IZBIRA KODNE STRUKTURE V 6. NIVOJU REFERENČNEGA MODELA 
OSI ZA POTREBE PRENOSA IN IZMENJAVE PODATKOV 
INFORMATICA 1/87 
UDK 681.324.04 
B. Jerman-Blažič 
Institut Jožef Štefan 
Jamova 39, Ljubljana 
KljuCne besede 
Referenčni nodel OSI, nabor grafifinih znakov, 
nivo predstavitve, inplementaoija standardov, 
ISO, CCITT, telematske storitve, odprti sisteni, 
heterogene ra£unalni&ke mreže, ra&unalnittkl si-
steai. 
Key Mords 
OSI Referanos Model, 6raphio oharacter sats, 
prasantatlon lavel, standard iaplanentation, I-
SO, CCITT, Talenatig ••rvloss, open systans, 
heterogeneoua ocmputer natuorks, computer sy-
stens. 
Povzetek 
Referenfini nodel OSI daje teoretiCno in praktič­
no podlago za izgradnja hetarogenih Bral, v 
katere se vklju&ujejo naJrazliAneJti raSunalnil-
ki sisteni in nudijo razliCne telenatske stori­
tve. Sesti nivo modela OSI opredeljuje predsta­
vitev podatkov. V zadnjih dveh letih sta bila 
za ta nivo izdelana in sprejeta dva mednarodna 
standarda za nabor grafi&nih znakov kodiranih z 
a biti. Problematika, ki je nastala v zvezi x 
implementacijo teh standardov v okviru RM OSI <a 
ni razreiena. Prispevek obravnava nastale pro­
bleme in ponuja nekatere reiitve v odvisnosti od 
podrofija implementacije. 
Choioe of the Coded Charaoter Set for TeKt 
Conmunioation in tha Pressntation Level of RM 
OSI" 
Abstraot 
The ISO referenoe model for open system inter-
conneotlon is a theoretlcal (ramevrark for deve-
lopnent of haterogeneous oomputer networks with 
inplemented talcaatib sarvloas. The sixth level 
of the model le the presantation level, respon-
sibls for data prasentation. The paper deals 
with the probleme whioh arleed after the adopti-
on of two International Sblt coded charaoter 
sets for text conmunioation uithin the interna-
tional bodies for standardization. Sone guide-
lines for inplementation of the standarde in 
oonneotion with the applicatlon field are pre-
sented too. 
O.Uvod 
Problem kodi 
razvaja rafiun 
Kodiranje in 
vom raSunalni 
razvojem ra&u 
za kodiranje 
so bile pošto 
odvisnosti od 
nologije. R 
pni prablen 
njihovega ot 
mislih nove t 
tex, telekon 
razlifinih raC 
PBX ipd.) t 
podatkov. 
ranja nabora znakov sega v začetek 
alniStva in njemu sorodnih tehnik. 
kodne iitrukturs so bile pred poja-
fike tehnike predmet telegraflje. Z 
nalniSke tehnike je nastala potreba 
grafičnih in krmilnih znakov. Tako 
poma uvajane 6, 7 in B-bitne kode v 
stopnje uvedene računalniške teh-
azvoj kodnih struktur je danes sku-
računalniStva, telekomunikacij in 
roka - telematike. Pri tem imamo v 
lematsks storitve (teietex, video-
ferenco ipd.) in Široko področje 
unalniSkih mre! (LAN, VAN, PSDT, 
r dietribuirane sisteme za obdelavo 
Razvoj kodnih struktur je treba opazovati iz 
dveh zornih kotovi kot kodne strukture, ki se 
uporabljajo znotraj zaprtih računalniških siste­
mov in kodne strukture, ki se uporabljajo za 
prenos in izmenjavo podatkov. Sedanji trendi 
razvoja distrlbuiranih sistemov, pri katerih ina 
ključni pomen prenos in izmenjava podatkov, se 
gibljejo v smeri izgradnje v skladu z referenč­
nim mcdelon OSI mednarodne organizacije za stan­
dardizacija. 
Hodel OSI daje teoretično in praktično podlago 
za izgradnja heterogenih mre!, v katere se 
vključujejo najrazličnejši računalniški sistemi 
in nudijo različne telematske storitve. Sesti 
nivo modela OSI opredeljuje predstavitev podat­
kov. Ta nivo predpostavlja, da Je prenos podat­
kov opravljan brez napaka. V nadaljevanju pri­
spevka bo obravnavana pmblamatika izbora kodi­
ranja (dodeiiavanja odgovarajoča kombinacije bi­
tov gradfinla: in krailnin znakom iz nekega 
vnaprej dogovorjanaga repertoarja) in dekodira-
nja (predstavitev (prejetih znakov) v b. nivoju 
modela OSI. 
1.Razvoj a-bitnih kod 
izmenjave podatkov 
za potrebe prenosa in 
Izbor in definicija kodnih struktur za potrebe 
prenosa in iznanjave podatkov je predmet dela 
SC2 (podkomiteja 2) Mednarodne organizacije za 
standardizacijo in VIII Studijske skupine CCITT-
Ja. Razvoj prvih standardov za 8-bitne kode 
sega v konec osemdesetih let. Prva standardizi­
rana B-bitna kodna tabala za potrebe prenosa 
podatkov Je bila izdelana konec osemdesetih let. 
Standard Je dobil naslov "Nabor grafičnih znakov 
kodiranih z S biti za potrebe Izmenjave podatkov 
ISO 6937". Standard Ja nastal zaradi potreb 
CCITT po standardiziranea naboru grafičnih zna­
kov za latinlflno pisavo evropskih jezikov, ki se 
Je uporabljal pri prenosu in prezentaciji podat­
kov v okviru teletexa In videotexa. CCITT Je 
objavil predlog standarda v obliki priporočila 
S.61-1981 oz. T.61-198* (la potrebe storitve 
teletexa) in S.101 in T.101 - 19aA (za potrebe 
videoteKa). 
