237. številka.% -^- yi\- „EDINOST" fatfcn « enkrat na Hun. rszun fce^elj in praznikov, ob 4. uri poj>oludne. Naročnina znaša : t* celo 1«>to........24 krnn zm pol leta........12 ca četrt leta........ 6 za en ........ 2 kroni X«rr><"-nino je pl«»'ermti naprej. Na na-rofhe \ 6 *totink (3 nvfj; izven 'J r-tn j><> 8 stotink <4 nvč Telefon >fr. S~o. Trst. v petek dne 17. oktobra 1902. Tečaj XXVII Glasilo političnega društva ..Eflinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ne računajo po vrstah v petim. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne' vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. TJrednlitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravnifitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo ^-tv. U, II. uadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Boj za slovensko pravico! • lanki pisani izven uredništva od avktorja. ki sicer ni sotrudnik ..JCdinosti*.t IL — a. Naša pravica do slovenskega bogoslužja sloni ue samo na naravnem, ampak tudi na božjem pravu, ki je pisano z neizbrisnimi črkami v sv. Pismu. Kedo bi si upal trditi, da je latinski jezik — jezik ve-§ Ijne katoliške cerkve?! Saj je znano vsakemu naobraženemu človeku, da se prvotno — vse do 4. stoletja — niti ni rabil latinski slovanski rod po zemlji, toliko časa bo imel tudi pravico do svojege bogoslužnega jezika in do svoje cerkve. Taka je zapoved sv. evangelja in taki so ukazi rimskega papeža Hadnjana JI., kije izobčil in preklel vse one, ki bi ke laj napadali svete knjige slovenskega jezika ter narod mešali in odvračali od slovenske božje službe. Sv. Metodij je bil 1. 870 postavljen za metropolita panonske metropolije, pod katero so spadale vse dežele, ki so bile podložne knezu moravskemu, knezu panonskemu, velikemu županu srbskemu in vojvodi karan- ez i t i slovanskih svečenikov. Ako je morda prišel kateri — ne bo ravno »ven vržen«, ali neljub gost je vendar! Nekateri — to so oni, ki vsprejmejo slovenski unijatski obred — pa bodo tudi »ven vi ženi!« To ni niti katoliško, uiti slovensko! V Ljubljano sme priti Grk, Kopt, Kaldejec, Armenec, Romun, Latinec........ vsakdo bogoslužje in je prinesel iz Rima zanje pa- njih bo ljubeznjivo vsprejet; svečenik Slove- sih postavil napis nad glavo Kr stovo na Križu. Sv. Ciril jih je imenoval »Pilatovce« n je njih krivi nauk pobil z mnogimi do-Kazi iz sv. Pisma, posebno pa z jasnim na- označujo njene meie v devetem stoletju — peževo sankcijo za vBe Hrvate. Takoje bil torej že za časa sv. Metodija ves slovanski svet deležen slovenskega bogoslu-ženja in povsod je bilo isto uvedeno s sankcijo rimskih papežev, ki soje d ini zakonit' poglavarji Kristove cerkve. Nemški in torej za časa sv. Cirila in Metodija — tako-le: latinski škofje in ne mški cesarji so se temu »....jedro bolgarske države je bilo med j vpirali na vse moči in vprizorili grozno gonjo spodnjo Donavo in med Balkanom na eni proti slovenski Kristovi cerkvi. ukom sv. Pavla iz prvega lista 14. poglavje gtranj^ pa mefj rekama Timokom ia vztočno: Ali proti vsem tem se je vzdignil papež Morano ter Onim morjem na drugi strani... Hadrijan II. ter izrekel nad njimi obsodbo: »Si ijuis collectorum vobia magistrorum et do Kornčanov. Pred papežem Hidrijanom II. so nemški Tuje bila Velika PresUv, stari Marcianopol s, n latio*,, školje in drugi »učenjaki« upjrab- prestoinica bolgarskih vladarjev. K Bolgariji Ijali vb > svojo moč proti slovenskemu bogo- m 9padaie tudi kakor pokrajine dežele v Tra- «lužju. Slovani so jim bili divjaki, njih jezik C1j, do Zagor-}SL pri p;Da„, severna Makedo- ieotesan. nj;h narodno petje nelepo in ne- nija V9e do Vardara (Axioe) in stari Epir do primerno za cerkev. ohridskega jezera, tako, da je Bolgarska se- Sv. < ril je pa njim nasproti dokazal zala fekoraj do Adrijanskega morja. To je -lagogiasje m moč f-loven-iega jezika, lepoto bi)a veij£a država, ki je mejila z Veliko slovenskega cerkvenega petja, nad vse pa do- Moravsko in z Veliko Hrvatsko. ,roto in krotko« slovanskih narodov. Hrvatska in njeno ozemlje ima jako ob- Ko s s je papež Hadrijan II. o vsem tem geŽQO ^^vino, pa nam ni možno, da bi vse prepričal, se ni mogel več ustavljati zapovedi natanko navajali. Tudi ni potrebno, da bi vse -v. evangelija, pa je priznal slovenskemu uavajalj. Dovolj nam bodi, ako omenino, da cz *u enako veljavo, kakor hebrejskemu, gr Bo Hrvatje prejeli kršćsnstvo iz Rima, pa -•temu n latinskemu Tudi je posvetil sv. tudi iz Carigrada. Jedro hrvatske države je < r;!a n Metodija za škofa, njiju slovenske ^ilo v Dalmaciji. Dalmatinski metropolita je u«'ence pa za mašaike in dijakone. i>ival v Spljetu in se je klanjal patrijarhu v Sv. Ciril je umrl v Umu kmalo po Sko- Carigradu. Rimski papež je brezvspešao re- : vskem posvečanju, sv. Metodij pa je sel j klamiral sebi oblast nad Spljetom. Ko je pod všied zapovedi papeževe med Slovane kakor jvanom VIII. novi Spljetski metropolit pre Škof in poglavar nove slovenske cerkve. jei p0trjenje iz Carigrada in ni hotel niti čuti Slovenski b< gro- užni jez k je bil tako j o potrjenju iz Rima, je prišlo še do večega rriznan ne-amo nekim k rajem, ampak v ?e m u razdora. To se je godilo v onem delu južne slovanskemu narodu za vse kraje in za vse čase. Dokler bo hodil nec unijatskega obreda — pa bo »ven vržen« ! vkljub priznanju samega rimskega papeža !! ! Ali ni to grozen dokaz, da nimajo več Slovenci domače......?! Na spomin nam prihajajo časi in dogodki po smrti sv. Metodija. Vihingova grešna četa je takrat napala sv. Gorazda in sv. Sedmorico — učence sv. Metodija in vse slovenske svečenike, ki so bili ca Moravi ; ukovali so jih v verige in na vozovih odpeljali proč iz domovine! To hočejo Vihingovci vprizoriti tudi sedaj po Slovenskem. Pa ne poj de! Slovenstvo ljubi spomin sv. Metodija in z veseljem sprejema njegove učence, d »bre ;n krotke slovenske svečenike. Zaprli ste cerkve slovenskim svečenikom ! R o d o 1 j u b n i in Dalmacije, ki je spadal pod oblast carigraj-skega carja. audientium auditus, et a veritate avertentium in nugas incipiet temerarie aliter persuadere vobia, vituperans libros lin- i guae vestrae excomunicetur!