H Mi. številka. IVat, v torek !). ma ja I MM). IVčaj XXIV ..Edinost" izhaia dvakrat iih dan. rar.un nedelj in praznikoT, * jut raj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in (>o praznikih izhaja oh 9. nri zjutraj. N it mr u I u ji »nnitn : Obe izrini) j i na leto . . . jrM. -21'— Za nHmo večerno tadanje . ,, 12*— Za pol letu. četrt leta in na meneč ra/.nierno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu /.jutranje Številke po 3 nvč, večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake z jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po l nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.)' GLASILO POLITIČNEGA DRU&TVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. H7». 4 nvč. t erilnoatl je niot t Oglasi se računajo po vrutak v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popuatom. Poslana. osmrtnice in javne zalivale, domači nglaai itruviil4tv«, »d-|ir»inllt«ii in sprejemanje InM-ralov v ulici Molii« piccolo Hv. U. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. I* ril »a 8. Vuezeuiem zboru ho je razpravljalo o zakonskem urejevanju javnega ljudskega šolstvu v šolskih občinah v narodnostno mešanih krajih. Referent šolskega odseka je menil, da so si? Nemei svoječasno vjemali v principili z navzočim zakonskim načrtom, in je naglušni, «la zakonski načrt varuje popolnoma interese Nemeev. Poslanec Zatka je razpravljal o tem, naj se ustanove šolske občine za narodne manjšine, da se s tem ohrani iste pred terorizmom Nemeev ter je predlagal, naj šolski odsek prouči to vprašanje. Proti temu predlogu sta govorila poslanca Herold in grof Zed\vitz. Dunaj H. Ministevski predsednik grof Tliun, finančni minister dr. Kaizl in minister /a trgovino Dipauli so odpotovali v Budimpešto. IMliiaJ H. Minister za zunanje stvari grof Golneho\vski odpotuje jutri zjutraj v Budimpešto. Carigrad H. Turški odposlanci, imenovani za konferenco o razo rože nju, so odpotovali danes v Haag. Srcdec H. Po konečnem volilnem rezultatu je voljenih 104 vladnih pristašev in 5iJ opozicijonal-eev iz raznih strank, med temi tudi njih vodje.— Obdržavalo se bo 12 ožjih volitev. Italijanska irredenta. n. «Slavisehes Kclu>» meni, dn italijansko vodstvo v Primorski postopa tako previdno, tlu <1ola vso čast tradicijam srednjeveških in novodobnih machiave- P O I) L I 8 T E Iv. Na kmetih. B ---< Spisal Pol u k s. >- —— Bila je pomlad, ljudje so imeli mnogo dela na polju, zato ni bilo čuti nobenega glasu iz temnih hiš. Nad vasjo so se svetile luči in neki nejasen šum je prihajal od tam. Bila je parna žaga, na kateri ho je delalo tudi po noči. Nek nejasen čut, neka slutnja jo je prevzela, kakor tla izhaja vse njeno gorje od onih nemirnih luči, I vladanju omenjenih dveh namestnikov hi se moralo še le pisati, da bi tudi višje gori prišli tlo spoznanja, kakovo škodo za državo in za dinastijo provzročajo vladni možje, ako niso na svojem mestu. Tu je pač možno trditi, za slučaj, ako bi res kedaj nastalo' resno italijansko vprašanje v Primorju, da je tako došlo po 1 a h k o m i š 1 j e n e m p os to p a n j u p rejš nj i h p o kra j i n s k i h v 1 a ti. Večina Primorske je slovanska in lojalna že v lastnem interesu. Tudi ubogo, od veleposestva izmoz-gano prebivalstvo Furlanije je bilo do najnovejih časov strogoavstrijsk. mišljenja. Italija.iska mesta Istre žive od dela slovanskega prebivalstva in v okolici tr-žaški biva se danes zvesto slovansko prebivalstvo, ne gletlč na to, da v mestu samom bivajo tisoč« in tisoči Slovencev. Kako lahko bi bilo torej vladam, da bi varovale slovanski živclj, da bi istega s pomočjo države dvigale in jači le materijalno in duševno vsaj v toliko, da bi slovanska večina varovala ravnotežje proti laškemu življu! Ob taki politiki ne bi moglo priti nikdar do resnega italijan- joga možu. Kazal ji je hrbet in bil je videti razjarjen, ker jo onemu nasproti grozeče pretil s pestjo. Ona se je približala plaho in st> bojazljivo dotaknila njegove rame. — Ti Anton, prosim to, pojdi domov ! — — Kaj hočeš? - je zarežal on in na topo gledajočih očeh se mu je bralo, tla se je opil. — Domov pojdi! — se je oglasila ona tiho. — Kaj domov?! Domov ne grem! Na, tu pij ! — V očeh se mu je vžgalo nekaj vročega, nerodno jo jo potdgnil k stihi in ji ponujal žganja. — Ne, ne boiu ! — se je branila ona