LJUBLJANA St. 205 ft&iu nisam KM mahat U M v Trstu, v 28« avgusta 1*2*. posamezna števnKa dO stoL lesnm u Ltat izhaja rak din sjbtrtf men ponedeljka. NaroCnfna: za l mesce L 8 —, I imm L 81—, pol Ma L 38.—, «eto leto L 75.—, v Inocemtvo meaean jI f 60 «4 — Pomnezne Številke 30 atot. — O^iasnina a 1 mm prostora v MtofcaaB 1 ketoee (72mm): za trgovske In obrtne oglase 75 stot, n isarinlce; u hvale, poslana, vabita L 1.20, eflaae denarnih zavodov L X— Mali oglasi: 30 rtot xa besed* najmanj L 3> EDINOST OradnOtvo te opravatttvo: Trst (3J, nOca & Fnneeac* d'AM 20. Tm 11-57. DopM M m politjajo izktirtno aradaftv^ ogimri, reki« »cm to daoar pa upra-nriltvu. Rok op i d •« a« TTaftafo. Nefraakfrai* plnaa ae spre eraajo. — Last, založba In tisk Tiskarn« „Edinost-Podurednlitvo v Gorici: nHca Glosui Cardncd St. 7, L «. — Telet tt. 327 Glavni bi odgovorni urednik: prof. Filip Peti o. DvoMurnost o praksi V članku «Dvokulturnost», ki smo ga objavili v sredo, smo podali teoretično definicijo tega pojma. Obenem smo naplavili, da je to vprašanje važen socija-len problem za ves naš inteligenčni naraščaj. Vprašanje zadeva predvsem in skoro izključno inteligenco. Ne samo skoro, temveč pravzaprav edino in izključno njo. Za široke mase našega ljudstva je ta socijalni problem sicer podoben, toda vendar precej drugačen. Tudi o tem bomo povedali svoje misli ob primerni priliki. Tudi naslednje vrstice so torej pisane za našo inteligenco, oziroma za njen naraščaj. Edino ta poslednji prihaja sploh v poštev kot bodoči poseben tip našega inteligenta, kot nas važen ^ ko vpraSanfe hoče spraviti «dvokulturni« socijalni Činitelj. Starej- ° dnevni red t ženevi še pokolenje je v zreli dobi in se ne> , . . « , more več vrniti nazaj v dobo priprav) RIM, 27. Poučeni krogi zatrjujejo, da za svoj življenjski poklic, temveč ga .bo italijanska vlada v par dneh odgo-mora izvrševati* Vse to vprašanje selvorila na špansko noto glede tanger-ztfo suče okoli mladine. (skega vprašanja in stalnega sedeža v Kdor je pazljivo prečital naša izva-j Svetu Družbe narodov, ki ga zahteva janja v prvem članku in izluščil iz njih i Španija. To noto je namreč izročtn on. jedro, je gotovo spoznal, da je vpra-\Mussoliniju španski poslanik De la Večanje' «dvokulturnosti» z ene svojejnaza pretekli torek. — Španska vlada za kako pesem ali povest, ne pa tudi za. Romunski rntststrski prsdMdnlk Iskem predsedniku Uzunovi temveč prijateljici, katerima smo siti, da trni italijanska stran njegove i Pon<™*° dali jasne dokaze prijateljstva. izol*razbe, zakaj zanjo bo vsestransko! Treba je torej pojasniti ves položaj. Mi-poskrbljeno. Pač pa bo čutil tako praz- slimo, da sta mesto agencije Havas po-nino glede izobrazbe svojega materine- kllcani mteresirani vladi, da zanikajo ga jezika. In s tem mu je že podan'vesti ° tajni pogodbi, da ne bodo pnja- 1», kon ne sme delati razlike med manj- niK je oojavii pred avema anevoma fi^o diLvkAV vest, da obstoja med Jugoslavijo m Grčijo neka tajna pogodba. Agencija Havas je to trditev-takoj dementirala. S to zadevo se obširno bavi j o vsi rimski listi. «Tribuna» pripominja, da je zelo čudno, da je ravno agencija Havas takoj zanikala vest o tajni jugosloven-sko-grški pogodbi. Ali ni morda agencija Havas s tem zasledovala poseben namen — se vprašuje «Tribuna*. Nahajamo se — tako nadaljuje poluradno rimsko glasilo — pred dejstvi, katera se morajo Čimprej osvetliti, kajti nikakor ne moremo dopuščati, da bi dve državi, naši prijateljici, medsebojno natančno cilj njegove samoizobrazbe. Vso svojo pridnost, ki jo bo mogel posvetiti samoizobrazbi, bo moral usmeriti k temu cilju, torej k izpopolnjevanju svojega znanja v materinem jeziku. V članku o dvokulturnosti smo že povedali, v čem obstoji psihologija kulture kot take. Materin jezik zaostane, ako ne razvijaš v njem svojega mišljenja na vseh poljih človeškega znanja. Cilj samoizobrazbe našega naraščaja ne more torej biti slepo čitanje česarkoli, ampak čitanje takih knjig, ki te informirajo o tem, kako se glasijo slovenski ali hrvatski izrazi za vse one pojme, ki se jih naučiš v šoli. Z eno besedo: samoizobrazba naj ne bo samo leposlovna, temveč tudi strokovna, t. j. paralelna predmetom, ki so jih učiš v šoli. Podlaga vsemu je seveda slovnica svojega materinega jezika, a vedno moramo inWi pred očmi, da ne bomo mnogo dosegli v pogledu samoizobrazbe, kakršna nam je potrebna, tudi če prečitamo vse pesmi, povesti in romali", kar jih zmore naša književnost, ako ne skrbimo istočasno tudi za samoizo-brnzbo v posameznih znanstvenih stro-kab in predmetih. Poznali bomo sicer drbro svojo književnost, toda nesposob-n; bomo nr«pisati in celo tudi razumeti n- T:aj strokovnega, znanstvenega. Obenem pr, bj se na ta način sami izpo-sinvljali nevarnosti podcenjevanja lastnega-jezika, češ da je spdsoben samo teljski odnošaji Italije z Jugoslavijo in Grčijo utrpeli nikake škode. «Giornale d'Italia» povdarja veliko važnost vesti, ki jo je objavila «Huma-nite», in pravi: Tu gre za dve različni dejstvi: Prvič za grško-jugoslovensko tajno pogodbo in drugič za delež, ki ga ima Francija pri sklenitvi te pogodbe. Če je agencija Havas zanikala obstoj grško-jugoslovenske pogodbe, pomeni, da ta pogodba obstoja. Zakaj pa medtem molčita beograjska in atenska vlada? Proti komu je naperjena ta pogodba? Kako naj se to spravi v sklad z miroljubno politiko, na katero se tako rade sklicujejo Francija, Jugoslavija in Grčija? Reči moramo brez ovinkov, da interesira ta pogodba neposredno Ita^ lijo. Naj bo smoter pogodbe tak ali tak, ona bo brezdvomno imela gotove vplive na bolgarski problem, na albanski položaj in končno na stanje v Jadranskem morju. Te tri točke se tičejo seveda tudi italijanskih interesov. Pričakujemo torej, da nam bosta Jugoslavija in Grčija čimprej podala potrebna pojasnila o goriimenovani tajni pogodbi. V nasprotnem slučaju bo Italija v lastnem interesu in v interesu splošnega miru revidirala svoje stališče napram Jugoslaviji in Grčiji. Medtem pa je prispel iz Beograda italijanski poslanik general Bodrero, katerega je sprejel Mussolini danes popoldne. j šinami in večino kar se tiče davkov, trgovine itd. Tudi na popoldanskem zborovanju je bilo sprejetih več resolucij. Prva resolucija se nanaša na jezikovno vprašanje. Govori predvsem o poslovnem jeziku med upravami in manjšinskim prebivalstvom. Vsaka narodna manjšina ima, pravico do šol v lastnem jeziku. Druga resolucija, ki je bila tudi sprejeta, se nanaša na ureditev sporov med manjšinami in vladami ter priporoča ustanoviteh paritetičnih komisij in izboljšanje postopanja pred Družbo narodov. Tretja resolucija določa, da se bo prihodnji kongres narodnih manjšin vršil prihodnje leto. Komisija, ki ima nalogo, da pripravi prihodnji kongres, bo izdajala mesečnik o manjšinskem vprašanju. Predsednik manjšinskega kongresa poslanec dr. Josip Wilfan, je na kratko reasumiral uspehe drugega kongresa narodnih manjšin ter je zaključil zborovanje. ŽENEVA, 27. (Izv.) Na včerajšnji drugi plenarni seji je Azeiblatt, zastopnik Nemcev na Estonskem, naglašal da bi bili interesi narodnih manjšin najbolje zaščiteni, ko bi se izdal poseben zakon, ki bi zagotavljal manjšinam svoboden razvoj lastne kulture. Predsednik kulturne komisije je predlagal resolucijo, ki zahteva popolno kulturno svobodo narodnih manjšin. Vsaka država mora v svojih proračunih zagotoviti manjšinskim kulturnim ustanovam primeren delež. Resolucija je bila soglasno spre-jeta. _____ Vprašanje sklicanju ML nor. skomine parlamentarcev BEOGRAD, 27. (Izv.) S povratkom predsednika narodne skupščine Marka Trifunovića, je v radikalskih klubih postalo sedaj bolj živahno. Popoldne je prišlo v klub več radikalskih poslancev, ki so konferirali s Trifunovićem. Po teh razgovorih se je skupščinski predsednik podal k Uzunoviću, kjer je ostal dobre pol ure. Politični krogi izjavljajo, da sta oba politika razpravljala na tej konferenci o sklicanju narodne skupščine. Rdičevci so danes zatrjevali, da si bo vlada najbrž osvojila njihovo stališče, da se mora narodna skupščina sestati v najkrajšem Času za pretres nujnih zakonskih osnutkov. Toda iz dejstva, da je Pavle Radić, ki je takoj sledil Trifu-noviću, bil le kratek čas pri ministr- Izjarve ministrskega predsednika Kon^ dllisa - Vzpostavitev svobode - Odnošaji Jugoslavijo - Vprašanje kolektivne noie Bolgarski ATENE, 27. Sinoči je bila sestavljena nova vlada, ki je tudi položila prisego. General Kondilis, vodja narodnih de-,nK>kratov, je prevzel ministrsko predsjedništvo, vojno ministrstvo in ministrstvo za vojno mornarico. Argirokulos, poslanik v Angori, je bil imenovan za zunanjega ministra. Univerzitetni profesor Petmezas je sprejel notranje ministrstvo ter bo začasno vodil tudi prometno ministrstvo. Dr. Papas je bil imenovan za prosvetnega ministra in začasno mu je bilo poverjeno tudi skrbstvo za begunce. Finančni minister je postal ravnatelj Državne banke, Droesopulos, poljedelski in trgovinski minister Nacos, pravosodni minister pa Triantafilopulos. Atenska brzojavna agencija sporoča, da so načelniki vseh političnih skupin izjavili, da bodo podpirali novo vlado in da je prebivalstvo sprejelo vest o sestavi novega kabineta z velikim zadoščenjem, ker sestavljajo ta kabinet sami ugledni možje in ker ni med njimi nikakega vojaškega elementa. Državnozborske volitve se bodo vršile 24. oktobra. Ministrski predsednik Kondilis je izjavil, da bo ostal vedno v stikih z načelniki političnih strank ter bo z njihovo pomočjo pripravil volitve in rešil vsa ona vprašanja, ki še čakajo rešitve. O programu nove vlade je ministrski predsednik poslal naslednje izjave: V smislu mandata, ki ji je bil poverjen po zadnjem narodnem gibanju, mandata ki obstoja v odpravi politične abnormalnosti, katero je vstvarila odpravljena diktatura, si bo vlada prizadevala zagotoviti svobodo naroda, v kolikor se ta svoboda sklada z vzpostavitvijo zakonitega republikanskega reda. 24. oktobra bo vlada razpisala svobodne in nepristranske volitve, s čimer se bo država povrnila v normalne politične razmere. V zvezi s to svojo glavno nalogo bo vlada storila vse, da reši nujna gospodarska in upravna vprašanja; prizadevala si bo, da vzpostavi socijalno harmonijo in da spravi upravo na pošteno in zakonito podlago. Prav posebno pa si bo vlada prizadevala zagotoviti popolno disciplino v vojski, v mornarici in v vseh drugih oboroženih silah države, ter doseči s tem, da se ti organi ne bodo nikakor vmešavali v politično življenje republike. Vlada bo tudi storila vse, da se ohrani solidarnost z vsemi zavezniškimi državami, solidarnost, ki jo je ustvarilo zasledovanje v svetovni vojni. Vlada, ki goji največje simpatije napram srbskemu narodu, kateremu so skupne vojne pridružile Grško, bo — s sodelovanjem suverene skupščine, ki bo izšla iz držav-nozborskih volitev — pripravila rešitev vseh nerešenih zadev. BUKAREŠT, 27. Bolgarski poslanik Pomenov je obvestil ministra za zunanje posle g. Mitileneua, da je odgovor bolgarske vlade na kolektivno noto kraljevine SHS, Romunije in Grške odložen do sobote, in to radi dogodkov v Grči j L Bolgarska vlada stoji namreč na stališču, da mora pred odgovorom sto- piti v zvezo s sedanjo atensko vlado, da spozna njeno stališče v vprašanju ko-lektivne demarše. General Plnstfms no GrSkem Plastiraš nI zadovoljen s Kondilisom? BEOGRAD, 27. (Izv.) Grški general Plastiraa, je predsinočnjim nižje od Bi-tolja prekoračil grško mejo in se ustavil v Lerinu, kjer so mu priredili navdušen sprejem. Meščani, skupno z vojaštvom in policijo, so nosili Plastirasa na rokah po ulicah. Včeraj zjutraj je general odpotoval iz Lerina v Slarico, kjer je bil tudi navdušeno sprejet. Ke-daj še bo podal v Atene, še ni znano. V Bitolju krožijo vesti, da se general Plastiras nikakor ni strinja s tem, da bi Kondilis načeloval vladi, ker zahteva, da se vojaške osebnosti umaknejo iz političnega življenja ter da se v državo vrne redno parlamentarno stanje. Baje je Plastiras stavil zahtevo, da se morata Kondilis in Konduriotis odpovedati vsakim diktatorskim naklepom, ker bo sicer on s svojimi pristaši odkorakal proti Atenam. Dve kočljivi vprašanji Svet Dražbe narodov in Tanger PARIZ, 27. «Journal» zatrjuje, da bo — po razgovorih med pravnikoma Fro-mageotem in Gausom — skoro gotovo predlagana naslednja rešitev vprašanja sestave Sveta Družbe narodov: Volitve za začasne sedeže bi zadobile definiti-ven značaj ter bi zborovanje Družbe ne imelo v tem oziru nobene besede več. Kar se polstalnih sedežev tiče, bi jim bila zagotovljena ponovna izvolitev, tako da bi njihov mandat trajal šest let. Isti list zatrjuje, da bo francoska vlada v kratkem obrazložila svoje stališče glede tangerskega vprašanja. Včerajšnji ministrski svet je razpravljal o tej stvari. Francoska vlada bo baje izjavila, da odobrava vse utemeljene in opravičene zahteve Španske, v kolikor se nanašajo na vprašanje tangerskega statuta. Treba pa naglasiti, pravi omenjeni list, da je vprašanje preprečitve tihotapljanja orožja in vprašanje nadzorovanja spletkarjenj tujcev že bilo rešeno s francosko-špansko pogodbo, ki je bila sklenjena meseca junija t. 1. Kar se tiče razširjenja španskega vpliva v Maroku, t)l lie bilo bas težko najti podlago za sporazum, vendar pa bi bilo treba določiti, da bodo varovani materijalni in moralni interesi Francije ter da bo to vprašanje rešeno med zainteresiranimi državami, Francijo in Špansko z eventuelnim sodelovanjem Anglije. Vprašanje je le, kakšno stališče bo zavzela v tem oziru Italija toliko v vprašanju sedežev v Svetu Družbe na>-rodov, kolikor tudi v vprašanju Tanger j a, «Petit Parisien» ugotavlja, da je Španska uradno sporočila francoski, angleški, italijanski in ameriški vladi svoje zahteve glede Tangerja. «Matin» piše: Pripravljeni smo podpirati stremljenja Španske glede Tangerja, vendar pa Ženeva ni kraj, ki bi bil pripraven za rešitev te zadeve. Prepričani smo, da Španska ne bo delala težav v vprašanju sprejema Nemčije v Družbo narodov«. Tudi mnogi drugi listi se obširno bavijo s temi zadevami. Wolfov urad, sporoča i* Berlina, da smatrajo nemški politični krogi vprašanje sestave Sveta Družbe narodov že za rešeno. Stalen sedež bi dobila samo Nemčija. Španska bi se odpovedala svojim tozadevnim zahtevam, v nadomestilo pa bi dobila mandat čez Tanger. Poljska, ki bi tako ostala sama, si gotovo ne bo upala povzročiti razdor v Družbi narodov; zadovoljila se bo z nestalnim sedežem. Ncmci gradijo podmornike? PARIZ, 27. Listom poročajo iz Londona: Dopisnik «Evening Standarda* je sporočil svojemu listu, da je razoro-žitvena komisija opozorila zavezniške vlade na senzacijonalno odkritje: Nemčija je baje sklenila v Amsterdamu pogodbo za zgraditev večjega števila podmorskih čolnov. Komisija je zahtevala od berlinske vlade takojšnjih pojasnil. Zaleskft v Parizu PARIZ, 27. Briand je sinoči sprejel poljskega zunanjega ministra Zaleske-ga ter je z njim dolgo razpravljal. Glavna skupščin« ruske komunistično stranke MOSKVA, 27. Osrednji odbor komunistične stranke ZSSR je sklenil sklicati za 15. oktobra v Moskvo redno glavno skupščino stranke. Skupščina bo razpravljala o mednarodnem političnem položaju, o gospodarskem položaju in o delovanju delavskih sindikatov. Naročajte In širite „EDINOST" Dl •EDINOST* DNEVNE VESTI Zborovanje narodnih manISIn Na zborovanju narodnih manjšin v Ženevi, kateremu predseduje naš poslanec dr. Wilfan, sta bili sprejeti v četrtek dve resoluciji, tičoči se manjšinskega vprašanja. Ena resolucija zahteva kulturno avtonomijo narodnih manjšin, druga se nanaša na enakopravnost manjšin na vseh poljih gospodarskega udejstvovanja v posameznih državah. V tej resoluciji se posebno naglaša enakopravnost manjšin pri agrarnih reformah. (Glej tudi brzojavne vesti!) Orodno popravljanje priimkov Že v januarju smo poročali o kr. od-Joku od 10. januarja 1926, št. 17, ki nosi naslov «Vrnitev priimkov družin tri-dentinske pokrajine v italijansko obli-ko». Glavna določba tega odloka pravi, da dobijo družine, katerih priimki so bili prvotno italijanski ali latinski ter bili potem prevedeni na druge jezike ali pa bili pokvarjeni, bodisi na podlagi neitalijanskega pravopisa, bodisi z dodatkom neitalijanskega obrazila, da torej dobijo take družine zopet priimke v prvotni obliki. Isto se zgodi s priimki, ki scTizpeljani iz krajevnih imen, katera so bila prevedena v druge jezike ter ali pravopisno ali z obrazili pokvarjena, in končno tudi s plemenitaškimi naslovi, glede katerih se ugotovijo enake okoliščine. Priimki se spremenijo s pre-fektovim odlokom. Ko je bil ta odlok objavljen, je izzval v pravniških krogih precej presenečenja, ker na njega podlagi gotove družine v tridentinski pokrajini ne bodo več lastnice svojega priimka, kajti prefekt jim jih lahko spremeni v vseh onih slučajih, kjer bo kak priimek kazal kako podobnost z italijanskimi priimki. Presenetil pa je ta odlok tedaj zato, ker je bil toliko v Italiji kakor tudi po vseh drugih državah glede spremembe priimkov vedno običaj, da so se izvrševale take spremembe le po želji nosilcev priimkov. Novi zakon o tej stvari pa določa globe od 500 do 1000 lir, ki zadenejo tiste, kateri bi po prefektovem odloku še nadalje rabili prejšnje in ne nove priimke. Kakor rečeno, velja ta odlok za tri-dentinsko pokrajino. Cili mu je vzpostaviti italijanski značaj onih Ladincev, ki so se ponemčili. Čl. 3. odloka pravi, da se lahko raztegne v celoti ali deloma tudi na druge pokrajine. Zato se je že tedaj ugibalo pri nas, ali ne morda namerava vlada ukreniti kaj podobnega tudi glede naše dežele. Pa ni objavila «Gazzetta Ufficiale» nič takega. Tudi v Poadižju se novi zakon do sedč>g ni še izvajal. «Gazzetta Ufficiale» od 25. t. m. pa je objavila odlok pravosodnega ministra, ki vsebuje izvršilni pravilnik, tako da se bo začel omenjeni zakon o priimkih sedaj sestematično izvajati. Sad|«: breskve 80—400; jabolka 80—100; hruške 80—350; češplje 100—180; melone 80—100; limone 12—40 L za zaboj. — Trg petkov — to znači, mrtev. Navadno se dvigne na soboto. Ni bil dobro obiskan — a tudi blaga ni bilo mnogo. Najlepše je uspevalo sadje — Se vedno na višku breskve. Hruške so malo padle, posebno količinsko. Napreduje grozdje. Lepo se kupčuje s figami. Seno je vedno na istem mestu. Vzdržuje ceno 32—35 lir, a se kaže tendenca navzdol. Sena je na trgu mnogo, toda ne ravno prvovrstnega. Tržni dan na splošno mlačen. Ortfltvtn« viitl — D. K. N. Tommaseo - Trst. Danes točno ob 18.30 redni sestanek. Radi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh članov potrebna. — Odbor. — M. D. «Prosveta» — Trst priredi danes ob 20.30 uri posldvilni večer Članom odha-jačim k vojakom. Vsi in točno! postaje pri Sv. Ivanu in tam izpila pre- Gospodične in dekleta, poje ženski zbor cejšnjo količino jodove tinkture. Toda društva «Zore» iz Kostanjevice. Isto dru-žalostni naklep se ji ni posrečil. Čez Stvo nastopi tudi z drugimi pevskimi toč-nekaj Časa/ so jo našli ljudje, ki so urno 'kami- K obilni udeležbi vabi — Odbor. poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Percova je morala prestati sitno operacijo, ki ji pravijo izpiranje želodca, nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej resno, vendar pa zdravniki upajo, da bo koščena bela žena to pot prizanesla Percovi. SPORT Športni daa v Kobarida. Radi neprevidenih zaprek se v nedeljo dne 29. avgusta ne bo vriila športna prireditev. Vršila se bo v prvi polovici septembra. Dan bo pravočasno objavljen v »Edinosti*. d. K. n. t n.■■■■■■ m ii Danes ob 17. uri sestanek vseh športnikov, prisotni morajo biti vsi nogometaši, ki mislijo ob priliki jutrišnjega izleta tekmovati. — Vodstvo. OBZOR - PROSVETA na igrišču v Rocohi jutri ob 17. ni Po daljšem odmoru se otvori naši športni publiki spet igrišče v Rocolu in za to priliko si je Obzor izbral za svojega nasprotnika Prosveto, četo, katera si je pred kratkim priborila prvenstvo Tr-eta. Tekma obeta biti skoz io skoz zanimiva, saj poznamo ti dve četi za najboljše iz naših vrst. Vrhu tega hoće Obzor pokazati, da ni klonil med prvenstvom, kot se je domnevalo, in gotovo bo napel vse svoje moči spričo svojega današnjega nasprotnika. Gotovo se ta dan zberejo vsi ljubitelji našega •porta na igrišču, da vzpodbudijo naše atlete k na-daljnemu udejstvovanju tudi na tem polju. Tržaško sodišče Radi f lir 35 cent Včeraj se je zagovarjal pred tukajšnjim sodiščem sedemnajstletni Anton Tai radi tatvine na škodo svojih tovarišev v kopališču. Aretiranemu so našli denar skrit v pasu blač. Z ozirom na mladoletnost in mali znesek je sodišče, četudi po členu 404, prvi del, obsodilo Tai-a na 2 meseca in 23 dni zapora in poravnavo sodnih stroškov, toda pogojno. — 21 kf mila — Skok Ivan, Živega Franca, se je včeraj zagovarjal radi goljufije, izvršene na škodo mirodilnice Romeo Cillia, kamor je pred časom poslal nekega po-streščeka po dvajset kg mila, s pretvezo IDRIJA PRI BACI. Romanje na Sv. Višarje. Pretekli teden se je iz naše vasi z avtomobilom g. Kogoja odpeljalo kakih 30 oeeb na božjo pot na sv. Višarje. Z avtomobilom so se peljali do Žabnice, od lam pa so jo udarili peš na vrh hriba. Vreme je bilo ta dan izredno lepo in prijetno, tako da so se naši romarji prav izvrstno imeli. Na povratku so se ustavili tudi v Trbižu, kjer se je ravno tačas mudil prestolonaslednik. Tr-_biž je bil ves v cvetju in slavolokih, zastave so plapolale na vseh hišah, s kratka: bilo je vse praznično. Mnogi romarji, ki niso vedeli o obisku, so imeli občutek, da so vse to napravili na čast njim, ubogim zemljanom, ne pa princu... IDRIJA. Gostovanja goriških mladinov. Izredno originalni lepaki zahtevajo od vsakega inteligenta da poseti prireditev goriških mladih umetnikov, ki gostujejo pri nas z Wildgansovo grotesko «Harlekina-da». Isti večer so priredili igravci že v Gorici in so s svojo umetnostjo popolnoma prodrli. Za naše razmere se glasi malo čudno notica, ki pravi: «Norci pridite in spametovali se boste. Pametni pridite in genijalni boste. Geniji pridite in nesmrtni boste. Starci pridite in pomladili se boste. Deklice pridite in omožile se boste. Otroci pridite in možje postanete, ker naša umet- a vendar je gospoda dekana Pušavica, ustanovitelja društva. (1. 1886.) Popoldne pa se bo vršila vrtna veteltca s sledečim sporedom: 1) Italijanske deklamacije. 2) Nastop najstarejših pevcev dn* štva «Sloja» med katerimi 85 let stari Josip Frol, č lan-ustan o vitel j društva. 3) E. Gangl: aSina, drama v štirih dejanjih 4> Srečolov in amerikanska licitacija. 5) Sa. Jjrva pošta. 6) Prosta zabava m ples. Medi odmori igra trnovska godba. Vsi ljubitelji zdrave zabave ki naše lepe dramatske umetnosti, bodo gotovo v lepem številu prihiteli v Jelšane, da se udeležijo naše prireditve, kjer bo preskrbljeno, kot že razvidno iz programa za umetniški užt-tek in za zdravo, domaČo labavo, V nedeljo stari in mladi, vsi v Jelšane! — Odbor. Borxna poročila. Trst, 27. avgusta 192(5. Amsterdam 1225, Belgija 84, Francija 86.50, London 148.50, New York 30 50, Španija 465, Švica 588, Atene 35.50, Berlin 725, Bukarešt 13.50, Praga 90.25, Ogrska 0.0425, Dunaj 430, Zagreb 53.75. Uradna cena zlata (26. VIII.) 588.53. Vojnoodškodninske obveznice 67. POŠTNE ZA0EVE Kr. odlok z dne 1. julija t. 1. štev. 1208 predpisuje pogoje, pod katerimi se lahko bankam, trg. firmam, zavodom in javnim osebam sploh dovoli dostavljanje njihove pisemske korespondence na dom z lastnimi sredfetvi, in to v mejah občin, v katerih imajo te banke, zavodi itd. svoj sedež. Tozadevne prošnje, spisane na kolkov-nem papirju in opremljene s hranilno kavcijsko knjižico za 500 lir, treba do 31. t. m. dostaviti prometnemu ministrstvu potom tukajšnjega poštnega ravnateljstva. VREME Po vročih soparnih dneh je včeraj zjutraj zavel lahek vetrič, ki je tekom dneva na-rastel v pravcato burjo. Ponoči je burja postala še bolj silna; pometala je ceste in tulila kakor v polni zimi. Vročina je nekoliko odnehala. ČIGAVA JE ULICA? Pravosodni minister je razposlal generalnim državnim pravdniicom pri prizivnih sodiščih sledečo okrožnico: «2e nekaj časa postaja število avtomo-bilnih nesreč čedalje večje. Vzrok ne tiči toliko v povečanju prometa avtomobilov temveč bolj v neizkušenosti in lahkomiselnosti krmiteljev, posebno diletantov, med katerimi je sedaj mnogo žensk. Ugotovilo ee je, da mnogi krmitelji spuščajo svoje avtomobile v tek z največjo naglico, pa brez pravilne smeri, tako da spravljajo v nevarnost ne samo pešcev, temveč tudi tiste, ki po isti široki cesti vodijo svoje av tomobile na drugačen način. Žalostni incidenti so se dogodili celo na milanskih av-tomobilnih cestah. Ta velika nevarnost, ki io rodijo le neizkušenost, pomanjkanje pravega razumevanja, pomankanje čuta odgovornosti in spoštovanja do Življenja in varnosti drugih ljudi, se mora absolutno odpraviti in zato prosim Vaše ekscelence, da pazijo, da se ta^roba zloraba za vsako ceno in 9 čim večjo odločnostjo zatre. Proti neizkušenim, krmiteljem naj se postopa z zasluženo strogostjo.« POZIV. Prejeli smo in objavljamo: Oni kolesar-dirkač, ki mi je posodil pri zadnji kolesarski dirki S. 0. 15. t. m. pri Repentabru gumijevo cevko, naj javi svoj naslov, da mu jo lahko vrnem. Samarin Adolf Rozzol in valle 662. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG.' Cene dne 27. 8. 1926 na debelo: Zelenjava: Radič 80—300; kumare 50 do 100; pesa rudeča 35—50; pesa bela 30—40; buče 80—120; paradižnik 30—G0; zelje belo «0—100; fižol v stročju zelen velik 40—70; fižol v stročju zelen mali 120—200; fižol v »tročju za luščenje lisast in svetiorumen 100—250; krompir (istrski) 40—50; malan-:ano 150—180; čebula 50—75: česen 140 do eoo. — Iz triašfeesa živlienia Avto ga fe podrl. 17-Ietni pomorščak Josip Zuvić, stanujoč v ulici Pescheria št. 1, je včeraj popoldne peljal z nekim tovarišem ročni voziček, naložen z raznim pohištvom, po cesti pri Sv. Andreju. Medpotoma je Zuvić, ki je stopal poleg vozička, začel opazovati dva finančna stražnika, ki sta blizu gostilne Pipan za šalo brcala žogo. Nenadoma privozi po cesti avto, ki ga Zuvić, zamaknjen v finančna stražnika, ni zapazil, da bi se mu ognil. Predno se je zavedel nevarnosti, je mladenič že ležal ves opraskan in pobit v cestnem prahu, avto pa je naglo odropotal dalje, ne da bi se šofer niti zmenil za to, kar se je zgodilo. Zuviču je priskočil na pomoč njegov tovariš, ki je ustavil neki drugi avto, s katerim je bil nesrečni mladenič prepeljan v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da ima Zuvič razen številnih poškodb na raznih delih telesa tudi pretresene možgane. Siromaka so sprejeli v kirurgični oddelek; ako ne nastopijo kake komplikacije, bo okreval v 14 dneh. Policija išče brezobzirnega šoferja. Padel z zidarskega odra. Pri delu v nebotičniku, ki ga grade na da ga je poslal g. Viezzoli, ravnatelj i n<>st je umetnost življenja» hotela Vanoli. Obtoženec trdi, da je! tako vseobsežna in originalna, da vzbuja nedolžen, dočim je pri prvem zaslišanju P°vs°d Pravcate debate. Idrijčani pa pridi-priznal dejanje Ite na "Umetniški večer mladih», katerega t__^ * _______ _ I vodi umetnik vodja «Novega odra» Ferdo in^f? g 0b®0d1?0 J mesecev Delak s sodelovanjem naših nam že znanih m 15 dni zapora, ker je bil že večkrat domačih umetnikov g. Zmago Krašne in prej kaznovan za enake in drugačne gdč. Mare Samsa. Pred prireditvijo bo go-zločine in ker je skušal ubežati agentu.j v<>ril 8> Ferdo Delak o novi umetnosti in Branil je obtoženca odv. Berton. Vesti z Goriikega Goriške mestne vesti Tramvaj Gorica - it Peter. V zadnji seji je sklenila kraljeva komisi-furlanske pokrajine, da prepusti brezplačno poobčinjenim .upravam goriškega mesta u|>orabo onega dela deželne ceste, ki veže Gorico s St. Petrom za gradnjo nameravane električne cestne železnice seveda v okvirju predpisov, ki jih je dal čil deželni tehnični urad. ja Pre« gerliHm trlkualom. Baghetto Assunta iz Plavi je bila obtožena, da se je polastila nekaj lesenih kri-žev s pokopališča v Gorenjem polju. Obto-ženka se je zagovarjala, da ji je to dovolil pokojni Martin Stanič, ki pa je, zaslišan kot priča, odločno zanikal tako dovoljenje. Proti Martinu Stanič je nastopil Tinta Anton z izjavo, da je slišal % lastnimi ušesi, kako je Stanič dovolil obtoženki vzeti križe s pokopališča. Državni pravdnik je zahteval, naj razširi sodni dvor obtožbo tudi na Martina Staniča, kar je pa dvor odklonil in obsodil obtoženko na osem dni zapora pogojno in z dobroto, da se kazen ne vpiše v seznam kazni. Sainomoff. V sredo je prišel Alojzij Cevnja iz Sežane obiskovat svojega svaka, ki stanuje v ulici Ponte Isonzo št. 27. Odkar ipu je umrla žena, je bil Cevnja zelo potrt, zamišljen, molčeč. Ko sta se s svakom sprehajala po ljudskem vrtu, je tožil, kako mu je težko po smrti žene in kako mu ni mnogo do modernem teatru, prireditev samo pa spremljajo godbene in pevske točke. Torej: nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, da se seznani z novimi težnjami igralske in scenične umetnosti! Pridite igralci — diletanti in režiserji — diletanti, ker vam bo ta večer nudil obilo umetniškega užitka. Da bo poset omogočen najširšim slojem, so cene znižane na 5,-4, 3 in 2 liri. Društvo «Adrija» se ni strašilo nobenih stroškov, da je opremilo za ta večor oder z novimi kulisami in najnovejšimi tehničnimi sredstvi, zato glejte, da se tudi vi oddolžite društvu in z obilnim posetom priredb omogočite. PRVACINA. Društvena pr/rediiev. Prosvetno društvo «Prvačina» priredi v nedeljo dne 29. avgusta 1926. javno telovadbo s sledečim vzporedom: a) vaje (izvajajo člani); b) zv. pr. vaje (izvaja Ženski naraščaj); c) zv. pr. vaje (izvajajo članice); d) zv. pr. seje (izvaja moški naraščaj); e) zv. pr. vaje (članice); f) proste vaje (člani); g) proste vaje (članice); h) orodna telovadba; i) skupine. Vstopnina k telovadni 1. sedež: L 5; 2. sedež L 3.; stojišče L 2; otroci L 1. Začetek ob 4. uri pop. Telovadba se bo vršila za pošto. Senca zagotovljena. Sodelujejo tudi druga telovadna društva !n odseki. Pričakuje se obilna udeležba. Okoličani se opozarjajo na to lepo prireditev. ljudska banka v Postojni (ex Notranjska posojilnica) registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na re ni zbor ki se bo vršil dne 9. septembra t. 1. s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo ravnateljstva s predložitvijo ra Čunskega zaključka za 1. 1925. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Sklepanje o teh poročilih. 4. Volitev članov ravnateljstva. 5. Volitev članov nadzorništva. 6. Slučajnosti. (898) Prodaja vseh naših predmetov po znižanih cenah do trgu Cavour, na vogalu ulice Rossini, se ! življenja. V četrtek je bil Cevnja sam v je včeraj popoldne ponesrečil 60-letni po-;svakovem stanovanju Svak je imel opra-AnH.ai norčiji « t— Vji0 pri krojaču, žen a in otroci so bili tudi odsotni. Tedaj se je Cevnja zapri v sobo in se ustrelil. Ko se je bila vrnila svakinja domov, je videla Čevnjo ležati na postelji*, iz senc mu je curljala kri n& vzglavje. V desni roki je držal revolver, v drugi zrcalo. Obvestila je takoj zeleni križ in strežniki niso mogli drugega, kakor ugotoviti smrt, ki je bila nastopila takoj s strelom. Samomorilec ima pet in štirideset let. Ustanovitev nogometnega podeaveza S. U. ▼ Gorici. V nedeljo, dne 29. avgusta t, 1. ob pol 10. uri dopoldne se bo vršil v društvenih prostorih S. K. «Sparta», v ulici s. Giovanni 7/1., sestanek vseh slovenskih športnih društev na Goriškem. Važnost je, da se ustanovi Pokrajinski odbor, ki bo imel nalogo razvijati šport na Goriškem v bodočih prvenstvenih tekmah. Dolžnost vsakega športnika je, da se sestanka udeleži in da zanj agitira. dajač Andrej Benčič, stanujoč v ulici Tor-retta št. -4. Ko je peljal samokolnico z malto po lesenem mostiču na zidarski oder, je izgubil ravnotežje in padel z višine dveh metrov. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal ponesrečencu prvo pomoč, Nato je bil Benčič prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral kakih 6 tednov. Predraga kopel Kdor se hodi kopat v javna kopališča, ne sme nositi s seboj preveč nabasane listnice in tudi ne drugih dragocenih predmetov, ker ga sicer prav lahko doleti, da se vrne olajšan domov. Znano je namreč, da spadajo tudi kopališča v delokrog spretnih zlikovcev, ki vedno preže na u-godno priliko. Kljub temu je bil g. Lenard Cerny, ravnatelj neke livarne v Storeh (?) v Jugoslaviji, tako nepreviden, da je predvčerajšnjim, ko se je šel kopat v kopališče S. Nicold pri Kopru, vzel s seboj listnico, v kateri je hranil znesek 1375 lir, njegova žena pa je imela pri sebi zlato zapestnico in zaponko iz iste kovine z rubini, oboje vredno 1300 lir. Te stvari sta zakonca odložila z obleko vred v kabini. Ko sta se čez nekaj časa vrnila, sta neprijetno iznenađena ugotovila, da so listnica in dragocenosti izginile. G. Cemy je javil stvar ravnatelju kopališča in orožnikom, a vse poizvedbe so bile zaman. Tat je bil že daleč. Prvo Iznenađenje ob prihodu v Trst. S parnikom «S. Marco« je prispel predvčerajšnjim iz Pirana v naše mesto trgovec Matej Bussanich. Ko se je pri izkrcanju prerival v gnječi na mostiču, je Bussanich začutil, da ga je nekdo dregnil, navidezno nehote. Trgovec se prvi hip ni zmenil za to, toda ko je kmalu potem segel v suknjičev žep, je ugotovil, da mu je zmanjkala listnica, v kateri je hranil knjižico čekov banke «Credito Italiano«, razne osebne listine in nekaj denarja v gotovini. Tedaj se je Bussanich domislil neznanca, ki ga je dregnil; šel ga je iskat, a ga ni našel. — Končno mu ni preostajalo drugega, kakor da se je napotil na bližnji komisarijat in tam javil dogodek. Posknšen samomor Ni še doživela niti 20 pomladi, pa že se je Ersilija Perco, stanujoča v Bojanu-Scala Santa št. 344, naveličala življenja. Dočim se celo betežen starec, ki ve, da je doigral svojo ulogo na tem božjem svetu, boji smrti, si jo je ona želela. Ni znano zakaj, pa. najbrž je bilo temu vzrok — kakor pač navadno pri mladih ljudeh —• kako bridko razočaranje v ljubezni. Včeraj popoldne se je Percova hotela za vedno iznebiti svojih križev in težav. S tem namenom se je Vesti I z Istre JELŠANE. Tambur&Škc druživa «3X0-531» v JeiŠanah priredi v nedeljo 29. tek. rn. veliko vrtno veselico v proslavo b0-letnice ustanovitve društva. " Predpoldne bo društvo po sv. maši poklonilo venec na grob pokojnega častitega se nadaljuje z velikim uspehom in so se oddaii novi predmeti po najnižjih cenah. Vsakdo naj se okoristi te izredne prilike, dokler traja zaloga. Prodajalna t^a^tafaktur US2 EERliTZ-SdOOL pre Fabio Fiizi 23. pcuk in prevodi v vseh jezikih, (iJbo ODŠEL je od doma fantič trinajst let star, močne postave, zdrave barve, oblečen v vsakdanjo pono-šeno obleko, hlače kratke do kolen, brez nogavic, čevlje navadne in najbrž gcloglav. Govori slovensko in tudi italijansko; ima pa napako v govorjenju. Kdor bi kaj zvedel o njem, naj to sporoči, ali pa će bi ga dobil, naj ga osebno otipeiie k Te rozini Jansič Ločnik pri Gorici, via Stazionc, proti j&k:o dobri nagradi. 1323 (nasproti cerkve) PRAKTIKANT s trgovsko nižjo šolo sc sprejme. Ponudbe na npravništvo Edinosti, pod ^Praktikant* 1326 plačuje vedno par cent. več kot drug* ALOJZIJ POUfl, PluZžil SS«! 2 P0D60RA. Zamena zemljišča. Z odlokom od 20. avgusta 1926. se je pooblastila naša občina, da pridobi po menjavi zemljišče last Perko Ivana pok. Fraaceta v izmeri 231 m*. BRESTOVI CA. Društvena prireditev. Naše godbeno in dramsko društvo «Zar-ja»» bo imelo v nedeljo dne 29. t. m. svojo veliko prireditev na prostem. Vzpored bo slerleči: 1) Deklamacija: Lastovica (rondi-nelia); 2) Drama: Miklova zala (v petih dejanjih) 3) Petje: Pod oknom 4) Kuplet: TRGOVSKEGA pomočnika 17-19Ietnega, mešane stroke sprejme takoj G. Sandalj, Lupoglava, Istra. Hrana in stanovanje v hiši. 1316: NA PRODAJ hiša $ štirimi pro*tcri, vrtom in vino- j gradom v okolici Trsla. — Naslov pove upravni-stvo. 1337 i 8*2 prvo Pazile na naslov! ■MHT Paziti m naslov' GLYKOL je pravi dobroLmk vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, gla'/uboiu, pomanjkanju sla- : sti. GIykol je splošen in energićen obnovitelj. Fro- ! daja se v lekarni Casteiiac^vicn, Trat Via Giu-liani 42. 1268 ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečno»t in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva «e samo v lekarni Castelianovich, Via Giuliani 42. 1269 plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Bfiilante, platin 20-Ma ziai? \m\i Albert Povh — urarima Trst« Vb Mazzini 4S 841 BABICA diplomirana, sprejema noseče, donnma 10-11 Via Ma-1303 Inserlralfe u „Efflnosti" PODLISTEK JULES VERNE: (108) Skrivnostni otok Kako strašna je samota za dudo, ki jo grize vesti Toda nebo ni de smatralo, da je kazni dovolj. Nesrečnež je £util, kako se je polagoma izpreminj&l v divjaka. Vedno bolj je propadal k živalski stopnji. On vam ne more povedati, če je postal po dveh ali treh letih zapuščenoeti divjak, kakršnega ste našli! «Ni treba, da Se posebej omenim, gospoda, da je Ben Yoyce in Ayrton z menoj ista oseba!» Cir Smith in ostali so pri zadnjih besedah ostali; težko je popisati njih razburjenost, ko so slišali toliko grozot, trpljenja in zdvojenosti. «Ayrton, je pričel končno Cir Smith, nekoč ste bili velik zločinec toda Bog tudi ve, da ste se strašno pokorili, — to je dokazal podala na neko trato blizu železniške s tem da vas je privedel zopet v človeško družbo. Odpuščeno vam je, Ayrton! Ali hočete biti naš tovariš?« Ayrton je odstopil. «Tu je moja roka!» je dejal inženir. Hlastno je Ayrton pograbil inženirjevo roko in vroče solze so nosile njegove oči. «Ali hočete živeti v naši družbi? je vprašal Cir Smith. — Dovolite mi še nekoliko odloga, je odgovoril A3n*ton, pustite me še samega v hiši poleg staje. — Kakor hočete, Ayrton», je odgovoril Cir Smith. ' Ayrton je hotel 2e oditi, ko ga je inženir Še vprašal: «£e besedo, prijatelj. Km* ste mislili živeti sam zase, čemu ste vrgli v morje list, ki nas je privedel na vašo sled? — List? je odgovoril Ayrton začudeno, kakor da ne raorume, o čem govori inženir. — Da, tisti list, ki je bil zaprt v steklenici; smo ga mi našli in ki je točno označil otok Tabor.» Ayrton je Sel zamišljeno z roko preko čela in je dejal: «Jaz nisem nikoli vrgel takšen Ust v morje. — Nikoli? je vprašal Pencroff. — Nikoli 1» Ayrton se je nekoliko priklonil in odšel. Osemnajsto poglavje.