Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z.s Ne* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Iistsloveiiskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday« and legal Holiday*. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 EnUred as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 8—187• NO. 195. — ŠTEV. 195. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 19,' 1932. — PETEK, 19. AVGUSTA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK 10.000 MAJNERJEV DOSPELO V TAYLORVILLE, ILL Curtis proti preklicu 18. amendmenta P0 ZATRDILU GEN. HAMM0NDA BO ILLIN0IŠKA NARODNA GARDA LE V SKRAJNI SILI POSEGLA VMES Deset tisoč mož tabori pri Kincaid južno od Taylor-vil!e, nadaljni pa neprestano prihajajo. — Njihov po god je ogromna demonstracija proti novi plačilni lestvici. — Letalci, ki so krožili nad sprevodom, so bili opremljeni s plinskimi bombami. Meščani so odstranili barikade s cest. TAYLORVILLE, 111., 18. avgusta. — Danes je dospelo v tukejšnje premogovno okrožje ogromne število stavkujočih majnerjev. Mestni uradniki in štabni častniki narodne garde še čakajo ter se še niso odločili, če naj pošljejo proti majnerjem mili-čar je. FARMERSKA BLOKADA JE ZLOMLJENA Dovoz živine na trg je zopet normalen. — Vsi vozovi vozijo pod stražo.. — Trgovci pa ne hodijo p o farmerske pridelke. Sioux City, Iowa, 18. avgusta. P«»t! .stražo depnt i j e v. ki so sestavljeni i/ brezposelnih in poli- l>olj- u Pri Kincaid, šest milj južno od tukaj, tabori «-tov. so prišli prvi vozovi s polj j j skinu pridelki v mesto, ajmrnj deset tisoč moz. iNadaljni se vedno priha-1 s Wm |r biIa stavka m bloka.Ki i ravijo, da so prišli sem predvsem zato, da pregovore delavce, ki delajo v treh Peabody premogovnikih za pet dolarjev na dan, naj prenehajo z delom. lajo. Njihov pohod je mogočna demonstracija pro-1 fanner je v «i.»v«z živi! zlomi je-ti novi plačilni lestvici. T1**' ki vodijo du trf?,/' r so zastrazene. Povečini pa trgovci z zelenjavo ne hodijo .sami na farme po pridelke, da ne hi žalili farmer-jev. ki se bore za višje eene. V>.i veliki živinski trgi pa so ,t J imeli normalen dovoz živine, kajti Demonstranti so dospeti iz centralnega in južne- j mnogo živine pri>oanijsKa or>ra\ia\a proti nje- » e* ve mu je trajala od L> avgusta in je 1 ° »spe*na .1* bl,a v boju proti go- Po njegovem mnenju bodo Zdr. spravila na dan njegovo in Clar- *I>"^ski depresiji in nezaposle- države rešile svoj problem, ne da kejevo ljubezen do avstralske ie-,nostl- bi jim bilo treba vpeljati fašizem, talke Mrs. Jesie M. Keith-Miller, kot mnoge clrnge države LANCASTER JE BIL OPROŠČEN Bil je obdolžen, daje ustrelil Charlesa Haden Clarke. — Bila sta tekmeca v ljubezni do avstralske letalke. Miami, Florida, 18. avgusta. — Angleški pilot v svetovni vojni, kapitan W. u\\ Lancaster je bil REPUBLIKANSKI KANDIDAT JE VSE PRECEJ PRESENETIL TOPEKA, Kans., 18. avgusta. — Ko je danes posebna delegacija uradno obvestila podpredsednika Curtisa, da je bil na zadnji republikanski konvenciji ponovno imenovan za podpredsedniškega kandidata, je imel možak precej dolg govor, v katerem je razvil svoj program. Kot znano, je Curtis prohibici- Deloma so se posluževali starih, deloma pa še precej dobro ohranjenih avtomobilov. Na peščenem ozemlju pri Kincaidu je bilo zvečer na stotine in stotine kar. Nad sprevodom je neprestano krožilo šest aero-planov illinoiške narodne garde. Letalci so bili za vsak slučaj opremljeni s plinskimi bombami. Dve stotniji infanterije in dva oddelka kavaleri-jr sta dobili povelje, vrniti se iz Camp Grant v vojašnice v Springfield in Decatur. Brigadni general Thomas Hammond je rekel, da vojaštvo ne bo prej stopilo v akcijo, dokler ne bo absolutna potreba. — Prav nobenega povoda nimam, — je rekel Hammond, — da bi poslal v tem času sem vojaštvo. Ravnokar sem se vrnil iz taborišča stavkarjev, in reči moram, da vlada tam najvzornejši red in mir. Včeraj so obratovali štirje Peabody premogovniki Stavku joči majnerji delavcev niso nadlegovali. Stuyvesant Peabody iz Chicaga, predsednik fVabody Coal Company, se je danes posvetoval tukaj s svojimi lokalnimi uradniki. Ko so ga po posvetovanju vprašali časniški poročevalci, če namerava zapreti rove vsled navzočnosti stavkujočih pre-inogarjev, ni hotel ničesar odgovoriti. Obratovanje premogovnikov pomenja na milijone dolarjev za Taylorville, in dokler so majnerji pripravljeni delati, je treba, po mnenju občinskih oblasti, zaščititi to njihovo pravico. Serif Charles Wienecke iz Christian County je zaprisegel več sto državljanov za pomožne šerife. Sinoči jih je pa zopet razorožil, ker so se štrajkarji mirno obnašali. Pospravljene so bile tudi barikade, ki so jih napravili meščani na deželni cesti. Odločilen trenutek bo jutri zjutraj ob sedmih, ko bo poklicala parna piščalka premogarje na delo. Štrajkarji so uverjeni, da se jih bo tem klicu le malo odzvalo. Ze zgodaj zjutraj so začeli prihajati avtomobili v smeri proti Taylorville. Njihovo zbirališče je bilo masla iu mleka pa je zelo zaostal. Do veejih izgredov do sedaj še ni prišlo. Samo dva farmerja sta bila aretirana. Eden je pred tovorni avtomobil vrgel poleno nek drugi farmer pa je hotel nekega skebskepa farmerja pretepsti. Konec svojega govora je pa po- M,'d (»bi-instvom so pričele žen-' *Vet H prt.tlse,lniku Hooverju. ka-Mussolini pravi, da bodo Zdrn-' .-ke kričati. ko je sodnijski urad- terega je na vse pretege hvalil, žene drŽave notranje razmere u- nik Leatherman prebral pravdo- • Značilno je .da ni niti z be.sedieo redile brez diktatorstva. | rek porotnikov. jcnnnil dvoumne izjave, ki jo je — Združene države, — je rekel ( Mrs. Keith-Miller ni bila v sod-1 |„,(|a| Hoover o prohibiciji. Mussolini, —- bodo našle pot iz se-, nij-ski dvorani. ko je bila izrečena da njega položaja po svojih raz-j razsodba, temveč je bila v predsobi in ko je o tem izvedela, ie re- ODOBRITEV IIGINEGA __POSOJILA Avstrijski parlament je odobril 42 miljonov dolarjev posojila. ■— Denar bo porabljen za plačilo zapadlih obveznic. kla: — Zelo me veseli. Vedela *«••*» sem, da bo Bili prišel skozi. f-*' « merah in tradieijah. Vsepovsod pa vlada neka na-' — Toda kapitalizem je na kon petost in pričakovanje. Obe stran- 5 njim gre tudi pobiranje voj i - . , * , , , , r.,1 < dskodnine in mednarodnih fi- l^aneaster. < larke m Mrs. Keith- P* « pogojem, ki eakate n:i kak spopad. Nikdo " < usMiumiir m im< miku»uium h ... , * . . . - ... ' ..... .. mirnih obveznosti in vse dni*»o Md er so imeli skupno stanova- zameno zadostne koncesije m oborožen. I udi stražniki hodi- «» uru"u- . %r-. i 4 i e To ie razvoi na katerega mora1")«'- Ijancaster in Mrs. Keith-Mil-}o brez orožja, toda mnogo lar- 1 "J..... M|rrr"d m««.« j f . i- i i biti Amerika nrinravliena Mer sta imela ze nekaj let ljuhav- merjev ima pripravljene krepel- 1 i>u|«i«mjtiw. .... ... t (. | Mussolini se je zleknil v svo-j no razmerje, ki se je pričelo na Za sedaj je >tavka omejena sa- Jeni "Hslonjaču. položil nogo čez .skupnem poletu iz Londona v Av- i .. v— . * ", svoio ro«»o in /obal "rozdie j stralijo. V Miami. Kla. sta se oba mo na I own. toda National Farm-, J 1 " 1,1 "'"^'•i'- | ' * ti i* i v • i - (»ro/die ie nanelialo na vnra- spoznala s pisateljem ( laikom, ki ers liolidav .Vssociatu»n skuša " "t lJ Jt «»<> i 1 1 . .... ' , , . š;inie "lede iije»ove»a miši jen ia .M* skupno z Mrs. Keith .Miller ho- vpeljati stavko za dovoz z i veza r-1*'!1 11 ' """J1 "-1*1 \ .„.,... tudi v drugih krajih. ° ,>P°Jni'» pijačah. Xa to je odgo-'tel napisati življenjepis avstralske Severni l>akoti stavkajo pridelovalci pšenice, ki zahtevajo za bušelj pšeniee. Tam puste ži-to ležati, dokler ne dobe zanj zahtevane cene. Dunaj, Avstrija, 1«. avgusta. — Z HI proti hO glasovom je avstrijska poslanska zbornica potrdila l.in.samiško posojilno pogodbo. Ko tej pogodbi dobi Avstrija pri Ligi narodov posojilo v zne-rr.iti. doeim bi jih bilo mo- ^2.000.0t>«. Ta denar bo ve- nekoliko zmanjšati, toda le'rinoma Izrabljen za poravnavo tr°ke zajel požar v baraki, «anra§ter spomladi službeno za nekaj dni od po t o-' _ .. ~~ . ~ vati. je prepustil Mrs. Keith-Mil-' Zunanji minister prote-ler v oskrbo (Marku. V tem času) pa se je vnela ljubezen med Clar-J kom in letalko. o čemer je La n-1 ••aster že na potu izvedel. Naglo se je vrnil in vsi so se še pri vrnitvi navidezno prijateljsko zabavali in pili. Še isto noč. 21. aprila pa so našli Clarka mrtvega t> prestreljeno glavo. INDUSTRIJA SE IZBOLJŠUJE stira proti imenovanju japonskega poslanika v Mandžuriji.— V tem vidi priznanje nove drža* ve. strajkarjev. Tam so sedli na truke, in sprevod se je začel. V prvi kari se je vozil Dan McGill, uradnik springfieldskega locala, katerega smatrajo štrajkarji za svojega voditelja. Ob cesti so stali državni policisti, ki pa v nobe-v Pani. V Springfieldu se je zbralo opoldne pet tisoč. nem oziru niso nadlegovali demonstrantov. Waterbury, rioraiL, IS. avgusta. Waterburv Clock Company je zopet vzela 4(M) novih delavcev, tako da jih sedaj dela v tovarni 1500. Uradniki družbe pravijo, da bo tovarna tekom enega meseca vzela še okoli 1000 novih delavcev. Pittsburgh, Pa., IS. avgusta. — The American Sheet and Tin Plate Company naznanja, da je pričelo nad 300 delavcev delati polni čas. Naugatuck, Conn., IS. avgusta. Tovarna za izdelovanje kandyja Peter Paul. Inc. naznanja, da je tekom zadnjega meseca povišala število svojih delavcev od 140 na 160. Hazleton, Pa., 18. avgusta. — A. Xu*-;baum, lastnik Standard Broad Silk Works naznanja, da je svojim 75 uslužbencem povišal plačo za 10 odstotkov. Tovarna dela noč in dan. Naročite me nt "Glas Naroda" — največji slovenski 4oa*nik v Zdrs-teaJb dri*vafc Nanking, Kitajska, 18. avgusta. Kitajski zunanji minister Lo Well Kan pravi, da imenovanje generala Nobuvoshi Muto za japonskega poslanika v Mandžuriji jasno kaže japonsko osvojevalno politiko v Mandžuriji. | — To imenovanje ne more pomenili nič drugega. — je rekel Lo Wen Kan. — kot formalno priznanje .sedanje mandžurske vlade; priznanje vlade, ki jo je »Taponska sama ustvarila in ki bo vodila k aneksi ji Mandžurije. Z ozirom na japonsko izjavo Ligi narodov, da bo japonski posla nik nadzoroval japonske konzule v Mandžuriji, je rekel, zunanji minister: — To je popolnoma prav. To je poslanik v pravem pomenu besede. Tu grp za nov agre-.\ivni korak. Japonski ni treba svojega poslanika pooblastiti pri vladi, katero je sama pojavila s svojo vojaško silo. ' Odstop i vši ministrski predsednik Wang Ching Wei je prišel v Nanking, da se posvetuje s fi-načnim ministrom T. V. Soon-gom. kar se smatra za dobro znamenje v sedanji politični krizi. C\a konferenci bo razspravljano o Wangovi politični bodočnosti. Wang je odstopil, ker ni odobraval preveč prijazne politike Vei" tednov £'o bile v zbornici vroee debate glede posojila. So-cijalisti so odločno zavračali posojilo. ker po njihovem mnenju pomeni posojilo nadaljnje zasuž-iijenje Avstrije. Velemei pa so nasprotovali posojilu, ker se pri tem Avstrija zavezuje, da se sko- f zi 20 let ne bo bkušala združiti z/' Neme i j o. Zvezni kancler Doll fuss je prišel v zelo mučen položaj, ki se je še poslabšal, ker je bivši kancler in sedanji pristaš vladne stranke Msgr. dr. Ignaz Seipel naglonia umrl. Brez njegovega glasu bi bilo ministrstvo v manjšini. Zato je Doll fuss naglo imenoval naslednika in nezaupnica proti vladi je bila z enim glasom zavrnjena. Vendar pa je bilo proti koncu vedno bolj jasno, da se opozicija ne bo protivila posojilu, ker je za novzdigo avstrijskega kredita neobhodno potrebno,. četudi je bila galerija polna ljudstva, vendar še je za posojilo zelo malo zanimalo. Pred palačo državnega zbora sta stražila dva policista na konjih, toda nista imela nikakega opravila. Ta pogodba bo sedaj izročena zveznemu svetu, ki ima po ustavi pravico pogodbo vrniti, ako ž njo ni zadovoljen. V tem slučaju bi so moralo o tem v državnem zboru še enkrat glasovati. Poleg tega pa morajo pogodbo za posojilo še o-dobriti parlamenti držav, ki so dale posojilo. maršala Chang Hsiao-lianga in generala Chang Ttaj-Šeka nasproti Japonski. Pa tudi Chang Hsiao-liang je odstopil in vlada je imenovala odbor 18 mož, ki bodo imeli v svojih rokah položaj v severni Kitajski, mZAB lilOPi" ^ NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 19, 1932 THK LARGEST SLOVXHX DAILY in U. S. 1 "Glas Naroda" | < PHVfBno'ruBUimNQ COMFAJTY '^t&mwmm.