LETO XXXV., ŠT. 35 Ruj, 9. Septembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Pričetek gradnje druge faze CSUl (stran 2) Traktoristi Podravia v Novi Gorici (stran 4) Kmečke žene na Koroškem (stran 6) Razstava 20 let delavskih srečanj (stran 7) 55 let gasilskega društva Zabovci (stran 8) Prva nagrada občinstva ansamblu Savinjskih sedem. Foto: M. Ozmec Druga nagrada občinstva Ansamblu Francija Zemeta, verjetno po zaslugi njegovih dveh sinov (levo 12 in 14 let), ki sta tudi sodelovala kot pevca. Foto: M Ozmec Izzvenele melodije 13. festivala Na letnem prireditvenem prosto- ru so v petek zvečer okoli 23. ure izzvenele melodije 13. festivala do- mače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 82. Ta glasbena zvrst na Sloven- skem je obogatena z 42 novimi melodijami v ritmu valčka in polke. Letos je bil le en festivalski večer, praktično le festival ansamblov domače zabavne glasbe, žal pa je festival m.elodij, ki se je uspešno predstavil že na 11. in 12. festivalu, moral odpasti zaradi stabilizacij- skih omejitev. Na 13. festivalu je sodelovalo 21 ansamblov, ki jih je strokovna komisija — pK) tem, ko so se občin- stvu predstavili z dvema novima, na festivalu prvič predvajanima melodijama — razvrstila v tri ka- kovostne skupine za podelitev zla- te, srebrne in bronaste značke Orfe- ja s plaketON Tudi na 13. festivalu je občinstvo letni prireditveni prostor napolnilo do zadnjega kotička. Foto: M. Ozmec Zlato značko so letos prejeli: Oglarji iz Škofje Loke, Savinjskih sedem iz Celja, ansambel Vita Muževiča iz Ljubljane, Fantje z vseh vetrov iz Novega merta in Dobri znanci iz Ljubljane. Srebrno značko pa je komisija prisodila ansamblom: Toneta Vide- ča iz Celja, Rogaški instrumentalni Kvintet iz Rogaške Slatine, Franci- ja Zemeta iz Vojnika pri Celju, Mavrici iz Ptuja, Šaleškim fantom iz Titovega Velenja in ansamblu Slavček iz Novega mesta. Preosta- lih 10 ansamblov, ki so sodelovali na 13. festivalu pa je prejelo brona- ste značke Orfeja s plaketo, kar pomeni, da bodo prihodnje leto imeli pravico sodelovati na štirinaj- stem festivalu brez predhodne avdicije. Trije ansambli: Oglarji iz Škofje Loke, Dobri znanci iz Ljubljane in Savinjskih sedem iz Celja so že tret- jič osvojili zlato značko Orfeja in si tako prislužili nagrade po 5.000 din, ki so jih prispevali: CZP Kme- čki glas Ljubljana, Zavod Radio- Tednik Ptuj in delovni kolektiv Ivana Gomilška iz Krčevine pri Ptuju. Občinstvo pa je nagrade za naj- bolj vedro melodijo razdelilo tako- le: Melodija ,,Pevcu v spomin" na besedilo Marjana Stareta, ki ga je napisal v spomin pok. Francu Korenu, v izvedbi ansambla Savinj- skih sedem je dobilo 266 glasov občinstva in s tem prvo nagrado v znesku 6.000 din, ki jo je prispevala Harmonija Maribor. Drugo nagra- do je dobila melodija ,,Štajerski pozdrav" v izvedbi , ansambla Francija Zemeta iz Vojnika. Dobila je 149 glasov, nagrado v znesku 5.000 din pa je podelil občinski svet ZSS Ptuj. Tretjo nagrado pa je dobila melodija ,,Ena, dve, tri, šti- ri" v izvedbi ansambla Zračni most iz Murske Sobote. Dobila je 72 gla- sov, nagrado v znesku 4.000 din pa je prispeval Radio-Tednik Ptuj. Nagrado strokovne komisije za najboljše besedilo v znesku 6.000 din, ki jo je prispevala Kulturna skupnost občine Ptuj, pa je komisija razdelila na dva enaka dela, ker nobeno besedilo ni bistve- no izstopalo. Po oceni komisije sta bili najboljši besedili ,,Dolina spominov" avtorja Marjana Robleka in ,,Prišla je spet jesen" avtorja Ivana Sivca. Obe melodiji je izvajal ansambel Dobri znanci iz Ljubljane, ki je po mnenju glasbe- nih strokovnjakov po kakovosti izstopal. Vsak avtor besedila je ta- Pestival sta vodila novinarja Radio-Tednika Nevenka Dobljekar in Marjan Šnebei]ger. Foto: M. Ozmec Tretjo nagrado je občinstvo prisodilo ansamblu Zračni most iz Murske Sobote. Foto: M. Ozmec ko prejel nagrado v znesku 3.000 din. Kaj so dejali strokovnjaki o 13. festivalu pa lahko preberete na zad- nji strani. Se podatki o obiskovalcih. Na letnem prireditvenem prostoru je bilo 1.358 sedežev, ki so bili vsi zasedeni, prodanih pa je bilo tudi 668 stojišč. Ce k temu dodamo še člane sodelujočih ansamblov in nji- hovega spremstva, sodelujoče pri organizaciji festivala in druge gledalce, lahko mirno zapišemo, da si je 13. festival ogledalo čez 2.500 ljudi. FF VELIKAN Z RODNEGA VRHA Klopolec, znanilec dobre vinske letine, strašilo za ptiče, predvsem pa jesenski okras naše vinorodne pokrajine, je vedno vzbujal pozornost, zlasti še med ljudmi, ki v jesenskem času obiskujejo naše kraje. Posebno; pozornost pa vzbujajo klopotci, ki izstopajo od drugih. j Med take prav gotovosodi kiopotec— velikan, last Janeza Pulkana^ Rodnem vrhu v Halozah. Vetemica ali »pera« so dolga 4 metre, vsak od ■ osmih !)kijcev« tehta po 3 kg. celoten gredelj pa čez 70 kg. Kiopotec je i izdelal Pulko sam. Besedilo in posnetek: L. P.; ORMOŽ Sklep akcije NNNP 82 že to soboto V preteklem tednu se je sestal koordinacijski odbor za LO in družbeno samoza.ščito pri občinski konferenci SZDL Ormož in potrdil, da bo sklepna akcija leto.šnje akcije NNP 82 že v soboto, 11. septembra. Za ta datum .so se v Ormožu odločili že v pripravah na letošnje aktivnosti predvsem iz razloga, ker v mesecu oktobru vseh načrtovanih aktivnosti ne bi mogli zadovoljivo izpeljati zaradi sezone del na poljih in vino- gradih. Že v načrtih aktivnosti za letošnjo vajo so se odločili, da bodo vse aktivnosti potekale v krajevnih skupnostih tako. da bodo udeleženci vaje lahko dali v.se od sebe. Osrednja pozx)most pa bo na dan vaje veljala zagotavljanju pitne vode in protipožarne vode. Zato bodo pregledali in po potrebi očistili v.se studence in vodna zajetja. Pregledali pa bodo tudi delovanje hidrantov ter čistili okolje. Aktivnosti v akciji bodo vodili komiteji za SLO in družbeno samozaščito. V vajo so vključili tudi pregled opremljenosti in usposobljenosti enot narodne in civilne zaščite. Ob koncu pa bodo v vsaki krajevni skupnosti pripravili tudi manjše proslave z mitingi. Poleg lega pa bodo ocenili tudi izvedene aktivnosti poskušali na podlagi pridobljenih izkušenj na tem področju v bodoče še bolje delovati. MG DANES ODPRTA RAZSTAVA MALEGA GOSPODARSTVA v športni dvorani Mladika v Ptuju bo danes. 9. septembra oh 10. uri svečana otvoritev razstave malega gospodarstva občine Ptuj. Na razstavi bo poleg zasebnega dela obrti, sodelo- val tudi družbeni sektor obrti. Razstava pb je obenem baza za mednarodni obrtni sejem v Celju, ki prične 17. septembra in na katerem so člani ptujske obrtne zadruge Panorama v zadnjih Iciih uspešno sodelovali. Razstava bo odprta do nedelje. 12. septembra. V času razstave pa bo več športnih srečanj med obrtniki občin Ormož, Ljutomer. Murska Sobota in Ptuj. Poleg tega so na programu še družabne igre. ki jih bo vodil Mito Trefalt ob sodelovanju ansambla Ptujskega instrumentalnega ansambla, folklorne skupine iz Markovec in ptujskega Noneta. Ob koncu pa bo še revija frizur, ki jo bodo pripravili frizerji—obrtniki. MG Pri postavitvi in ,,mpntaži" klopotca je lastnik in avtor pokazal tudi akro- batsko spretnost 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 9. september 1982 - XEDNIR FRANC SETHVC MED PERUTNINARJI Neprecenljiv prispevek pri reševanju izvoznih težav v petek, 3. septembra je predsednik republiške konference SZDL, Franc Šetinc obiskal mesokombinat Perutnina Ptuj, kjer se je pogovarjal s člani kolektivnega poslovodnega organa, direktorji tozdov in pred- stavniki družbeno političnih organizacij. Gosta so seznanili s proiz- vodnimi uspehi Perutnine in predvsem z uspehi pri prodaji svojih proizvodov na zunanjem tržišču. Načrtujejo, da bodo letos izvozili skoraj polovico celotne proizvodnje perutninskega mesa, to je za okoli 10 tisoč ton. Franc Šetinc med pogovorom s predstavniki Perutnine Franc Šetinc ie bil zadovoljen s kooperantskimi odnosi, znano je namreč, da je v 1.400-članskem kolektivu Perutnine tudi 325 kooperantov iz 14 občin Slovenije in Hrvaške. Vsi kooperanti se enakovredno vključujejo v kolektiv Perutnine, njihovi predstavniki pa so tudi v vseh organih te delovne organizacije. Zadovoljen je bil tudi z raz\'ojnimi dosežki Perutnine, predvsem pa nad njihovimi uspehi na zunanjem tržišču. Za te je dejal, da so neprecenljiv prispevek pri reševanju naših izvoznih težav, ko bijemo bitko za devize. Skladno z večanjem izvoza pa kljub težavam, ki pri tem nastajajo, zmanjšujejo uvoz. Predvsem gre za nekatere surovine za krmila, ki so sicer slabše kvalitete, dosegljive tudi na domačem tržišču. V Perutnini se zavedajo, da je kvaliteta piščančjega mesa v reji v celoti odvisna od tehnologije in predvsem od skrbnega dela vsakega posameznika, zato se trudijo, da bi to obdržali. S takšno zavzetostjo in trdo voljo, kot jo imajo sedaj, jim to ne bo težko, kljub številnim težavam, ki se pojavljajo. M. Ozmec ŽE NAD 500 TON KUMARIC Kaj se da doseči z organiziranim pristopom, ki pa ga mora seveda spremljati tudi stimulativna cena pridelka je jasen dokaz rezultat prizadevanj za uveljavitev pridelovanja kumaric na območju ptujske ob- čine. V teh letih so bili na tem področju doseženi uspehi, ki jih nikakor ne smemo prezreti, so pa kot rečeno uspeh načrtnega dela. Letos so v kmetijski zadrugi Ptuj načrtovali, da bodo njihovi kooperanti pridelali okoli 300 ton kumaric, kar je bilo realno pričakovati glede na lanskoletnih 180 ton. Ze sedaj, ko sezona še ni končana, pa so v Petoviji povedali, da so prevzeli že nad 500 ton kumaric, zadovoljni pa so tudi s kvaliteto. Pričakujejo, da se bo končna kolišina približala 600 tonam, kar predstavlja že polovico potreb ptujske predelovalne industrije. Resnično so to dobri pridelovalni rezultati. Se bolj spodbudno bi bilo, ko bi lahko o podobnih govorili tudi na vseh ostalih področjih. JB KOLIKO BO LETOS KROMPIRJA Odgovor strokovnjakov, pa tudi pridelovalcev samih je, da ga bo precej manj kot na primer lani, ko je bila rekordna letina. Tudi s kvaliteto letošnjega pridelka ne moremo biti povsem zadovoljni. Največ krivde za s'abši pridelek je menda v slabem vzklitju, v glavnem je to posledica neugodnih vremenskih razmer. Tako bo potrebno glede na to dejstvo letos luvnati s krompirjem varčno. V obeh kmetijskih zadrugah si prizadevajo, cia bi ga odkupili nekaj nad 4 tisoč ton, odkupna cena pa bi naj bila 7,60 dinarja ali morda še kako paro več. Pridelovalcem seveda velja poziv, da v štirinajstih dneh po izkopu oddajo vse tržne viške krompirja. JB Pričetek gradnje druge faze centra srednjega usmerjenega izobraževanja Po številnih zapletih okrog priprave investi- cijske dokumentacije za gradnjo 11. faze Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj (dalje CSUl). je investitor končno prido- bil gradbeno dovoljenje in sredi meseca septembra bo izvajalec del pričel z gradnjo prve etape druge faze. Druga faza gradnje CSUl zajema speciali- zirane učilnice in delavnice, ki so nujne, da bo TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola dobila od Republiškega komi- teja /a vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SRS potrebno verifikacijo. Postopek za izdajo tega dovoljenja mora biti izveden najpozneje do jeseni leta 1983. zato mora biti do tega roka brezpogojno zaključena gradnja druge faze. Če upoštevamo, da nas do tega roka loči le še slabo leto. povrh tega pa je vmes zimska sezona, ko se gradbena dela počasneje odvijajo, čaka izvajalca in investi- torja zelo zahtevno delo. Odbor za spremljanje izvajanja samopri- spevka za sofinanciranje programa gradnje šolskega prostora v občini Ptuj. je investitorja (CSUl) že meseca februarja letos opoztiril. da naj pospeši aktivnosti za izdelavo investicijske dokumentacije za drugo fazo, kajti prenesena neporabljena sredstva iz preteklega samopri- spevka, skupno s predvideno (pa tudi dejan- sko) dinamiko pritoka sredstev iz novega samoprispevka ter sredstev po SaS z OZD. so omogočala takošnji pričetek gradnje druge faze. Žal seje kljub določenemu prizadevanju investitorja izdelava investicijskega programa zavlekla v mesec junij. To pa je sovpadalo s pripravo in sprejemom poostrenih zveznih predpisov o investicijski gradnji, po katerih so med drugim tudi objekti srednjega usmerje- nega izobraževanja, prišli na »listom prepove- danih investicij, bankam pa je prepovedano dajanje garancij za bodoče prilive. Kljub temu. da sta PE Ptuj in KB Maribor po hitrem postopku dali poziti\ no mnenje o tej investici- ji, se jc pred republiško komisijo zataknilo in šele na tietji zaporedni seji, po določenih spremembah načina gradnje in po določenih zagotovilih Republiškega komiteja za izobra- ževanje, je 2. avgusta izdala pozitivno mnenje o družbeno ekonom^i upravičenosti investi- cije. Sprememba načina gradnje: namesto ene etape sta predvideni dve, je bila nujna zato, da se bo z gradnjo sploh lahko letos začelo. Skupna predračunska vrednost po prvotnem investicijskem programu je znašala 109.8 mio. din. Ker je po novih predpisih s takšno gradnjo mogoče začeti le. če so vsa sredstva v celoti zagotovljena iz samoprispevka in dru- gih nevračljivih sredstev (garancija banke na bodoče prilive je izključena!), je možno pričeli le z gradnjo i. etape. To pa zajema gradbena in investicijska ter obrtniška dela v vrednosti 70,9 mio. din po tekočih cenah. Toliko denarja pa je sedaj tudi na razpolago. Drugo etapo pa predstavlja učilniška in delavniška oprema, ki bo nabavljena drugo leto, ko bo to potrebno. Predvidoma maja naslednjega leta pa bo zbranih dovolj sredstev za opremo. Republiški komite pa je okleval z izdajo izjave, da so v srednjeročnem planu 1981-85 zagotovljena tudi sredstva za tekoče financi- ranje razširjene dejavnosti CSUl Ptuj, kar je pt)gojevala republiška komisija za investicije. Z \elikimi napori investitorja in drugih, je bilo mnenje v začetku avgusta izdano. To pa jc omogočilo investitorju tudi nadaljnje aktivnosti za pridobitev gradbenega dovolje- nja. Ted dni bo posebna komisija investitorja izbrala tudi najugodnejšega ponudnika in z njim sklenila izvajalsko pogodbo. Službi družbenega knjigovodstva, podr. Ptuj. je že prijavljena investicija, tako da bo možno z deli pričeti takoj po sklenitvi pogodbe z izvajalcem. Odbor za nadzor med uporabo sredstev je na svoji drugi soji tudi ugotovil, da do konca junija več OZD ni podpisalo sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo šolskega prostora. Nekaj pa je bilo takšnih, ki niso vplačale svojega deleža po ZR za leto 1981. Na podlagi posebnega obvestila izobraže- valne skupnosti Ptuj, ob intervenciji Izvršnega sveta SO Ptuj in Občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj, .sc je število podpisnic tega sporazuma povečalo. Toda .še vedno do 31. 8. 1982 k sporazumu ni pristopilo 13 OZD (16 %) in 43 dislociranih enot (81.5';'o) na območju občine. To pa kaže, da se zlasti dislocirane enote akciji ni.so priključile. Vprašanje je ali so delavci teh enot sploh obravnavali te sporazume. Če so jih obravnavali pa ni razumljivo zakaj stoje ob strani? Na koncu vseh zatikanj in težav pri zagotavljanju investicijske dokumentacije bi lahko ponovili stari rek »Konec dober — vse dobro«. Pa vendar je tu potrebno še dodali naslednje: Veliko težav pa tudi stroškov, bi investitor laliko prihranil sebi in drugim, če bi si pravo- časno pridobil investicijsko dokumentacijo za II. fazo gradnje, saj je denarja zato bilo dovolj že pred letom. Upajmo, da se to več ne bo zgodilo. Poročilo o prilivih sredstev po posameznih virih, s predvideno dinamiko porabe sredstev za II. fazo in seznam OZD in enot, ki sporazu- ma do 30. 9. 1982 ne bodo podpisale, bo Odbor za nadzor predložil na seji zborov skupščine Ptuj. ki bo v oktobru. Pred.sednik odbora: Franc LUKMAN Še in že ponovno o pšenici Odkup oziroma zamenjava pšenice še vedno nista zaključena, saj se prevzete količine še vedno spreminjajo iz dneva v dan. Po vsem razburjenju, ki ga je povzročalo neuresničevanje plana odkupa se je sedaj huda kri malo pomirila, nekaj tudi zaradi spozna- nja, da je bil na tem področju letos vendarle dosežen precejšen uspeh. V kmetijski zadrugi Lovrenc so doslej prevzeU okoli 170 ton pšeni- ce, pričakujejo pa še nekaj ton, medtem ko je predstavnik ptujske zadruge pred kratkim izrazil upa- nje, da bodo prevzete količine dosegle 950 ton pšence. Planski dokumenti za jesensko setev so spet zelo zahtevni, v obeh zadrugah bi naj posejali kar 1500 hektarov pšenice za tržno proizvod- njo in ob žetvi zbrali 3.000 ton pšenice. Vsi vemo, da bo to težko izvedljivo, zato se velja pridružiti mnenju, ki gaje izrazil eden članov komiteja za kmetijstvo v ptujski občini. Dejal je, da ni prav, da se vedno pogovarjamo le o hektarih, temveč bi* morali mnogo več poudarka dati količini pridelka z enega hektara. Iz tega izhaja tudi dogovor, da je potrebno za začetek vsaj 10 do 20 odstotkov pše- ničnih polj vključiti v intenzivno obdelavo, kar se je v minuli sezoni izkazalo za zelo pozitivno. Pri teh ,,poskusnih" pridelovalcih so bili namreč doseženi odlični prideloval- ni rezultati, na hektar so pridelali celo do 6 in pol tone pšenice, na meliorirani zemlji v Pesniški dolini, kjer je običajen pridelek okoli 3 to- ne, pa 5,5 tone pšenice. Seveda pa je sedaj skrajni čas da se z industri- jo mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev dogovorimo za proizvod- njo za to potrebnih preparatov, ki jih doslej na naSem tržišču Se ni bi- lo. V tem času pa poteka sklepanje pogodb za jesensko setev, končano pa bi naj bilo do 15. septembra. Pospeševalci in drugi delavci kmetijskih zadrug obiskujejo sleherno kmetijo in si prizadevajo zagotoviti kar največ površin za tržno pridelavo pšenice. Povsod' seveda niso lepo sprejeti, posebno ne pri kmetih, ki imajo kakršnekoli slabe izkušnje. Osebno se mi je na primer pred dnevi neki kmetovalec pritožil, da je pred kratkim želel zamenjati za koruzo okoli tisoč ki- logramov pšenice, tega pa ne prevzemnem mestu v Dražencih ni uspel storiti, menda zaradi admini- strativnih zadržkov. KakršnikoU so že ti zadržki, jih je potrebno obsoditi. V bitki za vsako zrno, se tako do kmeta ne bi smeli obnašati. Omenjeni kmetovalec je namreč tisoč kilogramov pšenice pripeljal nazaj domov. In kako zd^j on gleda na sklenitev pogodbe za oddajo pšenice naslednje leto . . .? JB Člani društva h.metijsl<:iti inženirjev in tetinikov so se osebno prepričali o uspešnosti intezivnega obdelovanja površine, posejane s pšenico. 