občin Ormož in Ptuj
______________
Leto- XIX	Ptuj, dne 26. avgusta 1982
YU ISSN 0042-0778
Številka: 16
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
185.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož >■
186.	Sklep o soglasju k statutu občinske zdravstvene skupnosti Omtož
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ	. _
187.	Sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o ustanovitvi skupnosti podravskih občin
188.	Sklep o sprejemu statuta skupnosti podravskih občin
189.	Sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o namenski porabi turistične takse v obdobju 1981 —1985
190.	Odlok o določitvi imen in območij ulic v krajevni skupnosti Kidričevo za naselji Kidričevo in Njiverce
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
191.	Sklep o ugotovitvi števila podpisnikov pristopa k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož
192.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož
193.	Statut občinske zdravstvene skupnosti Ormož
194.	Poslovnik Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ormož in njenih organov
195.	Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož
196.	Ugotovitev o povečanju oz. višini posmrtnine in pogrebnine v občinski zdravstveni skupnosti Ormož
197.	Ugotovitev o povečanju nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti Ormož
M
185.
Po 1. odstavku 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodno menjave dela (Uradni list SRS. št. 17-836/79) in po 7. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julije 1982 sprejela
SKLEP
L
Skupščina občine Ormož daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ormož, za katerega je skupščina OZS Ormož na seji dne 2702-1981 ugotovila, daje sklenjen, ker ga je podpisala večina podpisnikov.
- II.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-6/82 Ormož, dne 13. julija 1982
Predsednik
skupščine občine Ormož Tone Luskovič, 1. r.
186.
Po 1. odstavku 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79) in po 7. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74), je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1982 sprejela
SKLEP
L
Skupščina občine Ormoč daje soglasje k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ormož, k ga je skupščina te skupnosti sprejela na seji dne 16. septembra 1981.	*	^
Ta sklep velja takoj.
Številka:025-7/82 Ormož, dne 13. julija 1982
Predsednik
Skupščine občine Ormož Tone Luskovič, 1. r.
Skupnosti podravskihobčinLenartMari bor— Pesnica, Maribor—Pobrežje, Maribor—Rotovž, Maribor—Ruše, Maribor—Tabor, Maribor—Tezno, Ormož. Ptuj, Slovenska Bistrica in Skupščina mesta Maribor.
2.	člen
Za podpisnika družbenega dogovora se določi Franc TETIČKOVIČ, predsednik Skupščine občine Ptuj.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 023-1/82-1 Datum: 21/7-1982
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog. 1. r.
188.
Na podlagi 164. člena Statuta Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78 in 2/82) ter po 62. členu Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne
21.	julija 1982, ter na seji Družbeno političnega zbora, dne 19. julija 1982, sprejela
SKLEP. '
o sprejemu Statuta Skupnosti podravskih občin
L člen
Skupščina Občine Ptuj sprejema Statut Skupnosti podravskih občin Lenart. Pesnica, Maribor—Pobrežje, Maribor— Rotovž, Maribor— Ruše, Maribor — Tabor, Maribor — Tezno, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Skupščina mesta Maribor.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 023- 2/82-1 Datum: 21/7—1982
Predsednik
" Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
187.
Napodlagi 164. člena Statutaobčine Ptuj(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) ter po 62. členu Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Družbeno političnega zbora dne 19. julija 1982, ter na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 21. julija 1982, sprejela
SKLEP
o pristopu k Družbenemu dogovoru o ustanovitvi Skupnosti podravskih občin
1.	člen
Skupščina občine Ptuj pristopi k Družbenemu dogovoru o ustanovitvi
189.
Napodlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78 in 2/82) ter po 62. členu Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Družbeno političnega zbora, dne 19. julija 1982 ter seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 21. julija 1982, sprejela
SKLEP
o pristopu k Družbenemu dogovoru o namenski porabi turistične takse v abdobju 1982^1985
L člen
Skupščina občine Ptuj pristopi k Družbenemu dogovoru o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982—1985.
2.	člen
Za podpisnika se določi predednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 423-1/81-2 Datum: 21/7—1982
Sku
Franc TELI'
Predsednik
upščine občine Ptuj ČKOVIČ, dipl. sociolog 1.1
IVO.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS št. 5/80) in 169. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj, na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 21. julija 1982 sj^ejela
ODLOK
o določitvi imen in območij ulic v KS Kidričevo za naselji Kidričevo in Njiverce
1.	člen
V naselju Kidričevo se določijo imena in območja za naslednje ulice:
1.	Ulica, ki se začne pri prvem bloku in poteka proti jugu mimo Tovarne glinice in aluminija ter se konča v križišču z regionalno cesto Ptuj—Majšperk, se imenuje Tovarniška cesta.
2.	Prva ulica, ki se odcepi od nove Tovarniške ceste proti zahodu in v katere območje spada devet stanovanjskih blokov, se imenuje Ulica Borisa Kraigherja.
3.	Druga ulica, ki se odcepi od nove Tovarniške ceste proti zahodu in v katere območje spada otroški vrtec in pekama, se imenuje Mladinska ulica.
4.	Tretja ulica, ki se odcepi od nove Tovarniške ceste proti zahodu in poteka mimo
kopališča in dalje mimo gradu in ob železniški progi, še imenuje Kopališka ulica.
5.	Ulica, ki se odcepi od nove Kopališke ulice proti sevem in poteka mimo zdravstvenega doma, potem pa zavije proti zahodu mimo šole, se imenuje Kajuhova ulica.
6.	Prva ulica, ki se odcepi od nove Kajuhove ulice proti zahodu se imenuje Čučkova ulica.
7.	Druga ulica, ki se odcepi od nove Kajuhove ulice proti zahodu se imenuje Vlahovičeva ulica.
8.	Tretja ulica, ki se odcepi od nove Kajuhove ulice proti zahodu, se imenuje Lackova ulica.
2.	člen
V naselju Njiverce se določijo imena in območja za naslednje ulice:
L Ulica, ki poteka v smeri od severa proti jugu skozi .stari del naselja Njiverce in preko železniške proge proti kokošjim farmam Perutnine Ptuj, se imenuje Njiverce-vas.
2.	Ulica, ki se odcepi od nove ulice Njiverce
—	vas proti severovzhodu in poteka proti Hajdini, se imenuje Cesta na Hajdino.
3.	Ulica, ki se odcepi od nove ulice Njiverce
—	vas proti jugovzhodu in poteka ob železniški progi, se imenuje Ob železnici.
4.	Ulica, ki poteka od naselja Kidričevo proti vzhodu in se konča pri novi ulici'Njiverce — vas, se imenuje Cesta v Njiverce.
5.	Ulica, ki se odcepi od Ceste v Njiverce proti jugu in poteka v obliki črke U, v njeno območje pa spadajo stanovanjske hiše v novem delu naselja, se imenuje Proletarska ulica.