in v oči so ji silile solze. — Pa boš! (Je ju/ rečem, moraš! — Surovo jo je potisnil na klop. —• Ha, ha! Lepo si jo naučil! Zdaj že hodi po-te! No, če bi moja prišla.....in oni, ki je žnjim sedel pri mizi, je zaničljivo namrdnil obraz. — Kaj boš zabavljal, ti babjek ! — se je rnztogotil Pavlovec, kateremu je žgnajo stopalo v glavo. — Jaz babjek?! O ti strahopetec ti! Kje je moja žena? Doma je lopo, ker ji ne dopuščam, da bi lazila za menoj, ti so pa vedno držiš svoji babi za predpasnik! — — Ti-i-i! — je zakričal Pavlovec preteče in se vzpel kvišku. (Pride še.) skega vprašanja v Primoski. Da, tudi sedaj se bi se moral umetno podpirani italijanski živelj umakniti v svoje naravne meje, ako lii vlade nraevale stvari tako, kakor l>i jih morale! Je-li potrebno Avstriji, da dopušča tržaškemu magistratu, da vabi , semkaj tisoče in tisoče italijanskih podanikov na škodo domačemu italijanskemu prebivalstvu?! Je-li potrebno, i, na nadčloveški, je pre-obncmoglo samo za-se in da je obnemoglo, na tem je zopet kriv zistem, ki je črnil Slovane kakor p a n a 1 a v i s te, hidro i r r ed e 111 e pa je slikal kako r 11 e »1 o 1 ž n o s t v a r. Izvestni krogi v Nemčiji bi morda radi videli, da bi v avstrijskem Primorju navstnlo kako mednarodno vprašanje, da bi se ponovili dogodki od nekdaj. Na avstrijskih državnik pa je, da zapuste stari zistem in da dosežejo v kratkem času, da bodo mogli reči: v avstrijskem Primorju ni nobenega mednarodnega, nobenega italijanskega vprašanja, kajti večina prebivalstva je slovanska, a veliki del manjšine je udan Avstriji. Tako bi mogli govoriti krmitelji države, ako bi njihova modrost našla prava pota. Naj bi se zgodilo kmalu. Tako je list «Slovanisehes lv*ho» v tesnem okv i rji 1 jed nega članka in v pragmatiški krat-kosti lepo razvil vse naše položenje, pokazal na vzroke, in na krivce in na — zdravilo. Nekoliko naših pripomb prihodnjič. Politični pregled. TUST, 9. ninja 1899. Dompieri — Zanardelli. Te dni je pisal milanski »Secolo«, da je tržaški namestnik pozval župana Dompierija, naj izjavi, du-li je pisal Zanardelliju privatno ali kakor župan. Hkratu je poročal isti list, da se je tudi grof Thun pritožil pri italijanskem poslaniku Nigra. Poslednji da je zatrdil, da ji; bilo pismo povsem privatno. Slednjič se je te dni iz Uima širila vest, da je tudi avstrijski poslanik baron Pasetti odločno protestu val pri italijanskem ministru za vnanje stvari, Cauevnru. Vse te vesti so prešle tudi v vse avstrijske liste. Nam se ni zdelo vredno, da bi jih ponatisnili. Sporočilo smo pač čuli, ali vere nam je primanjkovalo popolnoma. Iti 11a vse zadnje mi niti ne zamerimo avstrijski vladi, ako je molčč utaknila v žep tudi tobrezohraznost, ki sta jo storila Dompieri in Zanardelli. Kakov vspeh bi tudi mogel imeti takov protest? Prav nikakega, razun tega, da bi se homeričen smeh razlegal po vsem irredentovskem taboru in da bi se jednomu zasmehovanju avstrijske avtoritete pridružilo še drugo. Dokler vedo irredentovei, da v Trstu smejo, kar hočejo, ne po-morejo vsi protesti na Dunaju in v Kimu. Vsaki takov protest je le udarec po vodi in vzbuja le veselost med onimi, katere naj bi zadel. To bi morali vedeti na Dunaju in zato ne moremo prav verjeti, da bi se bili dunajski krogi res postavili zasmehu avstrijske irredente. Ne verujemo, dokler ne bomo videli črno na belem in od avtoritativne strani. ("e pa so bili gospodje na Dunaju res tako — najivni, potem bi morali le obžalovati to, kajti drevesa ne podereš nikdar, če mu režeš le vršičke, ampak presekati moraš korenike. Korenika pa je tu 11a Primorskem. Ako bi se avstrijska vlada osamosvestila toliko, da bi napravila red tu doma, potem bi vsa veljava predrznosti irredcntovoev zlezla v svoj nič. Ne same iz sebe, ampak po krivdi avstrijskih državnikov so take demonstracije resen simptom resne bolezni. K položaju. O notranjem položenju avstrijskem danes ni posebnih vesti. Češki listi nadaljujejo z ostrim nastopanjem proti namenom grofa Thuna glede jezikovnega vprašanja, nemški opo/.ici-jonalni listi pa menijo, tla tega šumenja v češkem logu ni smatrati iskrenim, ampak da je le manever, h katerim hočejo Cehi doseči dvojno. Najprej da hočejo vzbuditi menenje, da je namerjani jezikovni zakon neugoden za Cehe in ugoden /a Nemce, v drugo pa da hočejo pred volilei zavrniti vso odgovornost na eksekntivni odbor desnice. Ako bi Cehi res hoteli odkloniti Thnnov načrt — tako , meni »Neue Freie Presnet — bi to storili takoj in ne hi čakali na sklep rečenega eksekutivnega odbora, o katerem morajo vedeti, da se po svoji večini gotovo izreče za izdanje jezikovnega zakona. No, nii bi mislili, da dunajski list dela krivico Cehom. Le-ti so pač že |iodali dovolj dokazov, da se ne dajo tak«) hitro oplašiti. Na Umu sieer ni dvomiti, da so Cehi brez izjeme se svojega češkega stališča proti jezikovnemu zakonu, za kateri naj bi pozneje državni zbor podelil imdemniteto, ker smatrajo le svoj deželni zbor kompetentnim za rešenje tega vprašanja. (Vin bi torej gotovo rekli kar naravnost: ne! Ali oni so sedaj v kočljivem položenju in jim ne kaže, da bi se prenaglili se svojim sklepom, kajti od istega je morda odvisno vse, kako se zasukne notranja politika avstrijska. Ob takem kočljivem položenju in toliki odgovornosti je pač naravno, da hočejo čuti popred tudi glas svojih zaveznikov, predno izpregovore zadnjo besedo. Domače vesti. Oospoilu okrajnemu glavarju Fitliiaiil-ju, zastopniku o. kr. vlade v istrskem deželnem zboru! Pišejo nam: Veleugledni gospod okrajni glavar! Iz vseh deželnih zborov prihajajo poročila v »korespondenčni biro«. Ta poročila pošiljajo v vsej Avstriji dotični vladni zastopniki v dežel n in zborih. Iz tega n.oremo sklepati, tla tudi Vi, veleugledni gospod okrajni glavar, kakor zastopnik vlade v deželnem zboru istrskem, obveščate korespondenčni biro«, da sta torej odgovorni za poročila iz deželnega zbora državni ustanovi, kakor-šnju je korespondenčni birft! Ker pa v poročilu tega biro ni povsem na-tnnjčna ona interpelacija, ki napolnuje z gnjevom vsakega avstrijsko čutečega rodoljuba, ker iz onega poročila ni razvidno, da so podpisali V8l laški poslanci ono zloglasno interpelacijo, ker ni razvidno, da so laški poslanci interpelirali radi onega pisma, katero je pisal predsednik italijanske zbornice v Rimu, Zanardelli, tržaškemu županu dru. Doinpie-ri-ju glede stvari, v katere se nikdar ne sme »tikati noben tujec in tudi ne predsednik zbornice italijanskega kraljestva, ker iz poročila ni razvidno, kako ste Vi, kakor vladni zastopnik nastopili proti interpelaciji, da bi bili dali zadoščenja vsem avstrijskim patrijotom in bi bili svečano zavrnili vsako utikanje predsednika italijanske zbornice v popolnoma notranje avstrijske strani, obračamo se tem potom do Vas, velečestiti gospod, da bi nam, kakor glasnikom večine prebivalstva v deželi, blagovolili razjasniti : 1. Ali morda ni res, tla so vsi laški poslanci podpisali imenovano interpelacijo? 2. Ali morda ni res, da so interpelirali radi konfiskacije listov, ki so priobčili pismo predsednika zbornice poslancev v Rimu tržaškemu županu, dr. Dompieri-ju ? Ji. Ali je res, da niste nastopili proti interpelaciji ? 4. Ali je res, da niste svečano zavrnili gosp. interpelante ? o. Ako odgovarja sub 1 in 2 resnici, zakaj ni prišlo natanjčno poročilo v »korespondenčni biro« ? l>. Kako vzroke ste imeli, da ste zamolčali vse to? V nadi, da v kratkem času dobimo prepo-trebna pojasnila, ostajamo z globokim spoštovanjem Vašemu blagorodju vedno na razpolago radovedni avstrijski podaniki. l*o desetih lotili. Do pred desetimi leti so imeli v Kopru v cerkvi »pri križu« v bolnici tudi slovensko službo božjo. Pred 10 leti je bila odpravljena ta služba božja. Vsled tega je šla deputacija do bivšega vladike tržaškega, prevzvišenega gospoda (Jlavine. Začuvši prošnjo deputacije, je rekel milostljivi: »Za božjo voljo, saj bi vam ga dal slovenskega duhovnika, ako bi ga le imel! Potrpi te!« Jeden členov deputacije je pripomnil na to, da so sedaj dobili italijansko propoved, ali Slovenci tla nimajo nikake koristi od tega. Skof na to: »Čujte! Ako bi vas jaz vprašal sedaj, da bi mi posodili 11M iti ghl., ali bi mi jih (»osodili, če jih nimate?! Tako vam tudi jaz ne morem dati slovenskega duhovnika «. Od tedaj je torej minolo 10 let, in Slovenci v Kopru še nimajo svoje službe božje. Skof je rekel tedaj : potrpite in koperski Slovenci trpe še sedaj na istem nedostatku, kakor pred K) leti! Ali v celih H) letih res ni bilo najti jednega samega takega duhovnika, ki bi mogel skrbeti tudi za ko-perske Slovence?! Kako misli laško nižje ljudstvo! Iz okolice koperske nam pišejo: deden odstavek v proglasu hrvatsko-slovenskih poslancev istrskih do naroda se glasi : Znjo (vladajočo italijansko stranko) niso zadovoljni niti niži sloji italijanskega prebivalstva . . . .« V dokaz, da je res teinu tako, Vam hočem navesti sledeče: Po II. seji deželnega zbora istrskega, ko so zasramovali manjšino in so branili drti. Dinku Trinajstieu, da bi govoril v svojem materinem jeziku, je došlo k meni več italijanskih kmetov, tako imenovanih »pavlanov«, posvetovat se, kaj bi bilo storiti proti laški gospodi, da ne bi več počenjali takih stvari?! .laž jim nisem vedel dati odgovoru in sem jim svetoval, naj gredo do gospoda Spinčiča. I11 res so storiti tako. Gospod Spinčič jim seveda tudi ni vedel dati nasveta, kakoršnjega so želeli. Rekel jim je, da ljudstvo samo sedaj ne more storiti ničesar proti tem škandalom v zbornici, ali o volitvah naj ljudstvo stori svojo dolžnost in naj voli drugačne može. Iz tegu dogodka je razvidno torej, da niže laško ljudstvo po Istri, ono ljudstvo, ki dela in trpi, ne odobruje divjanja laških signOrov, da obsoja tako nasilje in da bi bilo pripravljeno ceM za reakcijo. S tem jc potrjeno, kar trdite vedno tudi Vi, da politika laske gospode v Istri je le politika kaste, le politika nečuvene sebičnosti gospode, politika, pod katero ne trpe le Slovenci, ampak tudi niže laško ljudstvo. To je politika nasilne oligarhije in nuna ničesar na sebi resnične »narodne« politike. Tu je nacijonalna ideja le pretveza za nasilje, torej najgrša zloraba nacijonalne ideje ! Slovenci in Hrvati. Ljubljanski župan Hribar je prejel naslednjo brzojavko iz Zagreba : Kao revni obožavatelj prirodnih krasota krasne Slovenije i iskreni štovatelj divnog slovenskog naroda izričem Vama i štovanim zastupnicima naj u srd n iju hvalu nad dalekosežnim zaključkom slovenskog sabora, koji bio jedinstvu slovensko-hrvatskomu zorom novoga dana! I)r. Stjepan pl. Miletid. Uredništvu »Slov. Naroda« je došla naslednja brzojavka iz Čabra: Oduševljeno pozdravljamo i veselimo se patrijotičnomu zaključku o u vedenj u hrvatskoga jezika u učione. Spoznajmo se i branimo svoju zajednicu, spasiti če nas. Živeli Slovenci ! Davorin Krm poti <5, Makso Cntinelli, Ahra-dic Serafin, Križ. »Slovence« pa je prejel nastopni dve brzojavki : Djakovo i), maja. Ako nas bratska ljubezen ne složi, rodoljubni r d ne dovede k slobodi i jedinstvu, tko đe nam pomoči? Oduševljeno pozdravljam zaključak kranjskega sabora, jer ga je na-dalino genij slovensko-hrvatskog jedinstva. Doktor Popra tovid Bošnjaci <>. maja. Korak, kojim so Slovence njihovi zastupnici doveli bliže zajedničkom nam životu, Bog blagoslovio, a zastupnicima nagradio. Kolarovič, upravitelj župe. Izlet Italijanov v Pazin. Iz Pazina nam pišejo dne K. t. m.: Včeraj je bil tu izlet Lahonov iz Trsta in iz vseh istrskih mest z namenom, da spodbudijo že obupane tukajšnje somišljenike in da prilijejo malo olja že slabo brleči luči italijan-st ,*a pazinskega. »Lega« je potrošila dokaj denarja za pot, hrano itd. teh izletnikov in govorilo se je, da jih pride vsaj f)00 in samo iz Trsta 400. A prišlo jih je iz Trsta 06 111 iz družili istrskih mest mogoče f)0, a to pisarjev, trgovskih pomočnikov in enakih golobradcev ; krivonoacev seveda tudi ni manjkalo, kjer gre za — »liberalna načela*! Ti so vsikdar dobro zastopani. Tudi kateri v prosti kmetski obleki se je zgubil med nje. Judežev groš dela svoje čudeže. No, sedaj so lahko uvideli sami, da v Pazinu ni njih obljubljena dežela. Ako tudi niso povedali, mislili pa so to gotovo, ako niso bili slepi. Imeli so skupen obed pri Camnsu, potem pa koncert pri Mraku (Italijanu 8 Krasa) ; seveti a, da se je napivalo in vikalo kakor znajo oni. Naš narod je vse to gledal indiferentno, ker je bil pomirjen in poučen, da to ni nič. Ali priti bi bilo moglo do resnih dogodkov, »ko hi se čula le jedna sama izlivajoča beseda, kajti narod je že obupan in vidi, da nima zaščitnika nikjer, ako ne — v sebi. Vse se je mirno dovršilo in zvečer oh 7. uri in pol so odšli tržaški krivonosei, ob 10. pa par onih iz Pulja. V tukajšnjem »eanino di lettura« so še kasno v noč nadaljevali govorance in napitniee, kjer se je govorilo tudi, da v Avstriji nočejo hiti. Ali da morajo priti pod Italijo, ali pod Rusijo, toda v Avstriji nočejo biti. Koliko da so s tem pripomogli veliki italijanski ideji, to se ne zna, toda zapomnijo naj si, da vse to naših ljudi j ne premami več. Naši spoznavajo, od kod jim prihaja zlo in samo potreba, trda potreba jih drži še nekaj navezanih na gospodo. Ali iz prepričanja imajo po vsej Istri le bore malo število naših. Češki turisti v Kadru. Tudi v Zadru so bili češki turisti vsprejeti najsrčneje. Že na parobrodu so jih pozdravili zastopniki hrvatske čitaonice in zadarskoga Sokola ter poslanci dr. Klaič, knez Borelli in Jurij Hiankini. V hrvatski čitaonici jih je društveni predsednik pozdravil nnjprisrčneje, izrekši svoje veselje, da je toli odličnih Slovanov s severa došlo v hrvatsko Dalmacijo. Voditelj turistov Pasovski se je zahvalil na prisrčnem pozdravu, miglašujć čvrste zveze, ki spajajo češki in hrvatski narod, deškim gospem in gospodičinam je društvo podarilo vsaki šopek cvetja. Zvečer je bila na parniku «Panonija* večerja, na katero je bilo povabljenih tudi več hrvatskih odličlijakov. Gosp. Pasovski je napil bratstvu češkega in hrvatskega naroda, češka poslanca Skala in Silenv svojim hrvatskim tovarišem v državnem zboru, dr. Klaid v z a j e m n o s ti s lo v a n sk i, Biankini oživotvo-renju državnega prava kraljevine češke in hrvatske. Mi so moramo le radovati na vsakem takem dogodku, kajti stokrat bolj nego z najlepšimi knjigami, se spoznavamo po taki osebni dotiki. In še le potem, ko se bomo poznali dobro, se bomo znali tudi ljubiti in le ob spoznanjnnju in ljubezni se morejo plesti niti vzajemnosti naše. Koncert na korist Rdečega križa* za Trst i n Istro bode torej jutri zvečer v dvorani društva Schiller. Začetek bo ob H. uri. Priti je: dame v toaleti za soareje brez klobuka, gospodje pa v fraku in z belo kravato. Železnica Morlea-Ajdovščina. Ministerstvo za železnice je vzelo naznanje prijavljeni mu vspeh revizije črte, političnega obhoda in razprav za razlastitev dela črte preko Križa Kodrovi - Ajdovščina. Dalo je torej dovoljenje za gradnjo dela črte km. 20-0—28- */4 izključivši črto km. 251—27 3. Gledd te izključene črte je predložiti nov naSrt. Štajerski liovIčar.V šolskem 1.1897/98 je bilo vseli ljudskih in mcšč. šol na Stajarskem 8l>4, torej štiri več nego v letu 1895 -i)f>. Izmed teh je bilo 13 meščanskih, K*>K ljudskih in 53 zasebnih šol. Včni jezik je bil v šolali nemški, v 220 slovenski in v .18 utrakvistični. Od 11M.08H za šolo godnih otrok obiskovalo je šole 183.606, torej 96°/„. Vsega učiteljskega osobja na teb ljudskih in meščanskih šolali jo bilo 2322, od teh je imelo spričevalo učne usposobljenosti 1450 učiteljev in 530 učiteljic, spričevalo zrelosti pa 127 učiteljev in 121 učiteljic, doeim je bilo brez vsa-eega spričevala 56 učiteljev in 38 učiteljic. Povprečno je prišlo na jedno učiteljsko moč 73 otrok. Ta primera pa je seveda le »povprečna«, kajti med tem, ko ima učitelj po nemških mestih in trgih ter na šulferajnskih šolali sploh 30—M) učencev, spada na jednega učitelja v slovenskih okrajih, kakor v šmarijskem ali brežiškem po 200 do 300 učencev! Razven imenovanih sol je imela dežela štajerska minolo leto še 1K strokovnih šol za nižje obrtnike, 10 kmetijskih ter 7 nadaljevalnih tečajev za deklice skupno z 1039 učenci. O ljudskem štetju l. 1H00 bilo je v tej kro-novini 1,274.(5(5;') prebivalcev. Od tedaj je naraslo število vsako leto, tako, da je bilo koncem leta 1891, 1892, 1893, 185)4, 1895 in 1896 naslednje razmerje prebivalst.: 1,282.711, 1.28S.44-1, 1,29(5.(58(5, 1,306.201, 1,324.254 in 1,324.544. Ako prištejemo k zadnjemu številu še okoli 8043 vojaštva, j>okaže se skupno število prebivalstva na Stajarskem koncem leta 1*96 z 1,332.5*7 oseb. Meti temi je 655.74H moškega in 668.796 ženskega spola. V celi tostranski monarhiji je bilo l. 1890 prebivalcev 23,707.906, 1. 189(5 pa že 25,243.055 prebivalcev. Tevljar slepar. Kar se tiče praznover-stva in vraž med nižimi sloji ljudstva, smo tu pa tam še precej na isti stopinji kakor v srednjem veku. Ukljuh mnogim skušnjam, vkljuh mnogim prevaram cvete pa še vedno vera v čudežna zdravljenja z zagovarjanjem, z mrmljanjem besed, s prepariranjem raznih zdravil o polu noči in z raznimi dragimi eoprnijami, ki so le izrodck kakega šarlatana, izkorišcajočega z bistrim pogledom pra-znoverstvo ljudstva, ki s tem s'epari na vseh koncih in krajih. Tako si praznoverno ljudstvo daja izvabljati denar za nepotrebne stvari, si škoduje na lastnem zdravju in vrhu tega ima še — posmehovanje. Pod imenom doktor Jakson sleparil je na tak način tu v Trstu neki črevljar Anton Muha. Človek v 35. letu je pustil svojo dreto in postal čudežni doktor. Prijetno je bilo to seveda : manj truda, več zaslužka, a vrhu tega se je zabaval s prazno-vernostjo ljudi j- Mož je uprav zaslovel v nižjih slojih kakor čudesni doktor in ljudje so tekali k njemu iskat tešila za svoje bolezni. Na tem poslu je imel seveda vrlih pomagačev. Pod pretvezo špi-ritizma je napovedoval bolezen, narekoval recepte in njegovi tovariši so prodajali zdravila, ki jih je on predpisoval bolnikom. Ko je prišel bolnik k njemu, peljal ga je v temno sobico, kjer je le brlela kaka rudeča lučica. Tovariši so napravili ko-j lobar okolo njega in on je potem kakor v spanju razlagal bolniku bolezen. Njegovi čudeži so prišli slednjič tudi policiji na uho, ki je hitela staviti njega in njegovega pomagača pod ključ. Preiskali so njiju dom in našli celo zalogo zdravil, cukrene vode in drugih sicer neškodljivih prahov in teko-^ čin. Tekom svoje »dohtarske prakse« je šlo — kolikor se ve dosedaj — kakih 40 oseb na lima-nice. Neka ženska med temi, katero je zdravil ta šarlatan, je umrla meseca aprila notri med njegovo »kuro«. S tem sicer ni še rečeno, da jo je on spravil na drugi svet, kajti, kakor rečeno, njegova zdravila so bila neškodljiva, toda ženska je vsled tega zanemarila pravilno zdravljenje, ki bi jo bilo morda rešilo. Policija je aretirala še drugih njegovih tovarišev in — tovarišic, katere pa je po zaslišanju izpustila iz zapora. Pod ključem je pridržala le čevljarja Muho in njegovega »tajnika«, nekega 24-letncga Ivana Ipavca. Dva tldka v kletki. Včeraj ob (5. uri zjutraj sta se sprla v ulici Giulia št. 44 dva kočijaža. Jeden njiju, * Poldo« italijanski podanik, je potegnil samokres in je 4krat ustrelil nadruzega, »Oeko«, ki jo avstrijski podanik. Ker pa Poldo slučajno ni zadel, je pograbil drugi po vilah in jejel nabijati po svojem nasprotniku. Prihitevša redarja sta napravila mir in sta odvela oba kočijaža na komisarijat v ulici Seussa. Zanimivo pa je bilo to, da samokres ni bil lastnina onega prvega, ki ga je rabil, ampak druzega, proti kateremu se je rabil. Le ta poslednji je bil svojedobno v službi družbe Train-\vay, kjer pa je bil odpuščen, baje radi grdega vedenja nasproti ravnatelju. Povdariti pa treba, da sta Poldo in deko oba Italijana in da »Piccolo« to pot nima nikakega povoda govoriti o »slovenski surovosti«. Nesreča. 281etnega delavca Svetka Tossuttija udarilo je včeraj zjutraj oje mimo vozečega voza v prsa, tuko, da je bil zdatno poškodovan. Pritekel je zdravnik z zdravniške postaje, ki ga je < h vezal za prvo silo in dal potem sprovesti v bolnišnico. lz-pred deželnega sodišča. 39 letni K. Zangrande iz Pazina je bil obtožen radi žaljenja verskega čuta. Obtožnica seje glasila, da seje Zangrande dne (5. aprila t. 1. podal na pokopališče v Piranu in sicer na grob nekega Lovrenca Fonda, kjer je v prisotnosti več ošeb izlil dva litra vina na grob kričaje: »Tu imaš, Lovro, pij!« Branil se je s tem, da je bil popolnoma pijan, toda priče so potrdile, da je bil le malo vinjen. Sodniki so ga spoznali krivim in so ga obsodili na (5 tednov zapora. 27-letni Karol Besednjak i/. Gorioo je vprašal nekega dne 29-letno Tullio Nicoletti iz Himini v Italiji, da-li je Italijanka?! Ona pa, da pokaže zares, da je prava Italijanka, je jela zmerjati s »porehi de ščavi«. Besednjak pa memla tudi nima polževega soka v svojih žilah in je baje vrnil toliko »porehi Italiani«. Tako sta zlezla oba pod usodni Jj 305 k. z. Karol je dobil 14 dnij, Tullia pa 10 dnij. Različne vesti. Morilka radi 48 novčićev. V belgijski vasi Massagettes je bivala »50-letna starka imenom Detruit, na široko znana in izogibana radi njene surovosti in brutalnosti. Nedavno temu je srečala v neki štacuni kmeta pnenovani Lassalac, od katerega je tirjala, naj ji plača 4S novčičev, dolžnih jej že 1(5 let. Kmet je tajil ta dolg, ona pa je prisegala, da obstoji. Kjerkoli je srečavala kmeta, ga je tirjala za onih 48 novčičev. Ker se je kmet kakor vsakikrat tudi to pot branil plačati ta dolg, mahnila je starka se svojim dežnikom po dolžniku in ga ranila na glavi tako močno, da se je hipoma zgrudil na tla. Zavihtela je tako nesrečno, da mu je zabodla konec dežnika v glavo skozi oko do inožgan. — Morilko so seveda precej prijeli in zaprli. — Ženski dvoboj. V Parizu sti se dve ženske odločili do dvoboja. Jedna je pisateljica, druga pa pevkinja na kakem neznatnem odru. Povod teinu namerjanemu dvoboju je bil ta, da je pisateljica, imenom Bernabonč, spisala roman, v katerem je naslikala ne v posebno laskovih barvah značaj šan-sonetke. Pevkinja gospdč. Oasol se je čutila razžaljeno potem romanu ter je poslala dve ženski k pisateljici z namenom, naj jo pozoveti na dvoboj. Zastonj je Bernabonč zatrjevala, da pevkinje niti ne pozna. Odposlanke gpč. Oasol niso odjenjale, dokler ni tudi pisateljica imenovala svojih odposlank, ki naj se razgovore o pogojih dvoboja, ki se ima vršiti te dni. Posledica dvoboja bo najbrže ta, da bo vse govorilo in pisalo o «junakinjah* in pisateljica bo vsled tega prodajala več svojih romanov in pevkinja se prikupi občinstvu. — Oe sploh ni ves ta dvoboj komedija, ki naj jima služi v reklamo! Strupena kača v poštnem zavoju. Neka mlada američanska pevkinja v New-Yorku je [dobila po pošti zavoj. Nadejala se je kakega dragocenega nakita, ali kako se je prestrašila, odprši poštni zavoj, ko je iz istega prilezla živa strupena kača, ki so je sikajoča vila proti pevkinji. Z hladnokrvnim in dobro pomerjenim udarcem na glavo je ubil kačo neki hlapec ter rešil tako pevkinjo pred to zelo nevarno živalijo. Očividno je bilo to le maščevanje kakega zavrnjenega čestilca. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diunu). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od l'lazza Kosari o žtev. t (Šolsko poslopje). Itogat izbor v tapetarljah, zrcalili Iii slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. I* red met I postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. Pokoncevanje lastovk v Italiji Vesti, «• vra«"a vedno manj lastovk sjmmlmli v naše ileiele dokazujejo, kako kruto in blazno pokončnjejo Italijani po Italiji lastovko, ki se preko njih krajev vračajo v naše dežele. Že spomladi lanskega leta je pisal italijanski list »Tribuna« o toni le sledeče: 00 do ;">. V deželnem zboru je naznanil deželni maršal, da je pozval nemškem poslance, naj v 14 dneh pridejo v deželni zbor, ali pa nuj opravičijo svojo odsotnost. Nemški poslanci niso storili ni jed nega ni drugega. Deželni maršal je vprašal torej zbornico, da-li naj Nemci zgube svoje mandate ? Načelnik češkega ! kluba, dr. Engel, jo predlagal, naj se sklepanje o j tem odloži in naj se nemškim poslancem podaljša i rok. Ta predlog se je vsprejel z vsemi proti 5 glusom. lVHslihigtoil t). Kitajska vlada je prigovarjala proti temu, da bi se zakon o prepovedi priseljevanja na Kubo uporabljal tudi za Kitajce. Madrid 0. Vojni minister Polavieva je pooblastil general Riosa, naj se povrne na Spanjsko, čim so mu bo zdelo to primerno. Trgovinske vesti. Budimpešta 9. Pšenica za maj gold. '.»•04 do tl-06. Pšenica zu oktober gl. S.24 do 8 25 Ržzatnaj gl. —•- do——. Hž za oktober gl. 6'6U do (>'70. Koruza za maj gl«l. 4-45 do 4'4<>. Koruza za juni gld. 4*50 do 4*51. Oves za maj gl. do —. Oves za oktober gld. 5-4)1 do 5'45. Pšenica : ponudbe srednje povpraševanje dobro. Prodaja 15.000 met. st. Vreme: mirno. Hamburg Trg za kavo. Santos good ave-rage za maj 29.50 za september :i()'25, za december 30.74. za maj .!il'50, Denar. II a v l*e 9. Kava Santos good averaige za maj 50 k. frankov 35.75 za avgust 50 k. frankov illi.oO Dunajska borza dne 9. maja. vCemj tlauuH Državni dolg v papirju . . 100.20 100.10 „ v srebru . . 100.(55 100.(50 Avstrijska renta v zlatu . , 119.60 119.ti5 v kronah 4°/o 100.40 100.40 Kreditne akcije......'$(>0.— 359.10 London 10 Lsr......120.471/« 120.47V, 20 mark.......11.78 " 11.78 Napoleoni....... 9.55 9.551/« 190 italijanskih lir .... 44.SO * 44.SO Najnoveja trgovinska yest. »W - Vork 9. maja (I/.v. brzojav.) Pšenica za takoj Ml za mij, TH'/i za julij za sept. 75'/i. Koruza za maj 3 S "/h, zu juli :\HT Mast 5:45. Velika hiša v Motovunu zraven nlnveeih škoeijanskih jam, uri' od Trsta in 1 ,t ure hoda od železnične postaje Divača, oh živahni prometni cesti Heka-Trut, z dvema kuhinjema, z d verni obširnimi podzemeljskimi kletimi, «14 krasnimi solnimi s posebnimi uhodi, kakor nslaše prirejenimi za mnogobrojne letoviV-nike, ki vsako leto prihajajo v tu divno-romantieni kraj, z obftirnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled 'nastalih družinskih rnzmer pod ugodnimi pogoji takoj MT na prodaj IVoda se tudi na večletne obroke. —- Hiša, kukor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-Htilničarnko in Ataeunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahne) prometni eesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki iti vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla /. domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohiitvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ae tudi v najem po dogovoru. Nntanjčnejn pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača. — M. AITE Via Nuova, oge! ulice S. Lazzaro št. 8. lTsojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnieo z mnogobrojnom povsem novim blagom po brc/konkurenčnih cenah: Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane . . . . ,.......po 15 nvč. Tini parkal za srajce.......... 24 „ Oxford, barve garantirane.......„ li> „ Francoski sateni..........„ S8 „ Flquet, barvan in bel za obleke .... „ „ Perkalin za podloge v vseh barvah.....,10 „ Blago močno za podloge v vseh barvah . . IT) „ Blago za ienake obleke dvojna širina od 'J.i nvč. naprej n „ molke obleke širina 150 cm. „ iN) „ Alpagaa firni za ženske obleke velik izbor............i, 60 „ „ Kotenlna...........„18 „ „ t, bela.........„21 „ „ Navidezno platno........,15 Platno čisto laneno........,22 „ ., »t « za rjuhe dvojna širina „ 45 „ „ Muiolin bel prve vrste ..'....„ Ki ., „ ChiiTon zu srajce........., IN „ „ Srajce za gospode, velik izbor belih in barvane............ <)() n n Srajco za gospe.......... 50 „ „ Moderci, zadnji kroj........ gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih tir. Sprejema za svoje conto -correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaj n vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. (*} Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Za praznike m za sv- < Vvl jurniou »pri IVprtn KraSeveu« pri cerkvi sv. IVtm jhmI ljudsko Solo pripurova slovenskotnu ohriuntvu svojo veliko /.ulo^o obuvala, zlasti pu spocijuluosti zu sv. birmo. I'rijM>r(Mv*u so zu obilen obisk. Naročnikom zunaj mosta sr na željo poiiiljji tudi po posti in sicer brez vsarili stroškov. Josip Stantič. V(h ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL 'Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloira pohištva /« jedilnice, spalnice in spre-jemniee, žimnle in peresni?, og-leđal Inžele/.nlli hlavajII, |»« centih, da se ni loiti konkurence. Zato ia F. Petecl-a S*" Via delle Poste št. 10. Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska i/ slo-vefih kleti po cenah da se ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti. Istrsko fino po 32, in 34 — Dal- matinsko po 30 i„ 32. _ Opollo fin pO gld. 34, italijansko }»o 28 in 32 v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vso prosto nn dom v kateremkoli kraju mesta. MB. Naročbe vzprejemajo aa direktno v zalogi po poitnih dopisnicah. Dve slovenski gostilni v Trstu sti na prodaj. Natanenejn ustmeua tli pismena pojasnila daje Jože Vodopiveo v kavarni Commereio. Soba z hrano se odda. Sprejemajo se tudi jrospodje im hrano. Via Romagna stv. II., I. nadstr. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz tovarne Johann Fuch is Gradca ustanovitelja industrije /a kolesa, je najbolje koio sveta I«. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisoče ni i cvet" (MiUcllorl). Listi kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, će pei-e v želodcu, kukor proti slahemu prebavlja-nju in hemoroidam. — .leden omot za ozdravljenje stane 50 uve. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliKi trg. Tudi za .r).r> uv<5. v markah dopoSlje se franko. Našemu si. občinstvu! Podpisani naznanjam, da imam v ulici Conti Št V. 2 dobro urejeno in z vsem potrebnim kakor moko, sladfiieami itd. založeno pekarno. Kruh pečem po 8 krat na dan ter gn pošiljam na zahtevo na dom. — Sprejemam tudi domače testo v peko. Z vsem spoštovanjem Ivan Pahor. URAH sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, so priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznnsalec „Edinosti" in vratar, Via Solttario Št. 8.