10 let obrtne zadruge Panorama Letos 30. junija je obrtno nabavno prodajna zadruga Panorama slavila pomembno obletnico svojega razvoja — preteklo je namreč 10 let od njene ustanovitve. 30. junija leta 1972 so jo ustanovili: čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo, Štefan Križančič, izdelovanje pred- metov iz plastike Maribor, Jože Skarica, frizer- ski salon Maribor, Slavko Horvat, orodjar iz Ptuja, Branko Strel, čevljarstvo in rokavičarst- vo Lovrenc na Dravskem polju. Danica Strel, izdelovanje predmetov iz usnjenih odpadkov Lovrenc na Dravskem polju, Feliks Cvetko, kovinostrugarstvo Ptuj, Marjan Zupec, kovi- narska delavnica Ptuj, Jurij Jerič, usnjarstvo Zgornja Polskava, Franc Slatič, Janez Dolenc, čevljarstvo Dragonja vas, Jože Zelko, predelava plastike Moščanci, Jože Hedl splošno klju- čavničarstvo Malečnik, Franc Kranjc, splošno mizarstvo Maribor in Aton Dremel, čevljarstvo Ljubljana. Ze od vsega začetka je zadruga dobro poslovala. Kakovostno je pridobila na razvoju, ko se je leta 1975 vključila v sporazum obrtnih dejavno- sti, do leta 1974 je bila namreč vključena v sporazum trgovskih dejavnosti. Ze leta 1975 je imela 36 kooperantov, vanjo pa so bile vključene tudi štiri organizacije združenega de- la. Značilno je, da so se kooperanti večinoma ukvarjali s proizvodnjo varovalnih sredstev, ne- kaj je bilo predelave plastičnih mas, uspešni pa so bili tudi pri izdelavi kovinskih izdelkov. V tem letu je zadruga dosegla celotni prihodek v znesku 17,393.000 dinarjev. Ze v letu 1981 pa je celotni prihodek dosegel blizu 300 milijonov dinarjev. Sprejeti razvojni načrti pa so v glavnem usmerjeni v lasten razvoj in v razvoj prodaje. Svojo mesto pa išče tudi na področju proizvodnje izdelkov, ki bi na- domeščali izdelke iz uvoza. Zato si delovna skupnost Panorame prizadeva, da bi se kadrov- sko okrepila, da bi te slednje načrte tudi lahko uresničila. Sedaj delovna skupnost zaposluje 20 delavcev. 10 letnico svojega razvoja bodo delavci delovne skupnosti in 187 članov proslavili tudi z razstavo drobnega gospodarstva občine Ptuj, ki bo odprta danes, 9. septembra in na kateri po- leg zasebnega dela obrti, sodeluje tudi družbeni sektor obrti v občini Ptuj. Sejmi in razstave zasebne obrti so primerna oblika seznanjanja kupcev proizvodov in storitev te dejavnosti. Da bi to predstavo dopolnili so potrebni predvsem t. im. katalogi izdelkov in storitev drobnega gospodarstva. Svoje pa mora dodati tudi družbeni del obrti, ki mora iskati kooperacijo, proizvode in storitve pri zasebni obrti povsod tam, kjer bi bila lastna proizvodnja in proiz- vodnja teh proizvodov in storitev neekono- mična in nerentabilna. MG Za povečano oplemenitenje hlodovine Stališče Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje in tudi drugih organizacij je, da se poveča oplemenitenje hlodovine, ki izhaja s te- ga območja in se s tem ustvarja tudi večji doho- dek. Ptujska občina ta stališča v celoti podpira. Med prvimi je tudi podprla in uresničila kon- cept povezovanja gozdarstva v eno delovno or- ganizacijo. Prav tako je podpirala dohodkovno in tehnično-tehnološko povezovanje blagovne proizvodnje gozdarsko-lesarskega kompleksa na območju Podravja. V tej smeri so bila tudi pri- zadevanja za povezavo z delovno organizacijo Marles Maribor, vendar so se delavci Zage v Ptuju odločili za sedanjo obliko organizirano- sti, ki jim zagotavlja ekonomsko in socialno varnost v delovni organizaciji LIK Savinja Ce- lje- Izvršni svet SO Ptuj ugotavlja, da se žal v ce- loti ne uresničujejo določbe sporazuma o zago- tovitvi določenih količin lesa za žago v Hajdini, ki les potrebuje tudi za oskrbo TOZD Mizar- stvo pri KK Ptuj, kjer les predelajo v višjo stof>- njo predelave, v veliki meri pa proizvode tudi izvažajo. Zato izvršni svet SO Ptuj vztraja na doslednem spoštovanju že sprejetih obveznosti za zagotavljanje lesne mase za potrebe naše pre- delovalne industrije. Glede možnosti razvoja in povezovanja bla- govne proizvodnje na tem področju izvršni svet smatra, da na območju občine ni potrebno spreminjati sedanje organiziranosti, če se ne po- nudi ustreznejših, boljših in perspektivnejših programov razvoja za te dejavnosti, saj sedanja organiziranost omogoča ustrezno povezovanje organizacij združenega dela v gozdarsko-lesar- ski kompleks. Izvršni svet SO Ptuj si bo še naprej prizadeval, da se bo hlodovina z območja občine usmerila na žago v TOZD Mizarstvo žaga Emona KK Ptuj in vztrajal na uresničitvi določil sklenjene- ga sporazuma za zagotovitev lesne mase, ki je bil sklenjen ob prenosu gozdov v družbeni la- stnini na območju ptujske občine na GG Mari- bor TOZD Gozdarstvo Ptuj. V ta namen bodo organizirali tudi skupne razgovore z zainteresi- ranimi organizacijami glede nabave lesa, pose- bej še z LIK Savinja TOZD Lesna industrija Ptuj. TEDNIK -9-september 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 35 LET DRUŠTVA SLEPIH iN SLABOVIDNIH PTUJ-0RM02 ..Edina tema, ki obstaja, je neznanje!'' Društvo slepHh in slabovidnih Ptuj — Ormož praznuje letos 35 let obstoja. V ta namen so pripra- vili pester program praznovanj, ki se je v glavnem odvijal na obmo- čju ormoSke občine. Že v iredo, I. septembra so v ormoSkem domu kulture odprli razstavo pripomo- čkov za slepe in slabovidne s prikazom dela njihovega življenja na fotografijah. Razstavo so si Ormožani ogledab v lepem številu. Osrednja prireditev pa je bila v soboto, 4. septembra dopoldne. Najprej so se pomerili člani ptuj- skega in varaždinskega druStva slepih in slabovidnih v dveh šport- nih disciplinah, opoldne pa se je v ormoškem domu kulture pričda osrednja slovesnost ob 35 letnici društva. Številne slepe in slabovi- dne ter predstavnike družbeno političnih organizacij Ptuja in Ormoža je pozdravil Jože šibila, predsednik društva slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož. V nje- govih besedah je izzvenel predvsem stavek: „edina tema, ki obstaja, je neznanje!" Pod tem geslom je namreč potekala vsa prireditev. Med drugim je izrazil zahvalnost vsem, ki kakorkoli sodelujejo in razumejo slepe in na vidu priza- dete. Tudi Hubert Verdnik, pred- sednik zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je izrazil zadovoljstvo nad razumevanjem današnje družbe do slepih in na vidu prizadetih, članom ptujskega društva pa je ob visokem jubileju čestital. Slovesnost sta pozdravila tudi predstavnika zveze društev slepih in slabovidnih občine Varaždin Alojz Letina in Boško Bojanič. Slavnostni govornik na sobotni slovesnosti pa je bila Gabrijela Kuhar, predsednica občinske konference ZKS Ormož in pred- sednk:a odbora za varstvo in Slavnostni govor je imela Gabr^e- ia Kuhar, predsednica OK ZKS Ormož, socialno politiko v ormoški občini. Po tem, ko so številnim prizadevnim članom društva in njihovim sodelavcem podelili priznanja za dolgoletno sodelova- nje, so dosedanji mešani pevski zbor društva slepih in slabovidnih Ptuj — Ormož poimenovali po Francu Superju, aktivistu NOB, ki je bil slep in je deloval na območju ptujske občine. Med drugim je Lackovi tehniki nudil zavetje, saj je pri njem delovala od septembra 1944 do ustanovitve in okupatorju ni uspelo, da bi jo odkril. O življenjski poti Franca Superja je govorila borka Zenka Sagadin, njegova sodelavka. Po ptxlpisu listine o pobratenju med ptujskim in varaždinskim društvom slepih in slabovidnih je sledil bogat kulturni spor'"d ki so ga skrbno pripravili in izvedli člani obeh društev. M. Ozmec Zbrsat je pGž«ira>i Ježe ^bSa, j^ed^nik draStva skpih In slabovidnih Ptaj - Oimoi Mešani pevski zbor so poimenovali po Francu Šuperjn. SEKRETARJI SO POSEBNO ODGOVORNI! S SEJE OK ZKS ORMOŽ Zveze .j;.i seji govunli . rezultatih te občine .ker smo v olivi..;: r.-navlja- r reje ti 'ovili. t posvečali go*>r > pozornost, na . S pa obravr '< posamezr A sprejet tik; .; i- cije zveze kor ;i pa osebno od; \- zacijskih cilj:: .■.-> »prcmijanje do^ganja go- itov. Člani Konle ?apisali. da ievajo odgovor na vprašanje, za kaj v . -vslaviji trosimo sredstva, zbrana s poviša- no amortizacijo in višjimi obrestnimi merami. Denarja v bankah očitno ni, saj .se neprestano otepajo z nelikvidnostjo, sredstev za kredite organizacijam združenega dela pa tudi nima- jo. Hkrati .so se člani .konference zavzeli za različno obravnavanje izvajanja dogovora o delitvi dohodka in osebnega dohodka. .Menijo namreč, da so ormoške organizacije združene- ga dela zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so Jih imele ob sprejemu omenjenega dogovora, v slab.šem položaju. Ob tem pa je že treba navreči, da pa ne razmišljajo, koliko je delitev osebnih dohodkov odvisna od ustvarjenega dohodka v organizacijah zdniženega dela. Ta je prav gotovo osnovno merilo za določanje višine osebnih dohodkov, pa naj bo ustvarjen z večjo prodtiktivnostjo aii pa s poviševanjem cen. Na omenjeni seji so člani konference prejeli tudi poročilo osnovne organizacije zveze komunistov v tozdu Poljedelstvo o škodi, kije nastala p>o škropljenju površin, posejanih s sladkorno peso m sif^er od uničevanju visoke- gaplevela. Pojasnili so, da so pravočasno ukrepali in obvestih vse pristojne organe o škodi, ki je nastala na 40 hektarih s peso posejanih polj, vzrok zanjo pa je v stroju (škropUnici) s katerim so uničevali visoki plevel. Že pred uporabo "stroja so odpravili nekatere pomanj- kljivosti, kljub temu pa ni deloval brezhibno. O tem so obvestili tudi dobavitelja in Tovarno sladkoria Ormož, da ne bi pnslo do večjih škod. Denarno nastale škode še ni mogoče oceniti, so povedali. N. Dobljekar .jVekateriso le sopotniki pri de/u.. " Fretekk) soboto smo v ptujski bobiišnicL, konkretneje na porodnem odtdelku obiskali Anico Vnukovo, Ki je delegatka 10. kongresa slovenskih sindikatov. Anica Vnuk je vodilna ;>estra porodnega oddelka. Sestra je od leta 1964. Govoiica pa jo izdaja, da je prišla k nam z IX)ienjske. Pogovor sva začeli pri predkongresni aktiv- nosti. Pove, da so kongresne doKumei^te že obravnavali v okviru konference, nekaj raz- prav pa je bik) tudipo posameznih temeljnih oreanizacijah. v TOZD bolnica pa jih ta naloga še čaka. V isti sapi doda, da so pripra- \e pri njih bolj ^k>^e. Pričakovanja do kongresa; Pri tem se ustavi in poudari, da osebtio pričakuje mnogo, da pa se istočasno boji. da se bo kono^res izgubil v splošnosti. da bo preveč šabbnski. premak> dorečen. Ce bo razprav_l|3la na kongresu? O tem .še ni razm.išljala. Za razpravo pa ne bi bilo problema. Na dlani tma. da bi razpravljala o plačilu pci delu. o položaju delavca svoje bi rekla tudi o delu samega sindikata. Včasih ima občutek, da sindikat izgublja na pomenu, da so nekateri pri delu sindikata le sopotniki in ne znajo cenili dela sindikalnega delavca. Kdor pozna delo sindikata, kdor živi z njim. ga tudi ceni. Delo si.idikata je v bolnici organizirano po skupinah, posamezne stnik- ture sprizadenc<. neko vprašanje, takrat tudi množično sodelujejo na sestankih in tudi kakovostno razpravljajo. Tak primer so imeli ob razpravah o osebnih dohodkih. Le-ti so bili dolgo časa problem. Zdaj je prvi mesec, odkar .so delavci dobili popravljene osebne dohodke. Anica Vnuk pove. da še vedno niso v redu. Glede pogojev dela na porodnem oddelku je pt:)veda!a. cfa imajo kacTra dovolj, da pa st) prostori i>najbolj v nebo vpijoč« problem v bolnici. Želi si. da bi s skupnimi močmi tudi to oviro odpravili. To bi brez dvoma prispeva- lo k uspešnejšemu delu zdravstvenih delavcev na tem odclelku. Boli jo. da je zdravstveni delavec toliko kritiziran, še posebej ugotavlja, da so nezadovoljne porodnice. V svo|i doigo-" letni praksi ni"doživela, da bi jih nekclo ptihvaiii. da bi rekel, da zdravstveni delavci le niso tako slabi. Zato jo je toliko boli preseneti- lo pismo mlade matere iz Kutine, ki ne izbira besed, ko se zahvaljuje vsem sestram in zdravnikom, kar so di^brega storili zanjo in njenega malega sina. takih toplih besed pa si zdravstveni delavci želijo. Je pa res, da pogosto pozabljamo na to, da odnos sestra-pacient mora biti. Pozabljamo tudi. da je naša zdravstvena služba drugače urejena, kot v drugih državah. Pri nas lahko tre v.sak k zdravniku, drugje je težje, saj je enar tisti, ki odloča. MG KRAJANI KS HEROJA LACKA ROGOZNICA PRAZNUJEJO SVOJ 7. KRAJEVNI PRAZNIK v septembrskih dneh praznujejo krajani krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica svoj praznik. Ob nraziiiku se spominjajo pomembnih dogodkov iz predvojnega m medvojnega naprednega revoluaonamega pbanja. zlasti p<:>krajin.>ke konference SKOJ. ci je bila 1936. leta in okrožjie partijske konference KPS leta 1939. Nadalje se krajani ob svojem prazniku spominjajo heroja Lacka ter vsen padlih krajanov, ki so svoja dragoce- na življenja darovali za <\obodo. Letošnji prog^ram praznovanja se bo odvijal v Podvincih in na Rogoznici. Osrednja krajevna proslava bo v Podvincih v nedeljo. 12. septembra 1982. Ob 9. uri bodo odprli razstavo živine in razstavo kruha ter pogač. Ob 14. un bo slavnosmi zbor krajanov. krajevne skupščine in vodstev družbenopoli- tičnih organi/acij kraievne skupnosti. Ob 16. uri pa bo tekmovanje enot gasilskih društev Kicar. Pacinje. Podvinci m Spodnji Velovlak za prehodni pokal krajevne .skupnosti. Podeli- li rK>di> priznanja krajevne skupnosti. V kulturnem programu pa bodo sodelovali: Ženski pevski ihor prosvetnega društva Alojz Amuš Rogoznica. Folklorna skupina Mar- kt)vci pri Ptuju in kulturna skupina ZSMS krajevne skupnosti. Sledila bo družabna prireditev. V domu Slovenskogoriške čete na Rogozni- ci pa bo 24. septembra delovno srečanje tovarišev, ki so sodelovali s herojem Lackom in predvojnimi komunisti sedanie krajevne skupnosti. Delovno srečanje za okroglo mizo ima za cilj, osvetliti vlogo naprednih krajanov in heroja Lacka v predvojnem in medvojnem revolucionarnem gibanju. Okroglo mizo orga- nizirajo: Krajevna konferenca SZDL heroja Lacka Rogoznica, Zgodovinsko društvo Ptuj in Komisija OK ZKS Ptuj za proučevanje zgodovine Zveze komunistov, "z vso vnemo se v krajevni skupnostipripra- vljajo tudi na ureditev spominske sobe Slo- venskogoriške-Lackove čete. za katero sa- moupravno odločitev so sprejeli krajani 1978. leta. ko so na referendumu sprejemali plan razvoia in financiranja za obdobje 1978-1985. V nedeljo. 12. septembra pridite v Podvince — praznujte z nami! FB SLOVENSKA BISTRICA OBVEŠČANJE V SINDIKATIH Pri občiaskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica posvečajo ob- veščanju članov sindikata posebno pozornost. V ta namen uporabljajo več oblik, med katerimi so še p>osebno uspešne oblike osebnih stikov vod- stva sindikata s člani sindikata v delovnih organizacijah. l5speSni so tudi tematski sestanki in izdajanje posebnega lista Informacije, ki obveščajo ob vseh pomembnejših dogodkih v sindikatu, urejajo pa jih v okviru uredniškega odbora pri OS ZS Slovenska Bistrica. Pred nedavnim je izšla prva popočitniška številka Informacij, ki je v celoti namenjena opisu priprav bistriških sindikatov na 10. kongresu 2^ Slovenije. Posebno pozornost posveča glasilo poročilu OSS Slovenska Bistrica o delu sindikatov med obema kongresoma in predstavitvi delegatov 10. kongresa ZS Slovenije in občine Slovenska Bistrica. Glasilo je izšlo v okoli 150 izvodih. Prejemajo pa ga vse osnovne or- ganizacije ZS in tudi družbenopolitične organizacije občine ter člani občinskega sindikalnega sveta. Viktor Horvat 0RM02 Priprave na \ 6. krajevni praznik I že od leta 1977 praznujejo občani KS Ormož svoj praznik. Takrat so se namreč odločili, da lx) 17. september poslej njihov skupni pra- ; znik. praznik, ob katerem se bodo spominjali revolucionarne preteklo-, sti in ob katerem bodo vsako leto pregledovali tudi dosežke lastnega ; razvoja. Ta spominski datum pa je tesno povezan s prizadevanji za j ustanovitev odbora OF za Ormož in okolico — ie-ta so bila najbolj ; občutna v je.seni leta 1943. Ustanovitelji odbora so se .sestali v Lesni-! škem vrhu. Nemci pa so s pomočjo lažnega partizana aretirali vse \ člane odbora: Horvata. Likavca. Maslena, Kuharica, Me^lo in druge. '■ V spomin na to revolucionarno dejanje pa so Ormožani sklenili, da se ; bocio z vsakoletnim praznovanjem krajevnega praznika, spomnili tega : dogodka. Letos bodo Ormožani praznovali 17., 18. in 19. septembra. Pra-' znovanje pa bodo 17. septembra pričeli gasilci petih gasilskih društev ! KS Ormož, ki bodo pripravili .skupno gasilsko vajo. Zatem bo svoj - delež prevzela domača godba na pihala. Zvečer pa bo slavnostna seja \ DPO ia organov KS, na kate.n tx>do podelili oronaste značke OF ' najzaslužnejšim krajanom. Po slavnostni seji bf) krajši kulturni pro-S tram. ki gabodo izvedli učenci OS Ormož ter skupina za izrazni ples. lediia pa bo položitev vencev na spominska obeležja NOB. ; Istega dne bo še v domu društev strelsko tekmovanje med strelskimi družinami za pokal KS. Svoj delež v praznovanje KS pa bodo pridali: tudi mladi Ormožani. ki bodo skupaj s tabtimiki pripravili kresovanje. Sobota 18. septembra je rezervirana za glavna športna tekmova- nja. Tekmovali bodo nogometaši in sicer v malem nogometu, dalje radioamaterji, ki bodo pripravili vajo na terenu: lov na lisico, posebno ] zanimanje pa velja za avtorally. Omenjena tekmovanja se bodo pričela1 ob 9. un. za JO. uropaje napovedano strelsko tekmovanje ZRVSobči-i ne Ormož. Že ob Iz. uri istega dne bodo prizadevni turistični delavci j odprli iov.sko razstavo, čez dobro uro pa bodo lovci LD Ormož razvili« svoj prapor, sledila pa bo razglasitev vseh športnih rezultatov. Najbolj- i ši v posameznih disciplinah pa bodo prejeli pokale. Po vsem tem. pa bo ; sledila zabavna prireditev, na kateri bo igrai ansambel Recordi. Praznovanje se bo nadaljevalo še \"nedeljo 19. septembra. Tega^ dne se bodo zbrali lovci pri strelišču v Veliki Nedelji, kjer bodo tekmo-; vali za poka! KS. V nadaljevanju pa bo občinsko tekmovanje v stre-j Ijanju. MG j PRIPRAVE NA OBČINSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV Organizacijski odbor, ki vodi priprave na drugo občinsko tekmo-; kovinarjev občine Ptuj ugotavlja, da jc uspešno izvedel vsebin-; -K C. organizacijske, tehnične in druge priprave na to t.kmov^nje, ki bil sicer moralo biti baza za vsakoletna republiška tekmovanja. Žal smo v \ ptujski občini letos z njim zakasnili, zato tudi nismo imeli .svojih, predstavnikov na republiškem tekmovanju. \ Odbor sicer ni najbolj zadovoljen z odzivom, saj se je številol prijavljenih po posanieznih tekmovalnih disciplinah, če ga primerjamo ; z odzivom v letu 1981. le malo povečal. Razveseljuje pa dejstvo, da i letos bolje sodelujejo zasebni sektorji obrti. Obrtno "združenje Ptuj jej namreč za tekmovanje prijavilo več udeležencev. Tako. da bo v vsaki; disciplini tekmovanja: tekmoval tudi predstavnik zasebnega dela obrti, j Letos pa bodo tekmovali orodjarji, rezkarji. kovino-.j;trugarji, plamen-i ski varilci in varilci C02. Kot je povedal Zvonko Žuran, pred.sednik^ organizacijskega odbora pa niso uspeli organizirati še tekmovalcev, ki; bi tekmovali v^disciplini kovaštvo. ; Pregled prijavljenih pove. da so to večinoma mladi delavci, kar je i zelo spodbudno. Tekmovanje, ki bo v soboto, 25. septembra, bol potekalo v treh delovnih organizacijah in sicer v Agis-u, TGA in i Elkom Hiko Olga .Meglic. Pričelo pa sc bo že ob šesti un zjutraj. Odbori se je odločil za soboto iz razloga, da se ne bi po nepotrebnem izgubljali j delovni dnevi. i Posebno pozornost posveča odbor informativni dejavnosti. Vi okviru te bo izdal tudi bilten o tekmovanju. Predvsem pa zeli, da taka' proizvodna tekmovanja postanejo tradicija in da vnesejo tekmovalni; duh v delovne organizacije. MG i Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na pc>dlagi 11. člena /akonao urbanističnem planiranju (Ur. list SRS. št. 15/67, 27/72 in 8/78) sprejel na seji dne 25/8-1982, naslednji SKLFP 1. Javno se razgrne — predlog programskega dela zazidalnega načrta Podleh- nik. kiga je izdelal Projekta inženiring Ptuj v mesecu marcu 1982 pod šl. 165/82; — predlog .spremembe zazidalnega načrta območja Trste- njakova ulica do Natašine poti. med Potrčevo cesto in predvideno hitro cesto Ptuj—Ormož—Senarska. ki ga je izdelal Projekta inženiring Ptuj v mesecu aprilu pod št. 188/82. 