Kodna tabela ISO 6937, ki ja v osnovi identična 
s T.61 in, T.lOl, vsebuje dva nabora grafičnih 
znakov. Na levi strani kodne tabele se nahaja 

84 
•ednarodna relerenfina verzija nabora grafiCnih 
znakov, bolj znana po svetu kot ISO 646, bzirona 
7-bitni ASCII, na desni strani kodne tabela so 
diakritifini znaki, s katerimi Je notno generlra-
nja akcentiranih latiniCnih znakov. DiakritiOni 
znaki so znaki brez pomika naprej. Vsaka akcen-
tirana Črka latinice se generira kot dvozlogovni 
znak, ki na terninalni napravi zavzame eno 
Besto. Kodno tabalo ISO 6937 smo ponazorili na 
sliki 1. Tehnika, definirana v T.61 in T.101, 
oaogoCa predstavitev repertoarja grafl&nih zna­
kov, ki je po Številu veliko vefljl od nabora 
znakov iz tabele 1. ISO 6937 omogofia predstavi­
tev 350 grafiCnih znakov. S ten standardoB Je 
CCITTa retil problen prenosa grafiCnih znakov 
za potrebe zahodnoevropskih in latinskoameritkih 
drtav. Veliki proizvajalci raCunalnitke opraae, 
zlasti IBM, so po objavi standarda ISO 6937 
sklenili, da potrebujejo enozlogovno 8-bitno 
ASCII kodo. Na spodbudo IBH-a Je ISO TC97/SC2 
razvil ISO 8859, v katerem Je vsak znak kodiran 
z eniB zlogom. Osnovna kodna tabela tega osea-
dalnaga standarda Je prikazana na sliki 2. 
Kodna tabela, prikazana na sliki 2, skupaj z 
definirani« naborom krmilnih znakov CO in Cl, Je 
bila sprejeta tudi v AN5I kot B-bitni ASCII 
(1.198S> in Je znana v svetu pod imenom Latinica 
1. Enako kodno tabela z dodatnimi nabori krmil­
nih znakov Je sprejela tudi ECMA kot standard 
ECnA-94. Tabela na sliki 2 nam kaZe prvi del 
ISO 8&S9, ki Je namenjen govornemu podroCJu 44 
delal (za angletCino, SpanSCino, nenCCino, fran-
cotCino, portugaliClno, flamtCino in Italijani-
Cino). 
E 
1 
1 
i 
0 0 0 0 00 
0 0 0 1 01 
0 01 0 02 
0 0 1 1 03 
0 1 0 0 04 
0 1 01 OS 
0 1 1 0 06 
01 1 1 07 
1 0 0 0 08 
1 0 0 1 09 
1 0 1 0 10 
10 1111 
1100 12 
110 1 13 
1 1 1 0 K 
111115 
T 
s 
! 
? 
00 
Si 
m 
m 
m 
fe 
ii 
^ 
m 
m 
s 
^ 
« 
m 
M 
^ 
m 
1 
1, 
\ 
1 
01 
m 
^ 
m 
M 
m 
m 
X 
m 
m 
a 
m 
li 
m 
ii 
m 
m 
• 
\ 
1 
g 
02 
IS 
1 
" 
ff 
D 
X 
s 
1 
C 
) 
* 
+ 
/ 
-
/ 
r-
5, 
1 
( 
03 
0 
1 
2 
3 
4 
5 
6 
7 
8 
» 
; 
< 
3 
> 
7 
r. 
„ 
5, 
1) 
04 
a 
A 
e 
C 
» 
E 
f 
S 
H 
I 
J 
K 
L 
M 
N 
0 
J~ 
^ 
^ 
\ 
05 
X 
r 
z 
C 
\ 
] 
-
-
r* 
X 
6 
06 
» 
b 
C 
d 
e 
f 
g 
h 
T 
i 
k 
1 
n 
n 
r 
, 
, 
07 
P 
q 
r 
s 
t 
u 
v 
u 
X 
y 
z 
{ 
1 
> 
-
0^ 
r-
3: 
\ 
3 
08 
it 
m 
m 
n 
n 
m 
'm 
iS 
m 
m 
m 
M 
* 
» 
{ 
ti 
1 
09 
m 
m 
n 
u 
m 
m 
u 
m 
(£ 
m 
m 
H 
k 
iH 
m 
tk\m 
! " 
fl 
1 
p 
10 
p 
i 
t 
£ 
S 
¥ 
... 
S 
.r. 
. 
.•;• 
« 
-
t 
1 
0 
1 
1 
11 
0 
± 
1 
1 
X 
u 
1 
T 
1 
)l 
» 
H 
V! 
U 
i 
) 
I 
if 
0 
12" 
a 
-
-
~ 
' 
-
,T. 
';• 
^ 
; 
. 
1 
b 
1 
13 
-
1 
® 
© 
i> 
) 
.T. 
.T. 
.V. 
.T. 
S. 
.Y. 
1* 
^ 
H 
% 
1 
j 
1 
JJ 
14 
n 
A 
D 
< 
M 
.T. 
U 
L-
t 
e 
a 
e 
t> 
T 
n 
•n 
1 1 
] 1 
T1 
11 
isl 
K 
a 
d 
S 
h 
1 
ii 
1' 
1 
0 
a 
n 
b 
t 
0 
1 
SI. 1. ISO 6937/2 
Ostali deli 150 6859 z izjemo 8859/2 so v fazi 
DIS Cdraft iternational standard) ali OP (draft 
proposal). 8859/2 definira latinico fit.2, ki Je 
namenjena prenosu teksta, napisanega v enem od 
naslednjih jezikovi albanskem, CeSkoslava£keB, 
nemSken, madtarsken, poljskem, ramunsksm In slo­
venskem (oziroma srbohrvaškem). Enako kodno 
tabela, kot je definirana v ISO 3859/2, Ja 
•prejela tudi Komisija za kode in Šifrirna 
sistema pri Zveznem zavodu za standardizacijo 
kot JU3 I.BI.013. 8859/3 pokriva govorno po­
dročja Francije, NemCiJs, Italije, Halte, Južne 
Afrike in Turfiije. 8859/4 pa Je namenjena 
Oonski, Finski, NemCiji, Grenlandiji, Norvaiki, 
Švedski in sovjetakio republikam Estoniji, La-
tviji in titvaniji. ToB kodnim tabalaa Jo 
skupno to, da ima v primerih, ko se ista Srka 
pojavlja v dveh razliSnih kodnih tabelah, zmeraj 
isto mesto, kar pomeni tudi isto kodno konbina-
oijo (tako se Črka ž pojavlja v 8859/2 in 8859/4 
na istem mastu in ima kodno kombinacijo 10/14). 
Lava stran kodne tabala Je povsod enaka t.j. 
ISO 646 ali 7-bitni ASCII. 8859/5 definira 
kodno tabelo za nabor znakov, ki se uporabljajo 
v tehničnih in matsaatiCnlh znanostih (razni 
specialni znaki za pisanje matematičnih in teh­
ničnih Izrazov oz. forsul). 8859/6 definira 
kodno tabalo za nabor znakov, ki sa uporabljajo 
^ 
E 
B 
C 
iifZ 1 
0 0 0 0 00 
0001 01 
0 0 10 02 
0 0 1103 
0 10 0 04 
0101 OS 
011 0 06 
0 1 1 t 07 
10 0 0 08 
1 0 0 1 09 
10 10 10 
1 0 1 1 11 
1100 12 
1 1 0 1 13 
1 1 1 0 u 
t 1 1 1 15 
n 
{ 
? 
C 
00 
•5 J 
-^ 
i< 
•> 
^ 
V-* 
>-: 
'•-
• • 
-.• 
% 
•'i> 
£ 
r 
5 
1 
^ 
01 
•{' 
•'^' 
^ 
'--, 
-;>• 
>, 
r. 
'fi 
:* 
r~ 
d 
"i 
0 
02 
r^ 
h 
T 
\ 
03 
0 
1 
2 
3 
4 
5 
6 
7 
8 
9 
! 
; 
< 
• 
> 
T 
y^ 
\ 
fi 
0 
04 
S 
A 
e 
C 
D 
E 
F 
G 
H 
I 
J 
K 
L 
N. 
N 
0 
p" 
1 
p 
1 
05 
P 
Q 
R 
-' 
p. 
j 
j 
0 
06 
n 
0 
f 
i 
i 
1 
07 
P 
g 
r 
s 
t 
u 
v 
u 
» 
y 
z 
< 
1 
) 
" 
^ 
r-
0 
\ 
\ 
sr 
••>, 
,•.. 
^ 
•i. 
* 
u 
,: . 
i> 
>•* 
'J 
S 
'S-
1^ 
1 
i 
T 
1 
v 
7 
r 
*• 
•1^ 
''• 
-5 
••: 
;, 
t 
»• 
m 
P" 
i, 
T 
{ 
10 
uu 
! 
t 
i 
a 
¥ 
t 
1 
§ 
-
e 
1 
« 
-
tur 
• 
-
S, 
1 
\ 
11 
• 
+ 
1 
i 
' 
* 
^ 
• 
1 
• 
» 
"4 
'A 
\ 
i 
^ 
1 
p 
0 
12 
A 
/i 
A 
A 
'A' 
8 
H 
C 
E 
t 
E 
E 
i 
I 
i 
I 
1 
'„ 
i 
13 
0 
N 
6 
0 
6 
6 
a 
X 
e 
0 
u 
0 
U 
Y 
i-
n 
1 
1 
1 
{ 
u 
h 
a 
S 
S 
i 
S 
s 
9 
k 
š 
S 
e 
\ 
1 
i 
i 
1 
1 
( 1 
15 
i 
n 
6 
6 
0 
8 
6 
+ 
0 
u 
u 
0 
(j 
9 
P 
y 
SI. 7. ISO 8869/1 
v zalotnittvu za formatlranja takstov, 8859/7 
dafinira koda za grfiko abaoado in 8859/8 defini­
ra cirilico za ruski, srbski, makedonski, bol­
garski, ukrajinski in beloruski Jezik. Znaki iz 
kodnih tabal 8859/5/6/7/6 na nastopajo v naboru 
znakov v 180 6937/1/2 in zato so v pripravi 
dodatki k ISO 6937, ki naj bi vsebovali manjka­
joče znake. 
2. Izbor kodne strukture 
Po objavi ISO 6937/1/2 in ISO 8859/1/2 Je v 
okviru uradnih mednarodnih teles za standardiza­
cijo, kot Je CCITT, 180 in zlasti ANSI priSlc do 
velikega razburjanja. laplementatorJi iz kro­
gov proizvajalcev raCunalnitke in telanatske 
opreme so se znafli prad uganko. Katero S-bitno 
kodo implaaantirati v nivoju 6, za posamezno 
E 
E 
E 
I 
0 0 0 0 00 
000 101 
0 0 1 0 02 
0 0 1 1 03 
0 10 004 
0 1 01 OS 
0 1 1 0 06 
0 1 1 1 07 
1 0 00 08 
1 0 D 1 09 
1 0 1 0 10 
1 0 1 1 11 
1 100 12 
1 10 1 13 
1 1 1 0 U 
1 t 1 1 15 
r i-
X 
00 
i 
» 
> 
i 
}» 
" 
' 
" 
y" 
0 
i.H 
1 
01 
'"' 
-'.* 
..:& 
\ 
t 
JC* 
•b 
'* 
f 
' 
^ 
* i 
n 
r 
A 
X 
..i 
02 
u 
J 
•' 
1 
$ 
X 
« 
1 
< 
) 
* 
• 
, 
-
1 
r 
\. 
X 
1 
03 
0 
1 
2 
3 
4 
5 
6 
7 
8 
9 
; 
< 
• 
> 
' 
r 
-11 
...t 
04 
a 
A 
B 
C 
D 
E 
F 
S 
H 
I 
J 
K 
L 
M 
N 
0 
J-
1 
-I. 
1 
05 
P 
a 
R 
s 
T 
U 
V 
U 
X 
r 
l 
t 
v 
3 
-
-
r 
L 
C 
06 
• 
a 
b 
e 
d 
t 
f 
9 
h 
\ 
i 
k 
( 
« 
n 
0 
r" 
J 
J 
] 
07 
P 
.i, 
1 
> 
T 
S-
f~ 
(i 
(1 
|l 
08 
:? 
,. 
x> 
i-
, 
v! 
'-k 
-
•i' 
-> 
TT 
r-
f 
\ 
1 
09 
::•,. 
.•*•• 
. 
~ 
"T-
' 
^ 
A 
\ 
fc 
10 
w> 
T 
t 
a 
C 
S 
§ 
-
T 
s 
f 
I 
tHI 
? 
i 
P" 
n 
^ 1 
11 
T 
9 
i 
/ 
r 
4-
-
S 
5 
f 
i 
" 
1 
Ž 
1~~l 
( D 
T 
12 
T 
A 
A 
^ 
% 
i: 
t 
T 
T 
T 
T 
T 
T 
T 
i 
6 
T" 
T 
1 
13 
0 
N 
f) 
0 
0 
6 
6 
X 
H 
0 
U 
G 
u 
Y 
T 
n 
R—-
V 
1 
•'( 
u 
f 
T 
i 
J 
3 
f 
č 
? 
T 
T 
? 
g 
e 
T 
i 
a 
rr~i 
'1"' 
v 
" 1 
15 
d 
"rt 
rt 
6 
6 
(5 
6 
+ 
1" 
0 
0 
u 
"o" 
)> 
t 
SI. 2. ISO 88S8/2 
aplikaoiJaZnano Je, da uCinkovita komunikacija 
in izmenjava podatkov v odprtih sistamih povezo­
vanja nI BogoCa brez enotnih in standardiziranih 
kod. Odstavki, ki sledijo obravnavajo problaa 

85 
izbora kodns struktura in stalitCa bodoCih upo­
rabnikov ozirona proizvajalcav. OdlofiitvBi ki 
bodo sprejete v svetu po tem vprafianjui bodo 
vplivale tudi na razvoj telematskih storitev in 
izdelkov v Jugoslaviji (kot so na priner terai-
nali za teletex, vidBotex, vefijezi&ne tipkovnice 
terainalov 2* vnos podatkov ter razllfine aplika­
cije v okviru JLJPAKa) . 
2.1 Nekatera znana dejstva 
ISO 6937 Je aplikacijska orientiran standard, ki 
poleg grafifinih znakov za pisanje teksta togo 
delinlra tudi krmilne funkcije. ISO 6937 Je 
izdelan za potrebe nivoja predstavitve pri pre­
nosu teksta za aplikacije kot so Teletex in 
VideoteK. Za te storitve so v uporabi posebej 
razviti terminali, ki omogoSaJo sprejem in pred­
stavitev sprejetih podatkov. Sprejeti podatki 
se prikazujejo na zaslonu ali pa na tiskalniku. 
Posebna izbira in shranjevanje teh podatkov 
zaradi nadaljne obdelave ni predvidena. V po­
stopku izdelave Je Setrtl del standarda, ki 
definira krmilne funkcije za preformatlranje 
teksta (tistega, ki Je ie fornatiran in tistega, 
ki ni) . 
Vefiina proizvajalcev in uporabnikov Je pričako­
vala, da bo ISO 6S37 standard z najbolj splofino 
uporabo. Ta standard Je zadovoljeval potrebe 
E 
K 
E 
K 
00 0 0 00 
Q 0 0 1 01 
0 0 10 02 
0 0 1 1 03 
0 10 0 04 
010105 
0 110 06 
01 1 i 07 
10 0 0 08 
10 0 109 
I 0 1 0 10 
1 0 1 1 11 
1 1 0 0 12 
110 113 
t 1 1 0 U 
1 t 1 t 15 
iy~* 
0 
0 
0 
00 
Si, 
''K 
:• 
K 
-
•"' 
^ 
'0 
,-
" 
•>•• 
•; 
'1 
r~ 
g 
n 
1 
01 
T 
S. 
<>f 
•i-
.••% 
.'. 
-;• 
.•r 
-r. 
.,•' 
•T 
'?*-
L 
r 
5 
) (1 
02 
SP 
[ 
" 
« 
s 
X 
( 
' 
( 
) 
* 
+ 
/ 
-
/ 
r 
fl 
oz 
0 
1 
2 
3 
« 
5 
6 
7 
8 
9 
; 
< 
» 
> 
7 
1. 
( 1 
T 
04 
S 
* 
B 
C 
D 
E 
F 
G 
H 
I 
J-
K 
L 
K 
N 
0 
, 
1 
t 
OS 
p 
« 
R 
s 
T 
U 
V 
w 
X 
Y 
Z 
C 
\ 
] 
-
-
r 
, 
06 
a 
b 
C 
d 
e 
f 
g 
h 
i 
i 
k 
1 
n 
n 
0 
V 
07 
P 
q 
r 
s 
t 
u 
v 
u 
X 
y 
z 
< 
1 
} 
-
t, 4, 
T 
08 
-
J 
-» 
•-•' 
^, 
• 
0 
f) 
1 
09 
T 
'., 
.--
, 
... 
', 
-., 
^* 
*>, 
;» 
,, 
«: 
k 
'mi 
\ 
1 
1 
{ 
10 
mv 
H 
" 
£ 
a 
^ 
fl 
§ 
-
1 
5 
č 
J 
MT 
^ 
Ž 
P 
fl 
1 
i 
11 
• 
h 
1 
•1 
~ 
M 
h-
. 
1 
9 
d 
j 
Vi 
)Xif 
i 
1 
„ 
5 
12 
A 
A 
A 
^ 
% 
t 
t 
? 
E 
i 
E 
e 
t 
I 
i 
I 
V~" 
1 
^ 
1 
13 
k 
R 
6 
5 
0 
t 
a 
K 
S 
0 
li 
0 
u 
0 
s 
0 
t 
u 
k 
a 
a 
«^ 
i 
i 
t 
f 
i 
6 
S 
S 
1 
1 
1 
1 
t 
\ 
' 1 
15 
i^ 
n 
6 
d 
fl 
d 
6 
+ 
9 
Ci 
0 
0 
0 
0 
$ 
SI. 2. ISO 8859/3 
zahodnega dela sveta, ki Je istočasno tudi 
najbolj razviti del sveta. V te» delu sveta se 
nahaja 90 najBO&neJtih proizvajalcev ra&unal-
nitke in komunikacijske oprsne ter najvefije 
itevllo uporabnikov sodobnih telenatsklh stori­
tev. Kmalu po sprejemu ISO 6937 se je Izkazalo, 
da re<itev, ki jo določa standardi ni spreje­
mljiva za sisteme za obdelavo podatkov, ker se 
po tam standardu nekateri od graflCnlh. znakov 
prenafiajo kot dvozlogovne infornaoije, nekateri 
pa kot enozlogcvne. Takien nafiin prenosa je 
nesprejemljiv pri prenosu podatkov za nadaljno 
obdelavo, kot Je na primer prenos datotek (flle 
transfer). Razprava v zvezi z ISO 6937 se je 
za&ela po opozorilu ISO TC97/SC2/Ue^, da Je 
tehnika uporabe grafitnih znakov z razlifino 
delilno kode (eno in dvczlogovno) za vefiino 
prevajalnikov programskih Jezikov nesprejemlji­
va. VeČina abstoJeCe programske opreme Je nare­
jena po principu en znak en zlog. 
Po sprejetju teh pripomb se Je CCITT javno 
ogt-adil od splo£ne uporabnosti ISO 6937 in 
izjavil, da je bil ISO 6937 razvit in namenjen 
le z* prenos in ne za obdelavo tekstovnih 
podatkov, torej le v sklopu storitev Teletexa in 
Videotaxa. V teh telematskih storitev Je tekst 
zapisan v strogo formatlranl obliki (strani), se 
v taki obliki prenata In ni namenjen nadaljni 
obdelavi. Torej se tekst prenata v konCni 
obliki po onretju od rafiunalnika (host) do 
terminala ali od terminala do terminala. Upo­
rabnik tekst le vidi aH pa ga izplSe. Sodobni 
sistemi za avtomatizacijo pisarnKkega poslova­
nja pa zahtevajo uporabo telematskih storitev, 
ki omogoCaJo tudi obdelavo in predelavo spreje­
tega oziroma odposlanega teksta, kot Je prefor-
matiranje, dodajanje in arhiviranje teksta. Ho-
goCe Je ravno ta omejenost VldBOtexa ter izjemno 
zastarele metode preiskovanja informacij (dreve­
sne struktura, ki so prepofiasne), botrovala 
slabi uveljavitvi te usluge na tleh ZDA. Pri­
merjava obeh standardov nas pripelje do sledeCih 
ugotovltevi 
2.2 Prednosti 
180 8859 
In pomanjkljivosti ISO 6937 in 
Gledano iz zornega kota razvitih drŽav zadostuje 
za latiniCno pisavo le nabor grafiCnih znakov iz 
ISO 6937/1/2. To pomeni, da v 8-bitnem okolju, 
fie imamo opravka s fiistln tekstom (isto velja 
tudi za slovensko latinloo), ni potrebno prekla­
pljati Iz ena kodna tabela v drugo s pomofijo 
tehnike za raztlrltev 8-bltnaga okolja (za refe­
renco glej ISO 2022 aH ISO 4873 ali I.BI.010 -
tehnike razfilrltva v 7 in 8-bltnam okolju). 8. 
bit v kodni tabeli nam pokale, kateri del kodne 
tabele je v uporabi, levi (8.bit Je niCla) ali 
desni (8.bit Js enioa). ISO 8859 za prikaz vseh 
latlni&nih pisav sveta potrebuje A kodne tabele. 
V primerih, ko potrebujemo 6rke vseh A Jezikov­
nih podroCiJ, je potrebno preklapljanje (switc-
hlng). Ta trditev drli le do neke meje, ker 
nekatere od kodnih tabel ISO 8859/1-^/ vsebujejo 
znake za vefi kot eno podrofije oziroma so redun-
danCne. Ta prednost ISO 6937 se takoj spremeni 
v pomanjkljivost, Ce bi zahtevali znake iz 
abeced, ki niso latini&ne. Tak primer Je Jugo­
slavija, kjer bi potrebovali Istofiasno latinifino 
in oirilifino pisavo. Podobno velja za Gr&ijo, 
kjer uporabljajo dve pisavi, latlnifino in grSko. 
Namen ISO standardov Je, da zadosti potrebam 
vaCJemu fttavllu dafel in ne le defelaa, kjer se 
uporablja IzkljuOno latlnlOna pisava. Torej 
dolgoroSno gledano ta prednost ISO 6937 ne dr2i. 
Druga prednost ISOa 6937 je, da Je to standard, 
ki se le nekaj fiasa uporablja (sprejet Je bil 
1.1980), za razliko od ISO 88S9/3-8, ki je fte v 
fazi DI5. Ta prednost se bo zgubila v kratkem, 
ko bo 180 8859/3-8 postal veljaven standard. 
Izbor kodnih tabel v 180 8859 Je narejen po 
regijah, v katerih sa nahajajo sorodne drtave. 
Leva kodna tabela je ASCII, kar ne velja za 150 
6937. VeČina detel svata Je svoje nacionalne 
kodne tabele razvila na podlagi ASCII kodne 
tabela (ISO 646) z naolonalnimi raziiritvami, 
speoifiolranlai v 180 6A6, mednarodna verzija. 
Tako je ISO 8859 konpatibilan z veliko veČino 
nacionalnih standardov. 
ISO 8859 predstavlja laljl prehod iz obstoJeCih 
7bitnih kod v Sbltno kodo. ISO 8859 predstavlja 
tudi lažji prehod iz S-bitnega okolja v 16 bitno 
okolje (dvozlogovno kodiranje), vsak znak v 
16-bitni kodni tabeli bo potreboval za predsta­
vitev la eno 8-bltno kodno kombinacijo. ISO 
SC2/U66 trenutno dela na razvoju standardizirane 
16-bltne kodne tabele. Zaradi Široke uporabe 
ASCII kodne tabele v veliki veČini delel lahko 
reCemo, da je IŠO 8859 kompatlbilen z obstoJeCo 
programsko opremo in obstoječimi podatkovnimi 
bazami. 
ISO 8859 Je bil le v fazi nastajanja sprejet v 
veČini detel kot nacionalni standard za nabor 
znakov, kodiranih z Sbltno kodo, tak primer je 

86 
tudi Jugoslavija. ISO 6937 ni bil sprejet kot 
nacionalni standard nikjer, z izjemo ZR Nemfiije, 
ki Ja kljub teau sprejela Se ISO 8659. ISO 8BS9 
onogo^^a lažje povezovanje (interworkinq> izdel­
kov z ASCII in EBCDIC kodo, Iznenjava znakov iz 
ISO 8859 v okolju z ISO 6937 je motna z uporabo 
IGS-a <Identity Sraphio Sub-repertoar). 
Uporaba obeh kodnih sistemov ISO 6937 in ISO 
8859 v okviru enega raCunalnitkega sistema je 
komplicirana in neučinkovita. Uporaba ISO 6937 
bi morala biti omejena na telematske storitve, 
konverzija koda iz ISO 6937 v ISO 8859 bi bila 
potrebna le pri vhodu podatkov v računalnik. 
Taka strategija bi bila zlasti pomembna za 
sledefie kategorije uporabnikov in proizvajalčevi 
a)za implenentatorje in razvijalce izdelkov kot 
SOI terminali, tiskalniki in programski paketi, 
b> za nacionalne odbore in organizacije za 
standardizacijo za podroCje kodiranja, avtomati­
zacija pisarnitke opreme in komunikacij ter 
c)za vse ostale odbore ISO in CCITT, ki se 
ukvarjajo s standardizacijo medijev in komunika­
cij. 
V primeru, da bo to sprejeto in da se zahteva 
izločitev ISO 6937 in pospeSena uporaba ISO 
0 0 
0 0 
0 0 
0 0 
D 1 
0 1 
0 1 
0 1 
1 0 
1 0 
1 0 
1 0 
1 1 
y 1 
1 1 
1 t 
t 
C 
C 
0 0 00 
0 1 01 
1 0 02 
1 iD3 
0 0 04 
0 1 05 
1 0 06 
1 1 07 
0 0 08 
0 1 09 
1 0 10 
11 n 
00 12 
a t 13 
t 0 U 
t 1 15 
!T^ 
A 
n 
1] 
00 
v>4 
i%. 
•v. 
f 
«x 
i". 
r, 
'« 
•*;. 
;.T 
•' 
i-
j'.' 
• -. 
',.•>; 
•* 
^ 
y~" 
0 
Q 
1 
01 
« 
•w 
'J 
'¥. 
:^ 
-••: 
S-; 
'; 
!(, 
'' 
r 
<. 
4 
3 
r 
5 
\ 
(I 
02 
ir 
! 
•' 
1 
S 
X 
i 
< 
( 
) 
• 
+ 
/ 
-
/ 
^ 
p 
1 
1 
03 
"o" 
1 
2 
3 
4 
5 
6 
7 
S 
9 
: 
; 
< 
• 
> 
? 
. 
S, 
{ 
04 
a 
A 
B 
C 
D 
E 
F 
S 
H 
I 
J 
K 
L 
M. 
N 
0 
P 
1 
}, 
1 
OS 
p 
a 
R 
s 
T 
u 
v 
w 
X 
r 
2 
C 
\ 
] 
-
-
r 
\ 
1 
{ 
0« 
a 
b 
C 
d 
e 
f 
0 
h 
i 
i 
le 
1 
• 
n 
0 
r 
1 
1 
\ 
07 
P 
1 
r 
s 
t 
u 
v 
w 
X 
y 
z 
< 
1 
) 
-
\ 
0 
{ 
^ 
08 
* 
i 
, 
' 
r 
{ 
\ 
1 
09 
^ 
\ 
Ai 
* 
\ 
. 
< 
^ 
e 
<?• 
r— 
{ 
1 
g 
10 
MSf 
b 
r 
e 
€ 
S 
1 
1 
J 
J1> 
H> 
h 
K 
stfr 
y 
v 
r" 
p 
1 
\ 
11 
N° 
•B 
r-
£ 
€ 
S 
1 
f 
J 
;b 
H> 
•E 
ft 
" 
V 
1 
r 
i 
1 
12 
lO 
a 
6 
u 
a 
e 
* 
r 
X 
H 
R 
K 
;i 
M 
H 
0 
1 
1 
0, 
\ 
13 
II 
D 
P 
C 
T 
y 
)K 
B 
b 
bi 
3 
UI 
3 
LU 
H 
1 
I— 
1 
1, 
{ 
14 
10 
A 
B 
U 
a 
E 
0 
r 
X 
M 
fi 
K 
JI 
M 
H 
0 
T— 
1 
1 
1 
15 
n 
JI 
p 
C 
^ 
y 
)K 
!) 
b 
bi 
3 
LU 
3 
m 
M 
•b 
S<. 2. ISO 8SS8/e 
8859, bi lahko nastali sledeči problenii 
-obstoječi terminali z implementirano ISO 6937 
kodno tabelo bi postali neuporabni (na primer 
Xerox terminali). 
-11 evropskih proizvajalcev je obljubilo, da 
bodo podpirali ISO 6937 in bi nova odločitev 
povzročila zmedo 
-CEN/CENELEC, ki js sprejel obveznost, da pbd-
pre ISO 6937 bo postavljen v nerodno situacijo. 
3. StaliSča glede implementacije ISO 6937 in 
ISO 8859 
3.1 Implementacija na terminalih in tiskalnikih 
Ce je v terminalu implementiran ISO 6937, potem 
ni problem implementirati tudi ISO &S59, ker js 
mnotica znakov enaka. Spremeniti je treba lo 
del strojne opreme (firmware), ki namesto gane-
riranja znaka kot kombinacije diakritičnega zna­
ka in navadnega znaka generira le en znak. 
V primeru, ko imamo naprave z visoko raeoluaijo, 
kjer za vsak znak potrebujemo veliko itevilo 
bitov, se akcentirani znaki generirajo kot kom­
binacija zgornsga in spodnjega akcenta ter same 
črka. Pri napravah nizke resolucija se akoanti-
rani znak generira naenkrat brez kombinacij. 
Pri tiskalnikih z narjaticami, kjer je ttevilo 
znakov omejeno, ina prednost ISO 8859. Tiskal­
niki z dvema marjeticama imajo moinost uporabe 
vseh črk ISO 8859, ena marjetica (190 znakov) bi 
pokrivala ASCII in druga obe desni strani kodnih 
tabel dveh delov ISO 8659. Pri tiskalnikih, ki 
uporabljajo verige, če Je veriga relativno veli­
ka (na primer od 350 znakov) ni problem imple­
mentirati obeh standardov, seveda s čim nanjtim 
ttevilom dvojnih črk. Pri teh tiskalnikih ni 
korespondenoe ned kodo in prikazovanjem določe­
nega znaka, medtem ko Je v sami napravi poskr­
bljeno za ustrezno korespondenco. Pri teh na­
pravah bi sa pojavil le problem počasnosti 
zaradi velikega itevila znakov v verigi. 
Gledano s staliftCa določenega geo območja je 
bolj varčno in gospodarno implementirati ISO 
68S9. Ce želimo implementirati vse kodne tabele 
ISO 8859, potem ta prednost glede varčnosti 
odpade. Enako velja, če hkrati Implementirano 
latinično in oirillčno pisavo, kar v tem primeru 
spet potrebujeno dve kodni tabeli in uporabo 
tehnike raziiritve v 8-bitnam okolju. Ce upora­
bljamo tehnologije z izmenljivimi tiskalnimi 
elementi, potem ima prednost ISO 8859. Vsak 
tiskalni element ustreza določeni kodni tabeli. 
To pomeni, da obstoječe tiskalnike z marjetico 
Se naprej uporabljamo in po potrebi izmenjujeno 
marjetico v skladu s kodno tabelo. Kot zaklju­
ček temu lahko povemo ia, da Ja cena tiskalnikov 
in terminalov sorazmerno nepomembna glede na 
ceno programska opreme. 
3.2 Implementacija 
programski opremi 
180 6937 in ISO 8859 v 
Prednost kode, v kateri je vsak znak določen z 
enim zlogom. Je neprimerljiva s kodo z nekonsta-
tno dolžino. Velika večina obstoječe programske 
opreme zelo lahko obdeluje S-bitno kodo iz ISO 
6859. Problemi se pojavljajo v primerih, ko 
želimo, da nata programska oprema sprejema dve 
kodni tabeli, na primer ISO 8859/2 in 150 
8859/3. V teh primerih uporabljamo ali: 
-poseben krmilni znak ("single shift" funkcijo), 
ki nam kaže, da so prihajajoči znaki predsta­
vljeni z dvema zlogoma, prvi zlog je koda za 5S1 
in drugi za sam znak, 
-poseben znak ("looking shift" funkcijo), s 
katerim spremenimo celo desno stran kodne tabe­
le. 
Nekateri od zagovornikov ISO 6937 trdijo, da je 
prednost te kodna tabela v možnosti njene upora­
be kot 7 in O-bitno, v odvisnosti od sprejemne 
naprave. Pri terminalih sa da problem sprejema­
nja znakov z različno dolgimi zlogi dokaj lahko 
celiti, pri programski opremi pa se zatakne, ker 
varno, da je tažko pisati programa, ki sprejemajo 
hkrati 7 in 8-bltne zloga. Pri 7-bitnih zlogih 
večina zahodno evropskih pisav uporablja SSl in 
LSI funkcija za potrebe genarirarija akcentiranih 
znakov. Pri tem 180 6937 kaže na določene 
prednosti, ker ni pojava redundančnega kodiranja 
(v kodni tabeli ni enakih znakov). To velja le, 
če se uporablja samo 180 6937/1/2. Pri uporabi 
drugih kodnih tabel iz ISO 6937, ki so v 
pripravi (na primer grftka črke iz grSke abecede 
in iz kodna tabele za tehnično uporaba) se ta 
prednost zgubi. 
4.Aplikaoije in uporaba 180 6937 in ISO 8859 
Problemi, ki lahko nastanejo pri uporabi ISO 
6937 pri obdelavi podatkov, so mogoče najbolj 
vidni pri sortiranju. Kako lahko primerjamo dva 
znaka, od katerih Ja eden brez akcenta in je 
zapisan z 8-biti in drug akoentiran znak, ki ja 
zapisan s 16 biti Ca v programski opremi za 
sortiranje to ni posebej specificirano, lahko 
nastanejo težava. Pogosta tehnika pri sortira­
nju ja transformacija vsakega znaka v numerično 
vrednost in uporaba te vrednosti za primerjavo. 

87 
VeČina CPU-Jev ina (tako kot IBH 370), vgrajen 
ukaz prav za to operacijo. Kaj se bo zgodilo, 
&e naaesto na 8-bitni zlog naleti ukaz na 16 
bitov Tudi ostali programi za konverzijo med 
ASCII in EBCIDIC kodo so narejeni na podoben 
naCin - translacija le &-bitnih zlogov. 
Drug pro 
6937, je 
orientira 
dlagi pre 
na zašlo 
z a-biti 
sor, slo 
zakodiran 
kursorja 
mentacije 
opremi z 
lino kode 
specifika 
spravili 
od tega, 
men ukaz 
nam ne za 
v podatko 
pobrali, 
blsm, ki 
urejanje 
nih ureje 
dpostavke, 
nu, odgova 
Tehnika, 
ni na pr 
z enako d 
ter aturir 
ISO 6937 
aradi pril 
Podobni 
cijah dol 
v polju z 
kakini z 
enter la 
gotavlja, 
vni bazi, 
odvisno od 
lahk 
te 
valn 
da 
rja 
s k 
edpo 
Olgi 
an je 
bo 
agaj 
pro 
2in 
dolo 
naki 
st n 
da b 
ker 
teg 
o nast 
ksta. 
ikov 
mesto, 
enemu 
atero 
stavki 
n z log 
zašlo 
zaht 
anja n 
blerai 
polj. 
Ceno d 
bodo 
ame, i 
orno do 
je to, 
a, kat 
ane p 
Več 
je na 
ki g 
znaku 
pozic 
. da 
om. 
na v 
evalo 
a spr 
lahko 
Koli 
olžin 
nasto 
p to 
bili 
koli 
eri s 
ri uporabi ISO 
ina zaslonsko 
rojenih na po-
a zavzame Srka 
zakodiranemu 
ioniramo kur­
je vsak znak 
Pozicioniranje 
primeru imple-
sprenembe v 
emenljivo dol-
nastajajo pri 
ko znakov bomo 
o, bo odvisno 
pali. Na pri-
12 oharaoter" 
pravilen zapis 
ko znakov bomo 
o ti znaki. 
5. Sklepne misli 
Iz vsega povedanega lahko izloCimo sledefiei 
ISO 6937 je aplikacijska orientiran standard 
namenjen za implementacijo v storitvah Videotex 
in Teletex ter za naprave, ki to aplikacijo 
omogočajo. Po definiciji ISO-ja in CCITT-ja je 
tekst infornaoija, namenjena ljudem, ki to in­
formacijo sprejemejo, jo obdelajo in jo naprej 
posredujejo, zato sta a-bitni ASCII in ISO BaS9 
standarda namenjena predvsem za prenos in obde­
lavo teksta, ISO 6937 pa le komunikaoijam s 
tekstovnimi podatki. To pomeni, da Je treba ISO 
6937 uporabljati le pri Cistam prenosu in v 
primerih, ko je tekst shranjen ne magnetnih 
medijih, le za prikazovanje. Prvotna ideja SC2 
W64 pri razvoju ISO 6937 Je bila izdelati 
•platno uporaben standard za prenos in izmenjavo 
podatkov. Opozorila strokovne javnosti, da Je 
ta standard neprimeren za sploino uporabo zaradi 
problemov pri obdelavi, so povzroCila, da Je SC2 
Ue^ dobil nalogo, da Se enkrat obdela ISO 6937 
in omeji natanCneJe njegovo uporabo. 
Eden od glavnih motivov 
bilo zavračanje nekater 
plementirajo ISO 6937. 
sprejem ISOa 6859 obsod 
tiranin ISO 6937, veČina 
obstoječe terminalne 
meri podpirajo 8-bitne 
stnostmi kot ISO 8859. 
Stavilo *e veCJe po sp 
okviru ISO SC2 in ANSI 
Je veČina anerilkih pro 
podpreti ASCII terminale 
tudi najnovajta ASCII 8-
za razvoj ISO 8859 Je 
ih proizvajalcev, da in-
Kljub temu, da bo iirok 
il terminala z implemen-
proizvajaloev trdi, da 
aprave v najveCi nolni 
kode s podobnimi la-
PriCakovati je, da bo to 
rejemu ISO 8859/3-8 v 
BSR X3.134.2. Kate, da 
izvajalcev pripravljena 
, v katerih bo vklJuCena 
bitna koda. V primeru. 
da bo ISO 6937 fte napraj podpiran od nekaterih 
proizvajalcev kot prevladaJoC standard za slapi 
prenos, ni treba pričakovati, da bodo ameriiki 
proizvajalci in njihovi uporabniki prilagajali 
svoje aplikacije temu standardu. 
Dosedanja razprava kaža, da bo najverjetneje v 
kratkem (na plenarnem zasedanju ISO 8C2 marao 
1987) sprejeto priporoCilo ANSI X3 in ISO SC2, s 
katerim bo ISO 8859 postal prevladujoč standard 
za prenos in obdelavo podatkov, vklJuCno z 
uporabo pri izmenjavi tekstovnih podatkov v 
okolju avtomatiziranih pisarn. Ugotovitev, da 
mora uporaba raCunalnikov sloneti na enakih 
standardih ne glede na to, kje se računalnik 
nahaja, ali v pisarni ali nekje drugod, je bila 
eden od pomembnajtih dejavnikov, ki so pripelja­
li do zdruiitve med ISO TC95 (office systemB> in 
ISO TC97 (Information prooessing). V tem konte­
kstu Je uporaba različnega nabora znakov v 
avtomatizirani pisarni in v poslovno proizvodnem 
sistemu podjetja skrajno nezaželena. 
Obstaja verjetnost, da ne bo mogoCe zaradi 
obstoječih telemabskih mraZ popolnoma izpodrini­
ti ISO 6937. ISO 6937 Je koda, ki Je narejena 
za specifično uporabo (Vldeotek in Telatex) in 
taka nora tudi ostati. Tarainali in tiskalniki 
z določenimi dodatki lahko interpretirajo oba 
standarda, zate Ja treba pričakovati, da bo 
njihova uporaba in prodaja ostala neprizadeta. 
Ta naprava lahko uporabljamo pri talematskih 
storitvah,, lahko pa kot periferijo računalnikov 
s sploino uporabo. Konverzija med ISO 6937 in 
ISO 8859 bo relativno enostavna, ker vsebuje ISO 
6937 podmncZioo znakov ISO 8859. Translacijo 
podatkov, ki so namenjeni nadaljni obdelavi iz 
formatiranih podatkov lahko zmeraj opravimo s 
programom za preformatiranja strašni. 
Iz vsega navedenega sladi, da Je ISO 8859 boljSa 
tehnična reSltev in da Ja bolj aplofino uporabna. 
Tako Je priCakovati, da bo ISO najverjetneje 
priporočil kot sploftno uporaben standard ISO 
8859. Priporočati la ano moino reftitev pomeni, 
da bodo nekateri pri taa prizadeti in da bodo 
drugi pridobili na raCun prvih. NaSa naloga je, 
da podpremo boljfio tehnično retitav v interesu 
boljie standardizacije in reiavanja nafiih potreb 
(uporaba tudi oirilioa). 
6.Reference 
1.Delovni dokumenti ISO TC97/8C2, UG4 in We2 
2.Delovni dokumanti ANSI X3L2