« S tem je iz- z v e s t i Slovenci jim pa o d p r o rečena najhujša cerkvena kazen nad v^emi svoje hiše in domove! Tudi tam onimi učitelji (svečeniki), ki »pobirajo razne bo primeren prostor za opravljenjo slovenske govorice, drugače ljudstvo nagovarjajo ter za- službe božje — za prvi početek. — Na ničujejo slovensko bogosluženje« —nad vsemi svidenje! takimi je izrečeno cerkveno izobčenje! O tem bi hoteli, da razmišljajo ljubljan-; PoiltiČIli pTCg'ICCi. ski Vihingovci. Kaj so že vse napisali in iz- y Trstn^ 17 obtobra 1902. rekli proti Ciril-Metodije vi cerkvi?! Oni so ljuti, neizprosni Latinci nemškega kalibra. O položaju. Ne vemo, ali ga je tako »Kdor hoče biti cel katoličan, mora biti Utiral odmev iz češkega tabora na njegova Latinec« — to je nemško-iatinski evan- >temeljna načelac, ali je namenoma hotel se bolj podkuriti plamen nevolje : ali iakt je, da je ee svojo |izjavo v včerajšnji seji zbornice poslancev "provociral očitanje od strani načelnika mladočeškega kluba, dra. Pacaka : »Način, kakor je govoril (ministerski pred- J< gelij. Za to so smešili delovanje sv. Cirila in Metodija, smešili so zakramente mašnikovega posvečevanja in svetega zakona ter sv. post v katoliški unijatski cerkvi; obrekovali so sv. PODLISTEK 11!« MELITA. Povest iz naše bebe. Bpieal «I«»Rip Errt-n Tomif ; preredel Radi. Drugi del. X. »Poživljam vas v diugič !« je z»grmel žnik. obrede katoliške vztočne cerkve, da so staro- sednik) ° tem j^ikovnem vprašanju), je verski : niti nedolžni bradi unijatskih sveče- ^ tak> da Je P° aJeua me8to llblaženJa nav" nikov niso prizanesli, da-si dobro znajo, da *talQ poojstrenje utuvaeije. Odgovor na to ni zapovedano, da vsakdo mora hrado nositi ~ Q0Čem reči ~ infamijo ministerskega —_____ _ ________ ___ _ ____ , ________predsednika (Klici mej Cehi : Recite le in- Nikdar več g* niso videli, ali njegove nauke j svojega očeta, so ga smatrali svojim, da-3i se iamijo !) poda češki narod. Ministerski pred- so ohranili. Kavno to, da so ga prijeli in od- ni nosil po kmečki, niti ni ked«j sam oral, sednik je svetoval češkemu narodu, kaj mu pravili preko Drave, zdelo se je kmetom alj kopal, ampak je držal pos'e, ki so delali koristi in je konstruiral uasprotsvo med za- sumljivo. mesto njega. On sam se je bavd z zakotnim stopniki češkega naroda in tem narodom. To »Bo že vse resnica, kar je govoril ta j pjsiaštvom in vaškim oderuštvom. pa je bil s e ne spodobi k o n s t i t u c. i j o n e 1- človek« tako so umovali kmetje. »Zakaj bi jako popularen med kmeti. Kadi svojega za- o emu ministru (Klici mej Čehi: loje ga sicer gonili, ako ne bi bil govoril resnice? kotnega pisaštva je bil med njimi na glasu minister absolutizma \) Način, kakor je govo- Vemo mi to«. kakor jako pametna glava, a njegovo oderu- ril ministerski predsedaik,je izzval ogorčenje Tako le si ustvarja priprosto ljudstvo štvo mu je prineslo glas ljudskega dobrot- v naših srcih. Temeljna načela, ki nam jih sodbo o sleparju najnavadneje vrsie in ga nika, da-si je od izposojenega denarja zahte- D »bro, grem« je rekel nepoznani, sko- povzdiga do ugleda apostola. V spominu val in dobival nezakonite, jako visoke obresti. predlaga, so zgrešena in kršijo državne temeljne zakone ; sestavil jih je neki niiniste- kmetov orlovaških so oetale globoko usekane Temu človeku je ntmavadoo laskalo, da so mu rijalni svetnik, ki ne pozna razmer na ( e- čivši po konci. »N koli ne, ne d pus:imo mi!« e<> za- besede, ki so jih čuli od baekega »sicilista*, ponudili kandidaturo za saborskega poslanca f'eli kr čati kmetje in se stiskati okolo a spise njegove, ki jih je bil razdelil med- in on je z obema rokama vsprejel to po- ■r'»žn ka. nje> čitali so strastno in trgali se za njih, nudba. On se je nadejal, tla bo, ako bo iz- M r, bratje !« je zaklical nepoznani, da-si niso razumeli niti tretjine vsega tega, voljen, iz tega crpil koristi, kakor to le on > Ne bojte se za-me! Kmalu bom zopet mej kar so čitali. Začeli so se shajati med seboj, umeva. Kakor strela se je raznesel glas po vami«. dogovarjati se in napoaled so se združili v vsej županiji, da so se v volilnem okraju Te besede so boij pomirile kmete, nego neko socijalno sekto, davši si ime »sicilisti«. orlovaškem pojavili socijalisti v tolikem šte- j.a vedenje orožnikov, ki sta bila že snela Bilo jih je v vseh občinah volilnega okraja pučki z rame, da bi raztisnila kmete. io ko so videli, da jih je toliko iste misli, so Nepoznanega sta odvela in ga |>*>tlačila sklenili, da Eami postavijo svojega kandidata v občinski zapor, od koder sta ga ponoči za sabor, ne kaputaša, ampak človeka s odvela v okraj, kjer so ga zaslišali nemil- kmečko BuknjO in v opankah, kakor jim je doma. Ker mu potni list ni bil v redu, so svetoval njihov začetnik. ga ^e stega dne odpravili v njega rojstni Našli so ga dovolj hitro. Bil je to neki kraj. S veje obljnbe, da se zopet skoro po- umirovljeni finančni visi stražar, navihan vrne med svoje privržence, ni mogel spolniti. človek. Ker je živel na kmečkem zemljišču vilu, da sj se drznili postaviti celo svojega kandidata za sabor. Tudi veliki župan se je začudil, ko je čul to novost. Kako to, da mu ni bilo nič javljeno od nobene strani o teh »sicilistih«, ki celo že kandidirajo za sabor? Sklenil je pobližje spoznati se s tem kandidatom. (Pride še.) škem in Moravskem. Predlagam, da se o govori" ministerskega predsednika »lanes otvori debata. Izjavljam pa že sedaj, da sem prepričan, da se v tej zbornici nikdar ne izvrši uzakonjenje nemščine kakor državnegaje-z i k a. (Hrupna pohvala na strani Cehov. Vsenemci so kričali »p ta j !