6.	Ulica, ki je vzporedna z novo Cesto v Njiverce, leži pa severno od nje in poteka ob gozdu, se imenuje Ob gozdu.
7.	Ulica, ki se odcepi od nove Tovarniške ceste v naselju Kidričevo in poteka do železniške postaje, se imeniije Kolodvorska ulica.
3.	člen
Območja ulic iz 1. in 2. člena tega odloka so evidentirana v registru območij teritorialnih enot (ROTE).
4.	člen
Za izvedbo tega odloka skrbi Geodetska uprava • pri Skupščini občine Ptuj.
5.	člen
Ta odlok začne veljati -osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 015-2/82
Datum: 21/7-1982
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
191.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ormož je na podlagi 15. člena Statuta Občinske zdravstvene skupnosti na skupnem zasedanju obeh zborov dne 27/2-1981 sprejela
Sklep
1.	Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ormož ugotavlja, da je od 54 podpisnikov v občini Ormož podpisalo Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ormož 44 podpisnikov.
2.	Iz ugotovitve v 1. točki tega sklepa skupščina ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ormož sklenjen, ker je k njemu pristopila večina udeležencev.
3.	Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ormož ugotavlja, da na Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ormož ni bilo nobenih pripomb in je bil sprejet v predloženem besedilu.
Številka: 43-1/81
Datum: 27/2-1981
Predsednik
skupščine OZS Ormož Herguia Alojz 1. r.
192.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 32. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št. 1/80) in zavoljo uskladitve nalog in organizacije občinske zdravstvene skupnosti Ormož z zakonom o zdravstvenem varstvu sklenemo delavci v združenem delu. drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v temeljnihorganizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (udeleženci) spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož (Ur. list SRS, št. 22/75) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ORMOŽ
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, združeni v temeljne organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije ter skupnosti ter delovni ljudje, združeni v krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci)se združimo v občinsko zdravstveno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi si v njej z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela zagotovili zdravstveno varstvo.
2.	člbn
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Ormož, sedež je v Ormožu.
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo delegat oziroma delavec delovne skupnosti strokovne službe, ki ga določi skupščina.
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
Uporabniki in izvajalci se zavoljo uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti zlasti o:
—	združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo,
—	vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva,
—	politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij,
—	planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva,
—	skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic zdravstvenega varstva,
—	sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma pogodbi z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva,
—	problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge,
—	postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji,
—	zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti. zlasti pa s:
—	samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani,
—	statutom.
—	samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
—	samoupravnimi sporazumi o postoplcu in pačinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva.
—	drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
6.	člen
Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti, ki upravlja skupnost. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
7.	člen
Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skuphosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti.
8.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih inv drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo.
r 9. člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji papredsednika in podpredsednika zbora, oba zbora nà skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnok >v in izvajàlcev se določi s stàtutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored.
10. člen
S sporazumom obeh zborov skupščine:
—	usklajujemo in sprejemajo predlog elementov planov,
—	določamo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov,
—	sprejemamo plane skupnosti,
—	usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini.
—	sprejemamo statut skunnosti, —
—	sprejemamo samoupravm sporazum o pravicah in obveznostih Iz ■ zdravstvenega varstva,
—	oblikujemo izhodišča za uveljavljanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci,
—	oblikujemo podlage za delitev dela med izvajalci,
—	skrbimo za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti,
—	oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti,
—	določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	zagotavljamo uresničevanje drugih nalog skupnosti.
11.	člen
Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zoori skupščine občine,
—	izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev,
—	imenovanju vodje delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja naloge za skupnost,
—	imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog.
12.	člen
V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljamo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemamo v svobodni menjavi dela,
___obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih
vzajemnosti m solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic. Obveznosti in odgovornosti.
—	sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
—	izvolitvi delegata za zbor uporabnikov medobčinske zdravstvene skupnosti in zdravstvene skupnosti Slovenije.
13.	člen
V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev na vseh področjih zdravstvene dejavnosti,
—	uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi'organizacijami združenega dela,
—	usklajevanju razvojnih programov zdravstvenih organizacij združenega dela,
—	o izvolitvi delegata za zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti in zdravstvene skupnosti Slovenije.
2.	Odbor za samoupravni nadzor
14.	člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut skupnosti.
3.	Organi skupščine skupnosti
15.	člen
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Za posamezna področja dela in naloge skupščina imenuje še druga stalna ah občasna delovna telesa skupščine.
IV.	PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
16.	člen
Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumi o temeljih plana inzdrugimi planskimi akti v skladu z družbenimi plani v občini in republiki.
17.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov.
Pri določanju elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana upoštevamo zlasti:
—	potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva,
—	strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvehe storitve,
—	dohodkovne sposobnosti uporabnikov,
—	zagotovljen obseg zdravstvenega varstva.
18.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti:
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti,
—	osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev,
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti,
—	obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev,
—	program skupnih nalog in program naložb,
—	način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
19.	člen
Na podlagi samoupravnih sporazumov p temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, kijih uresničujemo v skupnosti in po njej naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema skupnost ž drugimi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izpolnitev sprejetih nalog.
20.	člen
Po načelih kontinuiranega planiranja bomo uporabniki in izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva.
V.	URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
21.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost, oziroma pogodbe.
22.	člen
Udeleženci določajo v sporazumih o svobodni menjavi deliziasti vrste in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, ceno oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Uporabniki in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev inče s tem ne omejujejo ali onemogočajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti.
VI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
23.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktov.
24.	člen
Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevali:
—	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev za obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana za ure-
sničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva vključno z delom sredstev za razširitev materialne osnove dela,
—	iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti,
—	iz drugih virov, ki so določeni z zakonom*
25.	člen
V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo določili zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevali del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev.
26.	člen
Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih plana bomo vsako leto določili merila po katerih bomo združevali sredstva za uresničevanje programov skupnosti.
27.	člen
Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporedili v skladu s sprejetimi planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta bomo z zaključnim računom ugotovili rezultate poslovanja skupnosti.
VII.	POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI
SKUPNOSTMI
28.	člen
Zavoljo uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju skupnosti, usklajevanja in razvoja zdravstvenih zmogljivosti in delitve dela med zdravstvenimi organizacijami ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb se skupnost povezuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v zdravstveno skupnost Slovenije, lahko pa tudi na podlagi samoupravnega sporazuma v medobčinsko zdravstveno skupnost.
29.	člen
Zavoljo usklajevanja programov in planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širšem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zavoljo zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih naloe.
30.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine;
VIII.	ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI .
31.	člen
Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti.
Enote oziroma temeljne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom.
32.	člen
Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanoviti, če so zagotovljeni naslednji pogoji:
—	vsebinska in programska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti je usklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju,
—	enota oziroma temeljna skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo te storitve,
—	za zadovoljevanje posebnih potreb po ' zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev..
IX.	POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
33.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva bomo uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva.
Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovitelji določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
Dokler posebno sodišče združenega dela ni ustanovljeno opravlja zadeve iz njegove pristojnosti sodišče združenega dela v Mariboru.
X. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
34.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za
potrebe skupnosti oblikuje skupnost strokovno službo, občinske zdravstvene skupnosti Ormož, ki se lahko povezuje z drugimi strokovnimi službami v občini.
Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
Medsebojna razmeija med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
35.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zavoljo katerih je bila ustanovljena delovna skupnost k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina skupnosti.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje skupščina skupnosti potem ko dobi mnenje delovne skupnosti.
XI. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
36.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanja in uresničevanje samoupravnega nadzora.
37.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščinev
—- z letnim poročilom o delu skupnosti.
XII. PREHODNA DOLOČBA
38.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož je sklenjen, ko k njemu pristopi večina udeležencev.
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 22/75 z dne 26/8— 1975.
Ormož, dne 15/12—1980
PODPISNIKI:
193.
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev dne 16.
9.	1981 sprejela
STATUT
OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
ORMOŽ
L TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Ormož je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 27. 2. 1981, kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zavoljo uresničevanja skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, način obveščanja javnosti o delu. skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v skupnosti, in to v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Ormož. Sedež skupnosti je v Ormožu. Skupnost ima pečat okrogle oblike, na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti.
Skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
4.	člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo vodja strokovne službe v mejah pooblastil, ki jih ima, oziroma drug delavec delovne skupnosti strokovne službe, če ga določi skupščina skupnosti.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v zdravstveni skupnosti, uresničujejo skupne in splošne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih, s tem da predvsem:
—	sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in na medobčinski ravni ter usklajujejo svoje razvojne načrte in programe ždravstvenega varstva;
—	določajo temeljne usmeritve razvoja zdravstvenega varstva ter sprejemajo program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter prek nje v medobčinski in v zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela in za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
—	določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje teh pravic;
—	določajo politiko razvoja zdravstvenih organizacij s stališča teritorialne razporejenosti in razširitve materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenih storitvah na območju občine in na širšem območju ter dogovorjeno delitev dela pa tudi dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	usklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbijo za zagotovitev materialnih in drugih potrebnih sredstev za opravljanje teh nalog ter usklajujejo in usmerjajo zdravstveno dejavnost ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v drugih izrednih razmerah ter v razmerah splošne ljudske obrambe;
—	prek skupščine skupnosti soodločajo kot enakopraven zbor skupščine občine o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ali pa v soglasju s skupščino sprejemajo odločitve, ki odločilno vplivajo na uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva;
—	sprejemajo in oblikujejo stališča, mnenja in predloge o vseh zadevah, ki jih pri uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva uresničujejo v medobčinski zdravstveni skupnosti in zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
—	uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za usklajen razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni.
6.	člen
Pri opravljanju nalog delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zlasti pa:
—	z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri uresničevanju skupnih interesov in zadev v zvezi z določanjem nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter pri določanju meril za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev;
—	z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva pri načrtovanju gradnje so-
cialnih zavodov in pri razmejitvi stroškov za zdravstveno varstvo oskrbovancev v teh zavodih, prav tako pa tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena;	♦
—	s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v postopkih za ugotavljanje invalidnosti zavarovancev kot tudi pri omejevanju in preprečevanju poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z družbenopolitičnimi in z drugimi družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi, da bi tako usklajevala posebne in skupne interese ter reševala druge zadeve s področja zdravstvenega varstva, pomembne za vse prebivalce v občini.
Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju ne-log skupnosti.
7.	člen
Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto,sprejme skupščina skupnosti.
Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz usmeritev zdravstvenega varstva v občini, na medobčinski in republiški ravni, prav tako pa tudi iz letnih resolucijskih in drugih planskih aktov.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
8.	člen
Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
9.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
1.	Pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov
10.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornost, ki jih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
—	da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe;
—	da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini, na medobčinski in republiški ravni;
—	da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti;
—	da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da zastavljajo delegtska vprašanja;
—	da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katero so bili izvoljeni.
11.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.
2.	Skupščina skupnosti
12.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
13.	člen
Število delegacij in konference delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim Splošnim aktom.
14.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Zbor uporabnikov ima 28 delegatskih mest.
15.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, občinski odbor Rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva.
Zbor izvajalcev ima 15 delegatskih mest.
Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo klinike, inštituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru sodelujejo tudi delegati teh organizacij združenega dela.
16.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in popredsednika skupščine.
Predsedniki in podpredsedniki zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij so izvoljeni za dobo 2 let. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo.
17.	člen
Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem v temeljnih organizacijah združenega d dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skudnostih.
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih \i zdravstvenega varstva,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva,
—	zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom,
—	druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor.
18. člen
Zbora enakopravno obravnavata in sporazumno:
— sprejmeta skupni predlog elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih;
—	usklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini;
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	določata višino prispevka, izraženo v stopnji;
—	določata medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana;
—	določata postopek in način p proračuna presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva;
—	sprejemata samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni;
—	določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	obliktijeta kadrovsko in štipendijsko politiko na področju zdravstva;
—	sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja;
—	sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah;
—	sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki zadevajo zagotavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov;
—	dajata soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti;
—	izrekata mnenje ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti;
—	sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finančm načrt ter zaključni račun skupnosti;
—	dajeta soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in razvidu del in nalog;
—	sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	sprejemata odločitve, usmeritve, stališča in predlogek, ki zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti.
Če zbora zasedata skupno, se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno.
Sklep o zadevah iz 1. odstavka tega člena je sprejet, če sta ga sprejela oba zbora v enakem besedilu. Če pa pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
19.	člen
C zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju zdravstvenega varstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
20.	člen
Skupščina odloča na skupni seji obeh zborov zlasti o:
—	zadevah,| o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine občine,
—	izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij za določene naloge,
—	imenovanju vodje delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za skupnost,
—	imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izpolnjevanje skupnih nalog.
21.	člen
V zboru uporabnikov se delegti sporazumevajo zlasti o;
—	o elementih plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih združujejo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev,
—	obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem pogojenih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo ir razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev,
—	valorizaciji nadomestil osebnih dohodkov in drugih denarnih dajatev,
—	nadomestilih osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter merilih za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, potem ko so bili le-ti usklajeni v občinski skupnosti socialnega varstva,
—	sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
—	predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje zdravstvenega varstva prek skupnosti,
—	določitvi delegatov za zbor uporabnikov skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti,
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora,
—	drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
22.	člen
V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve,
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev, da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu,
—	delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva,
—	organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora,
—	predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
—	problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti,
—	odločitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti,
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.
23.	člen
Odločitve praviloma zbor sprejme s soglasjem navzočih deletov.
šteje se, da jedoseženiminimum soglasnosti in da je odločitev sprejeta,če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru.
