 8,95 TENTOURS Domžale 99,00 9400 12,55 12,85 4«0 9,10 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 99,00 09,95 12,56 12,65 405 8,95 UKBŠk.Loka 99,80 «479 12.45 12.75 495 495 VVILFANAoo. JESENICE iiprirritfUNON •62-696 VVUfAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 WLFANTrüft S3-016 POVPREČNI TEČAJ 99,54 0430 12,42 12,69 471 9,0? Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb merijalruških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o incnjalniških tečajih. Poslovna mitologija razbija okvire Izhodišče menedžerskega razumevanja sveta je paradigma igre, ne dela. Ljubljana, 5. julija • Slovenski menedžerski svet je minuli teden obogatila nova knjiga dr. Bogomirja Kovača "Poslovna mitologija", ki je izšla v Zbirki Manager pri založbi Gospodarskega vestnika. Poslovna mitologija je prva knjiga v trilogiji, s katero se avtor namerava spoprijeti. Nien namen je dvigniti poslovno kulturo slovenskega menedžerja, mu dvigniti znanje in samozaupanje, da se loti in izpelje potrebne spremembe v podjetju, pravi dr. Kovač. Knjiga je razdeljena v tri dele. Prvi ponuja izhodišča sodobne poslovne filozofije in je nekakšen vodnik, kako voditi spremembe v podjetju s pomočjo drugačne poslovne kulture. V drugem delu avtor poskuša zgodbo v prvem delu reflektirati skozi vodilne svetovne menedžerje (Drucker, Peters, Porter idr.), guruje sodobnega poslovnega sveta. Njihove ideje so zbrane v štirih poglavjih in sistematizirane na način, da so uporabne tudi v poslovni praksi. V tretjem delu avtor ponuja bralcem praktične menedžerske tehnike, ki so značilne za uspešno vodenje sodobnih podjetij. Knjiga je vsekakor vredna, da bogati knjižno polico vsakega menedžerja, predvsem zaradi Kovačevega smisla za opazovanje in humor, ki branje osvežuje. • S. Subic ?BLAČILA ZA NEJSE POSTAVE Lina Tomšičeva 16, Kranj (stari del mestnega jedra) V NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO POLETNIH OBLAČIL od St. 44 - 54: • jakne • kostime • krila • hlače • bluze • pletenine • kopalke OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. Ugodni plačilni pogoji. UGODNA PONUDBA POLETNIH KOSTIMOV KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Srečanje kmečkih žena na Blegošu Vreme kislo, razpoloženje vedro Javorje - Kmečke žene iz škofjeloškega konca pa tudi iz drugih gorenjskih (slovenskih) krajev so se v nedeljo že enaindvajsetic zbrale na tradicionalnem srečanju na Blegošu. Čeprav je bilo vreme bolj kislo, je prireditev, ki sta jo v sodelovanju s škofjeloško kmetijsko svetovalno službo pripravila aktiva žena Javorje in Poljane, dobro uspela. Ob koči se je zbralo lepo število kmečkih žena pa tudi njihovih mož, otrok in drugih, ki radi preživijo dan v gorah in v družbi kmečkega stanu. Zbrane so pozdravile poslanka državnega zbora, kmetica in predsednica lani ustanovljene Zveze kmetic Slovenije Mihaela Logar, direktorica škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge Anica Frelih, v imenu aktivov žena Poljane in Javorje pa predsednica poljanskega aktiva Angelca Sink. V kulturnem programu so sodelovali ženski trio iz Sorice, Gwolesenk iz Suše, Tušek iz Martinj Vrha, Angelca Miklavčič iz Dolenje Ravni ter Anica Berčič, ki je zaigrala krajši odlomek iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Za prijetno razpoloženje je igral Duo Jereb, letos prvič so uredili plesišče in kot kaže, ga bo treba tudi v prihodnje. Na srečelovu je bil prvi dobitek posnemalnik za mleko, darilo Tehtnice iz Železnikov. Prišel je v prave roke, dobil ga je kmet iz Davče. Ja, tudi jedlo in pilo se je! Kmečke žene so za srečanje napekle veliko dobrot, med njimi tudi ocvirkovco, potico, krofe, domači kruh..." In ne pozabite javno pohvaliti aktivov žena Poljane in Javorje! To sta najbolj prizadevna aktiva na Škofjeloškem," smo slišali z Blegoša in sklenili: le zakaj ju ne bi pohvalili. Pohvala vsakomur dobro "dene", še posebej, če je zaslužena. • CZ. V Gorjah in okolici Ribez prodajajo po 180 tolarjev Gorje - V kmetijsko gozdarski zadrugi Bled so v minulih dneh še enkrat "preverili", ali v Sloveniji res ni trga za ribez, ki ga pridelujejo kmetje iz Gorij in okolice. Poklicali so v zadružno kmetijsko družbo, v poslovni sistem Mercator, v Fructal, Presad, Dano Mirna in še kam in dobili domala enak odgovor, da ribeza ne potrebujejo, le v Bohovi pri Mariboru bi ga bili pripravljeni odkupiti po ceni 70 tolarjev za kilogram. Zadruga se je v takšnih okoliščinah skupaj s pridelovalci, ki imajo tržne presežke (Janez: Poklukar iz Zgornjih Gorij, Ludvik Hudovernik in Cvetka Poklukar s Poljšice, Franc Žvan iz Zgornjih Laz in Franc Janša iz Spodnjih Gorij), odločila, da organizira zadružni odkup neposredno pri kmetih, in sicer po ceni 180 tolarjev za kilogram. Obiralci dobijo za vsak kilogram 60 tolarjev in da informacije o odkupu dajejo v zadrugi. • CZ. V evropskem parlamentu O vključevanju v Evropsko zvezo Ljubljana - Iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da je bila včeraj v odboru za kmetijstvo evropskega parlamenta v Bruslju razprava o vključevanju peterice držav, članic CEFTE, v Evropsko zvezo. Predstavniki držav - Slovenijo je zastopala državna sekretarka Alenka Urbančič - so člane odbora seznanili z možnostmi vključitve njihovega kmetijstva v skupno kmetijsko politiko zveze, z usklajenostjo zakonodaje ter z željami in zahtevami, ki jih države postavljajo pred "združeno Evropo". • CZ. V letošnji poletni sezoni Ostrejši nadzor nad turističnimi kmetijami Kranj - Ker se gostinci pritožujejo, da so jim turistične kmetije nelojalna konkurenca, bo tržna inšpekcija v letošnji turistični sezoni po vsej Sloveniji poostrila nadzor nad registracijo m opravljanjem dejavnosti turističnih kmetij. Pod drobnogledom bodo Še posebej izletniške kmetije. Po gostinskem zakonu namreč lahko izletniške kmetije poleg hrane nudijo gostom le doma pridelano pijačo, razen če niso na območjih, kjer gostinska ponudba ni zadovoljiva in so si za to jjri upravnem organu pridobile posebno dovoljenje. • CZ. fZS OSNOVNA ffl •#| FRANCS Rmšerna KRANJ Kidričeva 49 razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta: 1. UČITELJA MATEMATIKE - FIZIKE od 1. 9. 1996 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA od 1. 9. 1996 3. UČITELJA TEHNIKE - FIZIKE ob 1. 9. 1996 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, 12/96). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov šole. O izbiri jih bomo obvestili v zakonitem roku. Na območju kranjskega zavoda za gozdove Za vzdrževanje gozdnih cest letos več denarja kot lani Čeprav predvidena finančna sredstva tudi letos ne bodo zadoščala za normalno vzdrževanje gozdnih cest, bo letos denarja vendarle na razpolago nekoliko več kot lam* Kranj - Po podatkih kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki pokriva območje nekdanje kranjske, škofjeloške in tr/iske občine, so lastniki gozdov, država in občine lani za vzdrževanje 519 kilometrov gozdnih cest v zasebnih gozdovih namenili 19,5 milijona tolarjev, letos pa naj bi iz teh treh virov zbrali blizu 28 milijonov tolarjev. Letos je drugo polno Koledarsko leto, v katerem vzdrževanje gozdnih cest poteka tako, kot ga je predvidel novi zakon o gozdovih. Za vzdrževanje cest v državnih gozdovih zagotavlja denar sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oz. državni proračun, denar za ceste v zasebnih gozdovih pa se zbira iz dveh ali treh virov. Lastniki gozdov prispevajo za vzdrževanje takso v višini 6,9 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč, glede na višino zbrane takse prispeva ustrezni delež še državni proračun, tretji vir pa so občine, ki pa se o prispevku za gozdne ceste odločajo prostovoljno. Za gozdne ceste prispeva le polovica občin Za vzdrževanje 145 kilometrov cest v državnih gozdovih na območju kranjskega zavoda bo letos na razpolago 8,1 milijona tolarjev, po pogodbah med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zavodom za gozdove in občinami pa naj bi letos iz vseh treh virov za ceste v zasebnih gozdovih zbrali 28,1 milijona tolarjev, od tega naj bi polovica občin prispevala skupno 4,4 milijona tolarjev. Če se bodo uresničile napovedi kranjskega zavoda za gozdove, da bo večina predvidenega denarja tudi dejansko na razpolago, potem bo letos za vzdrževanje namenjeno le nekaj več denarja, še vedno pa ga ne bo dovolj za normalno vzdrževanje. Lani so namreč načrtovali, da bodo zbrali 26,6 milijona tolarjev, na računih občin, prek katerih je potekalo >■ r-,\ - *1W* SUH financiranje, pa se je do konca leta zbralo le 19,5 milijona tolarjev. Letos je bilo do 15. junija na razpolago že 12,2 milijona tolarjev denarja, od tega dva milijona tolarjev, ki so jih prispevale občine. "Cestarji" so z deli na gozdnih cestah začeli spomladi, pri tem pa dajejo prednost cestam, ki so po strokovni oceni zavoda najbolj potrebne vzdrževanja. Cestarji: poleg GG-ja še štirje zasebniki V vseh devetih občinah na območju kranjskega zavoda so že objavili javni razpis in izbrali izvajalca vzdrževalnih del, izjema je le kranjska občina, ki doslej razpisa še ni objavila. Izvajalce so v sodelovanju z zavodom izbrale občine. Poleg Gozdnega gospodarstva Kranj bodo letos ceste vzdrževali še zasebniki Franc Roblek (Preddvor), Janez Auser (Tržič), Anton Bernik (Škofja Loka) in Ciril Potočnik (Gorenja vas). V občini Železniki so poleg razpisa za redno vzdrževanje gozdnih cest objavili še razpis za popravilo gozdnih prometnic (predvsem cest, deloma pa tudi tri torskih vlak), ki jih je močno poško^ J valo lansko neurje. Razpisali so del3 vrednosti 13 milijonov tolarjev, skupny škoda pa jé bila veliko večja- ,j kranjskem zavodu so jo ocenili na 1 milijonov tolarjev. Neurje poškodovalo ceste Zadnje neurje je precej poškodov3 gozdne ceste, še posebej v državi* ' deloma pa tudi v zasebnih gozdovi« y območju tržiške občine. Na cestan , zasebnih gozdovih so že opravili za ry milijona tolarjev sanacijskih del>(6 državnih pa bi za popravilo v Dovžanka v Jelendolu in za ccsi Potočnikovem jarku (Podljubelj) 9°\ bovali osem milijonov tolarjev. Pa, ^jjj, to! Za sanacijo cest v državnih gozc ki so jih poškodovale ujme v Prete ^ja letih, bi bilo po oceni kranjskega z^Tt-za gozdove potrebno nameniti še doo nih 15 milijonov tolarjev. Gre zi^fQfi Breznica (Jelendol), Lirka - **! a. (Jelovica), Potočnikov jarek - |£ vodje in Komatevra. • C. Zaplotn»*> Lubadar Se bo krivulja spet obrnila navzgor Lani je bilo lubadarja že za polovico manj kot predlani, letos pa ga bo jeseni bržkone spet več, kot ga je Kranj • Če bi gibanje lubadarja v gozdovih kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije poskušali prikazati s krivuljo, bi ta najvišjo točko dosegla v predlanski sezoni, v lanski " močno obrnila navzdol pa preti nevarnost, da se zaradi posledic snegoloma in žledoloma spet obrne navzgor. Kot sta povedala Francek Kolbl, vodja kranjske ob-/ močne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in Janez Ponikvar, ki v enoti vodi odsek za gojenje in varstvo gozdov, jim je lani skupaj z lastniki gozdov uspelo, da so razširjenost lubadarja v gozdovih na območju nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiške občine zmanjšali za polovico, v krajevni enoti Kranj, kjer se je sicer najbolj namnožil, pa celo za tri petine. Ko so že pričakovali in napovedovali, da bo letos glede razširjenosti lubadarja spet normalno leto, sta sneg in x ko* P pripravljenosti lastni- lubadarja bržkone yeC,.Trajf največ odvisno, kako je zdaj, napovedujejo v* d* kem zavodu in poudarjaj posek in spravilo |uD ^ zavirajo slabe prodaja ^ Prav od kov bo ha_ se bo "lubadarjeva krivulja" gibala letos in v prihodnjem letu Lubadar se za zdaj zadržuje nosti in nizka vredno*^' t piv- iiuiiiminu iviu, om owwg in Ljuuuuai ob L·a iuaj <,auif.ujv nv/oil lil m/.iva , * v.— nO' i bi se žled v minuli zimi poškodova- predvsem v podrtem, ležečem Pretirano namnožitev JVpi I, letos la v državnih in zasebnih drevju, kjer ima očitno še šajo preprečiti na taJ^1 gozdovih okoli 120 tisoč ku- dovolj hrane. To je tudi načine, med drugim ^ bičnih metrov drevja, od tega razlog, da se izogiba lovnih kemičnimi pripravki.^^ui) 105 tisoč v zasebnih gozdovih pasti in da mu doslej niso gospodarstvo Kranj )e\\fl in kar polovico na območju nastavljali lovnih dreves. Si- tri tedne "tretiralo" 0 y gO* krajevne enote Kranj. Ker je cer pa gozdarje najbolj skrbi, darja napadena debla ^ lastnikom gozdov doslej uspe- da bo ob rojenju predvidoma dovih krajevnih enot pi ob koncu avgusta "zletel" tudi Škofja Loka in P°ya jjiO* na stoječa, za zdaj še zdrava tem pa je dalo Pr toj p1 drevesa in povzročil gozdo- območjem, kjer je za vom novo škodo. Jeseni bo odkupu. • CZ. ^/ lo posekati in pospraviti le okoli dve tretjini poškodovanega drevja, preti nevarnost, da se lubadar spet pretirano razmnoži in razširi. Kranjski zavod za gozdove poziva lastnike, da čimprej posekajo in pospravijo, kar jim je še ostalo po snegolomu in žledolomu, in da vzpostavijo gozdni red. Komisija Evropske zveze v Sloveniji Prva ocena - odlično Kranj - Tričlanska komisija veterinarske inšpekcije pri Evropski zvezi in dva predstavnika organizacije Phare so minuli teden skupaj s sodelavci slovenske veterinarske uprave, zavoda in inštituta pregledali delovanje in organiziranje veterinarske službe v Sloveniji. Na Gorenjskem so si ogledali mejno veterinarsko postajo na letališču Brnik in kmetijo mag. Antona Dolenca v Vrbnjah pri Radovljici. Komisija bo o razmerah v slovenski veterinarski službi sestavila poročilo in ga predložila Evropski zvezi, hkrati pa bo pripravila tudi predloge za morebitno financiranje institucij v Sloveniji iz sredstev Phare programa. Njihova prva ocena za delo in organizacijo veterinarske službe v Sloveniji je - odlično. • CZ. Hrastov prelec , Odločba ostaja, prelec odhaja Kranj - V zadnjih letih se je v gozdovih Kranjskega j močno razširil hrastov sprevodni prelec, ki P0VZX<^A\c^ na drevju, sitnosti pa lastnikom gozdov, gozdnim d*1* ei# nabiralcem sadežev in sprehajalcem, ki zaradi ,str%aje' prelčevih dlačic dobivajo močno srbeče kožne izP"^ Kranjski zavod za gozdove je že lani odredil K^ja' zatiranje škodljivcev, zatiranje je bilo tudi narejeno, v podjetje, ni uresničena in bržkone tudi ne bo, saj b^&, tega meseca sitnosti zaradi prelčevih dlačic že Jjjjgflif /e se tudi sprašujejo, K» oP S $ pristojnost. Gre namreč za'primer, ko Škodljivci e# kranjskem zavodu za gozdove se tuai spraaujwj-» v taskšnih in podobnih primerih njihovaí VttiK gozdno drevje ogrožajo zdravje (počutje) občanov. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN ' popravilo koles, rezervni deli in oprema loltorji ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS Vselili smo se v nove prostore na Kokrici -ob križišču za Belo! VALY-ZAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 S Y S T E M S d 0.0. Kolesarji za Veliko nagrado Kranja GLAVNO DIRKO DOBIL LJUBLJANČAN ^vodnevno kolesarsko tekmovanje, posvečeno spominu na Filipa Majcna, ki je bil v sedemdesetih letih lektor Save in predsednik kolesarskega kluba, je privabilo v Kranj kolesarje vseh starosti iz desetih držav. fi ^ni, 9. julija - Tudi tokrat- Kranjec, Petek, ravbar, Beloru dirka Za "0,i,"~> ""«Hn ca fïnlnvannv in (""aranov te uirna za veliko nagrado £fanja (prihodnje leto bo orga-^tana že junija) je ohranila T^es najkakovostnejše krožne ?rke v Sloveniji. Tekmovali so Cesarji vseh starosti, na 5.dirki tudi profesiom ?kipe Sava proíï, skupno pa jih £?ilo krepko nad 200, prišli pa ? 12 desetih držav. Dirka je bila t$ spominska, v spomin na j''Pa Majcna, ki je bil v 5edemdesetih letih direktor ?aye in kot veliki ljubitelj ^lesarstva tudi predsednik grškega kolesarskega kluba. J*.st Podeliti pokale in nagrade "*jbolj§irn je doletela soprogo P^ojnega Nado Čučnik - Majati. ..Osrednja nedeljska članska *Irka na 167 kilometrov dolgi Jr?gi (18 krogov) je bila kar nçKaj časa umirjena z redkimi člans-rofesionalci iz sa Golovanov in Čarapov ter Slovak Valach. Glavnina jih je lovila, vendar ji je zmanjkalo časa. Sredi zadnjega vzpona po Jelenovem klancu je silovito "skočil" Kranjec, član ljubljanskega Roga, in zmagal že letošnjo tretjo dirko. Zmagovalec je vozil povprečno 43,480 kilometra na uro. Kolesar domačega kluba Sava Rajko Petek je bil drugi, Bogdan Ravbar iz novomeške Krke pa je bil tretji. Profesionalna ekipa Save, zanjo je dirkal tudi Bonča, ni uspela premagati vodilnih. Ena zmaga pa je le ostala v Kranju. Med dečki B je zmagal David Rozman, ki se razvija v odličnega kolesarja. REZULTATI - dečki A : 1. Luka Krevs (Lenart), 2. Matic Strgar (Astra), 3. Jure Pribiče-vič (Branik); dečki B: 1. David "^»j casa umirjena z reaKimi vic ^duuiu), ucvh u. i. i^a»i« J°skusi pobegov. Odločitev je Rozman (Sava), 2. Matej Starca v predzadnjem in zadn- ešinič (Črnomelj), 3. Miha Kra-,c,tt krogu, ko so potegnili ker (Sava); dečki C: 1. Tadej Po dirki sta povedala David Rolman, zmagovalec med dečki B, je bil najuspešnejši mladi kranjski kolesar in je dobil za to poseben pokal. Boštjan je doma iz Predoselj, star je 13 let in je s prav dobrim uspehom končal 6. razred osnovne šole Predoslje. Po zmagi je povedal, da resno trenira tri leta in da gre še po treningu v klubu na kolo, skupaj z očetom, ki ga je navdušit za kolesarstvo, in bratom Janezom, ki tudi tekmuje. V klubu Sava ga trenira Matjai Zev-nik. Kdo mu je vzornik. Odgovoril ie, da na tujem Miguel Inaurain, doma pa Tadej Valjavec. Rajko Petek je bil zadovoljen z drugim mestom na članski dirki. Rajko je doma s Krila pri Komendi, deset sezon je dirkal za ljubljanski Rog, sedaj pa je dve leti član kranjske Save. Zadovoljen je v novem klubu, je povedal po dirki, in se zahvaljeval prijateljem iz ekipe, ki so mu pomagali do vrha, čeprav se tega vnaprej niso dogovorili. Dirka je bila teika, kranjski klub pa ima po njegovem prihodnost, saj je v klubu veliko mladih. HOKEJ NA LEDU ?! Lorenzo in Franc Hvasti. Profesinalcem Save tokrat ni uspelo ^gati. Stolič (HIT Casino), 2. Sašo Torkar (Bled), 3. Janez Muhvič (Črnomelj), 8. Janez Rozman (Sava), 10. Miha Švab (Sava); starejši mladinci: 1. Darko Mrvar (Roe), 2. Danijel Petrov (Bolgarija), 3. Andrej Filip (Krka), 5. Matej Stare (sava), 8. Uroš Šilar (Sava); mlajši mladinci: 1. Sebastijan Mi kla- vec (HIT Casino), 2. Boštjan Krevs (Lenart), 3. Matej Marin (Perutnina), 8. Jure Kavčič (Sava); člani: 1. Igor Kranjec (Rog), 2. Rajko Petek (Sava), 3. Bogdan Ravbar (Krka), 4. Golovanov (Belorusija), 5. Valach (Slovaška), 8. Aleš Pagon (Sava). • J.Košnjek, slike G. Sinik klavno atletsko prvenstvo za mlajše mladinke in mladince GOLOBOVA IN PREZELJ DRŽAVNA PRVAKA (v s t?