« Cehi pa: Abzug Koerber ! Abzug Klein ! Mi ne bomo več dopuščali, da se tu igra gledališče!)« To je bil češki odziv na govor ministerskega predsednika. V takem trenotku, ko se je začenjala — spravna akcija, oster dovolj. Ali — zaslužen. Bolj žaljivega ga menda ne more biti za poslanca, nego če se mu očita — naj bo pa že naravnost, ali pa indirektno — da 30 njegovi cilji drugačni, ceste blizu Lovrana (3. obrok) 400; včeraj m nisterski predsednik, zopet ne mo- uravnava koroške državne ceste pri Morski remo tolmačiti drugače, nego da je gospod (2. obrok) 12.000 kron. Koerbar v popolni oblasti nemškega naziranja ! Nakup hiše za okrajno glavarstvo v in da je neodklenljivo priklonjen na stališče Pulju (2. obrok) 100.000 ; gradnja namest- nemSke levice... Tudi viharni aplavz, s ka- ništvene palače v Trstu (6. obrok) 150.000. terim ga je včeraj obsipala levica, govori — za to... Tržaški observatorij 26.000 kron. Po- Nemški listi se delajo še vedno — in trebščine verskega zaklada : izdatki zaklada tudi to je morda malce zavelo g. Koerberja v Trstu 174.100; v Gorici 274.800, prinosi — kakor da Čehi ne mislijo resno se svo- za gradnje 30; za povzdigo ljudskega šolstva vladi. Tu pa zagrešajo falzifikacijo dejstev, 600 liko časa ostane Rezek v ministerstvu, ampak kron. od razmerja med vlarto in njim varnim. Ni — tore: ]*>irebno, da Rezek izstopi poprej, nego Subvencija avstrijskemu Llovdu skupno začno ('ehi zagroženi boj. Pač pa se utegne 8,120.000. zgoditi pozneje: bodi da ga vlada ne bi — trebala več, bodi, da b< sam ne hotel vztrajati Garancijski predujmi za državne žele- v neprijetni situvaciji. znice, ki uživajo garancijo države: Tržič- Način včerajšnjega nastopa Koerberje- Červinjan v notah 112.000, Gorica-Ajdov- , vega re* ci možno tolmačiti drugače, nego, ščina v notah 78.200, Trst Poreč v notah kakor »mo rekli gori: v ostrosti odziva na 24.*2.100 kron. če~ki strani na ta nastop pa je označena Minister za pravosodje bar. Spens- resnost sedanjega položaja. Booden je podal svojo demisijo, katero je Čehi in sedanji položaj. V svojem cesar tUfli vsprejel. Kakor vzrok se navaja poroč lu o predvčerajšnji prevažni sej^ paria- poru&eno zdravstveno stanje ministrovo. Od- mentariške komisije mladočeškega kluba (o »topivsi minister je bil morda Slovanom kateri smo govorili včerail pravi »Politik«, najneprijazneji med členi sedanjega mini- da je klub podrobno razpravljal o politiških sterstva. odnošajh, kakor s? kažejo sedaj. Iz razprave Deželnozborske volitve na Mo- pa je r< io v dno, da ee Mladočehi zavedajo res- ravskem. Včeraj so volile kmečke občine, nosti položaja in da hočejo vec ukreniti, da Izvoljenih je : 17 čeških kompromisnih kan- i s ča-t';o izidejo iz te situvaeije. Z ozirom na didatov, G čeških klerikalcev, 4 pristaši nemške to, da je o tej priliki pjsrečdo sporazu- ljudske stranke in 4 Vsenemci. meti se z a skupno izjavo Mlado- Na Balkana. Zopet zatrjujejo brzo- ! Čehov, agrar cev in ko n se rvati v - javke, da je položaj v Macedoniji na novo nega češkega velepose>tva, v ka- postal kritičneji. Turčija vedno bolj ojačuje teri izrecno p vlarja, da so češke stranke vojaško silo v tej pokrajini. Čete konjice siej k<» prej pripravljene p muditi roko za p">- neprenehoma krož jo po deželi. Zatrjuje se, šten ncr. in z ozirom na to, da je bila istega kakor povsem gotovo, da se je združilo 4O0O dne dve uri trajajoča konferenca med mini- ustašev, ki so pod skupnim povelj ni št ?om ster?K m oredsedniKom in med načelnikom mla- napadli turške posadke na severu pri Djumi- dočeškeira kluba dr.om Pacakom, na kar je Kali in Petriču in jih pregnali. bil Sarafov iložen s poveljnikom Jankovim, stale bi stvari mnogo ugodnejše za Mace-donce. Odbor Cončeva je razposlal vpem zdravnikom, učiteljem in bolgarskim društvom apel, v katerem jih prosi podpore za macedonske ustaše. Govori se, da bi sultan rad dovel do tega, da bi ga knez Ferdinand Bolgarski obiskal v Carigradu, kiteri obisk bi morda uplival na pomirjenje v Macedoniji. Knez Ferdinand da ni na to še ničesar odgovoril. Tudi Crnagora se pripravlja za vsako eventuvalnost. V to se vršijo sedaj izredne vojaške vaje in Be pregledujejo vse zaloge orožja, streljiva in družili potrebščin za vojno. Crna-gora da je za slučaj vojne dobro preskrbljena se streljivom, ne pa tako se živili. Pričakuje pa se v kratkem prihod ruskega parnika iz Odese, ki je naložen žitom, katerj je ruski car, kakor običajno, daroval knezu Nikolaju. Strajki. V P e n a v l v a n i j i. Včeraj ob 2. uri popoludne se je objavilo oficijelno naznanilo, da je štrajk končan. Razsodišče se je sestavilo tako-le: general v penziji NVilson, inženjer Parker, sednik Grav, železn ški sprevodnik Clark, trgovec \Vatkins in škof Spal-ding. Zatrjuje ee, da so toliko delavci, kolikor posestniki rudnikov zadovoljni s sestavo razsodišča. V Franciji štrajk sicer še vedno traja, a vrše se pogajanja med delavci in delodajalci in se upa, da bo štrajk v kratkem