3.	Predsednik in podpredsednik skupščine ter zborov In predsedstvo skupščine skupnosti
24.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja občinsko zdravstveno skupnost,
—	organizira delo skupščine,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skupnosti,
—	predseduje predsedstvu skupščine,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
25. člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge:
—	organizirata delo zborov,
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnošti.
26.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti ter predsednika in podpredsednika obeh zborov sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini ih v zborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanju ustreznih organov in organizacij,
—	opravlja druge druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
4.	Odbor za samoupravni nadzor
27.	člen
Samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna déla, uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in prek odbora za samoupravni nadzor.
28.	člen
Člane odbora za samoupravni nadzor izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
V odbor za samoupravni ifadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
29.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov.
Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu.
30.	člen
Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje:
—	uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva,
—	izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu, uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, izpolnjevanje sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev,
—	delo organov skupnosti,
—	delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
31.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vodje strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov
in vodje strokovne službe.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane;o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti inče ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili.
IV.	ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
32.	člen
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog imaskupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
(Opomba: v posameznih skupnostih bo morda umestno ustanoviti skupni koordinacijski odbor)
1.	Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge
33.	člen
Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ima 7 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
34.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali v skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti,
—	skrbiza uresničevanje razvojnihnačrtov indrugih ukrepov spodročja zdravstvenega varstva, ki jihje sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini občine,
—	seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe,
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti,
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja prizadevanja strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za občinsko zdravstveno skupnost,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga je pooblastil zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
2.	Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela
35.	člen
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela ima 6 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
36.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev,
—	v sodelovanju z zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	poroča skupščini skupnosti in predlaga ustrezne ukrepe, opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev.
PREDSEDNIKA KOORDINACIJSKIH ODBOROV
37.	člen
Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge:
—	vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti,
—	sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora,
—	poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjema zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov,
—	po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge.
Če je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča podpredsednik koordinacijskega odbora.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
38.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov.
Člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati delegacij
uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
39.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	sprejme obrambni načrt skupnosti,
—	sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah, ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja,
—	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe i n družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
4.	Odbor za varstvo pravic uporabnikov
40.	člen
Za ugotavljanje in odločanje o zahtevkih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, ko so kršene pravice, ki jim gredo po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, in za odločanje o neizpolnjevanju predpisanih obveznosti uporabnikov ima skupščina skupnosti odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Odbor ima 5 članov. Člane odbora imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor lahko dela v senatih v sestavi najmanj 3 članov.
Odbor imenuje predsednika in člane senata.
41.	člen
Odbor ugotavlja in odloča o zahtevkih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, zlasti pa v primerih, ko:
—	menijo, da so kršene njihove pravice pri uveljavljanju posameznih zdravstvenih storitev ali pravic do socialne varnosti in ko stroški za uveljavljanje teh pravic bremenijo skupnost,
—	uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva mimo tistih, ki so zagotovljena po zakonu in samoupravnemu sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	ne izpolnjujejo svojih obveznosti do zdravstvene skupnosti in predlagajo oprostitev plačila oziroma plačevanja prispevkov za zdravstveno varstvo (delno ali v celoti), so pa zavezanci za prispevke,
—	predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravstveno storitev, zdravilo ali pripomoček,
—	vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode, povzročene zdravstveni skupnosti zavoljo stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil, ker so bili po njihovi krivdi poškodovani drugi uporabniki,
—	se pritožijo na organ zdravstvene organizacije vendar le-ta ni obravnaval njihove vloge ali pa je ni rešil skladno s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	v vseh drugih primerih kršitve pravic uporabnikov in v drugih 'zadevah, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
42.	člen
Senat odbora mora odločiti o zahtevi uporabnika iz prejšnjega člena v osmih dneh, potem, ko je vložil zahtevek. O svoji odločitvi senat odbora izda • sklep, proti katerem pa lahko uporabnik, če ni zadovoljen zodločitvijo senata odbora, v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim posebnim sodiščem združenega dela zdravstvenega varstva.
Odbor sprejme svoj svoj poslovnik, v katerem določi organizacije! in način dela svojih senatov.
5.	Stalne in občasne komisije in delovna telesa
43.	člen
Na posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV
44.	člen
Za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV ima skupščina skupnosti stalno komisijo.
Komisija ima 5 članov. Člani komisije izvolijo svojega predsednika.
45.	člen
Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV: •
—	spremlja zdravstveno varstvo borcev,
—	predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva borcev,
—	sodeluje z organizacijami Zveze združenj borcev NOV pri reševanju problematike zdravstvenega varstva borceV NOV,
—	opravlja druge naloge, kijih nalaga skupščina skupnosti.
V.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
46.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del občinska zdravstvena skupnost Ormož pristopa in sprejema samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ormož.
Strokovna služba mora zagotoviti občinski zdravstveni skupnosti ad-ministrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določene strokovne naloge in druga opravila.
47.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
Na strokovno službo m druge organizacije, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila za skupnost, ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
48.	člen
Strokovno službo vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih skupnosti v občim, ki so oblikovale skupno strokovno službo, in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe.
Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
49.	člen
Vodja strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge;
—	organizira tajniške naloge pri delovanju skupščine, zborov, skupnih organov in delovnih teles,
—	skrbi za pripravo analiz, poročil in informacij z delovnega področja skupnosti pa tudi za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in drugih aktov skupnosti,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti in strokovne službe,
—	skrbi za zakonitost dela skupnosti in njenih organov ter za racionalno poslovanje,
—	sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugih organov in organizacij potrebno zagotoviti navzočnost strokovne službe,
—	organizira in usklajuje delo strokovne službe,
—	skrbi, daje delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno,
—	organizira sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu z nalogami strokovne službe,
—	poroča skupnosti o delu strokovne službe,
—	po sklepih skupščine in njenih organov, opravlja druge naloge.
Vodja strokovne službe lahko prenese del svojih nalog na drugega
delavca delovne skupnosti strokovne službe, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti.
VI.	POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
50.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in v drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sponhmed skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovijo pósebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega
varstva.
51. člen
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za tivelja-vljanje pravic, ki sov njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
VIL OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
52.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično m popolno obveščanje' uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti m o problemih, razmerah v zdravstvenem varstvu v občini ter o njegovem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
53.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti;
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti,
—	z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost. VIII. PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE
55.	člen
Do izvolitve organov iz prejšnjega člena opravljajo naloge teh organov sedanji organi skupščine.	1
Nove člane odbora za samoupravni nadzor je potrebno izvoliti ob izteku mandata sedanjih delegacij uporabnikov in izvajalcev.
56.	člen
Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov, ko da soglasje skupščina občine ter ko je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljavnost statuta občinske zdravstvene skupnosti št. Ormož z dne 14/5-1976.