____n ** °0rp0g*tl0B>) t mim M m of Mm of tti* eerporsHon and addraau* of abore officers: W. mh limi, k at ItoihtttM, How Tort City, W. T. ,OLII NABOOi* (Votav mi tft* Poo»M) - - --------,- r - *- Twin d tr«7 Dcy Bzcopt ■imdaya and Holiday* --£_ -■ .. —_______. fea odo loto ftljft Hot aa AmerLfco.Za Nev York u e*lo leto $7.00 la Kanado___JW» Za pol leu -----------------13.60 la pal lota ________.$3.001 za inoaemstro w. celo telo----$7.00 la četrt leta ..................—JI JO c Za pol leia .................................$3.50 ■ubacrlptton Yearly $$-00.__ __ AdrwUaemant on Agreement._ "Qiao Naroda* lahaja mB dan tmwnH nedelj la pfaanUcor. DopUC tares podpisa in oaetanostt so no prtobtojajo Denar naj *» blagovoli poSUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, ** as nam todl prejinje bivallAČ« nasnanl, da hlteaja najdemo naatomika. "OLU NAftODA", fit W. llth Btml, Nov York, N Y. Telephone: CHelsea 1—M7i JOHNSON IN TUJERODCI Konfjrestiik Johnson iz države Washington, ki jo žal h* dvanajst lot elan zborničnega odseka za priseljevanje, jo bil precej delaven tndi v zadnjem kongresnem zasedanju. Nikakor mu ni dala žilica, da no hi ponovno nastopil proti priseljevanju. Johnson, ki je zaklet sovražnik vseh tujorodeev. k\ to in zahtevali denar. azila. da so izginili blagajniški ključi. Ključe je po navadi nosila domov in ker jih ni našla, v svoji torbici, je sprva mislila, da jih je pozabila doma. Ključev tudi doma ni bilo in so notem blagajno otvorili ključavničarji. Blagajna je bila r razna. iit ni bilo niti -ledu. na ke. Neki finančni podčastnik, ki ga je slišalo, a g je aretiral in izročil sodišču. i Bil je obsojen na leto dni ječe. Pretekle dni je okrog poldneva divjala silna nevihta nad Paxi-nom ni vso okolico. Ptrgal se je oblak in je naliv preplavil vse mesto .in okoliške vasi. Štiri ure je padala toča. ki je uničila vse. kar je bilo na polju, v vinogradih in sadovnjakih. V mestu je voda vdrla-v kleti in pritličja nekaterih hiš. V okolici .pa je najhuje prizadela Stari Pazin. Bernt in Lindar. Več ko polovica pridelka je bila unničena. Peter Zgaga ODGOVOR MAT PGOORELOU odvračanje krivde ne bo dosti pomagalo. V tej veliki ponarejeval-ski ibferi .pa je. kakor je bilo po- roČano. št- vedno preej temnih kak način so jo neznani zločin-točk. Kakor se je izkazalo tekom 1 odprli in izronali. Blagajničnr-zadnjih dni. je zapleten v afero ko Dumičevo so" po odloku pre-neki mlajši trgovski agent, ki je ^ iskovalne komisije zaprli, uprava oddal »brzojavko, naj .se dvigne zadružne zveze pa je mnenja, da Topoli je 7 ciganov napadlo avto-ipri tenki denar, nakazen s pona-j ona kot hči uglednih staršev mobil. v katerem so se vozili od-[ rejeno nakaznico. Tega človeka ' jn kot dolgoletna zvesta uradni- vetnik Troševič. mlinar Benjamin , pozna navidez poštna uradnica, ki Ln športnik Vukelič, ki se je vra-1 je sprejela brzojavko, oblasti pa čal z nogometne tekme. Cigani so S ga ne morejo najti na noben na* z velikim krikom navalili na av-----• ca postala žrtev pretkanih zločincev. ki so ji izmaknili blagajniške ključe. se j znano cigansko bojazljivostjo skočil med tolpo ler začel na vse strani udrihati s svojo palico. Ta smelost je cigane tako užtigala, da. so se spustili v beg. Orožniki so še isti dan polovili razbojniške amaterje, ki so priznali, da prejšnji večer v gozdu pri Malem I a smrtnih slučajev. Navzlic temu pa Johnson zatrjuje, da *e prebivalstvo Amerike vsako leto poveča za dva milijona oseb ter da vsledtega ne potrebujemo nobenega pri ►joljevanja. Nadaljna njegova argumenta sta nozaj)oslonost in doba strojev, in preo količkaj navdahnjeni z duhom radikalizma. Nadalje stremi Johii^ui po reviziji na t ui.il! za«'i jskih ! } i OSt a V. Vrhasa tzfndtil življenje Ante .le- Obstoječe postave določajo, da >e umni vsak. ki l.o- ^ ,star -Mi |pt ^ t- nek »m svoj mi tovarišem je bil i e postati ameriški državljan, odreči svoji stari pripad- M;l Iovn r<.variš je ustrelil ,uVjo jiosti ter pristn i zvestobo vladi Združenih držav. Nadalje mora priseči, da lw» v slučaju potrebe branil dežel.» z orožjem. .Nilinson zahteva, da bi se >lehetnemu nasprotniki« idiorožent- sile odreklo čil čas. ko bodo na-priseljevanja spoznali, da s'» bili v zmoti, ke vrata sorodnikom in rojakom onih ljudi, ki so u...... pi noinogli k pmevitu in napredku dežele. PRIMORSKE NOVICE Pred kratkim se je pripetila v gozdu blizu Saleža pri Zgoniku strašna nesreča, ki je napravila globok vtU na vse prebivalstvo iz so Zgonika in bližnje okolice. V goz-so se igrali otroci, ki so pod je te ilni razprabljalo tudi okrožno sodišče v Smederevu, ki je o-dobriilo sklep okrajnega sodišča v Velikem Orašjn o ponovni kazenski preiskavi proti učiteljici ('"i r i Rističevi in proti Nikoli ^li-Jetiču in Dragoljubn lvanoviču. ki ko bili na zahtevo okrajnega sodišča. odnosno preiskovalnega J sodnika Trajka -Vntonijeviča. p<»-iiovno aretirani. tem je nova preiskava proti osumljencem zločina v polnem teku in bo gotovo v kratkem zadoščeno pa viri. V smrt zaradi divje race. N*a tnifriiVn način j«* v valovih neko rušo nenadoma našli granato. ki je obležala tam že v času zadnje svetovne vojne. Dečki so se takoj domenili, da bodo granato razstrelili. Odnesli so jo do neke jame. Tam so jo položili na ploščnato ekalo in jo pričeli obmetavati s kamenjem. Nenadoma je s silno detouaeijo eksplodirala. Jj<* trem otrokom se ni nič zgodilo in so vsi prestrašeni zbežali. Štirje fantiči. 13-letni Ivan Do-ljak. 14-letni in 1 ")-letni Ludvik Hud in iz Samatorce ter 15-letni V Puli je pričel delovati novi pokrajinski korporaeijski gospodarski svet. I*ri razpravi o splošnem gospodarnem položaju v Istri je navedel podpredsednik sveta Benussi. da je po uradnih podatkih v istrski pokrajini HD38 brezposelnih delavcev. Število nezaposlenih je znašalo sredi zime 10 tisoč. Največ dela so našli kmečki delavci, število nezapolenih iz ostalih poklicev pa je mestoma celo narastlo. Indiistrijskih delavcev je sedaj ">322 brez dela. trgovskih pomočnikov in namcščeueev 070. Ribiči in mornarji v teh podatkih niso všteti. PES POVZROČIL GOSPODARJEVO SMRT raeo. ki o* padla v r»-ko. J**lira hf j»* iJilnVn vr*r»-l v r»-k<». da rrši lov.ki f»l»*n deroči r»>ki. Vinlni t«»k ga je pograbil in kmalu j»* izginil v valovih. P.il je grozen prizor, a uikdo navzočih ni imel poguma. a sama mečava. Zdi se mi. da je tam gori p«) viseonskih farmah vse drugače. Tvoja pošiljatev in T vojn pismo. -Matija, sta mi dokaz, da si doeela okreval. Ni čuda. — sve/. -zfak. .sveže mleko in mlade čikne — ni vrag, da bi Vse to ne poživilo človeka. Cez dohtarje sieer n»* bom neljiene rek«-l — učeni možje — inislini prr. Matija, da si najbolje pogodil, ker si šel zdravja Iskat v ostro wiseonsinsko po -i ira našel. Prisrčna hvala za vs*\ kar si mi 'poslal: za lipovo evetje. bezgove jagode, komiliee, jubuiko. -.livi^ in grozd. S pošiljat vi jo si me razveselil in zdražil obenem. Zaradi lipovega evetja nič ne rečem, dovolj ga imam za jvl ali deset let. četudi natančno le osem in pol Josip Skerlj iz Saleža so obležali.se je zaman branil. Prijavili >o ga. pred jamo težko ranjeni. 14-Ietne- ker je >bil zadolžen in je bila hiša ga Ivana Rebulo iz Sjileža pa je J zavarovana za 20.000 lir. Njego-vrjHa granata na rob prepada, kjer ( ve izpovedi, da je požar nastal je nI;visel na nekem grmičju. Ko bržkone spričo iskre, ki je vzle--o ljudje že pozno zvečer prikli-'tela z ognjišča v kuhinji, kjer je vali reševalni avto iz Trsta, je bilo na večer prerl požarom še u».-Jtako «la se je ii^.->re«"-nn plavati, je šel v vodo z rešilnim pasom in plaval tako proti sredi linel je psa. ki je plaval za njim in z gobeem zagrabil gumijasti rešilni pas. Tako sta plavala oba škripaj po jezeru in pes je pregrizhil gumijasti pafc, v katerega je vdrla voda. Šofer se je začel potaljati in ker ni bilo nikogar v bližini, je utonil, psa pa. ki je povzročil gospodarjevo smrt, so našli na bregu ob obleki utopljenca. kjer je žalostno tulil. MATI ZADAVILA HČERKO V l.eopold.-dorfu v Avstriji se je odigrala pretresljiva rodbiit*ka tragedija. Žena krčmarja Edvarda Lojka Ivana je zadrgnila doma svoji 14-letni hčerki z vrvjo vrat. zdravnik dognal ipri Doljaku velik«« zavajnčo rano na trebuhu. Imel je tudi razbito desno koleno in več manjših ran na rokah in nogah. Koman ISudiu je imel o-braz ves iznakažen, prav tako tudi l&"inan Buditi, njegov brat Ludvik pa tialomljetio hrbteoeo in ranjeno levo roko. Medtem so sa-nitejei rešili Ivana Rebulo, ki se mu je hlačniea že trgala, tako da bi bil skoraj padel v pepad. 1W>-ril se je že s >mrtjo. Imel je strašno rano na levein .seneu. zlomljeno nogo in skoraj docela raztrgan trup. Med potjo r bolnišnico. kamor so odpeljali njega in še tri dečke, že izdihnil. Ooriški fašistični tajnik Ave-nanti je imenoval na predlog krajevnega tajnika dr. Corradi-nija no v fašistični direktorij v Cerknem. V direktoriju so dr. Anton Stiechi. dr. (Ividon Massi, Humbert_Zannier. Alojzij De Pojesta in Marij Zorza. V prvih petih mesecih t. 1. se je priselilo v Trst 1685 Ijndi. izselilo pa se je iz mesta 1368. Umrlo je .*J00 ljudi več. nego je bilo novorojencev. Tako je število prebi-bivaUštva na rast o v celih petih mesecih le za 17 ljudi. Mesto je »teto pričet kom meseca junija 245.925 prebivalcev. V poslednjih dveh letih je Trst nazadoval z 8. na 10. mesto med največjimi italijanskimi mesti. Prehitele ho ga Benetke in pred kratkim Bologna. Za tržaške fašistične oblaati pa tako nazadovanje mesta ne pomeni rfikakeg* zla; nasprotno jim je šteti v zaslugo, da tako fašistično izvajajo — zakon proti urbanizmu! Dornberški karabinerji so pri-1 javili sodiščVr 25-Ietrfega J. Bri-". ca. ker je brez potnega lista zbežal čez mejo. ko j žerjavice, po dimniku na pod-»treije. -,<> »la0-|etni posestnik France Brodnik iz O.sojniee .pri Idriji zaradi zasmehovanja finančnih stražnikov. Brodnik se je pred 12 leti naselil v Ofcojniei. Prišel je z druge strani meje in si v vasi kupil hišo in posestvo. Karablnerjem in finančnim stražnikom je napravil vse do zadnjega marsikako uslugo in tudi tako služil denar. Pred dnevi pa je bil v družbi nekega dvolastnika iz sosednje vasi. Izpil je že precej kozarcev vipavca in v vinskem razpoloženju .pričel zabavljati čez karabinerje in finančne stražni- dekletce zadušilo. Zakonca Lojk imata V Ma ria Lanzendorfu gostilno, stanujeta pa v LeopoldsdoiTii. Hčerko sta imela že štiri leia v saruo-Matiski šoli, zdaj je bila pa doma na poeilnk-ah. Po obupnem dejanju m* je hotela mati olxsiti. kar .»e ji pa ni posrečilo. Or ožniki so jo aretirali in izpovedala je. da je hčerko u- morila zaradi slabega gmotnega {»oložaja. Imela je namen končati si življenje skupno z možem in vzeti s .seboj tudi otroka. UŽIVAJTE S0LNČNO STRAN ŽIVLJENJA' 18 strani octrolofliinega čtiva o vasem bodočem itvljehju in zateonu. JVv ljudi ne zna pravilno Izbrati tovariša za tr. gtvino in za kron. Bodtte na varni strani Življenja. Pošljite »1.00 in dan svojega rojstva. — F P. COOY, 136 Brighton St., East Pittsburgh. Pa. — Afiv't DRUŠTVA B NAMSAVAIt PIURHNTI VČ&ČL1CE, ZABAVE O G JL A ŠUJtE Ffi i T rjaafeafeesaiy "GLAS NAHODA" um atk' stit* fkk aianMv-lane stvari, se pojavljajo v moji domišljij nepregledne salone bezt»ovea. sodi okusnega jabolčnika in sO
  • rcf. Poslani dve slivi sta mi pa simbol najboljšega 7dra- vila. s katerim si zdravi nn£ narod v domovini večino svojih telesnih in srčnih bolečin. S tem sem hotel zaključiti svoje pismo in svojo zahvalo, pa sem se pravočasno spomnil komilie. Dobro sem jih poduhal in skrbno spravil. Pri tem se mi je pa porodil sklep, da Ti po temeljitem premisleku sporočim naslednje: — Le pridno jih nabiraj. Matija. in dosti jih naberi; f'e me slutnja ne vara. Ti bodo prei ali slej prav prišle. Kot mi poročajo z WillaTda. f.i se vedno fant od fare, krepak in poln življenja. Doljro let si prenašal bakso in devistvo po vseh državah Pnije. slednjič si bakso odložil, in prav prijateljsko Te vprašam. zakaj bi še devištva ne poslal k vra»u. oziroma tja. kamor spada? Torej z besedo na dan: oženi se, ^Matija. Povsod jih je dovolj, in tudi Willard ni brez njih. Kad bi poznal tisto, ki bi Te ne hotela. Odloči se in pridno komiliee nabiraj. Kajti v zakonskem stanu so komiliee absolutna potreba. Dobro ji strezi in komiliee ji skuhaj, ko jo bodo obdale slabosti, pa Ti ne bo treba peti. kot ie žalostno zapel pred več. kot sta leti ljubljanski pesnik-samotar: — Ne hčere ne sina po meni ne bo .,. i ' Nikar nič ne z&meri in sprejmi moj lep pozdrav! .......—7 .V.ii^ ',r i ■" ___ "QUI NABOB** m-- NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 19, 1932 THE LARGEST SLOVENK DAILY In U. 8. V podmornici na dnu morja. BnBJfl V AS Strawiui svetovna vojna nam je ie pokazala, kaj »o doživeli nkor-narji in kaj občutili, ko se jim je potopila jKHlmomica, iz katere so »e končno »rečno reiili. Pri nasilno poročilo iz dnevnika nekega mornarja, ki je v svetovni vojni doživel tako nesrečo. — NA ZRAK Zunaj se najbrž že dani. Zrak mbo porabili na vsak način bo morala naša podmornica priti na |H>vraino morja, zlasti še zato, ker lahko računamo, da nas bodo v kratkem napadli in da bomo morali jlelj rasa beiuti globoko j»od morjem. In v resnici, naš poveljnik že daje uk^*, da he dvignemo z morskega dna, na katerem smo varno Hedeli, Stroji M) začeli delovati, jekleni trup iMMlmornice se je začel »retsti, toda vsi *nv> dobro čutili, da se^ podmornica ni dvignila z dna. Tdio mbo pogledali ♦'den drugega in — molčali. Kapitan daje nova povelja. — Črpalke sesajo zadnje kaplje vode iz tankov, kateri ]>o\vEroče, če so napolnjeni z votlo, da se podmor-niea |M>topi. Drugi priključujejo velikanske jeklene bombe s stisnjenim zrakom na ventile, skozi katere uhaja z močnim sikanjem ar rak v vodne tanke. Podmornica se k t resa vedno bolj in l>olj. Končno he odtrga podmornica z dna, poča-»>i, skoraj centimeter za centimetrom, nato vedno hitreje in hitreje. Prav zares, dvigamo se. Prav takrat, ko smo zapazili, da ke | mmI mor niča noče dvigniti, je hotel nekdo brcniti tovariša. iSteg-nil je nogo ,toda v strahu mu je 1,4»ga (zastala. Šele sedaj mu je dal brco. Tovariš mu brce ne vrne. sp«»gledata se in se zasmejeta. Vsi Ke sme jemo. — Počasi, t«nla gotovo in z veliko silo se dviga iiodmoriii-ea na površje k »raku. Xa sredi pota zapazimo, da kljub temu z našo "škatljo" ni vse v redu. Čim više prihajamo, tem bolj se nagi bije naprej. Podmornica ne vzdrži vee ravnotežja. Kapitan se dela, kakor da ne bi bilo nič. —-Mirno in rezko daje povelja. Mi ubogamo, kakor da prav tako ni. fctno ničesar ojiazili. Smo pa taki veti no. GORI! Cim viae .se dvigamo, tem bolj visimo. Ne da bi kaj slutili, pa s Jiruačem in truščem zaropotajo vsi predmeti. ki niso bili ]>ribiti, in se zakotalijo z enega konca v drugega. Podmornica se je postavila v vodi skoraj navpično! Medtem, ko se mi še pobiramo {z velikega kupa, kamor nas je vrglo enega vrh drugega, nas dohiti strašnejša nesreča: podmornica grori. Od nekod udarja bleščeč plamen, odet v oblak črnega dima. Zrak je že ves zasmrajen z dimom in s strumnimi plini, ki uhajajo iz žve-plene kisline, ki se je razlila iz a-kumulatorjev električne battirjje. Prepadeni topo strmimo nekaj trenutkov. Vsi — moštvo in kapitan. Toda panike ne poznamo. S htisnjenimi zobmi požremo strah in zopet *mo stari. Nato skočijo ga-hilci, se spod tika jo. vendar plezajo naprej v črni oblak dima. Žar, ki se svetlika skozi sajasti zrak. jim kaže mesto, kjer gori. Na nas pa padajo skozi dim črne pošastne fcence gasilcev, ki napadajo plamen. Se nam se solzijo oči, kaj šele onim revežem, ki so pravkar odprli gasilne naprave, s katerimi duše plamen. Medtem ko doni po podmornici sikanje aparatov, ki omejujejo požar vedno bolj. tudi strojniki ne pozabijo svoje dolžnosti. Podmornica visi navpik; z eno roko se drže za to, kar pač dosežejo, za drugo pa upravljajo izvode na de-fckah. Ko je jv>žar pogašen, vemo tudi, kaj ga je povzročilo. Nastal je kratek stik ob periskopu. Ko je najhujša nevarnost v kraju, se zgrudita dva moža. Zadnji memento, da nam nadaljnje bivanje pod vodo prinaša gotovo smrt. Podmornica mora do zraka! Ker pa visimo navpik, ne moremo s periskopom niti najmanj paziti, kje se bomo dvignili z morja. Velja gadnje: Pogum in sreča junaška ! Podmornica se dviga naprej, moitvo pa ae bori z zastrupljenim zrakom. Dvajaet nekdaj izklesanih obrazov ae je apremenilo v apake. Usta fltevajo v zrak, vsi se duaimo.j kor velikanski kit udari podmornica z zadnjim delom trupa v »rak. I Ni minila sekunda, že je odprt I na krovu {»odmornice velik ]>okrov, , v |K>dmornkx> plane svež zrak, mi ' pa plt^zamo kot nori ven pod nebo in pijemo dišeči morski zrak. Sovražna obala leži tako blizu, da bi jo skoraj z roko dosegel. V vzhajajočem solne u mre svit svetilnika, ki je kazal sovražnim ladjam pot. BEG Komaj smo parkrat globoko vdihnil izrak, ki ga nam je tako manjkalo, že kriči kapitan: — Zaprite krov! Zvonci zvonijo alarm, peneči valovi zakrinjajo podmornico, ki se ne more niti kretati, kaj šele braniti. Zopet se potapljamo. Sovražnik nas je opazil. Seveda ne vidi več |»odmornice, ki se z veliko naglico zopet približuje morskemu dnu, s katerega se je komaj dvignila. S strašnim treskom useka jekleni trup f?oj>et na dno. Naša barka se je stresla s tako silo, da je čudež, če si ni napravila velikanske luknje. Vendar nihčei ne misli na t p. Najprej ,ustavimo vse stroje, tako da počiva podmornica1 'mirna in tiha, kakor mrtva naj tlnu. Sovražniku *ie smemo dati priložnosti, da s svojimi občutljivimi slušnimi aparati skozi vodo začuje brnenje naših strojev. — Ob naših slušnih aparatih pa čepita dva moža in napeto poslušata. Nihče se ne gane. v podmornici vlada gluha tišina, kakor v g pobu. Nekaj minut je minilo. Nema čepita oba moža ob slušnih aparatih. Sedaj čujemo tudi mL Nad nami vozijo sovražni torpedni ru-šilci. Vedno bolje čujemo brnenje njihovih motorjev, ki ženejo vijake. Brnenje jvistaja vedno močnejše. bližajo se nam! Nad našimi glavami vozi sedaj sovražnik, nato se zopet oddaljuje. Zopet prihaja! Sovražnik misli, da nas že ima v pasti in ne odneha. Ob slušnem aparatu ipos^nša z naperim obrVizoni mornar in nam sporočaj Ves čas šnpetaje, če se nam bi i-1 žajo, ali če .se oddaljujejo. Velik' kazab-r na mali stenski uri pa ! leze počasi, kakor še nikdar, naprej. Vsaka sekunda je pa daljša,' kakor sicer minuta. Tako strmimo nekaj ur drug v drugega in čakamo. Tudi ura ne bije. Vendar I se je kazalec počasi premaknil na , pol deveto. Nenadoma pa se obrne bradač ob slušnem aparatu, potem ko je še enkrat pogledal skozi majhno stekleno kukalo in reče: I "Dve sovražni ladji merita mor-•sko srlobino in spuščata na jekle-' liih vrveh lx>ntl>e iz razstrelivom in sicer — v naši največji bližini.'"'j In zoj>et umolkne. Pojasnila nismo niblli, saj vši slišimo, kako' vozijo nad našimi glavami sovražniki. Vsem bije srce hitreje. Živ-! 1 jen je ali smrt nam bodo prinesle prihodnje sekunde. Če bo ena od bomb. ki jih vlačijo na vrveh malo nad dnom morja sem in tja, zadela v trup podmornice, tedaj bo konec. Sovražnik dela temeljito in če nas zadene, ne bodo ostale od podmornice niti razvaline. "Moj liog, moj 15og!" izajoče najmlajši. Nihče ga ne pogleda, niliče mu ne rn-ita. Sosed poleg mene si tišči ušesa in miži. Tako hoče dočakati smrt. Smrt pa je šla mimo nas! Medtem. ko vsi čutimo, kako nam bije srce, kai^o nam utripajo žile, se oglasi poveljnik namesto straže ob slušnih aparatih : "Sreč. ► smo imeli. Zlomki so nas šli iskat drugam!" BOMBE Aparat za čiščenje zraka je začel zopet delovati. Prav malenkostno je 'brnel, toda nenadoma se strese morsko dno. Strašne eksplozija rar-metavajo silne vodne mase na dnu. Strašne eksplozije razmetavajo silne vodne mase na dnu. Sovražnik meče vodne bombe! Podmornica se v strašnih vodnih sunkih fciblje sem in tja, vendar ne utrpi škode. Zihljfmo se kakor v zibki. Zrak ,postaja vedrlo slabši, vedno bolj vlažen, kisilfa prknanj-kuje vedno bolj in boli. Tu vsako-I krat, kadar poženemo čistilni aparat za nekaj sekund, se nam pri- bližuje sovražnik in spušča v vedno manjšem krogu vodne bombe. Strašne ure tečejo. Vsi že hrope-mo in lovimo sapo, z obrazov pa nam teče j>ot v curkih. Sovražnik nad nami pa %se ne premakne. Čaka in tudi mi moramo čakati Ure se vlečejo, vsaka je dolga kakor večnost. Popoldne ob treh padeta dva strojnika v omedlevi-co. Padeta, kakor da bi bila dve kladi iz lesa. Pa sta bila najmočnejša izmeti vseh. Naslednji, ki se zgrudi iza njima, je inženjer. Čut odgovornost i in naravnost strahotna volja držita kapitana in njegovega namestnika pokonci. Vsi krčevito hlastamo v zrak, kakor ribe, ki so padle na suho. In vsi vemo: Naj se zaduši polovica mož, stroj za čiščenje ne sme več teči, če nočemo, da sovražnik podmornice ne zadene p. bombo. Pre se vlečejo in ob osmih zvečer čutita tudi že kapitan in njegov namestnik, da ne bosta več dolgo vzdržala. In vendar morata vzdržati! Vsaj dotlej, dokler se nad morjem ne razpne temno nočno nebo, ki nas bo varovalo pred sovražniki. Najmlajši, ki je skoraj še otrok, pačenja zopet jokati. Njegovo vzdihovanje narašča v vedno st rasne j-še jadikovanje. Seda j smrka, sedaj tuli. sedaj zppef nemo bulji predse. Slabosti ga obhajajo, smrtni strah ga prevzema. Naravni, toda že onemogli gon po samoohranitvi se javlja! Zopet začenja, besni in kriči in vpije ves zmeden : " l?oke in noge nu gorijo! Rezko odmevajo njegovi kriki od nemih jeklenih sten. Nihče od nas, ki nvore še gledati, se ne izmeni zanj. Nekaj nas je še toliko pri moči. da z največjim naporom privle-čemo iz svojih bluz papirje ali beležnice. večina pa leži že v nezavesti izdriižena v mirnem yml- smrtnem spanju. Sosed poleg mene ' piše s počasno, težko in nerodno roko: "Ljuba žena!" Jaz pišem zadnje pismo — materi.... I REŠENI Jecljaje iztisne iz sebe kapitan: "Vsi možje ipopor! Izpustil bom v vodne tanke zrak!" . . j Ali je to zadnji ukaz' — Nekaj izbuljenih oči se upre v manometer, ki kaže, kako globoko smo. j Stisnjeni zrak sika in uhaja v tanke. Električni motorji brne z vso, silo — podmornica se zopet trese. Manometer se še ni premaknil. Pxlmorniea leži na dnu in se ne I dvigne! Živi smo pokopani v jekleni krsti na dnu morja. ] Tudi jKiveljnik je izgubil zadnje upanje, nekateri si zadnjikrat stiskamo roke. ; Tedaj — ali je mogoče?! Zadnje količine stisnjenega zraka so dvignile jHMlmoriiiieo a dna. S j>olžev^' počasnostjo se dviga, ampak — dviga se! Zopet bomo imeli zraka, zraka! Mogoče bomo smeli še žive-t ti. Prav zares, resnično živeti! Podmornica se dviga. Nam vsem. ki. smo še pri zavesti, vru- solze h^ oči. ; Kakor pijani smo od slabosti in veselja. Ob 9:15 zvečer,* j>o 17 lirah strašnega čakanja na morskem dnu, prodre podmornica že drugič v tem dnevu morsko gladino. In zopet odleti pokrov na krovu p *l-mornice. Zopet dihamo prav v zadnji sili sveži morski izrak. Toda sedaj visi nad nami trda noč. (Josta megla nas skriva tako dobro, tla nas tudi naj pazi j i ve jši sovražnik 1 ne more opaziti. I Ob 11 ponoči je. podmornica zo-|>et v redu. Dvajset»riei pa se zdi. kakor da se je zbudila \a smrtnega spanja v grobu. . NE VEMO NE URE NE DNEVA Vsako minuto, vsako sekundo nas lahko dohiti smrt. Nihče ji ne' j uide, vendar običe včasih Zemljana na tako čuden način, kakor da bil se hotela norčevati iz vsega člene-' j kovega ]HxVtja_ Takih izrednih j slučajev je več. Vendar je prav j gitovo, da niso v nikakršni zvozi! , s človekovim življenjem. Izjemo človek .pač vedno hitreje zapazi, kakor v rednem razvoju nastajajoče dogodke. Vendar je nekaj takih slučajev prav (zanimivih. Tako je živel sir Ernest Shackleton, odličen angle-' | ski raziskovalec antarktike. Za svo-, jo življenjsko nalogo si je postavil odkritje južnega tečaja. Na svojih I »obodih proti južnemu tečaju je' j prestal strahotne napore. Živel je , v mrazu pod 50 stopinjami Celzi-,ia, preživel strašne snežne vihar-j je. prestal lakoto in žejo. Kljub največjim naporom se mu ni posreči Lo. da bi dosegel južni tečaj. Pač pa se je vrnil zdrav nazaj v domovino na Angleško. Doma v Londonu pa je šel nekega večera, ko je ležala nad mestom eniana gosta lont7 »ska megla, malo na sprehod. Na .-m sprehodu se je prehla-1 dil in dobil pljučnico. In nihče ne bi verjel, da so ga 10 dni zatem že pokopali. | Kapitan Godefrov Kindle, ki je bil svojčas častnik v kanadski armadi, je potoval dve leti po najbolj nevarnih pokrajinah Afrike in lovil leve. V teh dveh letih je ustrelil 25 levov, ne da .bi se mu zgodila najmanjša nesreča L. 1896. pa se je na parniku odpeljal nazaj v domovino," v Kanado, in se po burnem življenju nastanil *v Montreal u. ker je hotel uživati svoj pokoj. Komaj nekaj tednov je bili doma, ko je obiskal svojega brata.' Njegov brat je imel majhnega in| ljubkega kužka. ki pa se je nad gostom tak> razjezil, da je kapitana ugrip.nil v nogo. Kapitan je ^malu za tem zbolel in preiskava je pokazala, da je bil pes stekel in kapitan je umrl po strašni bolezni. Noben lev mu ni mogel do živega, pač pa ga je nagnal v smrt majhen kužek. Podoben žalosten konec je uča-kal znan lovec, madjarski magnat grof Srceelienvi. Ta grof se je udeležil več ekspedicij v Afriki. Ko; se je vrnil s svojih lovskih poto-' vanj, je pripeljal s seboj 130 za-j bojev samih dragocenih lovskih j trofej. Med njimi je bilo mnogo levjih kož. slonovih in drugih redkih rogov. Ko je bil zojwt doma, je neko poj»oldne šel na. lov. Ko je tako počasi hodil po ]K>žetili njivah, je skoT-il mimo njega zajček. (Jrof je potegnil puško z rame, se pri tem spotaknil in padel. Prav takrat pa se mu je sprožila puška in krogla je zadela grofa' naravnost v srce. Žalostna je bila usoda angleškega poročnika in odličnega letalca Henrvja Stamforda. Med svetovno vojne je napravil nad 00 zelo nevarnih izvidnih poletov nad so-' vražnimi ipostojankami, vendar se je vedno vrnil nepoškodovaai in brez nesreče, dasi so bila krila nje-' govega letala često vsa preluknja-' na. Nekaj mesecev po koncu sve-j tovne vojne pa se je Stamford gu-j gal na gugalnici na vrtu svoje gra-j ščine. Ko je bil v najlejišem zaletu. se je utrgala vrv. V velikem loku je Stamford odletel na tla in obležal z jzlomljenim tilnikom. — Smrt, ki je neštetokrat preža 1 a nad njim. ko.je bil v letalu, ga je dočakala na gugalnici. Eden najodličnejših Jiribolajz-cev. ki je dosegel vrhove najvišjih velikanov Alpah, na Kavkazu in v Himalaji je bil x\nglež Jurij Whitney. Bil je tudi odličen slikar, ki je na svojih turah često slikal. Prav radi tega je navadno hodil po hribih sam brez spremstva. Radi tega je večkrat zašel v zelo nevarne položaje, iz katerih pa je vedno prišel srečno brez nesreč. Nekega dne pa je v .svojem rojstnem kraju imel »predavanji o svojih turah. Ko je končal predavanje. je hotel stopiti s 30 cm visokega podija. se pri tem spo- j taknil ob deski, ki je štrlela iz tal.' in padel tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi in pretresel možga-1 ne. Nekaj tednov je bolehal v bol-' nišniei. nato pa umrl. Več tisoči metrov visoke gorske velikane je' srečno ol>šel. 30 cm visok pod i j pa mu je prinesel smrt. j PARMESECEV ™METROPOLITAN j ODPOfITK A potovanje z malimi stroški, Vam naj bo za- TD A l/CI RUDE* AIT i dostno zagotovilo, da boste zadovoljni, če 1v ^ DUIVEiAU V DOMOVINI pišete n2im 2a br«*Pkcna pojasnila. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N, V. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" 37 . i Tn vedno vee ponarejenih dolarjev se .j'* pokazalo tn in tam. V Hupperath in Kari, na Obcrkailn in Span^-Dalilen, v Mander-seheidn in Bettenfeklu, v Oberoffliiigeim in Xiederoffliii^emi. v Stadfeldn in Danim; vsa okolica je bila okužena. Spočetka je skoro vsak dan prišla kaka nova govorica: nekateri so rekli, da s<> nekje ob Renu zalotili eelo družbo ponarejevalcev, nato zopet, ob Mozeli, ponarejeni dolarji so prišli iz Nizozemske, ali pa iz :Francoske. Ženske v Eifelschmiltu so sil imele toliko pripovedovati, da še za svojo i delo niso imela časa. Kar gorele so v radovednosti in razburjenju, Peterček pa je stal sredi med njimi na cesti in je še podžigal ogenj. Njigovo pripovedovanje je prekosilo vse.! Pripovedoval je vse mogoče laži, ki si jih j je. izmislil v nočeh, ko ni mogel spati in neumnim babnieam vtepal v glave. V prijetnih urah se je veselil, — kako s > bik«, vse neumne! Pa prišle so tudi težke ure, ki so ga zgrabile za lase in so mu stisnile grlo/ Ni se upal kaj izdati, tudi se ni upal i/-' posoditi si pri Knnnscheidu, ki tudi ne l:i i ničesar posodil, ker je vedno govoril o stradanju. Po gostilnah Peterček tudi ni mogel sedeti; v najbolj zakotno krčmo je prišla novica o ponarejenem denarju. \ Moffertovo kočo se je zopet naselilo pomanjkanje, tako da Luea ni mogla razu-' meti te nagle izpremembe. Kaj je pomagalo Petru, da ji je žalostno zatrjeval, da j" šlo vse, vse! Ni mu verjela; toliko 'denarja ni moglo iti. Vedno mn je bila na ušesih, po dm vi in ponoči ter ga je mučila in prosila za denar in jokala. Na kar prej ni nikdar mislila, je zdaj najbolj potrebovala. Naučila se je pač na kaj boljšega. In kadar je prišel k Tihi, ga je tudi Tina mučila. Kako hi gledala, ko bi ji enkrat rekel: — Nobenega denarja nimam več! --Bal se je njenih lisičjih pogledov in pasjega nosu. In vse babe so imele pasje nosove; zasledovale so vsak njegov korak, kot bi se privezale na njegove pete, obešale so se nanj. lllinil se je. da je bolan; tedaj pa so prihajale v njegovo kočo in mu prinašale juho. In moral je piti čaj iz lapuha in peklensko mešanico različnih rastlin in korenin. In drgnile so ga in ga zavijale v obklade i-i polževe sline in žvečenega kruha. Ker se je ni mogel odkrižati, se je delal jeznega in se je muzal, posebno proti Tini. Pa čimbolj se je odvračal od njih. tembolj so letele za njim. In Tina je prišla predrzno k njemu ob svetlem dnevu; sede mu na kolena vpričo Luce in ga vpraša, kdaj jo bo vzel kam s seboj. In smeje ga sune v nos, da mu vsled bolečin in jeze stopijo solze v oči. Komaj je Tina odšla, se je že razkorači-la Luea. Zaradi tega tedaj je morala biti lačna, da je mogel s to babnico, Tino, zapravljati denar! Bridko jokaje vije roke: — O, jaz uboga živina! Da bi saj umrla J jaz in Jožek! Tak sva zapuščena: nikogar I nimava, ki bi za naju skrbel. Njeno tarnanje zaboli Petrčka v srce — še vedno je bila najboljša in nikdar se ni jezila nanj. In ako se je sedaj pritoževala,1 je imela prav. Skesan ji obljubi pisan » rn-' to, kakoršno je prinesel Tini z žegnanja v j Wittlichu in Joškotu sladkorno rešto. Za nedeljo je obljubil celo meso. Ves giiijen .ii briše solze in neprestano jo boža po licih.' Njegovo srce je bilo kot razrezano na dvoje, popolnoma narazen z bolestnim, nenavadno pustim občutkom. 1 Prav nič ni vedel, kaj bi napravil. V strašni negotovosti in mučni neodločnosti so mu potekali dnevi. Medtem pa so se nekoliko polegli razburjeni duhovi, (iovorjenje <> ponarejenih tolarjih ni bilo edino. Kmalu so z<»p t pričeli klepetati o vsakdanjih stvareh, kar je pregnalo prej Tako navadno govorico. Sv. Peter in Pavel sta se 'bližala in žene so se zopet spomnile svojih dolžnosti. Pobelile so koče, mize. pručke. lonce in klopi so porihale, oprale perilo, zlikale so obleko in v cerkvi molile za srečen povratek mož. Tudi Luea je utihnila. Peterček se je oddahnil. V prisiljenem I miru in v pomanjkanju opojne pijače so se njegovi razburjeni živci razvedrili. Zo-I pet je imel nekaj moči in gibčnosti. Previdno je vedno gledal okrog — nič sumljivega! Kdo b<» opazil, ako bo zopei j enega dal v svit ! Kar goreli so mu v žepu. Obiskal je križ na pokopališču in dolgo je sedel na kamnitem podstavku. < *iulno. kakor je bil Peter prej brezskrben, je bil sedaj zelo pobožen. Že od jeseni je pridno hodil v cerkev in je pogoslo klečal j »red podobo nebeške kraljice. Bi!a 'je njegova patrona. J In kakor si je. nekoč v babjeverski sramežljivosti i/prosil nebeškega blagoslova, tako je napravil tudi sedaj, j Zdelo se inn je, da se mu sveta devica ' smehlja... | Vesel<» žvižgaje. z rokami v hlačnih žepih. Peter zopet hodi dobre vol je okoli. Posebno prijazno pozdravi orožnika iz Obtr-kailu, ki je s 'blščečimi gumbi, s čelado i:i ; nedeljsko uniformo sel skozi vas. j Orožnik je šel k svojim predstojnikom v Wittlichu, da jim izroči svoje poročilo. 1 Njegova službena knjiga, pot isnj« na v bluzo na prsih, je bila polna nepomembnih z:;-1 piskov. V splošnem je mogel sporočiti samo: nič novega se ni pripetilo vse je mirno, i Zaničljivo zategujoč usta gleda Peterček za njim. 1 Bila je velikanska vročina. < .'esta se je , vlekla kot žareč trak. pokrila z belim prahom. Nobena trava cesti, noben list na drevesu se ni ganil. Opoldansko sobice je s -poželjivo vročino vsrkalo vsako kapljo tekočine iz telesa. Nič čudnega ako se precej obilni orožnik vstavi v senci visokih dreves pred Ki-] eli< lhuette in si sopeč odpne ovratnik. Hvaležno vzame kozarec hladnega piva, ki mu I i^a je Sehmitz ponudil skozi okno. i — No, kam pa ! — ga vpraša radovedno Sehmitz. -— V Wittlieh k nadorožniku — sto kn. I štrunovih parkljev! Prekleli tolarji! i j/ NADALJEVANJE SLEDI ■o L A S tHIOH* NEW YORK, FRIDAY, AUQPBT 19, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. A Tukaj boste našG knjigo katera vas bo zanimala -» - *■ *i — * MOLITVENIKI 8 VETA UKA v platno vez.................. 31 t fino usnje Te* ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.M * najfinejše usnje trda m ...............................l.»o M K It HI XA DUftO v platno ve*...............„ JO j v ti«o usnje vez ............1.50 , v najfinejše usnje vez 1.80 MAJSKI GLASOVI v platno vez. ______-______ .80 v usnje vez.................«.1.20; v fino usnje vez. «......U ume -Me ..««............................J8| riiio vnaira ...................-.......3J ! Key of llfuKn: riiio vrumi ...............................ji v umi j** nun« ..........................."0 j » iMjrinrjV llouj«* VPZMIIO ........l.to i /.A OllUAStJEi Hej of tira«en: t ifluiil rfinnn ........................1.10 » eeMd najfinejši vez ............1.30 v fino usnje tru»o ................1.50 Cittholir Peeket M Kanal' v fino usnje T«*saao ...............l.M 1 a v« Maria: * film n-nje ti*ann ........... ....140 f POUČNE KNJIGE Anglet&o ftUiriisIt* berilo ............t.— ' Aiigleško-*lov. in nlov. angl. khvar .00 .\merika in Anterikaiiel (Trunk) 5.— I oiVitgelj*ka slniba aH nauk kako se 1 naj "tlrfh k sv. tnafti ...............„10 ItoJ na levi ji« im bolezni« _............15 Cerkiii&ko jrirrn ...........................„„.1.20 Domači živiuo/dravnik broširano .1.25 Domači zdravnik po Knalpu: broširano ................................1.25 DomaČi vrt ....................................1.20 Govedoreja ......................................1.50 Oospodinjstvo ...............................1.20 Hitri računa r ..............«........««........73 Jugoslavija (Melikt 1. zvezek 1J0 'J. zvezek. 1 "J snopič ............1.80 K leta rut vo (Skalicky) ....................2.— , Urnika srbska gramatika ....... ........50 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .....................30 Kako ms poslane državljan Z. D. .25 Kako ar postane ameriški driavljan .15 Knjiga • dostojnem vedenju .......«50 Kubična Kačuniea __________________________71 IJberalizrai .......................................JSŠ ljuba v in in snubiln* pisma .........J5 Materija in eneriija _______________1.25 Mlada leto dr. Janeza Ev. Kreka .71 Mladeniče«. 1. iv. ............................50 II. iv....................„...................JO 'Oba skupaj f> renUv) Mlekarstva .........................,.......«..1.— NcrmAo angle&ki tolmač _______________1.40 Nasveti za hišo in dom..............J.— NaJholjAa olov. Kuhariea, 9CS str. le|»o res. (Kallušekl ______________J.— nrsimiu brez ntitelja: 1 del ...........................................«Ji . ± «lel -----------------------------«„.Ji Največji spUevnik Ijubavnlh In drugih pisca ____________________________.7» Ojačm beton ------------------------M ■ Ofcrtoo knjlg»v«dstv« ................IM l erotnintustv«. broMrsno ............1.50 Priavila m eMke----------------------OB Psihične «atnjn m tlhinlil ped- to*_________75 Prava Ip m sl—Ija Ilelfegor ..............................................80; Hov, (roman) ....................................63 i Hurska v oj.sk a ................................40 j Heat in dnevnik ..................................60: Hoiičuo darovi ...................................33 Hožja pot na Itledu .............................20 Rožja pot na Šmarni gori ................J8II Cankar: (.rešnik Lenard. br«»A..................70 Mimo življenja ............................M Moje iivljeuje ...........................73 Romantične duše ........................C« Čarovnica .........................................25 Cvetina Boro*rajska .......................45 Cvetke ...................................................23 febelira ................................................25 C rt ire iz življenja na kmetih ....—35 Drobiž, in razne poves/l — S|N»al Mi »r-in-iki ................... .60 Darovana. r.gtH|.ivin?ka por est .........50 Dekle Kliza .......+..............................40 Dalmatinske povesti ......*...................35 D«lga roka ............................................^0 Do Ohrida in Hitolja........................"0 Doli z orožjem ................................J»0 Dve sliki: — Njiva; Starka ........tMeškot .......................................60 De vira Orleanska ...............................50 Duhovni bo} ......................................<5* Dedek J« pravil; Marinka in škrate! jek i .......................................„...00 Elizabeta . ..........................................35 Fabijola ali eekev v Katakombah.....43 Fran Baron Trenk.................................35 Filozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo ........................................A0 Gozdov nik (J ZVKZKA) ..............1.20 Goispodariea sveta .............................40 Gostilne v stari Ljubljani ................X0 Grška Mitologija ..............................1,— Gusarji ............................................75 Gusar v oblakih .................................80 Hadii Mant (Tolstoj) ..................40 Hči papeža, vez................................1.— 1 lektorje v meč ...................................50 lledvika ...........................................40 iludi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena f Kmetova) ...........................40 Hodo Brezdno (11. z*.) .............35 Humorske, Groteske In Satire , vezano .......................................JI broširano.......................................60 Izlet g. Broučka .............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............00 Iz tajnosti pri rode ............................50 Is modernega sveto, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. i van Meneiager: a zvezka _________________________________1JS0 Igralke, broftlrano . , .■■,.».■■.,........M Igralec __________________________________«15 Jagnje------------------------------------------30 Janko to Metka (aa otroke) .............20 flff'*m ------*J broa. ...,................................ Jurčičevi sp*si: 5 Pofiolna izilaja vseli 10 zvezkov. * le|K> vezanili ............................10.— ® 6. zvezek : Dr. Zober — Togomer ' broširano .....................................75 ^ I nan iMseriJa {Povesti iz Španskega * življenju _________________.......................J»0 * Kako se sem jaz likal ( (AleSovee) I. zrezel? ..................60 Kak« sem se Ja£ ilkal $ (AleSoveei II. zr.................„...j00 Kako sem se jaz likal < « (Alešoveot III, zvezek .............60 « liorei&ka brata, povest Iz mfsljonov • * Koreji .....................................JO 5 Kr™3t ost rtA ..................................30 J Kmečki punt (ftenoal .........................60 J Kuhinja pri kralji« gosji noži ti ...50 S Kaj se jc Markam sanjalo .............25 ^ Kazaki ................................................„60 Križev pot patra Kupljentka ......... liaj se je izmislil dr. Oks .................43 ; Levstikovi z lira ni spisi .....................90 * I. z v. Pesmi; Ode in elegije: So- * net je: Kunumee, balade in - legende; Tolmač (Levwtik ......70 f i. zv. Slika l^evstika in njegove kritik« in polemike ....................—70 * Tr.ln vezano ............................1«— ^ ljubljanske slike. HtSui lastnik, s Trgovn-, Ku|M*ijbki stražnik. LVfliliiik, Jt-tlrtil doktor. Ct>nlU- > uiftir. Kle|>etulje, \a tak area. ^ ImliAVbik. IM.................................60 na ženo (romani .......................80 I.urifrr .............................................1.— ( Marjetiea .............................................50 ' S Materina žrtev .................................... Moje življenje .....................................75i Mati l.oril ............................................80 Mitjonar brez deturja .......................75 f Maron, krščanski deček iz Libanona ...........................................J83 Mladih zanikernežov lastni iivo- topis .......................................«75 Mlinarjev Janez ...............................30 Mosolino...............................................40 Mrtvi Goslač .....................................35 i Malt Klatež ....................................«70 Mesija ................................................50 Malenkosti (Ivan Albrecbt) ..........23 ^ Mladim srcem. Xliirka povesti za slovenska mladino .........................JZ5 Misterija. ruiaan ........................... 1.— Možje ................................................ 1.50 : Na različnih potiti .............................40 Notarjev nos, humoreska ...................35 Narod, ki izmira .................................40 Naša vt^. II. del. 9 povesti ...............90 i Nova Krolika. »r
  • vez .. .................70 Naša lela. tnla vez .............................70 brn^lrniia ....................................J6$ Na Indijskih otokih..........................JiO Naši ljudje............................................40 < Nekaj iz ruske zgodovina......-...........35 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnib pohodov blvSe- ga slovenvkegd iwjlka ....................1.50 Ob 30 letnici Dr. Janeza K. Kreka ...25 , Onkraj pragozda ............................„80 Odkritje Amerike, t rilo vezano .........60 mehko vezav n .............................34 ( Praprečanove zgodbe ..........................35 Pasti in zanki ....................................25 Pater Kajetan ....................................1.— Pingvinski otok ...................................60 P«ve«t o sedmih obešenih ...............-.50 Praviea kladiva .............................J50 Pabirkl iz Roža (Albreebt) .............25 ; Pariški zlatar .....................................JS Prihajač, povest ...............................«60 »ožigalee_________________________________________.<25 Papežinja Fausta ...................... 1.60 Povesti, iM'smi v prozi (Baudelaire) tnlo vezano ................................ Po strani klobuk _________-.................50 Plat zvona ..........................................-4§ Pri stricu ...........................................60 Prst božji ...........................................JO Pa tria, povest iz irske junafike dobe .................................................«30 Prva ljubezen ..................................JO Po gorah In dolinah ..........................JO Pol litra vipavra .................................60 ; Poslednji Mehikanec ......................«30 Pravljice H. Majar ...........................^0 Predtržani, Prešem in dragi svetniki v gramofonu .......................«25 Pri godbe čebelice Maje, trda ves 1.— Ptiee selivke, tnla vez.........................75 Pred nevihto .....................................J3 Popotniki ________________________________________M Poznava Boga .............................JO Pirhi ________________________________________Si Povodenj ...........................................JO Praški judek .....................................J5 Prisega Huronabega glavarja ------JO Pravljice ia pripav-^ka (KoAntnikl ' 1. zvezek _______________________.40 2. zvezek ________________________________00 Prvie med Indijanci_____________________....«30 Preganjanje iadijanskih «isjonar- Jev ______________________________________Ji Robinzon------------------------------------50 Robinzon Crusoe .......«...-----------.........JO Revolucija na Portugalske« ..........JO Rdeča la bela vrtoiea. povest --------10 Roman zadnjega cesarja Habs- buržana _________________________________Jil Rdeča megla_____________________71 Rdeča kokarda_______*__.U5 SbtimdJMt _ Slovenski Robinzon, trii. vez..............75 j Stric Tomova koča ........................Ji Sueški invalid ...................................«35 Skozi širno Indijo ..........................JO Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, velika ................Ji Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.50 Spomini Jugoslovanskega dobre* voljra, 1914—1918 ......................«U5 Sredozimtf, t nI. vez. ............«...____«60 broš. ........................................«40 Strauaote vojne ................................«50 Štiri smrti. 4. zv...............................«35 Smrt pred liiš« ...................................65 Stanley v Afriki ..............................„50 Spomin znanega potovalea ............1J0 Stritarjeva Antlralog: ja, brofi ........JO SiMo Šesto, |K)vest iz Ahrucev .........30 Sin medvedjega lovra. Potopisni roman ................... ..........................30 Student naj bo,, V. zv......................35 Sveta Nolhtirga .................................JB Kpisje. male povesti ............................J5 Stezosledec.............................................30 Šopek Samolarke ............................J5 Sveta noč ......................................J|0 Svetlobe In aence ..............................1.20 Slike t »Me*ko i ..................................;,60 Spake, humoreska, tnla rez...... SHAKESPEAROVA DEI .A: Marhbet, rr.lo ve*. .............................J4 broširano ..................:.________________70 Othelo ............................................... Sen Kresne noči ____________________________7f Skrivnost najdenke .........................Jf Splošna Knjižnica: St. 1. (Iran Albrecbt) Ranjena gruda. Izvirna povest, 1(H str., Iiriširsno ..... ...............................J9 At. 1*. (Rado ilurnik > Na Bledu, izvirna povest. 1S1 str., bruš. JO ftt. 3. (Ivnn Roman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broč. 103 strani ..................................JU St. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broS:rano ...................................«50 St. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži iina, veselomoilre črtice I., 72 strani, broširano .........................25 At. ti. (Novaki Ejuobsumnost ... 20 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila 1*1 va. lil strani, broft.................J5 St. a Akt štev. 113 .......................75 Štev. 9. (Cniv. pror. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brus. ............70 Št. 10. tlvau Albrehti. ..Andrej Ternoue, reitjefna karikatura lu minulosti. r»5 str« brofi........„25 Št. 11. (Pavel Goliai Peterčkove poslednje sanje, božična povest Št. 12. (lir. Kari EngILsi Denar narodno-gmpodarski spis, posle veuii dr. Albin Oijris. 230 str., bro.š..............................................JW št. 11'. (Fran Milčtnski) Mogočni prstan, narodua pravljica v 4. dejanjih. 91 pt*-.. broS..................30 Št. 1?.. (V. M. GarSln) Nadežda Nikola je vna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broS. ....................JO Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno gospodarski spi« poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broS......:.....................«....«.«.............80 Št. 15. Edmond in Jules de Gaa-court, Renee Maupertn ..............«.«40 Št. 16. (Janka ^au.ac> Življenje. | pe^mi. 112 str., broS....................«45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, SO stra. ...................JO Št. 18. (Jarosl. Vrchlleky) Oporeka lukovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani, broftlrano .......\.................................25 Št. 19. (Gerhart Hauntman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 staani. broS. —'..—..«50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komnrasaki japonski roman, lz CejSč-ine prevel dr. Fran Bradač, 164 strani, broS- ------------45 Št. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II« 73 str. broš. ............................................J5 Št. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva senata JO Št. 23. (Sopboktes) Antigone, žalna igra, podov. C. Golar, 60 str. broftlrano ____________________________—«30 S t 34. (E. L_ -Bal aver) Poslednji dnevi Peapcjer, I. del, 355 str., broS. -----------....________—.............«jM ; št. as. Poslednji -dtaevl Pstopeja. II. del_______________________________.«J0 št. 2d. (L. Andrejev) Ckne" nrol.______l----.'., ■. Jg I Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. so str., broft. ............35 Št. 29. Tarzan sin opic ...... ..........JO Tarzan sin opic, trdo vez....l.20 Št. 31. Roka roko ..........................«25 Št. :t2. Živeti ....................................25 Št. 3H. (fJaj Kahistij Krlsp) Vojna z Jugurto, i »oslov. Ant. Dokler, 123 s*rani, broS. ....................JO Št. 36. (Ksaver MesLo) Listki. 144 strani .....................................65 Št. 37. Domače iivali ..................JO Ar. 38. Tarzan in svet ________________1.— Štev. 39. La Belieme ....................Ji Št. 47. MlsteriJ duše .................1—- štev. 48. Tarzaneve iivali ............JO Štev. 49. Tarzanov sin, trd ver «..1.20 At. 50. Siika De Graye ................1.20 At. 51. Slov. balade in romance.....80 št. 54. V metri u .............'...............1.— At. 5H. Namišljeni bolnik ................JO At. »i. To in onkraj Sotle...............«30 št. 57. Tarzanova mladost, trd vez .............................-..........-.......1-20 Sf. 58. Glad (Ifamsun) ..................JO Ar. (I>ostoJevKkn Zapiski Iz .mrtvega doma. I- del .......—.......L— št. (Jo. (Dostojevski) Zapiski ii .mrtvega, doma. II. del..................1.— St. 01. ' ((ioiar) Bratje In sestre.....75 At. G_\ Idijot. I. <1(>1 (Dostojevkl .90 At. G-J Idijot. II del ......................JO Št. (H. Idijot, III. del .....................90 At. er». Idijot. Al V. uel ......-.............JO Vsi 4 deli ............................... 3.25 St. 00. Kamela, skozi uho šivan- ke, ves«*loigra ................................«45 Slovenski pisatelji II. l\.Z Potresna povest, Moravske sli- * ke. Vojvodo Pero 1 Periea, Črtice ...........................................2-50 Tigrov! zobje .............................1-— Tik za irtfito ...............................—" Tatič, (Bevk), trd. vez....................«75 Tri indijanske povesti ------------------JO Tunel. soe. roman ...........................1-20 Trenutki oddiha .........................-«Ji Turki pred Dunajem .......................Ji Tri legende o razpelu, trd. vez......65 Tisoč In ena net: I: zvezek ..................................lJi II. zvezek..........................—1.40 III. zvezek______________________________1.50 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 Tisoč in ena noč povesti ............................................5(j IGRE Beneški trgovec. Igrokat v 5. rtejnnj .60 j Cyran de Bergerar. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo ve- 241,0 .................................................1.70 Rdela, drama v 4. dej........................go ! Gospa z morja, 5. dej.....................[jjj j Lokalna železnica, 3. iiej..................50 i Marta. Semeni v Itb-iimon.lu. 4. dejanja ...............;...............................i Ob vojski. Igroka*. v Štirih slikah _____30 j Tončkove sajne na 31iklavšev večer, Mladinska igra s petjeui v 3. dejanjih .........................................CO ' R. L'. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Oapek*. tcz. ................451 Revizor. 5. dejanj, trtla vezana .......73! Veronika Descni.ška. trda vez ........1.50 Za krli in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ...........................................& Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 ' Zbirka ljudskih irer: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ..................................60: 13. snopič. Vesfalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok ....................30 j 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov ............JO 13. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ...............................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o* rok a ...........................30 PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide ......................J« -^-^broširano .......................................80 j Azazel, trdo vez.................................1.— ; Balade in romance, trda vez ........1.25 ' Bob za mladi zob, trda vez ..............40 j Kraguljčki (Utva) ...............................65 | trdo vezano .................................80 Moje obzorje, ((iangl i ....................1.23 Narcis (Gruden>, bros......................30 Primorske pesmi, (Gruden 1, vez......33 Slutile (Albreht). bro?„ ....................JO Pohorske poti (Glaser). broš...........JO Oton Zupančič: Sto ugank..............—....................Ji Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatoreg. pravljice, tnla vez ..........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč > Slovenska koračniec: 10 zvezkov. Vsak zvezek po ........JO lO zvezkov skupaj .......................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMIJEVANJKM KLAVIRJA ^ Album slov. narodnih pennf < Prelovec) ................................JO Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič): I. zvezek .....««______________________—.13 11. zvezek ____________________________________«75 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1 — Orlovske himne (Vodopivec) .......1J0 10 moških in mešanih »borov — (Adamič) _______________________________.45 < MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčlč^-. Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagrobnica (Pavčlč) ..,., . JS Gorski odmevi (Laharaar 21 sv. —.45 DVOGLASNO: ' Naši himni.......................................M MEŠANI ZBORI: Planinske, LL «v. (lakarmr) .. .00 M MnkOlOI •••••••••mmm.IM «49 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) ...................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov .........45 Jas bi rad rudečih rož, moški zbor a bariton so lom In priredbo za dvospev-----------------------------«20 V pepettični noil (Sattner), kan-ta ta ta: za solt, zbor in orkester todato Slaabena Matica ....... ••itod t Ptelovec)-, aa ndBd dbor 'to bariton solo ..;.«■............M Bupleti (Grum). Učeni Mihec. — Kranjske šege in navade, Nezadovoljstva, 3 zvezki skupaj L— 4 " PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad «..2Jt 2. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSlč) 1. 2., In 3. IV. skUDaj .............«...................1.— MALE PESMARICE; St. J. Srbske narodne Umne .....«11 Št. la. Što čutiš. Srbine tufnl .....li Št. 10. Na planine ..........................«M Št. 11. Zvečer .................................15 St. 12. Vasovalce ..........................«...15 Št. 13. Podoknica ...............15 Slavček, zbirka šolsklb pesmi —- (Medved) ........................................J| Narodne vojaške ( Ferjančič) ...........31 Lira. srednješolska. 1. in zvezek I>o ,51 Troglasni mladinski zbor primeren •/m troglasen ženski ali možki zbor. 1,1 (lesiuie. (1'regel) ......1.__ Mešani in moški zbori (Aljag) — 3. zvezek: P.salui 11S; TI veselo poj; Na dan; I>ivua noč ............40 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta 11OČ; Stražniki: Hvalite Cio->iIioesml za uiešab zbor ..................................1,— 12. Tanlum hrgo i Premrli ............JO Mašne pesmi za mršan zbor — 1 Sattner 1 ........................................JO 12 l'ange il.ngua Tantum Ergo Ge-nitori. iFoerateri ........................«50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Genii ori Oierbi. ' ................................jg Hvalite (>o*poda v njegovih svet- nikib, L'o 1 »'-mi im čast svetnikom (Premrl i ...............................«41 10 obhajilnih in 2 v fastpresv. Srcu Jezusovemu (Urinu 1 ..............J9 Missa in honorem St. Joseph! — (1'ogacbuiki ...................................JO Kjrie ...................................................60 K svetemu Kešnjemu telesu — (Foerster) .................................«.40 Sv. Nikolaj ..........................................00 I WOTE ZA CITRE j Koželjski: Poduk v igranju na citrali, 4 zvezki ........................8J0 Buri pride »o. haračnlea ......................JO NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pi nml sa tasabn- raški zbor in petje iliajuk) ....1J| Bom šel na planince. Pcdpurl slov. narodnih pesni i 11 ta Juki ...........1^— Na Gorenjskem je fletno ................ RAZGLEDNICE Ncvvjrorške, Haziične. dučat ...........40 Velikonočne, božične in novoletne ducat ...............................................,4| Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša. dtu-at ..........................44 posamezne po - ...............««....«...«01 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mo8 nim papirju s platnenimi pregibi ..................................................7 JO Pok rajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ........................30 Slovenske Gorice, dravske ptujsko polje -----------------------------—JO Ljubljanske in mariborske oblasti JO Pohorje, Kozjak .......................80 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ............................81 Prekmurje in Medumurje______—80 Canada ....................................40 Združenih driav, veliki_________.40 Mflll ■ 1 1 * 1 i 1 1 " " i ..............iiriimiiiitll Nova Evropa ...-------------------------«50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky ln Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po --------------«88 Illinois, Pennsylvania, Minneoo-f tik Michigan, Wisconsin, Weot Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohfto, New Ink —1 vsaki po ----------------------------------41 - Naročilom je priiožltV denar, bo-1 disi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 oenta. Ce pošljete gotovino, rekomandlrajto pismo. Ne naročajte knjto, katerih m o cenilcu. 1 Knjige pošiljamo poitalne srato "GLAS NARODA" k . , 81iW. 18, MM / v n \ mw tou " = NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 19, 1932 THX LASOS8T BLOVSITB DAILY fa U. K 1 kratka dnevna zgodba j ££ 1RSK0BR1TANSKI SPOR MIHAJl ZOŠfESKO: Iiilo je v Haharovsku. Mogoče tudi v Vladivostok!!. Skratk«: v enetn izmed teli krajev. Začelo .«<(* j'' 7. malenkostjo. V m'kein kraju *t* živela dva kurjača. Prvi se je pi>ai Hičikov, druirl Željajev. Hičikov je imel si-i privršeil tehe: i Hi, s1 ra lika rskepa pionirja Kost- In je spustil paro. rl; OBA KURJAČA Želja je v je spustil paro od enajst atmosfer na osem. Naslednji dan j< prišel Kieikov v službo. Kmalu je opieril lopovsfinn. Taiko. j»* r»-kel pri sebi. Misliš, da bos mene itfrnal! Pa ne bes! .laz si bom ----- -—...... - • ■ ■ i—................j""- i t-i 11 \ M i i\a pozabili. Sedanji spor do-j,)}l SP mu pri padcu ka/.uje. da se ta opomin ne i^pol- šivanka v prsi. Pomoč o ju je. Angleški narod se^ne *p<»- k zdravniku zato. da bi Prišla je komisija, pregledala naprave, zabeležila nedostatke in pozvala kurjača na odgovornost. Kaj se je bilo zsr*»dilo pri zasliševanju, je skrivnost. Ampak* it a j se je tam jrovorilo, razpravljalo, odločilo. lahko uganemo sami. ko. Željajev pa je imel otroka, ki tli bil vpMin v stranki. K lieu I i .so tf« Vaško. Milo mil je komaj šest let. ♦ \ekefM dne sta se deč&ka p.rnv-ala. |t< jf veem. denimo: Vaška. V asi l j <"*ek, umazan prašiček. Ampak hinlo kakonkoli — iz izačetkn se je rabila tragedija. Pionjr Kostka je bil moe-nejši in je'iapulil svojemu nasprotniku i/, glave šop las. Izvenstran-k:ir.>ki V ask » pa je tuleč stekel k očetu in se Qn pritožil. Njegov f *e /eljajev. m- je zaradi lega hudo n i'buril. /večer je šel v službo, da bi zamenjal Ričikova pri kolin in mu je rekel : — Pazi se. Hičikov. če m' se «nkr»H primeri kaj takega. 1 vojemii K ost k i odrohil glavo, in *ieer tako temeljita, da mu ne Uo niL'ili ve«"* /rasla no\*a. \aj se nikdar več ne ^kuša meriti z mojim •itUMB! Oče Hičikov pa je padla. Ljudje so se čudili, nihče pa ni vedel, kaj je vzrok temu. Naslednji rl;in je prišel Željajev v službo. Tako. ,ti je rekel. Samo šest at-mom paro na štiri al m'»sfere in če ne bo to dovolj, bom odprl pipo v rezervnem kotlu. Xa vse .skupaj \v.ame vrag. ee lioee! Zyodilo >e je natančno tako. Kurjač je spustil paro na štiri at m« dfre in odprl je nipo. da je Irsko vprašanje je eden izme^ pUu O. K s. Weekly z due 21 najpouenejših zgledov, kako se u- t. I veljavlja v zgodovini vesoljna sodba. Z raeionalistienega stališča se to vprašanje sploh ne da razumeli. Od hritansko-irskega sporazuma I. 1021., ki je povzdignil Irsko v dominion, je zeleni otok gospodarsko tako napredoval, kakor nobena druga dežela v Kvropi. Irei i-nmjo svojo po|K>luo svobodo, a u-živajo obenem vse uglednost i pri-padništva k »britanskemu svetovnemu imperiju. Irsko kmetijstvo živi od jiiijrleškesra trjra. Vzlie temu stori De Vaiemva vlada vse. kar more. da izkusa britausjko potr- IGLA JE ŠLA SKOZI SRCE Neki krojaški pomočnik, ki je Ob neki priliki je padla bil star 17 let. je imel navado, da beseda, da je irska zgodovina to, je nosil v »lesnem gornjem žepu kar naj bi se Angleži spominjali, svojega telovnika šivanke. Nekoč za drl a ena nik je šel ruinja. zato irski ne pozablja. Značilno je. da so bili lrei pač pripravljeni. da pozabijo irske zloči- mii po- tegnil šivanko iz pr-i. Zdravnik je najprej poskušal, vendar se mu sicer tako enostavna operacija ni Sina obeh kurjačev Kostka injpljeuje z najskrajnejša zahtevo po Vaška .s«' bosta gotovo sprijazni- j poslednji formalni loeitvi. V l>»m-la. Sii j ne more biti drngnee pri j donu vprašujejo I ree. če s<> si na nedolžnih otrokih! Tudi kurjača j jasn°m glede posledie radikalizma bo>ta polagoma ohladila nf spra-| vila. Takšna reč pač ni vredna so-Jvrastva in mržnje. lu tudi sieer! Oba sta včlanjena pri enem in • istem .strokovnem društvu in sta-. nujela v isti uliei. S strani komisije pa se lahko ot>n nadejata samih neprijetnosti, Ilarabovski lila ravnala drugače, kakor jima je petelina pri kolin. To pa se mu f veleval;, službena dolžnost in sta ni posrečilo. j s iem oškodovala podjetje.' MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO Neštevilne so zgodbe o ljudeh. Ijenj smrti, ker opuščajo ljudje ki so jih kot navidezno mrtve položili na oder in so v mrtvašnici nenadoma spet oživeli. Tako je Tvoje grožnje *e prav nič «™lj«vo. da >o v lajiskih krogih s ne !»ojim. Ti da bo« mojemu sinu P"jmom navidezne smrti zvezane jemal ylavo * Koliko pa te je v vsakovrstne bojazni, dasi je v tem ko/i • Noj sin je moj up in inoja Podračju seveda mnogo pretira-bodočnosl. <š»* enkrat (»onoviš " * -•>--» -- -kaj takega, kakor si dejal š opravil, ko te bodo |K>kli-eali na * že .premislil. premo pomen boja proti navidezni smrti doslej precej podcenjevali. Tu pa je treba najprvo določno povedati, da bi jih utegnili "žive pokopati", popolnoma od vet'. Zakonito pred pisana doba. ko leži mrlič pred pokopom ua odru. to možnost povsem preprečuje. Ta doba ima ta pomen, tla se po nastopil gotovih mrliških znakov (okrepenelost vsake nadaljnje rešilne ukrepe v veri. da je smrt že nastopila. — Vzemimo primer iz vsakdanje prakse. Pri neki rudniški nesreči so se z enim izmed ponesrečencev mučili dve uri, da bi ga spet oživili — ali poskusi so bili brezuspešni. Zdravnik je hotel že prenehati. (pa se je vdal prošnjam sorodnikov — in glej po šestih lirah je ponesrečence nenadoma zadihal in je bil rešen! ' V vsakem primeru prave navidezne smrti kaže pacijent podobo pravega mrtveca. Celo izšolani zdravnik bo imel ta vtis. Sree ne utriplje. dihanje se ne da ugotoviti. In vemlar pacijent živi! Novejša raziskovanja so dognala, da življenjsko važen tlel telesa lahko ustavi delovanje, a vendar še živi. Posebno dihalni center, ki pri navidezno mrtvili ne deluje, si ohrani še dolgo sposobnost do življenja. Znanost se zato trudi, da s primernimi sredstvi (umet- in pripravljeni na to. da britanski svetovni imperij ravna /. njimi kakor z inozemstvom ! !>»• Valero ophi-kal de Valero avstralski senator R. D. Elliot, veliki prijatelj ir.ske svobode. Hotel je med obema narodoma porxlnvati. Po štiriurueni pogovoru ga je minila vsaka nada ua uspeh. Ko je Elliot opozoril tie Valero, da Avstralija tudi pri.M»ga zvestobo angleškemu kralju, a »zaradi tega vendarle še vedno na lastno pesi rešuje >v»je zunanje ne. a na angleške -zločine niso ho- hotela posrečiti. Poslal je bolnika teli misliti , . j v bolnišnico, kjer so naprav;!i Menijo. da je Irska dominion najprej rentgensko slik., ranje-kakor vsi ostali. To je pa zmota. I ne«ra prsnega koša. Slika je pnka-Kajti Irska je prav tako vprašanje zfl|a. da se nahaja šivanka ob m-zase. kakor u. pr. Kina v okviru' bu srčne sence. Zdravniki s., mi-Zveze narodov. Tudi v angleški j s)jjj (]a pniv |.,j,ko mogoče od-zgodovini tvori Irska izjemo. — straniti šivanko z operacijo. <"v Kajti gori d.l -srede 10. stoletja ' hi bila šivanka prodrla že bolj Angleži niso poskušali, da hi lr- globoko, hi zadela v srce in l»i sko vladali — dobro ali slabo — seveda / operacijo ne mogli več marvoi m> vedno znova polskusili.' ln„n{ro pomagati. Pomočnik se je tla bi Irce dobesedno iztrebili. Te- 0fu0<-il za operacijo in zdravniki daj je pUal tako wlik in meroda-.S(, mil ,Miprli prsni koš me,I če-jen lLs-t? kakor so "Times": tla trfim in petim rebrom in začude-upa. da postane na oblah Liffova',,; ugotovili, tla se je igra pretnak-katoliški Kelt kmalu ravno tako Mj|;1 nilpPej. Ko so pogledali redek kakor reth^ekožec ua skal- srčno votlino, so zapazili, da je nih pragovih Manhattana. — Na- ifr|., ,iro,iria Že v srčne mišice in sproti Ir.ski je vodila Anglija, mor- (\a ^-fr^l« samo še uho šivanke za da edinokrat v svoji zgodovini či- mm jz ntiiit-.t.v Preden so se .sto fiogansko politiko ugonobitve.| IHO(rii odločiti, kaj naj napravijo. "Knez tega sveta, ki tiči z vsemi ij0 pml njihovimi očmi po- takimi poskusi, je pa zvezal z nji- j polnoma izginila v srcu. Ke,- na mi težak pogo>: uspeti morajo. Če, sn-.nih ni mf>gla ..paziti se posrečijo, potem ni vet" slišati f-|nili U;1 jTn:in.iša rana. zdravniki niti jih ali k večemu ua j > -i i \* i . ■*- Irska ni ne tltiminion ne de-! j„„„;i, t zadeve, je odgovoril de Valera:—| irineviii "Avstralija je še mlada dežela,\ Anglija Vas noče uničiti."—"Ali mislite. tla hoče Anglija uničiti Irsko'" — "Na to vprašanje." je odvrnil tie Valera. "odgovarja vsa zgodovina Anglije in Irske. Angleži nimajo pravice priti semkaj. Naša civilizacija je starejša kakor njihova. Vsilili so se nam in od takrat moramo plačevati mi to." sodu ji dan.' 0 vedeli, v kateri smeri naj išče-Ce se pa ne posrečijo, potem a- j(l šivanko. Prekinili so operaci-puščajo v srcu napel umorjenih f ju in prepustili reveža s šivanko narodov za seboj nekaj, kar nikdar) Y sn.M nefrotovi usodi. Vendar se več nobena etiketa ne more zakri-|ni zjr0(!i]0 ,,„-. hudega. Po obrnili ti !'pendftnee-fi ne kolonija: Irska narod, ki smo ga poizkusili umoriti. a nam ni uspelo." Chesterton meni, da bo docela nemogoče obvladati sedanji spor. ne da bi se d<; zadnjih globin razvilo in razčistilo v naravnem zmislu celokupno irsko vprašanje. ( ..... .... so napravili vnovič važno J'"i rentgensko sliko. l'g"tovili s<». tla je šivanka prepotovala srce in izstopila na drugi strani i/, srca. .Ležala je že na levi strani v prsnem košu pred hrbtenico. Ker Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mnc go jih jet ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.1 poskusiti operacije, so čakali še napr.-j. l*.» treh tetinih se je igla premaknila še naprej in prišla na levi strani med hrbtna rebra. Tu so j.i pa napadli z no/i in po kratki operaciji je bila igla zunaj. Pomočnik .je popolnoma okreval, okreval, kjub tenm. da je šla šivanka skozi levi srčni prekat. Sile. ki s o potiskale šivanko skozi prsni koš iti srce. so seveda različne. Prav gotovo je največ storilo močno gibanje .srca. ki je s svojimi utripi povzročilo, da j>* igla vedno bolj lezla v srce in nato zopet iz srca. Vplivalo pa je seveda še razširjenje in krčenje pljuč in požiralnika. Natančne poti. po kateri je igla potovala skozi Teht pa seveda ni bilo mo- tudi še tukaj niso upali zdravniki ! goče ugotoviti. trupla, mrtvaške pege itd.) pre- ( njm dihanjem itd ), pripravi omr-pričamo. da je pomota izključena.' tvičeno življenjsko točko, k tkot Oe torej govorimo o boju T>roti | pravijo Francozi, spet v tek in navidezni smrti, ne mislimo na o-jačenje teh povsem zadostnih var- nostnih ukrepov, temveč gre sa- premaga navidezno smrt. Vprašanje, da-li niti izšolani mo za to. tla preprečimo prehod - svojimi sredstvi ne navidezne smrti v pravo smrt. n,ore ,,M*'iti navidezno mrtvega od V nekem znanem medicinskem Pravf*^ mrli,~'"- Pa nas vo
  • *>lema do enega izmed osnovnih vprašanj v življenju, tlo prastarega vprašanja, kaj je prav za prav "življenje" in v čem se razlikuje t>d smrti. Pred 22 leti je neki učenjak ubil kokoš in odvzel njenemu srcu nekoliko stanie. Postavil jih je v določene okoliščine. ki ustrezajo življenjskim okoliščinam, in staniee so ostale žive. se množile itd. Te staniee so gojili dalje — in danes žive še zmerom kakor takrat — kokoš pa bi med tem že davno umrla naravne smrti. Kar velja za posamezne stani-se. se da doseči tudi za cele organe : žabja srca žive na pr. v primernih redivih lahko sama zase dalje časa in celo sree embrija so pred kratkim ohranili izrezano še celih 36 ur živo. Za posamezne dele telesa smrt torej ni brezpogojna nujnost kakor je za organizem v celoti. Najnižji, enostanič-ni organizmi so dozdevno celo sa mi na sebi nesmrti. Ameriški raz iskovaVci so našli v nekih geoloških plasteh takšna bitja, ki so živela po vseh računih milijone let! Že to malo število primerov pove. kako prožna ta »pojma "živ" in "mrtev" in.sedaj tudi razumemo, da tiči problem navidezne smrti globlje, nego je videti. 0 življenju samem vemo še veliko premalo, da bi lahko posedali, kje je njegov zaeetk in njegov konec Ae tega ne vemo točno, na vem se življenje prav zaprav spo-•znava. ^ * ••••• Nato je tie Valera navajal grozodejstva Nirmanov. ki so se bili v lil. stoletju odpravili zavojevat Irsko, pa čine lorda Stratford a. ministra Karola I. iu Ct'nnwella. Trgovina, industrija, brezposelnost, — pravi v svojem poročilu o tem obisku senator Elliot. . — vse te stvari so za tie Valero malenkosti v veliki tragediji Irske. Cromwell, S| rat I'-irtl. Karol 1.. so v tej triige-diji edini igralci in de Valera — srednjeveški mistik — je režiser. Sedela sva za rf.ko mizo drug drugemu nasproti. A ločil lfaju je prepad stoletij. O podobnem pogovoru z tie Valero je .pred enajstimi leti poročal Lloyd Gorge. Ta pogovor je trajal pet ur. Ko so potem tovariši vprašali Lloyd (ieorgea. kako je s .stvarjo, je dejali : ' * Dos pri i smo šele i It > Oliverja Cromvelht." To more razumeti siiinn tisti, ki pozna nepopisno krutost iztreblje-valne vojne, .s katero so divja'e na Irskem Cromvellove čete — kakor je sploh mogoče umeti celo-kupni irski problem samo i,z ozadja britsko-irske zgodovine. Chesterton piše v svojem časo- CENA dr. kernovega berila JE ZNI2ANA i \ Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAlBRp BUnc um $2.— Naročite ga pri Knjigarni glas naroda* ti« irest;itt!» Mre« Rev lark Ctt) Tega vprašanja torej dejansko ni mogoče razumeti in rešiti z f-igolj realno-politični h racionali-stičnih vidikov. To vprašanje ima opraviti — kakor n. pr. tudi poij-skf>-nemško vprašanje in še druga — z nezaslišanim svetovno-go-dovinskim zlot'-inom. ki ga je bil llH>čnejši izvršil nad hrezbramb-nim in ki >e mora na kak način poravnati, ako naj iesginejo njego-ri strahovi. Zadostitev in o«'*išče-jttje hi moglo hiti tudi v sainem spravljivem spoznanju in priznanji; krivde, v volji celega naroda, da l>omaga potomcem onih. nad katerim se je zgodila krivica. da slednjič pozabijo preteklost. S o stvari, ki se ne pozabijo, doklej se volja, ki jih je zakrivila, s sramovanjem iu preklicem v velikem zmislu ne reši svojega prekletstva. Zh ponovno poostritev usisprotij je načilno. da se je irska vlada pri .sh snem sprejemu članov evha-rls< ičnega kongresa hranila sprejeti britanskega guvernerja. Neki vpliven švicarski list je pripomnil k temu: "To v resnici ni času primerno. Da. v resnici ne. in marsikaj bi se dalo reči proti temu. A vendar: Kar ni primerno našemu času. u-tegn-' biti zelo primerno za gtf>b-lj** nujnosti. Vse nepraktično, času neprimerno, vse kar moti časovne dogovore, bi utegnilo spadati k polaganju temeljev za boljše čase in boljšo .prakso. Popolna nespravljivast. br^/pogojon odklanjanje pozabe, od povedi vsakemu ostanku stare skupnosti bi le u-tegnilo biti sredstvo, da nagne najboljše elemente ponosnega go-spodr"" alnega naroda do razmišljanja. Neizprosna sodba o veliki krivici. čeprav bi nasprotovala vsem gospodarskim in praktično političnim prevdarkom. bi utegnila v dobi kupčije za vsako ceno. v dobi miru za vsako ceno. v dobi ud ^b-nosti za vsako ceno — opominjati, da so stvari, ki jih je mogoče enkrat za vselej zaigrati in jih ni mogoče več za nobeno ceno kupiti. brazilski uporniki imajo izgube Rio de Janeiro, Brazilija. 