™to mlaJših mladink in mladincev iz 27 slovenskih atletskih klubov se je v soboto in v nedeljo Senci kolesarskih dirk) merilo v športnem parku v Kranju na letošnjem državnem prvenstvu. feÇ^l • Atletski klub Triglav lizat1Z kot usPe5en or8a" *tlet v-' UsPe5en Pa Je Dil tudi na dve i stezah, saj je osvojil in wla." kolajni (Rožle Prezelj (dve ?JCa Golob)- tri srebrne Okičiiana ^uPan&č m en0 Edi fcfežVn eno bronasto (Maja S bili1??-??5? Tri8lavaT držal bo'Jsi» če se jih ne bi rece Smola> ki se ji konkretno Hoyjx" Prestopi. Mirjana Idža-^ska SlCer *av°ritka v metu °stala JC ob treh prestopih £uDa ^elo brez uvrstitve, Jana Ptcstr? č Pa Je bila zaradi touï?^ 00 M§e rezultate kranl?UveV dveh dneh Je na N dr* Stadionu "padlo" kar bej n52avr»ih rekordov, še pose-k a v 55 ie izkazala Maja Žižek ^trov J" ki Í.e v teku na 2000 korcj ^ P°stavila absolutni re-8ova'i ■ menimo še, da so zma- ZaboičilrPOl5^ kolajne prejeli s0 £f* sadja, darilo Živil, ki Prven a glavni pokrovitelj tfted n^Va! prireditelji pa so lepi riS,st0PaJ°ce izžrebali tudi •nerce P°djetja Športcom- Krani1aetnV'Rožle PrezeU iz dicijo i nadaljuje družinsko trakta, v us5ehe svoje mame in 1 Veiikinedeli° Je °rez težav in ^lov d* naskok°m osvojil Si fÇrï lzboljšal osebni re-91 ^ ^"T^" Potlej poskusni 210 centimetrov, kjer pa mu tokrat še ni uspelo. "Naslov sem pričakoval, zadovoljen pa sem tudi z rezultatom, saj sem pozimi zaradi poškodbe noge lahko treniral Ie s polovično močjo," je komentiral razplet tekme Rožle, ki je med mladinci (na podlagi točkovanja po madžarskih tablicah) prejel tudi posebno nagrado za najboljši rezutlat v skokih. Rožle Prezelj ZMAGA IN REKORD Kranj - Trojica atletinj kranjskega Triglava je v soboto nastopila na mednarodnem atletskem mitingu v Velenju, v nedeljo pa še v italijanski Gorici. V Velenju je bila Marcela Umnik druga v skoku v daljino (6,20), Tina Čarman v isti disciplini šesta (5,86) in Brieita Langerholc v teku na 100 metrov četrta (12,35). V Gorici je bila Umnikova prva (6,02), Čar-manova peta (5,38), Langer-holčeva pa je zmagala v teku na 800 metrov (2.06,44) in skoraj za dve sekundi izboljšala osebni rekord. • CZ. PRVAKI MED VETERANI Ljubljana - V soboto je bilo v Ljubljani državno veteransko atletsko prvenstvo, na katerem so Tnglavani osvojili kar deset prvih mest. Državni prvaki so v svojih starostnih kategorijah postali: zakonca Stanka in Dušan Prezelj v skoku v višino, Ana Jerman v teku na 100 in 400 metrov, Bojan Klančnik v metu kopja, diska in krogle ter Miro Kant v teku na 100, 400 in 1500 metrov. • CZ. Mojca Golob Jana Zupančič je na prvenstvu v Kranju sicer osvojila dve srebrni kolajni, a s svojima nastopoma ni bila tako zadovoljna kot njen klubski kolega. V skoku v daljino je z rezultatom 5,25 metra zaostala za svojim najboljšim rezultatom za 31 centimetrov, v troskoku je "pristala" natanko pri 12 metrih in bila za 67 centimetrov slabša od osebnega rekorda. Še posebej ji je žal nastopa v troskoku, kjer "lovi" normo za svetovno mladinsko prvenstvo v Sidneyu. Edi Okič je bil drugi v metu diska (45,74) in peti v metu krogle (14,44), Mitja An-čik peti v metu diska (38,26) in Denis Zadnikar šesti v metu diska (37,02} in sedmi v metu kopja (44,80). V ženskem disku sta ob smoli Idžanovičeve čast Triglava rešili Maja Breze s tretjim (28,54) in Nina Zupan s četrtim mestom. V moškem skoku v daljino je bil Gašper Zupan sedmi (6,24), v ženskem Ea je enako uvrstitev dosegla Irša Hribar (4,86). • C. Zaplotnik Hokejisti ne morejo brez prepirov BLEJCI SE ČUTIJO IZIGRANE Sportina Bled trdi, da se tako pozno, pred začetkom lige, ne smejo menjati bistvena pravila lige, sploh pa ne glede igralcev. Bled, 9. julija - Grožnje Blejcev oziroma Hokejskega kluba Sportina, da bodo zapustili sobotno skupščino Hokejske zveze Slovenije v hotelu Astoria na Bledu, če bodo spremenjena pravila glede igranja tujcev, se je uresničila. Blejci so odšli, kaj pa bodo storili v prihodnje, še ni znano. Skupščina sicer ni sprejela predloga Olimpne Hertza, da bi lahko v naši ligi v vsakem moštvu igralo neomejeno število tujcev, je pa potrdila predlog, da bo na vsaki tekmi lahko igralo do šest tujcev. Predlog, da bi razveljavili letošnji prestopni rok, pa ni bil sprejet. Protest Sportine je razumljiv. Blejci so v preteklih mesecih segli globoko V žep in potrosili precej mark za nakup kakovostnih domačih hokejistov, ki naj bi državni naslov prinesli z Jesenic oziroma Ljubljane na Bled. Da bi se spremenila pravila glede igranja tujcev oziroma povečanja njihovega števila, niso računali. Prav tujci pa odločajo prvenstva. Sportina opozarja, da se tako pozno pravila ne smejo menjati, saj se sezona začne že s prestopnim rokom. Prav tako pa tudi tako veliko število tujcev onemogoča igranje in napredovanje domačim hokejistom, to pa slabi reprezentanco. V običajni spor med Ljubljano in Jesenicami so se vpletli tudi Blejci. • J.Košnjek Končano svetovno vojaško padalsko prvenstvo IRENA AVBELJ NASA NAJBOLJŠA Kranj, 9. julija - Svetovno vojaško padalsko prvenstvo v Cerkljah ob Krki je končano. Našim tokrat ni uspelo osvojiti kolajn. Še najbližje je bila Irena Avbelj, ki je kljub dolgemu premoru zaradi rojstva hčerke, osvojila dve četrti mesti: v kombinaciji in skokih na cilj, kjer je klonila šele v drugem dodatnem skoku in tako ji je bronasta kolajna ušla iz rok. V figurativnih skokih pa je bila, Irena Avbelj deveta. Moška ekipa je bila v skokih na cilj četrta s 37 centimetri, kar je precej več, kot so načrtovali pred prvenstvom, posamično pa je bil v figurativnih skokih Bogdan Jug 16., v skokih na cilj pa ga je popolnoma polomil in zdrsnil daleč nazaj, naš najboljši pa je Senad Salkič na 10. mestu. Salkič je bil tudi naš najboljši v kombinaciji, na 32. mestu. • J.Košnjek GOLF NA BLEDU BMW CUP Bled, 9. julija - Blejski Golf klub je organiziral kakovostni BMW golf cup. Vaško Škapin iz Ljubljane je zmagal v netto A pred Robijem Dežmanom (Bled) in Matjažem Cirmanom (liubljana). Med ženskami je zmagala Katarina Kraljic (Arboretum) pred Sabino Markoli (Ptuj) in Sašo Jemc z Bleda. Sašo Kranjc (Bled) pa je zmagal v netto B. Na svetovni finale v Južni Afriki so se uvrstili zmagovalci Skapin, Kraljičeva in Sašo Kranjc. Irena Avbelj, naša najboljša z dvema četrtima mestoma. • Slika J. Košnjek DRSANJE JESENIŠKI DRSALCI V OLIMPIJSKEM LILLEHAMMERJU Jesenice, julija • Pri Drsalnem klubu Jesenice se že vneto pripravljajo na novo sezono. Najboljša tekmovalca Grega Urbas in Alenka Zidar sta sedaj na enomesečnih pripravah v olimpijskem Lillehammerju na Norveškem v okviru slovenske reprezentance. Z njima je tudi jeseniški trener Valerij Babicki, po 15. juliju pa bodo v Lillehammer odpotovale še tri mlade obetavne jeseniške drsalke: Alenka Mrak, Tej a Logar in Nena Stojanovič. Ostali tekmovalci in tekmovalke bodo poleti na kondicijskem treningu v Kranjski Gori, pionirka Teodora Poštič pa si bo nekaj časa nabirala izkušnje v Franciji. V začetku avgusta bodo jeseniški drsalci že začeli trenirati na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakli, v novi sezoni pa si po temeljitih pripravah obetajo nove uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih. • J. Rabič ŠPORTNIKI ZA PRAZNIK DUPELJ Duplje, 9. julija - Duplje so letos praznovale 750-letnico, prav tako pa so praznovali gasilci 90 let njihove dejavnosti. Obema jubilejema pa so dali svoj pečat tudi športniki. Najprej so tekmovali balinarji. Nasprotniki so si bili spodnji in zgornji Dupljanci, tako med moškimi in ženskami. Pri moških so zmagali "ta spodnji", pri ženskah pa "ta zgornje". 20 tenisačev in tenisačic se je pomerilo v tenisu. Na koncu je pri fantih slavil Ribnikar pred Jelarjem in Antonom Rozmanom. Urška Teran-Ravnikar je bila najboljša pri dekletih. Druga je bila S. Jelar, 3. L. Jelar, četrta Rozmanova. V namiznem tenisu so se pomerili pionirji in člani. Pri mlajših je zmagal Gradišar pred J. Rakovcem in S. Rakovcem. Rajko Konjar, nekdanji rokometaš je bil najboljši pri članih. Drugi je bil B. Rakovec, tretji še en rokometaš, Mirko Rakovec. V obeh kategorijah je nastopilo 30 igralcev. Kot zadnji so nastopili rokometaši, ki imajo tudi najdaljši športni staž v Dupljah. Na turnirju so nastopile štiri ekipe: mladinci, mladi do 21 let, člani in veterani. Rezultati: mladinci - člani: 17-14, mladi do 24 - Veterani 11-6; za 3. mesto: člani - veterani 16-7, za 1. mesto: mladi do 24 - mladinci 14-12. Po končanih tekmovanjih se je še enkrat pokazalo, da v Dupljah šport pomeni mnogim veliko. Nekateri se z njim ukvarjajo rekreativno, drugi aktivno, kot naprimer rokometaši, ki so po dolgih letih životarjenja spet začeli igrati v tretji ligi in so na najboljši poti, tla se vrnejo na stara pota, saj so pred leti krojili sam vrh v drugi slovenski ligi. • Martin Dolanc VATERPOLO MLADINSKA REPREZENTANCA ZAČELA S PRIPRAVAMI Kranj, 3. julija - V ponedeljek je s svojimi pripravami za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo sredi avgusta v Carigradu, začela mladinska reprezentanca Slovenije. Pod vodstvom trenerja Igorja Štirna in njegovega pomočnika Roberta Grubišica so se na povabilo vodstva reprezentanc v Kranju zbrali: Jure Kern (Triglav), Roland Medica (Koper), Rok Grčar (Tivoli) - vratarji, ter igralci: Erik Bukovac, Teo Galič, Matej Nastran, Gašper Stružnik, Branko Klančar, Matej Ramovš, Sanel Puškar, Klemen Štromajer, Klemen Podvršček, Boštjan Košir (Triglav), Bojan Bržan, Miha Maslo (Koper), Beno Bilalovič in Marko Kremžar (P. L. Maribor). Pozivu so se opravičili Uroš Čimžar, ki še zdravi poškodbo in se bo reprezentanci priključil čez teden dni, Matis Kolenc, ki ima šolske obveznosti in pa Marco Basiaco, ki je na služenju v slovenski vojski in se mora Vaterpolska zveza dogovoriti, na katerem delu priprav bo sodeloval. • J. Marinček TEKI GORENJCA USPEŠNA V AVSTRIJI Veitsch, 5. julija • Minulo soboto so v sosednji Avstriji organizirali tradicionalni 10. gorski maraton Veitsch. Maraton velja za enega najtežjih v Evropi, saj je potrebno v 54 km premagati več kot 2500 m skupne višine. Letošnjega tradicionalnega maratona Veitsch so se poleg nemških, čeških, madžarskih in avstrijskih tekačev udeležili tudi slovenski tekači. Zmagovalca gorskega maratona sta postala Hones Johann in Ortner Franz (Avstrija), ki sta v cilj pritekla istočasno. Uspeh naših rti izostal, saj sta se gorenjska gorska tekača, Mitja Kovačič in Boštjan Potočnik iz Škofje Loke, uvrstila med prvih 10 od 49 uvrščenih. Poleg tega sta zmagala vsak v svoji kategoriji. • A. G. Roman^Kejžar o zapletih z normo za olimpiado MOŠKI MARATON V ATLANTI BREZ SLOVENCEV Roman Kejžar, trenutno najboljši slovenski maratonec, z najboljšimi letošnjimi rezultati na 5.000,10.000, v malem maratonu in maratonu pri nas, se ne bo udeležil olimpijskih iger, ki se bodo začele čez deset dni v Atlanti. Roman meni, da se mu je s tem zgodila krivica, saj je normo za nastop na 01 dosegel že lani, potrdil pa jo je tudi letos* OKS tudi po obravnavanju pritožb ni razširil seznama športnikov, ki bodo odpotovali v Atlanto. Tudi vi boste ostali doma. "Do zadnjega sem upal, da se bo po vseh pritiskih atletske zveze, kluba in tudi medijev kaj spremenilo, da se bodo člani OKS ponovno sestali zato, da bodo potrdili še tiste, ki se nam je res naredila krivica. Mislim, da je njihova odločitev povsem nestrokovna. Zakaj? Mislim, da nima pomena glasovati o nekom, ki ima normo za nastop na OI. Glasujejo lahko kvečjemu, če gre za nekoga, ki ni dosegel norme, ne pa za naju z Valantovo (Anja Valant sicer tekmuje v troskoku.o.p.), saj sva oba dosegla normo." Kako je bilo pravzaprav z vašo normo, mednarodno normo, to je rezultat pod 2.16:00 ste dosegli že lani, letos zopet...? "MOK kot kriterij za maraton priznava le rezultate dosežene po januarju '95. Njihovo normo sem potrdil že maja lani. Takrat bi me OKS že lahko uvrstil na seznam potnikov za Atlanto. Vemo namreč, da je v maratonu nemogoče štartati vsak mesec, in da je zato doseganju norme namenjen daljši čas. V drugih državah so maratonci okvirno določeni že m/a. leto prej in naknadno le še preverjajo formo na krajši progi. Pri nas pa so potrditev rezultata zahtevali še enkrat, kar mi je tudi uspelo na maratonu v Torinu. Omenjeni maraton je bil tako v koledarju IAAF, imel pa je tudi kontrolo dopinga, kar sta bila edini merili, ki sta določali, na katerem maratonu je mogoče "loviti" normo." Kakšna sta bila obakrat vaša rezultata? "Obakrat sem tekel pod dve uri in šestnajst minut, letos 2.15:39 lani pa še dvajset sekund hitreje 2.15:19. " OKS pa je postavil tudi GORSKI TEK DRŽAVNI PRVENSTVI Gorski tekači Slovenije so imeli v zadnjem času kar dve državni prvenstvi in sicer v Zagorju državno prvenstvo v teku "gor-dol". Člani in veterani so tekli na 13 km dolgi progi z višinsko razliko 950 m, članice in mladinci pa 9 km dolga proga s 600 m višinske razlike. To je bila tudi izbirna tekma za nastop na evropskem pokalu, ki bo od 11. do 13. julija v Wallesu v Angliji. Rezultati: moški: absolutno člani: 1. Novak (Šmarnogorska veza) 54:48, 2. Mernik (Spiridon Celje) 55:51, 3. Hojak: 57,03. Članice absolutno: 1. Živko: 43,46, 2.1. Hižar (Olimpija) 44,10, 3. Grm (Trmasti) 45,05; Državni prvaki po kategorijah: člani: Novak (Šmarnogorska naveza), Veterani : I. Urh (Kamnik), mladinci: Rihtaric (Lenart), članice: Živko (Trb.), veteranke: Grm (Klub trmastih), mladinke: I. Hižar (Olimpija); V Idriji pa je bilo državno prvenstvo v teku "samo gor". Start teka je bil v središču Idrije, cilj pa 9,3 km više, na Vojskem, pri kmetiji Alfe. Šalamun (TAM) 45:16, 2. Novak domač kriterij, namreč realen obet uvrstitve do 16. mesta, kar naj bi ugotovili na podlagi rezultata s tekmovanja na ustrezni mednarodni ravni. "Z dodatnimi kriteriji je OKS lahko izigral prav vsakega atleta, kar se je v največji meri potrdilo prav pri meni. V olimpijskem maratonu bo štar-talo več kot 100 tekačev in konkurenca bo tam, lahko bi rekel najmočnejša. Po njihovih strokovnih ocenah so ugotovili, da se na OI ne bi mogel uvrstiti med 16, kar pa je zanikala AZS in pa moj klub. Komiteju so namreč predložili rezultate maratonov z velikih tekmovanj (evropsko in svetovno prvenstvo, OI) od leta '90 naprej. Z rezultatom, ki sem ga tekel v Torinu, bi se na vseh teh tekmovanjih uvrščal med 12. in 16. mestom. Slednje demantira vse ocene OKS, da jaz nimam možnosti uvrstitve med 16 najboljših. Mislim, da se je ta kriterij upošteval samo pri meni, mogoče pri Valantovi." Na rezultat poleg pripravljenosti in forme bržkone vplivajo še mnogi drugi faktorji? "Na rezultat vpliva več faktorjev, od dnevnega počutja, forme, konkurence na tekmovanju do podlage, na kateri se teče, ali so kocke ali asfalt, tu Ea so tudi vremenske razmere, ot vročina, vlaga, veter v prsi... Zato je težko planirati, da bo na tistih dveh tekmovanjih, ki jih odtečeš, vse optimalno. Tu smo maratonci zelo prikrajšani, saj neki stometraš lahko teče dvakrat na teden in v roku tistega meseca in pol lahko opravi 15 dirk. Pomembno pa je, da enkrat doseže normo." Koliko maratonov na leto tekač lahko preteče "na full", na vso moč? "Na leto dva, kvečjemu tri." Janez Kocijančič, predsednik OKS naj bi izjavil, da podobne kandidature "spornih" športnikov še nikoli niso prinesle odmevnega rezultata na igrah samih. "Za slabši rezultat bi bil kriv OKS in ne jaz. Moja norma je bila dosežena 12. maja, 14. so jo zavrnili. Če bi takrat na višini treniral dva meseca, rezultat gotovo bil." V vaših prvih izjavah medije je bilo čutiti precejšni* razočaranje, kot da boste va»" tekmovalno kariero celo klin obesili". , "Rekel sem, da ne bom v* nastopal za reprezentanco SI0' veniie, kar seveda ne potn*?}' da bom vse skupaj na obesil. Še v petek in -(preden so v nedeljo odločali OKS) sem nastopil v LizboiJ na evropskem pokalu Br""? Zauli in odlično tekel na 3.W| klin soboto v 8:12,99. Drugi dan pa m ter dosegel osebni xe^^ jvse eza mojo tekel tudi 5.000 m, predvsejj zato, ker sta se atletska zveza klub res prizadevala za uvrstitev med potnike v A"^ to. Po odločitvi OKS pa- g bodo klub in AZS ozirojjj država Slovenija zame nare«3'. toliko, kot so doslej, to po"1. J da sem se največji del finanftf sam in s pomočjo po« Alples - lesni program W r"*0 iz Železnikov, potem zagot°v ne bom več nastopal za rePrm zentanco Slovenije. Če h°J dobil pomoč s strani kluba ^ AZS, mogoče zaposlita enem izmed ministrstev, 1 notranje zadeve ali pa obra n bo, potem mislim, da ?e dolžan še vedno nastopati £ Slovenijo in bom tudi nasi Pal" Ji Kakšen je torej vaš let°inj načrt? v "Planiram dva maratona jesenskem delu." a Imate trideset let. Boste £ OI čez štiri leta spet poskusiU' "Sedaj sem v najboljših ma» atonskih letih, to je od 30 o°L let. Svetovni rekord je ctL postavil sedemintridesetletn " kar se tiče naslednjih Oh V je težko reči, posebno, če o°. zopet odločali isti ljudje * , letos. Precej besed sem namr*j izrekel čez njihovo del? ^ vprašanje je, ali se jim m« ,j preveč zameril. Odvisno je od sponzorjev, ki me -, ^ podprli, da bom lahko de i» ^ dosegal zastavljene cilje j. moje kot trenerja Boruta^ ^ Vrstni red absolutno člani: 1 (Šmarnogorska naveza) 45:32, 3. Čeh (Lenart) 45:53; članice: 1. L potrdili mojo normo, bi se zdaj Hižar (Olimpija) 55:26,2. T. Hižar (Olimpija) 56:46,3. Grm (Klub pripravljal v New Mexicu, kot trmastih) 57:26. • M. V. naša maratonka Helena Javor- nik in moj trener. In če bi tam gornika iz Maribora. To P f6. vsekakor izboljšati državn . kord in se kot prvi Slov spustiti pod čas 2.13:00- ^ rezultat pa nekaj pomeni i v svetovnem merilu." • »8 Milan Janša Milan Janša je na olimpijskih igrah leta 1988 nastopil skupaj z Sašom Mirja-ničem in Romanom Ambroii-čem v dvojcu s krmarjem, kjer so osvojili osmo mesto. Kakšni so spomini na prvi olimpijski nastop? "Prva olimpiada je bila zame veliko dolivetje, čeprav sem bil takrat še mlad, star komaj 23 let. Če jo primerjam z Barcelono, je nekaj čisto drugega, največ najbri zato, ker sem iz Španije prišel z medaljo." Je bila barcelonska medalja četverca zate pričakovana? "Na medaljo nikakor nisem mislil, posebno zato ne, ker smo bili v Luzernu precej zadaj, kar deset sekund, za najboljšim čolnom. Kar pa je bilo, po mojem mnenju, kar dobro, saj smo na tekmovanje prišli neobremenjeni. To pa je tudi največja sprememba pred novim nastopom v Atlanti, ko od nas vsi, pa tudi sami, pričakujemo novo kolajno. Vsi nekako mislimo, da "moramo"..." Bil si na mnogih tekmovanjih, na regatah, na svetovnih prvenstvih. Kaj pa ti pomenijo nastopi na olimpijskih igrah? "Olimpijske igre so res velik športni dogodek, vendar razen morebitne medalje in GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH PIŠE: VILMA STANOVNIK MILAN JANŠA in SADIK MUJKIČ z Bleda, veslača (Seul 1988, Barcelona 1992) Pmcpojzkušnje, tretjič z izkušnjami Za blejske veslače že nekaj let velja, da se z nobene velike prireditve ne vrnejo brez medalje. In med redkimi slovenskimi športniki, ki jim je zadnja leta uspelo osvojiti olimpijske kolajne, sta tudi Blejca Milan Janša in Sadik Mujkič. Milan je z 31 letni najstarejši med še aktivnimi slovenskimi reprezentanti, pa tudi 28 letni Sadik Mujkič ima v bogati športni karieri vrsto lepih uspehov, med katerimi sta prav gotovo najdragocenejši kar dve bronasti olimpijski kolajni, iz Seula in Barcelone. Tako Milan kot Sadik pa sta te dni že v Atlanti, kjer se skupaj z Denisom Žvegljem in Jantjem Klemenčičem pripravljata za nov olimpijski nastop v četvercu brez krmarja. lastnega zadovoljstva ob njej, ne "prinesejo" veliko. Res jih mediji in vsi ostali jemljejo kot velik dogodek, res pa je tudi, da jih nato tudi hitro pozabijo. Sploh, ker veslanje ni med zanimivejšimi športi. Tudi športniki, ki so po uspehih precej za nami, so medijsko bolj popularni." Ti ob treningih ostane kaj prostega časa? "Zaposlen sem v igralnici na Bledu, vendar pa so mi po novem letu dali prosto, tako da trenutno ne mislim na nič drugega kot na treninge in tekme. Če pa je kaj prostega časa, pa rad delam na vrtu in okrog hiše." Sadik Mujkič je med slovenskimi udeleženci letošnjih olimpijskih iger edini, ki je bil na olimpiadi ie dvakrat in obakrat je domov prinesel medaljo. Kaj ti pomeni nastopati na olimpijskih igrah? "Gotovo je vsakemu športniku cilj kariere vsaj enkrat nastopiti na olimpijskih igrah. Meni se je to zgodilo ie dvakrat, sedaj bo ie tretjič. Je pa res, da ti vsako tako veliko tekmovanje pusti svojevrstne spomine, tako se rad spominjam prve kolajne, ki sva jo v dvojcu brez krmarja osvojila z Bojanom Prešernom v Seulu, svojevrstno dolivetje je bila Barcelona, kjer smo v četvercu ponovno osvojili kolajno." Kolajna v Seulu je bila presenečenje, tudi zadnja v Barceloni ni bila pričakovana. Je zato še bolj dragocena? "Tisto leto pred Barcelono smo imeli kar dobro sezono, zmagali smo na močni regati v Franciji, slabše pa nam je šlo v Luzernu, kjer smo bili peti. Tako smo zadnji mesec pred olimpijskimi igrami res telko garali in upali na čimboljSi nastop. Je pa da na kolajn0 nismo uPahii tudi sam semj>» zelo presenečen ker nam je uspe' lo. Vendar so* v Barceló** "dogodki odm li"namvpr>d je dobre sklepne priprave, ni razloga za skro ■ ^ pa res, da bo močna konkurenca, ra a;st medalje računa vsaj dvanajst ali štirin četvercev." dr$' Ti uspeva združevati šport, službo, no...? aj "Zaenkrat imam družino še bolj majhno,5 ■ livim skupaj z dekletom, v slulbh JL. Integralu na Jesenicah, kjer sem avtoma' nik, pa mi tudi gredo na roko in sem jün* fia res hvalelen. Že od novega leta ne h°dirnoPu delo in vse moje misli so posvečene le nasi°r na olimpijskih igrah." ^ladi upi v tržiškem športnem plezanju SPOMLADANSKI USPEHI NAVDUŠUJEJO Tržič, 9. julija - Dobre av*stitve tekmovalcev v P^em delu državnega prvenst- a >n zmage na zadnjih tekmah ptopskega mladinskega poka-f presenečajo celo vodstvo X>rtno plezalnega odseka pri {'»ninskem društvu Tržič, ^taetna plezalna stena je ™>mreč zastarela, udeležba pzalcev na tekmovanjih pa [e odvisna tudi od finančnih Možnosti staršev. Tržiški športno plezalni od-deluje samostojno šesto eto' V letošnji sezoni ima 16 ekmovalcev, prav toliko pa je •j(di mladih, ki se še učijo Pranja. Treningi potekajo na Svetni steni v osnovni šoli "jstrica in v naravnih plezališ-^ v Dovžanovi soteski in na °°hinjski Beli. Vztrajno in psno dei0 je obrodilo vidne "sPehe tekmovalcev že lani, ko 5la postala Nastja Guzzi in «ktej Sova državna prvaka, ^a Truden pa si je priborila %lo naslov evropske prvakinje. "Naši tekmovalci so zelo uspešno nastopali tudi v spomladanskem delu letošnjega državnega prvenstva. Tako so prva mesta v svojih starostnih skupinah osvojili Saša Truden, Matej Sova in Tomaž Valjavec, drugo mesto pa je dosegla Nastja Guzzi. Še bolj smo lahko zadovoljni .z izidi zadnjih dveh tekem v evropskem mladinskem pokalu v Nemčiji in Italiji. V mlajši skupini fantov je Tomaž Valjavec prvič zasedel 4. mesto, drugič pa je zmagal. Klemen Bečan je bil obakrat drugi. Pri mlajših dekletih je Nastja dvakrat pristala na 2. mestu, Saši pa je pripadlo 4. mesto. V skupini starejših fantov je obakrat zmagal Matej, Lenča Gradišar pa se je med starejšimi dekleti v Italiji uvrstila na 5. mesto. Tako kot na te uspehe smo ponosni na dejstvo, da je bilo med 22 člani mladinske državne reprezentance kar 6 plezalcev iz Tržiča. Veliko zaslug za dobre rezultate Salewa pokal v Podljubelju ŽIGA PAGON DOBIL FINALE Podljubelj, 9. julija - V nedeljo so na umetni ple- *alni steni, zgrajeni ob ^Jadinskem hotelu pod 1 Hubeljem (nekdanja kar- 1 ayla za spomenikom inter- i kancem), organizirali Plezalno tekmo najmlajših oklice, dečki do 10 let) oal T ewa open Ljubelj 96. £ekmo sta ob sodelovanju Koren sportsa in Pro Mon-:ane, ki zastopa Salevvo, peljala Jure Klofutar in plemen Premrl. Oba sta sPortna plezalca, Klemen P3 vodi tudi plezalno šolo Montané na tej steni. Kdor le zainteresiran za šolo plezanja, naj dobi pojasni-a v poslovalnici Montané na Deteljici pri Tržiču. Za ?edeljsko tekmo se je pri-Wvilo deset plezalcev. Štirje ?° Prišli do vrha in ti so v lI*alu odločali o zmagoval-u- Zmagal je Žiga Pagon Çr*d Maticem Močnikom, '"«om Sajeviccm - Doli-,arJem in Lukom Tamšc-• J. Košnjek Mladi na umetni steni ob mladinskem hotelu Karavla v Podljubelju. - Slika J. Košnjek ŠAH &OBRČA DUŠANU ZORKU Tv*>ezJe Pri Tržiču, 9. julija - Športno društvo Brezje pri ziçu je organiziralo 9. tradicionalni hitropotezni turnir v oči na Dobrči (1498 m). Vsakoletni termin je prva nedelja v p !etJu (razen, če je dež). Turnir je kombinacija planinskega K "oda in šaha ter lepa popestritev šahovskih tekmovanj. SlatnZOr m et*en pobudnikov turnirja je podjetje Usnje Na v?ar- TrihČ\ Letos je sodelovalo 14 igralcev in igralk. j^JOoljsï je bil z 12 točkami Dušan Zorko pred Klemenom ^'cičem (11) in Matjažem Šlibarjem (10.5). • A. Drinovec ODBOJKA NA MIVKI (BEACH VOLLEY) NA BLEDU, ZAKA Petek; 12. julija, od 9.00 do 13. ure: TURNIRJI ČETVORK oh o V pionirsk' in mladinski konkurenci 20- url: ZABAVA Z ANSAMBLOM AVIA BAND *°botajJ3. JLilija, od 9.00 do 23. ure ČLANICE IN ob CLANI, VETERANI IN VETERANKE uri: ZABAVA Z ANSAMBLOM CALIFÒRNIA Prijave: najkasneje na dan tekmovanja do 9. ure ŠTEFAN UDRIH, L telefon 064/78-072 imajo tekmovalci sami, ki so zelo motivirani za treniranje. Med počitnicami načrtujejo vadbo pod vodstvom Jureta Klofutarja v naravnih stenah. Žal nas pri treniranju na umetni steni ovira pomanjkanje terminov, stena pa je tudi zastarela za organizacijo večjih tekmovanj. Nemalo je problemov s financami, saj kar polovico stroškov za tekmovanja v tujini krijemo starši sami," je povedal o uspehih in težavah Stane Sova, namestnik načelnika odseka in oče uspešnega plezalca. Tržiški plezalci imajo kljub omenjenim težavam visoke cilje za domača in mednarodna tekmovanja. V vrh se bodo skušali prebiti tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Moskvi. Čeprav jim že sedaj ne manjka obetavnih plezalcev, pa bi uresničitev načrtov za novo steno v nekdanji "Sokolnici" gotovo pomenila še večji razmah športnega plezanja v Tržiču. • S. Saje KRANJSKI ALPINISTI SO SE PREDSTAVILI Kranj, 9. julija - Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Kranj je konec prejšnjega tedna pripravil predstavitev svoje dejavnosti. V odseku, ki ima okrog 50 registriranih članov, se približno polovica aktivno ukvarja z alpinizmom in športnim plezanjem. Te zvrsti je ob pomoči diapozitivov opisal med petkovim večernim predavanjem Igor Varjačič. Veliko zanimanja, zlasti med mladino, je bilo tudi za sobotni dopoldanski in večerni prikaz plezanja na umetni steni. Sobotni večer je popestril Andrej Prinčič s predavanjem o odpravah v Peru. V odseku pričakujejo, da bodo vtisi s predstavitve spodbudili mlade k vpisu v alpinistično šolo jeseni. Načrte za nekaj novih podvigov snuje več izkušenih članov odseka. Igor Kalan bo že julija odpotoval s hrvaško odpravo na Grenlandijo, Andrej Kecman se pripravlja za jesensko odpravo na Ama Da-blam v Himalaji, Darja Zaplot-nik in Andrej Prinčič pa bosta pred koncem leta odšla v novozelandske gore. • S. Saje ZMAGALA BMP LJUBLJANA Radovljica. 7. julija - V Radovljici je ŠD Murka Lesce organiziralo že 23. mednarodni poletni ekipni hitropotezni šahovski turnir. Tokrat se je v sicer hladnem vremenu pomerilo 17 ekip, ki so igrale vsaka z vsako. Največ točk (28) so zbrali lanskoletni zmagovalci, ekipa ŠD BMP iz Ljubljane v postavi Miha Furlan, Tomaž Marinšek, Andrej Vospernik in Primož Potočnik. Imeli so kar tri meč točke več od presenečenja turnirja, ekipe ŠD dr. Milan Vidmar iz Ljubljane. Na tretjem mestu so bili s štirimi točkami zaostanka domačini. Končni vrstni red: 1. ŠD BMP Ljubljana (28), 2. ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana (25), 3. Murka Lesce (24), 4. ŠD Jamstvo Ljubljana (23). 5. ŠK Komenda (21), 6. - 7. ŠS Tomo Zupan Kranj I in Jesenice I (20), 8. Kočevje II (19). • A. Dnnovec IZŠLA JE NOVA, DVOJNA ŠTEVILKA REVIJE Z BOGATO OLIMPIJSKO PRILOGO! Iz vsebine: - Velikani športa: Ivo Daneu - Poslovnež Silvan Križman: Hit bo še naprej podpiral novogoriške športnike Olimpijske ocene in napovedi so v Olimpijski prilogi prispevali: Brigita Bukovec, Gregor Cankar, Rajmond Debevec, Iztok čop in še mnogi drugi športniki in strokovnjaki. E-ŠPORT PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV! Kazenske ovadbe zoper preprodajalce mamil se nadaljujejo Domnevni preprodajalec mamil po 48-ih urah zopet na prostosti Kljub dokazom, ki so Kranj, 8. julija • Kranjski kriminalisti so 1. julija ob 21. uri prijeli 23-letnega R.S. iz Kranja. Zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, so ga priprli za 48 ur. Kljub dokazom pa so ga po pogovoru s preiskovalnim sodnikom morali spustiti na prostost, so nam sporočili na redni ponedeljkovi konferenci kriminalistične službe pri UNZ Kranj. R. S. naj bi trinajstim osebam večkrat prodajal heroin. Tako je leta 1994 dvakrat tedensko dobival robo od 28-letnega P. Z., ki je bil že pred časom ovaden zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa jih posredovali kriminalisti, je R.S. prost. z mamili. R. S. je nato mamilo pred časom vlomila v vitrino prodajal po Kranju po zelo nizki ceni 10 tisoč tolarjev za gram, za enkratne odmerke pa je računal od 1.500 do 2.000 tolarjev. Prvega julija, ko so R. S. priprli, so kriminalisti pri njem opravili tudi hišno preiskavo, med katero so našli devet uporabljenih injekcijskih brizgalk, pet pisemskih zavojčkov, v katerih so odkrili sledove mamil, priprave za uživanje mamil in tabletke. V stanovanju so kriminalisti našli tudi osebni računalnik in kreditni kartici Eurocard in Visa, ki ju je R. S. tudi že uporabil. R. S. je bremenila tudi izjava 21-letne K. S., ki je Boljši delovni pogoji Obnovili prostore jeseniškega sodišča Jesenice, 8. julija - Jeseniško sodišče je končno dobilo obnovljene prostore, predvsem pa pridobilo novih 150 kvadratnih metrov prostora za zemljiško knjigo. Primanjkuje sodnikov. Prostori jeseniškega sodišča so bili tako kot prostori nekaterih drugih slovenskih sodišč v obupnem stanju. Poslopje, v katerem so bili pred leti tudi drugi, predvsem Carinarnica Jesenice, je staro šestdeset let in je bila ena najbolj dotrajanih stavb na Jesenicah. Carinarnica se je preselila v nove prostore na Plavžu, od leta 1992 je ostalo v poslopju le sodišče z zemljiško knjigo. Ministrstvo za pravosodje je obnovo prostorov jeseniškega sodišča uvrstilo med investicije in tako so lani novembra začeli z delom. Obnovili so vse prostore, pode, instalacije, nabavili novo pohištvo in opremo, najpomembnejše pa je, da so v pritličju pridobili 150 kva- dratnih metrov novega prostora, ki ga bo zdaj lahko uporabljala zemljiška knjiga. Skupaj ima Okrajno sodišče na Jesenicah, ki se po raznih reorganizacijah spet imenuje okrajno kot ob ustanovitvi leta 1961, 550 kvadratnih metrov prostora. Ob slovesni otvoritvi je ministrica za pravosodje Meta Zupančič dejala, da je to enajsta sodna zgradba, ki so jo ali pa jo še bodo obnovili v Sloveniji. Slovenski sodniki naj bi imeli enake delovne razmere in tudi zato naj bi se mladi pravniki bolj odločali za sodniški poklic. Predstojnica Okrajnega sodišča Maja Kostanjsek se je zaposlenim zahvalila za potrpežljivost, saj so ob temeljiti obnovi vseeno nemoteno in vestno opravljali svoje delo. Opozorila pa je tudi na kadrovski problem, saj so na Okrajnem sodišču na Jesenicah sistemizirana štiri delovno mesta za sodnike, potrebovali bi jih pet, delata pa le dva sodnika. • D.S. KRIMINAL Marljivih vlomilcev še niso odkrili Kranj - Na Gorenjskem je bilo kar nekaj vlomov, a kriminalisti storilcev se niso našli. Tako so v noči s 4. na S. julij v Podlubniku vlomili v tri osebna vozila, v dva clia in primero. Iz prvega renault clia so odnesli 60 tisočakov vreden avtoradio Blaupunkt (tovarniška št. 374828/A). Iz nissana {»rimere so neznani storilci odnesli avtoradio Pioneer, teniški onar in loparja za badminton, vse skupaj vredno 70 tisoč tolarjev. Srečnejši je bil drugi lastnik renault clia, v katerega so tudi vlomili, a niso odnesli ničesar. V noči med soboto in nedeljo so vlomili v trgovino Elita Konfekcija v Vodopivčevi ulici v Kranju in odnesli 19 ženskih oblek, večina znamk Mura, Triglav in Labod. Neznani storilci so trgovsko podjetje Elita olajšali za 200 tisoč tolarjev. V prvih nedeljskih urah pa so vlomili v trgovino Sinkopa v Žirovnici. Prav tako neznani storilec je iz trgovine odnesel dva fotoaparata, CB postajo, telefonski aparat, dva avtoradia in 5 ročnih ur znamke Casio. Ukradeno blago je vredno 317 tisoč tolarjev. • S. Šubic zlatarne Levičnik v Kranju in odnesla zlata prstana. Z njima je po njenih besedah plačala mamilo, ki ji ga je prodal R. S.. Kot že rečeno, so R. S. 3. julija spustili na prostost. 6. julija so legitimirali znanega kranjskega odjemalca mamil, ki je imel pri sebi 5 mg heroina. V pogovoru s kriminalisti ie povedal, da je heroin kupil od tridesetletne U.K., odvisne mamiloje-malke, ki si s preprodajo mamil prisluži odjemke mamil za lastno potrebo, je bilo rečeno na konferenci. U. K. naj bi bila R. S.-ova punca. • S. Šubic NESREČE Skozi vetrobransko steklo v drevo Gozd Martuljek - Minuli konec tedna se je edina večja nesreča pripetila v bližini Gozd Martuljka. Tridesetletni Feko A. z Jesenic je v soboto (6. julija) zvečer vozil po magistralni cesti iz Kranjske Gore proti Jesenicem. Izven naselja Gozd Martuljek je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal v nepregledni ovinek. Vozilo je odneslo izven cestišča v bližnje drevo, v katerega je skozi vetrobransko steklo vrglo Feka A., ki med vožnjo ni bil privezan. Ponesrečenec te utrpel hude telesne poškodbe, zato so ga odpeljali v bolnišnico, zaradi suma vinjenosti pa so vzorec njegove krvi dali na analizo. • S. Š. Neprevidno obračal, nato pobegnil Tržič - Trenutno še neznani voznik fiat tempre je v petek, 5 julija, pri obračanju zadel v parkirano vozilo. Škoda je ocenjena na 30 tisoč tolarjev, policija pa za pobeglim voznikom, ki je svoje vozilo najverjetneje poškodoval na desni prednji strani, še poizveduje. Fiat Tempra je rdeče barve, kranjske registracije, po grbu sodeč pa stanuje v Radovljici ali njeni okolici. * S. Š. 2 milijona dolarjev(!) vredna okvara Brnik - Z letališča Brnik je v nedeljo, 7. julija, proti Skopju poletelo letalo Adrie Arways Airbus 320, v katerem je bilo 135 potnikov in sedemčlanska posadka. Kmalu po vzletu je zaradi segretja zračnega kompresorja razneslo desni motor. Deli raznesenega motorja so nato poškodovali tudi horizontalni stabilizator letala. Pilot je okvaro takoj opazil, ugasnil desni motor in letalo usmeril nazaj proti Brniku. Po osmih minutah poleta je letalo srečno pristalo na brniškem letališču. Z raziskavo še vedno nadaljujejo, po nestrokovnih ocenah pa naj bi bilo za kar 2 milijona dolarjev škode. • S. Š. V letošnjem juniju na gorenjskih cestah manj nesreč kot lani Hitrostni rekord je 205 kilometrov na uro Kranj - Junija letos je bilo na Gorenjskem 39 nesreč s telesnimi poškodbami, kar je 19 manj kot lani. Hudo poškodovanih je bilo 19 oseb (v istem obdobju lani 28), lažje poškodovanih pa 20 (lani 35). Najpogostejši vzrok prometnih nesreč so bile tokrat nepravilnosti v križiščih, sledi nepravilna stran oziroma smer vožnje, pet nesreč je povzročila neprilagojena hitrost, pri 15 nesrečah pa policisti sumijo, da so bili povzročitelji pod vplivom alkohola. V minulem obdobju so bile radarske naprave polno obremenjene 13 ur. Dovolj, da so v tem času policisti morali ustaviti 2138 prehitrih voznikov. 81 se jih bo srečalo s sodnikom za prekrške, 2057 pa ie svoj "greh izplačalo" na kraju prekrška. Rekord je tokrat postavil Branko V. iz Kranja, ki je z golfom VR 6 peljal po avtocesti Kranj -Ljubljana, mimo bencinske črpalke Voklo, s hitrostjo 205 kilometrov na uro. Kljub hitrosti se je Branko V. na znak policista uspel ustaviti. Podoben rekord je postavil voznik audia avant, avstrijske registracije, ki je viadukt Rupovščica, kjer stoji prometni znak z rdeče obkroženo 80-ico, prevozil s hitrostjo 186 kilometrov na uro. • S. Šubic Meč in krizantema Alag. Blaž Kujundžič, zunanji sodelavec PREJEU SMO Japonci so se vedno imeli za nekaj posebnega. Tudi Slovenci se imamo za nekaj posebnega. Sicer pa, kdo se nima. Vsakdo tudi v resnici je nekaj posebnega. Nekaj posebnega v kuhuroloiko- folklornem smislu. Vsakdo pa leti, da ne bi samo bil, ampak da bi ga drugi tudi zares imeli za nekaj posebnega. Za nekaj posebnega ne zgolj v folklornem smislu, Kar je dano samo po sebi, ampak v nečem, kar si mora znati sam priborili. V svetu, v katerem veljajo merila razvojne uspešnosti, je to še posebna razvojna uspešnost. Japonci kot vzhodnjaki so uspeli postati uspešen del Zahodnega sveta. Ali bomo Slovenci kot donedavni vzhodnjaki v Evropi uspeli postati uspešen del Zahodne Evrope? To vprašanje smo si v Sloveniji na veliko zastavljali v osemdesetih letih. V začetku devetdesetih let je velik del dejanskih in namišljenih ovir pri približevanju Zahodni Evropi padel. Utihnile so tudi primerjave z Japonsko. Čudno, saj smo na poseben način znali priti od besed k dejanjem. Na poseben način smo znali vzeti v roke meč - in uspelo je. Glede na pesniške predstave o samih sebi tudi stalno držimo v roki rožo in jo vonjamo. Uspeti mora še na gospodarskem področju. Pred nekaj leti sem si tudi sam študijsko ogledal to japonsko uspešno vzhodno-za-hodno kombinacijo. Kot veČina zahodnjakov sem tja odšel s širokimi očmi predsodkov, doživel vrsto na prvi pogled čisto preprostih spoznanj in končal z vartimi očmi frustracij, zakaj vendar tudi mi vsaj del tega (še) nismo dosegli. 1. Predsodki Predsodki in stereotipi nam otežkočajo in hkrati omogočajo pogled na vse, česar ne poznamo. Popolnoma preglednih in objek- tivnih znanj in spoznanj ni oz. se jim lahko približujemo samo asimptoto, s ciljem v neskončnosti. Predsodki o Japoncih le-te vidijo kot brezdušne bojevnike, ki so meč zamenjali za orodje. Pri vonjanju krizanteme vonja ne zaznavajo, ker jim možgani brnijo od obrestno-obrestnega računa. Množica, kolektiv je posrkal posameznika, ki znotraj gladko tekočega človeškega stroja ne obstaja več. Tudi narave tako rekoč ni več. V središču Tokija se diha s pomočjo dihalnih aparatov. Ali res? Poglejmo! 2. Spoznanja Nič od tega. Orodje znajo vrteti, vendar brez samouniče-valske sle pri tem. Tam jim tudi ni potrebna, saj produktivnost njihovih kolegov ne ogroža njih, produktivnost njih pa ne njihovih kolegov. Nihče ne bo izgubil dela, saj dela vendar v svojem podjetju. V podjetju, ki je sicer zasebno, vendar se z njim tako enači, da je njegovo. Ta popolnoma socializir-ana lastnina omogoča hierarhijo, ki je predvsem funkcionalna in ne toliko vrednostna. Ukazi torej služijo doseganju ciljev in ne potrjevanju položaja ukazujočega. Med ekonomijo in socialo ni veznika "ali", ampak je veznik "in". Vsak posameznik zase je najvažnejši, zato množica potem sploh ni vprašanje. Krizanteme imajo svoj vonj. Skrb za ohranjanje japonske tradicije je prisotna na vsakem koraku. Neposredna, v ustanovah, ki ohranjajo tradicionalne umemosti. Sprotna, vtkana v vsakodnevne navade in potrebe. Od klasičnega japonskega gledališča v središču Tokija do klasične japonske gostilne v ne-vem-katerem nadstropju prepletajočih se hodnikov in pasaž- Narave smo videli malo, pa vendar. Na kateremkoli koncu Tokija smo izstopili iz nadzemne ali podzemne železnice, je bil zrak boljši kot v Ljubljani! Pokrajina do oddaljenega novega letališča Narita. Morda puščava kot v Mežiški dolini? Dajte no! Zeleni praznik. Seveda so prav oni imeli svojo Minamato, vendar so se hitro našli. Ali pomeni njihova prijaznost do tujca še kaj več? Morda pa v resnici niso zagledani v količino, ampak v kakovost Cene so fiksne. Za Azijo nenavadno. Na prvi pogled hladno. Vendar, ali ne pomeni napihovanje cen in potem pogajanje okoli njih pravzaprav sužnjevanje količini proti kakovosti. Na Japonskem sužnjuje kakovosti, vsebini. 3. Frustracije Kaj od tega lahko dosežemo tudi mi? Direktorska legenda iz Chryslerja Iacocca je nekoč rekel, da so frustracije nujne za dobro delo. Če si z vsem zadovoljen, se ne naprezaš. Ali ima smisel slovenske frustracije usmeriti direktno v doseganje japonskih zgledov? Ne. To ni niti možno niti smiselno. Za doseganje ciljev, ki si jih ne more izbrati sam, ampak ti jih postavi okolje, ni nujno oz. je celo slabo uporabiti lastnim razmeram neprilagojene metode iz tega okolja, to je industrijske in postindustrijske civilizacije, pa naj bo ta zahodnega ali vzhodnega tipa. Bolj ko uspe v doseganje univerzalnih ciljev vpreči lastnnto kulturo, uspešnejši bo. Američani so med drugo svetovno vojno pri svoji antropologinji Margaret Mead naročili raziskavo o japonskem narodnem značaju. Poročilo je nosilo naslov Meč in krizantema. Bilo je poučno, vendar, če bi se bili Američani odločili Japonce premagati na njihov način, bi bili zelo verjetno vojno izgubili... Uspe na pot v Zahodno Evropo je torej lahko edino lastna pot. (pisec je član Zveze za Gorenjsko) Grdi, zli, umazani Gorenjski glas, 5. julija 1996 Zaradi pisem Antona Hor-vatiča bo potrebno v slovenščini popraviti stopnjevanje pridevnikov, ker so njegova pisma dokaz, da obstajajo neumni, bolj neumni in pro-pagatorji LDS. Najprej ti pošljejo na dom Drnovškovo pismo (oz. zloženko), in ko napišeš, da je na njegovi fotografiji odrezan vrhnji del glave in skoraj cela desna tretjina trupa, na obrazu pa ima Drnovšek nedoločen izraz, nekje med nasmeškom in solzami, že se oglasi Horvatič in trdi, da gre za "meglo". V LDS očitno mislijo, da se lahko norčujejo iz ljudi. Kot da ne more vsak enostavno vzeti v roke Drnovškovega pisma in pogledati omenjeno fotografijo. Ravno tako vsak lahko vzame v roke časopise iz leta 1994 in poišče članke o aferi R+3% in ugotovi, da je tudi podpredsednik LDS Igor Bavčar dobil zajeten kredit. Sicer pa je vsem znano, da je zaradi afere R+3% moral odstopiti tudi Miha Kozinc takratni pravosodni minister in sicer član LDS. Vsak lahko tudi prebere v zadnji številki revije Mag o novi aferi poslanca LDS Toneta Anderliča v zvezi Z nekdanjim mladinskim domom v Bohinju. Kar se tiče obiskanosti prireditev LDS, javnosti lahko postrežem še z enim podatkom. Pred kratkim je imel Jelko Kacin javno tribuno v Žireh in prišla sta samo dva (2!) obiskovalca. Na pogovor v hotelu Creina sem prišel osebno pogledat, ker sem vedel, da bodo poskušali potvarjati dejstva. Prireditev na Šmarjetni gori sem si ogledal po kranjski televiziji in pri najboljši volji nisem mogel našteti niti sto ljudi. In še te so pripeljali iz različnih koncev, predvsem iz Štajerske. Slaba obiskanost prireditev LDS na Gorenjskem potrjujejo tudi ankete javnega mnenja (npr. v Delu), ki dokazujejo, da je priljubljenost LDS na Gorenjskem najmanjša. Glede vstopa Slovenije v Evropsko unijo je potrebno še enkrat ponoviti nekatera dejstva. Kot piše v knjigi Klausa Emericha EU pro et contra (Dunaj, 1994), bo Avstrija šele pet let po vstopu v polnopravno članstvo EU sprostila trg z nepremičninami za tujce. Slovenija bo morala to storiti že sedaj, ko je komaj vstopila v pridruženo članstvo. Avstrija ob vstopu v EU ni nobeni sosednji državi dala kakršnihkoli posebnih ugodnosti, kot je to storila Slovenija za Italijo. Zato bodo italijanski državljani, ki so kadarkoli tri leta bivali na ozemlju Slovenije, imeli predpravico do nakupa ( nepremičnin. To je pred krat-' kim potrdil celo predsednik Kučan v pogovoru z Ladom Ambrožičem na TVS. Zato je smešno, če predstavnik LDS to na ves glas zanika. Vsekakor pa to dokazuje, da sta si Drnovšek in Peterle pred volitvami pravzaprav kupila lažen uspeh in sicer v škodo Slovenije in njenih nacionalnih interesov. Jože Novak Javno vprašanje dr. Francetu Bučarju Spoštovani dr. Bučar! V intervjuju z novinarja g. Mihom Nagličem. objf jen pod naslovom "Človek* država v odločilnih trenuW uspeta le, če sta do tofr predrzna (Gorenjski gr' 21. 6. 1996), ste med drufl "Isteg* povedali tudi sledeče: leta (1941) sem se vpisd* pravo. Bil sem namreč °ftl sredstev. Edino od OF, Wf: simpatizerji smo bili l**J praktično vsi po vrsti, dobival po 3 lire na àan.' Ob tej izjavi sem bil neW, lo presenečen, saj sem p dosedaj prepričan (tako 5 nas tudi učili), da so simpf' zerji OF zbirali pomoč \°h ožje, hrano, sanitetni matt^ itd.) za potrebe OF oiWfo partizanov. Prvič sem #7 zvedel, da je OF tudi Štipef dirala nekoga na pravnih kulteti. Prosim, da * obrazložite, rojen sem ff\ reč po vojni in mi te z<&* niso poznane, po ^a.nt kriterijih ali navodilih j* 1. od leta 1941 izbirala, izbf! in plačevala svoje štipen Franc Golobi 82 Moje življenje (zgodba o ženski, ki se je rodila brez nog in leve roke) Tončka je imela že od prvega srečanja z moževo sestro nelagoden občutek. Zdelo se ji je, da nekaj ni prav, toda ni si znala razložiti, kaj bi to lahko bilo. Opazovala ju je in ko je včasih možu postavila kakšno radovedno vprašanje, jo je nahrulil, da je zmešana. Ali pa ji je enostavno prisolil klofuto. Tončka je postajala iz dneva v dan bolj prepričana, da mora njegova sestra stran od hiše. "Nekoč, ko je bil v službi, sem napela vse sile in jo začela pregovarjati, naj gre. Na dan sem potegnila na tisoče verjetnih in neverjetnih izgovorov z eno samo željo, da bi izginila. Res se je to zgodilo in meni se je globoko oddahnilo. Toda s tem nisem prav nič rešila. Mož je popolnoma ponorel, ko se je vrnil domov. Postal je še bolj surov in hladen. Tudi do hčerk." Kmalu se je na Tončko obesila še ena nesreča. Ponovno jo je začela boleti roka in zaradi groznih bolečin ni mogla skrbeti za hčerki. S težkim srcem ju je dala v rejo rejnici v Zgornjo Zadobravo. Mož je prinašal kosila iz Ljudske kuhinje, kar je precej stalo. Spet sta se zadolžila. Z decembrsko pokojnino sta potem dolgove nekako poplačala in v Tončki je že vzklilo drobno upanje, da je nenavadna ljubezen med možem in njegovo sestro pozabljena. Tudi deklici sta se obe presrečni vrnili domov. Zlatka se je vrgla očetu okoli vratu, saj sta bila zelo navezana drug na drugega. Toda ko je naslednji dan odhajal, ga je opazovala, kako se je od deklic poslavljal. Črne slutnje so ji ponovno preplavile srce in tesnoba, ki se ji je naselila v prsih, ji ni dala dihati. "Zgodilo se je dan pred novim letom. Dolgo časa ga ni bilo iz službe. Poklicala sem prijateljico Maro, če ga je kaj videla. Zanikala je. (Pozneje sem izvedela, da sem ju "zmotila" pri spanju). Vrnil se je veliko Wï&M USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ pozneje. Mirno mi je dejal, da bo praznike preživel med svojimi. Na smrt sva se sprla. Vrgel mi je v obraz, da naj bom tiho, drugače mi za zmeraj izgine izpred oči. Kolikokrat je že to rekel?! Pustila sem, da je odšel... Kmalu zatem so me obiskali policaji. Da moram vedeti, kaj je mož kradel in kje je to robo skrival. Zijala sem odpresenečenja..." Šele po enem tednu je dobila prvo. sporočilo. In to od njegove mame. Izvedela je, da je mož spet v zaporu. Tončka je naredila (tako kot že velikokrat poprej!) vse, da ga je lahko obiskala. In stara, obrabljena plošča se je spet zavrtela. On jo je prosil odpuščanja, ona pa mu ni kaj dosti verjela. Tudi jokal je. Solze so po njegovem obrazu tekle zaman... "Bil je slabši od otroka, to moram priznati. Malo me je grizla vest, saj sem vseskozi slutila, da njegova odsotnost ni tako nedolžna, kot sem se prepričevala, toda moj del krivde je bil že tako prevelik... Gledal mi je v obraz in mi govoril, da se zaveda svoje krivde. Tedaj sem pogledala preko rame in videla paznika. V trenutku sem spoznala, komu so namenjene njegove besede, polne obžalovanja. Veliko nakradenih predmetov je imel shranjenih pri Mari. Tudi pištolo. Mara se je pred policaji delala nevedno, potem pa mi je v pogovoru izdala vse podrobnosti. Ni pa vedela, da ji je bila nastavljena past... Mož je dobil tri leta zapora. V tem času sem se mislila ločiti, toda sodnica mi je to odsvetovala. Rekla mi je, naj počakam, da se vrne domov..." Bila je zima. Mraz in sneg sta naredila Tončko še bolj otožno kot ponavadi. Gledala je skozi okno, sama in osamljena. Nikogar ni bilo, da bi ji delal družbo. V stanovanju je odpovedal dimnik in zaradi silnega mraza sta hčerki spet romali k rejnici. Le neka stara, prav tako osamljena Ženska je večkrat potrkala na njena vrata in ji delala družbo. Ponavadi je prinesla s seboj steklenico. Za zdravje, je rekla, ko je prvič nagnila. Tončki je prijala pijača, ki ji je stekla po grlu. Kar naenkrat se ji je zazdelo, da dan ni več tako siv, in da mogoče le ni tako osamljena, kot se ji je sprva zdelo. Tisto zimo, prvo leto moževega zapora, je začela piti. Neopazno. Toda ko je prišla v deželo pomlad, je njena kolegica izginila, vrnili sta se hčerki in tudi na pijačo je Tončka zlahka pozabila. Z vso ljubeznijo se je spet posvetila deklicama. Šivala je zanju oblekice in vsi so jo hvalili, kako sta lepi in čisti. "Šele sredi maja sem dobila priložnost, da sem obiskala moža v zaporu. Bil je napadalen in ves čas mi je očital nezvestobo. Spoznala sem, da sva se popolnoma odtujila. Kot bi pred menoj stal tuj človek... Nazaj grede sem čisto po naključju srečala enega prejšnjih prijateljev. Ravno tistega, ki mi ga je očital mož... Zakaj se mu ne bi maščevala, sem pomislila... Potem sem bila njegova ljubica skoraj tri mesece. Možu sem odkrito pisala, kaj se dogaja. Prosil me je in rotil, naj bom pametna. Da bo on stoodstotno drugačen, ko odsluži kazen... Spet sem mu verjela... Ljubimca sem postavila pred vrata in začela igrati dobro in zvesto ženo, ki vdano čaka svojega moža..." Tončka je zagrabila za vsako delo, ki se ji je ponudilo. Veliko je tudi šivala. To se sliši nenavadno, toda znala si je pomagati. Pedal je položila pod zadnjico in ga poganjala. Stranke ji je pošiljal neki frančiškanski pater, ker se mu je smilila. Upanje, da bo vse tako kot nekoč, se je razblinilo tisti trenutek, ko je mož prestopil prag. Bil je hladen in čemeren, veliko bolj kot ponavadi. Nekaj je robavsal in stresal jezo. Tončka se je šele ob stiku z resničnostjo zavedala, kako je bila spet naplah-tana. Toda sedaj je bilo zanjo drugače. Pri sebi je imela tolažnico. Kaj je lepšega kot štamperla žganja, ki prežene vse strahove?! Spomladi in poleti je hodil na smetišče in pobiral prazne steklenice. Tončka jih je s hčerkama pomivala, da so jih potem odkupili v tovarni Alko. .. "Brez omahovanja sem vložila tud1 tožbo za ločitev. Mož še zdaleč ni bil tak, kot sem pričakovala. Do otrok je btt brutalen in sadističen, da me je kar bolel0'. Toda na neki čuden način smo se v n°v situaciji bolje razumeli... Pa še živeli sffl0 kar naprej skupaj pod eno streho. Kdo v zakaj?! Spet je začel navezovati stike s sestr0. Iskala sta priložnosti, da sta bila skup0'1 Nekoč ju je Zlatka zasačila, ko sta se poljubljala. Brat in sestra. Pritekla je * meni in mi ju zatožila. Nič ga ni motilo,* je videl, da vem. Sedaj ni imel več vzroka da bi tajil. Preselil se je k njej na divan, 0 koder so vso noč prihajali nenavadni, toW dobro znani kriki... Če je le mogel, me K brez vzroka oklofutal. Njegova sestra se) pri tem smejala in videla sem, da jo njegy.^ surovost do mene strašno zabava. ^*JS sem, da nekaj naklepata. Čez not * spokala svoje stvari in izginila. Še da sem na skrivaj skrila nekaj denarja, *a> potem, ko sem šla pogledat, je bila Prf!z $e denarnica... Do konca meseca pa je bilo strašno dolgo..." ^ Tončka ga je poskušala pozabiti tako, . se je posvečala hčerkama: Zlatki 'm Sedaj sta že obiskovali osnovno šolo tn^ njima je bilo več kot preveč dela. njima je ouo vec koi preveč uw - ^ Tončka si je v zadnjih letih nakopala se pekel: pijačo. Ta jo je zasvojila in jo ve :e znova uklenila v svoj objem. Ob koza r < pozabljala na rane, ki jih ji je zadal t* . Ko jo je pretepal in ko jo je žalil Ko * ' vlačil z drugimi ženskami, celo Z n! ,$ najboljšo prijateljico. Tega, da seje speC^j svojo lastno sestro, ni mogla razumeti- f ju je vezalo med seboj? To se je venOjl0- spraševala, toda nobenega pravega odi vora ni našla. Čez čas ji je prišlo na us da se jima je rodil celo otrok... Zmajala / glavo, nesrečna in strta in si nate7 ' kozarček. Da bi že končno lahko poZa° na to prekleto zavoženo življenje... (konec prihodnja HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 J^oillo xa ob|avo sprajemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na *o«so»i 11; Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan »rad izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubrikv. Izredno ugodna. vozniški izpit med počitnicami tel.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Bogunfslct 1 O, ffal.t 22-55-22 Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 15. julija, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. Poklicna šola za voznike - b in b, vpis po tel.: 22.55.22 ■fr -............................................ yAKUPOVALNI Palmanova 17.7., Madžarska Lenti 20.7., Gardaland ali Aqualand 15.7., &J2LETI . GARDALAND 227., 27.7., možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 mAVTf)(r»¥ a fini F KHA A/7 Kategorije A, B, C in E - vse po ugodnih cenah! ; TFI ^«TÍiv AIfAi>J V0zj|« G'0LF p0L0 punto^ngo, CLIO, R5 itd. M «*» 064/324-767 Motorno kolo Yamaha 125, In tovornjak MB 814 mïTOSOLA GOLFŠK. LOKA Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? *EL 064/62-44-52 Vsa vozila imajo klimatsko napravo! AVTO ŠOLA GOLF EDINI V SLOVENIJI! I DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! f(0 p a w rč/^fr Odprto od 10. do 18. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 19. ure. Začetek %.R\iCf\ 20-urnega tečaja plavanja je 15. julija. Rekreacijsko plavanje - ponedeljek, É ^cPO VLJICA sreda, petek od 21. do 22. ure. V sklopu kopališča lahko gostje uporabljajo fittness, *EL.; 715-770 odbojko na mivki. Novost: pice iz krušne peči! ^METEOR a\o o 422-781 Lenti 20.7., razprodaja v Munchenu 3.8., enodnevni kopalni izlet v Čatež, Gardaland, 1 Otka tel '41-510 Pourto Guar0,11,7' ^0RMULA1" Bu*nP*ta11 -8- jlPMliBjjajj^^ d. o. o., Jesenice Izdelujemo zaščitne in okrasne MREŽE za okna, vrata, balkonske, I**'.: 806-026 vrtne ograje - vse po naročilu! KOZMETIČNI STUDIO Nega 0Draza. depilacija nog, elektroterapija proti celulitu, pedikura, fylog 92 Cerklje - 421-038 rnanikura, telesna masaža in make up za razne priložnosti. i^EB, do.o. 62l-773, 682-562 [Kmečki stroji, d.0.0. 1% STARI DVOR lyORiCEVA 26, ŠKOFJA LOKA l *EL: 634 800 POKLIČITE NAS113.7. - 0RL0V0 GNEZDO (3.800 SIT), 17.7. in 9. 8. - GARDALAND (5.400 SIT), 12. -14. 8. - PRAGA. VABLJENI! VIDEO CAMERA - 8 - SONY CCD - FX 200/FX 270 E SAMO 99.900,- SIT BTV SELEČO 3 28 SS 527 STEREO S TTX EKRAN 71 115.100,- SIT KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel. :064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-218, fax:064/81-283 ^^TE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVAJ\JSKIH HIŠ S—POBBU GGSroiMM SO - IAWMW UM TUDI VI. ^Zavotvornost smo se vsi složno in s 1 za samostojno driavo l*kratenl ovrf>n nezaupanje PfQ/> Poslancev, ki so *iQ J*a ."spešnost referendu-*Pršt°Uskali navzdol. Na-Politij!10 njim je narod Pustu km zauPal ter Pm Pre~ toj»*"*™. Začetek samos- *vo£iu >e bil vkli«b lf«»..\ aenskemtJ \> nin prrt u stan:. afnskemu vojnemu Afijc .kar spodbuden. DE-stQfe je združeval vse, tako n\eH. K°t nove politične us- ti* ^atu" iuaa VEM OS je kity " r<*zpadel. Strankars- **ben- íom 50 začeli rasti ^olfill1' .začeli so se oeteliniti. e»7W* ,luve pouticne us- ^neni' tiste' ki so biliPre) ÍN&ie" uJe Up°r sprič° rfonip J^Apreveč tvegano Wlu Toda DEMOS ■ 5ei)e»i 7 50 zaceli rasti ^lm'rieli so se peteliniti, (tn J*K druSega za raz-%r°P°čno še vedno), se ^luJ°stnifni pa tudi tujimi ' se seliti iz stranke *koZ°s'ranko (tudi tega še ibinai m.seda) ^čina njih )Qnke J za interese lastne za svoje !*>6. '£r*ava jim je zadnja pl°h sip? ko*n od veljakov V**' obstaja. 1 £je tud[lpe!iiin d°SW") N"e dt let°šnje prazno-S* £ V° znosil. Več y.'ne n ?r8<*niziralo svoje P'«íeí ;editve> srečanja Šen!!Jbore somišljenike veitČlmke Prosla™ so NS0ma naravne po Qk° L? občinskih svetih, sevanje pokaže vso nedoraslost in nesposobnost dojemanja vrednot države, demokracije in narodove skupnosti. Taka notranja cepitev je voda na tujčev mlin, kajti tako bomo slejkoprej postali podložniki vsem tistim, katerim je slovenski narod že nekoč bil tlačan in zatirana raja. Pa to še ni vse. Dan pred praznikom so štirje vidni politiki, strankarski veljaki, pa tudi člani častnega državnega prireditvenega odbora, javno izjavili, da se ne bodo udeležili skupne proslave na Trgu republike v Ljubljani. Ta javni izraz je mogoče razumeti tudi kot poziv somišljenikom. Menda jim ni všeč naslov, meni pa ni všeč skrpucalo slovitega slovenskega režiserja. Pesnik Kosovel je v svoji stvaritvi pod naslovom Kons 5 napisal enačbo iz besed in znakov. Gnpj, zlato, ničla, neskončnost in v verz vpletel še dušo. Kaj pa je smisel,si pač "lahko tolmači vsak po svoje. V svojem bistvu je bil Kosovel socialdemokrat in čudi me, da so današnji slovenski "naslovni!" socialdemokrati udeležbo odpovedali. Pa to še ni vse. Ločevanje Slovencev se ne udejanja le na političnih strankarskih področjih. Veljaki ustanavljajo strankarska športna društva, ločujejo se športniki, taborniki in skavti, s političnimi zdrahami silijo še v gore, ustanavljajo lastna planinska društva in klube in s tem ločujejo mladino, v rosnih letih že v nekaterih vrtcih in šolah. Zraven pa govore o indotrinaciji v preteklem petdesetletnem obdobju, pa se ne zavedajo svoje lastne. Pa še ni vse. Po Ustavi so država in verske skupnosti ločene. Vsaj tri stranke pa so v vplivnem področju ene od teh skupnosti. Ena od njih si celo lasti nasledstvo predvojne Tumove leve usmerjene socialno demokratske stranke. Le kam nas lahko take in podobne zdrahe pripeljejo? Namesto da bi zadeve iz preteklosti prepustili v študij in oceno zgodovinarjem, ki naj ugo-tove in zapišejo, kaj je bilo v preteklosti narobe in nedopustno, kaj je bilo zločin, kaj izdajstvo, kaj NOB in kaj MVAC z domobranstvom, se nekateri izživljajo s seciran-jem naroda, v maščevanju, s hvalo lastnih zaslug in razvrednotenjem dosežkov drugih. Menda je že čas za prenehanje s tem, kar se je in kar se ni zgodilo, kar je bilo in kar ni iblo v interesu slovenskega naroda in se končno usmeriti v prihodnost, katero naj bi imeli. Graditi na sporni preteklosti pomeni trhlo stavbo. Važna je sedanjost, živimo danes in zavedati se moramo svojega dolga in dolžnosti ne le zase, GOSTILNA IN PIVNICA MarinšeK NAKLO Tel: 064/48-220 Poleg bogate izbire jedi nudi tudi jedi z &ra7 pečene na kamnu, odojka in jagenjčka, v petkih in sobotah pa ples ob žvi glasbi. Veselo in po domače Ansambel Franc Miheliča na Bledu Bled, 9. julija - Jutri, v sredo, 10. julija, ob 20. uri bo v okviru srečanj Veselo in po domače na Bledu že druga prireditev ta mesec, nastopil pa bo ansambel Franca Miheliča. Da bi popestrili turistično sezono na Bledu, Veselo in po domače organizirajo TAiris-tični poslovni center Bled, Gorenjska glasbena agencija Antonič Gorje s.p. in občina Bled. Pokrovitelj pa je Gorenjski glas. Srečanja so na terasi Trgovskega centra, ob slabem vremenu pa v Kavarni (Bistroju) Hotela Toplice. V sredo, 17. julija, bo na srečanju Veselo in po domače na Bledu Igor in zlati zvoki. temveč bolj do zanamcev, ki naj bi bili in ostali klenega slovenskega rodu. Zgodovinska znanost pa bo brez lastne hvale povedala komu pripada lovorika osvoboditelj ali osa-mosvojitelj. Po mojem mnenju je oboje zasluga naroda kot celote. Posamezniki so namrče postali voditelji po volji državljanov. Vodenje pa je bilo in tudi mora biti le njihova državljanska dolžnost. Na položaje so vsi prišli prostovoljno. Medvojnih in povojnih akterjev, pozitivnih in negativnih je med nami le še malo in zakaj le naj bi z njih deli in nedeli obremenjevali naše bivanje tukaj in sedaj. Čez nekaj stoletij, če bo državljan te naše lepe in edine deželice še Slovenec, bo doba, ki se nam sedaj zdi tako zelo sporna, označena približno tako, kot je v zgodovini omenjeno pokristjanjenje: "Z ognjem in mečem!" Nasilno! Želim, da bi ne bilo tako, kot je tudi zapisal Kosovel: Vse, o, vse je bilo zaman, zaprt je tvoj hram, ugasnil je dan in veter pekoče je dahnil v srce, zatemnele so sive gore. Janez Lončar, st., Za Mošenikom radio triglav 96 MHz Svečanost v Mostah pri Komendi Moste pri Komendi - V nedeljo, 14. julija, ob 16. uri bo v Mostah pri Komendi v občini Kamnik slovesna maša in blagoslovitev obnovljene cerkve sv. Boštjana. Mašo bo vodil in opravil blagoslovitev skupaj z župnikom in dekanom Nikom Pavlicem ter župniki iz različnih cerkva in župnij, ki so rojeni oziroma doma na komends-kem, ljubljanski škof Alojz Uran. Veliko obnovitveno akcijo je vodil v osemčlanskem odboru domačin in ključar iz Most Ivan Dolčič. CAFE BtlUEüERE GLASBENI KLUB Nad Vilo Bled na Bledu Folk-Blues Festival Mojstri klavirsko-vokalnega Bluesa in Folka v živo! Petek 12.7. ob 21 h: ADRIAN BURNS (ZDA) PBJJLLIPB MENARD (F) Sobota 13.7. ob 21 h: PRH. SHACKLETON (VB) Info. & rezervacije: (064)741-181 (13h-21h) GLASOV KAŽIPOT It Prireditve Ifr Kristali na naša zavest Kokrica - Turistično društvo Kokrica organizira jutri (sreda), 10. julija, ob 19.30 v zgornji dvorani kulturnega • doma na Kokrici zanimivo predavanje o kristalih z naslovom Kristali in naša zavest. Predavala bo odlična poznavalka kristalov Vida Lajevic-Vidmar iz Brazilije. Turistično društvo vabi vse, ki jih zanima ta tema, še posebno pa redne obiskovalce njihovih čajank. Srečanje upokojencev Šenčur - DU Šenčur organizira 13. julija od 10. ure dalje srečanje v Hrastju pri lovski koči. Lačni in žejni ne boste šli domov. Udeležite se srečanja, ne bo vam žal! Sejem Škofja Loka - TD Škofja Loka organizira jutri, v sredo, 10. julija, od 9. ure dalje mesečni sejem na Mestnem trgu. Vabljeni! Pod Homanovo lipo škofja Loka - Loški turistični delavci vabijo v petek, 12. julija, ob 20. uri na koncert Adija Smolarja. Začetek koncerta bo ob 20. uri. Vidimo se pod Homanovo lipo! Kulinarika Bled - Jutri, v sredo, 10. julija, bo od 10. ure dalje v vseh hotelih na Bledu kulinarična ponudba tipične slovenske kuhinje. Vabljeni! Kosec vabi Selca - TD Selca vabi tudi letos na etnografsko prireditev "Kosec vabi". Ta vsakoletna prireditev se bo odvijala v lepo urejenem športno rekreacijskem centru Selca. Letos bo to v nedeljo, 14. julija, z začetkom ob 14.30. Prijave zbira ga. Anka Šola, Selca 125 ali po tel.: 66-490, do sobote, 13. julija. Vabljeni vsi kosci in grabljice! Gasilski praznik Zasip - PGD Zasip vabi na proslavo ob 90-letnici delovanja društva. V petek, 12. julija, ob 19. uri bo velika gasilsko reševalna vaja. Sodelujejo sosednja gasilska društva. V soboto prav tako ob 19. uri pa bo slavnostna seja društva v kulturnem domu, na kateri bodo podelili priznanja. V nedeljo, ob 15. uri pa bo parada gasilskih enot, proslava in razvitje novega gasilskega prapora ter podelitev odlikovanj in plaket. Po slavnostnem delu pride na vrsto zabavni del. Na prireditvenem prostoru pri Jurčku na Homu bo velika vrtna veselica. Za zabavo bosta poskrbela godba Gorje, zatem pa ansambel AS. Lahko pa se boste popeljali na panoramski polet s helikopterjem. Izleti V Avstriji Šenčur - DU organizira 3. avgusta izlet na Reisseck. Odhod avtobusa je ob 6. uri izpred gostilne Na jami, iz ostalih vasi nekoliko kasneje. Prijave sprejemajo poverjeniki in ga. Cilka Ravnik, tel.: 41-510. Na Krofičko Kranj - PD Kranj organizira v soboto, 13. Julija, izlet na Krofičko -Strelovec - Robanov kot - Logarska dolina. Pot na Strelovec je lahka, na Krofičko pa zahtevna, skupne hoje je za 7 ur. Odhod je ob 5. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili spre-jam pisarna PD Kranj do 10. julija. S kolesi do Tacna Kranj - DU Kranj organizira 16. julija kolesarski izlet od Kranja -Podreče - Smlednika do Tacna. Odhod bo ob 8. uri izpred zgradbe društva. Vabljeni! Na Sorico Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira 18. julija ogled Groharjeve galerije v Spodnji Sorici. Sodelovali bomo tudi pri glasbeni uri na tolkala. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni ob uradnih urah. Srečno! Po dolini Soče Kranj - DU Kranj vabi na izlet preko Vršiča v dolino Soče. Izlet bo 23. julija z odhodom ob 7. uri izpred kina Center. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni ob uradnih urah. Vabljeni! Koncerti It Trio St. Petersburg Kamnik - V galeriji Repanšek na Rudniku bo danes, v torek, ob 20. uri nastopil Modem Trio St. Petersburg, ki ga sestavljajo: Viktor Kouleshov-viohna, Evgueni Brodotski - viola in Vadim Messerman- violončelo. Na programu so dela L. van Beethovna, A. Schnittkeja in F. Schuberta. Glasbeno poletje Bohinj Srednja vas • V cerkvi sv. Martina v Bohinju bo v četrtek, 11 .julija, ob 20.30 v okviru prireditev Glasbeno poletje Bohinj nastopil Komorni ansambel Slovenicum pod vodstvom Uroša Lajovica s solisti: Aleš Kacjan, flavta, Stanko Arnold, trobenta, Anton Grčar, trobenta. Program koncerta obsega dela Bacha, vlvaldija, Ivančiča in Mozarta. Tržič - Občina Tržič v sodelovanju z ZKO Tržič vabi na koncert solistov zbora Capella iz St. Petersburga, ki bo 12. in 13. julija z začetkom ob 20. uri. Koncert bo v cerkvi sv. Jožefa v Tržiču. Veselo po domače Bled - Vabljeni na koncert ansambla Franca Miheliča, ki bo jutri, v sredo, 10. julija, z začetkom ob 20. uri. Koncert bo v TPC ali Bistroju. Razstave 9t Ravnikarjeve "Krajine" Kranj - V galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 11. julija, ob 19. uri odprli pregledno razstavo slik Ljuba Ravnikarja z naslovom Krajine. Razstava slik Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 12. julija, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del udeležencev XVII. planinske slikarske kolonije Vrata. Na otvoritvi bo pel moški pevski zbor Vmtgar.. Slovenci v 20. stoletju LJubljana - Muzej novejše zgodovine (Cekinov grad) obvešča, da bo razstava Slovenci v 20. stoletju zaprta za ogled 14. julija. Vse ostale dneve, razen ob ponedeljkih, je razstava na ogled od 10. do 18. ure. Zaradi vodstva po razstavi naj se skupine poprej najavijo. Janez Jurca v Lekovi galeriji Ljubljana • V Lekovi galeriji, Verovškova 57, bodo v četrtek, 11. julija, ob 19. uri odprli razstavo oblancev Janeza Jurce. Poskusimo l^f^ cp TI7\TY\ TYlIlHí Rumov lonec Š0 Iti! JL V.V>/ X LCXXX L XX L LX VXX Z jagodami se začne in s hruškami) Včasih moramo na hitro postreči družini s kosilom, večerjo. Takrat ni časa za dolgotrajne kuharske postopke. Predstavljamo vam nekaj receptov za poletje, ko si z zelenjavo lahko pomagamo k hitremu, dobremu zdravemu in poceni obroku. Omleta s šunko 10 minut 3 jajca, 10 g masla, 2 žlici mleka, sol; nadev: 60 g šunke, drobnjak ali peteršilj. Razžvrkljana jajca in mleko vlijemo na razgreto maslo in potresemo z nasekliano šunko. Ko omleta zakrkne, jo prepognemo in stresemo na krožnik. Potresemo jo s sesekljanim drobnjakom ali pe-teršiljem. Omleta se ne sme prežgati in mora ostati sočna. Paradižnikova omaka z jajci 15 minut 500 g olupljenega paradižnika (lahko iz konzerve), 40 g masla ali margarine, ščep sladkorja, sol, poper, po dve jajci na osebo. Paradižnik damo v kožico in ga kuhamo, dokler se ne razkuha. Primešamo maslo, sladkor, sol in poper. Dodamo še olupljena na pol skuhana jajca in vse skupaj kuhamo še 5 minut. Špinačni cmoki s sirom 30 minut 300 g špinače, 400 g kuhanega krompirja, 1 jajce, 1 manjša čebula, 2 žlici moke, muškatni orešek, 3 žlice naribanega sira. Sesekljano čebulo dušimo na maslu, da ovene. Dodamo oprano in na drobno zrezano špinačo in dušimo 3 minute. Primešamo moko, kuhan in pretlačen krompir, jajce in začimbe. Zmes dobro premešamo, oblikujemo cmoke in jih zakuhamo v slan krop. Cmoki naj rahlo vro 10 minut. Kuhane cmoke damo v skledo, jih potresemo s sirom in takoj postrežemo. Makaroni po sicilijansko 35 minut 400 g makaronov, za omako pa 40 g olja, 20 g sladkorja, 20 g moke, 60 g paradižnikove mezge ali 1/2 kg zrelega paradižnika, muškat, lovor, 200 g piščančjih jetrc, 20 g olja, sol. Makarone skuhamo v veliki količini osoljenega kropa, jih odcedimo, preplaknemo s toplo vodo in prelijemo z omako. Omaka: Na maščobi prepražimo sladkor. Ko zaru-meni, dodamo moko, in ko tudi ta zarumeni, primešamo Paradižnikovo mezgo ali ku-an in prfitlačen paradižnik. Zalijemo, začinimo, pokuha-mo in dodamo na večje kose narezana in na olju prepraže-na piščančja jetrca. Sladica za danes Rabarbarin zavitek Testo: 20 dag gladke moke, ščepec soli, jedilna žlica olja, nekaj kapljic kisa in nekaj kapljic ruma, olje za premaz; nadev: 1 kg rabarbare, 4 dag sladkorja, lupina polovice limone, košček cimetove skor-jice, nekaj klinčkov, 0,6 dl belega vina, sok polovice limone, 13 dag belih drobtin, 6 dag kristalnega sladkorja, 8 dag rozin, 8 dag masla, maščoba za pekač, sladkor v prahu za posipanje Pripravimo vlečeno testo, ga zgnetemo v gladko kroglo, površino premažemo z oljem in naj vsaj pol ure počiva na hladnem. Rabarbaro olupimo, narežemo na 2 cm dolge koščke. Dodamo kristalni sladkor, limonino lupino, cimetovo skorjico, klinčke, belo vino in limonin sok. Pristavimo in na hitro zavremo, vzamemo z ognja, damo na cedilo, dobro odcedimo. Odstranimo začimbe in limonino lupino. Testo na pomokani površini razvaljamo, ga pokapamo s tretjino masla. Bele drobtine brez maščobe popražimo in z njim posujemo dve tretjini testa. Na testo razdelimo koščke rabarbare in posujemo s sladkorjem in rozinami. Spet pokapamo z malo masla in zvijemo v zavitek, ga položimo na pomaščen pekač in premažemo s preostalim maslom. Pečemo cca 40 minut v prej ogreti pečici pri 200 stopinjah C. Zavitek naj se ohladi v pekaču, potem ga razrežemo in posujemo s sladkorjem v prahu. Ta mesec na vrtu Okopavamo, gnojimo, rahljamo Eno najvažnejših opravil v vročem letnem času je prav gotovo rahljanje tal. To ne velja samo za zelenjavne grede, temveč za vse dele našega vrta. Po vsakem dežju ali namakanju prekopljemo takoj, ko se je vrhnica toliko osušila, da se zemlja ne prijemlje orodja. Ko rahljamo površino tal, zadržimo vlago v zemlji. Kompostni kup je najbolje premetati julija. Premečemo ga tako, da pride notranjost kupa na površino, površinski det pa v notranjost. Ne pozabimo, da bomo vsakemu novemu kompostenemu kupu dali za podlago 12 od 15 cm debelo plast šote. Zdaj je čas, da naročimo gnoj in ga na polsenčnem mestu zložimo na kup, da se ne bo prehitro osušil. Najprej za podlago razprostremo 12 do Í5 cm debelo plast šote; ta vpije vse iz kupa izprane hranilne snovi in tako ne gredo v izgubo. Gnoj plasti-mo v 25 cm debele plasti, med vsako plastjo gnoja je nekaj cm debele plasti kompostne prsti ali dobre vrnte zemlje. Plastenje ponavljamo toliko časa, da kup doseže 1 m višine, nato ga obložimo z zemljo. Ta plast zemlje se ves čas kompostiranja ne sme izsušiti. Pa še to: Za težka tla skušajmo dobiti konjaki, za peščena tla pa goveji in svinjski gnoj. Mešanica vseh pa je primerna za vse vrste tal. Iz mešanice hlevskega gnoja, kompostne prsti in šote si lahko pripravimo dober in trpežen humus. Neuležan hlevski gnoj zelo hitro sprste-ni v lahkih, peščenih tleh. Za pripravo humusa naj bo plast gnoja debela le 20 cm. Med te plasti gnoja damo plasti kompostne prsti in šote, vsako po 5 cm na debelo. Ti dve plaši sta tudi na vrhu kupa, zadnja plast je pa zemlja. Če nimamo kompostne prsti, ustreza tudi neprelahka vrtna zemlja. Sredi septembra kup premečemo in vse snovi se dobro premešajo. Izpraznjene gredice ne prelopatimo globoko, temveč jih samo prerahljamo z vilasto lopato, pograbimo in sejemo ali sadimo. Če bi zemljo obračali, bi uničili precej talnih bakterij pa tudi brez potrebe zmanjšali zaloge vode v zemlji. Moda ZDRAVNIK SVETUJE Cl8) PSše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. KAP Bolezensko dogajanje, ki ga opisujemo z zloveščo besedo kap lahko dobesedno v trenutku spremeni življenje posamezniku in njegovi družini, pogosto pa se konča celo s smrtjo. Poenostavljeno povedano kap pomeni naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov ali njihovih delov zaradi krvavitve ali zamašitve ene ali več žil, ki oskrbujejo prizadeti organ. Poznavanje pogostosti, usodnosti in predvsem možnosti preprečevanja bolezni, ki v širšem smislu sodijo med kapi ali so z njimi povezane, je pomemben del znanja o zdravju. V naslednjih nekaj nadaljevanjih te rubrike bom pisal predvsem o možganski kapi, kije poleg srčne najpogostejša. Možganska kap torej pomeni prenehanje delovanja in odmrtje dela možganov zaradi zamašitve ali razpoke v žili, ki ta del možganov oskrbuje. Teža kapi je zato odvisna predvsem od tega, kako velik in pomemben je prizadeti del možganov. Bolezni srca in ožilja, med katere v širšem smislu sodijo tudi kapi, so v Sloveniji žal pogostejše kot v mnogih razvitih državah. Možganska kap je pri nas na primer skoraj trikrat pogostejša kot v zahodni Evropi, s katero se tako radi primerjamo. O vzrokih za to nespodbudno stanje bom pisal kdaj drugič. Vsako leto v naši državi za možgansko kapjo zboli približno 6 ljudi na 1000 prebivalcev, kar je zaskrbljujoče visoko število. Med vzroki za smrt Slovencev je možganska kap na tretjem mestu - za boleznimi srca in rakom, hkrati pa je tudi med glavnimi vzroki trajne invalidnosti. Vsak primer možganske kapi seveda ne pomeni smrti, praviloma pa vsaj zelo poslabša kvaliteto življenja prizadetega človeka in vpliva na celo družino. Približno petina prizadetih za možgansko kapjo umre, četrtina jih ostane trajno invalidna, ostali pa ozdravijo brez posledic ali z lažjo prizadetostjo. Seveda pa se kap lahko ponovi, če ne začnemo z zdravljenjem in predvsem z odpravljanjem vzrokov, ki so do nje privedli. Po nekoliko daljšem uvodu zaključujem današnji prispevek s splošnim nasvetom: tako kot povsod v medicini je tudi pri možganski (in vsaki drugi) kapi bolje preprečevati kot zdraviti. Spremembe na žilah, ki vodijo do kapi, nastajajo počasi in prikrito. Večina žal nanje pomisli šele, ko je pozno ali prepozno. Predvsem je potrebno upoštevati in pravočasno odpravljati možne vzroke za nastanek bolezni - tako imenovane dejavnike tveganja. Prihodnjič: dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi in njihovo preprečevanje. Kratko ozko krilo, top (bluzica brez rokavov) in bluza z dolgimi rokavi za povrhu. Krilo naj bo ozko, lahko tudi iz pri mladih zelo priljubljenega elastičnega materiala, top in bluzica pa iz enakega svilenega ali viskoznega vzorčastega blaga. Naš model je v modrih barvah. Tako boste lahko oblečene vse poletje. Z jagodami se začne in s hruškami neha. Vanj nalagamop0^ j približno takole: 500 g jagod, 250 g zelenih kosmul), * * češenj, 250 g malin, 250 g ribeza, 250 g borovnic, 500 g ^% 500 g breskev, 500 g sliv, 500 g hrušk, 250 g ananasa, jj| sladkorja, vse skupaj pa zalijemo s 4 steklenicami ruma p° ' močan pa naj bo 54 %. . .^j Vse sadje dobro operemo, osušimo in šele potem odtent J Jagode naj bodo majhne, rdeče in brez pecljev. Kosrn^ izrežemo muhe in peclje in jih 5 minut dušimo. Češnje vlag s koščicami. Maline skrbno preberemo, ribez pa osmuKa ^( pecljev. Borovnice naj bodo kar se da velike. Marelice, br <{ in slive za kratek čas pomočimo v vrelo vodo, jim slečem0 n in odstranimo koščice. Hruške olupimo, razrežemo vsa* a( štiri dele in 10 minut dušimo nad vrelo vodo. Svež an olupimo, izrežemo stržen in narežemo na koščke. yni Vsako vrsto sadja posebej zmešamo s polovično *p $ sladkorja in postavimo pokrito čez noč v hladilnik. " ^ damo v rumov lonec jagode, ki so prvo sadje v rumovern \ ^ zalijemo s celo steklenico ruma. Potem pa na 250 g sacij^ * :eujs g sladkorja prilijemo 150 ml ruma. Lonec po vsakem Pol^j0jii skrbno zapremo in postavimo v hladen prostor. Ko smo . y, zadnjo vrsto sadja, previdno premešamo in se vzdrŽirno **S 4 tedne. Prve dni decembra pa je rumov lonec zares "^jjgjjo CDig i sadje iz rumovega lonca. Z njim lahko pripravimo F ^ koktajl, okrasimo puding ali dopolnimo sladoledno Lahko ga z lastnim sokom zmečkamo, dodamo trojno k? $ stepene smetane in ponudimo napol zmrznjeno. Za 0 postavimo v zamrzovalnik na minus 18 stopinj C. I !1 Domači zdravnik Trudne nog^ Zvečer otekle, tru^J noge okopamo v krolT,L{. jevem ali zeliščnem l* c0\ ku. Nato lahko noge ovijemo s solnimi obkladki- ?A malce prepražiš, daš še vročo na prtiček in ga °.vll0 okoli nog. Ko to nekajkrat ponoviš, boš občutil, izginja utrujenost iz nog. Če imaš na razpolago sej*, drobir ali druga zelišča, lahko njihovim zavret^ dodaš še soli. Z njimi si pomagaš tudi, če te noge. Testenasto nabrekle noge, posebno ob gležnj"1'j lahko posledica srčnega obolenja. Pa še to: Mors*3 je učinkovitejša od kamene soli. in MALI OGLASI glasbila ® 223-444 y KLAVIRSKO HARMONIKO J no, staro 2 letni prodam ■ dogovoru. »802-154 APARATI STROJI GR. MATERIJ PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0634-012_mw MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne Izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/218-317 1S141 Prodam barvni TV Grunding, star 9 let.Q215-291 22432 Prodam potopno črpalko Biba trofazno za 500 DEM. 0682-140 22486 RAČUNALNIK ATARI SM 124, prodam za 10.000 SIT. «45-848 22478 Prodam elektro motor 18.5 KW starejši, nerabljen. 0311-436 22481 Prodam kombiniran HLADILNIK Gorenje, ugodno. 0733-973 22432 Izredno poceni prodam HLADILNO SKRINJO 200 I v okvari. 066-596 22487 GORENJE pralni stroj brezhiben, prodam. O332-350, 325-917 22401 Termoakumulacijsko PEČ nerabljeno, prodam. O 77-722 22496 Hilti TE 92, udarno vrtalni stroj, s preklopom za možnost štemanja, prodam. 0403-321 22521 Prodam GAME BOY s štirimi igricami dobro ohranjen. 0712-049 22547 Dvoigelni ŠIVALNI STROJ NECCHI prodam alif menjam. 0714-57122548 Prodam GAME BOY z 1 igrico ali zamenjam za Game gear z mojim doplačilom. Luka, 631-095 22580 Prodam KOSILNICO SIP Šempter 8 KM. 0692-505_22574 Ugodno prodam SUPER NINTENDO + 5 disket. Q862-943 22576 Prodam SEGA MEGA drive + 10 disket. Q731-162, Janko ml. 22583 Prodam električne ŠKARJE za živo mejo Black & Decer. O 738-241 22596 Prodam VITEL za vleko lesa, ohranjen, ugodno. O 76-234 22597 Prodam masažni aparat - BISERNA KOPEL. O 323-963_22811 Prodam avto radio BLAUPUNKT in zvočnike Sonavox. O 422-225 Jana 22618 Nov vgradni štedilnik Gorenje 2 plin, 2 elektrika, ventilacijska pečica, prodam. 043-131 22622 Prodam PRALNI STROJ CANDY, širina 45 cm. 0242-534 22624 Prodamo rabljene STRESAŠ čake. 050-549, zvečer Poceni prodam garažn« 200x210 cm. 0802-734^^ 5 kom. novih OKEN s PjjjVl x120, trojno steklo, ugodno v ^ O 403-321 ^^000^' Zelo ugodno prodam ' 2g51 opeke Porolit 8 cm. Prodam rabljena vhodna nadsvetlobo 130 x 230. «»Ji ; 22558 v£2fr' prodam letvičastaj1^ gata s podbojem J/ Iščem Normstahl dvižna #&\ .0 avt°matfko, lahko fy ^^482. zvečer m£Žam sune smrekove 5PorC?naomcSUHE SMREKOVE 0* J STRP& rab'Í«™ B622ïS iJfrP 0pEK0 fo/c, 2500*4 hrJČ kublka travno «2S^61/831-928 21654 °dam ^Ovax? v D,izini mesta prodamo 3 loka^-'0 Poslovno hišo na prometni -a*?1',8 Parkiriščem. K 3 KERN, ^Sgjff 221-785_21835 Sl^S KRANJ - center trgovski r^M/rno tL- 136 m2, dve izložbi, 40 3a predP'*čHo; Planina III !'oritv6n° ^2 primeren za trg. ali iPM Mc^iavnost, tudi prodamo. ]*< Kr8nPJiEM|ČNINE, Koroška c. RADIO 104.5 A (| A 105.9 107.3 M II lil/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fix. 152-13-62 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO s kombijem, vsak teden. »49-442 20945 Nakupovalni izlet v Italijo s kombijem, sreda. »49-442 20947 OBLAČILA ni. 22-33-00 VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblek v Sloveniji. Maistrov trg 11 Kranj, 3224-158 2210/ 900 MHz brezvrvičnl telefoni CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS '«frfisi model KX-F 700 BX/S '"ica-telefon-nož-glasovna pošta ^WflitofT ATESTI' M H BREZPLAČEN KLIC i WLTfflr BREZPLAČNE INFORMACIJE aSiov lltelefon trade ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 j NEVESTE obiščite butiq poročnih oblačil in si izposodite sanjsko obleko. VERITAS 224-158 2210è MLADOPOROČENCI obiščite izposojevalnico poročnih oblek, dobite tudi konfete, vabila in avto. VERITAS 224-158 .22109 Prodam 2 novi črni usnjeni JAKNI št. 42 po 10.000 SIT. »712-045, zjutraj OTR. OPREMA kupimo OTROŠKI VOZIČEK Mare- I0.Q224-141 22428 Kombiniran voziček CAM, nekoliko obledel od sonca, samo 8500 DEM. »45-848 22477 Prodam eno leto star otroški športni VOZIČEK. »421-109 22492 Prodam KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Peg, velika kolesa, kot nov, cena 30 000 SIT.»741-488 22541 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. »731-208 193S5 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, »061/611-078 22255 Ugodno prodam novo súper set posodo. »715-885 22373 Vzamem v najem opremljeno PRIKOLICO za prodajo hitre hrane. Naslov v oglasnem oddelku. 22457 Prodam plastično CISTERNO 1200 I, za mleko ali vodo. »631-143 22490 Prodam samostoječe lestve, cena 3000 SIT. »51-458 22494 Prodam 120 I KOTEL za žganjekuho s hladilno posodo, obrtniška Izdelava. »58-791 22549 PRIDELKI Krompir jedilni in krmilni prodam. Žabnica 45 »311-813 22426 Prodam debel KROMPIR kg/10 SIT. »631-683 22501 ČRNI RIBEZ biološko neoporečen, poceni prodajamo. »725-621, Sp. Gorje 80 B 22503 Prodam OVES, krmni ohrovt. 0331- 830 22505 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. Srednja vas 136, Šenčur_22519 Prodam AJDO za seme. Gasilska c. 19, Šenčur, »41-007 22537 POSESTI Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14766 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14768 Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_ 14771 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-353_14773 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14775 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14781 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14783 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 _i*»* Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 mw Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14789 Tržič prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 15909 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Martuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 a travnika. K 3 KERN, 221-353, fax 221785 15910 Trstenik (Orlova glava), prodamo VIKEND v gradnji (I plošča), parcela 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KERN d.o.o., »221-353, fax 221-785 wee Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_18502 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 870 m2, primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O., »221-353, fax 221-785 18660 PRODAMO Bled stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o., »221-353 in fax 221-785 18662 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici. »331-266 dopo. in 326-585 popoldan leags PRODAMO v Kranju polovico hiše dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM, v Britofu polovico hiše dvojček, parcela 300 m2, cena 160.000 DEM. K 3 KERN 221-353, fax 221-785_19264 Žirovnica - prodamo ZAZDILJIVO PARCELO 1011 m2, v delnem naklonu, cena 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., »221-353 in fax 221-785 Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., »221-353 in fax 221-785 19567 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o., »221-353 in fax 221-785 19568 PRODAMO KRANJ vis.pritl. hišo na parceli 900 m2 in samostojno nedokončano delavnico s stanovanjem, 350.000 DEM, BAŠELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM, DRULOVKA IV. gr. f. vrstno hišo 160.000 DEM in dvostanovanjs-ko hišo s 300 m2 uporabne površine na parceli 400 m2, 300.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 21212 PRODAMO STISKA VAS hiša v IV. g>. f. + 1 ha travnika, 100.000 DEM, GORENJA VAS okolica obnovljena hiša na parceli 900 mP, primerna za vikend, 105.000 DEM, SELŠKA DOLINA bivalni vikend na parceli 900 m2, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33- 00 21213 Savska cesta 34 4000 KRANJ ODDAJA vStražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost cca. 10 m2 od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderoba in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/m2 - mesečno. Interesente prosimo, da pošljejo pisne ponude na naslov: TRENCA, D.O.O., Savska cesta 34, 4000 KRANJ. PARCELE GRADBENE PRODAMO: Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 842 m2 ob zelenm pasu, lokac. elek.+voda na parceli, 60.000DEM, Senično 1575 m2, elek. na pare; Prebačevo sončna parcela, 1000 m2, 70 DEM/m2, pod Dobrčo, zazidljivo parcelo z lepim razlgedom 1000 m2, 66000 DEM, BREZJE 2ha travnika, gradbena parcela in gospodarsko poslopje, elektrika, voda, telefon na parceli + gr. dovoljenje, RADOVLJICA 678 m2 ob cesti komunalno opremljeno, gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani 90.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj. »22-33-00 Prodamo v Hotemažah starejšo stanovnajsko hišo 14x9 m, parcela 700 m2, cena 145.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221 -785 21646 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 21961 POLJANSKA DOLINA starejša hiša na parceli 900 mm2, 110.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 21962 GORENJSKE SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o, Kranj Partizanska ulica 6, 4000 Kranj, teüfax: 064/22 33 76 STANOVANJA PRODAMO KRANJ - PLANINA I, 3SS, 78 M2, CK, T, SAT, T0PL VI. NADSTROPJE, CENA 110.000 DEM, M02NOST DOKUPA GARAŽE. KRANJ - ZLATO POLJE, 3SS, ETAŽNA CK, T, SAT, LEPO UREJENO, CENA 106.000 DEM KRANJ - HUJE, 4SS, 100 M2, CK, T, II. NADSTROPJE - MANSARDA, CENA 130.000 DEM BLED - 2SS, 54 M2, PRITLIČJE, CK, T, LEPA LEGA, CENA 105.000 DEM HIŠE PRODAMO: KRANJ - CENTER, POSLOVNO-STANOVANJSKA HIŠA, PRIMERNA ZA RAZLIČNE DEJAVNOSTI. CENA PO DOGOVORU. KRANJ - STRAŽIŠČE; DVOSTANOVANJSKA HIŠA, 106 M2 X 3 ETAŽE, NA PARCELI 700 M2, CK, T, STAROST 10 LET. KRANJ - ZLATO POLJE, PRIZIDEK, ENONADSTROPNA, KLET, PRITLIČJE, NADSTROPJE, MANSARDA, VSE IZDELANO, CK, T, STAROST 15 LET, MANJŠA PARCELA. KRANJ - HUJE, ENONADSTROPNA, V PRITLIČJU POSLOVNI PROSTORI, 400 M2, CK, T, PARCELA 600 M2. KRANJ-PODNART, VISOKOPRITLIČNA, 300 M2, PARCELA 1800 M2, CK, T, NOVEJŠA, ZELO LEPO UREJENA ŽIROVNICA, NOVEJŠA PRITLIČNA HIŠA, 120 M2, PODKLETENA, NA PARCELI 2000 M2, CK, T. Oddamo v najem v Kranju, 130 m2 v pritličju, za pisarne, cena 1300 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o., »221-353 in fax 221-785 _19570 Oddamo polovico hiše v Zapužah, opremljeno, CK,. tel., cena 500 DEM, trimesečno predplačilo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_19575 ODDAM v najem v Kranju - klet 1. nadstr. in mansarda, v nedokončani hiši, primerno za mirno dejavnost ali pisarne na prometni lokaciji s parkiriščem. K3 KERN d.o.o., »221-353 infax221-785 20128 Prodamo Drulovka vrstna hiša v IV. §radbeni fazi, cena 165.000 DEM. K KERN, »221-353, fax 221-785 20963 Prodamo v Cegelnici 1/2 hiše v pritličju. K 3 KERN, 221-353, fax: 221-785 20966 Prodamo v Lescah montažno hišo 8 x8 m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_20957 PRODAMO: BLED, visoko pritl.hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena 490.000 DEM; NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi, na pare. 700 m2, 295.000 DEM, BRITOF: poslovno stanovanjsko hišo v.lV. gr. fazi, 3 etaže x 150 m2, naparceli 1300 m2, 235000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 21211 PREDDVOR okolica : manjši vikend na parceli 350 m2, 77.000 DEM., večjo poslovno stanovanjsko stavbo potrebno delne obnove, lovski dvorec primeren za poslovno turistično dejavnost, prodamo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 21963 Na Pokljuki Goreljek prodamo čudovit vikend s parcelo v izmeri 1000 m2 in s hišno število. Prav tako kupimo več parcel v občinah Sk. Loke in Kranja. Prodamo več hiš na Gorenjskem, v okolici Kranja in Škofje Loke. PIA NEPREMIČNINE, »623-117 22303 Na Bledu ODDAJAM ADRIA PRIKOLICO na prekrasni lokaciji 5 minut od jezera. Še posebej prijetno tudi za starejše. »78-007 22319 Kupujemo, prodajamo, oddajamo in najemamo stanovanja, hiše, lokale in posesti. Mandat 022-44-77 22403 Najamem KMETIJSKO STAVBO gospodarsko poslopje - zapuščena kmetija. Najamem dolgoročno, smer Ljubljana Gorenjska.0061-302-437 22427 Prodamo hiše, Bled, Kranj, Bitnje, Zbilje in 3 gr. faza - Križe. KOŠNIK, s.p. 332-061 22510 Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremič-nln. KOŠNIK,s.p. 332-061 22511 POREČ v mirnem naravnem okolju, oddam VIKEND za 5 oseb. 0323- 817 22531 V Škofji Loki prodamo sončno PARCELO 2800 m2, s starejšo hišo in gradbenim dovoljenjem za novo hišo. MODRO DO ZELENEGA, 0061/1250-355, 1250-308 22633 Na Bledu in pri Tržiču prodam hiši v 3. gr. fazi. Cena po dogovoru. MODRO DO ZELENEGA, 0061/ 1250-355, 1250-308_22634 Pri Kranju prodamo lepo stanovanjsko hišo, 280 m2, parcela 3800 m2. MODRO DO ZELENEGA, 0061/ 1250-355. 1250-308_22635 Kranj prodamo VIKEND + 1100 m2 parcele pod Joštom, cena po dogovoru. POSING, 224-210_22641 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gr. fazi ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 Prodamo več hiš v Kranju in okolici, bivalni vikend na Javorniškem rovtu in pod Krvavcem, vikend pod Dobrčo, apartma na Krvavcu ter več Sarcel na Gorenjskem. Kupimo več iš in vikendov različnih cenovnih razredov. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič. 0 52-233 22688 V okolici Kranja kupimo starejšo hišo z nekaj zemljišča do 90.000 DEM. 0 223-485 ali 0609/643-493 22699 Leseni vikend na 406 m2 parcele brez elektrike in telefona, prodamo za 26.000 DEM, v Zalogi na Goricami. O 223-485 22703 Na Orlih prodamo 1000 m2 urejene, končne parcele z lesnim vikendom z el. in vodo za 93.000 DEM. ffi 223- 48 5 22704 V okolici Kranja kupimo ali zamenjamo clkehd za hišo do 180.000 DEM na vsaj 700 m2 zemljišča, pogoj takoj vseljiva. ffi 223-485 ali 0609/643 49 3 22705 V Šorlijevem naselju oddamo garažo za 100 DEM mesečno in enoletno predplačilo. O 223-485 ali 0609/ 643-493 22706 Kupimo Kranj - gradbeno parcelo od 500 do 1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. DOM NEPREMIČNINE, Korškac. 16, Kranj, ffi 22-33-00 22707 Kupimo Kranj - okolica 6 km, 2000 -3000 m2 sončno parcelo na rotu naselja, lahko tudi nezazidljivo. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, ffi 22-33-00_2270è KUPIMO, bivalni vikend na Možjanci ali pod Krvavecm. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj. 0 22- 33-00 22710 PRIREDITVE TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, v lokalih, cena ugodna. 0731-015 22204 DUO vam nudi GLASBO za ohceti in razne zabave. 0422-169 22593 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. 0422-193 13993 ODKUPUJEMO DELNICE -Petrola, Krke in PIVOVARNE UNION, vsak delavnik od 10. do 16. ure. Tel.: 061/314-952 PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. 0422- 193 15957 Vložite certifikat - dobite nagrado-možnost kredita, pridemo na dom. 0323-891, po 16. url 22474 Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min 22613 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 22614 Od WŠ ZAVAROVALNICE vam vrnemo odkupno vrednost vplačanih premij. 041-384 22532 GOTOVINSKO POSOJILO - hitra realizacija, garancija: čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11, Ljubljana, tel.:061/210-174, 061/126-20-70 (pri Operi) od 10. do 16. ure. tasta?"-—-1-—->■ POZNANSTVA Dobro situiran moški, star 45 let, išče žensko staro do 50 let za prijateljska, družabna srečanja ob vikendih iz Kranja ali širše okolice. Šifra: PRIJATELJSTVO_22M6 RAZNO PRODAM Ugodno prodam VRTNI KOZO-LEC.Q46-254 22420 Prodam štiri Dolničarjeva lita platišča in prtljažnik za smuči. ©43-526 22434 Poceni prodam otroško sobo in moško KOLO. ffi738-436 22470 Prodam bukova DRVA, lahko s prevozom. ffi622-479 22489 Prodam neokvirjene in okvirjene GOBELINE (cene zelo ugodne).ffi323-131 22542 Prodam zamrzovalno omaro, 2 usnjena tabuerja, 3 kuhinjske mes-ing stole in usnjena oblačila 36-40 št. ©712-244 22545 Prodam bukova in mešarta drva z dostavo. ffi685-518 22592 Prodam keramične umivalnike, okno, platišča za Golf, bide, strešno opeko Folc. 0242-433 22595 Bukova ali mešana drva prodam in dostavim. 0061/714-909 22547 ŠPORT Prodam izvenkrrrini MOTOR Jamaha 28. Valjavec, 045-460, zvečer 22817 lALTER ŠPORT T na Savi + piknik Inf.: » 064/730-508 mobitel 0609-641-169 MOSTNICA - Bohinj KLUB PQPNARH STAN. OPREMA Poceni prodam tri OMARE (ena večja, dve manjši), primerne za otroško sobo. 0311 -369, zvečer 22537_ Prodamo dva raztegljiva kavča in fotelj. 0621-340 22546 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev... 0 242-0372243 Izdelava podstrešnih stanovanj z Izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11984 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuščeni strop). 049-416 17915 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, do 30 % manjše toplotne izgube oz. prihranek pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več, zmanjšan hrup! 0061/813-553 18071 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. 0213-218 18640 Čistimo in pospravljamo STANOVANJA in POSLOVNE PROTORE. Zajamčena kvaliteta z ugodnimi plačilnimi pogoji. HRIBAR BLESK, 0331-431 in 0609-644-735 19758 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 156 SIT/min PRALNI, pomivalni stroj, štedilnik popravimo hitro in strokovno. 0331- 450 22198 RTV SERVIS PROTON- kvalitetno popravilo televizorjev, videorekorder-jev, kamer, stolpov in ostale zabavne elektronike. Bleiwiesova 2, Kranj (zgradba kina Center). 0222-004 22230 Pralni stroji, štedilniki, bojlerji, elektro in vodovodne instalacije - popravila in montaža.0325-815 22398 Bojlerji, pipe, ventili, kotlički -popravila in montaža.0325-815 22400 Čiščenje preprog, sedežnih garnitur, oken, poslovnih prostorv... LESKET 0211-338 22412 KNJIGOVODSTVO za mala podjetja in samostojne podjetnike.049-518 22437 Izvajamo vsa gradbena dela, fasade, omete in novogradnje. 0225-362 Potrebujete nekoga, ki bi vam kvalitetno opravil VSA GRADBENA DELA, kot so fasade, ometi, adaptacije, obnova dimnikov, dela na grobo in fino ter ostalo. Kvaliteta zajamčena, cene ugodne. Pokličite na 0218-779 okoli 21. ure in dogovorili se bomo o vsem potrebnem. 21148 SERVIS gospodinjskih aparatov - če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 0332-053 22138 astrologija, vedeževanje, 090 42 86 i Izvajamo vsa zidarska dela, adaptacije, novogradnje, kvalitetno, cena ugodna. ffi224-240, od 7.-8.30, 19.-21. ure 22448 —i-,- Kadar potrebujete prevoz do 16 oseb pokličite 064/686-019 22449 Polagam TAPETE in TALNE OB-LOGE. Q733-184_22450 Ugodno vodim poslovne knjige malim podjetjem in s.p. - pretipkavam diplomske in seminarske naloge. ffi78-708, 741-394 22455 RTV SERVIS NOVINEC popravila televizorjev vseh proizvajalcev po zelo ugodni ceni. 13331-245 22459 Posek lesa. 1066-198, zvečer Marjan 22461 Nudim zdravstveno in shiatsu masažo, ffi 731-5 1 6 22473 HOBI DEBELINKE, poravnalke, rezkarje, krožne žage, razne spone izdelujemo. ©64-041 22485 Podiranje in obrezovanje dreves po vsej Sloveniji Willton s.p. ffi061/455- 226 22499 Pooblaščeni servis SAMSUNG-GORENJE, popravila na terenu. Popravljamo viedorekordeje, H-FI aparate, satelitske antene vseh proizvajalcev. Jezerska c. 22, Kranj, od 9. do 16. ure, ffi241-493 22523 Odprava celulita, ročna maaaža, limfna drenaža, nega obraza. Ribno 741-321 22528 Projekte, legalizacije, armatura, statika...ARI.d.o.o., ffi624-132 22551 Hitro in pó ugodni ceni popravimo ali montiramo okna, vrata, rolete, žaluzije, talne, stropne in stenske obloge. Najcenejša suha prenova oken! GAVRAN, d.o.o., tel./fax: 064/266-595 Vzdrževanje okolja in poslovnih stavb Willton s.p. «061/455-226 22559 SERVIS hladilne tehnike, gospo, aparatov, previtje rotorjev, elektromotorjev. Pivka 20, Naklo, 47-490 Popravilo orodja Iskra, Aeg, Bosch, B&d, Hilti, Metabo, Makita. Pivka 20, Naklo, ©47-490 22606 KOMBI PREVOZI tovora. ©223-420, 0609/631-776_22615 DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete in fasade z lastnim odrom. Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. «736-327, od 19. do 21. ure 22626 Prerokujem iz kart. Če vas zanima sedanjost in prihodnjost pokličite na «331-118 22663 STANOVANJA Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353_18496 Za daljše obdobje najamem večje neopremljeno stanovanje na Planini. Predplačilo 1 leto.«328-275 po 16 h 19156 Prodamo Jesenice 4 ss stanovanje, 102 m2, 1 garsonjera 17 m2 v privatni HIŠI, cena 70 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221- 785 18571 ODDAMO v Kranjski gori 2 s 46 m2 v 1. nad., 550 DEM/mes. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_20412 Prodamo 2 sobno stanovanje v Kranju, 75 2m, zaradi visokih stropov primerno za pisarne. «061/341-278, 061/445-726 *mn Kupujemo, prodajamo, oddajamo in najemamo stanovanja, hiše, lokale in posesti. Mandat «22-44-77 22401 Prodamo Kranj 2 s 65 m2 v 5. nad. stanovanje je prazno, cena 1400 DEM/m2. K 3 KERN, «221-353, FAX 221-785 20959 Prodamo na Bledu (alpski bloki) 1 sobno 35 m2 prodamo za 65.000 DEM, 3 sobno z atrijem 74m 2. K 3 KERN, «221-353, fax 221-785 20960 Prodamo Kranj 4 sobno 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini. K 3 KERN, «221-353, fax 221-785 20962 Prodamo Kranj Šorlijevo nas. 2ss/ IX., 52 m2, 85000 DEM, Planina I 3 ss, 78 m2, 1450 DEM/m2 + garaža 10.000 DEM; Planina II 1 ss, 50 m2, 80.000 DEM, 2 ss, 65 m2, preurejeno v 2,5 ss, 114.000 DEM; 1,5/XIII, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 44 m2/l., 71500 DEM; Planina III, atrijsko, 92 m2, 1500 DEM/m2, Savska c. 2 ss, 75 m2/l, obnovljeno, brez CK, primerno tudi za poslovno dejavnost, 95000 DEM, Šenčur 1 ss, 42 m2/pr., 63000 DEM; DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 21208 KUPIMO: Kranj garsonjero do 45.000 DEM, lahko brez CK, brez provizije! NAJAMEMO Kranj mlada slovenska družina najame 1 ss do 300 DEM/mes in 4 članska družina najame 2 ss do 500 DEM/mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 21209 V škofji Loki prodamo opremljeno 2 ss v Podlubniku in 1 ss v Podlubniku ter v Frank, naselju. Kupimo za gotovino 2 ss v Frank. nas. PIA NEPREMIČNINE, «623-117 22301 V Kranju prodamo 2 ss ter tri štirisobna stanovanja, kupimo za gotovino več enosobnih, ter dvoinpolsobnih stanovanj. PIA NEPRE-MIČNINE, «623-117_22302 Oddam 2-sobno stanovanje na Planini II, 500 DEM mesečno, polletno predplačilo, fil 064/331-095 po 20. uri_ Prodamo 2 ss 65 m2 v Drulovki in več stanovanj v Ljubljani - Trzin. KOŠNIK s.p. 332-061_22509 Kupim STANOVANJE do 55000 DEM. «328-871_22526 Rdeči križ Škofja Loka NUJNO POTREBUJE skromno stanovanje za mamico z dvema hčerkama na območju škofjeloških občin ali bližje okolice. Prosimo, pokličite po «621-462, vsak delovni dan do 15. ure 22601 Sem v stiski, zato prosim dobo gospo, da bi me vzela pod streho. Ža plačilo nudim pomoč. Naslov v oglasnem oddelku. 22827 BEGUNJE prodamo 1 sobno STANOVANJE, 46 m2, opremlje-no,70.000 DEM. POSING.d.o.o.,. 224-210 22637 KRANJ -Planina III prodamo 3 ss, 78 m2, prvo nadstropje, 140.000 DEM. POSING.d.oo., 224-210_22638 Kranj Planina I prodamo 3 sobno stanovanje 78 m2, 117.000 DEM. POSING, 224-210_22639 BLED prodamo 3 ss 63 m2 + 7x9 m2 vrta, takoj vseljivo, 140.000 DEM. POSING.d.o.o., 222-076 22640 Kranj - kupimo 1 sobno, 2 sobno ali 3 sobno STANOVANJE. POS-ING.d.o.o., 222-076_22643 Kranj kupimo garsonjero ali 1 ss stanovanje, plačilo v gotovini, takoj. K3 KERN d.o.o.,«221 -353 in fax 221-785_22657 Oddam TURISTIČNI APARTMA za 4 do 5 oseb in sobo s kopalnico za 2 osebi v juliju in avgustu. « 066/63-634, zvečer 22676 Prodam garsonjero na Jesenicah, ffi 063/857-722, zvečer 22679 Poceni dopust v Metajni otok Pag. Sobe s polpenzionom ali apartmaji, ffi 84-535 ali 00385-53-664-093 22684 V Kranju, Tržiču in na Jesenicah prodamo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič. O 52-233 2268S Glavni trgi 6, 64000 Kranj fl.Uç».. 064 - 22?-463 Agent Kranj agencija ta promet t nepremičninami Naj bo Agent Kranj VaSa agencija za nepremičnine! Na Jesenicah v garažni hiši na Plavžu prodamo garažo. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, ffi 52-233 22691_ ; _ Kranj, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom za 86.000 DEM. O 223-485 22693 Kranj, prodamo enosobno stanovanje, pregrajeno, 53 m2, za 82.000 DEM. 0 223-485 22694 PRODAM O 3-sobno stanovanje v Sorlijevem \naselju 70 m2, 2,5 sobno Planina III. 2 sobno stanovanje v hiši 75 m2, ugodno. KUPIMO 3-sobno stanovanje Trg Rivoli ali šorlijeva ulica, nizek blok; garsonjero v Kranju ali okolci, 2+2 atrijsko Planina in 1 sobno stanovanje v Kranju ali okolici za znane str3nko AMBRAS, tel. 325-764 ali 323-067 Enosobno stanovanje s kabinetom prodamo, cca 53 m2, z opremljeno kuhinjo za 86.500 DEM. © 223-485 ali 0609/643-493 22695 V okolici Kranja oddamo več neo-premljenih stanovanj različnih dimenzij. © 223-485 ali 0609/643-493 22696 V okolici Radovljice kupimo enosobno stanovanje za znanega interesenta do 60.000 DEM. © 223-485 ali 0609/643-493 22697 v Kranju kupimo dvosobno stanovanje, lahko brez CK ali telefona do 70.000 DEM. © 223-485 ali 0609/ 643-493 22698 V Kranju prodamo luksuzno stanovanje 75 m2, sončno, z velikim balkonom za 90.000 DEM. © 223-485 ali 0609/643-493 22700 Prodam R 5 CAMPUS, 1.91. 65 000 km, 1. lastnik. ©45-744 22419 GOLF D, I.88, 119 000 km, reg. do 9/ 96, bel, zelo ohranjen. Krakovo 33, Naklo 22421 Prodam DIANO, 1.80, vozna, ner-eg. ©45-331 22423 Prodam JUGO 55 A, 1.86, reg. do 7/ 97, lepo ohranjen.©312-511 22429 Prodam JUGO 45 AX, I.87, reg. do 11/96.0312-511 22430 Prodam WV 1200, ohranjen, nereg., v voznem stanju, ugodno.©58-014 22438 Prodam JUGO 45 A. letnik 1986. ©311-279 22439 LADO SAMARO 1.3, staro 9 mes. rdeče barve, 10.000 km, ugodno prodam. ©891-084 22440 Prodam R 4 GTL, I. 89 september, 100.000 km, prvi lastnik. ©45-042 22443 AX IMAGE I. 93/4, 5 vrat, bele barve, garažiran, cena 10900 DEM ali menjam. ©242-803 22450 pRODAM jugo 55, LETNIK 1986. 0695-056 22466 Prodam ALFA 33 1.5, I. 86, elek. temna stekla, cen. zaklepanje, šibe-dah, 4500 DEM. ©874-162 22471 FIAT TIPO 1.4 I, 23500 km, I. 94, prodam ali menjam. ©326-025 22472 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987. ©82-319 22475 £atfVJ v FORMI! 064/22-11-33 Za vašo kondicijo skrbi Monika Šport tudi med poletjem. AEROBIKA poteka PON., SREDA, PETEK ob 20. uri Ostale dejavnosti v FTDES centra potekajo v poletnem času od PON. do PET. od 8.-12. ure in od 17.-22.30, sobota od 17.-22., NEDELJA ZAPRTO. ZA ŠTUDENTE, DIJAKE ALI PRINAŠALCE TEGA KUPONA 20% POPUST! V Kranju kupimo več eno, dvo in dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma, v Šk. Loki enosobno in dvo in pol sobno, v Tržiču, Radovljici in na Jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V. d.o.o., Kor-oška c. 5, Tržič. © 52-233 22690 Več stanovanj različnih dimenzij kupimo za znane interesente. S 223-485 ali 0609/643-493 22701 Neobdelano mansardo v Kranju, cca 80 m2, prodamo za 50.000 DEM. © 223-405 ali 0609/643-493 22702 ODDAMO Zapuže pri Begunjah, 2 ss v hiši, 500 DEM/mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, tt 22-33-00_22709 VOZILA DELI Prodam JUGO 45 po delih, brez mašine.©223-182 22415 Po delih prodam R 18 in JUGO 45.©224-652 22433 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rez. deli. Odkup avtomobilov! 0064/692-194 22446 Več R 4, R 5, R 19, CUO, NISSAN SUNNY MICRA 200 SX, prodam na kredit do 4 let. ASP, ©861-570, 83- 852 22478 ALFA SUD 1.2, letnik 12/82, bež barva, 5 prestav, cena 2500 DEM. 0311-104 22484 Z 101 letnik 1984, reg. do oktobra 96, cena 1000 DEM. 0714-31122486 Prodam AUDI 80 cc 1.6, I. 85, z dodatno opremo, cena 7200 DEM. 076-430 22495 Prodam R 4 letnik 1991, rdeče barve. 046-561, po 17. uri 22498 Prodam VISO R 11, letnik 1987, reg. celo leto. Stražiška 13, Kranj 22502 Prodam JEEP WRANGLER 2.5 Sahara, bele barve, letnik 1988, lepo ohranjen, 18000 DEM. 00609/633- 470 22506 Prodam LADO NIVO, letnik 1993. 0723-616 22513 NISSAN SUNNY 1.5 GL, letnik 1986, nikoli karamboliran, cena 5800 DEM, prodam. 0723-341 22515 PREROKOVAIÏJE Zaupen pogovor z vedeževalko. POKLIČITE O9O 4215 Prodam vlečno KLJUKO kompletno snemljivo za OPEL KADETT 1.3 ali 1.4 limuzina. 041-675 22497 4 lita platišča z malo rabjenimi gumami in dve poni kolesi prodam. 0 216-716 22683 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure © 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka._sese Prodam AUDI 80 CC, letnik 1986, diesel. ©47-231 20550 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombijem, vsak teden. ©49- 442 20944 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO, s kombijem, sreda. ©49-442 20943 OPEL CALIBRA, I.92, 41 000 km, črne barve, lepo ohranjena, prodam. ©241-016 22007 Prodam ALFA 164 2.0 TS. I.93. Informacije na ©48-230 22399 Prodam JUGO AX 45, I.89, cena 3200 DEM.©215-841 22413 Prodam CITROEN AX 11 TRS, letnik 1991, bele barve, 5 vrat. ©41-251, popoldan 22517 Prodam osebni avto FIAT TIPO DGT, I. 89, za 9500 DEM. ©311-763 22520 Ugodno prodam JUGO 45 A. letnik 1986, reg. do 4/97. ©403-697 22527 Prodam AUDI 80, I. 90, cena 18000 DEM. 0311-691 22529 Prodam JUGO 45 KORAL, 73000 km, letnik 1988, sivo zelene barve. 045-352 22535 Prodam Z 101, letnik 1988. ©332-378 popoldan 22538 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 90. ©621-848 22539 Prodam FIAT TIPO 1.6 SX, letnik 1993, servisna knjižica, prvi lastnik, garažiran. ©862-827 22544 Z 101, I. 87, reg. do 4/97, ohranjen, prodam. ©66-117 22575 Prodam FIČOTA. ©64-476 22577 Ugodno prodam GOLF II, I. 86, dobro ohranjen, brezhiben. ©51-546 22580 Prodam GOLF VW letnik 1982, reg. do 7.4.97. ©241-502, Bojan, Britof 101 22582 Prodam AVTO NISSAN 1-4, lfl2 1991. ©621-062, zvečer__^ ar M*' 225« rdeče barve, prevožen 10.000 e ugodno prodam. ©891-084 vozen ter 125 P, letnik 1980, nereg., vu£g22-mlado kravo, poceni prodam. «■ ^ 480____J** CITROEN AX diesel, letnik 1^ 50.000 km. ©725-386 __j** OPEL OMEGA 2.0 I 16 V W[ -----"UTiil VW 1300 hrošč, letnik 1965, m- # 96, prodam. ©323-932 __í> Prodam XM 3.0 V 6.1. 91. vsa rno oprema, 100.000 km. zelo ug°" , ©325-973 _^^jr, PASSAT TD KARAVAN, letni* j5 70.000 km, lepo ohranjen, pf^Sèol· 21.000DEM. ©45-017 ali 0609/^ 521____> Prodam osebni avto R 4 GTL, l^f 1981 v voznem stanju. «3' po 19. url ' —^"""""g AVTOINTEX proda več voajj'JJ^ GTD I. 84, R 4 1.88, 89, 91. j?1 1$ SUNNY 1.6 LX. I. 90. GOLFI -a* 86.88. OPEL ASTRA 1.4 I. 92, Ç^g, AX 1.1 FIRST I.95. JUGO 55J. »0',36 JUGO 45 I. 88. ŠKODA FAVOR"- } L. I.90. VISA 1.1 RE EXPRESS, I. 86/87, PEUGEO^, GL I. 86, možen nakup n* ^ menjava staro za staro, prep|s ^ ©224-029 LADA SAMARA RIVA, Mjp* kupim. Takojšnje plačilo, n10'^^ ©061/1263-400, mftM^fZ^L NISSAN SUNNY 1.4 LX, v. 105.000 km, reg. do 8/96- Priy» na ©242-277 NISSAN SUNNY 1.4 SLX. 1* ^ 60.000 km, 5 vrat, servo "m centralno zaklepanje, elek. prodam. ©242-277 NISSAN MICRA 1.0 LX. I. km, 3 vrata, sončna streha, ^ črna, prodam. ©242-277^ii<>^ R 4 GTL, letnik 1987, W-£tffL lepo ohranjena, prodam, P° voru. ©421-191___-*^Q< Prodam Z 101 SKALA. I.89- LUÍV ©43-446 ____ prodam JUGO 45. \&MW 20.12.96. Zg. Brnik 138, 'v 22660_ _____# Prodam 126 P, I.86, prevoz«" > 000 km.©736-280 ^^-"yn Prodam Z 101, letnik dobro ohranjen, garažiran. *• s 22666 ____—7in ^ Prodam BMW 316, letnik I9 jjj 635. ©331-409 ---^ FORD TAUNUS 1.6, letn* l^m komplet za dele prodam. *• s 22671_ __.—^ Prodam R 18 GTL, J(«g* tfrt metalno zelene barve, 5!° cen8 S jen, registriran do 6/9/. & t dogovoru, ffi 67-064 ^ TÀLON gornje Bitnje 32 Jej. .064/311 032 - m PRODU* ** PREPIS VOltl (tudi zunanfi) odam R 18, električni pomik 1W.J!1 centralno zaklepanje, temna letnik 1985, cena 3500 DEM. íL6-68 4 22675 ,50lF GTI 1.6, letnik 1981, odličen, Iščem delo na področju računalništva in elektronike.©403-281 22422 Nudimo vam redno zaposlitev. ©874-220, v sredo od 10.-12. ure 22444 ni^a oprema, poceni prodam ali BPjfrlh 45-170_22682 IDA FAVORIT 135 GLX, letnik -fc,- SUBARU LEONE 1.6 DL ffiJS". letnik 1988, RENAULT 5 Cfcj .US, letnik 1993, NISSAN Ml-C,''2 LX, lentik 1992, prodamo, •^rvis Lušina Šk. Loka © 632- 22685 PONY 1.3 GLS, letnik tg- HYUNDAJ PONY 1.5 GLS, 8ii i1?91. HYUNDAI LANTRA 1.6 © etnik 1992, DAIHATSU CHAR-Vo». Ts- letnik 1991, prodamo, "servis Lušina Šk. Loka. © 632- .__ _22686 . 'arn ŠKODO FAVORIT LX, lentik ^i', 35.000 km, 8.200 DEM, 1. "K- © 620-268, dopoldan 22713 Iščem počitniško delo. 22447 f 806-212 Zaslužite s polnjenjem kuvert doma. Maja Šemrl, Gregorčičeva 32, Bled 22454 TRGOVKO takoj zaposlimo v živilski trgovini v Šk. Loki. ©623-090 22464 Dekle z dokončano ekonomsko šolo išče počitniško delo. ©731-38422493 PRODAJALKA išče delo v trgovini s tekstilom (v Kranju ali okolici). ©47- 514 22512 Zaposlim PIZZOPEKA za delo ob vikendih. ©0609/638-557, 311-938 22516 Honorarno zaposlimo KV KUHARJA za delo v pizzeriji. OD 600/uro. ©221-05 1 22518 Dober zaslužek za delo na domu. Informacije brezplačne. Pošljite ovojnico s svojim naslovom in znamko na naslov: Zdenka Godnič, Koroška 16, Kranj 22525 Študentka.iz Kranja išče počitniško delo. ©332-451 22532 Podjetje OREHEK vabi k sodelovanju mojstre pekarstava in slaščičarst-va.lnformacije dobite na ©332-015 22536 Dijakinja ekonomske šole išče počitniško delo. ©241-682 22570 Iščem delo na dom. ©327-660 LITVE ^t^3 2aPoslitev nudimo za terens-'°Jnf. sreda ©57-792 20310 %f^2 2aslužek vam nudimo za ^Ofii/ anketiranje brez prodaje. $0?'/16-12-630 od 9. do 17. ure ^u*,?i Pri nas boste s prodajo več kot 2000 SIT na uro. Sin Pi? uri akt'vnega dela. Delo v ali samostojno po celi ■P» ©061/556-252 od 9. do 22369 Za prodajo eKskluzivnega otroškega programa zaposlimo potnika - co. Nudimo samostojno delo, možnost napredovanja ter 35 % provizijo. Inf.: 064/620-000 fc Zaposlimo pRlPRAVNIKA-CO TRGOVINSKO KOMERCIALNE SMERI in E, PRIPRAVNIKA ^KTROTEH NIČNO RAČUNALNIŠKE Prii SMERI. J'jave sprejemamo na ■ št. 064/222-868, ,e|efon Trade, d.o.o., vsak dan Pd 8. do 16. ure. Redno zaposlim prodajalko z izkušnjami v živilski trgovini v Kranju. ©327-594 22820 Prodajalko v živilski trgovini redno zaposlim.©634-211 22653 Iščemo mlado dekle za delo v strežbi v piceriji z izkušnjami. S 46- 878 22665 V Pizzerii zaposlim natakarico med vikendi pa picopeka. © 421-226 22668_ Sprejmemo delo v gorski, lovski ali ribiški koči - vikendi, dopust. © 332- 097 22669 Dodatni zaslužek na domu, različne dejavnosti, ugodni delovni pogoji. © 2 1 3-114 22670 Zaposlim fanta v ročni avtopralnici. © 43-070 22872 v'Cuvane k1*, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve! %, SSkem 9lasu objavljamo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z JrOslit Vam P°ma9amo P™ iskanju zaposlitve, ne le za tiste, ki iščete prvo %e g*: K sodelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si ?v*s i« L Priložnost za poklicni uspeh, za večji zaslužek, itd. Naša storitev Sta i. Drezplačna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj navedeni način a9ov f Prernišljujte preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: ^ Ia-nt še ni pri fejst punci spal". JjpOKuc (smer in stopnja izobrazbe): is....................................................starost:.................................... JJ^o področje dela:...............................................................,...... O^EUE:.......................................................................................... ^cni .Podatki, ki ne bodo objavljeni, IN dovoljujem, da jih . ^i>KI glas sporoča zainteresiranim podjetjem: .......................................................:................................ fel TELEFON: |Qoíïp IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: ^fcS22Lg,as» Zoisova 1, 4000 KRANJ.__ o iščuo % Ja)c| - Podjetja in podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih dirjamo m na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. d« Vria n« podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna ^d natPSsob,Jenost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je • dipl . na šifra- Pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo delo. kSve°imírani inženir kemije VIL, 54/506 • avtoelektrikar, 54/507 • £?Vm, .^»nistikc, 54/508 • živilski tehnik (1. letnik), 54/509 • D^tti *Xk> obd- kovin, IV., 54/510 • ekonomski te*~' Sft 54/S1 Iv-s4-. 54/512 • ekonomski tehnik, V. st., ?«elt^ Ji4 • gimnazijski maturant (V), <4/*i< Si ? ^ftiunÍL • «ti··dSiSf^» *» 54/516 • diplomirana inženirka kemije, VIL, 54/ JjHli?*W»«VBi_leludk - V. st., 547518 " tehnik, V., 54/511 • 54/513 • osnovna 54/515 • elektrotehnik ^T'^ar ——'"ni lenniK - v. si., 34/310 w IV. st. finomehamk, 54/519 ?Vodi-" c'ner8etik, elektronik, 54/520 • obutveni tehnik in trg. fc*» • »vtoličar IV. st., 54/522 • pomožni tekstilec m tonete vi. . V" st- ekonomski tehnik, 54/524 • absolvent ekonomske 8>eW 54/525 • ESS - ekonomska sr. sola - 5. st., 54/526 • SÍ»? V. Mi' v« 54/527 • ekonomsko-komercialni tehnik, V.st., 54/ ï 30 • et 'kon°msko komercialni tehnik, 54/529 • 3.1 i..'> Sd/c-,, "lomski (i·IimíL Ç/i/çn * .In.nmdnklnmer 3'a *o Jfi," ^»tl« «n podjetniki: vsi podatki In informacije o Iskalcih m na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. Šofer B.C.E kategorije z izkušnjami v dostavi išče dostavno delo na področju Slovenije. © 736-377 22673 Kuharja s prakso zaposli gostilna v Tržiču. Kličite v sredo po 11.00. fi 55-072 22680 Prodajalko zaposlimo za redno delovno razmerje. © 312-019 22681 Zaposlimo natakarja. Informacije na tel. 064/45-038 22687 ŽIVALI KOKOŠI rjave v začetku nesnosti, grahaste jarkice, bele piščance za dopitanje in krmila, prodajamo. PER-UTNINARSTVO MOSTE 99 pri KOMENDI, ©061/841-471, Odprto vsak delavnik od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure 22033 Prodam PRAŠIČE 20-40. Kurirska pot 11, ©242-672 22259 Rjave JARKICE, stare 11 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, ©621- 475 22392 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko in JALOVO KRA-VO.Q422-059 22395 prodam TELICO simentalko, staro 1 leto. Vrtna pot 6, Voglje 22414 Prodam ali menjam 4 mesece brejo simentalko za živinsko prikolico. ©802-040 22418 Prodam 10 tednov starega TELIČKA šarole, primeren za rejo. Srdenja vas 12, Golnik 22425 Prodam 4 OVCE za nadaljno rejo ali za zakol. ©66-959 22441 Prodam TELIČKO simentalko, staro dva meseca iz A kontrole. ©688-133 22445 Prodam brejo mlado KRAVO in brejo telico. ©682-572, zvečer 22453 Prodam TELICO v 8 mesecu brejosti. ©061/824-375 22456 Prodam TELICO simentalko brejo 8 mesecev. 8622-235 22469 Prodam TELICI simentalko - friziko v 9. mesecu brejosti. ©76-447 22479 Prodam KOZLIČKA starega 10 tednov za 100 DEM. ©691-66 8 22488 Prodam TELIČKO sim. staro 11 tednov. ©622-956 22500 Prodam KOŽICE, stare 3 mesece. Zg. Rute 4, Martuljek 22504 Prodam manjšo ČREDO OVC in jagnjet za nadaljno rejo ali zakol. ©56-069 22514 Prodam rjavega BIKCA, primeren tudi za nadaljno rejo. ©421-669 22524_ Prodam TELICO simentalko, 7 mesecev brejo. Grad 16, ©422-265 22530_ Poceni prodam KANARČKE - mladičke. ©328-398 22533 Prodam 3 teličke, stare od 1 do 6 mesecev. 049-172 22534 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Zalog 1, 046-136 22543 FLATCOAT RETRIVER - črni prinašale!, mladiči z rodovnikom, prijazni, miroljubni, prodam. 0891-181, 0609/635-907_22553 Ljudem s hišo oddam čistokrvno nemško ovčarko. ©241-734 22555 Prodam TELIČKO simentalko okrog 100 kg. ©738-420_22556 Prodam KRAVO s teletom simentalko in bikca simentalca 10 dni. ©876-171 22561 Prodam KRAVO po prvem teletu in 2 kom. telet cca 80 kg simentalci. Dežman, Savska 15 Ribno Bled 22573 Prodam TELETA simentalca, težke-ga 150 kg. 0738-876_225ri Prodam TELETA simentalca (bikca), starega 14 dni. Hafner, Zabnica 9 22589 Ugodno prodam TEHTNICO z utezmi do 150 kg. Zelnik, Gorice 10, Golnik_22590 Prodam 10 dni staro črnobelo TELIČKO. 0422-088 22594 Prodam BIKCA 250 kg. Jerala t730-541, 22603 Prodam BIKCA 10 dni starega. Sr. vas 91, Šenčur_22607 Ljubitelju mačk oddam tri mladiče in mačko. 0332-450 226oe Prodam JAGENČKE za zakol In OVCE za rejo. 045-801_22610 Prodam 10 dni starega črnobelega BIKCA. ©66-177_22612 Prodam KOZE, KOZLIČKE in KRAVO s teletom. ©620-582 22625 Prodam ROTWAILERJE z rodovni-kom. ©58-238_22631 JAHALNEGA KONJA. 6 let, osnove dresure, park A 1, terenska ježa, šola.©311-923__22659 Prodam TELICO v 9. mesecu brejosti.©45-300 _22662 Prodam 14 dni staro teličko - črno. Zalog 52. Bergant 22677 ZAHVALA Ob slovesu MARJETE ŽMITEK se zahvaljujemo za sočustvovanje z nami sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem. Posebna hvala prijaznim sosedom za tolažbo in pomoč, tudi sosedom in prijateljem iz Boh. Bistrice. Vsem zahvala za darovano cvetje in sveče. Posebna hvala za ganljivo petje pevcem iz Naklega, dr. Terčonu za trud. Župniku g. Godcu pa za slovesen pogrebni obred in mašo. Žalujoči: mož Branko, otroci: Branka z Anjo, Bojan in Zoran z družino V Kranju, 2. julija 1996 V SPOMIN 10. julija minevata dve žalostni leti, odkar je ugasnilo mlado življenje našega nepozabnega ZVONETA ALJANČIČA Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, iskrena hvala. VSI, KI GA NE BOMO POZABILI ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš mož, oče, brat in stari oče JURIJ GABRIČ Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno ustno in pisno sožalje, ter za darovano cvetje in sveče. Prav tako gre zahvala bivšim sodelavcem Triglav konfekcije, kolektivu IskraTel in kavarne Bolero. Hvala pogrebni službi Navček, gospodu Župniku Selanu za pogrebni obred ter prvcem iz Nakla, posebej mešanemu zboru Dobrava Naklo za prelepo pesem. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od njega na njegovi zadnji poti iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka, sinova Brane in Igor z družinama Naklo, 2. julija 1996 ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete FRANČIŠKE JERINA Ledrarjeve z Visokega 42 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje in darovali cvetje ali sveče. Hvala g. kaplanu iz Šenčurja, govornikoma in pogrebni službi Navček ter pevcem iz Predoselj za lepo opravljen pogrebni obred. Sestra Ana in sorodniki Visoko, 2. julija 1996 V SPOMIN Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni. Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi DENIS Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče, hvala! VSI NJEGOVI G.O. ZADNJA STRAN Dogovor o skupnem sodelovanju Kranjska Gora in Bovec se povezujeta Vršič, 8. julija - Prvič v zgodovini sta se povezali dve sosednji območji, Kranjska Gora in Bovec, ki ju družijo predvsem turistični interesi m obvarovanje naravne dediščine v Triglavskem parku. Ekološka taksa na prelazu Vršič: 500 tolarjev za osebni avto in 1. 600 tolarjev za avtobus. Redne avtobusne zveze med Kranjsko Goro in Bovcem. Minulo nedeljo sta župan občine Bovec Andrej Ster-gulc in župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik v Tičarjevem domu na Vršiču podpisala dogovor o skupnem sodelovanju dveh sosedn-jih občin na področju gospodarstva, turizma, trgovine, prometa, kulture, športa, ekologije in prostega časa. Slovesen podpis dogovora je bil na dan, ko sta prevozniški firmi jeseniški Integral in goriški Avrigo uradno uvedli redno avtobusno progo med Bovcem in Kranjsko Goro. Avtobusi bodo čez Vršič vozili šestkrat na dan in ustavljali na petnajstih postajališčih. Prav tako pa se je v nedeljo, 7. julija, uradno tudi začela poletna sezona, ko so na prelazu začeli tudi pobirati ekološko takso. Ob podpisu dogovora o dobrih namerah in sosedskem sodelovanju, sta župana izrazila obojestransko željo za tesnejše stike med Bovcem in Kranjsko Goro. Občini v preteklosti nikoli nista sodelovali, saj je nekdaj na gorskem prelazu potekala meja, medtem ko se je v minulem desetletju le občina Tolmin povezovala z Jesenicami. Ne- Íosrednih stikov med krajema ot sta Kranjska Gora in Bovcem pa nikoli ni bilo, čeprav sta tako blizu in tako izjemno turistično povezana. Župana sta posebej poudar- ila, da na prelazu Vršič ne bodo pobirali cestnine, ampak ekološko takso, ki ne bo prihodek proračuna obeh občin, ampak bo namenjena za ekološko sanacijo. Uvedba ekološke takse za bovško občino ni nekaj novega, saj so jo lani že uvedli na cesti na Mangart. Na Vršiču je bil v minulih sezonah zaradi izrednega obiska pravi prometni kaos, saj ob obilici parkiranih avtomobilov večkrat avtobusi sploh niso mogli nadaljevati vožnje. Zdaj so redarji, ki urejajo parkiranje in pobirajo ekološko takso v višni 500 tolarjev za osebni avtomobil in 1.600 tolarjev za avtobus. Ob tem sta občini poskrbeli, da tisti, ki plačajo takso, dobijo v roke tudi lep list, na katerem so v štirih jezikih opisane vse geografske in naravne značilnosti Vršiča, markirane planinske poti in planinske koče. Na Gradnja otroškega igrišča Pod Plevno Otroci ali avtomobilska pločevina Škofja Loka, 8. julija kar na dveh sejah občinskega sveta Škofje Loke je bilo postavljeno svetniško vprašanje o tem, ali se v naselju Pod Plevno ne gradi otroško igrišče na črno. Ob vseh zapletih z zaključkom te zadnje "družbeno usmerjene gradnje" in propadom stanovanjske zadruge, ki jo je vodila, smo na KS Škofja Loka • Kamnitnik povprašali, kako je s tem spomim igriščem. Da čaka Občino Škofja Loka še kar nekaj težav, preden bo t idi uradno sicer Že skoraj desetletje naseljena stanovanjska soseska Pod Plevno prenehala biti gradbišče, smo že poročali. Čas je seveda prinesel ob sami gradnji kar nekaj sprememb, med njimi tudi odločitev, da se centralna kurilnica za množico individualnih hiš, ki je bila načrtovana z zazidalnim načrtom, ne izgradi, podobno pa velja tudi za načrtovani vrtec. Seveda se je ob tem takoj postavilo vprašanje, kaj z nezazidanimi površinami. Na Krajevni skupnosti Škofja Loka - Kamnitnik so nam povedali, da so doslej, za urejanje razmer, precej nemočni odbor soseske vzeli pod svoje "okrilje", in da si prizadevajo za to, da bi na prostoru nekdaj predvidene skupne kotlovnice uredili otroško igrišče. Menijo namreč, da je prostora za otroke v soseski premalo, zato je velika verjetnost, da bi se njihova igra preselila na ceste, na drugi strani pa se boje, da bi na tem zemljišču nastalo parkirišče (po stanju, ki ga kaže slika, je taka bojazen zelo utemeljena). K vsem težavam pa se je pridružila še ena: za nezazidano zemljišče sta bila vložena denacionalizacijska zahtevka, ki še nista rešena. KS si kljub temu že prizadeva, da bi z denacionalizacijs-kima upravičencema sklenila dogovor o odkupu teh zeml- jišč, saj bi lahko le na tak način zaokrožili sosesko. To pa z drugimi besedami seveda pomeni, da je resnično dosedanje preurejevanje zemljišča v otroško igrišče "na črno", pri čemer na KS pravijo, da ne gre za kakšne velike posege, pač pa, da naj bi bilo mogoče igrala vsak trenutek odstraniti in pospraviti, če bi se dogovorili za kakšen drug namen. Prepričani pa so,, da na cesto ne sodijo otroci, pač pa avtomobili. • Š. Ž. radio triglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHzRDS Vršiču bodo poskrbeli tudi za dovolj sanitarij in reden odvoz odpadkov. Občini sta v korist medso-sedskega sodelovanja ustanovili posebno skupino, ki ju vodita predsednika občinskih svetov obeh občin. Še posebej je sodelovanje med Bovcem in Kranjsko Goro potrebno zato, ker imata obe občini veliko ozemlja v Triglavskem narodnem parku - torej skupne interese za ohranitev naravne dediščine in tudi skupne probleme, kako kljub zakonskim omejitvam po varovanju prostora odpreti prostor turistom in obiskovalcem in obenem varovati park. Nemalo skupnih problemov pa imajo tudi domačini, prebivalci obeh občin, kajti interesi njihovega preživetja in bivanja v parku so večkrat v nasprotju z zakonskimi omejitvami Triglavskega narodnega parka. • D.Sedej Rajski golaž na Bistriški Kljub temu da je bilo precej zahtev za spremen*^ I datuma praznika, KS Bistrica pri Tržiču Še vedno Praz^L 4. julij kot svoj krajevni praznik. Pri spomeniku NOf*vó Bistriški planini Še vedno vsako leto pripravijo spomin**0 prireditev na nedeljo, kije datumsko najbližja prazniČneflj* 4. juliju. Letošnja proslava je bila predvčerajšnjim in r\ tradiciji je krajevna skupnost po zaključku proslave if\ deveto leto zapored poskrbela za porcijo odli^z. partizanskega golaža, ki so ga skuhali v tržiški RestavraW Raj. Navzlic čemernemu vremenu se je predvčerajšnja krajank « dopoldan na Bistriški planini zbralo toliko u krajanov, da je bilo 350 porcij golaža mimogft* "pospravljenih". Pa ne zato, ker je bil brezplačen • Pg pa zato, ker je bil rajsko dober, na planinskem izletu pa posebej tekne. ,,u V kulturnem programu na Bistriški planini ni slišati nobene Kosovelove pesmi, zato udeležbe . Bistriški planini ni nihče protesno odpovedal'JU spominski plošči je nastopil tudi Pihalni orkester J*1, in za začetek zaigral partizansko "Hej brigade". /ju zaključku bistriške proslave, ki je bila pripravlj***j enostavno, a obenem lepo in slovesno, se je marsjkÀ pogovor vrtel okrog tolarskih milijonov, ki so bili àoQ teden prej porabljeni za proslavljanje dneva državnost^' Dva tisoč tolariev za elektronsko tablic0 up Torovo, 9. julija 1996 - Od včeraj, 8. julija, je avtomatski brezgotovinski sistem cestninjenja z elektronsko tablico na cestninski postaji Torovo na avtocesti Naklo - Ljubljana v široki uporabi, je sporočila Služba za odnose z javnostmi DARS, družbe za avtoceste. ABC (avtomatski brezgotovinski sistem cestninjenja) je od lanskega novembra poskusno obratoval na cestninski postaji Torovo na avtocesti Naklo - Ljubljana. V preteklih sedmih mesecih je ABC sistem preizkušalo 300 stalnih uporabnikov gorenjske avtoceste. Po uspešno zaključenem poskusnem obratovanju je sistem pridobil tudi potrdilo o ustreznosti s strani Slovenskega inštituta za kakovost - SIQ. Elektronska tablica za avtomatsko brezgotovinsko plačevanje cestnine lahko uporabniki avtoceste od včeraj dalje dobite vsak dan med 7. in 13. uro v upravni stavbi cestninske postaje Torovo. Za uporabo elektronske tablice bo treba plačati kavcijo v višini 2.000,00 SIT. Vplačilo dobroimetja na elektronsko tablico v u. \ pa bo v poljubni višini možno 24 ur na d^- ^ vsakokratni prehod cestninske postaje s e, vplačanega dobroimetja odšteje ustrezef ^a sek cestnine. Zaenkrat je uporaba s,s( omogočena samo za osebna vozila, v polovici letošnjega leta pa bo sistem na tudi za vse ostale kategorije vozil. ABC sistem cestinjenja uporabnikom ^ goča hitrejši prehod cestninske postaje • ustavljanja. Hkrati je ta sistem okolju F i nejši in omogoča večjo prepustnost avt°c\ . V kratkem bo z opremo za ABC 51J. pobiranja cestnine opremljena tudi p° Pr eSta nosti najbolj obremenjena slovenska &s{0J$ med Ljubljano in Divačo. Prav tako pa ^ v tudi vsi novozgrajeni avtocestni °dse }t okviru Nacionalnega programa izgraclnj ^41 tocest opremljeni z ABC sistemom P°b Lčrtf cestnine. Elektronska tablica za ABC s cestninjenja, ki bo je ponedeljkom davJI široko uporabo, bo uporabna tudi na a; bodočih novoopremljenih cestninskih poS na slovenskih avtocestah. Cesta na Andreja nad Škofjo Loko Na vrsti sta občina in krajevna skupnoj Več kot tisoč ur in eno tretjino denarja za skoraj dva kilometra & je naredilo in prispevalo deset krajanov Andreja nad Škofjo Lo*J Andrej nad Škofjo Loko, 8. julija - Želja po urejeni cesti iz doline Hrastnice do Andreja nad Škofjo Loko je stara že precej več, akcija pa se je pravzaprav začela pred nekako dvema letoma. Najprej so pripravili traso, potem pa se lotili širitve in utrjevanja. V petek pa so na celotni, skoraj dva kilometra dolgi cesti končali še z gradnjo kanalov za odvodnjavanje meteornih voda. Kar 30 propustov so položili na celotni trasi. V akciji so sodelovali Ivan Rupar, Gregor Žontar, Franc Alič, Stane Hriber-nik, Robert Kastelic, Vinko Krmelj, Ivanka Erbežnik, Majda Bizovi-čar, Štefan Kurnik in Lidija Rupar. Poleg dela in denarja so lastniki ob cesti tudi brezplačno odstopili zemljišče za razširitev ceste od Hrastnice do Andreja nad Škofjo Loko. ti ■ ------- _ /irt» V petek so zgradili še zadnji, 30 propust in tako " j{ pripravami za asfaltiranje. Zdaj sta na vrsti občina w skupnost Škofja Loka. ^ tfj zbirati denar in imeli potem jena letošnja Pr^tt?f{}0 tudi uspel referendum za sa- teri je ta cesta, in d ^mo« | občina primaknila tt^gV Vodja akcije, ki so mu hvaležno priskočili na pomoč tudi krajani in vikendaši, je bil ves čas, in bo, vse dokler akcija ne bo končana, Ivan Rupar. "Še preden smo začeli moprispevek,smo naredili okrog 400 ur, zdaj pa smo opravili več kot 600 delovnih, 200 bagerskih in okrog 100 traktorskih ur. Več kot 50 kubičnih metrov skal smo vgradili in več kot 150 ton Svoj del materiala smo preložili z goli- domačinov . -a ^ mi rokami. Naš delež z delom lovnem in denarn ^ tj in tretjinski z denarjem bomo izpolnila. Zdaj pa tako izpolnili in upamo, da bo občina in krajevn v krajevni skupnosti uveljavi- Škofja Loka. • ^/ Ne le vodja Rupar, vsi so bdii J[P ^ cesti in vsi so izrazili uf t, m željo, da bo konec avg%^ ki so si ga zasttviM^ 3ÀDÍQI VSAK VEČER OD 19 VELIKO DOBRE GLASBE