O dedku Mrazu
Vzadnjlh dnmh poalavljafočega se leta amo v Ljublfanl organlzl-rall apnvod dedka Mraza, kl naf bl po maatnlh ullcah v Centru n-zveaatjaval naše najmlajše • »vojlm apnmatvom In Jlm prtpra-vll nepozabno dožtvatja. Sodelo-vatoje okrog 250 oaeb od kmetov z Jažlcm, Vlkrč, Zaloga, Ižantke In Lltijaka caat; konjanlkov In ko-njanlikaga Uubm I* Mala va*l, uč»nc0v Iz Logmtea, godb Iz Lo-gatca, Utf/e In V»vč, pa do drmm-aklh Igralcav, pndvamm pa otmk. Nekaterl otrocl ao bill vldmU prav navduienl, čiprav nlao »tltnlll roke dedku Mrazu, nltl Jlh nl po-boial. Zmto amo «• napotlll po ullcah In povprašall občane, ka-ko Jlm Ja bll dadak Mraz a apnm-atvom viai. Kw majhnl otrocl nl-ao poaebno zaMmml, šm manjpa krittčnl In zgovornl, amo apraša-vall odraat; kl ao al apravod ogladall.
Borla Fišer: »Hčerka je že pre-velika, da bi jo peljal na ogled, vendar svaga kljub temu slučajno videla na Čopovi ulici. Veste, hči je rojena v Sarajevu in smo vse-skozi živeli v mestu, zato jo je prevzelo spremstvo dedka Mraza na vozovih, saj voza praktično še nikoli ni videla, tako da je bilo kljub temu zanjo prijetno doži-vetje.«
Vttomlra Bartol: »Samo da je bil, ta dedek Mraz, čeprav je bolj klavrn. Vsaj otroci so ga bili veseli, ker so še majhni in z malim zado-voljni. Treba pa bi bilo stvar malo poživiti in jo napraviti bolj pri-vlačno-'.
Dušanko in Romano Vrabec je
kar lomilo od hihitanja, ko sta zve-deli, da bosta v časopisu.
»Gledali sva na Trgu revolucije in zelo nama je bilo všeč. Še po-sebno maske in figure: volk, pa jelen, tudi kočije s konji so bile lepe, pa ognjemet je bil krasen. Tudi v šoli nas je obiskal dedek Mraz in nam prinesel sladkarije in flomastre.«
Mllka Petrovc: » Vsega nisem vi-dela,a so mi povedale prijateljice in tudi moj vtis je, da je bilo vse ne-karrf klavrno. Moralo bi biti veliko bolj veselo in živahno. Pa če po-gledam, kako so silvestrovali sta-rejši, ki jim je tudi manjkalo živa-hnosti. Vse je preveč enolično. Tudi na Gospodarskem razstavi-šču je vsako leto slabše. Nekakšne hiše strahov, kjer se spotikaš v temi in kaj ti ga še vem. Meni je bilo najbolj všeč na malem avto-dromu in pa na vrtiljaku oziroma v »avionih«, to pa za majhne otroke ni primerno.
Jelko smo imeli tudi doma in domači dedek Mraz je bil kar ra-dodaren, še boljše pa je bilo v maminem podjetju, kjer so imeli otroci igrico," je zaključila živa-hna in zgovorna najstnica.
Vesna Kosje bila bolj sramežlji-vo zadržana, paje vseeno poveda-la sledeče:
-Dedek Mraz mi je bil všeč, še posebno, ker je bil na ladji. Tudi spremstvo na konjih in kočije so mi bile všeč. Kar dobro je bilo. Tudi doma sem imela jelko in ne-kaj daril sem dobila.«
Branka Dular: -Hčerkice nisem peljala v mesto, pač pa na Tabor, kjerje krajevna skupnost priredila za malčke igrico. Ta je trajala kar uro in pol in je bila nadvse primer-na za otroke. Na koncu se je de-dek Mraz le pokazal. Pa je bilo drugje, kot slišim, tudi mnogo slabše. Sicer smo glede tega po-stali tako skromni, da že nismo vajeni česa boljšega.«
V. K.
Olga Roalna ni bila navdušena nad fotografiranjem, zato pa je bi-la toliko bolj zgovoma.
»Morem reči, da je bilo takrat, ko sem še verjela v dedka Mraza, sprevod in drugo po Ljubljani veli-ko privlačneje organizirano. De-dek Mraz je bil bolj Ijudski in prist-nejši. Spominjam se še, kako je hodil po vrhnem nadstropju hiše na Tromostovju, (kjer je danes »Ura«) ter metal otrokorn bombo-ne in podobno. Najbolj pa se živo spominjam zmaja iz sprevoda, ki so mu letele iskre iz gobca. Danes pa, čeprav smo bogatejši in ima-mo več sredstev za ta namen, je vse skupaj precej brez domišlije iri pusto. Upajmo, da bo drugo leto boijše. Pač pa sem videla nekega »privatnega« dedka Mraza pred Namo, ki je bil mnogo bolj prisr-čen in človeški.«
JerneJ Pavšlč se /e ravno vračal z nakupovanja s svojim triletnim sinom.
»Sina sem seveda peljal dedku Mrazu ,na obisk: Še kar v redu je bilo, vsekakor pa boljše kot lani. Žalje še vsepremalo neposredne-ga stika z otroci, ki naj bi ga imel dedek Mraz injimje morda preveč odtujen, do česar pride zaradi množičnosti. Tudi pravljični liki v sprevodu so se mi zdeli neustrez-ni. Bile so nekakšne figure iz ra-zličnih pravljic, ki pa jih otroci pri-merne starosti, ki še verjamejo v dedka Mraza, ne poznajo. Morda bi bilo treba narediti bolj popular-ne like. Tudi v podjetju smo imeli obisk dedka Mraza za najmlajše, združenega z igrico. Žal je bila igrica namenjena, starejšim otro-kom, za starostno skupino okoli 10 let in je bilo vzdušje malce kla-vmo. Doma pa smo postavili jelko in dedek Mraz se je oglasil z da-rili.-
Zdenka Rakar: »Otroka sem pe-Ijala na ogled sprevoda in mislim, da bi bilo lahko veliko boljše. Vse se mi zdi tako za lase privlečeno, samo da je, pa mislimo, da smo s tem opravili. Vozovi in podobna šara po moje sploh ne paše v sprevod. Tudi figure iz pravljic, kakršne naj bi bile, otrokom ne pomenijo dosti, ker jih veliko ne poznajo. V službi smo priredili ve-liko lepše in zanimivejše prazno-vanje in vsi, še posebno otroci, so bili nadvse zadovoljni. Moramo se zavedati, da je danes standard že tolikšen, da otroku darila ne po-menijo prav posebno veliko in mu je doživetje, srečanje z dedkom Mrazom in spremstvom, mnogo pomembnejše.«