17. avgusta. — V boju z zveznimi četami na fronti pri Sao Paulo so imeli uporniki enajst mrtvih. Upornikom se ni posrečilo zopet polastiti se pristanišča Taba-do ob reki Parana. ADVERTISE In "CLAS NARODA" Ta GLOBUS i kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo.! Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet | vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN i V premeru meri globus 6 inčev. — visok Je 10 lnfieT. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.5Q ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — . (j^ J 75 "GLAS NARODA" 216 W«t 18 BtreM__New York, V. Y. Vsakovrstne KNJIGE a poučne krjige " . POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. tftth Street York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7t POf^bLEKl CENIK JE PRIOBCEN V T&M< LISTU VSAKI TEDEN IA| ODA" f "O L A S H A 1 O D A' t...... ■■" _ NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 19, 1932 THS LARGEST SLOVENE DAILY to 0. 8. A. Trpljenje ljubezni e= ROMAN IZ &VLJKNJA. Za Glas Naroda priredil V. H. 23 ( Xattlal jevanje.) Kako rii;isi«jala sapa! Ako je bilo to res, kar je Mirko povedal tako miruo, kot bi je to prav nič ne zanimalo in kot bi je ne liilo ranilo do .smrti — ne. to ni smelo biti, kakor je mislil Mirko! Tixia dvom je bil tu in je obvisel trdno! Imeti .je hotela re-ni-e<» in »"■« nmrii pri tem poginiti! I)a bi jo potisnil vstran. tejrji ne bi prenesla! Mnoede. — .Ve. ne tako. Erika ! — prosi Mirko. — Samo povej ji. da ni n.ojroče za mene, da bi si ustvaril dom. Trudi misli, da je vse lahko. ker iuiajo hišo. Poleg tega pa ima zelo lepega in resnega snub-ra. doktorja, brata svoje prijateljice. Mnogo sem ti že o njej pove-i'al. Nekoč le je že tudi videla. Ako bi te smela kdaj obi-kati. bi bila zelo vesela. Erika nekaj ča.sa pomišlja. — Kad a ti storim uslugo! Storila bom vse, da pripravim dekle do pameti. — Kdaj sme priti.' — vpraša naglo. — Mogoče jutri? — Ze jutri? Ali se tako mudi? Erika si misli, da je bil jutri dan. ki je veljal njenemu ljubemu. Bil je že drujri četrtek, odkar se je vrnila. Ali ga naj pusti, ali se ga naj še drži dalje.' In v napadu nevoljnosti .si misli, da bo Ka-doju v slučaju, da jo pokliče, odpovedala z izgovorom, da je že drugam obljubila. Ako bo kaj obžaloval, bo -poznala, ako je v resnici iz ljubezni mislil. Totem pa mu bo še vedno mogla ohliubiti za kak drug dan. Erika, ako ti ta dan ni primeren, mi je tudi vsak drugi dan prav. Mislil m m samo zato. ker mora jutri Trudi iti kupovat, in bi bilo v tem slučaju najprimernejše. — Dobro, naj bo za jutri, Mirko. Povabim jo na čaj in ti pri-i'eš pozneje po njo. Mirko ji poljubi roko. — Ilvrfla ti. vedno odločiš pravo, Erika! Trudi imam zelo rad — toda poročiti se — ne! — Ali ji nisi ničesar obljubil? Odkrito ji odgovori, da mu to ni prišlo niti na misel. — V nobenem oziru. Erika! In v resnici ne morem prav nič za to. ako si kaj domišijuje. Avtomobil pripelje pred hišo. — O, Srečko je prištl! Takoj into vstopi gospodar v sobo. Kot vedno, je duhtelo žganje in cigarete okoli njega. Skoro neznosno je bilo njegovo obnašanje nasproti nervozni Eriki. — Ali sta tudi brez mene dobro jedla? Mogoče še boljše kot ;az - Toda. kot vidim, Mirko, si popolnoma suh. Ali je to gosto- almost, gospa? — se smeje očitajoč. — Mirko, ravnokar sem ku-I il bordočana — rečem ti — to je vinček! — in zacmoka z jezikom. — Mirko ga bo drugič poskusil. Srečko! Srečko vzroji: — Ali mi bo« ti kaj zapovedovala? In ravno se-daj - Na njegovem rdečem obr?*u je Erika videla, da bi bilo nespametno oporekati mu. ' — Mirko je že prej govoril, da misli iti. Tudi jaz sem mu že omenila, pa je odklonil. Mirko, ki je razumel Eriko, vstane in tudi na vse Srečkovo prigovarjanje ne ostane. — Kmalu enkrat prihodnje dni pridem zopet. Srečko. Samo pokliči me. Tvoje vino je treba piti počasi in s pametjo. Naslednjega dne je bila gospa Erika zelo nervozna. Ali jo bo danes Kado Grom poklical? Vsako jutro se je zbudila s temi mislimi in zvečer je zopet lejfla razočarana. In vendar ga je*vedno v svojih mislih oproščala z različnimi vzroki. Malo pred kosilom zazvoni telefon. S tresočimi rokami prime za v j in zopet ni bil — poklieal jo je Mirko. — Popoldne okoli štirih pride Trudi k tebi. Pozneje pridem tam po njo. Zelo sem ti hvaležen za to, da mi hočeš to storiti. In nato — vsa kri ji udari proti srcu — .potem pa v.seeno za-Utii ljubljeni glas: — Moja milostljiva gospa, moj prijatelj Mirko mi je povedal, da ste se vrnili. Gotovo ste se dobro razvedrili. Ali ument imeti prijetno upanje, da se kaj kmalu o tem osebno prepri- — Kako tuje se je to slišalo. X.jen glas je bil tako negotov, ko mil je odgovarjala. Toda kaj mu je hotela povedati, ko je stal .Mirko poleg njega —* govoril je iz svojega stanovanja, kot je bilo razvidno i r. pogovora. I I lenjala >ta še nekaj'navadnih besed, .predno je obesila slušalko; nato pa premišlja, pretehta vsako besedo, ki j« je izgovoril, iskaje za njo kak skriven pomen. Ali ni bilo v njegovih besedah vabilo, da naj pride.' Ko bi le videla i/.,az na njegovem obrazu! m 12. p o g 1 a v j e. Točno je prišla Trudi Šolarjeva. Izgledala je zelo lepo in ljubko v modri obleki in s črno čepico i/, kožuhovine. S prisrčnostjo, ki mlademu dekletu vzame vso sramežljivost, jo sprejme Erika, ki je v sobi >a dame pogrnila mizo za čaj. Trudi kmalu postane domača in Erika rada posluša njeno govorjenje. Ako bi imela ka.i otrok, bi njena hči že mogla biti toliko stara. Po tem je mogla sklepati, da je bila že precej .stara in bridko jo je zadelo v njenih mislih. Trudi pripoveduje o domači hiši, na katero je bila tako zelo navezana, da ne bi mogla nikjer drugje stanovati. In vendar je pričela mama govoriti, o ponovili posktLs v rudniku, ki je bil razsvetljen samo z električnimi lnč-l'i. Tudi tukaj >n čebele redno hodile na znani jim prostor in sicer vedno ob urah. kadar so dobile hrano. Iz t«ega so spoznali, da >e ravnajo čebele pri dolof-anju časa na dejstvo, ki jih moderna znanost še ni mogla ugotoviti. V PiŽAMl NA POLICIJI Erika in Klaus Mann, otroka slavnega nemškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca, sta potovala te dni v avtomobilu po Švedski in sta doživela v Stockholmu zelo neprijetno dogodivščino. Na vse zgodaj ju je namreč policija potegnila v samih pižamah iz postelje in ju ti t komisa rijat u va\ čela strogo zasliševati, dasi nista imela ničesar težkega na svoji vesti. Eriki so celo pregledali /.obe in so ipostali malce negotovi, ko so dognali, da nima nobene zlate plombe. Njiju trditvi, da sta otroka Nobelovega nagrajenca. spočetka niso verjeli in šel«, ko je policija na svoje zadevno vprašanje sprejela z nemškega konzulata sporočilu. da ipotujeta Mannova otroka res - po Švedski, so ju z mno-I gimi oprostili odpeljali v hotel nazaj. Obenem sta zvedela, zakaj sta j bila aret irana. I V Stockholmu išče namreč policija neko Eriko Mannovo. ki je ra-zpečavala ponarejene bankovce pu tisoč mark. Ta seveda ni identična z Mannovo hčerjo. MOSKVA DOBI DRUGO IME ČEBELE IMAJO DOBER SPOMIN Iioljševiki so čudni tiči. \ se ho-1 če j o postaviti na glavo. Posebno neprijetna m> jim nekatera stara krajevna iinena, ker jih spominjajo na čase carskega režima. Več krajevnih imen so že odpravili in zamenjali z novimi, mnogo pa la usoda še čaka. Zdaj poročajo poljski listi it7. Moskve, da nameravajo boljševiki prekrstit i celo starodavno pre>tolico matu&ke Rusije, češ. da je h ust vrično ime ruskega glav-.u-ga me-ta neprijetno projetar-skim ušesom. Ime Moskva je po boljševL-kem mnei(ju združeno z neštet>*imi žalostnimi spomini na stare čase. . lioljševiški kolovodje nameravajo baje razpisati natečaj za novo ime M tskve. Drugi pa predlagajo krajšo in enostavnejšo pot, naj bi namreč Moskvo prekrstili kar brez natečaja in ji dali ime Center. To se glasi jzelo Ic|k> in prijetno, pa tudi z ruskim jezikom je močno aorndno. Zadeva je nujna, kajti M iskva naj bi slavnostno dobila novo ime ob 1."» letnici boljševiške-ga prevrata, letos 7. novembra. \ Na prvi pogled se zdi vest o preimenovanju Moskve neverjetna, v resnici pa stvar ne bo tako težka. >aj .se boljševiki presneto malo zmenijo za mnenje zunanjega ta. ("v so mogli napraviti iz Petro-grad Leningrad, bodo lahko tudi iz Moskve Center. Potem pa ljudje ne bodo več potovali v Moskvo, temveč v Center. Čebele so med žuželkami, obdarjene s čudovitimi lastnostmi. Saj je znano, da grade svoje sa-tovje tako strokovnjaško, da še ni dolgo tega, ko so strokovnjaki izračunali, da so čebele našle način za zgradbo satovja. ki da najmanj dela in porabi najmanj voska. Pred kratkim pa so ugotovili. da imajo čebele tudi izredno dober spomin. Nekaj čebel so pitali na gotovem kraju vedno ob določeni uri. Zapazili -o. da so se čebele vračale več tednov vedno ob isti uri na dotični kraj. ker so upale, da bodo zopet dobile zaže-1 jene sladkosti. Čebele so se navadile eelo. da so vsak dan priletele ol» gotovih urah na več različnih krajev. Dež. ki jih je zadržal. tako da niso mogle zleteli iz čebelnjaka, jim ni izbrisal iz spomina ure in kraja, pa naj je trajal ves teden. Po enem tednu so zopet priletele in čakale, da bodo dobile sladkosti. Znanstveniki skušajo ugotoviti, na kakšen način vedo čebele, ob kateri uri morajo prileteti na njim znani prostor. Ugotovili so. da je spomin čebel vezan na dobo dneva. Pitati jih je treba vsak dan ob isti uri. Ce pa se poskusi tako. da se nudi čebelam vedno v gotovem roku. vendar ne tako. da bi ure padle v isti dnevni čas, pa si čebele te ga it zapomnijo. Mislili so, da se čebele tako dobro spoznajo na POZOR. ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraV da se Vas opominja, temveč obno vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastooniko« MIH HaMfiBgaiaginiwtM»ciPir^i!!HSiBnctHaBHiiiEaB^ t:n uEHKuiarsu:iiii ^i:: "::innrKnniiniaBBaBiiimTiwTBi»nimanr^tp^ ^uiuiiiiiiiiiitmuuiiiiitim I CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lausbln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftW Salida, Louis Costello Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis,# Louis Banlch ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Ch.cago, Joseph Bllsti. J. Bevčlfc. J. Lukanich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblctv J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyir, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže. PucelJ Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louts Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj Frant Mali Oglasi imajo velik uspeh u Prepričajte se! ' i • MONTANA Klein, Joh-> R. Rom Roundup, M. M. P a nI an | Washoe, L. Champa i NEBRASKA j Omaha, P. Bmderlck NEW YORK i Oowanda, Karl Strnlsha I Little Falls. Frank Maale OHIO Barbertcn, John Bal&nt, Joe Hi£ Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kariinger, Jacob Resnik, John Slap-nik. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. KuirSf Niles, Frank KogovSek Warren. Mrs. F. Rachar Youngs town Anton KlkelJ OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblw PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jaki« Bessemer. Mary' Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec METROPOLITAN TRAVEL BUREAU v 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ^ SHIPPING v! Jjf NEWS H y."-: ^ i", v. ■ ff"".' ;■„- ■, T**"', - — - 20 avgusta: SATI.'K NI A V TRST MHwaukee v Cherbourg In llamburi Vole n -ii'h tI«.! rj Miniu-tonka ^ Havre 1. oktobra: II.- d^ France v Havre firemen v Cherbourg Jn v Bremen Mllwauke^. Cherbourg In v Hamburg Itonta \ i.vii.ci Ve^luli.m v ;t renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn. Ant. TautelJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. Kopriviek Midway. John 2ust Moon Run, Frank PodmlUek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading. J. Pezdlrc Steelton, A. Hren Unity Sta. ln okolico, J. Skerll Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovar Wlllock, J. interne j UTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Ji* Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST AI.I.IS Frank Skok WYOMING Rock 3prlngs, Louis Tauc^ \ Diamondvllle. Joe RoAicfc Vsak »astopuik lsaa potrdilo w svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "GHu Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Stlrl mesece $2.; za det-* leta $150. New York city Je $7. eelo lato. Naročnina ta Kvronn ii IT « cato lato.