končan. dr.a K >zir m na vse to -e daje r-klepati, da je vabili proti Vodeni, Kastoriji in Perlipu in so med tem napadli oslabljene posadke na severu. To dokazuje, da so ustaši jako dobro j poučeni, kje se nahajajo turške čete. Iz Carigrada pa poročajo, da se je neka1 ustaška četa dne 14. t. m. sprijela pri Far-' vici b turškimi orožniki. V tej praski da je bilo ubitih H> Bolgarov in dva orožnika. Ustaši so se potem razpršili. Iz turškega uradnega vira se nadalje poroča, da je u-taja med Dumabalo in Stresom sk< raj pojtolnoma zatrta. Turki da so ujeli več z Mannlicherjevimi puškami oboroženih ustašev v bolgarski vojaški un formi. To bo Turčiji služilo v podkrepljenje za protest, katerega je Turčija predložila velesilam. Med slednjimi in diplomatičnimi zastopniki istih v Carigradu se neprestano izmenjujejo brzojavke, tičoče se prložaja v Macedoniji. Zatrjuje se, da se je ustaja razširila tudi že na Albanijo, kar pa hočeti prikriti toliko turška, kolikor avstrijska vlada. Vsakakor pa je težko sklepati že sedaj, kakov bo konec ma edonskega g: banja. Seveda ima to gibanje vsa znamenja prave ustaje, ali upoštevati treba, da manjka ustaji podpora Sarafovega odbora, kateri je imel organiziraše vse priprave za ustajo. Ako bi tako iz.aja namreč » Polit k« > toliko na strani Mladočehov, kolikor ua strani [[vlade namen, da se ne pretrie takoj nit {»ogajanj, ampak da se h >če iskati j>odlaga, na kateri bi bilo možno naiti kakov izhod za uravnanje razmer. Glavno vprašanje, katero treba rešiti, da je, |>od katerimi predposttvami bi bdi Nem<*i «n vlada pripravljeni, da bi češki notranji jezik odloČili od predlogov, obseženih v temeljnjih načelih Koerberjih in bi Be pogajali o njem v pose b ni akciji. Primorska v državnem proračunu. V državnem proraČuuu, ki ga je vlada predložila v včerajšnji seji zbornice poslancev, se nahajajo za naše Primorje med drugimi tudi nastopne postavke: •Jeinokratni trosek o ustanovitvi policijskega komisarijata v Pulju 5558 kron ; preselitev v novo poslopje policijskega ravnateljstva v Trstu in oprema istega 23.20O kron ; gradnja novega poslopja za policijsko ravnateljstvo v Trstu (3. obrok) 107.1 NJO kron ; državni prispevek za gradnjo ceste iz K.neže skozi sotesko BaČa do državne ceste po idrijski dolini (1. obrok) 16.200 kron ; uravnava koioake državne ceste pri Podselu (2. obrok 15.000 kron: uravnava državne Tržaške vesti. Pogreb pok. Kadi roj u Beka rja se je razvil v ganljivo manifestacijo pijetete do pokojnega in sožalja do njega užaloščene rodbine. Na tej manifestaciji je sodelovalo nad 2000 Ijudij iz Barkovelj in druge okolice. Med udeleženci eo bili tudi vsi vzgledni bar-kovljanski narodni prvaki. Dalje je bil v sprevodu ves 8. razred in večina dijakov iz T. in 6. razreda državnega gimnazija s 4 profesorji na čelu. »Adrije« možki in mešani zbor sta pevala v cerkvi in na pokopališču mile žalostmke. Na pokopališču se je gospod Anton Grbec v pretresljivih besedah poslovil od dragega pokojnika. Očesa vseh navzočih so rosila. Takega pogreba Uarkovlje menda niso videle več, odkar smo nepozabnega Dra-gotina Martelanca položili v hlidno zemljo. Na včerajšnjem pogrebu se je videlo, kako priljubljen je bil pokojni Radivoj pri v Teh. Navesti nam je še, da je bilo podarjenih 9 vencev, katere so položili : mati, brat Dra-gotin, sošolci, rodbina Mikelič, rodbina Conti, rodbina Erhold ter prijatelji pokojnikovi Rudolf Basi, Anton Grbec in Leopold Mir-telanc, in Janko Pogorelec. Tržaški namestnik grof Goess se sedpj mudi, kakor poročajo »Slovencu« iz Celovca, na svojem posestvu Žrelcu pod Celovcem. Tam je zbrana vi?a družina. Prihodnji teden se povrne v Trst. O njegovem odstopu ni več ne duha ne sluha. Premešeenji v politični službi. »Narodni list« na Voloskem je izvedel, da je okrajni glavar v Lošinju, Sca r pa, premeščen nazaj na Dunaj, od koder je bil svoje-ossno prišel na Volo«>ko, a na njegovo mesti da pride kakor voditelj okrajnega glavarstva namestništveni tajnik baron Reinlein. Slovenski arhitekt Jože Plečnik priredi ves aranžma prihodnje razstave dunajske »Secesije«. Slovenski arhitekt uživa na Dunaju največji ugled, želeti bi pa bilo, da se pokaže s svojimi deli tudi pred svojimi rojaki. Pleg Plečnika je na Dunaju veleugle-den arhitekt tudi naš rojak g. Fabiani. Mestni svet tržaški. Mestni svet je imel sinoči pod predsedstvom prvega podpredsednika dra. Veneziana svojo XIII. javno sejo. Predsednik se je spominjal emrti bivšega mestnega svetovalca dr. Marcusa. Svetovalec C o m b i je vprašal predstd nika, da li je res, da se misli na onem prostoru, ki se ga je pridobilo s tem, da se je pred obrežjem Grumula zasulo nekaj morja, napraviti magazin. Predsednik je odgovoril, da vlada res misli to napraviti, ali da se v tej stvari obrne do občine, da se doseže sporazu mljenje. Svetovalec D o 1 1 e n z je priporočal, naj se nove ceste iz rojanske doline na Skorklj «, kjer se nehaja mnogo hiš s kakimi 800 prebivalci, primerno razsvetli. Govornik je zahteval to že pred kakimi 9 leti. Predsednik je odgovoril, da se izdeluje sedaj načrt za raz svetljavo mesta in predmestij ter da se bo o tem upošteva'o Dolenčevo priporočilo. Svetovalec R a v a s i n i se je pritoževal, ker ?e zahteva že tretjič dodatne kredite za šolo v ulici Parini in je menil, da je temu kriva pomanjkljivost mestnega stavbenega urada. Svetovalec dr. Luzzatto je kritiziral postopanje vlade, ki v razpisu dijaških ustanov iz nekdanjega jezuitskega fonda zahteva od prosilcev, da so rimsko-katoliške vere. O podeljevanju teh štipendij da ne bi se smelo gledati na vero. Tudi svet. dr. Mazorana je bil tega mnenja. Dr. fjiizzatto je na to predlagal, naj se dopis, ki naznanja mestnemu svetu razpis dijaških ustanov, izroči šjlskemu odseku v proučevanje. Predlog je bil vsprejet. Mestni svet je potem odobril provizorično odpretje dveh paraleik na občinski gimnaziji in jedne na občinski realki. — Pred glasovanjem je svet. dr. Gregorin podal sledečo i/javo : Od naše strani se je že večkrat priporočalo ter predlagalo, naj bi občina storila na e. kr. vladi potrebne korake v svrho, d a bi država prevzela v svojo režijo niHHtne srednje šole, s čemer bi se občinska bilanca — mnogo z boljšala. Seveda bo bili na.^i predlogi vsakokrat odbiti iz že znanih razlogov. Ali mi ostajemo pri svoji zahtevi ter dosledno ne moremo glasovati za predlagane paralelke. Tudi proti ne bomo glasovali, pač pa izvjavljam v svoje ime in v ime svojega kolege Dolienza, da se vzdržujeva glasovanja. Ko so se rešile še nekatere druge stvar?, se je zaključila javna in zapričela tajna seja, v katerej so bili imenovani trije koneeptni praktikanti. Prezentacija župnika za sv. Križ ni prišla na dnevni red. »Slovenec* je na našo kritiko o resolucijah s shoda zaupnih mož katoliš!co-na-rodne stranke minolega ponedeljka odgovoril tako-le : »Po pripravah, ki so se delale za ta shod, je vsakdo vedel, da velja ta shod samo kranjskim razmeram, »Edinost« pa tega noče razumeti. Naša stranka je vedno odločno stala na braniku za obmejne Slovence, in je to že opetovano pokazala. Slej kakor prej bo tudi z ozirom na izvenkranjske Slovence do-i kazovala, da se jej od nikogar ni treba učiti narodnega moštva. Pač smo mi že od nekdaj pogrešali pri »Edinosti« prepričanja, da je za naiod najprej treba — ljudstva !« V teh besedah je mnogo protislovja, a slovenska javnost zahteva sosebno z laj čistih pojmov. Mi sicer slutimo, kaj se pri go3podi okoli »Slovenca« skriva za povdarjano besedo »l j u d b t v o«, ali ker ne bi hoteli dati prilike za kaka običajna zavijanja in mešanja pojmov, prosimo »Slovenca«, naj nam izvoli najprej po/edati, kaj on sam razumeva pod imenom »l j u d s t v o« in kaj pod imenom »narod«!! Čim dobimo pojasnilo, bomo govorili dalje o stvari. Društvo davčnih uradnikov Primorja bo imelo v nedeljo dne li1. t. m. ob 11. uri predpoludne svoj prvi občni ztor v dvoran: društvu državnih uradnikov v Trstu z na-atopnim dnevnim redom : poročilo ravnateljstva društvenega, volitev dveh pregled.n-ai-cev računov, poročilo blagajnika : določitev prispevska za leto 1902—1903: sklepanje o predlogih predloženih od udov : eventuvelni predlogi ; sklepanje glede nove instrukcije o računanju direktnih davkov ; konstituiranje novega ravnateljstva. Ozirom na \ažnost dnevnega reda se pričakuje obile udeležbe od strani udov. Nesreča. Včeraj popoludne prinesla je Alojzija Mevčič, iz ulice Fortino št. 0, svojo triletDO hčerko Karolino na zdravniško postajo. Deklica je irnela več težkih ran na glavi in oprsju. Bila se j*1 namreč ob Ji. uri popoludne podala na ulic., se svojim T letnim bratcem. Ta se je nekoliko časa igral z drugimi otroci in je hotel slednjič splezati na nek leaen steber, ki je bil naslonjen ob hiši št. 5 zgorajomenjene ulice. Steber pa je o tem spodrsnil in pal na ubogo deklico. Dražbe preMlčnin. V soboto, dne 13. okt. ob 10. uri predpoludne se bo«lo vsiei •aredbe tuk. u. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Piazza vecchia 1, prodajalniška oprava in drugn ; ulica Palladio 2, hišna oprava ; ulica Rossetti 10, hišna oprava ; v BarkovljaK 367, 2 ch ttjnier. Društvene vesti. Načelni^tvo možke pmlru/.nice družbe st. Cirila in Metodija na (ireti je včeraj dne t. m. sklicalo v Barkovljah zaupne može, da se ukrene potrebno, da se otroški vrtec na Greti zopet olpre. IUzprava je bila jak<» živahna ?n vsi povabljeni so sprevideli veliko potrebo, da ?e rečeni otroški vrtec zopet odpre. Ker je naloga načelništva j>odružnioet da plača vse ptreške za vzdrževanje tega otroškega vrtca, sklenilo se je, da isto skliče za nedeljo dne 20. t. m. ob 5. uri popoludne javen shod v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah ter da **e o tej priliki pred javnostjo dokaže potreba vrtca na Gret', oz'roma, potreba pridnega nabiranja darov in prirejanja veselic v pokritje stroškov. Po dovršeni razpravi se je nabralo po predlogu gospoda Dragotina Pertot Jerneje v a IT K H4 stoi. Vpisovanje otrok v otroški vrtec na treti se bo vršilo v nedeljo dne in 26. t. m. od —11. zjutraj v prostorih šolskega poslopia na Greti. Otroci, spremljani po sta-risih, imajo prinesti seboj : a) krstni list : b) spričevalo o cepljenju koz in c) spričevalo o zdravju na očeh. Pevsko društvo »Zastava« v Lonjerjn priredi v nedeljo dne 19. t. m. svojo veselico v prostorih konsumnega društva, z istim vsporedom, ki je bil svoječasno objavljen za veselico, ki je bila odložena. Po oficijelni veselici t>o ples in svobodna zabava. Vstopnina 50 st., otroci v spremstvu starišev ne plačajo nič. K plesu 1 K za osebo. Ples bo ' trajal do polunoči. Ker je društvo prej iz rodoljubnega ozira, sedaj pa že dvakrat radi neugodnega vremena, moralo odložiti veselico in ker je vsled tega trpelo precejšnjo škcdo, prosi rodoljubno občinstvo, da bi se v obilnem številu odzvalo temu njegovemu vabilu v nedeljo popolurlne. I)a se izogne nadaljnjim stroškom, društvo za nedeljo ne bo razpošiljalo posebnih vabil. 1-odba veteranske« podpornega društva priredi v nedeljo popoludne ob uri in p .l koncert in ples na vrtu » Narodnega doma « pri sv. Ivanu. — Vstopnina na konrert 15 nvč. Plesal odsek »Telovadnega društva »Tržaški Sokole nam naznanja, tla prirej uje vsako nedeljo in praznik plesne vaje. i > tej priliki vabi prijatelje plesa, da se v čim večem številu udeleže teh plesnih vaj. — Vstopnina za ude 40 stotink, za neude 60 Btot. — Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vesti iz ostale Primorske Lepa "tarost. Na Trsatu živi starka •eiena TiČ, ki je videla »tri stoletja«. Rodila se je dne 22. aprila 1 TIH*. Torej ima nekaj manje, nego 103 leta in je živela v 1-. in i9. ter živi v 20. stoletju. Rodila se ie bi a 1> let kasneje, neg;> je počila znamenita 1'rancozka revolucija. Rodila s*» je pet let prej nego je Napoleon I. postal franerzki odinje giasovitfgi Krstca našli truplo novoroVocka, razmesarjeno na blizu 30 košček«-v. Storilko so prijeli v osebi neke Ivane Gosar. Ta je bila v hiši, kjer je glasoviti Krstić —ne ve se, kaj!! Kakt je, da je storilka pripoznala čin; no, porotniki so jo rešili krivde. Dne 9. t. m. je 11 Ivanka prišla na Vo-Iosko v neki posebni stvari. In Krst:c je lazil za rjo.... To treba priznati: mož ima dober želodec...! Ali ni to še vse, kar je interant-nega na obisku Ivanke na Voloskem in značilnega za možtvo Krsticevo! Rekli smo, da je prišla v neki posebni stvari. Pr'šla je namreč tjžit za 36 gold. gospo Ambrožinko, gospodinjo one hiše na Matuljah in — dobrotnico gosp. Krstiča...! Kam -e torej bolj nagiblje Kratičevo srce : ali k gosj^j Am^rožinki, ali k gospodični Ivanki ?!! drugega posla, nego služiti — dobri ali slabi volji kakega Mac Nevina ? Na korist in ugled državnim uradom to ne more biti! Vesti iz Kranjske. * Ruskij kružok v Ljubljani je imel predsinoČnjim svoj občni zbor. Ruske slovnice in čitanja se je učilo po zimi 30, po leti pa v posebnem kurzu 20 učencev in učenk. »Slov. N«r>d« pa pričakuje, di bo v bodoče zanimanje še veče, ker se brjdo vršili konve» začni večeri. Društvo šteje sedaj 71 členov. Lani jih je bilo 41. Predsednikom kružku je bil izvoljen dr. L. Jenko. * Pravica naseda jezika na državni železnici. Načelnikom c. kr. državnožele-zničnega odseka v Ljubljani za vzdrževanje železnic na gorenjski in kamniški progi, na mesto umirovljene ga nadzornika — inženirja Schober-a — imenovalo je c. kr. železnično ministerstvo stavbenega komisarja g. Julija Hass-a, nameščenega sedaj na gornjem Štajerskem v Hi«fUu-u. — Novoimenovan1 je slovenščine seveda popolnoma — nezmožen! * Pardon ^a je rešil ! Beseda »par-don« pomaga ! To se je pokazalo na včerajšnjem kontrolnem shodu v šemp9terski vojašnici v L'ubljani. Na poziv stotnika se je namreč g. B. Silloker o.lzval v naglici s »Tukaj !ct potem pa, ko je bil na potu proti štitniku, je naglo popravil s »Pardon, Hier!« In gospod. Salloker je d jbil le — enter pogled, a nič drugega. Vesti iz Štajerske- — /norela je 11. t. m. predpoludne v Mariboru v Parkovi ulici stanujoča 24-letna šivilja Antonija Fonda iz Trstp. — Imenovana je pr šla v trgovino Jožefe Sink in je tam razbijala s tako silo, da je začela močno krvaveti na rokah. O Ipeljali so jo v opazovalnico v Trst. — Prodaja hmelja. V okolici Celja se je pridelalo letos okrog 14.0<>O stotov hmelja, k; se je že razpredal. V začetku se je prodajal po 40— 65 K za 50 kg. Končne cene pa so mrastle na 1<»0 K vsled tega. ker je bila na Angleškem in v Amer.ki slaba letina. Razne vesti. Kult Košutov se razteza sedaj na Ma-djarskem tudi na njegovo te dni umrlo sestro. Ta kult tirajo s tako obilico frazer-stva, da so že tikom tam, kjer se začenja neslanost in smešnost. Glasilo Kušutovcev piše n. pr. : »Umrla je velika plemenita žena Madjarov ! Zakaj ? Ker se madjarski narod ne sme veseliti, črnih zastav ne sme umakniti, večno mora nositi črnino, ker usoda leti po deželi na brzem vozu, velikani izgi-njajo, vojaki padajo. Sestra L-ijoša Košuta je umrla 1 Te besede smo zaklicali narodu in čujemo, kako je ut hnil vihar. Neprijatelji ee pomirjajo, cče odpušča svojemu detetu, neti uje se mržnja, samo jok ječi v tej grobni tišini. Politiki, učenjaki, filozofi, veliki in mali ljudje, odpasajte svoje orožje ter molite za sveto ženo, ki je pozlatila poslednje dni junaku svobode, najvećemu sinu domovine«. Na ialje opisuje pisec zasluge Košuto ve sestre, ki jo delajo velikanom madjarski m. Ni se bavila, pravi, ni s politiko, niti ni hitela v boj, niti ni delala z zvijačnostjo, niti znanjem ah čim drugim, za domovino tnadjarsko. »Nič druzega ni storila, nego da je zdravila bolno, zlomljeno srce starca ter brisala njegove solze, in zato jo naš narod prišteva med svoje svetnike in se meče na zemljo pred njenim odrom«. »Prognanemu guvernerju je bila ona — domovina. 15 njenega vz liha ali nasmehljaja je vedel on tudi pod nebom Lombardije, da-li madjarski nar< d živi v veselju ali v žalosti, ki je brez njega ostal sirota, da-li še ječi pod jarmom nepravičnega orožja...« »In ona je odišla tja gori, želela je zopet med velikane, zopet v vrste mučenikov....« Madjaii pa so tudi v dotiki z onim drugim svetom in dobivajo direktna poročila od Košuta. Na peštanskih oglih bili so namreč te dni prilepljeni oglasi : Lajoš Košut sporo Čuje, naj narod pride na pogreb njegovega angelja-varuha, ob »ževane mu sestre itd..., k i bo popoludne ob uri ! Za duševno stanje, v katerem se nahajajo Madjari, ni menda več druzega primernega ozeačenja, nego — delirij ! meri vršil svojo nalogo in bo postopal le pa zakonu. — Ko je poslanec Voelkl zače govoriti, so krščanski socijalisti zapustili dvorano. Z navtiške akademije. DUNAJ 17. (B.) »Wiener Zeitung« javlja : Minister za nauk in bogočastje je pr< tesorja na trgovinskem oddelku trgovinske in navtiške akademije v Trstu, Josipa Tuni, povišal v 7. činovni razred. Avstro-ogerski plemenitasi pred papežem. DUNAJ 17. (B.) »Vaterland« javlja iz Rima včerajšnjega dne: 2t» romarjev avstro-ogerskega plemstva je bilo v sredo vsprejetih od papeža v privatni avdijenci. Predstavljal jih je poslanik Szecsen. Na negovor grofa Seitlerna je odgovoril papež izrazi veselja na tem romanju ter je vsprejel postulacijsko adreso glede proglašenja svetnice nadvojvdinje Magdalene avstrijske. Kriza v Srbiji. BELGRAD 17. (B.) Dem sija Vujice-veg"a kabineta je definitivno vsprfjeta. Kralj je konferiral a politiki raznih strankarskih struj. Osnuje se koaVcijsko miuis'erstvo z naprtdnjakov, nevtralcev, radikalcev in liberalcev zmernih smerij. Novi kabinet lo vsa-kako bolj konservativne barve, nego je I »i l dosedanji. Slovensko društvo »Ilirija« v Pragi bo im^lo jutri 18. t. m. ob 8. uri zvečer v Schoblovi gostilni v Ječni ulici svoj IT. cM ni zbor fe sledečim dnevnim re lom : 1. C tanje zapisnika mtan. obč. zbara. 2. Čitanje zapisnikov br. društva »Triglava«. 3. Odhorovo ptrjčilo. 4. Volitve: a) predsednika, b) o Ibora, c) 2 preglednikov. 5. Slučajnrsti. Goati dobrodc šli ! * r«*cn*kl roitnlfc : opt^ » r oh 7. uri zjutraj Hi O ob 2. uri popoludne 22.0 C.° — Tlafcomer ob 7. uri zjutraj 76-5.— — L)anaa plima '.1.54 pradp. to o: S 02 p »p.: osettn oh 3 59 predpoludn* id oW 4 5 popoludne Vesti iz Koroške. Brzojavna poročila. Državni zbor. -r- Kocrberjev zistfiii Na celovško DUNAJ 17. (B.) (Zbornica poslancev.) deželno sodnijo sta prestavljena c. kr. deželna — Predsedn k je naznanil, da je poslanec sodnj-ka svetovalca gg. Prettner iz Trga Radimskv položil svoj mandat. — Poslanci in \V i n k 1 e r in V v lšberge. Nobeden teh Ofl'jer, Vasilko in tovariši so uložili Dujen Zahvala. Podpisana, rodbina so iz globine duš zahvaljuje vsem, ki jej povodom nje nepozabnega f^adivo]a izražali svoje sočutje in ki so dragega pokojniku spremili nu zadnji poti. I/.-lasti zahvaljuje veleeastitega g. župnika, veljake barkovlianske, pevsko društvo »Adrija« za ganljivo petje. gg. profesorje i u dijake, govornika g. Antona Grbca, prijatelje in tovariše pokojnikove {ki .^o pokojnika tolažili v težki bolezni), darovatelje vencev in nositeljice istih, spoštovane rodbine, ki bile podpisani v tolažilo, in sploh hocli izrečena zalivala vsem. ki so nam sto-kako ljubav v težki uri. — Bog ri n povrni : Barkovlje. 17. oktobra 1002. Rodbina Bekar. XKXKKKXXXKXKKK*X dveh ne zna niti besedice slovenske. Pokojni svetovalec Wagner je znal toliko slovenski, predlog, s katerim zahtevajo, da se dncipli-naraDje posl. Lupu takoj razveljavi. Poslanec da je razumel naš jezik. Na njegovo mesto Steiner je interpeliral ministerskega predjed« je pa prišel zopet trd Nemec, prav po nemško nika, kaj misli storiti v to, da go*pod*ka nacijonalnrm načelu, ki hoče po v sodi izpod- zbornica čim prej vsprejme načrt zakona o riniti slovenščino. Rest vedno lepše ! borzni kupčiji na termine v formi, kakor jo Šolske kazni — slovenski Župan je sklenila posla i s"m falsificira-sili kaj druzega. Slišali smo, da baron Mac nje policijskih potrdil o bivanju na Dunaju. Nevin po orožnikih poizveduje, 1- a co Govornik je odrekal državnemu zboru kom-je njegov prelepi ukaz pr šel v časnike ! Ta petenco o tej »tvari. Mej govorom Weiskirch-je ravno tako lepa, kakor čedni odlok sam. | nerja je prišlo opetovano do hrupnih kon-Zakaj se baron?ki mogočnež, ki si je menda t overz med s^sijalnimi demokrati in kršČ. postavil za svoj cilj, da nagaja slovenskim socijalci. Govornik je prosil končno, naj se X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva X X X X X X X X X X X X X M X X X X X X X X X X kmetom, na enkrat tako boji javnosti ? Saj v cdloku ni govora o bogve kaksai državni tajnost?, marvtč o prav Davtdoih kaznih katere naj bi župan od revnih kmetov izrubil s pomt čjo — eksekucije in to je vendar nekaj prav javnega! Ali si pa baron Mac Nevin misli, kakor pravi Nemec : »Im Dun-keln ist gut munkeln?« — Vprašamo še, ali orožniki, župani itd. pri nas res nimajo več nujnost odkloni. Ministers&i predsednik dr. Koerber je izjavil, da so pri nenavadni obsežnosti volilnega prava gotove nepristojnosti neizogibne vzlic vsej natančnosti. OblaBt more tudi po Bklepu rekl&macijskegi postopanja odrediti, da se neresničnosti v volilnih listfch popravijo. Namestnik nižjeavstrijski, katerega jemlje v obrambo pred napadi, da bo v polni dobro poznane tovarne mizarske zadruge v &arici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej y?nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorste dežele. Solidnost zajamčena, fcajti les se osuSi v to nalaAč pripravljenih prostorih s temperaturo *>0 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohUtev brezplačen. XXXS Sf Sf Sf Sf & & & & _ _____________________________Sf (29 a" železnico franko. ^ (SSi39Sf&iSG3S®laaae'sa Prva Ib »ajvegjft tovarna pohlitva ▼teh vrst, TRST — TOVARNA: Via Teaa, vogal VI« UHitUMS ZALOGB: Piazza Rotari« it 2 (Šolsko poslopja) In Via Rlbergfl it. 2f Telefon It. 670. -'iOM---- Velik l b »r Upecarlj, uctl ta Bilk. Is vriajc uročbe tudi po posebnih načrtih. Gene br«x konkamo«. 1LOITEOTAI1 CIIII 21ST0IJ II FKilKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko Velika priložnost za nakup obleke za dečke Salarini Ponte della Fabra št. 2. Vabim cenjeno občinstvo, da blagovoli obiskati moje prodajalnice : Ponte della Fabra št. 2. (vogal ul. Torrente), ulica Poste nuove št, 3. ,.AIIa Citta di Londra" (na voglu ul. Carintia, zraven tiskarne ,.Edinost") in v ul. Torrente št. 26., I. nadstropje. Glavni zastop za Trst. Kras, Goriško ; Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od iunajekega bančnega društva in bavarske hipotek a me jn menične banke v Mt Đakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brer. zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že nitve ali prehoda v vojake zavarovani zne eek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Corso št. 7. Telefon 469 V novi trgovini na drobno ~ Peter Klansicb Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris se nahaja bogata zaloga p platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam po K najugodnejšimi cenami. ^ --Velik dohod fruštanja in pogrinjal. - - ^T,lsr B silil stroje? za domačo rabo in obrtnike. 'j*- 5 letno jamstvo % Mehanik- specijalist za popravljanje strojev vseh vrst RUDOLF ROTTL Piaz/.a S. v Anton G. Vogrič Via Muda vecehia st. 2. (zadrj municipalne palače. Velir in menivj- ei pp i/Zor masnih pivcev, plu vi jalov, št« 1, kap. kolarjev, k«n-dela'»rov. lamo, -vetik razpel. pal««-, n»l» žnih kip «il*»<»|rrvfii. lirur^ č-iih iti molitvendi kniitr, vencev. k«».a n, * -akovruTndi pohoti o. nsbožn li rc/gpip-inic z« ća« pripravnih. Zalega sveč cd pristneca čebelnega voska I in II. sestave ter vseh drugih predmetov. Vse po najzmernejših cenah. PrcMStilim cerkvenim upravam s<» dovoljujejo posebno znižane cene. Sprejemajo se vse v to stroko spadajoče poprave, m^^^mmmmmmm^^^^ Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. —— Mihael Zeppar v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 ima zalego pečij cd majclike v velikem izboru, *ana novost, lM>dini glede risarij ali barv. Snov sestaja od same stanovitne zem-1 e. Izključna zaloga za Trst, Primorje in l>blmxei)o slavnoznane in odlikovane tovarne za peči Bratov Seliiitz v Hlanskem (Morava) uetasorljti a 1818. Pri teh ptčih se prihrani 500/° na kurjavi, Lantna tovarna sledilnih peci iz železa ali udelanih z majoliko. Izvr-^'ifrv po meri in nizkih eenah. Henrik Preuer Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za Barove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itfl. itd. Naj zmernejše oene. Jnirn It Fran" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 40 kr Črna Utrška . ... „ „ 36 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. > > > > £ sprejme takoj v svojo pisarno ' Dr. Matej Pretner, odvetnik v j Tr^tu. Via Cassa di Risparmio 7. > > O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam r — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 2s po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste ^ obuvala za moške, ženske in otroke. ^ Isti popravlja male stvari brezplačno ) ter sprejema naročbe vsakovrstno ol>u-/ valo na debelo in drobno. ^ Lastnik : Peter Rehar. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prelilajenjeni ali s prenapolnenjem želotlca. / vživanjem pommikljivih, težko prebavnih, pre\*ročil« -tli premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporot'si se iloltro donuiče zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja- j<* že i/./u več l*-t presku.~eno. T-zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. ft To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, rt Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- X stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro-V Q čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q pmvorasiio poral-o zeliščnega vina zamore se odpravili želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedai P'tJ' 7anll*Qnfp rlnupčl/p nntrphp in nJe neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, ^.cipirclIljU UlUVC^lVtJ [JULmiiU bitje srca, nespanje in tudi strmeni.- k v v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo seV-zelišrrdm vinom hitro in volji!". Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. po«leljuje prebavnemu /istemu "povzdigo in odstranja i/, želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslahljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolelinega stanja jeter. Pri popolnem pomankjmju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem iri otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. J^T" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo. vspodhuja močno menjavo snovi, povspešuje in izi.olj'«uje tvav-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna j isrna. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in 2 Lrld. v lekarnah v Trstu. Sežani. Miljah. Kopru. Izoli. Piranu. Tržiču, Ogleju. Cervinjanu. Iionkah, Vipavi. Ajdovščini. Postojni, (iradi-či. Krminu. Gorici. Umagu. Bujali. Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, t resu. Malem Lošinju. Lahinju. Pazinu. Motovunu. ižinadi, Staremgradu. Poreču. Rovinju. Vodnjanu, Pulju, Portogruaro, Trevižu. Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avsiro-Ogerskej in sosednih deželah. udi i ;> iljajo: lekarne v Trstu Fiazza grande št. 3 Via Nuova št 27 in Via del Pešce P*> ali več zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštninein zaboja prosto. Svari se pred p o n a r e j a r j eni Zahteva naj se izrecno _Hubert Ullrich-ovo_/eliseno >1110._ Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 4!»0,0, vinskega špirita 100.0. glicerina 100,0. rudečega vina 240.0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka f-i-.O, mane 30,0. koprive, janeža. cmanovih korenik. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vaacega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo.