MSTTCSAM glasilo občine Mengeš številka 17 / letnik III /sušec /1995 kCčna trgovsko pod/et/e d.d. PE modna hiša Medvedova i a, Kamnik %pt i/am ze// fCmm vesele ^^ftvelikonočne OC^ praznike! Največja, najlepša, najboljša ponudba tekstilnega blaga v Kamniku Spoštovani kupci, vrata Modne hiše so za vas odprta od 31. marca! Obiščite nas! Izkoristite popuste in ugodnosti, ki vam jih nudimo v mesecu aprilu! Velika akcijska prodaja od 22.03. do 17.04.1995 v naših živilskih trgovinah in diskontu. Pred velikonočnimi prazniki lahko pri nas kupite mesne dobrote, vina, moko in še mnogo drugega po res ugodnih cenah! Sledite markaciji in obiščite Kočno! "':; & ■ Vsenr %f-"- bralcenl* -.'.^-JHfengsiaiia želimo vesele ' velikonočne JIII^L^tovarnafilca^^ m©nQ©s UVODNIK Drage bralke, dragi bralci! Se še spomnite naše obljube pred letom in pol? MengSan še vedrio prihaja med nas. Vsak mesec sproti nas obišče in nam prinese novice iz domaćega kraja, vsakič pa tuđi kaj novega, po vaši želji, po naši presoji,... Uredniški odbor je s to Stevilko v drugi zased- bi. Občinski svet obCine Mengeš je izvolil in potrdil gospe Ljubico Rožman in Milico Tomšič ter gospoda Jožeta Vahtarja in Blaža Janežiča. Prepričana sem, da bo nova zasedba prinesla tu- đi novega duha. Vsi mi želimo konstruktivno de- lovati, sodelovati in nekaj narediti za Mengeš. Naše glavno vodilo ni politika, pač pa posre- dovanje dogajanj. Marsikdo mi je Že rekel, da toliko, kot ve sedaj o Mengšu, do sedaj ni vedel. Za nas se vedno bolj zanimajo tuđi drugi novinarji. Veseli borno pobud, spoštovani bralci! Radi se borno oglasili pri Vas in to posredovali širši javnosti! Veseli borno, če boste še naprej naši dopisniki! Mi sami ne vemo za dogajanja, pa so za kraj zelo pomembna! Pokličite in nekdo od Uredništva se bo vabilu odzval. Če povemo drugim novinarjem, če sosedje prej zvedo za de- javnosti v kraju kot domaći Ijudje, je nekaj hudo narobe! Rubriki Vaša pošta ter Vprašanja in odgovori sta posebej namenjeni vsem, ki Vas kaj žuli. Napišimo in vprašajmo tisto, Cesar si prej nismo upali! Poskrbeli borno za odgovore pri pristojnih osebah! Prav gotovo bo tako manj nejasnosti in dvomov. Zanimalo Vas je, kaj se dogaja na sejah ObCinskega sveta. 2e v tej številki si lahko preberele o pestrosti razprav, Sprejem Statuta obćine Mengeš je za življenje in delovanje mlade občine pomemben dosežek. V delu je Poslovnik, sestava različnih komisij in odborov. Oglejte si razpis za nova delovna mesta v novi občinski upravi. Morda ste pa ravno Vi tišti, ki ga iščejo?! Nekaj prostora smo namenili življenju društev, kulturi, športu. Brez vrtca in sole seveda tuđi ne gre, saj brez otrok ne borno dolgo obstajali. Tokrat smo si za gostjo meseca izbrali žensko, katere značilnost ni politika niti pomem- bno službeno mesto (nenazadnje tuđi), pać pa je [ja. Ana Skok mati petih pridnih otrok. Želeli smo Počastiti mesec marec, mesec mamic, žena, dek- let- Premalo cenimo poklič materinstva, ki ni le Poklič, je poslanstvo,... Naslednje leto borno praznovali 200-letnico osnovne sole v Mengšu. Prizadevni učitelji na to mislijo že sedaj in pripravljajo prireditve. Stoji uCilna zidana in predstavitev lika dobre učiteljice, gospe Ide Trobec pa je še en drobec iz življenja in dela naših šolnikov in seveda tuđi naših otrok. Uvedli smo nekaj novih rubrik. Nemalo težav nam povzroča pisanje velike in male začet- nice, zato je nam vsem v poduk in pomnjenje nastal Kotiček za slovenski jezik. Zgodilo se Vam bo, da boste ob dvigu tele- fonske slušalke slišali vprašanje na določeno aktualno temo. Prosimo Vas za sodelovanje! Želimo izvedeti Vaša mnenja, ki pa bodo namen- jena samo naši uporabi. Tokrat Vas vabimo, da si ogledate iziđe ankete na vprašanja o ponudbi v Kulturnem domu Mengeš! Kot novost objavljamo recenzijo pesmi, tokrat mlađega pesnika Blaža Janežiča. Gospodinjski nasveli, zdravje, lepota, smeh, križanka so prav gotovo nepogrešljivi deli našega mesečnika. Dovolite, da Vas še enkrat povabim k sodelo- vanju: pišite nam, pokličile nas, veseli borno sodelovanja z Vami. Zadnji rok za oddajo tekstov (po možnosti na disketi v katerem koli progra- mu) in fotografij je 12. v mesecu. In ne bodite preveč presenećeni in slabe volje, če se borno člani uredniškega odbora pojavili na Vašem občnem zboru, na sestanku prebival- cev določene ulice ali ceste, če borno fotografi- rali in podelili Mengeško koprivo (več o tem na notranjih straneh časopisa) ravno Vam! Povabili se borno tuđi sami, če nas ne boste prehiteli! Bolj zanimivo bo! Vsvojem laslnem imenu in v imenu članov novega Uredniškega odbora Mengšana se zahvaljujem gospe Mariji Cvetek, gospodom Janezu Peru, Ivanu Sivcu, Jožetu Brojanu in Jožetu Vahtarju za prijetno oblikovanje šestna- jstih številk Mengšana. Hkrati pa Vas že takoj sedaj vabim k sodelovanju, v drugačni obliki. Pomagajte nam z idejami in s svojim prispevki! Zahvaljujem pa se tuđi za zaupanje, ki sem ga deležna. Mesto glavnega in odgovornega urednika prinaša veliko dela. Zaupam v Vašo po- moć in dobronamernost, zato me te naloge ni strah! Opravljala jo bom z veseljem. Spoštovani, naj Vam bližajoči prazniki prine- sejo notranjega in družinskega miru! Tatjana Sivec Strmšek KAZALO UVODNIK......................................3 PREDSTAVLJAMO VAM............4-5 OBClNSKISVET.........................6-7 PRAZNIKI IN OBIČAJI....................8 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI..........9 ŽUPAN NA OBISKU.....................10 VRTEC...................................11-12 IGRE NAŠIH STARŠEV................13 NAŠAŠOLA...........................14-15 IZ MIHAELOVEGA LISTA.............16 VPRAŠANJA IN ODGOVORI........17 VAŠA POŠTA...............................18 DRUŠTVA..............................19-24 VOŠČILA................................20-21 NARAVA .....................................25 ZDRAVJE IN LEPOTA..................26 MIMEDSEBOJ......................27-28 GRAJE IN PRIZNANJA...........29-30 ANKETA.......................................31 ŠPORT...................................32-34 GOSPODINJSKI NASVETI...........35 OBVESTILA, OGLASI.............36-37 SMEHNIGREH...........................38 RAČUNALNIŠTVO.......................38 MENGSAN, mcseCmk OBČINFMfNGFŠ Naslov uredništva: Slovenska 28, Mraigf;?, lB|{!fmi/tf>739 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (glavnji in odgovorna uniiliiua). Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Blaž Janežič, Jože Vahtar (člani) UMoio: Špela Zalokar RafturialiiiSki prelom: Matjaž Martinec Sliki na naslovnici: /floiaj Corel CD spodajTanja Osterman, 6c. Iftiaia: Ml AMIGO d o o. MontjSaii i/lia)a v nakladi 2C00 i/vorfnv in ga prejemajo (jnspodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brc/plnfoio na dom. Tiskano na okrilju piija/nran papirju. Tisk: Skok, Radomlje MENGSAN Ml PREDSTAVLJAMO VAM GOSPO ANO SKOK Mesec marec je mesec mamic. Praznik! si sledijo po vrsti, nekateri praznujejo 8. marec, dan žena in deklet, drugi praznujejo materinski dan, tretji oba. Vsekakor pa je bolj kot praznik pomembno sporočilo: biti mati je lepo, to moraš občutiti, to moraš doživeti, kajti materinstvo daje občutek, da sem kljub vsakdanjim stvarem nekaj posebnega. Odločili smo se, da materam v čast v marčevski številki Mengšana predstavi- mo mamico, gospo Ano Skokovo, Ijubečo mamo petih otrok, dveh fantov in tren deklet. Z njo se nisem pogovarjala o službi, pač pa o družini, materinstvu, o tem, za kar nam največkrat kar zmanjku- je časa. Ga. Ana, vi ste Mengšanka. Izhajate iz večje družine. Povejte mi nekaj o tej naj- bolj sveti stvari na svetu! Moj oče je bil mizar, mati pa je bila zaradi bolezni in velike družine doma. Otroci smo veseli, ker smo imeli dobro mamo, ker je imela vedno in veliko časa za nas. Živih nas je še pet, s štirimi brati sem se ves čas lepo razumela in zaupam vanje. Dve sestri sta umrli še majhni, enega pa je mati rodila v visoki nosečnosti mrtvega. Zanimivo pa je bilo pri nas to, da sta Vidka in Marija prisotni še vedno. Nikdar ju nismo pozabili. Čutili smo, da ju ni več, vendar sta naši. Bi nam, prosim, našteli imena bratov in sestra po starosti, kot ste se rojevali! Najstarejši je Peter, pa Vidka, Pavel, Feliks, Janez, Ana, Marija. Vsa imena je izbiral oče, ki je bil globoko veren mož, zato so to imena svetnikov in apostolov. Kako pa je ime vašim otrokom? preskočim v njeno gnezdo. Oči ji kar zažarijo: Miha, Tine, Ana, Meta in Neža. Veste, Miha je bil štirinajst dni že Gašper, pa smo ga kar preimenovali. Sicer pa gredo pri nas imena iz roda v rod. Midva z mojim Jankom sva imela vedno pripravljeni dve imeni: za punčko in fantka. Vaš mož je tuđi Mengšan? Moj mož Janko je tuđi Mengšan. Takoj moram povedati, da imam najboljšega moža. Kot mož in kot oče se je v življenju do sedaj vedno zelo dobro izkazal. Čeprav sva imela težke preizkušnje (bolezni staršev, moja bolezen, rojstva otrok,...), me ni nikdar skrbe- lo, kako se bo vse skupaj izteklo. Zaupala sem mu in mu še vedno. Moj Janko je najboljši mož. Mladi ste za dvaindvajsetletnega sina? Z možem sva se spoznala pri planincih, poročila pa sva se, ko je bilo Janku 30 let, meni pa 20. Oba sva rada hodila v hribe in sva kot vodnika doživela veliko lepega. Pa starši? Včasih so bile zgodnje poroke prezgodnje! Moja mama je bila zelo sodobna. Dobro nas je vzgajala in nas je v življenje popeljala pripravljene. Mlade je vedno sprejemala z odprtim srcem, vedno smo imeli polno hišo obiskovalcev. Dobro se spominjam najinih priprav na poroko. Določila sva že datum, ko je moj oče hudo zbolel. Moral je iti v bolnišnico. Midva sva hotela seveda poroko prestaviti, vendar je oče prišel iz bolnice: "Ana, ti glej naprej, glej svoje življenje! Ko naju ne bo več, boš morala ravno takoživeti!" S poroko pa se je začelo tuđi tisto pravo živ- ljenje, srečanje z boleznijo. Leto in pol po na- jini poroki je oče tuđi umri. Nikdar mi nišo postavljali nobenih meja in tuđi soproga so prijateljsko sprejeli v našo dnjžino. Pred kratkim se je oženil vaš prvi sin. Kako ste doživljali njegov odhod? Zakaj odhod?! Mihova žena Tanja je za našo hišo pomenila pridobitev, sedaj imam šest otrok. Nikdar nisem čutila trganja od mene, pač pa ravno nasprotno. Vesela sem, da se imata rada in se lepo razumeta. Kaj je lepšega na svetu! Za srečo nišo pogoj leta. Z možem upava in želiva, da bosta srečna. Doma imata lep vzor. Običajno sprejmejo pri hiši raje fanta kot dekle. Kakšni so vaši spomini na pri- hod k Jankovim staršem? Sprejeli so me tako, kot sem: živahno, vese- lo, odprto. S taščo, skoraj ji ne morem reci tašča, zame je bila to vedno mama, sva se lepo razumeli. Po poroki sva začela s svojim gospodinj- stvom, čeprav živimo v isti hiši. Otroci mlade in stare zelo povežejo: mi smo veseli, čo nas je veliko in tak je stil našega življenja. Kot mati pa niste gospodinja doma, pač pa hodite v službo. Ste imeli kdaj zaradi večjega števila otrok težave z de- lodajalci? Do sedaj sem zamenjala več služb, vedno pa sem napredovala. Veliko sem se naučila in seveda veliko časa posvetila tuđi izobraževan- ju. Moji otroci oz. najini otroci so bili vedno načrtovani, dobrodošli. Še kot dekle sem ved- no govorila, da bom imela pet otrok. To se mi je, hvala Bogu, uresničilo. Kadar mi je kdo očital, kaj borno, sem vedno rekla, da rojevam otroke za srečo, ne za po- manjkanje. Naučila sem jih delati. Kaj bodo pa tišti, ki imajo velike hiše in samo enega otro- ka! Večkrat sem dobila očitke, da sem naivna. Nisem naivna, sem pa vesele narave. Ko so Ijudje čez leta videli, da sem še vedno vesela, da nam ničesar ne manjka, so svoje mnenje spremenili, vsaj pri sebi, če že ne na glas. Kdor zna sprejemati moj značaj, je ugotovil, da ne želim nikomur nič slabega. Svoje stališče povem jasno. Ne znam se spreneve- dati. Res pa je, da so moje besede včasih krute. Materialna stiska, denar, premalo denarja, ... Vas je to kdaj obremenjeva- lo? Vsi gledamo stvari le skozi te oči! Nikdar nisva imela pomislekov, da otrok ne bi mogla preživeti. Zaupala sva v božjo previd- nost. Poznate reklo iz Svetega pisma o lilijah: ne skrbite, kaj boste jedi i, kaj boste pili in s čim se boste oblekli. Pa drugo: ne nalagajte si bremen jutrišnjega dne. Ga. Ana Skok □mengšan PREDSTAVLJAMO VAM GOSPO ANO SKOK Midva sva se vedno držala in se še teti gesel. Otroci nišo bili za nobeno stvar prikrajšani. Še ćelo v času, ko je bilo za denar res težko, nis- mo nikdar razmišljali, ali se bodo vpisali v glasbeno solo ali ne, ker nimamo dovolj denarja. Otroci igrajo klavir in kitaro. Kakšen občutek pa ste imeli, ko ste zanosili? Vas je bilo česa strah? DojenCka sem takoj videla, povijala sem ga in ga božala, še predno je bil sploh rojen. Ves čas pa sem si želela le, da bi bil zdrav. Vedno sem bila umirjena, nikdar živčna in to sem prenašala tuđi na otroke. Ste otroka kdaj udarili? Otrok včasih prav prosi, da ga udariš. Nikdar pa ni bil to udarec zaradi polešitve moje jeze. To je bil le opomin. Nekaj minut po tem se je otrok že privil k meni in v tistem trenutku sem [)i|a najboljša mati. Nikdar nisem dovolila, da bi slabo govorili o starih starših. Spoštujejo jih! Se tuđi vaši večeri, družinski večeri končajo v družbi televizije? Televizija ne igra pomembne vloge v naši družini. Pri nas je odhajanje spat pravi obred: umivanje, oblačenje, branje pesmi, ludi vočer- na molilev je obvezna. Zahvalimo se za lep dan! Ob tem se ga. Ana nasmehne in pove: Mi molimo tuđi za tište otroke, ki nimajo staršev, povemo tisto, kar nam priđe iz duše. Tuđi to smo že slišali pri nas doma: Hvala za družino, hvala za delo, hvala za Slovenca,... Vam je kdaj dolgčas? Nam pa dolgčas! Veliko si imamo povedati, radi se imamo in nimamo časa za dolgčas. Kaj menite o praznovanju 8. marca? Ga praznujete? Praznujem ga v novi službi. Delam v podjetju Simps kot računovodkinja. Vsaka pozornost z dobrim namenom ni narobe. Zakaj bi bila po- zornost otrok materam, zaposlenim, ženam napačna? Pa 25. marec? To je moj praznik, moj dan. Občutim ga kot rojstni dan svojih otrok. Že prej smo z brati obdarovali svoje starše, ko smo praznovali svoje rojstne dneve, ker so se odločili za nas. Ker sem šesta po vrsti, se lahko ne bi. Tuđi v širši družini vedno voščim mamicam ob rojst- nih dnevih njihovih otrok. Sicer pa 25. marec gledam tuđi s cerkvenega vidika. To je poglobljeni blagoslov. Ne morem si predstavljati življenja brez vere. Torej ne marate drugače mislečih! Občudujem tuđi tište, ki brez vere živijo pri- jateljsko in vsožitju. Kot mati se verjetno veliko razdajate... Sem sebično bit je: želim, da se počutim do- bro. Dobro pa se počutim le tedaj, če se dobro počutijo tuđi tišti, ki so okrog mene. Imate veliko sovražnikov? Te besede sploh ne poznam. Vsak človek ima v sebi toliko pozitivnega, da lahko tuđi pri sočloveku najde dobro. Nimam sovražnikov, imam pa veliko prijateljev, znancev. V krogu širše družine se lepo razumemo in smo res pravi prijatelji. Ćelo v službah nisem imela težav z nadreje- nimi in podrejenimi. Izkušnje iz družine sem znala prenašati v službo. Vas zanima politika? Kandidirali ste za svetnico v Občinskem svetu? Nimam političnih želja. V naši politiki ni to- liko poštenja, da bi človek lahko normalno de- lal. Kdor te sprejme, te sprejme za vedno, ker je sposoben direktnega komuniciranja. Če pa sem s svojim zadnjim mestom na listi SKD prinesla stranki kakšen glas, je pa tuđi prav. In še vaše sporočilo bralcem Mengšana! Moti me ogorčenost mladih, ki ne vedo, kako bodo dobili službo. Moti me sprejemanje mladih na delovna mesta. Marsikje morajo dekleta podpisati, da še ne bodo ustvarjala družine. Kadar in kolikor borno potrebovali, borno imeli. Dogodki se v življenju dostikrat obrnejo po čudežu, ne slučajno. Slučajev ni. Znati moramo uživati v drobnih stvareh, pa borno srečni. Bodimo srečni! Ga. Ana Skok, zelo prijetna sogovorni- ca ste bili. On, oprosti, si bila. Med klepetom sva se domenili, da se tikava. Ana ne pozna me ja, Ana je odprta, Ana ima rada življenje, Ana ima rada svojo družino, moža in otroke, ljubi moževo in svoje sorodstvo. Ne more se zgoditi, da bi jo kdo sovražil, ker ona nikogar ne sovraži. Ana, želim ti, da bi svojo pozitivno en- ergijo in nasmejanost še naprej sejala po svetu. Lepo je, če smo si prijatelji, pravi prijatelji! Hvala ti za čas, ki si nam ga namenila in nam razkrila lepote družinskega življenja! GoW Ana Skok zdrutino. MENGSANK1 OBC1NSKI SVET SSEJE Občina Menges je dobila statut in dva pomembna odloka Vsredo, 15. marca 1995, je bila 1. izredna seja Občinskega sveta občine Mengeš. Bila je namenjena obravnavi in sprejetju sp- lošnih aktov, brez katerih naša ObCina ne bi mogla organizirano zaživeti. Občinski svetniki so sprejeli: Statut občine Mengeš, Odlok o posvetovalnih telesih občinskega sveta in Odlok o organizaciji občinske uprave. Predlog za Statut je pripravila posebna komisija. Občinski svetniki pa so njegovo vsebino na seji še dopolnili z amand- maji. Razprava ob sprejemanju je bila zanimi- va in polemična, včasih tuđi oštra, vseskozi pa na dostojni ravni. Žal ni bil sprejet predlog Jožefa Pajniča (SKD), naj se v statut vnese točna oblika zastave in grba Občine Mengeš. Ostali svetniki so bili mnenja, naj to uredi le posebni odlok. Za trenutek je kazalo, da borno verjetno edi- na občina v Sloveniji, v kateri člani občin- skih organov ne bi prejemali sejnin, saj je Janez Dimec (ZLSD) predlagal amandma k 20. členu Statuta. Po njegovem mnenju so občinske funkcije častne, zato naj jih njihovi nosilci opravljajo brezplačno. Nasprotniki tega dopolnila so menili, da bodo naloge v Svetu in drugih organih zahtevne in da ne bo moč do- biti strokovnjakov za delo v občinski organih, če delo ne bo nagrajeno. Predlog o crtanju sejnin so podprli le štirje občinski svetniki, torej sejnine v Občini Mengeš bodo. Seveda je bilo na seji zavrnjenih ali sprejetih z manjšo ali večjo večino še več amandmajev. Končno besedilo Statuta občine Mengeš pa so občins- ki svetniki sprejeli soglasno. Mislim, da je bilo sprejemanje Statuta preizkusni kamen za naš Občinski svet. Obenj se občinski svetniki nišo spodtaknili, saj so presegli strankarsko različnost in so se odločili v prid splošnemu interesu. Zodlokom je Občinski svet ustanovil štiri odbore: odbor za finance in gost odbor za infrastrukturo, odbor za dri. .. . društvene dejavnosti in odbor za zaščito in reševanje, zadnji bo imel štiri člane, ostali pa po sedem. Občinska uprava bo imela v skladu z Odlokom o organizaciji občinske uprave oddelek za splošne zadeve in referate: referat za infrastrukturo, referat za družbene in društvene dejavnosti in referat za finance in gospodarstvo. Pri sprejemanju tega odloka sta bili sprejeti dopolnili stranke LDS in stranke SKD, da se morajo vsa dela v občinski upravi zasesti na podlagi javnega razpisa. Na osnovi zadnjega odloka bo župan Janez Per izdal akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi. Občinske svetnike je ob- vestil, da namerava zaposliti 8 ljudi. Po žu- panovi oceni bo potrebno za plače in druge prejemke delavcev iz letnega proračuna Občine Mengeš odšteti okoli 20 milijonov SIT letno. Vsi člani Sveta nišo bili prepričani o up- ravičenosti tolikšnega števila zaposlenih. Tako je Branko Lipar (LDS) pripomnil, naj se delavci v občinski upravi zaposlujejo postopo- ma, v skladu z delovnimi nalogami, ki se bodo pojavljale. Prihranili bi vsaj nekaj denarja. Dobro pa bi bilo še enkrat premisliti, ali je res potrebno zaposliti osem ljudi. Jožef Pajnič (SKD) je ugotovil, da bodo plače pobrale prib- ližno 10% občinskega proračuna. Županu je svetoval, naj bodo posamezni delavci us- posobljeni za delo na več področjih občinske uprave, s cimer bi zmanjšali število za- poslenih. Župan je predloge in pripombe po- zorno spremljal. Bil je mnenja, da je delo v občinski upravi obsežno in zahteva določeno število delavcev. Predvsem je pomembno, da bodo čimprej začeli z delom, ki se že kopiči. Podobnega mnenja je bil tuđi Alojzij Janežič (SDSS). Verjetno je našim bralcem znano, da člani občinskega sveta glede za- poslovanja delavcev v občinski upravi lahko le podajo svoja mnenja, odločitev pa je popolno- ma v županovih rokah. To pravico mu daje Zakon o lokalni samoupravi. Za Mengšane, posebno za prebivalce na Liparjevi cesti, bo verjetno razveseljivo, da je Občinski svet odobril sredstva za nadalje- vanje komunalnih del na Liparjevi cesti. Najprijetnejši del seje je bil ogled poročne dvorane v drugem nadstmpju občinske stavbe. 25. marca bo župan Janez Per tukaj poročil prvi par v novi Občini Mengeš. Imeni mladoporočencev sta seveda ostali skrivnosl. Kdorkoli bosta, jima uredniški odbor Mengšana čestita in jima želi vse najlepše na skupni življenjski poti. Ljubica RoUman, članica uredniškega milima Svetniki lislajo po papirjih, razmišljaju, iščejo boljše ideje.. lulu: I. o. Ulrmšek flMENG&AN OBCINSKI SVET RAZPIS OBCINA MENGES Slovenska 30 61234 MENGEŠ Župan Občine Mengeš Na osnovi sistemizacije delovnih mest v občinski upravi Občine Mengeš razpisujem naslednja prosta delovna mesta: 1. TAJNIK OBČINSKE UPRAVE 2. ADMINISTRATIVNI SODELAVEC ZA OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO- TEHNIČNIH OPRAVIL 3. TAJNIK OBČINSKEGA SVETA 4. REFERENT ZA FINANCE 5. REFERENT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 6. REFERENT ZA VOĐENJE KOMUNALNO STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA IN VARSTVO OKOLJA 7. REFERENT ZA IZVAJANJE NALOG KOMUNALNO STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA IN VARSTVA OKOLJA 8. HIŠNIK, EKONOM Kandidati morajo polog splošnih pogo- jev izpolnjevati: -aktivno znanje slovenskega jezika -poznavanje dela z računalnikom (ne vel- ja za razpisano delovno mesto pod zapo- dredno št. 8) Pod 1: - visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri - opravijen preizkus znanja iz ZUP-a - 3 lela delovnih izkušenj - 3 mesečno poskusno delo Pod 2: ■• štirilelni program srednjega izobraževanja administrativno smeri - 2 leti delovnih izkušenj na enakili ali podobnih đelih - 2 mesočno poskusno delo Pod 3: - visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - 2 mesečno poskusno delo Pod 4: - višja izobrazba ekonomske smeri ~ 5 lel delovniti izkušenj na enakih ali podobnih delih - 3 mesečno poskusno delo Pod 5: - visoka ali višja izobrazba družboslovne srrinf i - opravljen preizkus znanja iz ZUP-a - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - 3 mesečno poskusno delo Pod 6: - visoka ali višja izobrazba grad- bene komunalne ali druge ustrezne smeri - opravljen preizkus znanja iz ZUP-a - 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - 3 meseCno poskusno delo Pod 7: - višja ali srednja izobrazba gradbene tehnične ali druge ustrezne smeri - 3 ali več let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - 3 mesočno poskusno delo Pod 8: - srednja šola tehnične smeri - 2 leti delovniti izkušenj - 3 moscčiK.) poskusno delo. Navedena delovna mesla razpisujem za nedoločen čas s polnim delovnim Časom. Pisne prijave oz. ponudbe z dokazi I i pošljite v 8-ih dnen po objavi (22.03.1995) na naslov Občlna Mengeš, Slovenska c. 30, 61234 Mengeš s pripi- som "ZA RAZPIS". Občinski svet občine Mengeš je na svoji 3. redni seji dne 23.02.1995 sprejel pobudo stranke ZLSD za začetek postopka za določitev dneva občinskega praznika. Občinski svet občine Mengeš zato POZIVA zavode, organizacije, društva, podjetja, posameznike in druge, da podajo predloge za določitev dneva občinskega praznika. Predlog naj ima zgodovinsko, kulturno, gospo- darsko ali drugo podlago in naj hkrati odraza posebno pomembnost za Občino Mengeš oz. njene občane. Predloge z obrazložitvijo pošljite na naslov OBČINA MENGEŠ - s pripisom "Občins- ki praznik" v 30-ih dneh od objave v glasilu Mengšan. Najboljši predlogi bodo nagra- jeni. Predsednik Občinskega sveta občine Mengeš Andrej Kozelj, dipl. pravnik MENGSANKJ PRAZNIKI IN OBIČAJI Velika noć Velika noč je najstarejši in poleg božica naj- večji kršćanski praznik. Velika noč se navezuje na starejši judovski praznik PASHO, ki so jo judi praznovali sprva kot spomin na rešitev Izraelcev in suženjstva v Egiptu. V Evropi je veliko narodov prevzelo za prazno- vanje Kristusovega vstajenja kar ime tega pr- votnega judovskega praznika. Grki uporabljajo izraz PASHA, Španci PASENA, Italijani PASOUA... Zelo okvirno pa je naše slovensko ime velika noč - noč z velike sobote na veliko nedeljo, ko je po mučeniški smrti Kristus vstal iz gro- ba. Ta noč je res velika, saj je po verovanju kristjanov Kristus zmagal nad smrtjo in odrešil človeštvo. Dobro je zmagalo nad zlim, pomlad nad zimo. Ko se je krščanstvo. širilo po svetu, je pri mnogih Ijudstvih s praznovanjem velike noči nadomestilo njihova prvotna praznovanja ob prihodu pomladi. Tuđi na Slovenskem imamo nekatere običaje, ki se pojavljajo v ve- likem tednu in vsebujejo predkrščanske ele- mente (kurjenje kresov, streljanje,...). Ožjega čaščenja Kristusovega vstajenja ne pomeni le velika ali velikonočna nedelja, ampak cei veliki teden, ki se začne po cvetni nedelji in se konca na veliki ponedeljek. Na praznovanje velike noči so vezane mnoge šege, običaji, igre, obredi in seveda jedila. Potica, pirhi, velikonočni zajčki in piščančki so prijetni simboli praznovanja, še zlasti za otroke. Vse našteto ima svojo simboliko, ki je med našimi Ijudmi dobro znana. Zato borno v današnjem sestavku raje omenili nekatere, v naših krajih manj znane ali na pol pozabljene običaje, ki spremljajo veliki teden. -"Boga strašit". Na veliko sredo, četrtek in petek popoldne so skoraj povsod v Sloveniji "Boga strašili". Šega je bila vezana na obred v cerkvi. Pri maši je gorelo štirinajst rdečih sveč in ena bela. Rdeče svece so predstavljale Kristusove učence, bela sveca pa Kristusa. Rdeče svece so počasi ugašale, to je bil simboličen prikaz, kako so učenci zapuščali Kristusa. Na koncu opravila je cerkvenik odnesel za oltar še belo svečo. To je simboliziralo Kristusovo smrt. Čez nekaj časa je prinesel svečo spet pred oltar, to je simboliziralo Kristusovo vstajenje. Takrat je dal župnik znak dečkom v cerkvi, naj pričnejo z ropotom, ki je simbolizira! potres ob Kristusovem vstajenju. Na to so se dečki pripravljali že več dni prej. Pred cerkev so pri- našali staro ropotijo, po kateri so sedaj tolkli, prav pa so jim prišle tuđi ragle. Znan je ćelo primer, ko so morali hudo tolkaško vnemo prekiniti orožniki. Pred prvo svetovno vojno so štiriletni dečki na veliko sredo, ko so šli "Boga strašit", prvič dobili hlače, prej so bili oblečeni v kril- ca. - Velikonočni kresi. Na Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Porabju, v Beli Krajini in Beneški Sloveniji je bilo včasih močno prisotno kurjenje ve- likonočnih ognjev. Na Gorenjskem je bil ta običaj zelo redek. Vrazličnih pokrajinah so kresove postavili v različne oblike - v obliki križa, moštrance, ravne crte,... Zažigali so jih od velike sobote do velikega ponedeljka, tuđi to se je razlikova- lo po pokrajinah. Ob ognjih so se odvijali ra- zlični običaji. Povsod pa so velikonočni kresovi simbolizirali Kristusovo trpljenje, nje- govo zmago in prihod pomladi. Vnekaterih vaseh so naenkrat zakurili trina- jst ognjev. Dvanajst za apostole, Judežev je bil rnajhen in pripravljen nekje ob strani. Trinajsti ogenj je bil večji od drugih in je bil posvečen Kristusu. - Postna jed aleluja. Ena izmed postnih jedi je bila aleluja, med svetovnima vojnama so jo često pripravljali tuđi v Mengšu. Danes pa je, če sklepamo po rezultatih ankete, narejene pred dvema letoma, ne poznamo več. Alelujo so naši predniki kuhali iz posušenih repinih olupkov, ki so jih posušili že jeseni. Jed je prišla na mizo na ve- liko soboto ali ćelo na veliko nedeljo dopoldne. Razlag, zakaj se jed imenuje aleluja, je več. Za nas je verjetno najbolj zanimiva Trdinova razlaga. Naš pisatelj pravi, da so nekoč Turki oblegali grad na Slovenskem. Obkoljeni prebivalci so bili sestradani. Skuhali so si zadnje prgišče žita, ko jim je v krop slučajno padel repin olupek. Jed je bila dobra, Ijudje pa rešeni pred smrtjo, saj so imeli v gradu dovolj repinih olupkov. Repino jed so morali jesti tuđi za veliko noč. Zato so ji rekli aleluja. Če bi si kdo le hotel spočiti želodec pred velikonočnimi dobrotami, naj si skuha alelujo. Približno kilogram suhih repinih olup- kov tri dni namakajte, vsak dan menjavajte vodo. Nato olupke skuhajte v malo vđde ali suhe juhe. Ko so skuhani, jih sesekljajte, spet nekoliko pomakajte in dodajte podmet. Jed lahko zabelite s poljubno zabelo. Želim vam prijetno velikonočno praznovan- je! Anu Spuščanje lučk izpod loškega mostu Približuje se pomlad, letni čas, ki se ga večina ljudi najDolj veseli. Dnevi postajajo daljSi, sonce razvedri naša srca in iz njih iz- vablja Ijubezen, mnogim pa tuđi novo upanje za kaj lepega. Eno prvih vidnih znamenj, da prihaja pomlad, je gotovo gregorjevo. "Ta dan se ženijo ptički," pravi ljudsko izročilo. Ljudje v tem obdobju porabimo že veliko manj luči, saj nam jo nadomesti naravna svetloba - tako so zatrjevali že naši predniki rokodelci, ki so ravno zato zanesli odvečno luč, ki jim je razsvetljevala delavnice, v vodo. Na Gorenjskem so ogenj (luč) tako ali drugače spustili po potokih. To lepo tradicijo so po vsej verjetnosti pred mnogimi leti prinesli iz Tržiča tuđi v naš kraj in jo borno skušali skrb- no nadaljevati tuđi v prihodnje. Tretjič zapovrstjo se je tuđi letos 11. marca, na večer pred gregorjevim, pri kamnitem mostu zbrala množica ljudi - seveda je bilo zraven veliko otrok in sodelovala pri spuščan- ju lučk po Pšati. Vsi skupaj pa smo uživali v lepoti svetlečih "barčic", ki so imele v temnem delu dneva prav poseben čar. ,ln?v.Bwjan Prižiganjc lučk. loto: Franc Dimec 3MENGSAN NAŠI PESNIKI IN P1SATELJI RECENZIJA Tri metre pod nebom tri metre pod nebom sanjajo narkomani ko jih lovi kavelj zataknjen za njihov vrat namesto dežja pada prah in duši njih kri tri metre pod nebom izbuljene oči v simetriji z lestencem v sosednji sobi žarki medle svetlobe se poigravajo s stenami vonj tri metre pod nebom odprla se se vrata in vstopila je v razcefrani umazani rjavi obleki lepotica kanček lestenčeve svetlobe na njenih licih mi razodene skrivnost ujete ptice tri metre pod nebom tri metre pod nebom se svet konca. Bla)JhihM Pogled v dušo pesnika (recenzija pesmi Blaža Janežiča) Včasih se v človeku porodi tienadkriljiva želja po samoizpovedi, po izlitju svojih misli in besed na bel papir. In nenadoma se na praznini lista iz črk izoblikuje pesem, kateri kmalu sledi še ena paše ena./. In rodi se pesnik. A žal se ponavadi takšni lustvarjalci ne zavedajo vrednosti svojega početja in puščajo svoje pesmi v milost in ne- milost tesnobnosti predala. Kdaj pa kdaj se sicer ćelo opogumijo in preberejo svojo pe- sem tuđi drugim, a ponavadi je to tuđi vse. In tako kot pesnik tonejo v pozabo sčasoma tuđi njegove pesmi, dokler jih nekoč dokončno ne prekrije prah preteklosti. Zaradi vsega tega je treba še toliko bolj spoštovati vse tište mlade pesnike, ki so svojo dušo že neštetokrat izlili na papir in so v sebi tako močni, da si upajo svojo bit razkriti tuđi drugim. Zato vam tokrat z velikim zadovoljstvom predstavljamo pesniško ustvarjanje mlađe- ga Mengšana Blaža Janežiča. Za vse, ki ga morda ne poznate, je potrebno povedati, da ne gre za človeka, ki bi se poklicno ukvarjal z lit- eraturo, ampak le za velikega literarnega en- tuziasta, ki si svoj prosti čas marsikdaj krajša s prebiranjem književnih del, še posebej pa lirike. Morda je še toliko bolj pohvalno, če povemo, da si kot student tretjega letnika Fakultete za elektrotehniko, torej področja, ki je v popolnem nasprotju z literarnim ustvar- janjem, marsikatero misel, ki se mu porodi v vsebini našega vsakdana, najveCkrat tuđi za- piše in jo poskuša preoblikovati v pesniško govorico. Aker se je že davno tega odločil, da svoje pesmi, od katerih je bilo že nekaj objav- ljenih tuđi v študentskem časopisu Tribuna, predstavi tuđi drugim, si lahko štejemo še posebej v zadovoljstvo, da borno nekaj nje- govih pesmi spoznali tuđi mi, bralci Mengšana. Ko človek prebira Blaževe pesmi, ki jih ni malo, lahko v njih kmalu spozna dušo mlađega človeka, ki je občutljiv in hkrati po- zoren na vso okolico okrog sebe. Njegovo po- tovanje skozi življenje ni le nek "bleferski" nesmisel in odklon vsemu, s cimer se srečava, ampak se da začutiti, da njegove pesmi nišo le odraz pesnikove trenutne bolečine. Ne. Pesmi izžarevajo dušo človeka, ki mu ni vseeno, v kakšnem svetu živi, pesmi so odsev današnjega časa in ljudi v njem. Zato ni prav nič čudno, da se je Blaž tematsko dotaknil tuđi prostitucije, narkomanije in bolezni sodobnega časa - AIDSA, torej vseh problemov, ki SO, a si pred njimi nasilno za- tiskamo oči in jih nočemo prepoznati. Morda se včasih zazdi, da želi mladi pesnik kakšno stvar še posebej potencirati in jo ćelo zaoštriti do mej šokantnega. A pesmi je potrebno sprejeti kot odprtje duše mlađega ustvarjalca, ki si še išče svoj prostor pod son- cem, po drugi strani pa želi oprati pokoro za ves človeški gnus, tesnobo in mračnost tega življenja. Kljub temu pa nam prinašajo po drugi strani tuđi vedrino, radost do življenja in mla- dostni zanos. In vse do tedaj, ko se bo Blaž držal te poti, ki si jo je začrtal, bodo njegove pesmi še hitreje našle vstop v svet prave poez- ije. Vrsnu Siva: ES#FRIZ£R ODPRTO PONEDELJEK TOREK SREDA ČETHTEK PETEK SOBOTA 13.00-20.00 7.00 - 20.00 13.00 - 20.00 7.00 - 20.00 13.00-20.00 7.00-12.00 HAT ALIJA HERGA, DRAG0MEU 124, D0MŽALE - žensko frizerstvo - vse vrste modnih in klasičnih oblik (tuđi trajna na narastek na dolgih laseh) - slavnostne in poročne pričeske, ličenje • make up - moiko in otroško friziranje po vseh modnih zapovedih - lasna diagnostika in terapija laslšča - ugodne cene in delovni čas POSEBNA UGODNOST: VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU VAS PO VAŠI ŽELJI UREDIMO S 50% POPUSTOM MENGSANK] ŽUPAN NA OBISKU c/ariz DROGERIJA IN PARFUMERIJA Slovenska 24, Mengeš (061)738-460 25. marca ne pozabite na MATERINSKI DAN! Naj na MATERINSKI DAN mislimo namesto vas! Naj na MATERINSKI DAN izberemo namesto vas Obiščite nas in prihranili vam borno vsaj skrb o primernem darilu. ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 Tel.: 061 738 821 pisama in skladišče odprta ob petkih od 16. do 18. ure žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 ANTON SITAR Na obisku pri jubilantu Antonu Sitarju Lepega zgodnjepomladnega dne sva v imenu javnega glasila Mengšan obiskali našega someščana Antona Sitarja z Jelovškove 1, ki je nedavno praznoval visoki jubilej, 80. letnico. Prijazno naju je sprejel in povabil naprej. Popoldanskemu klepetu se je pridruži I tuđi sin Tone, ki živi v blizini. Gospod Anton nama je pripovedoval o svo- jem življenju, ki ga je preživljal pestro in aktivno. VMengeš se je priselil leta 1941 iz Jeranovega nad Kamnikom. Kot zan- imivost je omenil, da je v njihovem zaselku bi- lo le 13 hiš, od tega pa kar 7 Sitarjev, kar kaže naštevilen rod. Priženil se je na domačijo "Pr' Regovc1". Z ženo Pepeo se je poročil 19. maja 1941. Bila sta eden od 25-ih parov, ki so se poročili tega dne. Hiteli so se poročati, saj se je govo- rilo, da bodo Nemci pobrali matične knjige. Gospod Anton se rad spominja brezskrbne mladosti, ko je vse nedelje preživel v ob- jemu gora, kamor ga je vodila želja po opazo- vanju narave in (otografiranju. Fotografij s teh in kasnejših planinskih brezpotij se je tekom let nabralo veliko. Nekaj so jih resda pobrali otroci, ki jih želijo imeti za spomin, še zmeraj pa jih je veliko. Upamo, da jih bo gospod Anton kdaj razstavil ali pa vsaj katero objavil v Mengšanu. Prav bi namreč bilo, da bi fo- tografske storitve mengeškega "Jake Čopa" spoznali vsi, ki jih zaradi avtorjeve skromnosti do sedaj nismo mogli spoznati. Obljubili sva mu, da ga bova s tem namenom še obiskali. Poleg fotografij se lahko gospod Anton Sitar pohvali še z bogato zbirko starih in manj starih fotografskih aparatov, od katerih častno mesto pripada takemu, ki izdela negativ na steklu. Star je okoli 70 let. "Fotoaparati so vsi v dobrem stanju in še vsi delujejo, le filme žanje je težko dobiti," je pripomnil gospod Anton. Druga Ijubezen gospoda Antona Sitarja so knjige. Zelo rad bere o čemer priča nje- gova lastna knjižnica, ki šteje okoli 800 knjig. Prj branju ni izbirčen, zanima ga vse in ni naključje, da je imel na mizi ob krušni peči Gregorčičeve pesmi. Za knjige, ki jih sam kupuje, meni, da so danes vse preveč razkošne, tiskane na dragem papirju in zato preveč drage. Gospod Anton se je izučil za trgovca. To delo je nekaj časa opravljal kot tajnik Potrošniške zadruge, predhodnice državnih trgovin. Večino delovne dobe si je nabral v pokliču tekstilca za katerega se je z vsemi potrebn- imi izpifi prekvalificiral. Najprej je delal kot ročni tkalec frotirja, kasneje pa kot mojster v tkalnici tovarne Jugopamuk, sedanji Ideji Kamnik. Kasneje so se tekstilne tovarne združile v Okrajno tekstilno tovarno OTEKS. Od leta 1954 je delo mojstra v tkalnici opravl- jal v Induplati Jarše. Leta 1970 se je upokojil, kar pa šn zdaleč ne pomeni, da je prenehal biti aktiven. K nenehnemu delu ga vleče majhna kmetija in dve kravi, vitalnega in vedrega pa ga delajo njegovi najbližji, ki vsi živijo v Mengšu. Zženo Pepeo sta vzgojila pet otrok: štiri fante in hčer. Žal mu je pred slabimi tremi leti žena umrla in moral se je spoprijeti z- vsem, kar je prej delala ona. Urejen dom, podtaknjenci pelargonij v veži in pecivo na mizi, ki ga je sam spekel, pričajo o tem, da mu to še kako uspeva. Ponosen je na svoje otroke, na dvanajst vnukov, še najbolj pa na štiri pravnuke. Čeprav je od njegove obletnice minilo že nekaj dni, naj vseeno veljajo vse čestitke v imenu Mengšanov z željo, da ostane vitalen, zdrav in veder še vrsto let. Pa veliko uspelih fotografij z najnovejšim fotografskim apa- ratom. Milica Tomšic' Ljubica Rožman članici uredniškega odbora G. Anton Silar fPlMENGSAN VRTEC PUST Pustni torek Na pustni torek so bilo poslanke v parla- mentu okregane, če so se našemile. Vzgojiteljicam v vrtcu poleg mlađega srca tuđi dolžnost narekuje, da se našemijo in razveseljujejo otroke. Razveseljujojo kot vsak dan, a tokrat malo drugače. Trilalilalalala, miki miška je prišla, zraven klovni in princese, mušnice in stevardese. Polno maškar prav zares! Zdaj začne se pustni ples! Tako so peli in raja I i otroci v vrtcu na Zoranini na pustni torek. Manjkalo ni tuđi slastnih krolov in drugih dohrot, ki sodijo na ta dan. Komaj smo se poslovili od pusta, že spet tuhtamo, kako borno presenetili mamice za njihov praznik. Veselimo se tuđi prvega pomladnega dne, saj smo letošnje muhaste zime že naveličani. Po/(1invlj;mm vas vsi i/ vrlca na Zmaninit Mi smo pa maškare! lolo: K. Kokot Vzdravem vrtcu v (kibici Mcngeš se otioa sproščeno i grajo in jejo več sadja. Najraje i majo ba- nane, lolo: M. Jerma Vzdravem vrtcu v Gobici Mcngeš se otroci sproščeno igrajo. loto: M. Jerina V vilcu Gubici Mungci majo "/duiv vrtec". Morda se prav zato otroci še za pusta oblečejo tuđi v "korenček". loto: K. Kokot mengsanUj VRTEC tečaj 05.04.95 ob 16" tel.: 739-621 steklarstvo zasteklimo vam vse, ražen ocat tel.lfax 061 713 821 delavnica 061 715 717 ZDRAVJE NAŠIH MALCKOV Liba - laća - lak Vsak otrok je osebnost zase. Neponovljiva in enkratna. Zato se otroci med seboj raz- likujejo in so tuđi bogati. Vsak na svojem po- dročju. Eni radi in lepo rišejo, drugi se radi ustvarjalno igrajo, tretji radi in dobro plešejo, spet drugi najraje poslušajo pravljice ali se igrajo "štiri v vrsto". 0b vsakršni igri se otroci pogovarjajo. In prav tu imajo nekateri težave. Vvrtcu Gobica smo ugotovile, da imajo otroci iz leta v leto večje govorne težave, zato smo pri postavljanju ciljev ZDRAVEGA VRTCA nujno želele vključiti v naš vrtec spe- cialistko logopedije. To nam je tuđi uspelo in že drugo leto so vsi naši otroci logopedsko obravnavani. Razumevanje za naš projekt je pokazala logopedinja gospa Jožica Pečnik, ki se je našemu vabilu odzvala z velikim optimiz- mom in z veliko voljo "pomagati". Seznanjala nas je z obliko pomoći otrokom, ki imajo go- vorne težave in nas naučila ločiti, kateremu otroku lahko pomaga vzgojiteljica s svetovan- jem staršem in z lastnimi vajami in kateri otrok je potreben obravnave pri strokovnjaku. Od lanskega leta, ko smo začele s to obliko dela, se je nekaj staršev na osnovi nasveta vzgo- jiteljic že odločilo za individualno obravnavo pri logopedu, nekaterim otrokom pa so se težave zmanjšale zaradi požrtvovalnega prizadevanja vzgojiteljic, ki z otroki izvajajo vaje po navodilu gospe logopedinje. Tišti otroci, ki ne obiskujejo vrtca, se lahko pri lo- gopedinji oglasijo in naracijo, le starši morate biti pozorni na otroško izgovorjavo in težave. Dostikrat se namreč zgodi, da starši preslišijo otrokove težave, ker na to nišo pozorni in so otroka takega "navajeni". V tem primeru dostikrat pomaga razgovor z znanko ali sorod- nico in upoštevanje njenega dobrotnoga nasveta, kajti za šolanje je izredno pomembno, da otrok dobro vidi, dobro sliši in pravilno iz- govarja glasove. Marija Mina Obravnava pri logopedu je priporočljiva po 4. letu slarnsli. lolo: M Jer ina OPTIKA golavšek Slovenska 30, tel.: 737 - 968 MENGSAN IGRE NAŠIH STARSEV RAZISKOVALNA NALOGA OS MENGES Ali še poznamo igre naših staršev? Eden čez drugega (En čez druzga) PROSTOR: Travnik. POTEK IGRE: Otroci pokleknejo na tla. Z rokami se oprimejo tal. Tišti, ki je zadnji v vrsti, začne preskakovati ostale pred seboj. Ko preskoči vse, tuđi sam poklekne. Igra se tako nadaljuje. OPOMBA: Igra je bila primerna za dečke in deklice. Obstajala pa je še druga varianta, pri kateri so otroci čepeli. To igro poznajo tuđi danes. Guncanje PROSTOR: Lesena deska, kozolec. POTEK IGRE: Skozi odprtino v kozolcu po- ložimo desko (visino si lahko sami izberemo). Na vsako stran se lahko usede eden ali več igralcev. Začnejo segugati. OPOMBA: Igro se lahko igrajo dečki ali dek- lice, namesto deske se lahko uporabi tuđi lestev. Danes ta oblika guncanja ni poznana, saj so vsa igrišCa opremljena s pravimi gugalnicami. Pirhe valiti (Valicanje pirhov) PROSTOR: Na prostem. PRIPOMOČKI: Pirhi in deska ali posebej v ta namen narejena "valilnica". POTEK IGRE: Postavimo strmimo (klanec), pod katerim nastavimo pirhe (1 do 3). Igralec, ki je na vrsti, spusti po klancu svoj pirh. Če se igralcev pirh dotakne enega od pirhov pod klancem, je ta njegov. OPOMBA: Poznani sta še dve varianti igre: Prva varianta: Pod strmino so pirhi, na ka- terih je denar. Igralec, ki je na vrsti, spusti svoj pirh po strmini. Če se pirh dotakne nasprotnikovega in pri tem pade denar na tla, je izkupiček od igralca, ki je spuščal pirh. Če zgreši, mora na svoj pirh položiti kovanec. Druga varianta: Pred igro se na tleh označi točka. Igralci, ki spuščajo pirhe, se morajo čimbolj približati označenemu mestu. Kdor pirh spravi čim bližje, je zmagovalec in lahko pobere vse pirhe, ki so sodelovali v igri. Igra je značilna za velikonočni čas in je še danes prisotna med nami. Ra/iskovalci: Maleja Jemec, Blaž Kollner, l/lok Sivec, Jum Korošec, Tjaša Repnik, Maleja Kalušnik, Vemnika Benda, Nina Hribemik Mentorici: Ljubica Rožman Milica Tomšič En čez druzga. Guncanje. Valicanje pirhov. mengšanIT NASA SOLA PRIREDITVE Stoji učilna zidana 10. marca je šola za učence in občane pripravila prireditev Šola tako in drugače z naslovom: Stoji učilna zidana. Ta prireditev je ena od številnih, ki vse od položitve temeljnega kamna za prizidek k soli sestavljajo obširen program, s katerim obeležujemo praznovanja 200 letnice sole, ki bov letu 1996. Skozi zgodovino mengeške sole in prepleta- joči program, v katerem so se predstavili učenci naše sole, nas je prijetno vodil voditelj te prireditve gospod Niko Robavs. Za prire- ditev smo skrbno izbrali nastopajoče po sce- nariju učiteljic Martine Šorn in Janje Jeraj in tako prikazali utrip sole nekoč in danes. Rdeča nit prireditve je bila stara pesem Stoji učilna zidana, ki je v sodobni obliki sprcmenila tuđi vsebino pesmi in zapela: "Je v soli novi nam lepo, učilnice prav toplo so, pred solo pa igrišča vsa učencem so na- menjena. Učenci potrudite se, za svoje znanje učite se, le s tem bogastvom boste vi v pri- hodnosti ponosni vsi." M. Šom Vpestrem programu so otroci peli, plesali, recitirali, deklamirali, igrali na instru- mente, igrali skeče, predstavili so se pevci pevskih zborov, plesalci plesne sole Ml AMI- GO... Otroci so pokazali, da radi nastopajo in po- kažejo, kaj znajo. Poslušalci in gledalci v dvorani pa so jih za uspele nastope nagradili s ploskanjem. Prireditev je posnel Foto-kino klub Mavrica iz Radomelj, zato bo videokaseto mo?no po predhodnem naročilu kupili v soli. Ozvočenje je brezplačno prispevalo podjetje MIAMIGO. Vsem, ki ste sodelovali in prispevali, da je priredilev lepo uspela, hvala! Cvntkti Mlakm Narodne nose naš simbol. loto: I. Prijatelj Plesalcem se kolena nišo šibila zaradi treme. loto: I. Prijatelj OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ VABI KRAJANB NAPRIREDirEV mueengAmtgh, r Kuhunicm 'Mirnu MctigcA :V.-U»,.,',..V«>""*-"- Ap- I....."Hiredltev jefmvcčena \ 8()O-tet;nlrt I Qmengsan NASA SOLA Kviz Naslov prvega kviza "V Azijo in Avstralijo brez zemljevida in potnega lista" je resničen in simboličen. ResniCen zato, ker z njim zajamemo širok krog geografskih znanj učencev 7. razredov. Simboličen pa, ker želimo ob sproščenem tekmovanju priklicati tekmovalcem in poslušalcem v spomin uskla- diščeno znanje, aktivirati sposobnosti kom- biniranja, logiCnega in ustvarjalnega mišljen- ja. Prvi kviz je potekal v treh delih. V prvem in drugem delu se je pomerilo dvakrat po 18 učencev na geosafariju (učni pripomoček - mini računalnik) v poznavanju reliefnih značil- nosti in politične karte Azije in Avstralije. Vtretjem delu pa so tri ekipe (7.a, 7.b, 7.c - skupaj 12 učencev) reševale naloge ra- zlične težavnosti, ki so bile označene od štev. ena do sedem. Skupaj so morali odgovoriti na 42 vprašanj. Sami so lahko izbrali in odgovar- jali na težja ali lažja vprašanja. Pri izboru težjih so lahko dosegli večje število točk. Kot dodatek pri tem kvizu je bilo še 6 ugank (po dve uganki na ekipo). Rešitev vsake uganke je bila neka država. Tekmovali so naslednji učenci: 7.a - David Jerič, Tanja Gosar, Darko Markovič, Katarina Marin 7.b - Dejan Pire, Tomaž Kušar, Matej Gregorc, Stasa Podgoršek 7.c - Bojan Žagar, Neža Škrlep, Jan Veber, Mojca Peterka 1- mesto je dosegel 7.c s 64-imi točkami, 2. - 3. mesto z 61-imi točka- mi si delita 7.a in 7.b razred. Vsem tekmovalcem je ravnatelj, gospod Branko Lipar podelil lična priznanja. Kviz so pripravili in uspešno vodili naslednji učen- ci: Uroš Pinterič, 8.c Gregor Posavec, 8.a Polona Brezočnik, 8a Monika Juhant, 7.a Franja Polnčan PRIREDITVE 8. marec 8. marec je dan, ki ga praznujejo vse žene, matere in dekleta. Na ta dan tuđi jaz svoji mamici posvetim večjo pozornost in ji naberem šopek mačić ali zvončkov_ Tega je vedno zelo vesela. Bil je 8. marec. Ko sem prišla domov, sem položila torbo pod pisalno mizo in se šla potepat. Odšla sem k svoji prijateljici, kjer sva se skupaj zabavali v družbi. Pozabila pa sem na šopek, ki sem ga skrila pod posteljo, da bi z njim razveselila mami. Počasi se je začelo mračiti. Ura je bila 22.00 in hitro sem se s kolesom odpeljala do- mov. Bilo me je zelo strah, ker sem se tako pozno vračala. Počasi in previdno sem odprla vrata in tiho odšla v svojo sobo. Mislila sem, da mami že trdno spi in ne bo vedela, kako pozno sem prišla domov. Zaslišala sem mamine korake. Odprla je vrata, prižgala luč in stopila v mojo sobo. Na njenem obrazu sem zagledala žalost. Zaskrbljeno me je pogledala v oči. Postalo mi je zelo hudo in nisem vedela, kaj naj storim. Hitro sem se nagnila in izpod postelje pobrala šopek. Ne da bi ga pogledala, sem ji ga izročila. Kar naenkrat se je obrnila in odšla iz sobe. Začuđeno sem pogledala šopek, ki je bil še vedno v mojih rokah. Postalo me je sram in hkrati sem bila zelo žalostna, kajti ta šopek je bil že čisto ovenel. Odpravila sem se spat, a nisem mogla zatisniti oči. Solze so mi polzele po obrazu in me nežno božale. Moje misli so bile prepojene z žalostjo. Odločila sem se, da se to ne bo nikdar več zgodilo. Drugi dan sem hitro vse posprav- ila, nabrala šopek rož in ga postavila na mizo. Mami je bila tega zelo vesela, čeprav to ni bilo ravno na 8. marec. MajaŽMč, 7.b Materinski dan Materinski dan praznujejo mamice, stare in mlade. Ponosne so na ta dan, kajti v njem čutijo toplino in skrbi. Mame so ponosne na ta dan, kajti če ne bi bilo njih, potem tuđi nas ne bi bilo. Mama je nekaj lepe- ga, daje nam zavetje. Mama nas ljubi, varuje, uči prvih korakov in besed. Rada nas ima in za nič na svetu ne bi dala svojega otroka. Rade bi nas poljubile in nas stisnite v objem, ker vedo, kaj imajo otroci radi, in vedo, kdaj je treba stopiti spet na trda tla. Špela Ha bat, 7a MENGSANlH IZ MIHAELOVEGA LISTA Postni čas Cerkveno leto nas leto za letom pripelje tuđi v postni čas. Sama beseda nam ni prav preveč blizu, ker skriva v sebi odpoved, pre- mišljevanje in mogoče tuđi slabe spomine. V Cerkvi pa naj bi bil to čas osebne poglobitve, čas utrditve naše vere in zaupanja v Boga. Kristus nas po Božji besedi vodi k temeljnim sporočilom svojega nauka. POSLUŠAJTE BOŽJI KLIC! Ko vulkan izbruhne svoj pepel, je vse naokrog pokrito z gostimi sivimi plastmi, ki zadušijo glasove, ovirajo korak, preprečijo rast in spremenijo zemljo v puščavo. Včasih je naše življenje podobno zemlji pod gostimi nerodovitnimi plastmi. Pepel na naših čelih nas spomni na to. V nas nič več ne vzklije, ne dobrota, ne delitev z drugimi, ne molitev, ne dobrohotne besede. Bog odpre oklep našega pepela in vtisne v nas svojo besedo. Njegov klic predre pepel in doseže naše srce: To je postni čas! Poslušajte Njegov klic in vaše živ- ljenje bo vzcvetelo! SLAVITE GOSPODA! Preden gre Jezus k Ijudem, premišljuje, si vzame čas in v puščavi moli k svojemu Očetu. Izredno je pomembno, da prisluhnemo Bogu, da imamo popolno zaupanje vanj, se opiramo nanj z vsemi močmi. Jezus si je izbral takšen način življenja. Tako pokaže, da Bog edini zasluži, da ga ljubimo nad vse, da se je treba samo pred njim ponižati, da je on edini, ki ga moramo slaviti. POVZPNITE SE! Na vrhu gore je vse mirno: gledam, občudujem, razmišljam... Tu gori ne slišim več hrupa vozil... Ne vidim več gneče na cestah, avtov, ki drvijo mimo kot na odru... Tu gori je vse mirno. V molku srečam Gospoda. V molku postanejo dnevni opravki nepomembni - in v molitvi, v tihoti so apostoli spoznali Jezusa v luči njegovega spremenjen- ja. Jezusa lahko najlaže srečam, če se "povzp- nem" tja, kjer je tiho, kjer lahko molim! OBRODITE SAD! Svoje življenje lahko primerjam z drevesom, vsajenim v zemljo. Drevo je za to, da pri- naša sadove. Bog kliče tuđi mene, da obrodim mnogo sadov. In vem, da to zmorem. Toda včasih je moje življenjsko drevo prazno: moje srce je suho in trdo, z obema rokama držim, kar imam, sem poln predsodkov, besen in nepotrpežljiv. Tedaj sem nesposoben, da obrodim dobre sadove! Toda Gospodov klic sili: "Obradite sadove!" Bog je potrpežljiv in računa name, upa vame in mi pomaga, da na drevesu mojega življenja uspevajo dobri sadovi! VRNITE SE K MENI! Včasih se človek obrne od tistih, ki jih ima rad. Ne zmeni se žanje, kot če bi bil preveč navajen nanje, kot če bi jih preveč poznal, kot če bi se dolgočasil ob njih. Tedaj jih pusti. Včasih tako pustimo Boga ob strani. Obrnemo se od njega, kot da bi nam bil v nadlego: pretežko nam je poslušati njegovo besedo, preveč je zapleteno ljubiti na njegov način, pretežko je biti kristjan! Bog nas ne zadržuje. Sami se moramo odločiti. Toda kliče nas brez prestanka: "Vrnite se k meni!" SPREMENITE SVOJE ŽIVLJENJE! Spreminjamo, zamenjamo gume pri avtu, če so izrabljene. Zamenjam očala, če več do- bro ne vidim. Zamenjam obleko, če je umazana. Pridem v nov razred, da se več naučim. Zamenjam vlak, da dospem na cilj. "Spremeni svoje življenje," pravi Jezus prešuštnici. Tuđi meni Jezus daje enak pred- log: Opusti svoje stare slabe navade, spremeni svoj pogled, da se naučiš na novo videti. Preoblikuj svoje življenje, bogatejši boš, če boš delil z drugimi, in zapusti pot greha! SPREJMITE GOSPODA! Na cvetno nedeljo obhajamo Jezusov slovesni vhod v mesto Jeruzalem. Obhajamo dan Njega, ki prihaja k nam. Sprejmimo ga! To je božji poslanec. Prihaja, da bi nam pomagal odgovoriti na božji klic. To je Mesija. Prihaja in nas kliče, da spremenimo življenje. To je prijatelj ljudi. Prihaja in nam kaže, kako naj ljubimo. To je Božji Sin. Prihaja, da nam pokaže božje obličje. Matej Zevnik, župnik V najem dajem poslovne prostore na Liparjevl 6 v Mengšu. Informacije po tel. 737-873. Kaseto Postno razmišljanje z izvajalcem Cerkvenim mešanim pevskim zborom Franca Gačnika pod vodstvom Dominika Krta dobite v KNJIGARNI ČUK na Slovenski 28 v Mengšu. Postne in predvelikonočne pesmi z ritmično spremljavo so primemo velikonočno darilo. 1 tečaj 05.04.95 ob16H I I .tel.:739-621 | Qmlngsan VPRAŠANJA IN ODGOVORI Do kdaj Krajevna skupnost Mengeš? Vtem sestavku želim podati svoje stališče glede aktualnega vprašanja iz naslova. Gre za vprašanje ali je Krajevna skupnost Mengeš že prenehala ali ni. To ni zgolj teoretično, pač pa tuđi zelo pomembno praktično vprašanje. Do tega vprašanja je Občinski svet občine Mengeš sprejei stališče. s katerim se ne morem strinjati. Na predlog župana je namreč pri sprejemanju statuta Občine Mengeš vanj vnesel naslednjo določbo: "S 30.06.1995 preneha na območju Občine Mengeš delovan- je Krajevne skupnosti Mengeš. S tem dnem je dolžna Krajevna skupnost Mengeš pripraviti zaključni račun in premoženjsko bilanco in jo predložiti Občinskemu svetu Občine Mengeš v potrditev. Premoženje KS postane lastnina občine. Žiro račun KS se ukine s 30.06.1995" (97. člen). Ta odločitev je po mojem mnenju nepravil- na, ker dovoljuje delovanje Krajevne skup- nosti Mengeš na območju občine Mengeš, ki je bila ustanovljena s 01.01.1995. Nepravilna pa je odločitev tuđi zato, ker določa, da naj bi premoženje Krajevne skupnosti Mengeš postalo last Občine Mengeš 30.06.1995. Krajevna skupnost Mengeš je imela po prejšnjih predpisih status pravne osebe, v katero so se samoupravno organizirali delovni Ijudje in občani zaradi urejanja vprašanj skup- nega pomena ter uresničevanja skupnih in- teresov in potreb (ustavna dopolnila k prejšnji ustavi Ur.LRS št. 32/89). Bila je tuđi konstitu- tivni del prejšnje Občine Domžale kot družbe- nopolitične skupnosti. Na teritoriju Krajevne skupnosti Mengeš je bila s 01.01.1995 z za- konom ustanovljena Občina Mengeš, ki ima tuđi status pravne osebe in je opredeljena kot samoupravna lokalna skupnost (139. člen Ustave RS). Občina samostojno ureja in opravlja zadeve lokalnega pomena in izvršuje naloge, ki jih nanjo prenese država (2. člen Zakona o lokalni samoupravi). Iz navedenih ustavnih in zakonskih določb sledi, da gre za dve pravni osebi, ki sta bili ustanovljeni v različnem času in na istom teri- toriju ter imata na lokalni ravni podobne pris- tojnosti. Jasno je, da na istem teritoriju hkrati dve taki pravni osebi s podobnimi pristojnost- mi ne moreta delovati.To bi bilo enako, kot če bi imeli na nekem državnem območju orga- nizirani dve popolnoma suvereni državi. Jasno je tuđi, da je z ustanovitvijo Občine Mengeš v skladu z novo slovensko ustavo z delovanjem prenehala Krajevna skupnost Mengeš, ki je bi- la ustanovljena na podlagi prejšnje ustave. Krajevna skupnost Mengeš torej od 01.01.1995 dalje ne more delovati. Mandat organom krajevne skupnosti je potekel in od 01.01.1995 dalje nišo več pooblaščeni za odločanje o lokalnih zadevah, ki so v pristojnosti občine. V decembrski številki Mengšana je bilo izrecno navedeno, da je bila zadnja 71. seja Sveta KS- Mengeš opravljena v prostorih kmetije Lukati iz Imenja pri Moravčah. Namesto skupšCine KS in nje- govega sveta sedaj odločata občinski svet in župan Občine MengeS. Tuđi delavci, ki so bili zaposleni v KS Mengeš, sedaj svoje pravice iz delovnega razmerja (plače, ipd.) ne uresničujejo več iz sredstev KS Mengeš, pač pa iz ločenega računa Občine Mengeš, ki je bil odprt 01.01.1995. Edina pristojnost, ki je po 1.1.1995 ostala organom KS, je priprava za- ključnega računa za leto 1994, ki ga mora skupščina KS (24. člen statuta KS Mengeš) predložiti občinskemu svetu. Priprava zaključnega računa pa seveda ne pomeni de- lovanja, pač pa gre za sprejem zaključnega ak- ta, katerega zaradi njegove narave ni bilo mogoče sprejeti do 31.12.1994. Nadaljnji argument, ki govori v prid tezi, da KS Mengeš po 01.01.1995 ne more več delovati, pa je v tem, ker bi v novi Občini Mengeš lahko delovale krajevne skupnosti le, če bi občina s statutom svoje območje razdelila na krajevne skupnosti (lahko tuđi na vaške četrtne skupnosti). 2e pojmovno delitev občine na krajevne skupnosti pomeni, da morata biti najmanj dve, ker občina ne more biti razdeljena samo na eno krajevno skup- nost. S statutom, ki ga je sprejel občinski svet 15.03.1995, pa Občina Mengeš ni razdeljena na krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Mengeš, ki je bila ustanovljena v drugačnem ustavnem sistemu, pa seveda ne more imeti nikakršne podlage za nadaljevanje delovanja po 01.01.1995, ko so se v Sloveniji realizirale ustavne določbe o lokalni samoupravi. Če temu ne bi bilo tako, bi z enako pravico lahko tuđi prejšnjim občinam za določen čas po 01.01.1995 dovolili nadaljevanje njihovega delovanja. Glede premoženja pa je moje mnenje sledeče. Občina Mengeš bo dobila v up- ravljanje premoženje v obsegu, kakor bo to določeno v delitveni bilanci, ki jo bodo skle- nile občine Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče, ki so bile ustanovljene na območju prejšnje občine Domžale. To pa ne velja za premoženje Krajevne skupnosti Mengeš, ki je bilo pridobljeno brez vlaganja skupnih sred- stev iz proračuna Občine Domžale (kot npr. poslovna stavba Slovenska 30, nekatera zemljišča v športnem parku, ipd.). To premoženje je prešlo v upravljanje Občine Mengeš s 01.01.1995. Če temu ne bi bilo tako, potem se občinska uprava ne bi mogla iz Godbeno gasilskega doma preseliti na Slovensko 30, niti ne bi mogla uporabljati in- ventarja in opreme krajevne skupnosti ipd. Praktična posledica takšnega pojmovanja vloge Krajevne skupnosti Mengeš po 01.01.1995, ki je našlo svoje mesto ćelo v statutu, kamor pa po nobenem kriteriju ne so- di, pa je ta, da Krajevna skupnost Mengeš po 01.01.1995 še vedno tekoče posluje. Tako up- ravlja s poslovnimi stavbami (Slovenska 30, Kulturni dom, Slovenska 28, ipd.), izstavlja račune za najemnine, ki mesečno znašajo sku- paj najmanj po 20.000,00 DEM, vzdržuje te objekte, razpolaga z najemninami in drugimi prilivi na žiro računu Krajevne skupnosti Mengeš. Ta sredstva nišo pod kontrolo organov Občine Mengeš. S sredstvi razpolaga župan v svojstvu predsednika sveta skupščine KS in njegovi sopodpisniki. Za uporabo teh sredstev pa od 01.01.1995 dalje ni nikakršne- ga plana in tuđi ne kakšnih drugih veljavnih podlag za porabo zbranega denarja. Me Rožman, dipl. pravnik Kotlček za slovenski jezik Zaradi splošne jezikovne razpuščenosti uva- jamo novo rubriko. Novi pravopis je izšel sele delno: s splošnim delom je povprečnemu človeku nepregleden, zato borno tukaj navajali praktične primere v pogostni rabi vsakdanjega življenja. Imena organizacij in družbenih teles (Pravopis. Raba velikih in malih črk. Stvarna lastna imena. SP I. Pravila, str. 15) Težave predvsem pri sestavljenih, večbesednih lastnih imenih. Začetek ses- tavljenega stvarnega lastnega imena pišemo z veliko začetnico, najprej pa neprvo besedo z veliko samo, če je sama po sebi lastno ime. Tako imamo: - Občinski svet občine Mengeš, - Komisija za prometno varnost občine Mengeš, - Odbor za finance občine Mengeš, - Statut občine Mengeš, - Odlok o posvetovalnih telesih Občinskega sveta Mengeš, - Zakon o lokalni samoupravi; - 0 vsem tem se posvetuje Občina Mengeš. Majda Lampič MENGSANlH VAŠA POŠTA Psi Pred dobrim desetletjem smo si stanovalci Hribarjeve ulice v Mengšu priborili otroško igrišče. Zgradili smo ga sami s pros- tovoljnim delom. Delno nam je pomagala tuđi takratna KS in ZPM. Nekaj družin je bilo proti in nišo sodeiovali niti finančno niti fizično. Vseeno smo uspeli in bili veseli ter ponosni, ko smo ga sredi poletja otvorili. Tuđi naši otroci, za katere smo gradili, so pridno poma- gali po svojih zmožnostih. Zdaj so le-ti večin- oma že prerasli igrišče in imajo že svoje otroke, naše vnučke. Žal pa v zadnjih letih igrišče vedno bolj postaja PASJE STRANIŠČE. Zmajhnim otrokom sploh ne moreš na igrišče, ker je povsod polno pasjih iztre- bkov. Nerazumljivo je to, da na igrišče vodijo in puščajo pse tuđi tišti, ki so pomagali gradi- ti. Na enem mestu je žična ograja privzdignje- na za približno 40 cm, da je za psa prost pre- hod na igrišče. Zadnje čaše se veliko piše in govori o tem problemu, ki ga imajo povsod po naseljih. Zeleniće, parki, ulice so polne pasjih iztrebkov. Veliko se piše, a nič ne ukrepa. Ali lastniki psov članke v medijih namerno ignori- rajo ali pa nočejo razumetil? Morda bo naša nova občina bolj odločna in bo izdala kakšno odločbo ali kazen za brezvestne lastnike psov. Predvsem trkamo na vašo vest - lastniki psov. Imejte veliko veselja z njimi, ampak imejte jih doma, za sebe, v ograjenem prostoru, kjer boste lahko SAMI ČISTILI ZA NJIMI. Na spre- hode jih vodite na primeren kraj, ne pa da tekajo po tujih vrtovih, gredicah in zalivajo rože, grmičke, sadje, zelenjavo, OTROŠKE IGRAČKE, itd. Nišo psi odgovorni za svoja de- janja, ampak njihov lastnik. Pes je človekov prijatelj, vendar bodite tuđi vi - lastniki psov prijatelji ljudi, sokrajanov, predvsem otrok. Zakaj bi se sosed prepiral in grdo gledal s sosedom zaradi psa in njegovega iztrebka??? Mladi "Hribarjevci", naredite akcijo in igrišče TEMELJITO očistite za VAŠE OTROČKE!!! stanovalci Hribarjeve ulice Razmišljanje o ženskih pravicah Marec je mesec, ko so prazniki namenjeni predvsem nežnejšemu spolu. Mednaro- dno leto družine se je izteklo, leto 1995 pa je svetovna organizacija določila za leto boja za ženske pravice, kajti marsikje po svetu se morajo ženske žanje še zelo boriti. Pa pri nas? Tuđi pri nas še nišo enakopravne v vseh principih, saj neštetokrat slišimo, da nalete na težave že pri zaposlitvi, prvi nosečnosti... Marsikatera mora podpisati ob nastopu službe, da se bo odpovedala materinstvu, daljši bolniški, porodniški... Sicer... bo ob službo! Nataliteta pa pada, kot kažejo statistike. Verjetno zato ni naključje, da so prav v tem času predlagali podaljšanje porodniškega dopusta. Kot slišimo in beremo, so mnenja ze- lo različna, vsakdo zagovarja svojo teorijo. Pošteno in prav pa bi bilo, da bi se o tem lahko odločila vsaka ženska sama. pe bi naša država rada poskrbela za večje Oštevilo rojstev, bo morala za to kaj naredi- ti, kaj žrtvovati. Verjetno pa že dejstvo, da v našem parlamentu prevladujejo moški in seveda gospe, ki si grade kariero, vpliva na rezultate glasovanja o takih vprašanjih. Ti Ijudje z drugačnimi očmi in potrebami gledajo na tovrstne probleme in ne razmišljajo enako kot ženske v proizvodnji ali kmečke žene. Razumljivo je, da si žene na specifičnih de- lovnih rnestih, kot so raziskovalke, zdravnice, znanstvenice in razne menedžerke, ne morejo privoščiti dolge odsotnosti z dela, pa bi vseeno rade imele otroke in zato izbrale krajšo varianto porodniškega dopusta. Res pa je tuđi, da je večji dol porodniškega dopusta namenjen negi in skrbi za otroka. Zato ni nujno, da je z njim mama, naj bo očka. Zdravo bi bilo, da otroci svoje najnežnejše ob- dobje preživijo pri starših, kajti prav najmlajši so najbolj obCutljivi tako zdravstveno kot emocionalno in vsak zahteva celega človeka. Tega v vrtcih, žal še vedno zaradi prevelikih normativov, ne more dobiti kljub še tako skrb- nim in nožnim vzgojiteljicam. Bilo bi prelepo, da bi mame, ki bi bile rade le mame, lahko koristile porodniško, za kakršno bi se same odločile - daljšo ali krajšo. To bi bila še ena od prijetnih in verjetno kakovostnejših ženskih pravic. Kajti: lahko je postati mama, težko je biti mama, a lepo! Marta Sitai saan VOLKSVVAGEN VOLANSERVIS d.o.o. Slomškova8,61234Mengeš tel. 739-282, 737-755 delovni čas: vsak dan od 08. do 17. ure, ob sobotah od 08. do 12. ure. - avtoservis - trgovina z nadomestnimi deli - prodajalec originalnih rezervnih delov FIAT, LANCIA, VOLKSVVAGEN - karoserijski deli po naročitu za vse tipe vozit - olja ELF ITJMENGSAN DRUŠTVA PLANINCI Začela se je nova planinska sezona Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš je letošnjo planinsko sezono začelo z občnim zborom. 43. redni letni občni zbor je bil v pe- tek, 20.01.1995, v Jurčku na Gobavici. Za uvod nam je Miran Martinjak pokazal diapozi- tive o plezanju v Južni Ameriki. U radni del se je začel s poročili odsekov PD o svojem preteklem delu. Ker pa je letos volilno leto, so bili izvoljeni novi načelniki odsekov in vodstvo PD. Za predsednika PD je bil ponovno izvoljen Janez Slokan. Seznarn ostalih članov odborov pa si lahko ogledate na oglasni deski na Kulturnem domu Mengeš (ki- no). Olanarina za letošnje leto ostaja, po pred- Wlogu PZS, enaka kot lansko leto. Tako znaša članarina za člane A 2800 SIT (dodatno mednarodno zavarovanje, primerno za alpi- niste in planinarjenje v tujini), člani B 800 SIT in člani C 320 SIT (šolarji, študentje). Upoštevajo se tuđi popusti, ki jih daje PZS. Podroben pravilnik o članarini si lahko ogle- date na oglasni deski. Pobiranje članarine bo potekalo kot žn nekaj let doslej. Vse stare člane borno obiskali na domu, vse tište, ki pa še niste člani, pa bi to radi postali, ali pa tišti, ki se vam mudi, se lahko oglasite na naslednjih nasloviti: pri KRŽAN0VIH, Murnova 5, Mengeš, tel: 737522; LEK Mengeš pri g. Jožetu Jagodicu; INDUPLATI Jarše pri g. Marjanu Vrhovnik. Zadnja dva naslova sta namejena predvsem delavcem v teh organizacijah. Pozivam vse, ki se podajate v planine, pa niste člani PD, da to čim prej postanete. S plačilom članarine se lahko udeležite različnih pohodov, ki jih organizira PD. Pohode vedno vodijo za to usposobljeni vodniki. Najpomembnejše pa je to, da ste zavarovani v primeru nezgode v gorah. Poleg tega lahko koristite popust pri prenočevanju v planinskih postojankah. Ob plačilu članarine prejmete znamkico za tekoče leto, ki mora biti naleplje- na v planinsko izkaznico. Stare izkaznice (zele- na knjižica) bodo veljale še drugo leto, že letos pa si lahko priskrbite novo, v obliki bančne kartice za tekoči račun. Marsikdaj se pot v gore ne konca najbolje. Zaradi nepoznavanja terena lahko hitro zaidemo ali pa še hujše, se poškodujemo. Zato smo na PD JT Mengeš omogočili vsem zainteresiranim, da si kupijo najnovejše zeml- jevide in vodnike po planinskih poteh pri nas. Seznam zemljevidov in vodnikov poiščite na oglasni deski PD JT Mengeš. Letošnja prva pomladanska akcija PD JT Mengeš bo Trimski pohod Rasica. Pohod bo ob vsakem vremenu v soboto, 22. aprila 1995. Start bo od 7.00 do 9.00 pri OŠ Mengeš in na Savskem mostu v Črnučah. Vsi pohod- niki, ki bodo startali iz smeri Trzina, bodo do- bili kontrolne kartončke na Dobenu. Pot bo pohodnike vodila preko Dobena na Rasico in po Grebenu na Mengeško kočo na Gobavici, kjer bo tuđi cilj. Vse poti bodo označene, tako ni možnosti, da bi se kdo izgubil. Na cilju bo- do pohodniki, ki se redno udeležujejo poho- da, dobili značke. Trimski pohod Rasica je nezahtevna tura, zato je kot nalašč, da se vsi člani družine od vnučka do babice, nadihajo svežega zraka in uživajo v naravi. Vljudno vabljeni vsi, ki jim je dovolj zimskega poležavanja nafoteljih! l/lnk Vrhovnik I t'.fH) nam je, Cc smo skupaj! I'3 se lako visoko! Osnovna šola Mengeš vabi na prireditev KDOR VESELE PESMI POJE. Z otroškim in mladinskim zborom domače sole bodo tuđi gostje: pevska zbora Osnovne sole Dob, učenci glasbene sole Domžale - Mengeš, bivše učenke naše sole. Prireditev bo v četrtek, 06.04.1995, ob 18. uri v Kulturnem domu Mengeš. Prisrčno vabljeni! SHARP AUDIO VIDEO SERVIS MENGEŠ Hribnrjova 38 73 84 09 MENGSANffl VELIKONOCNA VOSCILA RENAULT Avto Car d.o.o.. Svetčfiva 1 - 61234 Mengoš - Slovenija- Tfel.: salon (061) 737 414, servis: (061) 737 279 Fax:(061)737431 Vesele velikonočne praznike Vam želi Občinski svet občine Mengeš in župan Janez Per Drage občanke in občani! Voščimo Vam lepe in vesele velikonočne praznike! Uredništvo Mengšana Vsem trpečim, bolnim, invalidom, ostarelim, osamljenim in dobrotnikom ter vsem župljanom želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! ZUPN1JSKA KARITAS MENGEŠ Umengšan VELIKONOCNA VOSCILA 00 SKD Mengeš Vam VOSCI blagoslovljene velikonočne praznike! ĆUK Vam želi lepe velikonočne praznike! franc gregorc IBITII >\iin;[]iiiiiii;i'i(i;i mengeš SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM Franc Gregorc vam želi vesele velikonočne praznike! MIAMIGO PEH :!:!:!Si!:::.......A- praznovanje velikonočnih skrivnosti! Osnovna šola MENGEŠ želi Mengšanom lepo praznovanje velike noči! ...ter veliko pirhov in potiče! mm MENGSANEU DRUŠTVA KD FRANCA JELOVSKA Občni zbor Kulturnega društva Franca Jelovška Na predvečer Gregorjevega, 11.3.1995, se je številno članstvo zbralo v novih klub- skih prastarih na 2. občnem zboru. Če je kdo pričakoval bleščeče nove prostore, je bil ob vstopu močno razočaran. Novi prostori na Slovenski cesti (pod sedežem občine) so še v surovem stanju, kar pa ni motilo prazničnega oz. svečanega vzdušja, še manj pa vplivalo na delovno vnemo pri snovanju načrtov. Stemi prostori bo KD Franca Jelovška pri- dobilo prepotrebne delovne pogoje za bralne vaje, likovne delavnice, razstave in za vse ostale, v programu zastavljene naloge, hkrati pa prostore za druženje članov, pred- vsem mladih. Občni zbor je pričel g. Franc Veider, dosedanji predsednik, ki je po pozdravu gostov in članov predlagal delovno predsed- stvo. Po glasovanju je vođenje občnega zbora prevzel delovni predsednik g. Janez Škrlep. Sledilo je podajanje poročil za leto 1993 in 1994. Poročilo o delovanju DRAMSKE SEKCIJE je prebral g. Drago Plevel, ki je prisotnim obudil spomin o uspelih stvaritvah v pretek- lem obdobju, vse navzoče pa pozval, da se priključijo dramski sekciji, ki bi z večjim številom igralcev lahko pristopila k realizaciji še bolj zahtevnih del. Sledilo je poročilo SEKCIJE ZA OŽIVLJAN- JE LJUDSKEGA IZROČILA, ki ga je pred- stavil g. Janez Škrlep. Tuđi ta sekcija je bila močno dejavna in povezana z ostalo dejavnostjo društva. Delovala je preko likovnih delavnic. Naj samo spomnimo, kaj so delali: izdelovali mengeške pustne maske, obujali običaj kresovanja in svečnice, izdelovali butar'ce, jaslice, spuščali ladjice po Pšati na Gregorjevo, etnološko ob- likovali 1. Mihaelov sejem... "Tuđi poročilo SEKCIJE ZA OBNOVO KUL- I TURNE DEDIŠČINE je prebral g. Janez Škrlep. Ta sekcija je skrbela za obnovo in očuvanje številnih kulturnih spomenikov v Mengšu in okolici, za največji uspeh pa gotovo štejejo odkritje spominske plošče Francu Jelovšku na njegovi rojstni hiši. Ta sekcija je uredila tuđi galerijo v Mežnari- ji, kjer so kasneje pripravili veliko likovnih, kiparskih in fotografskih razstav priznanih in manj priznanih avtorjev. Vokviru te sekcije je bil ustanovljen pri pravi jalni odbor za odprtje muzeja v Mengšu. Sadovi te sekcije so vidni povsod in gotovo so zagnanim članom hvaležni vsi Mengšani, ki te sadove opazijo. Po predstavitvi poročil je sledila razrešnica staremu odboru in imenovanje novega up- ravnega odbora. Pri oblikovanju predloga za novega predsednika društva je člane gotovo vodila misel, da na mladini svet stoji, zato je bil za predsednika društva predlagan in nato izvoljen VILI HRIBAR. Celotni upravni odbor sestavlja predvsem mladina, kar je prav, saj je tuđi med člani največ mladih. Spodbudno je dejstvo, da se mladi zanima- jo za kulturo, zgodovino in razvoj domačega kraja. Za nadaljevanje zacrtane poti delovanja društva, ki ima mlade korenine, sr prav gotovo ni bati. Po imenovanju je sledila predstavitev programa dela za leto 1995. Program je zelo široko zastavljen, ker pa šc ni znan način financiranja društva, je to bolj plan želja. Podrobnejši plan bo verjetno predstavljen v Mengšanu, saj bi mogoče koga pritegnila vsebina in bi se včlanil v društvo. Več kot bo članov, lažje bo delo, več bo uspehov in Inpih rezu I tato v. Ob koncu občnega zbora KD Franca Jelovška je bila soglasno sprejeta pobuda g. Janeza Škrlepa, da se v Mengšu ustanovi Občinski kulturni forum, ki bi z vplivom na kulturno politiko dosegel najboljšo možno pozicijo kulture v kraju. Ker pa je v kulturi zelo pomembno povezo- vanje navzven, je bil soglasno sprejet tuđi predlog, da Mengeš postane scdež REGION- ALNEGA KULTURNEGA FORUMA, saj je bil Mengeš na nek način že v preteklem obdobju center kulturnega delovanja v ožjem in širšem okolju. Pričakujemo lahko, da bo novi odbor ob po- moči vseh, ki jim je kultura blizu, urosničil smelo zastavljeni program tako, da bo Mengeš postal jedro kulturnega razcveta. Milicu TmnSič, članica timlniškaifl mllmru Drago Plevel. lolo: M. Toinšif, Franc Veider. loto: M. Jomšič FTlMENGSAN DRUŠTVA KD ANTONA LOBODE i w1 Otroška maškarada v Loki "Letos imamo pa srečo, kor so ravno počit- nice in se mirne duše lahko našemimo in preganjamo pusta, ne da bi imeli obveznosti v soli," so veselo ugotavljali loški otroci, ki so se pripravljali na 1. otroško maškarado. Pustni torek, čudovito obsijan s soncem, jo bil kot nalašč za norčije, saj je privabil kar 63 maškar, od zelo izvirnih - narejenih doma - do kupljenih, ki so navadno bolj izpopolnjene in živahnejših barv. Otroška domišljija jo neizčrpna, kar se je lepo videlo med izbranimi pustnimi šemami. Ni manjkalo princes, klovnov, čarovnikov, zdravnikov, drakul, kraljić, indijancev, kavbojov, delektivov, med njimi so bili tuđi levi, miške, žabe, nindže, opice in še mnogo drugih. Razvrstili so se v živahen sprevod po Loki, na katerega čelu jo bil fantič s harmoniko in zabaval prisotno. Vse prijetne mlade maškare je vcs čas bud- no spremljalo oko tričlanske komisije, v kateri so bili Barbara, Nataša in Miro. Na kon- cu so najlepšim petim podelili praktične na- grade, ki so jih prispevali sponzorji. Komisija je imela dokaj zahtevno nalogo, saj so bili vsi našemljeni zelo prisrčni in izvirni in bi si vsi zaslužili nagrade. Na koncu jih je razdelila takole: peto mesto je dobila miška, stara ko- maj nekaj mesecev, četrto hudiček, star dobri dve leti, tretjo in drugo nagrado sta dobili žo malo večji maškari, kocka in beneška princes- ka, prvo pa najlepša po mnenju komisije - Crnka. Po podelitvi nagrad so se člani KD Antona Lobode zahvalili udeležencem za tako množičen obisk in jim obljubili, da se bodo drugo leto še bolj potrudili pri organizaciji, nakar so se maškare razšle po vaši. Ob toj priložnosti se Kulturno društvo lepo zahvaljuje sponzorjem za izkazano dobro voljo in nagrade. Naša prizadevanja so pod- prli: Kovinoplastika Ručigaj iz Loke, trgovini Gaja in Gemini ter Ml AMIGO d.o.o. iz Mongša, tovarna Trak Mengeš in letališče Ljubljana - Brnik. Jok Biujan Lnški "karneval". lolo: F. Dimec DUNAJSKA 291 JEŽIĆA LJUBLJANA ■VvelikozadovoljstvijH ■ staršev pričenjamo s™ ■J tečajem klasičnega 16 ur je seveda premalo, daf^K^ malčki osvojili vso znanost te ^HbrfP ■ •■■■ ivu^"""fflffrlMi^B Rabljeni vrtčevski in osnovnošolskl ';§. otroci na prvo predstavitveno £}** -v v srečanje jflBponedeljek, 03.04.1995, ^^^^ ob 17.30 uri I^^BB1 klub naše Sole HH§ na Slovensko 28. MENGSANJH DRUŠTVA GASILO Obvestilo Mengšanom Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš praznuje letos 105-letnico obstoja. Ta ju- bilej želimo proslaviti z razvitjem novega pra- pora. Za nabavo novega gasilskega prapora smo se odločili zato, ker smo edino gasilsko društvo v bivši občini in širši okolici, ki imamo še star prapor (35 let). ObčaneObveščamo, da vas bodo v mesecu aprilu in maju obiskali člani našega društva s prošnjo, da prispevate za naš prapor določen znesek in si s tem kupite zlati žebljiček, na katerem bo vgravirano Vaše ime in priimek. Žebljički v oblikl lipovega lista bo- do pribiti na drog gasilskega prapora. Na slovesnosti razvitja prapora bodo prebrani tuđi vsi darovalci žebljičkov. Slovestnost z razvitjem novega prapora nameravamo izvesti konec meseca junija 1995. M vala za razumevanje in Vašo pomoč! Znašim pozdravom NA POMOČ! Mengeški gasilci Gasilski občni zbor PGD Topole Vsoboto, 18.02.1995, v večernih urah, je v prostorih gasilskega doma potekal 47. redni občni zbor gasilskega društva Topole. V navzočnosti delegatov OGZ Domžale, gasil- skih društev Mengeš, Loka, Trzin, Moste in Občine Mengeš je prisotne pozdravil predsed- nik društva Janez Koncilja. Po opravljenih for-- malnostih ob izvolitvi organov občinskega zb- ora so bila podana poročila funkcionarjev društva, iz katerih je razvidno opravljeno delo vminulem letu. Predsednik društva je v svojem poročilu opisal spremembe na področju lokalne samouprave, kar je spremenilo organiziranost gasilstva v Občini Mengeš. Gasilci se po novem združujejo v Občinskem poveljstvu Mengeš, ki obsega področje Mengša, Loke in Topol. Vnadaljevanju je bilo predstavljeno enoletno delo društva, ki je bilo za gasilce nadvse uspešno, saj so po delovnem nacrtu uspeli uresničiti naložbo večje vrednosti z napeljavo centralnega ogrevanja. Ob tej priliki se je predsednik društva še enkrat zahvalil vsem, ki so omogočili izvedbo nove pridobitve. Obenem so potekala dela na podstrešju, kjer bosta urejena dva nova prostora za vse prosto- voljne dejavnosti gasilcev ter ostalih vaščanov. Najnovejša pridobitev, ki je pomembna za gasilce kakor tuđi za vas Topole, je postavitev dveh nadtalnih hidrantov, tako da je zagotovljena zadostna količina požarne vode v vzhodnem delu vaši, seveda pa bo z izgradnjo hidrantnega omrežja potrebno nadaljevati na celotnem območju Topol. Podana je bila informacija o lastninskem preoblikovanju družbenega premoženja, saj se je v letu 1994 izvedlo lastninjenje gasilskega objekta in opreme, ki je sedaj v lasti Prostovoljnega gasilskega društva Topole. Predsednik je navzoče seznanil še z orga- niziranjem izbranih tekmovanj za nasled- njo gasilsko olimpiado z željo, da vse enote pristopijo k resnim pripravam za doseganje dobrih rezultatov in s tem k nadaljevanju tradi- cije uspešnih nastopov topolskih gasilk in gasilcev. Iz poročila poveljnika Martina Aleša je bilo I razvidno, da je bilo delo operative povečano, še zlasti na področju gašenja požarov. Z ogn- jem se je bilo potrebno spopasti v šestih primerih, ob hudem neurju v mesecu avgustu pa je bilo opravljenih več ur črpanj vode iz kleti in garaž na območju Mengša. Občinskega tekmovanja se je udeležilo šest ekip, od katerih so tri osvojile pokale, mladinke kot občinske prvakinje pa so se udeležile državnega tekmovanja v Postojni in osvojile solidno 4. mesto. Uvrstitve na med- društvenih tekmovanjih v Šinkovem turnu, Loki in Dobu so bile po rezultatih prav tako uspešne. Gasilci so se udeleževali tuđi proslav, parad in drugih svečanosti v 21-ih primerih, predvsem pa je bila naloga vseh izo- braževanje in strokovno usposabljanje za boljše delo v gasilski organizaciji. Podana so bila poročila tajnika o stanju članstva in administrativnem poslovanju, blagajnika o stanju finančnih sredstev, orod- jarja o stanju orodja in opreme in poročilo nadzornega odbora o pregledu celotnega de- lovanja društva. Vrazpravi o poročilih so prisotni delegati pohvalili delo društva in jim zaželeli uspešno delovanje tuđi v prihodnje. Predsednik društva se je delegatom za spodbudne besede zahvalil in ob koncu pozval vse navzoče člane k nadaljnjemu sode- lovanju z namenom izboljšati organizacijsko, zlasti pa operativno pripravljenost gasilcev. J.K. Delovno predsedslvu. TImengšan NARAVA CISTILNE AKCIJE Očistimo Mengeš, Loko, Topole, Dobeno! Svet Evrope je razglasil leto 1995 za leto varstva narave. Slovenija je to sporočilo sprejela in na državni ravni bo-v zvezi z varovanjem naravne dediščine stekla mar- sikatera dejavnost - ena od njih je tuđi spod- bujanje Turistične zveze Slovenije, ki pod geslom "Očistimo Slovenijo, tu se zaCenja moja dežela!", vabi k zavedanju, dejavnost pa se začne pri nas doma, v našem kraju... Kot vsako leto borno tuđi letos v Mengšu organizirali očiščevalno akcijo od 27.03. do 08.04. Naj se nas ta akcija ne dotakne samo tako, da preberemo to obvestilo - pojdi- mo malo vaše in sklenimo, kaj borno poprav- ili, polepšali in izboljšali. Društva s svojimi člani (vabljeni so tuđi nečlani) bodo poskr- bela za javne površine. Vsak od nas naj se vključi preko društev ali kot posameznik in naj se zdaj, na pragu pomladi, ozre naokoli in poskrbi za žive meje, ki so "lovile" preko vsega leta najrazličnejšo šaro, za pločnike, ograje in seveda za naša dvorišča in vrtove, zunanjost hiš itd. VCasu očiščevalne akcije bo tuđi odvoz kosovnih odpadkov dne 05. in 06. aprila; poleg tega bodo večji zabojniki na Pristavi, pri Kulturnem domu, v Loki in Topolah (na običajnih mestih) ter na Dobenem, kamor ves čas lahko odlagate vse, česar ne potrebujete več. Naj nikomur ne priđe na misel, da je "primerno" odlagališče gozdni rob, gozd- na pot ali mesto, kamor je nemarnež pred va- mi odložil odpadke. Odprimo srca prebujajoči se naravi in s polno zavestjo naredimo vse, da bo naša občina zaslovela tuđi po skrbi za ure- jeno okolje in ohranitev narave! Turislično riniMvo Mengeš Franc: Zabret Občina MnngaS Janez Per, )u\m\\ Lokacija večjih zabojnikov v času očiščevalne akcije od 24. marca dalje: Mengeš: Emona market, Kulturni dom, Glavni trg - Rasica, Pristava - market Loka: Gasiiski dom Topole: Gasiiski dom Dobeno: Spodnje Dobeno (na koncu asfaltne poti), Zgornje Dobeno (ob trafospostaji) Mlade športnice očistile svoje naravno vadišče - TRIM stezo na Gobavici Leta 1970 so širom po Sloveniji zrastle kot gobe po dežju naravne "telovadnice", ki smo jih povzeli po Skandinavcih. Tekom let so jih Ijudje uporabljali za športno rekreacijo. V tem času so postale bolj ali manj zanemar- jene. Mengeš se lahko pohvali, da je njegova TRIM steza, zahvaljujoč Turističnemu društvu Mengeš, ostala v dokaj solidnem stanju in uporabna do danes. Za redne rekreativne športnice in športnike ni večjega in cenejšega užitka, kot ga pri- naša tek in hoja po poti, ki vijuga po Gobavici. Tuđi mladi in navdušeni šporniki Osnovne sole Mengeš so pogosti koristniki te telovad- nice v naravi. Tek in hoja, ki sili v preskakovanje papirjev, steklenic plastičnih vrečk, pločevink in os- tale nesnage, ki jo na nedeljskih sprehodih odvržejo brezvestni sprehajalci, pa prav goto- vo ni nikakršen užitek. Zaradi tega smo se z dekleti petih razredov dogovorile, da ne borno čakali na veliko spomladansko čistilno akcijo, saj borno pričeli z vadbo že prej. Vreme je povzročilo, da trimske steže nismo' uspeli očistiti v celoti. Takoj ko bo to mogoče, borno nadaljevale z delom. Nedeljske obiskovalce Gobavice in Mengeške koče prosimo, naj ne onesnažujejo.ampak naj ohranjajo "zelena pljuča Mengša". Milica Tomšič učiteljica šporlne v/goje Mlade športnice med čišćenjem, loliko se je nabralo. loto: M. Tomšič MENGŠAN mengsanQ ZDRAVIE IN LEPOTA Regrat Vteh dneh se nam že ponuja pomlad, med drugimi pomladanskimi rastlinami je pog- nal že tuđi regrat. Marsikatera gospodinja ga že nabira za solato, ki ni le okusna, ampak tuđi zdravilna in krepilna. Regrat je zdravilna rastli- na, ki jo zelo ceni ljudsko zdravilstvo, vpisan pa je tuđi v lekarniške knjige, kar pomeni, da ga priznava kot zdravilno rastlino tuđi uradna farmacija. Največ zdravilnih moči ima koreni- na. Nabiramo jo konec marca in v začetku aprila, septembra in oktobra. Za čaj jo tako kot cvetove in liste narezamo sušimo v senci. Rumeno cvetje in stebelca trgamo aprila in maja, liste pa zgodaj spomladi. Čajni preliv si pripravimo iz dveh čajnih žličk posušene želi (mešanica rastline, listov in cvetov) in čajne skodelice vrele vode. Pijemo 2 do 3 skodelice čaja na dan. Še bolj učinkovit je sveže stisnjen sok. Jemljemo ga 3 jedilne žlice na dan 4 ali več tednov. In katere bolezni si borno lajšali in zdravili s to zelo razširjeno in večkrat premalo cenjeno željo? Regrat izboljšuje celotno presnovo in močno čisti kri, pospešuje izločanje stru- penih snovi iz telesa, učinkuje poživljajoče in krepilno. Zato nam pomaga, kadar imamo težave z revmo, s kakšnim ekcemom, z lenim črevesjem, z odvečno želodčno kislino, pri zlatenici. Zelo priporočljiv je regrat za sladkor- ne bolnike. Naš znani zeliščar, pater Simon Ašič jim priporoča, naj v času, ko regrat cveti, zaužijejo 10 do 15 stebelc brez cveta na dan. Iz regratovih cvetov lahko napravimo tuđi krepčilni in zdravilni pijaci - regratov sirup in regratovo vino. Priprava regratovega sirupa, Ijudje mu pravijo kar regratov med, je v naših krajih precej znana. Zato borno danes pred- stavili raje recept za regratovo vino (povze- mam ga po znanem zeliščarju Richardu VVillfortu). 6litrov scefranih regratovih cvetov prelijemo s šestimi litri prekuhane in ohlajene vode in počasi vremo pol ure. Nato maso precedi- mo in ji dodamo 3 kg sladkorja in sok dveh limon in dveh pomaranč. Dobro premešamo in ohladimo. V polovici čajne skodelice v mlačni vodi raztopimo toliko kvasa, da dobi- mo kašasto snov. Zlijemo jo v sok in pustimo vret na toplem pet dni. Ko tekočina dobro prevre, jo spet precedi- mo čez krpo. Natočimo jo v čiste stek- lenice, ki jih močno zapremo. Zamaške dobro prevežemo in zapečatimo. Steklenice spravi- mo v temno in hladno klet v kup peska, z vratom obrnjene navzdol. Čez dva meseca pi- jaca dozori. Če je pravilno pripravljena, je bis- tra in jo hranimo zelo dolgo. Zregratovim vinom si borno okrepili orga- nizem, pijemo ga 1 deciliter na dan. To je pijaca, pri kateri lahko resnično vzkliknemo: "Na zdravje!" Ana Prva pomoć iz sadja in zelenjave pri opeklinah 1. Na opeklino nanesemo čisti jabolčni kis. Tako preprečimo nastanek mehurjev in ublažimo bolečino. 2. 400 g na koščke narezanih kutin kuhamo v 1 litru vode, dokler ne nastane želatinasta masa. Ko je ohlajena, jo namažemo na opekli- no za 15 minut. Potem lahko uporabimo man- dljevoali šentjanževo olje. 3. Potrebujemo 10 g kutinih semen na 125 ml vode. Prevremo in ohlajeno uporabimo kot oblogo. 4. Hude opekline oblagamo z ribanim koren- jem ali jih večkrat na dan vlažimo s korenčkovim sokom. 5. Uporabimo zmes iz zmrznjenega zribanega krompirja in medu. Namažemo opeklino za 15 -20 minut. 6. Zmešamo 100 g zribanega krompirja in 75 g mandljevega olja. Prepojimo gazo in z njo pokrijemo opeklino. Ponovimo večkrat na dan. 7. Sesekljamo peteršiljeve liste in z njimi obložimo opečena mesta. 8. Opečeno mesto večkrat navlažimo s ku- maričnim sokom. Sok lahko pripravimo tuđi iz kumaričnega stebla. 9. Pripravimo mešanico iz olivnega olja, limoninega soka ter jabolčnega kiša. Pred uporabo vedno močno pretresemo. Mešanico lahko uporabimo tuđi kot sredstvo za sončen- je. 10. Stlačimo plodove črnega ribeza in jih uporabimo kot oblogo. 11. Pripravimo oblogo iz mesa smokev, ki smo mu dodali med in stepen jajčni beljak. 12. Sveže željne liste pripravimo tako, da jih dobro zravnavamo z valjarjem. Liste položimo na opečena mesta in jih pritrdimo s povojem. Obloge menjavamo dva do trikrat na dan. 13. Na opečena mesta položimo obloge iz naribanih dinij. Opekline lahko vlažimo / din- jinim sokom. 14. S sokom sveže naribane redkve prepojimo gazo in z njo obložimo opečeni del. 15. Opečena mesta lahko premažemo z jogur- tom ali kislim mlekom. Kožo vlažimo s sirotko. 16. Opekline namažemo z medom in pokrije- mo z več plastmi gaze. Ko namaz odstranimo, namažemo kožo s šentjanževim oljem. Mirjana Lilić Jtižnič DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI organizira pohod na Mengeško kočo. Zbor pohodnikov bo nedeljo, 9. aprila, ob 8. uri pred Kulturnim domom v Mengšu. L73MENGSAN MI MED SEBOJ Ida Trobec Ko razmišljam o življenju naše spoštovane jubilantke Ide Trobec, mi kar naprej prihaja na misel, da je to tisto značilno življenje slovenske učiteljice. In če bi me kdo vprašal, zakaj tako mislim, ali obstaja mogoče kak "model" za tako vrednotenje, bi sicer lahko pojasnjeval na dolgo in široko, lahko pa bi ga odpravil na kratko: življenjska pot Ide Trobec. Začela se je pred osemdesetimi leti v kraju sredi prečudovitega koščka naše domovine v Cerkljah ob Krki. Kot da jo je harmonija nar- avnih lepot zaznamovala že v zibeli s smislom za lepoto, tenkočutnostjo ter darom za glasbo. Zaznamoval pa jo je najbrž tuđi očetov poklič, saj je bil, tako kot naša jubilantka, vse življenje predan svojemu pedagoškemu pokliču. VSolo je pričela hoditi žc s Sostimi leti. Ker ob zaključku osnovne sole še ni bila stara petnajst let, je moral oče zaprositi ministrstvo, da je lahko šla na učiteljišče. Sprejeta je bila v Mariboru, med šolanjem pa je bivala v inter- natu. Kar trijc otroci istočasno so se šolali, za- to se z občudovanjem in hvaležnostjo spomin- ja svojih staršev, da so zmogli tako breme. Davnega leta 1934 je postala učiteljica. To, kar bi postala še enkrat, če bi imela možnost. Začelo se je sila razgibano življenje, ki je prinašalo naloge, ne da bi se dalo odločati, ali jih sprejeti ali ne. Z dekreti je bila nekaj časa vsako leto nameščena v drug kraj. Najprej je učila v dekliški soli v Repnjah pod Šmarno goro, nato v osnovnih šolah v Loškem potoku, Gotenici na Kočevskem, Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem, Virštajnu. Nato pa spet Crni vrh - tokrat za dve leti. Na ta kraj ima gospa Ida veliko spominov. Spominja se, kako je bilo, ko je prvič prišla v Polhov Gradec. Spraševala je za Crni vrh in kako naj priđe lja gor. Čisto slučajno je bil ta dan župan v Polhovem Gradcu, pa se je namerilo, da jo je sam gospod župan pripeljal v novo službo. Pa še Trobec se je pisal, tako kot njen bodoči mož, ki ga je spoznala prav tu in se z njim leta 1940 poročila. Pri županu je tuđi stanovala in bila ćelo tajnica. Poleg svoje službe, seveda. Spominja se, da sta se z županom sprla, ker je zahtevala, da morajo vsi šoloobvezni otroci hoditi redno v solo. Med njimi so bili tuđi taki, ki so bili županovi posli, pa je bilo po njegov- om mnenju koristneje, da so delali na polju. Primerilo se ji je ćelo, da so jo otroci spraševali: Si ti tista teta, ki otroke tepe? Starši so jih namreč strašili znjo... Vletu 1941 je dobila službo v rojstnem kraju v Cerkljah ob Krki, mož pa je bil kot državni uslužbenec nameščen v Krško. Vendar pa je bilo veselja s šolskim delom že po enem mesecu konec. Tako kot številnim drugim kra- jem spodnjega Posavja je nemški okupator namenil grozljivo usodo tuđi prebivalcem Cerkelj: izselitev v tujino. Z možem ništa od- lašala; prebegnila sta na italijansko okupaci- jsko območje. Dobri človek ju je ponoči z vo- zom odpeljal v Novo mesto, od tam pa sta se z vlakom srečno pripeljala v Ljubljano. Umaknila sta se v blizino moževega rojstnega kraja pri Polhovem Gradcu. Tu sta z otrokoma preživljala značilno usodo zavednega slovenskega človeka tistega časa: oba brez za- poslitve in v skrbi za otroka, mož pa se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Zgodilo se je tuđi najhujše: 1942 leta so Italijani moža ubili. Kaj zdaj? Čutila je, da mo- ra stran iz tega kraja groze, ker so spomini povzročali prevelike bolečine. V vsesplošni nesreči je imela tuđi malce sreče: na Ježići pri Ljubljani je dobila službo, kjer je ostala vse do konca vojne. Leta 1945, po osvoboditvi, pa je gospa Ida Trobec spet zaživela polno življenje učiteljice. Take, kot so zahtevale takratne razmere, ko so bili ustvarjalni Ijudje potrebni na vsakem koraku. Najprej jo je oblast poslala v Trzin, kjer je ostala do leta 1947; tu je učila otroke v kmečki hiši, ker šola še ni bila ureje- na. Poleg šolskega zbora je vodila še moški in ženski zbor. Glasba - vokalna in instrumen- talna - se je sedaj še bolj kot doslcj umestila v njenem življenju. Ostala ji je zvesta tuđi v Mengšu, kamor se je preselila leta 1947. » V Mengšu pa se je moje življenjsko popoto- vanje končalo," pravi gospa Ida. "Nikamor več ne grem od tod." Mengeš je gotovo njena najpomembnejša postaja v njenem življenju. V več kot dveh desetletjih pedagoškega dela v tem kraju je doživela marsikaj; učila je vse, kar je bilo potrebno in za kar je bila določena - od najm- lajših do najstarejših učencev. "Okusila" je šolsko prostorsko stisko, saj je učila v pros- torih sedanje ZARJE, kaplanije, premajhnih prostorih stare sole. Pravi, da se je malce prezgodaj upokojila, zato ni dočakala nove sole. Ali pa so solo zgradili prepozno, pravim jaz. Kar pet ravnateljev je v tem času vodilo solo: prvi je bil Janez Kržan, zadnji pa Roman Maligoj. Na soli je vodila pevski zbor. Večglasno so peli, pravi, pa veliko otrok je bi- lo v zboru. Najbrž ji je prišlo v navado, da še danes s tankim ušesom in kritično oceno spremlja nastope zborov. Učila je tuđi nemščino, ruščino. Čudim se, češ, le kdaj se je izšolala za to. "Na tečaje sem hodila, pa sama sem studirala," pove preprosto. "Nemščino še sedaj učim," se pohvali z nas- mehom. Najlepše pa je bilo, ko so pripravljali op- erete. Učitelj Slavko Ziherl je bil gonilna sila tega ustvarjanja. Starejši Mengšani se go- tovo še spominjajo teh operet. Povem ji, da sta bila Slavko Ziherl in njegova žena učitelja na soli, ki sem jo tuđi sam obiskoval - v Artičah pri Brežicah. Tuđi tam so starejšim Iju- dem živo v spominu Ziherlove operete. Ko gospo Ido povprašam, kaj je še počela poleg službe na soli, našteje še kuharske Ravnatelj, g. Branko Lipar izraza zahvalo gospe Idi Trobec. loto: I. hijcitclj MENGSANEi MI MED SEBOI tečaje, pa tečaje prve pomoči, delo pri organi- zaciji RK, društvu prijateljev mladine, SZDL. Kar osemnajst let je bila tajnica turističnega društva. V obrtni soli je poučevala zgodovino. Všoli se je zmeraj dobro poCutila, zato je še dve leti po upokojitvi pomagala reševati kadrovske težave. Učitelj opravlja zelo odgovorno delo, saj je učitelj in vzgojitelj ljudstva, je prepričana. Zgled mora biti v vsem, sicer ne more dobro opravljati svojega poslanstva. Kadar bere, so ji najbolj všeč domači pisatelji, ki pišejo o ljudstvu. Še posebej ji je pri srcu Finžgar. Vprašam jo za pesnike: Prešeren je na prvem mestu, nato Gregorčič, Aškerc. Rada bere tuđi biografije o domačih pisateljih. Ko jo vprašam, kaj počne v prostem času, pravi, da ga ni veliko. Zmeraj kaj počne. Če pa je, najraje posluša glasbo. Glasba je očitno nekakšen družinski zaščitni znak, saj je blizu sinovoma in vnukom. Kaj pa bi povedali mladim, gospa Ida? "Pridno naj se učijo, "pravi," in živijo naj ustvarjalno. Danes je toliko možnosti za to! Ljubijo naj domovino; domovina je kot zrak, ki ga dihaš. Ne moreš živeti, če ga ni. Vse bo- gastvo ne pomaga nič, če ga ne moreš uživati v kraju, ki ti je lep in med Ijudmi, ki so ti ljubi in se medsebojno spoštujejo. Domovino je treba spoznavati; tu morajo otrokom pomagati in jih voditi starši in učitelji." Po takem delu poznajo Ido Trobec mnoge generacije Mengšanov. Zahtevna je do sebe in drugih, poštena, tovariška. Napake in pomanjkljivosti poimenuje tako, kot zaslužijo. Tuđi delo v današnji soli spremlja. Na vsaki prireditvi je zanesljiv obiskovalec, pozoren poslušalec, pošten kritik. Gospe Idi Trobec, naši cenjeni nekdanji sodelavki in spoštovani Mengšanki ob ju- bileju iskreno čestitamo. Branko Li par Ni nam bilo žal! Vmesecu marcu smo poslušali dvoje pre- davanj v med. sestre Zlate Reiter. V izred- no prijetnem tonu nam je posredovala nekaj najvažnejših načinov zdrave prehrane in bistvene spremembe najbolj pogostili obolenj ostarelih. V živahnem razgovoru po predavan- ju smo se odločili za temo: Nega starostnikov. Občuteno nam je podala spremembe, ki se javljajo slehernemu v tretjem življenjskem ob- dobju, kako lajšati življenje v tem času, jih razumeti in opogumljati, da ima vsako obdob- je človekovega življenja veliko lepega. Pripravljena je še priti med nas, zato vse farane vabimo, naj se nam pridružljo, ko se borno ponovno srečevali z njo. No bo vam žal! />///;//i/.';to Kurilus Mcikjhš Gospa Ida Trobec s svojimi učenci leta 1954/55. Ali se še kdo prepozna? ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ FyMENGSAN PRIZNANJA - i i i potidjuje >rM visoko znanje %$ 'Me At ll M,l S SHSTJRK NIKOLINE;, V knjigarni ČUK lahko kupite: kuharico s. Nikotine z naslovom 100 RECEPTOVS. NIKOLINE, Sveto pismo, druge knjige s cerkveno tematiko, Velika noč na Slovenskem, otroške knjige (Levji kralj, ...) Hišica, postavi se, knjige za mame, slovarji (za otroke in odrasle), voščilnice in okraske za veliko noč, igrače, CD in kasete, pisarniški material, šolske potrebščine, kalkulatorje. del. čas: 08. - 20. ure soliola: 011. ■ 13. ure tel.: 737-857 DJMENGSAN ANKETA SPET KINO V MENGSU Anketa VMengšanu tokrat odpiramo novo rubriko ANKETA, v kateri boste sodelovali prav vi, Mengšani. SpraSevali vas borno o aktualnih stvareh, ki se dogajajo v Mengšu. Čeprav nedolžna, je lahko taka javnomnenjska raz- iskava še kako vpliva na na tok dogodkov v prihodnosti, če bodo oblikovalci programov dogodkov v Mengšu upoštevali mnenja someščanov. Upamo torej lahko, da borno tu- đi na ta način uresniCi I i naše želje in pričako- vanja. Vtokratni anketi nas je zanimalo vaše mnen- je o kinu. Sodelovalo je 51 (vzorec je reprezentativen) občanov občine Mengeš in prav vsi so bili pripravljeni odgovarjali. Rezultati ankete pa so sledeči: Kako se vam zdi, da je v Mengšu spet zaživel kino? A (51%) - zelo dobro B (31%) - dobro C(12%)-skrajničas; D (6%) - vseeno mi je Kakšna se vam zdi cena vstopnic? A (63%) - zmerna B (27%) - draga C(10%)-nevem; D (0%) • poceni Kakšne prireditve oz. aktivnosti si še želite v kulturnem domu? A (45%) - gledališke igre B (20%) - s ponudbo sem zadovoljen; C (18%) -koncerti D (4%) - vseeno mi je E (13%) - drugo Pri zadnjem vprašanju velja povedati še nekaj besed. Pri gledaliških igrah si skoraj vsi želite predvsem komedij in kakovostnih igralskih zasedb. S koncerti nišo mišljeni "narodnjaki", ampak predvsem sodobna glas- bena scena, jazz itd. Pod rubriko "drugo" pa se skrivajo bolj ali manj osamljene želje. Izstopata pa želji po otroških prireditvah in verjeli ali ne, po striptizu. Ssamim kinom pa so še najbolj zadovoljni starši, saj lahko njihovi otroci sedaj namesto v Ljubljano in Domžale hodijo v kino vdomačem kraju. Naj zaključim z upanjem, da vam je naša nova rubrika všeC in da boste še vnaprej vsi pripravljeni na sodelovanje. Morda borno tuđi tako poskrbeli za še boljše in prijaznejše življenje v Mengšu! BlažJanežič TMinov lxg 2, Mcngpi' Icl.: TVJ - 630 (ot) necleljik in prertM Ml - SO) odprto od S. do 12. ure od 15. do V). nic *obcto od 8. do 17. uftt VIDEO Želi vsem svojim članom vesele velikonočne praznike in vas v aprilskih deževnih dnevih vabi k izposoji novih hitov: - Štiri poroke in en pogreb - Aljaska v plamenih - Moja punca 2 - Schnidlerjev seznam - Ptič na žici - Skandalozni Storyville - Mr. Jones odprto vse dni ražen nedelj od 16. do 21. ure. mengsanETi SPORT NOGOMET NK FILC Mengeš NK MENGEŠ je bil ustanovljen leta 1928 pod imenom Mengeš. Igrišče: Športni park Mengeš Tekmuje z ekipami: mlajši pionirji, starejši pi- onirji, kadeti, mladinci, člani in veterani. Člani nastopajo v 2. državni nogometni ligi. Pionirji, kadeti, mladinci, člani in veterani nastopajo v Ljubljanski medobčinski nogometni ligi. UO društva šteje 11 članov. Predsednik: Štetan Kobal Blagajnik: Roman Kalušnik Tehnični dir.: Milan Sitar Ze leta 1985 in leta 1987 je članska ekipa igrala v kvalifikacijah za napredovanje v II. ligo. Leta 1993 se je klub povzpel v 4. ligo, le- ta 1993 v 3. ligo in že leta 1994 v drugo državno ligo. Tako intenziven vzpon iz četrte v drugo ligo je enkratni uspeh ne samo v državi pač pa tuđi v Evropi. Zuvrstitvijo v drugo državno ligo so se za klub začele tuđi večje finančne težave, saj so se povečali stroški za trenerje, opremo, prevoze, vzdrževanje travnatega igrišča in za vse, kar je povezano z minimalnim delovanjem kluba v drugi državni ligi. Filc Mengeš d. d. je 06.10.1994 podpisal pogodbo o sponzorstvu in imenovanju kluba NK Filc Mengeš. S tem je Filc prevzel obveznost delnega pokrivanja stroškov, kar je določeno s pogodbo. Franc Hribar Predsednik NK FILC Mengeš, g. Štefan Kobal, je o delovanju kluba povedal nekaj spodbudnih besed: Fantje, ki igrajo in tren i rajo za NK FILC Mengeš, predstavljajo zdravo sredino. Šport- niki so visoko solani Ijudje. NK FILC Mengeš je klub, ki je bil v najkrajšem času zmožen prebiti vse ovire in se postaviti pred veliko nalogo: preboj v drugo državno ligo. Vodstvo kluba se je trudilo po vseh močeh, da bi potrdilo prizadevanja igralcev. Velike težave smo imeli s podjetji, saj ni nibče hotel prevzeti pokroviteljstva. Potem pa smo imeli srečo pri tovarni FILC iz Mengša. Trdim, da je zastonj dobro vodstvo, če za izvajanje svojih nalog ni- ma finančne podlage. Vidimo, da nam FILC res stoji ob strani, zato želimo v klubu še to- liko bolj opravičiti in potrditi njihovo odločitev. Cenimo pa tuđi direktorico, gospo Vido Marcijan, ki je v tem Času dobila najvišje državno odlikovanje, kar pa pomeni uspeh tu- đi za nas. Hvaležni smo tuđi obrtnikom, občanom in vsem manjšim sponzorjem ter ljubiteljem no- gometa za pomoč, ki nam jo izkazujejo. Hkrati pa polagamo na srce vsem občanom Mengša, naj gojijo kulturo športa, saj le-ta pomaga vsem mladim in starejšim, še zlasti danes, ko se mladina obrača k alkoholu in mami lom." Predsednik Štckin Kobni. lolo: I. o. :>lm&Gk filc mengeš Rezultati v jesenskem delu 2. SNL Mengeš Zagorje Mengeš Mengeš Papir Rad. Mengeš Dravinja Mengeš Štaj. Pivovarne Filc Mengeš Napredek Filc Mengeš Slovan Filc Mengeš Drava Nafta Filc Mengeš Beltrans Era Šmartno Filc Mengeš Piran Filc Mengeš RCS Gramatex TU Filc Mengeš Rudar Trbovlje Filc Mengeš Steklar Filc Mengeš Krka Novoterm Filc Mengeš 1:1 2:0 1:0 0:3 1 :1 2:1 0:0 0:0 0:0 0:1 0:0 1 :0 0:0 4:2 1:0 Lkipa f-'ilt McngoS jft v iranskom delu 2, SNL 1994/95 osvojila 8. meslo. NOGOMETNI KLUB filc mengeš NKHlc Mengeš. dMENGSAN SPORT NAM1ZNOTENISKE NOVICE Mladi namiznoteniški igralci in igralke so bili v zadnjem času izredno aktivni, saj so sodelovali kar na treh tekmovanjih. Pa lepo po vrsti. 28. januarja so se pomerili v prijateljskem srečanju z vrstniki iz Preserij pod Krimom. Ekipa deklet, v kateri so nastopile Špela Burgar, Anja Srebačič in Natalija Lužar, je zmagala z rezultatom 7 : 2, ekipa učencev v postavi Peter Sitar, Tilen Seliškar in Andraž Avbelj pa je zmagala z rezultatom 8:1. 12. februarja smo se udeleži I i 3. pregledne- ga regijskega turnirja. Učenke in učenci 1. - 4. razreda so tekmovali v Logatcu, uCenci 5. - 8. razreda pa v Krškem. Skupaj je nastopilo 206 tekmovalcev iz klubov ljubljanske regije. Rezultati: učenke 1.-2. razred: Natalija Lužar 1. mesto Ana Novak 2. mesto učenci 1.-2. razred: David Orešnik 3. - 4. mesto učenke 3. - 4. razred: Špela Burgar 2. mesto učenci 3. - 4. razred: Peter Sitar 3. - 4. mesto V kategoriji tekmovalcev 5. - 6. razred sta se Gašper Srebačič in Miodrag Drljača uvrstila med 8 najboljših. 23. in 24. februarja pa je namiznoteniška sekcija Partizana Mengeš organizirala medobčinsko prvenstvo Športne zveze Domžale, na katerem so nastopili 103 tek- movalci iz sedmih OŠ bivše občine Domžale. Tekmovanje je potekalo v telovadnici Partizana Mengeš v ekipnem tekmovanju za učence in učenke ter posamično za učenke in učence od 1. do 4. razreda ter posamično za učenke in učence od 5. do 8. razreda. REZULTATI: EKIPNO TEKMOVANJE 1. mesto OŠ Mengeš učenke (Alenka Knuplež, Špela Burgar, Anja Srebačič, Natalija Lužar) 1. mesto OŠ Mengeš učenci (Miodrag Drljača, Borut Majdič, Gašper Srebačič, Peter Sitar) POSAMIČNO TEKMOVANJE: Skupina kategoriziranih tekmovalcev: Alenka Knuplež OŠ Mengeš 1. mesto Štetan Pervinšek OŠ Brdo 1. mesto ft Učenke 1.-4. razred: Nina Štrukelj, OŠ Brdo lmesto Špela Burgar, OŠ Mengeš 2. mesto Anja Srebačič, OŠ Mengeš 3. - 4.mesto Natalija Lužar, OŠ Mengeš 3. - 4.mesto Učenci 1.-4. razred: Andraž Avbelj, OŠ Mengeš 1. mesto Tomaž Limbek, OŠ Radomlje 2. mesto Peter Sitar, OŠ Mengeš 3. - 4. mesto Tilen Seliškar, OŠ Mengeš 3. - 4. mesto Učenci 5. - 8. razred: Borut Majdič, OŠ Mengeš Lmesto Miodrag Drljača, OŠ Mengeš 2. mesto Gašper Srebačič, OŠ Mengeš 3. - 4. mesto Marko Limbek, OŠ Radomlje 3. - 4. mesto Učenke 5. - 8. razred: Nataša Miklič, OŠ Domžale 1. mesto Vmesecu marcu se bodo najboljši udeležili republiškegapolfinala. 5. marca pa so se mlajši tekmovalci udeležili 2. odprtega turnirja R Slovenije za mlajše pionirke in pionirje. Tekmovanje za pionirke je bilo v Cerknici, kjer je nastopilo 48 tekmovalk iz 16-ih klubov iz vse Slovenije. Špela Burgar se je uvrstila med 16 najboljših tekmovalk. Mlajši pionirji pa so tekmovali v Preserja pod Krimom. Na tekmovanju je sodelo- valo 78 tekmovalcev iz 24 klubov iz vse Slovenije. Peter Sitar se je uvrstil v finalno skupino 32 najboljših tekmovalcev. Vtekmovanjih, kjer naši tekmovalci tekmuje- jo v enakih starostnih kategorijah, doseg- amo izredno dobre rezultate, v skupinah starejših pa tuđi kažejo zelo lep napredek, kar je zasluga kvalitetnih treningov, ki jih vodijo Darko Tisaj, Luka Pirš, Boštjan Vrhovnik, Karei Novak in Jože Mlakar. Boljše rezultate pa dosegajo tišti tekmovalci, ki marljivo in prizadevno vadijo. Pogoji za delo v klubu so dobri. Prizadevno tuđi nabirajo osnovna znanja učenke in učenci iz 1. in 2. razreda v namiznoteniški soli, kjer vadijo pod vodstvom Jožeta Mlakarja, Karla Novaka in Tanje Ribnikar vsako soboto od 9. do 10.30. Nekateri so se udeležili že tuđi prvih tek- movanj, najboljši iz te skupine pa se bodo udeležili naslednjega preglednega turnirja. Starši, če želite vašega otroka, ki obiskuje 1. ali 2. razred, vključiti v redno vadbo namiznega tenisa, še je čas. Pridite na trening že naslednjo soboto. MLAJ Tekmovalci Mengša - dobitniki kolajn in pokalov. loto: P. Leskovec MENGSANtV] SPORT SQUASH Državno prvenstvo v squashu 22. - 23. aprila bo v športnem centru FIT- TOP Mengeš potekalo 5. državno prvenstvo (prvo je bilo še v času nekdanje Jugoslavije) v squashu za člane in članice. Kot najbrž že vsi veste, tuđi v Mengšu deluje squash klub FIT- TOP. Ustanovljen je bil že leta 1989 in je pr- voustanovljeni klub v Sloveniji. Prav zaradi bližajočega se državnega prven- stva sem obiskal FIT-TOP in se pogovarjal s štiri(4!)kratnim državnim prvakom Petrom Janežičem. Kako se pripravljate na državno prven- stvo? Redno se pripravljamo že mesec in pol v športnem centru FIT-TOP, ki nam omogoča vadbo na igriščih. Prav tako v FIT-TOP-u poteka trening titnessa v AFA FITNESS studiu pod vodstvom Jožice Sepohar-Žnidar ter s strokovnim trenerjem Sergejem Rozmanom. Treningi potekajo po programu, ki izvira iz mojih izkušenj, ki so se nabrale v teku priprav pri našem zveznem trenerju Kevinu Smithu. Upam, da bo rezultat treningov optimalen izkupiček zacelotno ekipo. Torej to pomeni peti zaporedni naslov prvaka? Zadnje tri leta se je število igralcev drastično povečalo, s tem pa tuđi konkurenca v boju za sam vrh, vendar vseeno zaupam vaše in v ponovni uspeh. Konkurenca pa prihaja tuđi iz lastnih logov, saj vse bolj uspešno tekmuje tuđi Marko Janežič. Kakšen rezultat pri- čakuješ? Seveda pričakujem rezultat med prvih osem, a glede na konkurenco, bo treba rezultat "pri- garat". Pri članicah pa bo nastopila aktualna mladinska prvakinja Ana Sitar. 0 svojih pričakovanjih mi je povedala: Tekrnujem sele dve leti, tako da še nimam pravih izkušenj. Vsaka zmaga bo zame velik uspeh. Upam na najboljše. Barve sgash kluba FIT-TOP bodo zastopali še Šonja Žagar, Tone Mohorčič in Marjan Malus. Na koncu naj še vse skupaj povabim na ogled tekem, kjer borno skupaj držali pesti za naše. Peter Janežič Ana Sitar Marko Janežič KOMUNALA DOMZALE je v prejšnji šlevilki Mengšana obljubila tri nagrade srečnim izžrebancem. 3. nagrado - hm/plačno komunalno us- luge za fin mesec bo deležen g. Damjan Burgar, Liparjeva 9, Mengeš. 2. nagrada prinaša brezplačne komu- nalne usluge za dva meseca gospe Mariji PavliĆ iz Loke, Na grnajni 31. Ga. Šonja Tavčar, tuđi iz Loko, Tr/inska 9 pa jn imela tokrat največ sreče. Komunala Dom/ale ji daje trimesečne brezplačne ko- munalne usluge. Nagrajenci bodo garantna pisma s podrob- nostrni dobili po poSM. Čestitamo1 Uredništvo TJmengšan GOSPODINISKI NASVET1 Post Po pustu priđe post in z njim primerna hrana. Pri tej so poleg zelenjave na vidnem mestu ribe, morski sadeži. Ribe vsebujejo bel- jakovine z veliko biološko vrednostjo, vita- mine in tuđi mineralne snovi. V ribjem mesu je 75 - 80 odstotkov vode, 15-25 odstotkov beljakovin, en odstotek mineralnih snovi, predvsem kalcija, fosforja, kalija, joda, mag- nezija, železa in še veliko vitaminov, posebno A, D in B skupine. Ribje meso je mehko in lahko prebavljivo, zato je primerno tuđi za dietno prehrano. Vse dobrote iz morja lahko pripravljamo kuhane, pečene, pražene na žaru, kot raguje, golaže, pečene v testu ali številnih juhah. Vsak teden bi se morale pojaviti na vsa- ki mizi vsaj enkrat. Za lažjo pripravo si umislimo nekaj receptov. SLANIKOVA SOLATA: (za 4 osebe) 80 dag slanika 25 dag jabolk 20 dag krompirja 5 dag kislih kumaric 2,5 dl kisle smetane 2 žlici majoneze 1 limona 10 lepih solatnih listov 0,10 dag rdečepese kapre sol poper Kuhan krompir, jabolka, kumarice in slanike narežemo na drobne kocke. Kapre sesekl- jamo, rdečo peso skuhamo, narežemo in preli- jemo z oljem, kišom, sladkorjem in soljo. Vse, ražen pese in solate, zmešamo, začini- mo, polijemo s smetano in majonezo. Okrasimo s peso in solatnimi listi. POLNJENI MORSKI LIST S POMARANČNO OMAKO: (za 4 osebe) 2 lista po 600 g 15 dag svežega lososa, narezanega na kocke 2 žlici bazilike 3 žlice creme fraiche (kisla smetana) s 30 odstotkov maščobe poper 2dl pomarančnega soka lupina ene pomaranče sok 1/2 limone 2 dl ribje juhe 4 dag masla Liste obrišemo do suhega ter jih nadevamo z na kocke narezanim lososom, kateremu smo primešali baziliko, smetano, poper. Odprtino zašijemo s sukancem ali ćele liste ovijemo z nitjo. Pomarančni sok, lupino, sok citrone, juho vlijemo na pekač (ki ima dodatno cedilo, da ribe lahko enostavno vzamemo iz posode) in segrejemo do vretja. Liste položimo v posodo in dušimo cea. 25 minut. Nastalo omako pret- lačimo in po koščkih umešamo maslo, da se zgosti. Začinimo po okusu. Za predpripravo praznikov pa poizkusimo še potico. ČOKOLADNA POTICA 60 dag suhe, lepe bele moke 4 dag kvasa za kvasec: 2 žlici mlačnega mleka, 2 žlici moke, 1 žlica sladkorja 3 rumenjake 10 dag surovega masla 10 dag sladkorja 2 žlici ruma 2-3 dl mleka sol limonina lupina Čokoladni nadev: 20 dag masla 4 jajca 20 dag sladkorja 1/4 kg čokolade 1/4 kg mandeljev 5 dag sladkorja Priprava testa: Presejano moko postavimo na toplo in ji dodamo ščep soli. Naredimo kvasec. Kvas zdrobimo, prilijemo toplo mleko, moko, slad- kor in postavimo na toplo. Posebej penasto umešamo maslo, rumenjake, sladkor, rum in limonino lupino. Mleko pogrejemo in dodamo limonino lupino. Ko kvas vzhaja, vse naštete sestavine zmešamo in s kuhalnico stepamo, da se testo loči od posode. Testo pokrijemo in ga damo vzhajat na toplo. Ko naraste za dvakratno količino, ga razvaljamo za prst de- belo. Namažemo ga z nadevom in zvijemo. Posebej namažemo model z maslom in potre- semo z drobtinami. Potico damo v model ter vzhajamo na toplem. Ko je vzhajana, jo na- mažemo z jajcem in damo peč v pečico za cea 1 uro. Nadev: Maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo, dodamo čokolado v prahu ali če je v kosu, jo toliko segrejemo, da je mehka. Gladko umešanemu modelu dodamo tik pred uporabo še trd sneg iz beljakov. Namazano testo potresemo še z mandelji, ki smo jih prej prepražili s sladkorjem. Justina Urbana: MENGSANta IN MEMORIAM Ugasnil zdaj je tvoj pogled za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in za plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče Ivane Front rojene Žun se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel- jem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece, darove za cerkev in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Induplati Jarše, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem bratom Župan iz Tržiča za tako ganljivo petje, ter g. Jožetu Peru za zaigrano Tišino. Vsem Iskrena hvala! žalujoči vsi njeni OBVESTILA, OGLASI BORZA PROSTORSKIH KAPACITET OBČINA DOMŽALE PODJETNIŠKI CENTER LJUBLJANSKA 102 TEL. 714-747, 714-769 Posredovanje pri najemu ali oddaji brezplačno izvaja Podjetniški center. Svoje želje ali potrebe lahko sporočite telefonsko ali pa pis- meno na zgornji naslov. PROSTOR ODDA: 1.50M2 ZA DELAVNICO ALI SKLADIŠCE, VIR, BUKOVCEVA UL 2. 860 M2 M02N0 ZA SKLADIŠCE, 1 DO 2 LETI, TRZIN, IC 3.100 M2 (3 PROSTORI), I. NADSTROP- JEOB BANKI TRZIN 4. TRI MANJŠE PROSTORE V DOMŽALAH 5.120 M2 PROSTORA S STROJI ZA PLASTIKO, ŠKRJANČEVO 6. 50 M2 IN 80 M2 ZA PISARNE, MENGEŠ 7. 70 M2 V III. GRADBEN! FAZI ZA TRGOVINO, OBRTNA CONA KAMNIK 8.15 MMN NAD 25 M7, POSLOVNI PROSTOR, V DOMŽALAH 9. 3x140 M2 POSLOVNEGA PROSTORA S SVOJIMI VHODI, TRZIN 10. 400 M2 ZA DELAVNICO ALI TRGOVINO, VMENGŠU 11. 70 M2 ZA TRGOVINO Z NE2IVILSKI- Ml PROIZVODI, RADOMLJE PROSTOR NAJAME: 1.2 DO 3 PISARNIŠKE PROSTORE, V DOMŽALAH 2. 200 DO 300 M2 DELAVNIŠKI PROSTOR ZDVORIŠCEM,V DOMŽALAH ALI BLIZINI DEPALE VAŠI, DRAGOMLJA 3. 20 DO 40 M2 ZA TRGOVINO Z NEŽIVILSKIMI PROIZVODI, V RADOMLJAH 4. 20 DO 30 M2 POSLOVNEGA PROSTORA Z MOŽNOSTJO ODKUPA V DOMŽALAH 5. 50 DO 200 M2 DELAVNIŠKIH PROSTOROV.VTRZINU RAZPORED OBVEZNEGA CEPUENJA PSOV PROTI STEKLINI 10.4.1995 8.30 - 9.00 9.00-12.00 12.15-13.00 13.15-13.30 Zamudniki 18.4.1995 14.00 Topole 12, pri Lužarju Staretov grad, Šolska ulica št. 10 Loka pri Mengšu, Videmšek, Mušičeva 45 Dobeno, pri Ručigaju Mengeš, Šolska ulica 10 (Staretov grad) Breje in doječe psiće se cepijo po odstavitvi na sedežu zavoda, vsak dan od 7. do 9. ure. Cena rednega cepljenja po razporedu je 2.650,00 SIT, posamezno cepljenje pa 3.200,00 SIT. VETERINARSKI ZAVOD fclJMENGSAN OBVESTILA, OGLASI Kultruno društvo Groblje vas vab! na premiero igre Ksaverja Meska PRI HRASTOVIH drama v treh dejanjih, ki bo v petek, 07. aprila 1995, ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš. Vljudno vabljeni! Mengeška godba organizira koncert v ob desetletnici Štajerskih 7 v petek, 31.03.95, ob 20. uri v KD Mengeš. Kot gost bo nastopil humorist Vinko Šimek. Prodaja kart: Hram rožice Mengeš. RMfiĐIŠMlR MMK Slovenska c. 30, Mengeš, lel. (061) 737 089 prireja tečaj CPP "B" kategorije, dne 27.03.1995 ob 17. uri. Nudimo: popust za studente in brezposelne, kreditiranje vožnje, možno obročno odplačevanje, vožnja takoj po končanem tečaju. Vljudno vabljeni in srečno vožnjo! Želimo vam vesele velikonočne praznike! Kulturni koledar 26.03.95 KO ZAZVENIJO CITRE ob17.in20.uri______________ 13.04.95 PRIDI GOLA NA VEČERJO (KOMEDIJA) ob 20. uri v KD MenoeS_________ 18.04.95 OTROŠKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV ob17. uri____________________ 20.04.95 MLADINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV ob17.ln20.uri____________ PARTIZAN MENGEŠ VABI ČLANE DRUŠTVA NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR Z OBIČAJNIM DNEVNIM REDOM, Kl B0V PETEK, 31. MARCA, 0B19. URIV TELOVADNICI PARTIZANA MENGEŠ. PO KONČANEM OBČNEM ZBORU BO DRUŽABNO SREČANJE CL ANOV. MENGSANITJ SMEH NI GREH Strah ima velike oči Angelca in Pepe sta prijetna upokojenca. Imata svojo hišo, vrt, star avto in vikend na Dolenjskem. Teden preživita doma, v okolici Mengša. Zelo sta pridna in že pred hišo se vi- di, da tukaj živijo delovni Ijudje. Vse je na svo- jem mestu. Naš bralec že kar bere zgodbo naprej: konec tedna pa gresta v svoj vikend na Dolenjsko in se vrneta v nedeljo zvečer: Vendar zadeva ni taka. Angelca na noben naCin noče od doma. " Kaj pa če se doma kaj zgodi? Ali pa če kdo vlomi v hišo? Kaj misliš, Pepe, da mi je več za tišti trapasti vikend, tisto staro lesenjačo pod vinogradom, kot pa za svojo hišo? Leta življenja sem šparala kot zmešana, da imava sedaj to, kar imava, naj pa tako lahkomiselno puščam brez varstva! Tuđi, če bi šla tja doli, mi ne bi nič koristilo. Vedno bi mislila le na Mengeš in na najino hišo. Zakaj si bil pa tako neumen, da si se odločil za tišti podrtijo?" "Saj veš, da sem jo dobil skoraj zastonj. To je pravzaprav moja dediščina. Le mojemu bratu sem moral nekaj odplačati!" Tega ti ne bi bilo nikoli treba. Pepe, ne veš, kako me je strah, ko sem ponoči sama do- ma. Ti greš vsak teden na tisto tvojo trapasto Trsko goro in uživaš, jaz se pa prav tistih dni najbolj bojim." Pepe je Angelco na vse načine prepričeval, da se tište dva dni ob koncu tedna hiši ne bo nič zgodilo, ker imata zares dobro zavaravano, vendar ni nič pomagalo. Dodala je, da ji tuđi za takšno vožnjo ni, ker je to za- pravljanje denarja in vse skupaj zapravljanje časa. Pepe je šel kljub vsemu vsak teden na svoj vikend in Angelca je bila vsak teden dva dni sama doma. Angelca je imela tište dni, ko je bila sama doma, že čez dan v hiši slab občutek. Večkrat je pogledala v vse vogale, če ni kje slučajno kdo skrit. Ali pa morda na podstrešju ali v kleti. Posebno strah jo je bilo ponoči. V soboto zvečer je običajno gledala televizijo, vendar je imela glas zelo priprt, da bi takoj zbežala, če bi se zunaj kaj premaknilo ali, bognedaj, v hiši. Tedaj bi jo bilo konec. Bil je lep zimski večer. Pošteno je bilo mraz in polna luna je z vsemi močmi sijala iz- nad sosedovih hiš. Angelca je ravno hotela ugasniti televizor, ko je prav pod oknom dnevne sobe močno zaropotalo. Kot da se nekaj podira ali kot nekdo lezel proti oknu. Spodaj je bil res naložen neki odpadni les in prav to se je moralo sedaj podreti. Angelci je zastal dih in pričakovala je, da bo neznanec naslednji trenutek udaril po roleti in že bo v dnevni sobi. Pa je bila sama tišina ćelo noč. Zjutraj, ko je bil že poln dan, je Angelca le pogledala okoli hiše. Tišti naložen les je bil ves podrt. Kaj se je zgodilo, pa ni mogla odgovoriti. Sam se najbrž ni podrl. Bil je še neki drugi sobotni večer. Angelca se je v postelji že dvakrat obrnila in bila je budna. Najbrž je bilo že proti jutru. V kleti je tako močno počilo, da je prvi hip pomislila, da je po njej. Tresla se je in v prsih jo je tiščalo. Gotovo je vlomilec z eksplozijo prišel v hišo in jo bo sedaj zadavil. Potem pa je bilo vse tiho - cei preostanek noči. Zjutraj je šla v klet. Stopnico za stopnico. In kaj je videla. Sredi kleti je razneslo petl- itrsko steklenico z vinom. Zvečer je prišel Pepe. Kot navadno je bil dobre volje. Angelca ga je takoj odpeljala v klet. Pepe se je od srca nasmejal: "Seveda, prav prejšnji teden sem pripeljal tole vino. Narejeno je bilo iz poznega grozd- ja. Tuđi v sodu že nekaj vre. Še na misel mi ni prišlo, da bi lahko steklenico razneslo. Vidiš, sama si kriva, če bi hodila z menoj, bi to vino tam doli špila in te ne bi bilo strah. Tišti les ob dnevni je podrl kak maček. Ti si pa že čakala, da te bo nekdo ukradel. Zatorej, draga moja Angelca, če ti je kaj do lepih koncev tednov, sedi vsak petek ali soboto k meni v avto in bo- va šla na Trsko goro. Vsi strahovi bodo odšli." "Ja, kdo bo pa pazil na najino hišo v Mengšu?" "Tuđi, če kdo priđe, nama nima kaj posebno- ga ukrasti, saj sva vendar upokojenca!" c.s. RAČUNALNIŠTVO MS VVINDOVVS 3.1 2. DEL Prejšnji mesec smo vam predstavili skupino programov MAIN. V tem mesecu pa vam bo- rno predstavili skupini programov ACCES- SORIES in GAMES. Skupina ACCESSORIES vsebuje programe: - Write, napisan je za osnovno pisanje tek- sta - Paintbrush, s tem programom rišemo in popravljamo slike - Terminal, uporablja se za komuniciranje preko modema - Notepad, program za hitro pisanje beležk; pozneje lahko pretvorimo v druge formate. - Recorder, strnemo več ukazov v enega - Cardfile, vodimo lahko kartoteke; z največ 1260 kartončki - Calendar, Clock, programa za točen datum in čas - Calculator, kalkulator ■ Object Packer, program je namenjen za povezavo podatkov iz različnih programov ■ Charcter Map, krajši program, namen- jen izbiri različnih znakov iz seta, ki jih ponuja izbrani font - Media Player, program, namenjen predvajanju zvočnih zapisov - Sound Record, program za ustvarjanje in popravljanje zvočnih zapisov Programska skupina GAMES vsebuje (Ive ikoni, ki predstavljala dve igri: - Solitarie, Igra, v kateri igramo karte. Znana pod imenom Pasiansa. - Minesureeper, Igra je namenjena tištim, ki imajo hitre prste in misli. Cilj igre pa je, da v najkrajšem času označijo minska pol- ja. (nadaljevanje prihndn/i/!) Pripravila: Toma? Novak Jure LahrnviC QQ£g Pamtbrush Terminal Notepad Recrjrder Cardfile Calculatof Ciock Objed Character Map Media Play*r Gr.ivr.rl SiImengsan 61234 Mengeš, Slovenska 24 Tel.:(061)738-939 Darinka Vrhovnik Pogoj za lepo in trajno pričesko so zdravi, pravilno negovani lasje. To je tisto, za kar poskrbimo v našem studiu. Vabimo Vas, da nas obiščete in nam daste priložnost, da si pridobimo Vaše zaupanje. delovni čas: pon, sr: od 12. do 19- ure tor, čet: od 08. do 15. ure pet: od 08. do 19. ure sob: od 07. do 11. ure velikonočni aranžmafi, čebulice gladiol, Uli], gomolji dalij, velika izbiva setnen... Trdinov trg 2, Mengeš lel: 738 - 630 odprto od 8. do 12. ure od 15. do 19- ure sobola od 8. do 17. ure dn vesele praznike! B^fflTBRpjHjBBBHJTf^ffl NAGRADNA KRIŽAN^^^KfiARNE ČUK S5> ^ "1 B !T -A = «".'.' iSi B™ = s=o K nudimo: = ^ *** ^^ t 1 HADI'iAV ŠS MlIV '* -^m ', hi«xna ^^2 ^llu JL ' ' ,f;An uhi-v.iii tjjg ■ ■■■■ Jfc----------------------------------------------------------------------------------------------------------- f^^ ^KaR ' lna&«^.. \amini ■ ^Kj^^^^Ht ''Al'l/A J H^^^^^B /ADN.IIAIH , _^^^^^C: ■' ■ '''"A vnniiHj m,< ^II^^P (HAMI/) ^^^^^^■MjSHLg^ '^i' * ^^^^B i-----------1'.vi ..ima------------------------------------------------------------------------------------------------------- ^^^^^^^^^hrphprP^ **■• ^^^^^^Br L ri'u ^^^^^ ^^^^Hftftl^F l'l'^ICA 1^ - j^^^^^^^^^^ (MA.II)A) l^'f^^ ^*1 "^F lAHNf.KI ■*^|q|| ^ ; . ^ NA.1SVFII VF/NIK /IIIIAVNIK VENfJK IONI /AlilHAINI Mfinnn :;hi5kar acahai ha/i oi; SADNO W 1IKO DRFVOIN Vri 1K TOM Kl ADIVI) NJEGOV KAMIN VOCRINFC IOHAIKA SAD - KIDfiHAVI 2'žlS I)EI NIAKANA VAClirK" KiiAJ 1111 S^^S OBKAM 'JAVI RIKI NOVKiIlAllll idi IVANKA »,m, S'SS ZS 0RZAVA 2V«n /iNBinm phaijivih "1NA" i,iri')v:.Ki Cii!;ivini PflEKAJ£N0 VIADAI! FKSrRFM Bina !i)iw;niiN) /AJIDAVf.KI iMimnn.-n HIKAV 1 IM Hl/ Af'IIKI JF/fHHV /(, HO[j M ANA JI GOLEGA PAW;|KAN WAHS'AN" mnL m"'Mm ""AVSAI" IELESA (ABIISI HBV. OTOK (NIVIS) '"^'r 'miAli'r'lN S'CiSf MFSANICA AHKilCNI ...... HUNA IB ANGINI w« 'U:;;1^ .«, ICif K„^»r nudimo: «A"W MS' nudimo: ; [U t'i:.Ai ANCl l';Kl SIACAJFV !«!«]' Kllllli; IJI1111™. '''*»' ,",?,,, ------------— ----------■— iKM'imM mi sin mm '™[;' ,,NII)A OIIDAIIM C.ANI KANAL ZA . m. VHIIV 1(1 KA V SPUSCANJF ,n rir-f MIMAIA" r.IV.I«ISIJI LESA PO VAIITV mF° AM PKAI. STRMINI ' Dltfi (UMIIICI) M[N(.[);W ,,., UI.I/F fi»K* jl^|^ HiMUJNA IIIAN UMHI1 HIJMORISI- SLOVENSKI rirRD'iKI KAPUTRIH F fNOI.no /DRAVNIK (NIKO) BUDIMPEŠTI DflOflEf: »H™. REŠITEV PREJŠNJE NAGRADNE KRIŽANKE vodoravno: osat, osa, cola, Ben, Hom, Mirko, voda, Anvar, kanalščina, KO, otok, JK, start, odpisavanje, mikroamper, Erie, Ota, Stuart, Cantor, Dedekind, Ivo, Dinko, Elena, akušer, avion, monolit, rek, EŠ, Spitama, Akbar, nav, Alja, ID, hladilnica, Mia, kod, Ela, licej, AN, Fermi, NI, karate, nosorožec, Slano, in, tvor, NATO, Ture, ale, Horus, Lent, strelec, Adams, erar, kaolin Gesla VODA, KANALŠČINA, ODPAOKI, KOMUNALA DOMŽALE NAGRADNA KRIŽANKA KNJIGARNE ČUK: Gesla, ki jih boste dobili na osenčenih mestih, pošljite na uredništvo mengšana do ponedeljka, 10. aprila '95. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala deset nagrajencev, ki bodo prejeli Schuranove flomastre (barva po želji).