2. Oba predloga z.azidalnih načrtov se razgrneta za dobo 30dni od dneva objave v Tedniku Ptuj v prostorih Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter Projekta in- ženiring Ptuj Predlog zazidalnega načrta Podlehnik pa še v piostorih Krajevne skupnosti Podlehnik. 3. Predloge zazidalnih načrtov si lahko v času javne razgrnitve ogledajo zainteresirane temeljne in druge organizacije združe- nega dela. kraje\ ne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupra\ne organizacije in skupnosti, društva ter (^bčani ter dajo nanie predk)ge in pripombe. Številka: 350-- - :-4.^ , , Predsednik IS Datum: ?<• '8-19^2 ^^'^J^'^- 4 - IZ N ASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 9. september 1982 — TEDNIK OB PRAZNIKU KS MAKOLE MM Novi kilometri asfalta Prebivalci krajevne skupnosii Makolc, so prejšnji teden praznovali svoj praznik K S. Čeprav niso ob tej priložnosti uspeli v celoti stopiti iz manj razvitih pa sc lahko predvsem zaradi velikih lastnih prizadevanj in vlaganj pohvalijo, da so na poti iz nerazvitosti že veliko storili. Tudi praznik KS Makolc to potrjuje, sajso v nedeljo, 29. avgusta popoldne na osrednji svečanosti ob letošnjem prazjiiku KS, predali svojemu namenu okoli 4 km nove asfaltirane ceste med kraji Jelovec in Variša vas. Za prebivalec doslej odmaknjenih naselij od središča KS pomeni ta pri- dobitev pomemben premik v smeri hitrejšega gospodarskega in kul- turnega življenja, kar je doslej ovirala slaba cestna povezava. Ob tem je pomembno pt)udariti. da so k skupnim stroškom nove pridobitve pridali pomemben delež prebivalci celotne KS in še posebno krajani ob cesti. Ko so ob svečanosti v okviru prazjiika KS Makole ocenjevali gospodarski razvoj v zadnjih letih, je bila ocena spodbudna, še posebno, ker so končno uspeli dobiti v KS tudi močnejši industrijski obraL ki pa je žal še vedno edini, ki zaposluje domačine. Pomembno je. da so v TOZD Releji Iskra Makole uspeli zaposliti predvsem ženske. V KS tudi ugotavljajo, da poteka uresničevanje srednjeročnega programa razvoja 1981 /1985 v letošnjem letu po programu, saj so pričeli uresničevati enega najbolj perečih problemov, toje oskrbe s pitno vodo. zgradili so transformatorsko postajo, nove mostove v Sp. Ložnici in Strugu ter pridobili že precej kilometrov asfaltiranih cest. V letošnjem letu pa je bil uspešno izveden tudi referendum za 2. krajevni samopri- spevek, s čimer so ustvarili pomembno materialno osnovo za uresniče- vanje srednjeročnega razvojnega programa KS. Letos nadaljujejo v KS Makole z gradnjo vodovodnega omrežja, zgradili bodo dve trafo postaji, obnovili mostova čez Dravinjo v Mo- Trenutno edina svetla točka industrijskega in gospodarskega razvoja KS Makole ISKRA TOZD Releji Makole z okoli 300 zaposlenknL stečnem in Zg. Ložnici. Težko pričakujejo tudi uresničitev obljub o adaptaciji ambulante in nastavitvi stalnega zdravnika v Makolah. Med pomembnejšimi nalogami srednjeročnega razvojnega obdobja v KS Makole je tudi regulacija potoka Sega. sanirali bodo plaz v Savinskem, pričeli z adaptacijo mrliške veže in z urejanjem trga v Makolah. za kar je že bil sprejet tudi zazidalni načrt. Osrednje naloge iz srednjeročnega pr ^ram." pa so še modernizacija republiške ceste med Štalenbergom in Lešjem. v vsako vas naj bi napeljali vsaj en telefon, saj pride s( daj na tei=;fonski priključek približno 200 prebivalcev. Urediti nameravajo tudi vse pomembnejše ceste in s tem približati dostopnost odročnejših krajev središču KS Makole in tudi občinskemu središču Slovenski Bistrici. Prav gotovo velikega razvojnega pomena za celotno KS Makole pa bi bila uresničitev revitalizacije programa gradu Šlatenberg z okolico. Skupno z obratom ISKRA-TOZD Releji Makole bi revitalizacija gradu Štatenberg z okolico skoraj zagotovo pomenila velik korak iz zaostalosti celotne krajevne skupnosti. Prebivalci KS Makole praznujejo svoj krajevni praznik na dogodke, ko .so Nemci odpeljali iz teh krajev prve zavedne krajane. 18. avgusta 1942. ko so izvedli množične aretacije. Aretirali so 21 ljudi, ki so jih odpeljali v celjske zapore, od tam pav Maribor, kjersojih 2.oktobra 1942 devet ustrelili, druge pa poslali v koncentracijska taborišča.Območje KS Makoleje včasu NOB dalo .58 žrtev. Mnogi so bili pregnani ali pa so odšli v partizane, vseh teh težkih \ojnih dogodkov so se letos ob prazniku spomnili na številnih prireditvah. .Manjkalo ni tako špormih srčanj kot tudi kulturnih dogodkov. Osrednja svečanost pa je bila tokrat na De- dnem vrhu. kjer je 8. februarja 1945 padla IV. TV postaja in je življenje izgubilo 8 ljudi. Tukaj se je v nedeljo. 29. avgusta zbralo večje število prebivalcev K S .Makole. Med njim i pa .so bili tudi predstavniki skupščine KS in DPO. ki so imeli v Variši vasi tudi svečano sejo. V kulturnem programu osrednje svečanosti pa so nastopili člani KU D »Anica Čeme« iz Makol. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat S skupnimi močmi do večjih uspehov v krajevni skupnosti Videm je ustanovljenih šest osnovnih organizacij mladih, ki se pove- zujejo v krajevni svet. In prav preko krajevnega sveta, se mladi dogovarjajo za skupne akcije. V prejšnjem tednu so se mladi sestali na seji. kjer so se dogovorili zaaklivnosli. kijih bodo izvedli v jesenskem času. Čeprav je v polemih mesecih skoraj povsod dok>čeno mrtvilo, moram reči. da smo se mladi kljub dopustniškim dnem dogovarjali za akcije. Ze pred dvema mesecama so se dogovoriti, da bodo ustanovili lokalno mladinsko delovno bngado. ki bi bila pripravljena prijeti za dek> povsod in ob vsakem času. Največ dela bo vsekakor, ko se bo pričela adaptirati dvorana. Takrat mislijo mladi prispevati svoj delež z delom, kolikor pa se bo dalo pa tudi s Tmanč- nimi sredstv i. .Mladi bodo ponovno vrteli vsako soboto disko glasbo. Tokrat bo v.sako soboto organizator druga osnovna organizacija, sred- stva, ki se bodo iztržila pri vstopnini pa bodo mladi v celoti namenili za adaptacijo dvorane. Največja aktivnost je bila vsekakor ob pra- znovanju krajevnega praznika, kjer na nobeni prireditvi ni manjkalo mladih. Zelo veliko I>>dpt>ro pa mladma di>hiva tudi od krajevne skupnosti in reči moramo, da je enakovredna dru/benopolitična organizacija, m da se z svojim dek>m enakovredno \ključuje v kraje- vno samoupravo. Da bi bilo delo in aktivnost mladine še večja in pravilno usmerjena, se bo potrebno potruditi, in vsaka osnovna organi- zacija bi naj dala predloge koga bi hotela imeti za mentorja. Kajti če sc mentor dobro razume na mladinskem področju, potem jim bo tudi lahko pomagal ob težavah.jim dajal nasvete, in aktivnnost mladih bi se še kako povečala. Tone bi bik> potrebni) storiti samo v eni ali dveh krajevnih skupnostih, mentorstvo bi rabila sleherna osnovna organizacija. Za mentorja pa bi hili primerni takšni ljudje, ki se ukvarjajo z mlado generaciKX to so prosvetni delavci in mladi, so dolga leta delali v osnovni organi- z.aciji mladih ah v krajevnem svetu, občinski konferenci mladih, v združenem delu ali kje drugje. Aktivnost mladih bi se zagotovo povečala za slo odslolkov m osnovne organizacije ne hi •držali gor* samo iisu. ki redno delujejo in se ubadajo s problemi in težavami. Pobudo za mentorstvo pa bi morala dati prav osnovna organizacija sama. ali krajevni svet. če pa po- buda ne bi pnš.la iz nobene organizacije, niti s kraiie\ne«a sveta ali koordinacijskega sveta, potem bi lo pobudo morala dati občinska Lo.ilerenca mJadOi. Vsekakor ne smemo reči da teh pobud OK ZSMS ne daj^ saj vedno a.)v.trim«ii na vsieh scminariih in po.svetih kako pomembno je monlorstvo v osnovni organiza ci|i. ko pa je k akciji potrebno stopiti z resnimi nameni, pa nam »manjka volje, moči ali inte- resa. Želja v«eh vsekakor je. da sc delo v osnovni organizaciji mladih, pa nay bo to v krajevni skupnosii ali vzdružcncm delu. šoli ali društvu, aktivnost mladih poveča, za lo pa jim morajo nekaj volje in intcicsa vBii tudi drugi predsta- vniki družbenopoUtičnih organizacij, saj se /h(odl do! velikokrat mladi ne najdejo prave P*'«" J. Hvaleč Traktoristi Podravja so orali v Novi Gorici v Pesnici je bilo 22. avgusta regijsko tekmovanje traktoristov. Od zelo dobrih oračev je bilo izbra- nih devet najboljših, ki so zastopali naše območje na 26. tekmovanju traktoristov Slovenije ter desetem tekmovanju mladih zadružnikov in zadružnic. Tekmovanje je potekalo rva PrvaSkera ix)lju pri Novi Gorici v sončni Vipavski. Na ton polju so tekmovalke in tekmovalci pokazali kaj znajo in čeprav so se vsi tek- movalci izkazali, vsi seveda niso mogli biti zmagovalci. Zmagovalka letošnjega tekmova- nja mladih zadružnic je bila Stanka Soštarič iz Ormoža, ki je dosegla 309,4 točke. Dobila je dva pokala, enega za najbolje zorano parcelo, drug^a kot zmagovalka, prejela pa je tudi nagrado 300 kilogramov umetnega gnojila. Ekipno so dosegli tekmovalci ^anka Soštarič iz Ormoža — zmagovalka med mladimi zadnin Podravja naslednje rezultate; člani 6. mesto, mlade zadružnice 2. me- sto, mladi zadru: :,^ r i - . Za člane so telcmovak Aiojz M^giič k Holittje vaa. kije zasedel 5. me- sto. Firaiic Salumn iz Rač, dosegel je 13. mata. Stane Klemenčič iz PCMicje — 20. mesto. Za mlade adndbacc so tekmovale: Stanka SofitariE iz Onncža — I. mesto, HdSkM Gndovnik iz StarS — 9. moto im Dtinaida Fingužt iz Hoti- nje vasi — 16. mesto. Mlade zadndmkc so predstavljali Pavel Janiek izSveSine, ki je zasedel 17. ■oto. Ignac Jamnik iz Svečine je asedd 21. in Aiuon PlaninSek od Loncnca na bravskem polju pa je damegdk25. mesto. Tekmovanje traktoristov je bilo pooCnonelezati^movalce, temveč za vse; ki so si tekmovanje ogledali. I^MJmo^ da se bodo izkuSnje tnkiotislov poznale tudi pri obdelavi aenljc in da bo zrastlo na iqc3veE hrane. F. P. Napredek v sodelovanju s krajevno skupnostjo GLAS GOMILE Turistično društvo Gomila je že od svoje ustanovitve, od leta 1946 naprej glavni spodbujevalec napre- dka krajev okoli Gomile, znane četveromeje sredi Slovenskih goric. Aktivnost turističnega društva sega na gospodarsko, kulturno- prosvetno in društveno dejavnost. Uspehi turističnega društva pa ne bi bili tako vidni, če ne bi bili tesno povezani s krajevno skupnostjo v Juršincih in prek nje s pristojnimi organi v občini. Brez tega sodelo- vanja prav gotovo ne bi bila modernizirana cesta od Juršincev do vrha Gomile. Ne le prebivalci v naseljih okoli Gomile, temveč tudi številni drugi potniki in občani se sprašujejo, kdaj bo asfaltirana še republiška cesta od Juršincev do Zihlave. Na razSijeni seji UO TD Go- mfla, ki je Irila v juliju so poobla- stifi predsednika Janka Matjašiča, da za sredstva, ki so naložena pri hranilno-kreditni službi ali banki nabavi gradbeni material, zidarski strokovnjak Matija Slaček pa naj spofcdno s tem začne z zidarskimi deli pri gradnji objekta za kmečki turizem na Gomili. Turistično dru- štvo Gomila ima namreč že od leta 1981 načrtovano gradnjo dvorane, ki bi bila podkletena, gradili pa bi jo vsako leto do višine razpoložlji- vih sredstev. Drugi problem je gradnja tret- jega, tokrat iz železne konstruk- cije, razglednega stolpa na vrhu Gomile. Sklenili so, da bodo v tem mesecu (septembru) na Gomili sklicali novinarsko konferenco, na katero bi povabili predstavnike štirih občin, katerih mejno stičišče je na vrhu Gomile pa tudi iz osta- lih občin Podravja in Pomurja. Pogovorili bi se o možnosti grad- nje razglednega stolpa, ki ga turisti močno pogrešajo že od leta 1975, ko je prejšnji leseni zaradi dotraja- nosti neuporaben in je visok 18 m. To je že drugi leseni stolp, prvega so zgradili že leta 1946. To je edini primer v Sloveniji, daje lurističro društvo z lastnimi sredstvi in ■ prispevki svojih članov zgradilo dva razgledna stolpa. Tretji pa nujno potreben, vendar leseci pride več v poštev. saj je les pc bno dragocen, gozdovi izs^aiu, zato pride v poStev le kovinska v -/v:; i. potrebna pa je širša cr-^.a pomoč. J -s jc Turistično društvo G' :a prejdo že četrto vpisno . ..^ :čao knjigo, ki jo je podarila ?i utniina Ptuj, botrovala pa sta ji ; v : Tooaažič, takratni glavni k&rcfctor BO! Tone Purg, predsednik dbSmke turi^ične zveze Ptuj. Fr. Holc LENART V SlOVe^lCil SORTAH Obrambno usposabijanje mladincev Občinska konferenca ZSMS lo ObSnski JSob za tcriloriahio obrambo občine Lenart bosta tudi letos pripravila obrambno usposabljanje mladincev prostovoljcev v teritoriahii'obrambi in dn^Rjeni samozaščiti. Na tem usposabljanju, ki bo trajalo S dni, od 16. do 20. septembra, se bodo mladinci in mladinke prostovoljci v enotah teritoriabie obrambe usposabljali predvsem o prakti&aem delu, taktSnih vajah, v spoznavanju orožja in drugih borbenih in raffiilnih sredstvih, kar pa bo predvsem mladini dopolnilo k teoretičnemu znanju iz srednjih SoL Občinska konferenca ZSMS Lenart in obCkiski Stab za TO občine Lenart si prizadevata, da bi 5-dnevni tabor usposabljanja potekal po programu pouka in da bi mbdi osvojli obrambno znanje, ki Im jim naj bilo v pomoč pri obravnavi maisftalere problematicc pri družbeno- politični aktivnosti v Soli. v krajevni skupnosti, klubu Študentov ali družbenih organizacijah in drafitvih tam kjer mladi Svijo. Takšna ali podobna usposabljanja sla omenjena piiicditdja za mlade v lenarški občini že večkrat organiziiala. omeniti pa ie velja, da se mladi udeležujejo v zadovoljivem Številu, ker se tudi zavedajo, da pridobijo znanje s področja vojaSkih vei&n in spretnosti in tako s tem tudi okrepijo našo obrambno moč in zmanjšanje ncpolrefanii iitev. Za mladince prostovoljce v enotah teritorialne obrambe so pripravili tudi informativne sestanke, kjer so sc tuifi dogovoril o celotnem programu usposabljanja na 5-dncvnem taboru. ■ Janez Lorber PRAZNIK KS PROSLAVILI S KULTURNIMI IN ŠPORTNIMI DOGODKI LESKOVEC PRI FRAGERSKEM Prebivalci najmanjše pa tudi ene mlajših krajevnih skupnosti v ob- čini Slovenska Bistrica KS Lesko- vec-Stari log so minuli leden praznovali svoj sedmi praznik KS. Svoj praznik praznujejo 31. avgu- sta, to je na dan, ko so pred sed- mimi leti ustanovili svojo krajevno skupnost, odcepili so se od takrat velike KS Pragersko. Danes živi v tek KS okoli 600 prebivalcev, od tega večina delav- skih, saj je kljub temu, da v sami KS nimajo nobenega industrijske- ga ali drugega proizvodnega obra- ta, večina krajanov redno zaposle- na. Največ se jih vozi na delo v Slovensko Bistrico, na Pragersko ali v Maribor. Kljub temu, da je območje predvsem kmetijsko pa je v tej KS komaj šest čistih kmetij. Kljub kratki ,,ži\ Ijcnski" dobi najmanjše KS v občini dosegajo viden razvoj tako pri urejanju ko- munalnih objektov kot tudi v sta- novanjski izgradnji, 5e posebno velja to za zasebno gradnjo stano- vanj. Med najpomembnejše prido- bitve zadnjega časa štejejo v KS Leskovec-Stari log asfaltiranje ce- ste skozi naselje Leskovec in Stari Spominske obeležje ZZB NO> v središču KS Leskovec-Stari log. log tct zgraditev transformatorja •■ Starem logu. Pri uresničevanju te^ ciljev pa si pomagajo s krajevnim samoprispevkom in z dodatnimi prispevki krajanov, če je potrebno pa ludi z udarniškim delom. Po- membna pridobitev zadnjega časa je tudi oddelek otroškega vrtca v Leskovcu. V prihodnjem obdobju načrtuje- jo še več novih prkiobitev, med katerimi jc na prvem mestu zgradi- tev stanovanjskega dvojčka v Le- skovcu. V tem kraju pa že tečejo priprave za gradnjo novega trans- formatorja. • V kratkem si želijo obnoviti tudi del strehe na domu kulture in prevleči zgornjo plast asfaka na cesti Leskovec—Stari log. Načrtov za komunalno in dru- go urejanje krajevne skupnosti je še več Njihova uresničitev pa bo odvisna od razpoložljivih