Številka 61-381 Datum; 14/4-1981
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ORMOŽ
Predsednik skupščine Hergula Alojz 1. r.
Na podlagi 18. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Ormož zbor uporabnikov in zbor izvajalcev dne 16. 9. 1981 sprejela
sta
POSLOVNIK
skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ormož in njenih organov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta poslovnik ureja način dela in sprejemanje sporazumnih rešitev oziroma odločitev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupščina) ter skupnih organov uporabnikov in izvajalcev v skladu s statutom občinske zdravstvene skupnosti.
2.	člen
Posamezna vprašanja o načinu dela ter sprejemanje skupnih rešitev oziroma odločitev skupščine ali njenih organov in delovnih teles, ki ne ureja ta poslovnik, po potrebi uredi skupščina oziroma njen organ in delovno telo s sklepom.
3.	člen
Delo skupščine je javno. Skupščina mora omogočiti vsakomur, ki je zainteresiran za njeno delo, da lahko prisostvuje sejàm.
Javnost je mogoče omejiti ali izključiti le, če zavoljo družbenih interesov tako sklene skupščina ali če je potrebno po določbah zakona zagotoviti tajnost podatkov.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
4.	člen
Delegat sodeluje v delu skupščine oziroma ustreznega zbora in skupnih organov uporabnikov in izvajalcev v mejah pooblastil svoje delegacije oziroma konference delegacij.
Pri delu v skupščini mora delegat upoštevati temeljna stališč^, ki jih je opredelila delegacija oziroma konlerenca delegacij, upoštevaje pri tem interese in smernice svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pa tudi splošne družbene interese in potrebe. Pri izrekanju in glasovanju na seji je delegat samostojen.
O delu skupščine, zbora ali drugihorganov ter o svojem delu v skupnosti mora delegat obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij ter temeljno samoupravno organizacijo ali skupnost, ki gaje delegirala in ki ji je odgovoren za svoje delo.
5.	člen
Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na sejo skupščine oziroma ustreznega zbora skupščine izmed sebe delegata oziroma toliko delegatov, kot določa sklep o določitvi števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konferenc delegacij.
Delegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo, ima pravico pošiljati na zasedanje skupščine oziroma seje zbora drugega delegata. Delegat, kije izvoljen za stalno funkcijo, nima glasovalne pravice.
6.	člen
Če se delegat zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje skupščine, mora nemudoma obvestiti svojo delegacijo ali konferenco delegacij, da določi drugega delegata.
Če je delegat zadržan neposredno pred sejo in ni več možno določiti drugega delegata, mora prizadeti nemudoma sporočiti predsedniku zbora in svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, da je zadržan, ter pojasniti vzrok za to.
7.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej zborov in sej delovnih teles, da sodeluje pri njihovem delu oziroma odločanju ter da opravlja naloge, za katere gaje zadolžila skupščina ali drug organ.
8.	člen
Delegatu gre povračilo potnih stroškov in povračilo izgubljenega osebnega dohodka v skladu z družbenim dogovorom in sklepom skupščine.
54.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po uveljavitvi tega statuta izvoliti nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev, stalne in občasne komisije ter druga delovna telesa.
Mandat novoizvoljenih članov teh organov traja do izteka mandata sedanjih delegatov v delegacijah uporabnikov in izvajalcev.
III.	KONSTITUIRANJE ZBOROV IN SKUPŠČINE
9.	člen
Sestava skupščine oziroma obeh zborov mora ustrezati številu delegatskih mest, določenih v statutu skupnosti.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov.
Vsak zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora.
Skupščina izvoli na skupni seji obeh zborov predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti.
Predsedniki in podpredsedniki sestavljajo predsedstvo skupščine, ki usklajuje delo skupščine in zborov.
IV.	SKLICEVANJE IN VODENJE SEJ
10.	člen
Prvo sejo skupščine oziroma zbora novega sklica skliče in vodi do izvolitve predsednika dotedanji predsednik oz. podpredsednik skupščine oziroma zbora.
Predsedstvo skupščine sklicuje skupne seje obeh zborov. Skupno sejo vodi predsednik skupščine ob sodelovanju predsednikov zborov, v času njegove odsotnosti pa podpredsednik skupščine skupnosti.
11.	člen
Predsednik je dolžan sklicati seje po sklepu skupščine oziroma zbora, na zahtevo skupnih organov uporabnikov in izvajalcev, na zahtevo odbora samoupravnega nadzora ali na zahtevo najmanj petine delegatov.
Predlagatelji obrazložijo zadevo, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
12.	člen
Vabilo za sejo mora vsebovati podatke o času in kraju seje ter predlog odnevnega reda.
Vabilu je potrebno priložiti zapisnik prejšnje seje in gradivo k posameznim točkam dnevnega reda z obrazložitvijo.
Vabilo mora biti poslano delegacijam praviloma 15 dni pred dnem, ki je določen za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo je potrebno poslati tudi družbenopolitičnim organizacijam v občini, skupščini občine, izvršnemu svetu skupščine občine, zdravstvenim organizacijam združenega dela, medobčinski zdravstveni skupnosti ter uredništva sredstev javnega obveščanja.
13. člen
Rok za sklic seje, kije določen v prejšnjem členu, je lahko krajši le tedaj, če mora skupščina obravnavati nujno zadevo.
Če gradiva za sejo ni bilo mogoče pripraviti pravočasno, gaje potrebno razdeliti delegatom in gostom na seji.
14.	člen.
Gradivo mora imeti predlagatelja.
Do gradiva, ki ga niso predložili samoupravni organi skupščine, mora zavzeti stališča pristojni organ skupščine.
Vabilu je potrebno priložiti tudi odgovore na delegatska vprašanja, na katere ni bilo mogoče odgovoriti na prejšnji seji.
15.	člen
Sejo zbora vodi predsednik oziroma podpredsednik zbora, če pa sta zadržana, predsednik oziroma podpredsednik skupščine.
Sejo skupščine vodi predsednik oziroma podpredsednik skupščine, če pa sta zadržana, eden izmed predsednikov zborov. •
16.	člen
Za ugotavljanje sklepčnosti izvoli skupščina tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil.
Komisija po začetku seje ugotovi na podlagi oddanih pooblastil, ali je seja sklepčna. Hkrati ugotovi, kateri delegati so opravičili svojo odsotnost.
Za sklepčnost je potrebna navzočnost več kot polovice delegatov zbora, ki ga sestavljajo. Komisija poroča za vsak zbor posebej, ko pa nastopa skupščina kot en zbor, poroča za skupščino kot v celoti.
Če ni sklepčnosti predsednik odloži sejo največ za eno uro. Če pa tudi tedaj ni zbranih dovolj delegatov, preloži sejo.	■
17.	člen
Če obstaja dvom o sklepčnosti, lahko predsednik sam ali na zahtevo delegatov odredi ugotovitev navzočnosti delegatov po delegatskih mestih.
O navzočnosti delegatov je potrebno voditi stalno evidenco glede na predložena pooblastila o delegiranju.
18.	člen
Če med sejo ni več sklepčnosti, je potrebno preostale točke dnevnega reda, o katerih še niso bili sprejeti sklepi, preložiti na naslednjo sejo.
Če zasedata zbora na skupni seji in med sejo eden od zborov ni več sklepčen, lahko o preostalih točkah dnevnega reda razpravljata oba zbora, sklepa pa lahko samo zbor, kije še sklepčen.
19.	člen
Predsednik skupščine oziroma zbora predlaga dnevni red na začetku seje. Pri določitvi dnevnega reda skupščina oziroma zbor upošteva predvsem nujnost zadeve, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in za sporazumevanje, ter ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in za sprejemanje sporazumnih rešitev oziroma odločitev.
Na vsaki seji je praviloma prva točka dnevnega reda poročilo o izpolnitvi sklepov prejšnje seje.
Na vsaki seji mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in predloge delegatov.
20.	člen
Med sejo ni dovoljeno spremeniti dnevnega reda, ampak je možno spremeniti le vrstni red obravnavanja posameznih vprašanj.
Z dnevnega reda je dovoljeno umakniti posamezna vprašanja, če gaje potrebno dopolniti oziroma, če je potrebno z njim v zvezi obravnavati predhodno vprašanje.
V.	POTEK SEJE
21.	člen
Ko delegati sprejmejo dnevni red, predsednik poroča o izpokjitvi sklepov prejšnje seje. Predsednik pozove delegate, da dajo pripombe k zapisniku prejšnje seje oziroma da ga odobrijo. O utemeljenosti prippmb odločijo delegati na seji. Utemeljene pripombe je potrebno vnesti v zapisnik.
22.	člen	,
Če skupščina oziroma zbor ne določita drugače, pripravi poročevalec
uvodno poročilo k vsaki točki dnevnega reda. Poročevalec mora na zahtevo zbora oziroma skupščine razložiti gradivo v celoti ali le njegove posamezne dele.
23.	člen
Vprašanje z dnevnega reda delegati obravnavajo praviloma najprej v načelih, nato pa v podrobnostih.
24.	člen
Če je na dnevnem redu nujna zadeva o kateri so delegati dobili gradivo šele na seji skupščine, predsedujoči po uvodnem poročilu določi prinfemo dolg odmor, da bi se lahko delegati seznanili z gradivom.
Po končanem odmoru predsedujoči napove razpravo b zadevi. '''
25.	člen	'	<
Delegati se lahko prijavljajo k besedi na začetku obravnave in vse do
njenega zaključka. Predsednik jim daje besedo praviloma po vrstnem redu, kot so se prijavili.
Delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda in zato, da bi popravil svojo prvotno izjavo, mora predsedujoči takoj dati besedo.
26.	člen	h
Razpravljalec mora biti v svoji razpravi kratek in jasen in mora predlagati ukrepe za rešitev vprašanja, o katerem teče razprava, razenče razprava ni informativne narave. Predsednik je dolžan paziti, da razpravljalca med razpravo nihče ne moti.	"
Predsednik ima pravico, da razpravljalca opomni, da seje oddaljil od točke dnevnega reda, da naj bo v svoji razpravi krajši in konkretnejši.
Delegati lahko odločijo, daje na seji mogoče govoriti o istem vprašanju le enkrat. Omejiti je mogoče tudi trajanje razprave.
,	27. člen	^
Ko predsednik oceni, daje vprašanje dovolj obravnavano, čeprav še niso govorili vsi delegati, ki so se priglasili za razpravo, lahko zbor ah skupščina na predlog predsednika odloči, da bo brez nadaljevanja obravnave odločil o vprašanju.
Predsednik oblikuje predlog sklepa, o katerem se morajo odločiti delegati.-,	,	.
Predsednik ugotovi stopnjo soglasnosti o obravnavanem vprašanju. V primerih, določenih v 20. členu statuta občinske zdravstvene skupnosti, ugotovi predsednik rezultat glasovanja.	;
28.	člen
Delegat, ki se ne strinja s predlaganim sklepom, je dolžan obrazložiti svojo odločitev.
Predsednik skuša z utemeljevanjem predlaganega sklepa doseči čim večjo stopnjo soglasnosti.	-
Šteje se, da je dosežen minimum soglasnosti in da je odločitev sprejeta „6 se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru.
29.	člen	11
' V primerih, navedenih v 20. členu statuta, se izvede glasovanje. Pfed-sednik zbora pozove delegate, naj najprej dvignejo roko tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti.
Po opravljenem glasovanju ugotovi predsedujoči število glasov „za'’ in število glasov ,,proti”.	■'
če se seštevek glasov ne ujema s poročilom komisije za verifikačijo pooblastil o številu prisotnih delegatov, je potrebno glasovanje ponoviti.! "
Če se tudi po drugem glasovanju število ne ujema, mora predsednik verifikacijske komisije na podlagi oddanih pooblastil ugotoviti števila stvarno prisotnih delegatov.
Če se je število prisotnih delegatov pred glasovanjem toliko zmanjšalo da ni več sklepčnosti, predsedujoči zaključi sejo.
f
30.	člen	r
Če se skupščina odloči za tajno glasovanje, je potrebno pripfaviti ustrezno število glasovnic z besedilom predlaganega sklepa, o kaferem delegati glasujejo in z besedama ,,za” in ,.proti”.
Delegati oddajajo glasovnice v primerno skrinjico. Ko je glasovanje končano, tričlanska komisija, ki jo izvoli skupščina oziroma zbor izmed prisotnih delegatov prešteje oddane glasovnice in ugotovi izid glasovanja, ki ga nato objavi skupščina.
Oddane glasovnice je potrebno priložiti izvirniku zapisnika.
31.	člen	• /
O vprašanjih za katere je po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti potrebna enakopravna odločitev obeh zborov mora biti odločitev sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Če se zbora ne moreta sporazumeti o enotnem besedilu sklepa, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.	1 1
Usklajevalni postopek izvede skupna komisija, v katero izvoli vsak zbor enako število delegatov. Skupna komisija izvoli svojega predsednika.
32.	Člen
Če tudi po skupnem sporazumnem predlogu ni doseženo potrebno soglasje med zboroma in torej komisija za usklajevanje ne more izoblikovati enotnega besedila sklepa, je potrebno predlog sklepa umakniti z dnevnega reda.
Skupni organi uporabnikov in izvajalcev oziroma predlagatelj sklepa pripravi novo besedilo sklepa, upoštevaje pri tem stališča zborov, ter ga predloži skupščini na prihodnji seji.
33.	člen
Predsedujoči ima izključno pravico in dolžnost vzdrževati red na seji.
34.	člen
Za kršitev reda na seji se sme izreči naslednje ukrepe:
—	opomin,
—	odvzem besede in
—	odstranitev s seje.
35.	člen
Opomin se izreče delegatu, ki s svojim vedenjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se izreče delegati], ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreka predsedujoči.
Odstranitev s seje se izreče delegatu, ki noče poslušati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali ki drugače hudo žali skupščino ali zbor oziroma uporablja izraze, ki niso v skladu z likom delegata.
Delegat sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red. Odstranitev s seje se brez obranave izreče delegatu na seji na predlog predsedujočega ali enega izmed delegatov, ki ga podpre še najmanj S drugih delegatov.
Delegat, za katerega je bila predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov, govor ne sme trajati več kot 5 minut.
Delegat, ki mu je izrečena odstranitev s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja, in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
36.	člen
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora mora obvestiti delegacijo, katere član je delegat, ki mu je bil izrečen ukrep, o razlogih, zaradi katerih je bil izrečen ukrep.
37.	člen
Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi zagotoviti reda na seji, prekine
sejo.
38.	člen
Predsedujoči lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, da mora zapustiti dvorano, v kateri je seja.
če gre za večje motnje, lahko predsedujoči odredi, da morajo zapustiti dvorano vsi poslušalci.
39.	člen
Sejo je mogoče prekiniti v naslednjih primerih:
1.	če se seja zaradi dolžine ne more končati istega dne;
2.	če zaradi odhoda delegatov s seje ni več sklepčnosti;
3.	če pride do težjega motenja reda in predsednik ne more zagotoviti reda z rednimi ukrepi.
Sejo je mogoče prekiniti tudi zaradi odmora.
Sejo prekine predsedujoči.
40.	člen
Prekinjena seja se mora nadaljevati najpozneje po 30 dnevih, ko je bila prekinjena.
Če je bila seja prekinjena zaradi odmora, prekinitev ne sme trajati dalje kot enouro.
41.	člen
Po končani razpravi o vseh točkah dnevnega reda in po odločanju o vseh vprašanjih, predsedujoči zaključi sejo.
Zaključene seje ni več mogoče nadaljevati.
VI.	ZAPISNIK
42.	člen
O poteku seje se piše zapisnik, ki vsebuje zlasti:
1.	zaporedno številko seje;
2.	ime organa, ki je imel sejo;
3.	kraj, čas in datum seje;
4.	število prisotnih delegatov;
5.	imena prisotnih gostov in njihove funkcije;
6.	dnevni red seje;
7.	ime in funkcija predsedujočega;
8.	ugotovitev o potrditvi zapisnika s prejšnje seje;
9.	potek razprave, kratka vsebina vprašanja, o katerem so delegati razpravljali, imena oseb, ki so sodelovale v razpravi, in bistvo njihove razprave. Na zahtevo delegata je potrebno vhesti v zapisnik celotno razpravo, vendar jo mora delegat oddati zapisnikarju v pismeni obliki;
10.	točno besedilo sklepov, ki jih je skupščina sprejela;
11.	stopnjo soglasnosti oziroma izid glasovanja o vsakem sklepu;
12.	delegatska vprašanja in odgovore nanje;
13.	druge pomembne dogodke na seji;
14.	čas zaključka seje;
15.	podpis predsedujočega in zapisnikarja.
43.	den
Zapisnik, na katerega ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah zaz.iamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik zbora oziroma skupščine in zapisnikar.
44.	člen
Zapisnik posamezne seje je potrebno poslati delegatom oziroma delegacijam ali konferencam delegacij praviloma hkrati z vabilom za naslednjo sejo.
Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji. O utemeljenosti pripombe odločijo delegati na seji.
VII.	POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH IN DRUGIH AKTOV
•f»
45.	člen
Skupščina oziroma zbora sprejemajo samoupravne splošne akte, sklepe, smernice in priporočila.
Odločitve sprejemajo zbori enakopravno ali samostojno ter v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in statutu.
46.	člen
Skupščina sprejema pomembnejše samoupravne sporazume praviloma tako, da najprej obravnava osnutek, nato predlog samoupravnega splošnega akta. Ce je bila o aktu opravljena javna razprava po 47. členu tega poslovnika, lahko skupščina združi oba postopka in predlagani samoupravni splošni akt obravnava le kot predlog.
47.	člen
O osnutku. samoupravnega splošnega akta je potrebna poprejšnja obravnava v skupnih organih uporabnikov in izvajalcev.
Temu sledi predložitev osnutka v javno razpravo. Za javno razpravo je potrebno določiti primeren rok. Ko je na podlagi razprave izoblikovan predlog, ga je potrebno predložiti delegatom oziroma delegacijam in konferencam delegacij v preučitev in razpravo, čemur sledi obravnava na seji zbora uporabnikov oziroma izvajalcev.
48.	člen	,
Obravnava predloga na seji se začne z uvodnim poročilom poročevalca.
Poročevalec je dolžan seznaniti skupščino z vsemi pripombami in
amandmaji, ki jih je med javno razpravo o predlogu aktov prejel in pri oblikovanju predloga upošteval predlagatelj, zlasti pa z razlogi, zakaj nekaterih pripomb ali amandmajev ni mogel upoštevati. O utemeljenosti takih razlogov presodijo delegati v zborih.
49.	člen
Predlagatelj mora biti povabljen na sejo in ima pravico dopolniti obrazložitev predloga ter dajati pojasnila in mnenja ves čas obravnave.
Predlagatelj lahko umakne predlog do trenutka, ko delegati o njem odločajo, ne da bi to posebej obrazložil.
O morebitni zahtevi za odložitev odločanja o predlogu oziroma za ponovno preučitev ali uskladitev delegati na seji posebej odločajo.
50.	člen
Ce je na dnevnem redu obravnava predloga akta, ki so ga dobili delegati z vabilom za seje skupščine, je potrebno pripombe in razloge za spremembo in dopolnitev besedila pripraviti v obliki amandmaja.
Amandma je potrebno pripraviti v pismeni obliki in ga obenem z obrazložitvijo predložiti najmanj 3 dni pred sejo.
Izjemoma je možno predložiti amandma tudi na seji zbora, če je bil sprejet v skupnih organih uporabnikov in izvajalcev, vendar le pismeno in z obrazložitvijo.
51.	člen
Amandmaje je potrebno vročiti vsem delegatom zbora v pismeni obliki, preden odločajo o njih.
Iz amandmaja mora biti razvidno, kateri del besedila je potrebno dodati, kaj je potrebno spremeniti in kako, tako da je mogoče nedvoumno ugotoviti, kako naj se glasi spremenjeno in dopolnjeno besedilo.
Vsak amandma mora delegacija obrazložiti.
Ce se o isti zadevi pojavi več različnih amandmajev, oblikuje skupščina komisijo izmed delegatov, katerih delegacije so predlagale amandmaje.
52.	člen
Ce se komisija sporazume o enotnem besedilu amandmaja, razpravlja skupščina le o tem amandmaju.
Ce se komisija ni sporazumela o enotnem besedilu amandmaja, sklepa skupščina o vsakem amandmaju posebej- Sprejeto je besedilo tistega
amandmaja, pri katerem je dosežena največja stopnja soglasnosti navzočih delegatov.
Ce pri nobenem amandmaju ni doseženo soglasje, skupščina zavrne vse amandmaje.
53.	člen
Delegat lahko po nalogu svoje delegacije ali po lastni presoji umakne predlog amandmaja. Umik amandmaja je potrebno vnesti v zapisnik. Predsedujoči mora odpreti razpravb o vsakem amandmaju posebej. Amandma lahko sprejme le skupščina.
54.	člen
Samoupravne in druge splošne akte skupščine je mogoče spremenitKpo enakem postopku, kot so bili sprejeti.
VIII.	KONČNA DOLOČBA
55.	člen
Poslovnik začne veljati ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ormož na sejah obeh zborov in je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 96-2/81 Datum: 16. 9. 1981
5.	za vsak rtg posnetek, tudi zob (največ 6 posnetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih
6.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
7.	za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept
8.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih
9.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez
10.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke z km po amputaciji
11.	za ortopedske čevlje
12.	za kilni pas
13.	za bergle
14.	za aparat za omogočanje glasnega govora
15.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu-dnevno
16.	za očala
17.	za kontaktna stekla
18.	za očesno protezo
19.	za ojačevalni slušni aparat
5
125
30
205
310
310
620
310
65
415
65
85
185
205
310
Občinska zdravstvena skupnost ORMOŽ Predsednik skupščine Hergula Alojz 1. r.
195.
Po 80. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 3-31/78, 11-180/78, 12-203/78 in 14/78)
V zvezi s 46. členom samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985 (Ur. list SRS, št. 13-750/81) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ormož na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. julija 1982 po predhodno izvedenem usklajevanju v občinski skupnosti socialnega varstva Ormož glede na 11. alineo drugega odstavka 11. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS, št. 8-545/80 sprejela
SKLEP O USKLADITVI
prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož.
Prispevki uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, veljavni od 1/2-1980 dalje, se valorizirajo za uradno valorizacijo programov samoupravnih interesnih skupnosti od planskih n» tekoče cene od leta 1979 na 1981 brez upoštevanja vsakoletnih uskladitev teh programov s tekočim porastom cen, oziroma valorizirajo za skupno 41,24 %.
Valorizirani prispevki k stroškom za zdravstvene storitve, pomočke znašajo.'
Vrsta prispevka
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih obratnih ambulantah ter dispanzerjih s posameznim primerom zdravljenja
2.	za prvi obisk zdravnika na domuje opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu-specialistu
—	za vsako zalivko
—	za polno kovinsko prevleko
—	za vse druge prevleke
—	za inlay nazidek
—	za vsako krono (z zatičkom)
—	za vsak čelen v mostovni konstrukciji
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demotažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi
—	za začasno prevleko ali čelen v začasnem mostičku
—	za gred, opornico ali jahač	•	.
—	za vsako totalno protezo *•
—	za vsako parcialno protezo
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi
—	za vsako začasno protezo
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, pod-dložitev ali reakluzijo
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku, specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
zdravila in pri-Znesek v din
40
40
310
375
205
450
205
70
90
275
665
825
720
620
105
105
3.
Ta lista se uporablja od 1/8-1982 dalje, z njeno uveljavitvijo preneha veljati lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v letu 1980 v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož (Uradni vestnik Ormož, Ptuj, št. 9-71/80).
Štev.: 101/1-1982 Ormož, 28. 7. 1982
Predsednik
skupščine OZS Ormož Novak Mirko, 1. r.
196.
Po 53. in 55. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož št. 3-31/78, 11-180/78, 13-203/78 in 14/78) v zvezi s 4. in 5. točko sklepa o uskladitvi obsega nekaterih pravic do socialne varnosti in v zdravstvenem varstvu z dohodkovnimi možnostmi ob izvajanju politike stabilizacije v občinski zdravstveni skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-73/80) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ormož na seji zbora uporabnikov dne 28. julija 1982 po predhodno izvedenem uklajevanju v občinski skupnosti socialnega varstva Ormož glede na 9. alineo drugega odstavka 11. člena o skupnosti socialnega varstva (Ur. list SRS, št. 8-544/80) sprejela
UGOTOVITEV
o povečanju oziroma višini posmrtnine in pogrebnine v občinski zdravstveni skupnosti Ormož.
Ob upoštevanju načel iz 42. člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985 (Ut. list SRS, št. 13-750/81) se zneski posmrtnine in pogrebnine za leto 1982 določijo tako, da se višina posmrtnine oziroma pogrebnine, veljavna za leto 1980 poveča za 30,1 Vo za kolikor se je poprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1981 povečal nasproti letu 1980.
II.
Skladno z ugotovitvijo pod I. znaša v letu 1982 f
a)	posmrtnina
b)	pogrebnina
—	če je umrla oseba starejša od 14 let
—	če je umrla oseba starejša od enega in mlajša od 14 let
—	če je umrla oseba mlajša od enega leta
III.
Ta ugotovitev začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja ga se od 1/8-1982 dalje.
Številka: 101/2-1982 Ormož: 28. julija 1982
Predsednik
skupščine OZS Ormož Mirko Novak 1. r.
7.127 .-'—din,
7.121— din
5.048,— din 3.563,— din
197.
"r.r Po 45. Členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-31/78, 11-180/78, 12-203/78 in 14/78), je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ormož na seji zbora uporab-rijkov dne 28. julija 1982 po predhodno izvedenem usklajevanju v občinski skupnosti socialnega varstva Ormož glede na 10. alineo drugega odstavka H. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS številka 8-545/80) sprejela
II.
Delavcem in drugim upravičencem, katerih začasna zadržanost od dela traja neprekinjeno dalj kot šest mesecèv, gre od izpolnitve pogoja za uskladitev nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov upoštevajoč načela iz 34. člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 — 1985 (Ur. list SRS, št. 13-750/81), v letu 1982 povečano nadomestilo osebnega dohodka za 30,1 %, za kolikor se je poprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1981 f>ovečal nasproti letu 1980.
UGOTOVITEV
o jtovečanju nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti Ormož.
■ i	i.
Po uradnih statističnih podatkih so se življenjski stroški v letu 1981 napram letu 1980 povečali za 36 %, torej za več kot 5 %, zaradi česar je izpolnjen pogoj za povečanje nadomestila osebnega dohodka na temelju usklajevanja višine nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov.
i.
m.
Ta ugotovitev začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/8-1982 dalje.
Štev.: 101/3-1982 Ormož, 28. julija 1982
Predsednik
skupščine OZS Ormož Mirko Novak, 1. r.
1
i
O
/
/
-

%

•• -. o- -i .
‘r:
X
i :
i
i
r
- ■
v'
■Y
4
i >
I
' Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih Številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, VoSnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14,
Maribor.