finan- čnih sredstev in tudi pripravljeno- sti krajanov, da pomembni delež prispevajo tudi z dodatnimi vlaga- nji, predvsem s prostovoljnim de- lom. Letošnji praznik KS Leskovec- Stari tog so proslavfli v znamenju kuhurnih m športnA dogodkov, v katerih so sodelovali tako prebi- valci krajevne <^kupnosti kol tudi športniki in kulturni delavci iz ob- čine Slovenska Bistrica. Besedilo in posnetek: Viktor Hor- vat Rdeči križ Sk>vcnije se z akcijo zfauanja starega papirja vključuje v prizadevanja naSe družbe za stabilzadjo gospodar- stva, za pridobivanje asnavmh surovin za industrijo in k uspešnemu varčevanju. Intenzivna akcija bo vpEvala na dvig higiene, saj bomo v ak- ciji zbrali ves stari papir. U kii pb domovih, podstrešjih, kleteh, pisarnah, šolah in (hugod. Zato bo 13. septembra 1982 organiziral akdjo zbiranja papirja in papirne embalaže po ddovmh organizacijah od 6. do 13. ure- in 14. septembra I9K2 akdjo zbvanja papirja in papirne embalaže od 14. do 17. ure v vseh KS Ptuja, KS Hajdma, KS Kidričevo in KS Rogoznica. Darovani papir zberete, zvcžcte v svejenj in ga ob akciji za zbiranje zložite pred vhodna vrata na uEco. V primeru, da bi blo paptija za kamion, obvestile Občinsko organizacijo Rdečega križa Ptuj id. St. T71-542, da bo organizirala poseben ivoz. Ob&nska organizacija Rdečega križa Ptuj TEDNIK -9-september 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Branko Weinniukr na delovišču med meSanjem betona. Trenutek z izleta brigadirjev v mesto Sus. Ormožan na mednarodni MDA v Tunisu Branka WeinmUllerja je Center za MDA pri OK ZSMS Ormož kadroval na mednarodno mladinsko delovno akcijo v Tunisu, kjer je s še desetimi brigadirji iz Slovenije sodeloval pri gradnji osnovne šole v mestu Susu. Čeprav izku- šen brigadir, je Branko tudi v Tunisu pridobil mnogokatero izkušnjo tako s področja organizi- ranja dela, kakor tudi s področja medsebojnih odnosov mladih, ki so se srečali daleč od svojega doma, v popolnoma tujem življenjskem okolju. Prepričal se je kako mladost brezobzirno suši meje in ovire, ki jih je sodoben svet prevzel kot dediščiiio zgodovinskih nesoglasij, kako je na- stalo petdeset novih prijateljstev, pa čeprav so govorili vsak svoj jezik, pogovor pa je povzjočal bolečine le v rokah. Tako je prastara govorica rok in gest porušila tudi jezikovne meje med mladimi Angleži, Francozi, Jugoslovani, doma- čini. Ko je nizal vtise o življenju in delu v Tunisu. se je Branko najbolj spomnil na neznosno vro- čino, ki ni dovoljevala brigadirjem delati več kot štiri ure dnevno. Seveda pa vročina ni nagajala le pri delu, povsod je je bilo preveč, celo ponoči so se raje preselili iz sicer urejene spalnice pod vedro nebo in šele tam zaspali. Tudi voda, katere običajna temperatura je bila bolj za kuho kot za gašenje žeje, je povzročala preglavice. Seveda pa je ni vročine, ki bi mlade, še posebej navdušene nogometaše, odvrnila od športa. Zlasti ekipa iz Slovenije, kot pravi Branko, se je posebej izka- zala v nogometu. Ker so se brigadirji iz Jugoslavije ob vsaki preizkušnji potrdili kot izkušeni brigadirji in vse bolj je postalo očitno, da so jim ostali udeleženci te mednarodne akcije namenili popolnoma drugo vlogo kot so jo naši želeli imeti, ,,Ostali udeleženci so v nas videli bolj izkušene brigadirje in so nas nekako diferencirali, nam namenili vlo- go nekakšnih vodij na akciji. Seveda mi te vloge nismo želeli, saj smo bili po statusu enakopravni in tako je tudi ostalo. Naši uspehi pa so nedvo- mno krepko prispevali k še večjemu skupnemu uspehu akcije in gradnje šole v Susu," je dejal Branko WeinmUller. Da so bili uspehi resnično veliki potrjujejo tudi priznanja, ki so jih za delo prejeli, vseh de- set brigadirjev iz Slovenije se je vrnilo z udarni- ško značko, prinesli so Plaketo mesta Susa . . . Kanček grenkobe v nizu vtisov je bilo opaziti, ko je Branko govoril o preskrbljenosti akcije s teh- ničnimi pomagali, delali so namreč vse z rokami, zgodilo pa se je tudi, da je odpovedala preskrba z materialom. Seveda pa takšne kapljice niso zagrenile Brankovih vtisov o mednarodni akciji v Tunisu in o mladinskem prostovoljnem delu nasploh. Miran FiSer kulturnih srečanj Letošnja jubilejna deseta kulturna srečanja se uspešno nadaljujejo. V minulem tednu je končala z delom XIV. slikarska kolonija Poeto- vio-Ptuj, v inestnem kinu v Ptuju pa prireditev pod skupnim naslovom Pula po Puli '82 v okviru katere smo si lahko v Ptuju ogledali devet nagrajenih najnovejših jugoslovanskih filmov. Predstave, ki so bila v času od 26. avgusta do vključno 3. septembra sije ogledalo natanko 3200 obiskovalcev, kar je v povprečju 177,7 obiskovalca na eno predstavo. Po številu sodelujočih in po obisku pa tudi letos štejemo med najuspešnejše XIIL festival DZG Ptuj '82 na katerem je sodelovalo 21. ansamblov, kijih je poslušalo prek dva tisoč ljubiteljev valčkov in polk. Uo konca meseca septembra bosta še dve srečanji, ki jih napove- dujejo pri ptujski kultumiskupnosti. Včetrtek, 23. septembra bo literarni večer >>Beseda o Alojzu Gradniku in Alojziju Remcu«, kiga organizira Ljudska in študijska "knjižnica Ptuj nakar bo v ponedeljek, 27. septembra gostovalo Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z delom Ostrovskega GOZD. mšj Lično pripravljeni reklamni pano za letošnjo Pulo po Puli 82. Foto: M. Koltak V Agisu so praznovali v delovni organizaciji AGIS v Ptuju so tudi letos proslavili 1. september kot praznik tega 2044- članskega delovnega kolektiva, ki ima skupaj s DSSS enajst temeljnih organizacij združenega dela. Največja med rijimi je TOZD Avtooprema s 609 zapo- slenimi delavci, najmanjša pa TOZD Vzmetarna v Forminu s 64 delavci. Zametki današnjega Agisa segajo v leto 1948, ko je bilo ustanovljeno Invalidsko gos- podarsko podjetje — kolarska in kovaška delavnica, ki se je leta 1950 združilo s sodarsko delavni- co v Invalidske obrtne delavnice v Ptuju. Štiri leta kasneje se je preimenovalo v Avtokaroserijo — Kolarstvo Ptuj in le leto za tem v Avtokaroserijo Ptuj. Leta 1958 se naziv ponovno spremeni v Tovarno avtoopreme Ptuj h kateri se priključi IKLIP (Indu- strija kovinskih in lesnih izdelkov Ptuj), nato avtomehanična delav- nica. Delovna organizacija Sigma pa izhaja iz Strojnih delavnic okrajne zadružne zveze Ptuj, ki so bile ustanovljene 24. novem- bra 1952 in se jim leta 1964 griključi Tekstilna tovarna in arvarna. V letu 1968 se podjetje preimenuje v SIGMO — podje- tje gumi in kovinskih izdelkov, servisi Ptuj. 21. novembra 1975 je bil sprejet sklep o združitvi Sigme in TAP-a, dejanski zače- tek fizičnega združevanja pa seje pričel od 1. julija 1976. Na predvečer praznika DO AGIS Ptuj so pripravili sloves- =ost v ptujskem gledališču na kateri so spregovorili o razvoju tega na,šega velikega delovnega kolektiva, jubilantom — letos iih je bilo 166, od tega 85 z deset let, "59 z dvajset in 22 s trideset let delovne dobe so podeli jubilejne nagrade, enajst delavcev pa je dobilo tudi posebna pismena priznaiTJa kot najboljši delavci za leto 1982. mš Ob otvoritvi XVI. zlatarske razstave v lapidarju pokrajinskega muzeja v Celju Tudi v letošnjem letu so Zlatarne-Celje od 17. 9. do 26. 9. 1982 organizator zlatarske razstave z mednarodno udeležbo. Marsikdo si bo pri tem postavljal vprašanje zakaj organizacija takih razstav v času gospodarskih težav in stabilizacijskih priza- devanj Slovenije in Jugoslavije. Vsi jugoslovanski proizvajalci nakita in delavci v naši delovni orga- nizaciji smo bili pred to dilemo, vendar je novi koncept zlatarske razstave odločil v prid tej že tra- dicionahii prireditvi. Postavili smo nov koncept zlatarske razstave, ki ni samo prikaz ponudbe in povpraševanja ter pred- stavitev novih proizvodov, temveč spodbuda krea- tivnosti novega zlatarja oblikovalca in spodbuda kupcu na današnji stopnji dn>žbencga razvoja ter spodbuda prodajalcu kot posredniku, za pridobitev potrebnih strokovnih znanj. Spreminjajoče se okolje, gospodarske težave, razvoj urbanizacije, mehaniza- cije in avtomatizacije so spremenile zahteve našega kupca. Človek je postal ozko usmerjen specialist, ki izgublja pregled nad celovitostjo svojega dela in oko- lja. Nanj vplivajo nenehne spremembe, pretiran optimizem ali pretiran pesimizem, ki vodijo v nesigurnost, strah in nestrpnost. Tu pa so načrtoval- ci koncepta zlatarske razstave našli novo vsebino: oblikovati in izdelovati nakit na osnovi spoznanj in neposrednih kontaktov s kupcem brez posredovanja trgovine, spodbuditi v kupcu željo preseči okvire uniformiranosti in spodbuditi njegovo osebnost in kreativnost. Prav zlatar oblikovalec ima odgovorno nalogo, da v svoj Izdelek vgradi modo in stil svojega časa ob iskanju novih materialov, zlatarske razstave pa m.u to omogočajo. Letošnja zlatarska razstava je tudi mednarodna. Oblikovalci iz Jugoslavije in sveta bodo merili in vsklajevali svoje dosežke in znanje na področju razvoja tehnologije in oblikovanja. Priznanja in nagrade bodo določile kateri so uspeli, kateri so najboljši. Pokrovitelj letošnje zlatarske razstave je Gospodarska zbornica Jugoslavije — Splošno združenje predelave kovin, saj sodelujejo na razstavi vsi jugoslovanski proizvajalci nakita ter več kot 50 oblikovalcev iz Jugoslavije, Amerike, Švice, Francije in Japonske. Razstavljenih bo več kot 1000 novih modelov iz serijske proizvodnje, maloserijske proizvodnje in ART DESIGNA. Spremljajoče pri- reditve kot so modne revije, seminarji o poznavanju okrasnega kamenja za prodajalce, seminarji za zlatar- je oblikovalce in več strokovnih posvetovanj dopolnjujejo celovitost namena te prireditve. V času zlatarske razstave bo tudi več srečanj pioizvajalcev nakita, proizvajalcev in predelovalcev srebra ter proizvajalcev in potrošnikov dentalnih proizvodov in opreme. Jugoslovanski zlatarji so dojeli pomen teh razstav o čemer govori velika udeležba posameznih'zlatarjev oblikovalcev, ki bodo samostojno razstavljali. Tu gre posebno priznanje zlatarjem oblikovalcem iz TOZD- a Zlatarna Celje, ki so množično prijavili svojo udeležbo. Posamezniki so prijavili tudi več kot 50 novih modelov. Svoj prispevek zaključujem z ugotovitvijo, da so še na svetu narodi, ki ne poznajo oblačil, da pa ni na svetu naroda, ki živi brez nakita. Nakit je umetnost, nakit je lepota, nakit je ljubezen in spoštovanje, nakit ima svoje perspektive, če bomo sledili začrtani poti. Anica Berglez, dipl. oec. Pri nas v klubu... VPRAŠANJE: Kako lahko v delovni organizaciji konkretno delujemo na področju preprečevanja alkoholizma? ODGOVOR: Zamislimo si delovno organizacijo z vsemi svojimi upravnimi službami in družbenopolitičnimi organizacijami — od organizacije sin- dikata, socialne službe, varstva pri delu, zdravstvene službe z zdravnikom medicine dela in z velikimi prizadevanji za kar največjo produktivnost in za zdravje delavcev. Zamislimo si, da ima ta delovna organizacija veliko problemov z alkoholom, veliko bolniškega staleža, veliko poškodb pri delu, škarta ali izmečkov, skratka veliko gospodarskih pa tudi socialnih problemov. Pa se odločijo vsi skupaj — od vodilnih delavcev do vsakega posameznega delavca, da odpravijo to stanje, da določijo nekoga, ki bo najprej vodil boj za preprečevanje alkoholizma v delovni organizaciji. Ob tem nastaja vprašanje KAKO? Odgovor je v SKUPINSKEM DRUŽINSKEM ZDRAVLJENJU IN V CELOVITI REHABILITACIJI ALKOHOLIKOV. No pa začnimo kar konkretno! Najprej moramo imeti izoblikovan celoviti program. Poskrbeti moramo za: 1. terapevte za skupinsko družinsko zdravljenje in prevzgojo alkoholika, 2. USPOSOBITI vodstvene delavce, predvsem delavce kadrovske službe, da bodo znali čimprej odkrivati alkoholike, torej že v prvih fazah odvisnosti. Kdo je lahko terapevt? Terapevt je lahko VSAKDO — zdravnik medicine dela. medicinska sestra ali na stvialni delavec-ka., ki ie USPOSOBLJEN V USTREZNI INSTITUCIJI ZA SKUPINSKO DRU- ŽINSKO ZDRAVLJENJE IN PREVZGOJO ALKOHOLIKA. Ta in- stitucija je lahko psihiatrični oddelek z našega območja, ustrezni tečaji (enotedenski) so v Ljubljani in podobno, pa tudi vsak terapevt kluba lah- ko da delovni organizaciji potrebna in ustrezna navodila. Vodstveni kader, predvsem pa delavci v kadrovski službi bi morali biti usposobljeni, oboroženi z ZNANJEM O SODOBNIH POGLEDIH NA ALKOHOLIZEM. Odkod naj dobijo to znanje? Spet po isti poti, — ali od psihiatra z našega območja, ki itak zdravi večino alkoholikov, na razpolago pa imamo tudi dovolj literature od dr. RUGLA, dr. HUDOLINA in drugih, ali pa v klubu zdravljenih alkoholikov. Kako pa takrat, če imamo prav med tem vodstvenim kadrom nekoga, ki je že v fazi zgodnje odvisnosti od alkohola, ali pa je celo že precej zasvojen od alkohola? Tak človek bo navadno prikrival svoj problem alkoholizma, toda sčasoma bo postal njegov suženj v taki meri, da tega ne bo mogel več prikrivati. Zal bo takrat moral poiskati pomoč v bolnišnici, čeprav bi se lahko temu izognil, če bi prej priznal svojo od- visnost od alkohola in se začel zdraviti skupaj z vsemi tistimi, ki so ob njem zaradi alkohola tudi sami propadli. Danes, ko imamo terapevte in sodobno znanje, moramo posvečati posebno sRrb tistim, ki zapadajo v alkoholizem in začeti s skupinskim zdravljenjem. Toda kako? Te oblike bi naj izgledali takole: Vodilni delavec ali delavec v kadrovski službi, ki pozna svoje delavce, se naj ob določenih dnevih posveti posameznim skupinam, recimo po največ pet skupaj, ki jih je treba povabiti na razgovor k terapevtu skupaj z njihovimi ženami. Tako imamo npr. skupino 10 ljudi, ki se bodo skupno pogovorili o sebi in o nadaljnjem delu. Tako skupino lahko oblikuje tudi zdravnik medicine dela, ki ima tedensko razgovore z ljudmi in se z bolniki dogovori za skupinski pogovor. Take skupine lahko oblikujejo sami zainteresirani delavci s svojimi ženami, l^i se zavedajo svojih težav in tega, da jim brez zdravljenja ni pomoči. Ce delavec oz. bolnik ni poročen naj pridejo na razgovor njegovi svojci, da se pogovore s terapevtom. Naj torej ponovimo: tukaj ne govorimo samo o tistem alkoholiku ali delavcu, ki je sam propadel zaradi alkohola (vprašanje je tudi, če bi sa- memu sploh mogli pomagati, ker če je bolezen trajala že dalj časa, je zdravljenje toliko težje, včasih pa tudi brezuspešno). Govorimo torej o VSAKEM DELAVCU, KI IMA KAKRŠNEKOLI PROBLEME Z ALKOHOLOM, ki lahko sam sebi priznava, da z njim nekaj ni v redii. Tako vsi ti delavci, ki se v delovni organizaciji skupinsko zdravijo in tisti, ki so prišli iz sodobnih institucij za zdravljenje alkoholikov in terapevt — skupno ustanovijo KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV V DELO- VNI ORGANIZACIJI, ki bo skrbel za nadaljnjo rehabilitacijo alkoholi- kov. Ta klub bo v delovni organizaciji imel tudi odločilno vlogd pri organizaciji boja proti alkoholizmu. Po tej zamisli organizirana delovna organizacija bi se lahko izognila vsemu tistemu, s čemer se danes spoprijemajo tisti, ki se ukvarjajo s pro- blemom alkoholizma: propadli-alkoholik z razrahljano družino in pred odpovedjo delovnega razmerja v OZD je OGLEDALO njegovega delo- vnega okolja, delovne organizacije in vseh, ki so ga pustili, daje tako da- leč zabredel, saj so sodelavca pustili, da je zapadal v vse večje suženjstvo alkoholu in s tem propadal takorekoč pred njihovimi očmi. ^ Terapevt kluba zdravljenih alkoholikov Ptuj .. ____.. _ ...^ . __________ . ______________ ..d^ ZliBUa IvetiC IVIDB bratstvo in prijateljstvo naZMDA Posočje 82 MDB bratstvo in prijateljstvo, ki jo vsako leto organizira ena izmed enajstih bratskih občin, je letos v organizaciji ptujske OK ZSMS sodelovala v 3. izmeni zvezne mladinske delovne akcije Posočje 82 od 1. do 28. avgusta. Brigada je štela 44 brigadirjev iz osmih bratskih občin, 6 brigadirjev pa je bilo vključenih v MDB Jože Gregorčič iz Škofje Loke. Poleg škofjeloške in naše brigade so v 3. izmeni sodelovale še brigade iz Sarajeva, Babušnice in Vroševca. V Kobarid smo prispeli že dan pred otvoritvijo 3. izmene, z delom pa smo začeli 2. avgusta. Delo na trasi je bilo ,,resnično" brigadirsko, saj smo ves mesec preživeli v jarkih. Teren je bil precej težak. Zaradi obilice kamenja smo si morali večkrat pomagati tudi s kompresorjem ali z razstrelivom. V prvi dekadi smo kopali jarke za energetski kabel v Tolminu, v drugi dekadi pa jarke za PTT kabel v Bovcu. Do zaključka akcije smo skupaj z ostalimi štirimi brigadami položili in zasipali 5 kilometrov telefonskega kabla od Bovca do Cezsoče. Na akciji je uveljavljena naseljska norma, tako da med brigadami ni prevladoval tekmovalni duh. Normo smo v povprečju presegali za 37 Manj aktivni. Še posebej v prvi polovici izmene, pa smo bili na področju interesnih dejavnosti. Vzrok začetnih težav je bil verjetno popolnoma nov način organiziranja popoldanskih aktivnosti. Komisije na nivoju naselja so same sestavile programe dela, v katerih ni bilo nobenih časovnih in količinskih omejitev. Število kulturnih prireditev ni bilo v naprej določeno po dekadah, prav tako ne število biltenov in stenčasov. Pomembna novost, ki se je zelo dobro obnesla, so tematski naseljski bilteni. Tako organizirane popoldanske aktivnosti zahtevajo od brigadirjev več samoiniciativnosti, puščajo pa jim več svobode, tako da delajo z večjim veseljem. Pri vseh dejavnostih je bil poudarek na skupnem delu vseh brigad. Program popoldanskih aktivnosti je obsegal vse od politične šole in marksističnega krožka do tečajev cestno-prometnih predpisov, slovenskega jezika, radioamaterskega in fotoamaterskega tečaja in tečaja za sodnike košarke. Poleg politične šole je bila najbolj obiskana planinska šola. Precej je bilo tudi športnih aktivnosti, predvsem v drugi dekadi. Vendar je komisija za šport na nivoju naselja pozabila na dekleta, saj so bili vsi turnirji le za ekipe fantov. Komisija za kulturo je pripravljala skupne večere, komisija za informiranje pa vsakodnevno in- formativno oddajo in v sodelovanju z ostalimi komisijami izdelala 3 skupne biltene. Brigadirji pa so se poskušali v izdelovanju izvirnih stenčasov. Nedelje smo izkoristili za organizirane izlete. Ogledali smo si Kobarid in Kostnico, bolnico Franjo, bili smo na Kaninu in zadnjo nedeljo preživeli ob morju na srečanju primorskih akcij. Športniki so se dopoldne v Kopru pomerili v rokometu, nogometu in odbojki, popoldne pa smo vsi izkoristili za kopanje. Težko pričakovani večeri so bili jnalokdaj prosti. Brigadirski večeri so se kar vrstili, organizirali smo več plesov, nekajkrat smo si ogledali kinopredstave in enkrat gledališko predstavo, obiskal pa nas je tudi Marko Brecelj. Kljub precejšnjim težavam smo dosegli pri delu lepe uspehe in osvojili vsa možna priznanja skupaj s trakom akcije. Najpomembnejše pa je, da smo na akciji spoznali veliko novih prijateljev, da smo sodelovali z vsemi brigadami in da se prihodnje poletje spet dobimo na akciji. V. Aleksič 6-IZ N ASIH KRAJEV 9. september 1982 - TEDNIK Veseli prvič v šolo v prvi razred osnovne Sole Boris Kidrič v Kidričevem je letos vstopilo 46 učencev, v njeno podružnično §olo Lovrenc na Drav. polju pa 23 učencev. Vsi ti so se v sredo, 1. septembra, kmalu po 7. uri začeli zbirati v spremstvu staršev v OS v Kidričevem. Lanskoletni prvošolci pa so svojim mlajšim vrstnikom in njihovim staršem pripravili prisrčen kulturni program. Zal le mala Suzana Gašper ni mogla nastopiti, ker je bila prejšnji dan poškodovana v prometni nesreči. Ima kompliciran zlom desne noge, zato bo morala precej časa počivati. Zgodilo se je prav na nevarnem križišču iz smeri Niiverc, o katerem smo pisali v zadnii številki Tovarišlca Makotarjeva je po vrsti poklicala vseh 46 učencev in jih razporedila v dva oddelka. Obrazi prvošolčkov so postali resni, saj so si mislili — zdaj pa gre zares. Tednika. Na tem križišču so prve dni pouka redno dežurali člani narodne zaščite in pionirji-miličniki. Zbranim prvošolcem in staršem je spregovoril ravnatelj šole Branko Tonejo, ki je omenil, da je bilo nekaj problemov z vpisom nekaterih učencev iz Apač. Posamezni starši so namreč želeli svoje otroke vpisati v 0§ Kidričevo, čeprav po dogovorjeni razdelitvi spadajo v šolski okoliš podružnične Sole Lovrenc. Izjem tu niso smeli dovoliti, saj mora biti v vsakem razredu približno enako število učencev. Na zboru so tudi izrekli priznanje tovariSici Dragici Skrjanec, ki že 26 let poučuje prvi razred, na dk v Kidričevem pa 22 let, to je od leta 1960. Delo s prvošolci prav gotovo ni lahko, posebno Se, če se ob določenih problemih starši ne vključujejo, zato velja tov. Dragici Se posebno priznanje. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč. PRAGERSKO Nove površine obdelovalne zemlje Delavci TOZD Dravsko polje Kidričevo delovne enote Pragersko se uspešno vključujejo v akcijo zagotavljanja kar največ hrane iz domače Droizvodnie. Čeprav imajo v teh prizadevanjih veliko podporo v TOZD Dravsko polje Kidričevo in tudi širše družbene skupnosti, vendar zato vrednost njihovih prizadevanj ni nič manjša. Za uresničevanja teh ciljev se morajo delavci enote iz Pragerskega odrekali tudi delu dohodka. S pripravljahiimi deli urejanja zemljišč so v TOZD Dravsko polje Kidričevo delovni enoti Pragersko pričeli že letošnjo pomlad. Pred nedavnim pa so pričeli na teh površinah opravljati še hidro in agro iTielioracijska dela, kar še posebno velja za urejanje Polskavske doline. Že v letošnjem oktobru načrtujejo, da bodo v Polskavski dolini, posebno še med krajema Gaj pri Pragerskem in Šikolami delavci ptujskega vodnega go.spodarstva in kmetijskih delovnih organizacij melirirali blizu 170 hektarjev zamočvirjenih zemljišč. Računajo, da bo ta naložba veljala nad 23 milijonov dinarjev. Od tega bo Kmetijski kombinat Ptuj prispeval okoli 10 odstotkov sredstev, 66 odstotkov bo zagotovila zveza vodnih skupnosti, preostala sredstva, to je 24 odstotkov pa bodo zagotovili s krediti banke. V prizadevanjih za uspešnejšo zagotovitev hrane paso pred kratkim pri enoti na Pragerskem pričeli z gradnjo novih hlevov isoč stojišč za pitano govedo. Načrtujejo, da bo ta investicija končana v maju pri- hodnjega leta. Viktor Horvat Tamburaši iz Kočnega V vasi Kočno pri Laporju v občini Slovenska Bistrica že deset let uspešno deluje tamburaški ansambel. Vzlranost dela njegovih članov je potrebno še posebno pohvaliti, saj se zaradi različnih poklicev in odda- ljenosti težko sestajajo, kljub temu pa na vaje redno prihajajo. Tamburaški ansambel Kočno šteje okoli 20 članov. Ob tem je spodbudno, daje med njimi več kot polovica mladih in da v večini igrajo na instrumente domače izdelave. Z vztrajnim delom so uspeli, da v krajevni skupnosti Laporje ni več prireditve, na kateri ne bi nastopili tudi člani tamburaškega ansambla iz Kočnega. Od ustanovitve ansambel nadvse uspešno vodi učitelj in domačin Marjan Drev, deluje pa v okviru KUD Laporje kot samostojna sekcija. Doslej so ob rednih nastopih v domači krajevni skupnosti pokazali svoje znanje tudi v nekaterih drugih krajih občine Slovenska Bistrica., Tamburaški ansambel Kočno v sestavi starejših članov ob nedavnem nastopu v Žabljeku. Nastopili pa so tudi v Mariboru. Njihova največja želja je, da bi lahko obnovili glasbene instrumente, ki so v veliki večini že zastareli, zanabavo novih pa sami nimajo dovolj potrebnega denarja. Fotografija in tekst: Viktor Horvat Kmečke žene smo se srečale na Koroškem Pobratene kmečke žene iz Ivanjkovec v Severovzhodni Slo- veniji in Branika in Domberka na Primorskem, se vsako leto srečamo na izletu. Tako smo tudi letos že težko čakale, da pride ta dan svidenja. In prišel je, 14. avgusta, ko nam je jutro obetalo lep, .sončen poletni dan. smo krenile žene iz KS Ivanjkovci — 52 nas je bilo —. z avtobusom proti Slovenj Gradcu, da se tam pozdravimo z našjmi pobratinka- mi s Primorske. Čudovita je bila vožnja v svežem jutru, zlasti po gornjem koncu Dravske doline od Maribora naprej. Ozirale smo se po mogočnih pohorskih gozdovih, Nad Ru.ša- mi smo zagledale Sarhovo doma- čijo, Grizoldovino in misel nam je pohitela na Osankarico tam vi.soko gori na Pohorju. Videle je seveda nismo, a kakor hitro govoriš o Pohorju, se tudi takoj spomniš Osankarice, kjer je do zadnjega borca izkrvavel legen- dami_ Pohorski bataljon s Alfon- zom Šarhom na čelu. Hitro smo se pripeljali mimo dravskih elektrarn z malim vmes- nim postankom, do Slovenj Gradca, To mestece s slikovitim pogledom sredi gorate pokrajine, kjer si Štajerska že sega v roke v Koroško, je bilo že v baročnem 17. in 18. stoletju, pa tudi že prej, upoštevanja vredno umetnostno središče. Tudi danes se ponaša z izredno kulturno razgibanostjo in prav zato smo kmečke žene .sklenile, da se srečamo tukaj. Četudi smo delovno prezaposle- ne, se vseeno zanimamo tudi za kulturo in umetnost. Komaj da smo izstopile, že opazimo, da se nam bliža pri- morski avtobus. Ustavi in iz njega izstopi 50 nasmejanih Vi- pavk. Snidenje je bilo tako prisrčno, da so se marsikateri zaiskrile solze sreče v očeh. Najprej smo si ogledale Sokli- čev muzej in v njem Meškovo sobo. Pisatelj Franc Ksaver Me- ško je bil naš rojak in čez 40 let literarno ustvarjal, obenem pa pasel duše na Selah pri Slovenj- gradcu. Spodobilo se je. da smo šle najprej k njemu. V kotu njegove sobe stoji njegov doprsni kip. Prijazni nasmeh je razlit čez njegovo lice in zdelo se nam'je. da nas — smeje se — ljubeče pozdravlja. Strokovno so nam bili razkazani in opisani tudi v ostalih sobah, mnogi razstavljeni predmeti čudovite muzejske zbir- ke, ki jo je z veliko vnemo in zanimanjem zbral pokojni žup- nik Soklič, rodom iz Primorske. Vse priznanje gre njegovim na- slednikom ki z velikim razume- vanjem odgovorno vzdržujejo te dragocenosti. Kdor se zanima za umetnost naše preteklosti ne more, da si ne bi ogledal še župno cerkev, kije ena najlepših v Sloveniji in bogata zaradi slikarskih in kiparskih baročnih umetnin domačih mojstrov, predvsem slikarjev Straussov in kiparja Janeza Jurija Mersi, ki pomeni vrh slovenjegraškega baroka. Posebno omembe vred- ne so mrežaste orgle. Umetnost- no bogata je tudi zraven stoječa cerkvica Sv. Duha, imenovana špitalska cerkev, ki predstavlja del muzeja in služi mnogim razstavam. Od tu smo krenile v Umetnostni paviljon Slovenj Gradec in nam je bilo žal, da smo imele premalo časa. da bi se lepo počasi sprehodile po tej razstavi, na kateri so bile zasto-' pane tudi sodobne mojstrovine. Nič ni pomagalo, morale smo se posloviti in vstopiti v avtobu- sa, ki sta nas prepeljala proti Prežihovi bajti. Ustavili .smo se na parkirišču sredi dišečega jelo- vega gozda, potem pa pešačile slabe pol ure in dospele do jase na Prežihovini, kjer stoji krasen spomenik pi.salelju Prežihovemu Vorancu-Lovru Kuharju, moj- strovina umetnika Batiča. Ponos- no stoji Prežih na tem svojem svetu, zazrt proti Kotljam in na njegovem prijaznem obrazu je videti zadovoljstvo, kot bi hotel reči: zmagali smo! Potem smo se še ustavile v Prežihovi bajti iz katere je dihalo Vorančevo otroštvo in nam pričalo o njego- vem poreklu. O kakem blagosta- nju ni sledu, a ta svet tod okrog je tako lep, da je na njem moral zrasti pisatelj in borec. Samora- stnik. Tudi od tod smo se morale ločiti. Občudovale smo novo naselje neštetih delavskih hišic v Kotljah. ki so tako modro posta- vljene, da se stanovalci morajo srečevati med .seboj. Medtem smo se pripeljale do Rimskega vrelca, kjer nas je v hotelu čakalo kosilo. Primorke so ozaljšale mize s prekrasnimi breskvami in rdečim primorskim vinom, Ivanj- kovčarke pa z raznim domačim pecivom in kruhom, mesom in iz tunke in Jeruzalemčanom. Ži- vahno je postajalo za obloženimi mizami. Oglasila se je godba in ko so se najavile »račke« s svojim gaganjem. se je začelo pravo ljudsko rajanje. Saj je vse staro in mlado veselo sodelovalo. Kar težko smo se ob 7. uri zvečer ločile s lega prostora. Ganljivo je bilo slovo, toda na.še življenje je nenehno prihajanje in odhajanje. Iztekel se je krasen dan sproščenosti, ki je zopet potrdil, da človek ne živi samo od kruha. Zahvaljujemo se naši predsed- nici Marici Trstenjakovi. za nje- no organizacijo in veliko skrb, da bi nas razveselila, p;i tudi vsem tistim ženam, ki so na kakršenko- li način pripomogle do uspeha. Hvala tudi obema šoferjema za varno vožnjo in njuno potrpežlji- vost. Razšle smo .se z iskreno željo, da prinesemo del svojega dožive- tja zadovoljstva tudi med svoje domače. Da lx) naš dom res topel smo sklenile, da ne bomo samo prizadevne proizvajalke, pač pa da bomo skrbele tudi za medse- bojno razumevanje, tu pa mora- mo začeti najprej pri sebi! Prihodnje leto pa na veselo srečanje na Primorskem! Ema Meškova Nekdanji sode avci „De te" na izletu Tovarna perila Labod TOZD DELTA Ptuj je pred kratkim organizirala za svoje nekdanje sodelavce izlet v Novo mesto m Krško. Ogledali smo si več Labo- dovih obratov in ob tem ugotovi- li velik-o razliko, velik napredek v proizvodnji danes in pred več leti. ko smo še mi delali. Moram zapisati, da smo bili povsod lepo sprejeti, za kar se vsi udeleženci najlepše zahvaljujemo vodstvu. Besedilo in posnetek: Franc Haužar Nekdanji sodelavci »Delte« — še skupinski posnetek za spomin. OBISK PRI PILOTU NA DOPUSTU Karla Korparja, nekdanjega ak- tivnega športnega letalca in uprav- nika Aerokluba Ptuj, danes pa pilota potniškega letala, Ptujčani dobro poznamo, zlasti pa še obča- ni Kidričevega. Zvedel sem, da Ka- rel Korpar s svojo ženo Marijo in hčerko Karlico preživlja del dopu- sta na Grajenščaku, zato sva ga s kolegom in njegovo ženo obiskala. Na Grajenščaku ima Korpar svojo počitniško hišico, na zunaj staro kmečko hišico, le znotraj je predelana in urejena za udobno bivanje omenjene družine. Okoli hišice rastejo stara sadna drevesa pa tudi nekaj vinske trte. Karel Korpar s svojo družino zelo rad zahaja sem na dopust, da je tu zanj lepše kot ob morju. Tu je mir za počitek pa tudi dela za rekreaci- jo nikoli ne zmanjka. Prav pri takem delu sva ga s kolegom presenetila. V prejšnjem listnjaku si je uredil lično stiskalni- co (preSo) in „štalco" za jeklenega konjička. Pri delu mu pomagajo sorodniki, pa tudi sosedje postori- jo kako stvar, kadar ga ni tukaj in je delo treba opraviti, saj se z vse- mi sosedi lepo razume in mu vračajo prijaznost za prijaznost. V kratkem pogovoru sem dobil po- trditev, da res najraje zahaja sem na počitek iz Rožne doline v Lju- bljani, kjer stanuje. Med pogovo- rom smo prijeli za košare in skup- no pobirali jabolka, iz katerih je čez dobri dve uri v stiskalnici že pritekel sladki sok, ki smo ga po- tem ob pečeni koruzi in krompirju z užitkom pili. Žena Marija in hčerka Karlica pa sta nam pripra- vili pristno kmečko kosilo s praže- nimi gobami. Ob tem se je Karel piošalil, da gobe moramo jesti vsi, če so slučajno strupene, ne bi bilo prav, da bi kateri preživel . . . Ta- ko se je lahko pošalil pač zato ker je tudi dober poznavalec gob. V prijetnem kramljanju smo ostali skupaj do večera, ko se je bilo tre- ba posloviti. To je kratek zapis o obisku pri pilotu, ki opravlja nadvse od- govorno in zahtevno delo, saj biti pilot potniškega letala na med- narodnih progah ni mala stvar, in ki preživlja ure oddiha v lepem kmečkem okolju. Ob koncu mu zaželimo še naprej uspešno delo in varne polete! Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Karel Korpar je za trenutek zamenjal pilotsko krmilo za ročico pri preši. 30 LET DELA IGO IMPOL Letos praznuje industrijsko gasilsko društvo IMPOL iz Sloven- ske Bistrice 30 let obstoja, uspešne- ga dela in razvoja. Pri IGD IMPOL, ki je prav gotovo med najuspešnejšimi v občini Slovenska Bistrica, ugotavljajo, da so dosegli pomembne uspehe v usposabljanju članstva, opremljenosti društva in še posebno pri nudenju pomoči prizadetim od požarov ali elementarnih nezgod. V zadnjih le- tih pa svojo aktivnost vse uspešneje usmerjajo v uresničevanje nalog na področju SLO in DSZ. Uspehi in razvoj društva v tako kratkem obdobju prav gotovo ne bi bili tako spodbudni, če jim ne bi stala ob strani največja delovna or- ganizacija v občini OZD IMPOL Slovenska Bistrica, v čigar okviru društvo tudi deluje. Oprema s katero danes razpo- lagajo pri IGD IMPOL se uvršča med najbolj sodobno na področju gasilstva pri nas. S 1ako zahtevno opremo pa je potrebno vzgajati tu- di lastni kader. V vrstah IGD Impol je med 63 člani, kolikor jih društvo šteje, veliko število častnikov vseh stopenj. Zahteve po večji varnosti v delovnem kolektivu IMPOL, kjer je zaposlenih blizu 2tXX) ljudi, pa so narekovale, da ima danes to dru- štvo že 12 poklicnih gasilcev. Po- memben je tudi podatek, da od skupno 15 ustanovnih članov Se da- nes aktivno deluje 13 članov. Skupno z zmagami nad požari in v boju proti elementarnim nezgo- dam člani društva uspešno tekmujejo tudi v športnih dejavno- stih. S tekmovanj prinašajo najviš- ja občinska pa tudi republiška priznanja. Pri delu društvo ni zapr- to v svoje društvene meje, ampak si prizadeva vzpostaviti prijateljske stike z vsemi sosednjimi društvi in z društvi iz drugih občin. Ze tradicionalno tesno sodelujejo z društvi IGD TGA Kidričevo, GD Ruše, IGD Zcle?arna Ravne in tudi z gasilskim društvom iz zamejstva Kolflachom iz sosednje Avstrije. Med načrti za prihodnje obdobje si bo društvo IMPOL še nadalje prizadevalo izpopolnjevati opremo in vozni park ter usposabljati član- stvo za kar najzahtevnejše naloge v protipožarni varnosti in tudi SLO in DSZ. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Vozilo in člani IGD Impol v eni od Številnih akcU TEDNIK KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA SULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (26. nadaljevanje) Na 3. seji 26. 4. 1939 v gostilni Narodnega doma so npr. razpra- vljali o narodnoobrambnemu delu zaradi izgredov ptujskega nemštva. V sejnem zapisniku beremo, da Nemci »napenjajo vse sile«, da bi si pridobili naraščaj; v zadnjem času so se pojavili iz tujine razni izletniki, ki bi jih bilo potrebno »kontrolirati in preprečiti«, da bi jih po mestu vodili Zamuda in slični .. .« Oblast prav ničesar ne vidi.. . »Obvestiti je potrebno o lakih obiskih »Turistični odbor« ali »Tujsko prometno društvo«, ki sta »edina upravičena voditi tujce ...« Nadalje so poročali na seji o »tuji družbi«, ki jo je vodil za velikonočne praznike po mestu neki Nemec, in na vprašanje turistov, ali je tukaj veliko Slovencev, je vodnik odgovoril, da »le malo«. Drugi taki skupini je vodnik razkazoval mestno cerkev in hkrati obiskovalcem povedal, da so nemški napisi v cerkvi »dokaz, da so ti kraji že od nekdaj nemški«. Zanimivo je, daje društvo opozarjalo na posameznike v mestu in na ukrepe, ki bi jih bilo potrebno izvesti. V omenjenem zapisniku npr. želijo obvestiti sresko sodišče o javnem nastopanju nekaterih proti Slovencem, obvestiti želijo žandarmerijo, da opozori vojaške komande na razne nemškutarje, ki so vpoklicani k vojakom, da ne bi »širili med vojaki nemške propagande.« Še večje podobnm poročil na naslednjih sejah ptujskega Sokol- skega društva, kot denimo, da se nemški kino dovolj »ne bojkotira, saj zahaja tja več Slovencev«, da pa Nemci »izvajajo pri nas bojkot dosle- dno«, da je potrebno »skrbeti za tiste vajence, ki so nameščeni po nemških tvrdkah in obrtnikih«, kako se »opaža«, da nekateri kmetje »še kupujejo« blago pri Schvvabu in drugih nemških trgovcih, da se nekateri oficirji tukajšnje gamizije »družijo z Nemci in se z njimi vozijo v gorice« ... To je nekaj podatkov, ki razkrivajo politično vzdušje v zadnjih letih pred okupatorjevim vdorom. Telesna vzgoja je dobila narodnoobrambo vsebino, saj so se člani Sokola vadili tudi v streljanju. Sokol seje preoblikoval v fronto narodno zavedne mladine. Obstoje podatki, ki jih je pred leti zbral Slavo Komac o sokolskem društvu (danes v Zgodovinskem arhivu Ptuj), ki govore, da je od 36 oseb. ki jih je okupator zaprl 1941 po vnaprej pripravljenem seznamu, bilo kar 29 članov Sokola. V takih pogojih so pričeli komunisti intenzivno delovati. Šlo je za to, da bi mladino v času nastajajočega fašizma revolucionarno usmerjali Ln da bi jo z dejavnostjo pri Sokolu odvrnili od Orlov. Torej je šlo tudi za ideološko vzgojo. Taka vzgoja društvenih članov seje odražala na manifestativnih srečanjih. Proslave obletnic septembrskih dogodkov so bile priložnost za izraz narodne zavesti. Pri tej vzgoji ne gre prezreti narodno zavednih učiteljev, pri- morskih učiteljev — beguncev, npr. Dore Mervičeve, Janka Pertota, ki so veliko prispevali k narodnoobrambni prevzgoji mladih. Preko libe- ralne sokolske organizacije je našla Partija legalne možnosti dela z mladino, ki bo kmalu stopila na branik domovine. Skojevka in poznejša borka NOV Slavica Žemljic je svoje spomine na Sokol strnila z besedami: »Bila sem še mlado dekletce, ko sem pri Sokolu doživljala prva spoznanja o nacionalističnih izpadih ptujskih Nemcev. Hočem povedati, da sem iz narodnega prebujenja kasneje prehajala na revolucionarno pot. Še kol zelo mlada se nisem niti prav zavedala teh problemov, toda v menije že bila zakoreninjena misel, da sem Slovenka. Zato ni čudno, če sem .se iz čiste otroške navdušenosti udeleževala različnih manifestacij v korist slovenstva .. .«'°^ ln prav obletnica septembrskih dogodkov 1933. leta z veliko na- pisno akcijo, ki jo je sprevedla KP, je bil začetek velikih dejanj pred viharjem druge vojne. V znak protesta zoper porajajoče se nemštvo so bila premazana ponemčena slovenska imena na trgovinah. Zanimivo je, kako so te manifestacije zajele tudi komaj doraščajočo mladino. V svojih spominih (danes v Arhivu CK ZKS) opisuje Zvonko Sagadin mazanje nemčurskih trgovin, ko je s svojimi vrstniki, Srečkom Berličem in Bo- židarjem Jakšičem, starimi okrog 14 let, mazal s katranom ponemčena imena ptujskih Nemcev. Ob 25-letnici septembrskih dogodkov je Sokolsko društvo skupaj s CM D izdalo »Spominski list septembrskih dogodkov«, v katerem je opozarjalo na preganjanje slovenskega življa pred prvo vojno ter spre- govorilo o prizadevanjih po ustanovitvi narodnoobrambnega društva Sokol. List v bistvu hoče poudariti, daje društvo obdržalo svoj karakter, se pravi, da se njegov boj nadaljuje za obrambo slovenstva. Svojo narodno zavest so sokolaši izkazovali na mnogih prireditvah, akademijah, zletih. povorkah po mestu, kot npr. 1938. leta ob 30-letnici septembrskih dogodkov. Ob tej priložnosti je »Društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju« naslovilo razglas na »borbeno slovensko mladino« in jo opozarjalo na dogodke leta 1908.« Ignorirajte nemčurje! Slovenska mladina ob nemški meji bo kmalu imela priložnost dokazati svoj pogum in svojo požrtvovalnost . . . Manifestirajmo svojo slovensko za- vest .. .«"'' Akcije proti hitlerjanstvu so bile raznolike. Na nevarnost fašistične agresije je bilo potrebno pripraviti tudi podeželje. Zato so komunisti v pc)čitniškem času organizirali delovne narodnoobrambne tabore. Ivan Bralko o njih pripoveduje, da so po zasedbi Avstrije, ko so se pojavili kljukasti križi na naši meji. organizirali čez poletja tabore v Halozah, v Prekmurju in drugod. Taborjenj so se udeležili mnogi levičarski aka- demiki. Na njih seje razmahnilo tudi proučevanje socialnih prilik na vasi. Tak tabor je bil tudi na Rodnem vrhu v Halozah julija 1939, katerega so se udeležile članice društva*» Doma visokošolk« iz Ljubljane. Ptujski mladinci so se udeleževali taborov izven ožjega območja. Marenberškega tabora sta se npr. po ohranjenih pričevanjih udeležila Marko Rems in Zvonko Sagadin. Organizacija narodnoobrambnih taborov v Ptuju naj bi stekla 1937/38. ko je vodil na gimnaziji mladinsko delo Mirko Bagar. Prvotno so imeli namen organizirati tabore preko Ferijalnega saveza. saj je bilo znano, da imajo po Sloveniji Počitišniko zvezo v rokah levičarji. Poletna taborjenja so imela tudi značaj ideološkega izgrajevanja mladih. Vilma Beblerjeva se npr. spominja tabora v Gozdu Martuljku, verjetno poleti 1937. na katerem je bil prisoten od Ptujčanov še Marjan Kveder. morda pa še kdu. Bilo je to legalno taborjenje študentov zagrebške in ljubljanske univerze, vendar so se na njem udeleženci. dejansko marksistično izobraževali v obliki predavanj (promineninih komunistovTriglav<'. kije prešlo tedaj v komunistične roke. Med drugim je zapisala: »Komunisti — študentje smo morali biti pov.sod politično aktivni ler smo morali politično pridobivali še neopredeljene študente, s kate- rimi smo bili povezani. . - (se nadaljuje) 107 Z.AP. Sejni zapisniki Sokotekega društva Ptuj od 21. 9. 1938 — 10. 3. 1941 (arhivR. Komaca) « Pokrajinski muzej Ptuj. Izjava Siavice Žemljic "'^ PMP. fas. Ilegalna ciklostilna tehnika pred vojno v Ptuju Mu/ej narodne osvoboditve Maribor. Zapisnik o delu predvojne mladine v Mariboru. 18. 10. 1958 7. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije Radio Titovo Velenje, organizacijska enota Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje, bo pripravil 22. oktobra 1982 v domu kulture v Titovem Velenju 7. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Po- krovitelj srečanja bo občinski svet zveze sindikatov Slovenije Velenje. Udeleženci 7. srečanja bodo male vokabie skupine iz SR Slovenije (se- stavi od 3 do 7 pevcev, dovoljena je spremljava z ljudskim instrumentom). Zraven skladb, ki jih bodo skupine predlagale za nastop, bodo vsi sodelu- joči ob zaključku srečanja zapeli pesem Karla Destovnika-Kajuha in Sveta Marolta-Spika v priredbi Radovana Gobca — Pesem XIV. divizije. Prijave za sodelovanja na 7. srečanju malih vokalnih skupin Slovenije je treba poslati najpozneje do 27. septembra 1982 na naslov: Radio Titovo Velenje, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, poštni predal 89. Hkrati s prija- vo morajo skupine poslati naslove 6 skladb, s katerimi se želijo predstaviti na srečanju v Titovem Velenju, in sicer po vrstnem redu, ki ga sami predla- gajo. Organizatorji bodo veseli, če bo med naslovi predlaganih skladb, tudi pesem z območja, s katerega prihaja skupina. Dobrodošle bodo tudi izvir- ne partizanske pesmi. Posebna žirija bo med predlaganimi skladbami iz- brala 3, s katerimi bo skupina nastopila na srečanju. Male vokalne skupine, ki se bodo prijavile za nastop na 7. srečanju 22. oktobra v Titovem Velenju, bo obiskala posebna strokovna žirija in se ude- ležila njihove vaje. Vhodna vrata v bistriški grad predstavljajo posebno zanimfvost za še vedno maloštevilne obiskovalce. Obnova gradu v Slovenski Bistrici Te dni bodo delavci poskrbeli, da bo tudi osrednji vhod v bistriški grad dobil lepšo podo- bo. To si po dolgih letih »počiva- nja« in propadanja prav gotovo tudi zasluži. Ureditev pročelnega obzidja na vhodni strani gradu in tudi samega vhoda spada v okvir kompleksne ureditve sprednjega dela gradu. Motel Planina ureja pri grajski kleti, ki predstavlja del gradu, zunanji vrt za goste. Delno pa je že urejen tudi kanal okoli gradu, ki je v času grofov služil kot vodna obramba pred napadalci in obenem okras gra- du, sedaj pa nameravajo kanal spremeniti v mini živalski vrt. Vzporedno s temi ureditvami pa dobiva lepšo podobo, vendar počasneje kot si krajani to želijo in kolje bilo načrtovano, nekda- nji grajski park, kjer so že uredili klop grajskega obzidja. Žal se tudi pri urejanju gradu z okoljem vsa leta srečujejo s težavami, predvsem pomanjkanjem po- trebnih finančnih sredstev. To pa povzroča tudi večje stroške obno- ve, saj nekateri deli gradu zaradi prepočasnega posega še naprej propadajo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Marijin steber, ki je stal na nekdanjem minoritskem trgu v Ptuju, pravzaprav ni neposredno povezan z zgodovino minoritskega samostana, prištevamo ga med do- kaj številne ptujske javne spomeni- ke. Vendar je bilo znamenje v le- pem sozvočju s fasado nekdanje minoritske cerkve. Povezuje ju tudi skupna tragična usoda — bombar- diranje januarja 1945. Kakor lahko obžalujemo izgubo minoritske cerkve, smo tudi z odstranitvijo Marijinega stebra izgubili bistveno vrednoto nek- danjega Minoritskega trga. Marijin steber je predstavljal njegovo kompo- zicijsko središče, naglašal je fasado minoritske cerkve, kip Marije pa je bil z obrazom obrnjen v glavni komunikacijski smeri tega predela. Znamenje je dal postaviti borlski grof Jurij Friderik Sauer leta 1664 v zahvalo za odvrnjeno turško nevarnost. Postavljanje podobnih znamenj v zahvalo za rešitev pred Turki v času turških vpadov ni bilo neobičajno. Po- stavitev ptujskega znamenja je pobudil podoben spomenik v Gradcu. Spo- menik so obnavljali dvakrat. Prvič Teta 1714, o čemer govori prva napisna tabla ob podnožju stebra, in drugič leta 1892. Leta 1791 so ga od borlskih prevzeli ptujski meščani, o čemer piše druga napisna tabla. Kip na vrhu ste- bra je, kot domneva dr. Sergej VriSer, nastal ob drugi obnovi leta 1714, na kar ga navajajo stilne prvine. Marijin kip z detetom v naročju je zelo kvali- tetno baročno delo, v obdelavi zgornjega dela telesa še manieristično vitko, v spodnjem delu pa se oblačilo bogato razgiba v globokih gubah. Marija stoji na polmesecu in se uvršča v tip t. i. ,,Imakulate" in ,,Matere kralji- ce". Izdelan je iz kamna in pozlačen. Po bombardiranju je bil precej poškodovan kip z ostankom kapitela prenesen v lapidarij ptujskega muzeja v nekdanjem dominikanskem samo- stanu. Marjeta Ciglenečki Margin steber pred minoritskim samostanom v času, ko so obnavljali fasa- do samostana. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka št. F 577 Vabilo k sodelovanju Ženski pevski zbor Alojza Arnuša Rogoznica vabi k re- dnim pe\skim vajam v.se lju- biteljice zborovskega petja. Vaje so vsaki ponedeljek in četrtek ob 19^ uri v Osnovni šoli »Tone Žnidarič« Ptuj. Ja\ iie se in pridite na vaje do konca septembra 1982. Ni pomembna starost, ne mla- dost, pomemben je dober glas. posluh in veselje do pe- Tia. Razstava 20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva v četrtek, 16. septembra 1982, bo ob 17. uri v razstavnem pavi- ljonu Dušana Kvedra v Ptuju otvoritev razstave 20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, ki jo pripravlja Zgodovinski arhiv Ptuj. V letu 1980 je Zgodovinski arhiv po podpisu sporazuma o predaji arhivskega gradiva o medrepubli- škem sodelovanju v okviru tradici- onalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva začel prevzemati gradivo o medrepubliškem sodelovanju od občinskih sindikal- nih svetov občin Cakovca, Kopriv- nice, Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice in Varaždina. V letu 1981 smo pričeli z urejanjem gradiva ter pisanjem seznamov. Ko je bilo to narejeno, smo pričeli izbirati gra- divo za razstavo. Uporabili smo spisovno gradivo ter fotografije. Razstava je razdeljena na enaindvajset enot. Prvo enoto sestavlja gradivo iz let 1960, 1961 in 1962, ko se je začelo sodelova- nje med Ptujem in Varaždinom, sledi pa gradivo vseh 20 tednov oziroma srečanj. Od skromnih za- četkov v letu 1962, ko je bil v Ptuju I. teden bratstva in prijatelj- stva, do danes se je sodelovanje razvilo v trdno vez med delovnimi ljudmi sosednjih občin Slovenije in Hrvatske. V I. tednu so s kultur- nim programom sodelovala DPD Svoboda iz Cakovca, Ptuja in Varaždina. S kulturnega področja se je sodelovanje v naslednjih letih razširilo na športno in gospodar- sko področje. Vključili so se pionirji z nastopi pevskih zborov osnovnih šol, srednješolska mla- dina, gasilci, ribiči, lovci, enote in štabi civilne zaščite, avto-moto društva. Prireditve niso več vpete v okvir enega tedna, ampak se vrstijo skozi vse leto. Ob razstavi bo izšel tudi katalog s prispevki sindikalnih delavcev, ki so neposredno sodelovali in ustvarjali srečanja bratstva in prijateljstva. S to razstavo nadaljujemo z izvajanjem programa, ki smo ga sprejeli v počastitev leta kongresov in 90. obletnice rojstva tovariša Tita. Nada Jurkovič Zgodovinski arhiv Ptuj Nastopi folklornih skupin v srečanjih bratskih občin so bili vedno dobro obiskani. . Foto: Kosi 8- NASI DOPISNIKI 9. september 1982 — TEDNIK GRADIŠČE V SLOV. GORICAH Zmagovalci v vlečenju vrvi Gasilsko društvo v Gradišču v Slovenskih goricah, ki sodi med drugo najstarejše gasilsko društvo v lenarški občini, organizira poleg njihovega požrtvovalnega dela tudi prireditve, s katerimi razveseljujejo gledalce. I^^etos so na primer pričeli z razširitvijo gasilskega doma, da pa bi imeli za ta namen dovolj flnančnih sredstev, so organizirali enodnevno zabavo, na katero so povabili tudi sosednja gasilska društva v lenarški občini, tek- movali so v vlečenju vrvi. Tega tekmovanja se je udeležilo tudi precej gledalcev iz različnih krajev Slovenskih goric, ki so si z veseljem ogledali tekmovanje. Naj- boljši na tekmovanju so bili domači tekmovalci iz gasilskega društva Gradišče, ki so z veliko premočjo premagali vsa nasprotna mo$rva. Zmagovalna ekipa v vlečenju vrvi iz GD Gradišče in sicer od leve proti desni: Franc Ferlinc vodja ekipe, Franc Divjak, Ludvik Šilec, Emest Škrget, Franc Simonič in Bojan Lovrenčič. Takšnih ali podobnih prireditev je na področju Slovenskih goric vse manj, razveseljivo pa bi bilo, da bi na enodnevnih zabavah takšnih na primer, ki jo je organiziralo GD Gradišče, bilo vključenih poleg veselic tudi več zabavniTi prireditev, kajti bilo bi bolj veselo, udeleženci pa bi imeli od tega mnogo več, kot pa od same puste veselice. Foto in tekst: Janez Lorber Nič nas ne sme presenetiti Vsekakor ste ob pogledu na na- slov pomislili, da bo napisano ne- kaj o naSi akciji v okviru SLO. Pa ne, naj bo tokrat pod tem naslo- vom drugačna tema, ki pa jo po- gosto srečujemo, skoraj na vsakem koraku. Mogoče boste tudi vi kdaj v Or- možu. Prav gotovo vas bo priteg- nila skrbno urejena blagovnica TI- MA. Stopili boste v njo, če ne z namenom, da kaj kupite, pa se bo- ste mogoče napotili v restavracijo, ki je v sklopu te blagovnice. Kak-, 5no kavo ali sok, mogoče celo kaj drugega si boste zaželeli. Toda, ni- kar ne pričakujte, da boste ne vem kako postrežem. Prav presenečeni boste, če boste morda naročili ka- vo ali kaj drugega, a natakarica vam bo prinesla neko tretjo stvar. V začetku boste morda zmedeni, pomislili boste, da ste mogoče to naročili, s čimer so vam postregli. Le redkokdaj ima človek-gost te restavracije srečo, da resnično dobi to kar si je zaželel. Toda nič naj nas ne preseneti, saj smo podobnim situacijam že nava- jeni. In če morda čakate na zaže- Ijeni sendvič, kot je to bil primer v torek, 31. avgusta, ga natakarica proda nekemu drugemu gostu, se lahko pod nosom obrišete za do- broto, ki ste si jo namenili privo- ščiti. In ko tako čakajoč na sendvič vendarle vprašate, ali je topli send- vič že pripravljen, namesto njega postreže natakarica z neprijaznim odgovorom: „Nimamo več mase za sendviče". No, željeno boste v tej restavra- ciji redko dobili. Vse prej pa boste postreženi z neprijaznimi pogledi in odgovori. Tako navsezadnje za- pustite restavracijo in odidete. Mi- slim, da si po takšni ali podobni postrežbi ne boste več zaželeli iti v timino restavracijo. ik, Podgorci 55 let gasilskega društva Zabovci Za manj oddaljene vasi od centra velja, da so nosilci vaškega življenja prav gasilska društva, ki prirejajo razne prireditve in ve- selice. Prav ena izmed takih vasi so Zabovci, ki v letošnjem letu slavi G D pomemben jubilej, 55- letnico obstoja društva. K temu jubileju, pa so še dodali po- membno delovno zmago; saj so v nedeljo 29. avgusta predali svo- jemu namenu nov večji, ovno- vljeni gasilski dom. Ob tem jubi- leju je zanimivo pogledati v kro- niko društva. Zametki gasilstva .segajo že v leto 1927. ko seje 11 mladih fan- tov na Istno željo ter vaščanov. ustanovkili gasilsko desetino. Od takrat ustanovnih članov živi le tov. Ignac Meznarič. Takrat še ni bilo lastnih prostorov, zato so se sestajali pri gostilni Korošec. Ob nedeljah pa so se zbirali v gasil- skem domu v Ptuju, kjer so se izpopolnjevali. Prvo opremo so imeli ročno brizgalno, ter .sodelo- vali na prvih požarih v Dornavi in Stojncih. Leta 1928 so se vaščani odločili, da skupaj postavijo gasilski dom, ki so ga dokončali leta 1929; na istem mestu kol stoji dana.šnji. Naslednje leto pristopijo k gradnji stolpa. Tudi okupacija je priza- dela društvo. Po vojni leta 1953, pa .se va.ščani ponovno odločijo, da zberejo denar in kupijo prvo motorno brizgalno. Leta 1963 je bil dom prenovljen, postavljen je nov dom z večjo dvorano in pro- storom za garažo in orodi,šče. Leta 1965 je G D razvilo svoj prapor . tudi v letu 1967 gasilci in vaščani niso mirovali, zgradili so namesto lesenega stolpa višji zidani stolp. V letu 1972 pa zamenjajo motorno brizgalko za novej.Šo, kije še danes v uporabi; naslednje leto pa že nabavijo avtomobil. Društvo je ves čas obstoja in graditve doma želelo, da bi imelo prostor, kjer bi se lahko zbrali vsi vaščani. Zato so se domačini leta 1979 odločili, da ponovno pristo- pijo k delu na povečavi doma. Že isto leto so zgradili garažne pro- store, orodišče in kletne prostore. Naslednje leto so zbirali denar in material z ve.selicami in priredit- vami, in še isto leto pristopili k rušenju gasilskega doma v Ptuju; lersina ta način pridobiliopeko in les. Leta 1981 .so se na več se- stankih dogovarjali, kako bodo zbrali denar za gradnjo novega doma . Že meseca maja 1981 je bil porušen del starega doma in na njegovem mestu zgrajen novi dom, kateremu so fasado in ostala gradbena zaključna dela končali v letošnjem letu. Pri tem pa je potrebno pouda- riti, da ,so vsa gradbena in ostala manj zahtevna dela izvajali člani sami skupaj z mladinci in pioniiji. Za ta dela so žrtvovali prek 8000 prostovoljnih delovnih ur in prek 100 strojnih ur. Ves trud se jim je obrestoval, saj so tako zgradili velik sodobno urejen gasilski dom. ki ga koristi širši krog ljudi za razne prireditve in druge kulturne namene. Tako se je v nedeljo kljub sla- »bemu vremenu zbralo precejšnje število ljudi. Pred otvoritvijo je bil mimohod okoliških gasilcev. Ob tej priložnosti pa je gasilsko dru- štvo prejelo in podelilo številna priznanja; podelilo pa je ludi svojim članom za 10, 20 in 30 let sodelovanja. Na svečanosti so bili navzoči predstavniki KS Mar- kovci, občinske gasilske zveze in ustanovni član Ignac Meznarič ter ostali povabljeni gostje. Dom je predal svojemu namenu Ignac .Meznarič in tako odprl vrat šir- šemu krogu ljudi. Besedilo in posnetki: Jože Voglar Prenovljen gasilski dom, ponos G D Zabovci. Priznanje Ignacu Meznariču, edinemu še živečemu ustanovnemu članu. Predsednik G D Jože Ciglar med govorom. Priznanja za dolgoletno sodelovanje v gasilstvu tudi ženskam. Številni gostje na svečanosti. IZLET ČLANOV DRUSTVA UPOKOJENCEV PTUJ V dneh 25. in 26. avgusta je Društvo upokojencev Ptuj prire- dilo že četrti lelo.šnji izlet z avto- busom in prvi po Gorenjski. Udeležilo se ga je 50 članic in članov društva. Tudi tokrat je prevzel vodstvo izleta predsednik DU tovariš Slane Horvat, ki se za vsak izlet, kot strokovni vodič tudi dobro pripravi tako. da izletniki nimajo samo vožnje pač pa .so že pred ogkdom kraje\ in njihoviii znamenitosti z njimi se znanjeni. Kot po navadi, smo tudi tokrat slarlali s Trga Svobode ob 6.15 in se prvič ustavili v gozdu med Pragcrskim in Slov. Bistrico, kjer smo iz preventivnih razlogov razkužili svoja grla s kačjo slino, kakor se to v raznih žargonih imenuje, nato pa nadaljevali pot po predvideni maršruti. Pot nas je vodila po Sloveniki mimo Celja in Ljubljane skozi Črnuče. Tacen v Goričane. Tu smo si ogledali znamenitosti gradu, bivšo last ljubljanskega nadškofa dr. Ro- zmana. V gradu je bilo v času okupacije gestapovsko zbirno ta- borišče za Gorenjsko. Danes je ta grad lepo urejen in vzdrževan. V njem pa je urejena krasna kitajska keramična zbirka, kar si je vse- kakor vredno ogledati. Po ogledu in krajšem odmoru — malici, smo nadaljevali pot v Škofjo Loko. po Selški dolini v Dražgoše. Tu smo si ogledali v posebej v hrib izdelani vdolbini prikaz herojske borbe partizanov z nadmočnimi okupatorskimi vojaki. Ta prikaz je izdelan v barvnem mozaiku. Posebej pa postavljen mogočen spomenik z- bronastimi kipi txircev. Na naj- višjem delu spomenikaje ploščad, s katere je krasen razgled po Dražgošah. Tudi Dom Cankarje- vega bataljona si je vredno ogle- dati. Od tu nas je vodila pot prek Železnikov. Sorice. Soriške pla- nine v Bohinj. Ustavili smo se ob koncu jezera pri hotelu, ki je v upravljanju Planinske zveze Slo- venije, lo je v bližini izvira reke Bohinjke in slapa Savica, katerega so si številni člani tudi ogledali. Tu je bila tudi možnost dobili kosilo. Postrežba tukaj ni pohvalna. Omizje pri katerem sem bil. je sedelo na vrtu ob izhodu iz resta- vracije. Opazovali smo obnašanje mladega dolgolasega natakarja, z neurejeno lasuljo in žvečilnim v ustih je spuščal balončke ter od časa do časa ludi koga postregel. Svojo kulturo in oliko pa je poka- zal, ko je v neposredni bližini na- šega omizja naročil natakarici (in s prstom pokazal v smer) z bese- dami: ->Tisti stari ded je naročil čaj!<' Vsak nadaljnji komentar ni potreben! Po daljšem postanku smo pot nadaljevali ob Bohinjskem jezeru do cerkvice sv. Janeza, kjer je bil krajši postanek m ogled kraja, potem pa nadaljevanje prek Srednje vasi. Gorjuš in Mrzli studenec na Pokljuko. Tu je na širši planjavi in višini 1250metrov postavljen lep »Spori hotel Po- kljuka«, v kalerem smo imeli na- ročen polpenzion. Hotel je B ka- tegorije, z osebjem, strežbo in hrano smo bili več kol zadovoljni. Po prihodu in namestitvi v hotelu Ptujski upokojenci na Ljubelju, kjer je mnogo naših ljudi troelo in umrlo. Foto: Franc H<;užar smo SI ogledali lep spomenik NOB in pred zahodom sonca ludi lepo osvetljen vrh Triglava, oko- lico z ostalimi hoteli, počitniškimi domovi m vikendi. Vsakemu iz- letniku, predvsem pa skupinam, ki so namenjeni na Gorenjsko, priporočam, da se ustavijo tudi na Pokljuki. Po dobro prespani noči in obil- nem zajtrku smo se odpeljali na Bled. Z avtobusom smo obkro- žili jezero in po enoumem po- stanku nadaljevali pot prek Sp. Gorij v Vintgar. To je enkraten pogled v sotesko reke Radovne. Takih naravnih lepot je malo v Evropi, zato tudi ni naključje, da si jo ogledujejo številni tuji turisti in slikajo to čudovito naravno lepoto reke Radovne s slapovi v soteski, dolgi 1600 metrov, ob kateri so sun^i mostovi in galerije z lepo vzdrževano potjo. Po prehodu soteske, smo prek Dobrave pri- speli na Jesenice, kjer smo imeli v samopostrežni restavraciji kosilo. Od tu nas je vodila pot v Žiro- vnico, kjer je Počitniški dom DU Slovenije. Po krajšem postanku in ogledu doma. smo nadaljevali pot preko Tržiča na Ljubelj. Tu smo si ogledali spomenik žrtev interni- rancev. kjer je bil v času okupacije pomožni lager Mathausen-a. Ti intemiranci iz raznih okupiranih dr/av so gradili ljubeljski predor. Popeljali smo se tudi do samega predora na meji in vrnili preko Tržiča. Golnika. Kranja v Ka- mnik, kjer je bil kratek postanek za ogled mesta in s tem zaključili naš zanimiv izlet v dveh sončnih 4ine\ ih. Prek Motnika smo se za- dovoljni z vtisi in užitki v naravi srečno vrnili ob 19. uri v Ptuj. Jože Krajnc. tajnik UTRINEK IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA NA POKLJUKI DELOVNI CAS NAŠEGA DOKTORJA Naš doktor dela do 15. ure. \ Najini žulji nama niso dali miru, zato sva se deset minut do treh od- J pravili k zdravniku po obveze. Komaj prideva na dvorišče, ga zagledava, i kako ordinira z loparčkom za badminton kar zunaj sredi asfalta. Lepo gai vprašava, če bi lahko dobili kaj za najine žulje. A on se samo obrne in I vpraša:,,Koliko je sati?" ter lovi žogico, kot da bi mu gorela za petami. Ko mu poveva koliko je, reče, naj malo počakava. Midve sediva kot obsojenki in čakava, a naš dohtju- je gluh za vzdihe najinih žuljev. Končno se obrne k nama in vpraša: ,,Koliko ima sati?" Odgovoriva: ,,Zdaj je že tri in tri minute." Doktor se zlobno nasmeji in reče: ,,Moje radno vrijeme je več prošlo!" Na koncu pa sva le dobili nekaj za žulje. Danica in Marija Seruga, Videm pri Ptuju TEDNIK - 9. september 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 II. SNL - VZHOD: DRAVA-ALUMINIJ 1:1 (1:1) ODLIČEN OBISK, SLABA IGRA Stadion Drava v Ptuju, gledal- cev 50), sodnik Kamenšek (Mari- bor) DRAVA: J. Veselic, VVeingartner, Potočnik, Kralj, Malek, Hameršek, 7,itnik, J. Vin- diš. Krajnc, Ceh (Murata), M. Veselic (Jupič) ALUMINIJ: Milošič, Smigoc, Kozoderc, Jaušovec, Skrjanc, A. Dončet (Ivančič), Fruk (B. Don- čec), Letonja, §. Dončec, Bek, Vinkler Tradicionalni obračun moštev dveh sosednjih klubov je pritegnil veliko gledalcev, ki pa z igro niso mogli biti zadovoljni. V prvem IX)lčasu je bila še kar solidna s šte- vilnimi priložnostmi, nekoliko več pred vrati Veselica. Igralci Aluminija so povedh že v 4. minu- ti, dobro akcijo je zaključil Jaušo- vec. Za tem pa so si igralci iz Kid- ričevega po dveh priložnostih domačinov (Ceh zadel vratnico) Izenačenje v zadnji minuti prvega polčasa (foto B. Rode) pripravili štiri lepe priložnosti, vendar jih Bek, Vinkler in Fruk ni- so izkoristili. V zadnji minuti prvega polčasa so domačini izena- čili. Jaušovec je v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil Krajnca, strel z bele točke pa je uspešno izvedel Malek. V drugem polčasu je bila igra z izjemo treh odličnih obramb Veselica po dobrih strelih Beka, Letonje in Vinklerja, zelo slaba s številnimi slabimi podajamL Zato je neodločen izid kar pravšnji. To- čka je uspeh za Dravo, Aluminij pa je nekoliko razočaral, saj bi z boljšim (bolj discipliniranim) pristopom k igri lahko dosegel več, ker ima v tem trenutku gotovo boljše moštvo. Tako pa so se jim mladi Ptujčani z nekaterimi sta- rejšimi igralci dobro upirali in zasluženo osvojili točko. Pred srečanjem članov so mla- dinci Drave s 4:3 premagali "rstni- ke Steklarja. Dva zadetka je dose- gel Klajderič, po enega pa Malek in Ljubeč. V prihodnjem kolu članske lige bo Drava gostovala v Mozirju pri Elkroju, Aluminij pa se bo v Kidričevem pomeni s Steklarjem iz Rogaške Slatine. 1. kotar SRL ČLANICE: DRAVA-POLANA 24:17 (15:11) DOBRA IGRA V PRVEM KOLU Stadion Drava, gledalcev 100, sodnika Stčger in Ogner (Maribor) DRAVA: Sitsenfraj, Gomilšek, Rimele, Kelenc 3, Vičar 7, Galun 4, Zupane, Radanovič 3, Kmetec 7, Miklašič, Sipek; Članice RK Drava so v sobot- nem srečanju proti Polani prikaza- le za začetek prvenstva dobro igro. Zlasti to velja za začetek in zaklju- ček, vmes pa je bilo srečanje izenačeno. Gostje so pokazale veliko, zato je bilo srečanje privla- čno tudi za gledalce. V prvem polčasu so si doma- činke z dobro izvedenimi hitrimi nasprotnimi napadi priigrale že šest zadetkov prednosti, vendar so vztrajne gostje razliko nato znižale le na dva gola (13:11). Podobno je Značilna „kontra" Drave. Od leve Radanovič, GaIuh, Kmetec in Kelenc same pred vrati Poiaae (foto B. Rode) bilo tudi v drugem polčasu. Znova so domačinke ustvarile razliko, vendar so se jim ieralke Polane znova približale (18:16). Ob dob- rem zakključku pa so si domačinke priborile zasluženo zmago, saj so gostje le s težavo premagovale domačo vratarko. Pred srečanjem članic so mla- dinci Minerve iz Griž z 22:16 ■ premagali domače vrstnike, med katerimi se je izkazal Klarič s šestimi zadetki. Ostale pa so prispevali Habjanič 4, Milunič 3, Vukašinovič 2 in Terbuc enega. V prihodnjem kolu se bodo čla- nice Drave v gosteh pomerile s Šmartnim, mladinci pa bodo gostovali v Slovenj Gradcu. L kotar USPEH NAŠIH STRELCEV V REČICI v soboto, 21. in v nedeljo, 22. avgusta so po krajšem letnem premoru najboljši ptujski strelci sodelovali na velikem tradicionalnem strelskem turnirju v Rečici pri Laškem. Zbrani so bili naj- boljši slovenski strelci in strelke na MK orožju. Z MK pištolo proste izbire je ekipa Ptuja osvojila 3. mesto. Tudi med posamezniki je pripadalo 3. mesto Francu Bedraču, ki je s 519 krogi prekosil mnoge znane slovenske pištoljaše. med njimi tudi državnega reprezentanta Franca Peternela iz Kranja. Ekipo s pKtoIo ,,DRULOV" v sestavu: Ivanovič, Gole, Hajduk in Pulko, je bila četrta. Najboljši posameznik Slavko Ivanovič pa s 488 krogi f>eti od 24 tekmovjilcev. Se boljši uspeh je dosegla ekipa Ptuja I. z MK puško, ki je za 7 krogov zaostala za prvaki Celja. Ekipa Ptuja II., ki so jo sestavljali strelci SD AGIS pa je bila enajsta med 18 ekipami. Med posamezniki je bil najuspešnejši Jurij Lamot na 5. mestu s 346 krogi (od 400 možnih). Dober rezultat 342 krogov je dosegel mladinec Darko Jazbec. S standardno pištolo, je bila med ženskami Albina Pšajd četrta s 476 krogi (od 600 možnih). Alojz Koželj Turnir V šahu in malem nogometu Odbor za pripravo in izvedbo šfX)rtnih lekrnovanj v KS Olga Meglic je v počastitev 1. krajev- nega praznika do sedaj izvedel tekinovanja v šahu in malem nogometu. V šahu so sodelovale ekipe Vojna pošla 5008 Ptuj, KS Budi- na—Brstje, ki je o.svojila 10,5 točke. Sledijo Vojna pošta 5008 9.5 točke, KS Olga Meglic B 4 točke. K S Olga Meglic A brez točke. Mali nogomet so odigrali v soboto 4. septembra ob 9. uri na igrišču kovinarske šole v Ptuju, Sodelovali so : VP 5008. KS Budina—Brstje, KS Boris Ziherl in obe ekipi K S Olge Meglic. Po izvedenem žrebanju je v predtek- movanju ekipa VP 5008 izločila iz nadaljnjega tekmovanja ekipo KS Olge Meglic A; ekipa KS Boris Ziherl pa ekipo KS Budi- S turnirja v malem nogometu. na—Brstje šele po izvajanju 7- metrovk. V fmalni del tekmovanja so se tako uvrstile ekipe VP 5008, KS . (foto: M. Ozmec) Boris Ziherl in KS Olga Meglic B. Pri razigravanju vsak z vsakim je imela največ uspeha ekipa VP 5008 v sestavi: Nuhanovič. Ka- dič, Mitrovič. Davidovič, Prvulo- vič. Miloševič. Bihurac, Rakič. Sekulič. ki je premagala oba nasprotnika. Rezultati p red tekmovanja: Vojna pošta 5008 K S Olga Me- glic A 6:2 (4:1); KS Budi- na—Brstje—KS Boris Ziherl 4:5 (2:1) (3:3); Rezulati finala: KS Olga Me- glic B:VP 5008 0:6 (0:2); KS Boris Ziherl; KS Olge Meglic B 6:1 0:1); VP 5008 KS Boris Ziherl 8:0 (3:0). Končni vrstni red: VP 5008 Ptuj 14:0; KS Boris Ziherl 6:9; K S Olge Meglic B 1:12; KS Budma—Brstje 4:5; KS Olge Meglic A 2:6 0: Najboljši strelec turnirja v malem nogometu je Ljubiša Davidovič. član ekipe VP 5008 z 10 goli. Anton Kolarič Začrtane naloge NK Aluminij Kidričevo v petek, 3. septembra seje konstituiral izvršni odbor nogometnega kluba Aluminij Kidričevo. Za predsednika lO je bi! izvoljen Ante Kurelič, za podpredsednika Franjo Rumfl, za blagajnika Jože Spevan, za gospodarja Anton Radolič, za tehn. vodjo Franc Jeza, za starejšo selekcijo in za mlade Ivan Tašner, strokovni sodelavec pa še naprej ostane Ivan Krnjič. Ostali člani izvršnega odbora pa so .še zadolženi za razna področja, ti so: Ivan Mazera, Stanko Meško, Zvonko Glažar, Konrad Zoreč, Stevo Peric in Martin Turk ter Konrad Kramberger, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika disciplinske komisije. Trenerje vseh selekcij bodo izvolili naknadno, saj imajo tu kadrovski primanjkljaj. Nadalje je tekla beseda o dejavnosti vseh sekcij, saj bodo njihovemu delu posvečali vso pozornost, da se bo tako vsak športnik obnašal res športno, da bodo medsebojni odnosi na dostojni ravni itd. Predvsem so poudarili, da mora biti nogomet in sploh NK Aluminij v bodo- če za vzgled v občini in tudi v odnosih z NK Drava, ki zadnje čase niso bili vzgledni. Povsod mora vladati delovna vnema, red in disciplina, medsebojni odnosi pa morajo bili taki kot se za športnike spodobi. Obravnavali so tudi vprašanje vzdrževanja objektov. Predlagali so, da bi jih prenesli na TGA Kidričevo, o tem so v teku razgovori s samoupravnimi organi TOZD in delovne or- ganizacije, ki bi naj prevzeli osnovna sredstva. Sprejeli in s tem potrdili so tudi disciplinski pravilnik. Med sprotnimi zadevami je tekla razprava o vstopnini, ki naj bi bila 30 din. Iz Finančnega poročila, ki ga je podal Stanko Meško je bilo razvidno, da se je NK Aluminij že doslej obnašal stabilizacijsko, prav tako bo tudi v bodoče. Nabaviti bo potrebno najnujnejše rekvizite, potrebne za sprotno delo. Dogovorili so se, da bodo v bodoče Fmančno stanje obravnavali sproti in da se bodo dosledno držali predpisov in navodil nogometne zveze Slovenije. Pri tem je bil dan ix)udarek stroškom potovanj, tu so se že doslej igralci dobro obnašali, saj vedo, da so sredstva minimalna. Ivan Krnjič pa je člane seznanil, da bodo 24. septembra v Kidričevem nastopili veterani spHtskega Hajduka, ki se bodo pomerili z vetera- ni Aluminija. Vstopnina bo samo 50 din, delavci TGA — člani sindikat? pa bodo lahko dobili vstopnice po 10 din pri svoji organizaciji sindikata. Imenovali so ludi odbor za pripravo tega srečanja, ki ga sestavljajo: Ante Kurelič, Ivan Mazera, Franjo Rumfl, Mišo Kramberger, Ivan Krnjič in Drago Kneževič. Želimo jim, da bi srečanje veteranov Hajduka in Aluminija kar najbolj uspelo. Naslednji dan pa igrajo veterani Hajduka že v Murski Soboti. Tako je delo NK .AJuminij kar dobro zastavljeno, naravnano na množičnost, na red in disciphno ter dobre medsebojne odnose. Ce bodo vsi izvrševali svoje naloge, potem bodo prav gotovo uspešno prebrodili vse težave s katerimi se bodo srečevali pri svojem deiu. Konrad Zoreč Uspela delovna akcija Kar 30 mladih m nekoliko mam mladih članov in članic rokome- tnega kluba Drava je v nedeljio dopoldan / delovno akcijo uredilo igrišče, ki ga uporahljajio /a vadbo in tekme. iKistilo pa tudi večji del precej zancmanene okolice. Dela le bilo veliko, vsega pa niso uspeli opraviti Zato biHlo \ kratkem izvedli sceno delovno alccijo. lako bo rokometni stadiiin ob popravljeni razsvetljavi (več koleno leto je trajalo!) poslal lo. kar bi moral bi«- — primer vzornega upravljanja z družbenmi premo- ženjem. Fako seje delovnim akcijam v aeroklubu. košarkarskem, bo- ksarskem in atletskem klubu pridružil tudi rokometni kolektiv. l.kolar Detovva akcija za lepši m boljši stadion (foto 1. kotar) Vadba mladih nogometašev Iz Nk Ij i i. da miade vabijo na treninge svojih selekcij. Mlajši pionirji t» »k* H ponedeljek od 17. ure. sfcirej.ši (12 do 14 lel) v torek in četrtek od 16 !4 do 16 let) v ponedeljek in sredo od 16. ure. mladinci (16 do 18lel>pa . a,^*. in petek od 16.30. Za tiste, ki imajo v CSUl pouk pt>poklan pa so oiganJKirali dopoldansko vadbo. 1. k. Uspešno v drugi ligi Ekipa šahovskega društva MIR zelo uspešno nastopa na prvenstvu zahodne skupine dnige »ezne lige (medrepubliške). Po petih kolih je bila največje pre- senečenje prvenstva, saj je dižala drago mesto za prvimi favoriti — zagrebškim \lontingpm. \ šestem kolu jim po obetavnem začetku v nadaljevanju dvobt)ja z Borovim ništo.pravlakopaludinevsedmem kolu proti Mariboru. Kijub temu pa bodo ob koncu visoko uvi^čeni. saj imajo pred zasledovalci lepo prednost. I. k. Pajenkova v državni reprezentanci MLtJ ; ^ ... višinoptuj-skega atletskega kluba Sonja Pajenk m: jc znova i/k.i/. Enem tekmovanju repubii.ških reprezentanc za Pokal republik ir [o v Splitu, je v skoku vvi.šino s 185 cm osvojila drugo mesto za M.:. . v j,,xJjne(l80cm). V ponedeljek pa bo StoHoja kot članica mladinske državne reprezentance nastopila v Maribora na atletskem dvoboju Jugoslavija—Italija. V Splitu pa je bil tudi Mirko VindLš. vendar za nastop v teku na 5000 metrov ni dobil priložnostiL saj se je tekmovanja udeležil kot rezerva (na republiškem prvenstv u je bil drasi). I. k. Ma^až Damiš v republiški reprezentanci Nadarjeni! mladi košarkar KK Ptuj Matjaž Damiš je dobil po/.iv za sodelo-, vanje v kadetski repiezealanci. ki se bo po skupnem treningu udeležila turnirja v Italiji. Več o tem prihodnjič!! I.k. Strelci za pokal SZ Jugoslavije Minulo nedeljo je občinska slielska zveza Ptuj organizirala občinsko tek- movanje za pokal strelske zveze Jugoslavije. Sodelovale so najboljše 4-članske ekipe strelskih dražin iz občine Ptuj. Tekmovalo seje z MK(mak>kalibrsko)pu.ško s 5 poskusnimi streli in 20 za oceno, samo v ležečem položaju. Do pričakovane konkurence ni prišlo. Vistni red ekip: Turaiščc 1.673 krogov: Tumišče II 642 krogov; Kidričevo I. 640kiogov:AgisI627krDgov;Železničar590krogov; Kidričevo II 590 k rogov; Jože Lacko563 krogov: Mercalor523krogov: Juršinci471 krogov; Opekar434 krogov. Ostale nepc^mlne ekipe. Najboljši posamezniki: Jurij Lamot (Kidričevo) 185 krogov; Ludvik Pšajd (Jože Lacko) 175 krogov: Stanko Rogina (Tumišče) 173 krogov; Franc Simonič (Agis) 172 krogov: Zdenka Maiyašič(Tumišče) 171 krogov itd. temu tekmovanju sledi regijsko, nato republiško in končno državno, ki bo letos v Ljubljani in ho odločilo, katera ekipa bo osvojila pokal SZJ Naši najboljši ekipi mnogo uspeha na prihodnjem regijskem tekmovanju. Alojz Koželj REGATA .^URFARJEV" NA PTUJSKEM JEZERU Ka našem jezeru, ki nudi ugodne pogoje za razvijanje navtičncga turizma, bo Brodarsko društvo »Ranča«", sekcija za jadranje in veslanje. 11. septembra 1982 ob 10. uri. organizirala rekreacijsko regalo za ja- dralce na deski. Po tej iregati bodo ob dovolj veliki udeležbi tekmovale ludijadmice.negiedenatipin kategorijo. Obe »dirki« se bosta odvijali ponačelu: ♦važnojesodelovati.nezmagati«. Povabili smo ludi ljubitelje jadranja iz klubov v Velenju. .Vlariboru. Murski .Soboti in Ljutomeru. Med regato in po njej bo poskrbljeno za jedačo m pijačo, k dobremu počutju tekmovalcev in gledalcev pa bo prispevala tudi glasba. Cc ho vreme naklonjeno organizatorjem, bomo lahko 11. septem- bra na obali ptujskega jezera preživeli lep in zanimiv dan. Vsekakor pa bo regala pri.spevala k popularizaciji ptujskega jezera izven okvirov naše občine in s tem popestrila turistično p«mudbo starega mesta ob Dravi. S. A. USPEŠNO ZAKLJUČENE PRIPRAVE NTK PETOVIE Namiznoteniški mud Fcioviajc 31. avgusta uspešno zaključil pri- prave n prijateljskim srečanjem pionirjev NTK Polovic in N IK Sobote IZ Mupvkc Sobote. Ptujski pionirji so se Sobi-^anom dobro upirali in lako di>kj/ali. da so med počimicami pridno trenirali. Zmagali so v štirih in izgubili osem srečanj, kar pa je zelo uspešno, če vemo. da sobošk i pionirji >i>dijo v vrh jugosksvanskega namiznega tenisa. NTK Pelovia I in NTK. St>bota 1 sta sc pomerih dvakrat in bili v.saka enkrat uspešni. Najboljši pi>sameznik je IhI Benko (NTK Sobota), ki je iftiel samo en poraz z dvakrat poraženo Sonjo Marinkovič. Re29iltati: Pelovia i. Sonja Marinkovič. Valerija Novak. Boštjan Novak: Sobou 1 3:6; Petovia I: Sobota I 6:3; Pelovia 1 Sobota II 7:2; Petovia 1: Sobota 111 9-0-_ Petovia II (Benčevič Igor. Džankič I por. .Marinkovič Vojkor Sobota 1 0:9 Petovia II: Sobota II 0 9; Petovia II: Sobota II 0:9; Petovia II: Sobota IV 7:2; Petovia II: Sobota V 8 1; Petovia III (BorisSegula.MitjaZuran. Simona Javsovec): Sobota III 0:9; Petovia III: Sobota IV 1:8: Peto» L III: Sobota V 4:5. Prva resna preizkušnja pa borepubliškiselekcijai.iiiiifr: rzamladinke.kibo 12.seplembrav Kranju in se ga bodo udele^ Tamara Kampuš. Sonja Marinkovič ih Valerija Novak L'M 10-ZA RAZVEDRILO 9. september 1982 — TEDNIK TEDNIK — 9. september 1982 OGLASIIN OBJAVE-11 KAJETAN ZUPAN, predsednik strokovne komisije (RTV Ljublja- na) ,,Kljub temu, da je bil letos 13. festival (!), samo en dan in še celo na petek, se mi zdi, da je po kva- liteti zopet napredoval. Bil je celo presenetljivo dober, saj je celo pet ansamblov prejelo zlata, šest pa srebrna odličja. Od enaindvajsetih nastopajočih, je to dobra polovica, ki že predstavlja želeno, a tudi zahtevno kvaliteto. Prijetno sem letos presenečen nad petjem. Z redkimi izjemami je bilo ubrano, lepo in z dobrimi glasovi. Letos si predvsem pevci zaslužijo vso pohvalo! §e vedno pa je ,,rak rana" — ritem. Zelo Sepav je! Morda zaradi nezainteresiranosti, morda zaradi obsežnega odra, kjer se izvajalci ne slišijo dobro. Izhod iz te zagate je ,,zbiti" ansambel na manjši prostor, kar pa spet ni do- bro zaradi snemanja, ali pa jim omogočiti slišnost na odru s pomočjo monitorjev, ne le za pev- . ce, temveč tudi za ritem. Kakor ■ koli že, kvaliteta je tudi letos ; nedvomno zrasla. Treba je pov- ' dariti, da Ptujski festival kljub"" vsem težavam vendarle rojeva sadove in želel bi si, da bi bila prihodnje leto vsaj polovica na- stopajočih — zlata"! VINKO ROJC, sicer zvokovm , mojster RTV Ljubljana, ki že 25 ' let kot snemalec živi z domačo zabavno glasbo. ,,Festival spremljam enajst let in moram reči^ da si tako organizaci- ja kot vsebinski del prireditve, vztrajno utirata pot navzgor. Nad- vse sem zadovoljen, ker se je ka- kovost ansamblov od lanskega do letošnjega festivala dvignila za celo stopnjo. To je napredek, ki si ga lani še slutiti nismo upali, kaj šele, da bi ga z gotovostjo napovedali. Predvsem se mi zdi, da bi festival nujno potreboval neko strokovno telo, ki bi čez leto z ansambli vadi- lo, svetovalo in ga pripravljali na to vsakoletno prireditev. Glede na to, da je RTV hiša za- radi stabilizacijskih ukrepov letos odpovedala vsakršno sodelovanje, je celotno organi/iicijo prevzel Radio-Tednik Ptuj in jo tudi uspešno izvedel. Prav zaradi tega je potrebno pohvaliti celotni kolektiv in mu iskreno čestitati!" MARJAN STARE - urednik domače zabavne glasbe na ljubljanski televiziji. ,,Ta številka 13 in Se petek povr- hu, je letos ,,padel skozi", kot te- mu pravimo. To ljudsko verovanje letos ni obveljalo, kajti minuli fe- stivalski večer je bil nadvse prije- ten. Tega prepričanja nisem le jaz, temveč tudi kolegi, ki so sedeli v strokovni komisiji. Trinajsti festi- val sodi med boljše ptujske večere, vsekakor pa je velik skok od lan- skega leta. Dolgo časa smo bili v dilemi kaj storiti z drugim festival- skim večerom. Morda smo čisto po naključju, ker je pač tako naneslo, storili prav, ker smo se ga odrekli. Hočeš nočeš je tako vse padlo na prvi večer. Bil je kratek, jedrnat in toliko boljši! Zakaj bi se v pro- gramski stiski razdajali na dva večera, ko pa smo vendar s tem trinajstim petkom, naredili festiva- lu — se mi zdi — najboljšo uslugo. V to zvrst glasbe prinaša Ptuj ved- no svež veter in tudi letos ga je! Najbolj razveseljivo pa je, da se ansambli mladijo. To ni več festi- val neke nostalgije za starimi časi, to je iskanje nečesa novega, sveže- ga pa vendar domačega in prijetnega za uho. Festivalski veče- ri minevajo v prijetni predanosti tistemu, zavoljo česar se iz leta v leto še rajši vračamo na Ptuj!" BORIS ROSKAR — glasbeni urednik Radia Maribor ,,Mislim, da je Ptujski festival kakovostno napredoval. Ansambli so pokazali večje sposobnosti, več inventivnosti, boljše igranje. Kaže, da ansamblom nastop v Ptuju veli- ko pomeni in da se prav zaradi te- ga še toliko bolj vestno pripravlja- jo ter pokažejo vse kar zmorejo. Moti me le to, da se iz leta v leto pri podeljevanju zlatih odličij pojavljajo vedno ista imena. K sreči se je letos pokazalo, da je šti- ri do pet ansamblov še čisto blizu zlata in prepričan sem, da si ga bo- do prihodnje leto tudi pridobili. To pa zopet pomeni kakovostni dvig festivala! I. C. Ansambel Dobri znanci iz LJubljane je bil po mnenju tistih, ki se spoz- najo na glasbo med boljšimi na festivalu. Foto: M. Ozmec V CSUl Ptuj 2417 učencev Toliko jih bo letos obiskovalo pouk v tej šolski ustanovi. V tozdu Kmetijska metalurška in kovinarska šola je vpisanih 967, v tozdu Gospodarsko upravne šole 750 in v nezdu Gimnazija 7(X) učencev. Pouk bo potekal v sodobno urejenih učilnicah in na novo opremljenih kabinetih nekateri učenci bodo imeli premakljivi začetek pouka, drugi popolni izmenski pouk. V posameznih tozdih se tudi dogovarjajo za interesne de- javnosti, ki bodo zaživele v naslednjem mesecu. V tem času se predstavniki Centra srednjega usmerjenega izobraževa- nja dogovarjajo s predstavniki organizacij združenega dela materialne in nematerialne proizvodnje za izvajanje delovne prakse in proizvodnega dela. Kot so povedali večjih težav ni, tako da bodo učenci nemoteno opravljali ta del vzgojnoizobraževalnih programov. N. D. UČEBENIKI B0D01 Večina učencev je že kupila učbenike in vse ostale potrebščine za šolo, nekaterih učbenikov pa še ni moč kupiti. Vodja oddelka knjigarne Mladinska knjiga v Ptuju Danica Ciglar je povedala, da bodo slovenske delovne zvezke za tretji razred osnovne šole dobili po 15. septembru, vadnica za srbskohrvaški jezik za peti razred osnovne šole je v ponatisu in bo izšla okrog 10. septembra, v ponatisu sta tudi učbenika za zemljepis in nemški jezik za sedmi razred, nimajo pa tudi delovnega zvezka za biologijo za osmi razred osnovne šole. Tudi literarnih map od 5 do 8 trenutno ni, vendar pričakujejo, da bodo v kratkem izšle. Nekoliko slabše so v knjigarni založeni z učbeniki za srednje usmerjeno izobraževanje, vendar ne po lastni krivdi. Ker so učbeniki še v tisku, jih trenutno ni moč dobiti — ta podatek velja za drugi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja — pričakujejo pa, da bodo v prodaji konec tega meseca. VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO Pod tem nazivom so trimsko akcijo v kolesarjenju v nedeljo izvedli člani DTV Partizan Grajena v sodelovanju z ZTKO občine Ptuj. Pripravljeno pot je prevozilo okrog 150 udeležencev, ki so nato prejeli trimske značke, organizatorji pa so nagradili tudi najmlajšega in najstarej- šega udeleženca ter najštevilnejšo družino. Akcijo so Grajenčani nameravali izpeljati teden dni prej, vendar jim to zaradi slabega vremena ni uspelo. Od tu morda nekoliko slabša udeležba kot smo pričakovali. L k. S kontrolne točke na Potrčevi cesti v Ptuju (foto B. Rode) STEKLINA SE ŠIRI Steklina je ena najstarejših kužnih bolezni, ki se lahko prenaša od živali na človeka in se siri praktično le z ugrizom, ker je kužna le slina obolele živali. Povzročitelj bolezni je virus, ki potuje le no živcih in pride v možgane. KJer se razmnoži ter povzroči smrt človeka ali živali. Z epizootiološkega vidika pozna- mo urbano stekhno, ki jo prena- šajo psi in silvatično ali gozdno stekimo, kijo prenašajo divji mesojedi. Za naše razmere je posebno nevarna silvatična ste- klina, katere prenašalci so lisice. V Sloveniji je okuženih s steklino 25 občin; med okuženi- mi je tudi ptujska občina. Po prvem primeru stekline v KS Majšperk. decembra 1980, se je le-ta razširila na območju občine Ptuj v takem obsegu, da so okužene s steklino vse KS oziro- ma deli KS razen KS: Haidina, Turnišče. Gorišnica, Markovci, Spuhlia. Budina—Brstje. L. Spo- lenjaka. O. Meglic in K S Bratov Res. ki pa .so v .sTcladu z zakonski- mi določili ogrožene s steklino. To pomeni, da se ukrepi za preprečevanje in zatiranje stekli- ne izvajajo na območju celotne ptujske občine. Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77). Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatira- nje in izkoreninjenje stekline na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 4/80), Pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekli- ne pri živalih (Uradni list SFRJ. št 34/80) in Odlok o registraciji, označevanju in reji psov (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/77) predpisujejo ukrepe za preprečevanje, zatiranje in izko- reninjenje stekline, med katerimi so pomembni naslednji: •— obvezna prijava, registraci- ja in vakcinacija vseh psov ter pokončevanje neregistriranih in nevakciniranih p.sov. — pokončevanje zveri in piž- movk ter potepuških psov in mačk. — kontumac psov in mačk. — pokončanje živali, ki so zbolele za steklino in živali, kijih |e ogrizla obolela žival oziroma živali, ki so prišle v stik z živaljo, za katero se sumi. da je obolela za steklino ali njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno. — izolacija p.sov in mačk. ki so poškodovale človeka in 10-dnev- no nadzorstvo takih živali, — veterinarsko-sanitarni ukre-^ pi ob vsakem pojavu surna; Dolezni: prijava bolezni, izolacija živali, ubijanje napadalnih živali in zveri, ki pridejo v bližino na.selja. Najvažnejši ukrep je učinkovi- to zmanjševanje števila lisic ozi- roma redčenje populacije lisic, ki so najpomembnejšiprenašalec in rezervoar bolezni. Širjenje stekli- ne se zaustavi pri gostoti 2 lisic na 1000 ha (v Sloveniji je pov-' prečno 7 lisic/1000 ha). Naloga" ovskih organizacij je. da izvajajo lov na lisice v vseh letnih časin in naj ne bi bil omejen samo na čas zrelosti kožuha. Najbolj nevaren prenašalec stekline ria človeka je pes. Zaradi tega je najbolj učinkovit ukrep valccinacije proti steklini vseh psov nad 4 mesece starosti. V letu 1982 je bilo v ptujski občini cepljenih 7672 psov ali 1,4 % več kot lansko leto, Icar kaže na to, da je zaradi prisotne veterinarsko- "nigienske službe, ki opravlja kontrolo opravljene obvezne vakcinacije in pokončava neregi- strirane, necepljene pse ter pote- puške pse in mačke, cepljenje vse bolj dosledno. Pokončani bodo tudi psi in mačke, katerih lastniki se ne držijo predpisanega kontu- maca. Psi morajo biti privezani ali zaprti, kadar .so zunaj bivali- šča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Zaprte morajo biti tuui mačke. Prepovedan je tudi promet psov in mačk. Za uspešno preprečevanje in zatiranje stekline je potrebno tesno sodelovanje veterinarske irt zdravstvene službe, lovskih orga- nizacij in vseh občanov. Osnovno orožje v borbi proti steklini je tudi pravočasna diagnostika ozi- roma ugotovitev bolezni. V pri- merih, ko občani opazijo pri domači živali ali divjadi spreme- njeno vedenje, močno razdraže- nbst ali potrtost, napade na druge živali ali ljudi brez vzroka, izgiiba prisebnosti, ohromljeno- sti spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, slinjenje, naj to takoj sporočijo Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ali veterinarskemu inšpe"k- torju. V letu 1982 je bilo do septem- bra poslanih na preiskavo 80 lisic, 14 psov, 5 mačk, 8 kosov srnjadi, 3 jazbeci, 1 divji zajec in 1 veverica. Steklina je bila ugoto- vljena pri 4 lisicah in 1 psu tako, da so na novo okužene KS Grajena in K S Rogoznica. Zad- nji primer stekle lisice je ugoto- vljen 30/8-1982 v Svetincih (KS Destrnik). Primer pozitivnega p.sa je bil ugotovljen v Cermozi- sah (KS Zetale) v mesecu januar- ju- Nikoli ne smemo pozabiti, da je borba proti steklini prvenstve- no usmerjena v zaščito človeških življenj, vsi ukrepi proti steklini so torej usmerjeni v varovanje zdravja ljudi, preprečevanje in zatiranje stekline je temu cilju podrejeno. Jože Bojnec, veterinarski inšpek- tor ČRNA KRONIKA v tednu od 30. avgusta do vključno 6. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v treh prometnih nesrečah in zabe- ležili dve hudi ter eno lažjo telesno poškodbo. V prvem primeru je vzrok nesreče neprimerna hitrost motorista, v drugem hujšem primeru pa prete- sno prehitevanje. Na vozilih je le za okoli 11.000 din materialne škode. VOZIL PREHITRO Do hude prometne nesreče je prišlo v .soboto, 4. septembra ob 14.40 na lokalni cesti v Dornavi. Voznik motornega kolesa Rado- van Primožič iz Dornave je peljal iz smeri Moškanjc proti Dornavi. Pri hiši šl. 80 je z neprimerno hi- trostjo zapeljal v levi osterovinek, ki ga ni mogel zvoziti. Zapeljal je na desno travnato ban kino. nato pa s stopalko kolesa zadel v za- .ščitno ograjo. Pri tem je padel nazaj na cestišče in se hudo po- .škodoval. Na vozilu je za okoli 4.000 din materialne škode. NENADOMA ZAVILA v nedeljo. 5. septembra se je nedaleč od prejšnje zgodila še hujša prometna nezgoda. V na- selju Dornava je ob 13.55 vozila kolesarka Rozalija Lajh iz Do- rnave proti Hlaponcem. Ko je pripeljala do hiše št. 55 je začela zavijati v levo čez vozi.^Ce. V tem trenutku jo je dohitel po levi vo- znik osebnegn avtomobila Janez Čuček iz Tmič. ki jo je zadel s prednjim desnim delom vozila in jo zbil po cestišču. Kolesarka je obležala hudo poškodovana, na vozilih pa je škode za 7.000 din. -OM Tudi v vrtcu novo šolsko leto S septembrom se tudi v vzgojno varstvenih zavodih prične novo šolsko leto.čeprav zresnim delom pričnejo nekoliko kasneje kot v osnovnih in srednjih šolah. Letos so v organizirano družbeno vzgojo in varstvo vključeni 1304 otroci iz ptujske občine. Nereše- nih je ostalo 76 prošenj, od tega40 za jasli in 36 za vrtec. V zunanjih vzgojnovarstvenih enotah ni več- jih problemov, odprtih je nekaj novih jasličnih oddelkov, tažave pa so z oddelki male šole v Ptuju. Skupine ,so namreč polne prek dovoljenih normativov, zato si v VVZ Ptuj prizadevajo, da bi pri- dobili ustrezen prostor v domu krajanov v krajevni skupnosti Bratov Reš. Sicer pa bodo v tem tednu v večini vzgojnovarstvenih enot iz- vedli roditelj.ske sestanke in starše seznanili z delom v posameznih skupinah. N. D. osebna hrontha Rodile so: Justina Segula, Cunkovci 3 — Mitja; Zinka Kelenc, Mala vas 21 — Andrejo; Angela Miklič, Bratislavci *1 — Vesno; Brigita Kampl, Poljska cesta 19 —Stanka; Milena Zorjan, Središče, Trg talcev 8 — Ines; Ana Ciglar, Gabernik 37 — dečka; Majda Fajfarič, Kajuhova 3 — Tamaro; Silva Jur- kovič, Vinski vrh 9 — Simono; Branka Bezjak, Cvetkovci 58 — dečka; Nada Gabrovec, Grajena 19 — dečka; Elizabeta Korez, Kočice 13 •— Martina; Majda Mojzes, Podgorci 111 — dečka; Erna Stampar, Grabe 27 — Marka; Marjana Horvat, Trnovska vas 39/d — Zvonko; Marija Muzek, Zg. Pristava 9 — dečka; Ana Hebar, Mala vas 5 — deklico; Štef- ka Stramič, Zg. Pristava 4 — Gregora; Marija Prelog, Mala vas 2 — Janjo; Jožica Zaranšek, Kidriče- vo 13/a — dečka; Jožefa Sturm, Kovača vas 32 — deklico; Helena Cafuta, Zagrebška 119 — deklico; Anica Zadravec, Slavšina 4 — de- čka; Aleksandra Ceh, Spuhlja99/a — dečka; Slava Kolarič, Vuzmetin- ci 50 — Lidijo; Martina §ef, Zerovinci 9 — Ljudmilo; Brigita Senica, Gorišnica 139 — Dušana. Poroke: Milan Brodnjak, Zg. Hajdina 55 in Silva Strucl, Kungota pri Ptuju 83; Smiljan Babic, Ljubljana, Dolenjska 14 in Danica Habjanič, Ul. 1. maja 13; Frančišek Janžeko- vič, Mezgovci ob Pesnici 14 in Matilda Korpar, Mezgovci ob Pesnici 52; Franc Grabeljšek, Smrečje 19 in Magdalena Hajšek, Breg 61. Umrli so: Marija Potočnik, CermožiSe 46, roj. 1908, umrla 29. avgusta 1982; Janez Meglic, Markovci 21, roj. 1908, umrl 27. avgusta 1982; Antonija Pfajfer, Podgorci 72, roj. 1897, umrla 27. avgusta 1982; Justina Vidovič, Stanošina 34, roj. 1904,. umrla 30. avgusta 1982; Na- da Doliška, Učeva 11, roj. 1954, umrla 31. avgusta 1982; Jože Med- ved, Pongerce 31, roj. 1907, umrl 2. septembra 1982; Roza Habjanič, Senešci 78, roj. 1908, umrla 2. septembra 1982; Antonija Gomzej, Rjavci 20, roj. 1909, umrla 3. septembra 1982; Marija Zadravec, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1901, umrla 3. septembra 1982; Jakob Kocjan, Lovrenc na Dr. polju 34, roj. 1909, umrl 4. septembra 198^.„ TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen ined proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro^