the Poet Ofltot of Ohioago, Tlllnoiz By ordsr of tbo Presidsnt, A. S. Burleson, Postmastar 0««il
j,/K
'. v » ' "i , . tu
/lAa/J
rum
mtdtU in
prasni kov.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE
v>
JEDNOTE
Issutd d*ily ercept Sundjtps snd Holid*yj
-------• > r- " "lili ' 1 ■ .......■	'	■
JSVJSrfSlr CHlCAGO. au TOREK S. FEBRUARJA (FEBRUARY) 1M8 „ STEV.-NUMBER m.
PublUhod and diitrilmtad aader peratt (Ho. IO) aathoriasd by tho Aot ol Ootobsr 6, 101T, on
Francoski vo|ak v preiskavi radi kontraktov.
PRAVIJO, da ji prost ak
naoromadil bogastvo.
Dognati hočejo, ča ima vojak pravioo nastopiti kot agent.
New Tork, K. Y. — Na zahtevo
franeoiega poslaništva je Mer-ten E. Lewis, državni prokurator ra državo New Vork uvedel preiskavo, na kakien način je Frank l Godsol, ki je prišel sera s fran-fusko komisijo kot tolmač, dobil $6,000,000 provizije pri nakupovanju tovornih avtomobilov za francosko vlado, i
Kljub temu, da namestnik pro-kuratorja Alfred L. Beoker noče govoriti o stvari, je zrtano, da je namestnik prokuratorja izpraše-•val Oodsola v navzočnost* njego-lega advokata John B.Btanchfiel-da dne 14. januarja.
Godsol je dobil provizijo, ko je sklenil kontrakte z raznimi avtomobilskimi kompanijami, ki ao ga nastavile kot svojega agenta.
VpraSanje naatane, če je GocU ifuntu moke."
Hoover določil maksimalno ceno za moko.
>,< v. , i"	J. It'-'*
ORNE VELJAJO SA TROOVCE HA DBBKLO IH HA DROBNO.
Odredba potrehna, da ae pojdejo oene navzgor.
Waahingtos, D. 0. — Živlbka uprava je podvzela korak, da ne-omogoči profitaretvo z moko, dokler traja vojna, in dotočHa je maksimalno ceno za moko, ki velja za trgovce na debelo in na drobno.	, -,• *
Hoover, Živilaki upravitelj, je rekel avoječasno: "Zvezna živilska uprava je prepričana, da maksimalni profit veletrgovoev ne sme prekoračiti od 50 do 75 centov pri sodu moke. ' »
"Profit malih trgovcev v originalnem mlinarakem zavoju ne ime presegati od 80 do $1.20 pri sodu, ki je pa odvisen od značajs dels. Ce rasli trgovci prodajajo moko v manjših množinsh kot v originalnih zavojih, tedaj ne eme profit znašati več kot en cent pri
Apelirali bedo na predsednika Wilaona sa odpomoč.
Ohioago, 111. — Če se danes situacija ne spremeni,bo v Chicagu primanjkovalo mleko. FarraarjlL ki se pečajo z mlekarstvom, (»o prava pa upata, da je bil včeraj-vprizorili pasivno stavko, ki se M- taji pondeljok sadnji z. omejeno ri prek severnega Ulinoisa ln okolici Chieaga. Že v nedeljo zvečer ao naananile
sol kot prostak v francoski arma di imel' pravico nastopati kot a-gent pri nakupovanju potrebščin ca franco^co vlado in sprejemati provizijo.
Godsol je na široko pripovedoval mr. Beckerju o svojih transakcijah, ni pa govoril o ogromni proviziji pri nakupu tovornih avli omobilov za francosko vlado.
Pravijo, da znaša provizija $6,-|000,000. Ta vsota je bila plačana ilu po Alliance Motor korpo-|raciji. To korapanijo je organisi-jral Godsol kot Godsol »racija. Ime je bilo V Alliance lodsol je bil blagajnik in ravnatelj originalne kompanije.
Godsol je pred Beckerjem zanikal, da je bilo izvršenega kaj nepravilnega, ker ao bile vae pro-izije izplačane pred 30. avgustom 11915, preden je postal član fran-[coake komisije. On pravi, da ao bile te transakcije znane francoake-iu municijskerau ministru Albert 'homasu. »
Stanchfield, njegov advokat pravi, da je francosko vojno sodišče zahlevalo preiskavo, da dobi informacije in kasnejše lahko ualite povrnitev dela provizije. Po »jezovi izjavi preiskava ni krimi malini.
Živilaka uprava je izdala svarilo, ds bo strogo nsatopHa proti profitarstvu in da bodo kasnova-ni oni, ki ae ne ravnajo po <Joloč-bah.
Mr. Hoover je izdal zvarilo, ker ponekod vsled nereda v železniškem obratu primanjkuje moke hi bi mogoče nekateri trgovci izrabili položaj in podražili moko. Tr-govci naj si Hooverjeve beaede vzamejo k srcu in naj ravnajo po njegovih določbah, če nočejo imeti sitnosti in biti kaznovani.
Farmarji v
ni rezistenci cene za

DOLOČENA GENA SB JIM SOI UtEENIOE HITI S PREVAŽA PREMAJHNA IN KRIVIČNA.
Weshington, D. 0. — Železnice kite a prevažanjem premoga, žele-ttfško ravnateljstvo in kurivna u-
kurjavo. Iz mnogih krajev Zdru lenih držav prihajajo poročila t
RPHHBMi_____vJhMIEp him»sp».
večje kompsnlje, ki prodajajo infrazvoslle v nedeljo
vno. Ravno tako so tudi druge kompanije prejele mnogo raarij mleka kot ponavadi. Velike mle-
karske kompanije so obdržavale tniholem.
sejo v hotelu U Salle, na kateri
ga je baje še preveč.
ziztenco, ker je mlečna komisija
no ceno, ki ae potem znižuje, da dobe v juniju le $1.80, medtem ko
Nihče nima pravice prodajati krivici apelirsjo ns predaednlka
prava. Konzumentje naj vsak alu-čaj profitarstva naznanijo lokalni živilaki upravi, ki bo takoj izvedla potrebne koraike.
__________
politične stranke SI zanimajo za žene
110,000,000 ZA POHABLJENI VOJAKI.
Danea lepo vreme iu nekoliko gorkejŠe v Illinois; vetrovi jugo-vzhodni.
Solčni vzhod ob 7:00 a. m.; eoln-čni zahod ob 5:08 p. m.
Wuhington, D. 0. — Zvezni od-l>or za obrtni poduk je priporočil
knatu, da dovoli $10,000,000 za j obrtne ftole, v katerih bodo po-iucevali pohabljene vojake in po-noričake in seveda tudi civiliste,
<i delajo za privatne tvrdke.
Odbor ceni, da bo v prvem voj-pni letu 100,000 pohabljenih vo-Lakov, (»d katerih jih bo do 20,000 ptrebovalo obrtno izobrazbo. Za fnigu leto jih cenijo na 40,000 ;za ,r*J<' pn na «0,000. Cenitev je iz-F«*™* na podlsgi, ds odrine v pr-vojnem letu en' railjon mož v Pvropo. Odbor pravi, da kanad ►k* it »t wtika govori, da ae vrne odstotkov vojakov, ki niao 5U°htu » ^jaško službe.
08REDOTOCIHO nadzorNO ZA PROMET ha morju
*"hington, D. O. — Z ustano
Indijskega kontrolnega od-
»»r« ustanovljeno oentrelizira-nadzorstva za transatlantlčni
POmet
V N|i,oril ^ r„ttgrfki ladij ca ,Ml'x»ra, vojnega ki morna-'»'p«nmenta, kurfvne in uprave, vrhovnega želez-■'"pravitetjn, hrltake v|adc " '""likov ladij. <>dbor je tafe-r! Po katerem bodo potreb-r»* Peljali v Rvrupo. N,4,r' '»i bil prNj organlzira-«"lol,m» od bHtake I 1 Ir^h zaveznikov, toda k|r 'n.nop <iuthrie in sir Riekatd
iii?*' ,Kl '•"'•knta poslsnl-o*»'juWila, da potrdilo pri-
pviUke hišk**..
New Tork, H. T. - RepubOikan-ci in demokratje ao ae zdaj pričeli zanimati, kakšne želje imajo žene. Dokler Šene niao imele volilne pravice, ae burivazni političarji niao doati brigali, kaj hočejo in zahtevajo žene. Takrat žene niso imele glsau in kdor ninft flsau ni ca buržvazne političsrje vreden piškovega oreha. Zdaj .imajo Šene volilno pravico, torelj odločajo, kdp bo izvoljen v poetavodajne zantopo.
Najbolj ae pa buržvasni političarji boje, da lene uatanovijo po-aebno žensko strsnko, ki bo knela svoj program, poatavfla svoje kandidate in lenam pHporočHa da glaanjejo zanje.
Žene niso v tem oziru edine med seboj, kajti še preden ao dobile volilno pravico, je mnogo žen a«i tatiralo za politične strsnke. Po-eebno so bile lene aktivne za socialistično ftranko, ki je le od nekdaj zahtevala enako in splošno volilno pravico za oba apola.
Z ženami bo najbrž Uko kot možmi žene posedujočega razreda ae bodo pridružile ropublikan aki in demokratični atranki ki bo-do akušale pridobiU avoje prole-Urške sestre za burivazni atranki, medtem ko bodo razredne zavedne proletarke agitlrrfe sa eoeUlistič no stranko. OoepodaTaki interesi ao za oba spola enaki in oba spola ae deliU v posedujoče ki nepoa^ dujoče. Ce bi se tudi ualanovile ženska atranka, W ae kmalu razbila in žene bi ae pridružile obalo-ječim atrankem, ki zagovarjajo in in branijo njih alojevake intereee.< Strah pred ustanovitvijo P<»ebne ženske stranke je prazen in živi Is v glavah buržvaznih polHičar jev, ker ae oglaša vest, da niao storili skoraj nič za aoeialno enakost žene.
DIPLOMATIČHI IH TRIOl.
Washington, D. 0., 4. februarja. - Ameriška vlada js dobila «*y-_ jar taformaeije, da JfsmŠlja podžiga Avitrljo, naj sldaae sapa-ratea mir s Italijo ia Romunsko, da lahka potem izrabi avstrijsko sil« T Palestini proti britskim če-
Kajasrjeva vlada si kaša na U laiki pridobiU katoliški osatrui aa svoja aamens.
SNEŽNI PLUG UBIL Tli OSE-
Danes odločilo gle-
Ao AmoHtiio
y {J NJIM PRBMOOA.
Dovaianje blaga v vshodne pri je odnehalo v januarju.
železnice ao
iivpondeljek velike množine premoga Hi če se odpravijo pondeljki z omejeno kurjavo, boeU danea odločila ku-rivnl upravtelj dr. Oarfield ln železniški ravnatelj McAddo na skupni konferenci.
V nedeljo nI bilo počitka za Že-lesničsrje. Postavljali ao prasne
raopečavajo mleko v mestu, da ao prejele le trideset odstotkov mleka od normale. Prišel je obenem tudi glaa, da mnogi farmarji ne bodo poalaii mleka v pondetjek, ki zo ga odpoalali v nedeljo. -Bowmanova kompanija je navadno prejela v barringtonaki mlekarni 25,000 funtov mleka dne* vozove k rudnikom in odvažali vo
sove,nsfožene a premogom.V splošnem pričakujejo, da 'v^em tednu produeirajo več premoga fleot v
Nevarnost poplavo še ni odpra
ao sklenile, da bedo naročile mie* vljena in na želeanicah bodo ipo-ko v St. liouisu in Detroftu, kitali prevaUti premog v InduatH
jalna aredišča, v katera ga je bilo
Farmarji ao prešli v pasivno re- nemogoče voziti v prejšnjem Ud-
fiu radi poplave. Poplava je na-
določila,' da dobe farmarji za sto pravila precej ovire v železniškem funtov mleka $8.07 kot makaimel- obratu.
Osredotočenje tovornega Iz vozniškega blaga v New Yorku< Bo-
mlekarske' kompanije prodajajo atonu, Philadelphijl, Baltiraoru,
mleko konzumentom pO atalni oe- Newport Newsu n Norfolku ss ni — 12c kvort. Farmarji pravlje, " da je to krivica ln da proti tsj
fc med 1. januarjem do 31. janu a rja znižalo od 41,101 vos na 33,-
_ ali za 18.27 odstotkov. Tako poroča tovorni transportni odbor.
"Od 38,593 voz ekaportnega
blaga v šestih aeverostlantišklh prsm delsvstvu.
ZADNJE VESTI.
priatrsnlH je 26,303 vos zs Združene držsve sli zaveznike in 7,t!90 za komercialni izvoz. Hkupaj 3,329 voz za Združene države, toda všuto je blago za eksport in domačo vporabo".
Število vos nalolenlh z blagom, lito in premog sta izvaeU, ae is znižalo za razna priatranlšča. V Boatonu za 16.14 odatotkov; v \ew Vorku za 24:02; v Phlladrf. phlji za 6.34; v Baltimoru za 7.95; v Newport Newsu za 22.32; r Norfolku za 7.29; v vseh pri stranih za 18.17.
BRITSKI LETALCI DOLALI NIMiKI ERODROM
London, 4. februarja. - Admi-raliteU poroča, da so momrlški letalo! izvršili včeraj napad na e-rodrom pri Heutavsju, Belgija. V grabnih bojih tekom dneva je bilo obo sovražno letelo uničene, dva sU MM pohabljeni, dvoje naših letal ss ni vrnile.
VPADLI V JARKI
_	4 februarja - Ofici
jelno poročajo, da je sinoči sgodaj oddelek naših šot vpadel v sovra žus strelske jarke vshodno od
RIOISTRAOUA ŠOVRAŽNIH IHOEIMOIV.
štrajkarjem
Kltub lem se vrše spopadi med vo|a-ki in štralkarp.
socialistični poslanci protestirajo proti aretaciji sodruoa dittmanna. ~ kajeerjevo orodje obtožuje socialiste veleidaje. - "vojna DO zmaob", pravijo savb-ZNIKI. - v waskinqtonu is oivja upanje, da stavke starejo moč nemške oa militarizma.
Amsterdam, 4. feb. — Daneu Je kritičen dan za števllno( maso Itrajkerjev v Nemčiji, Železna ml-Utaristiftna peat je zsgrosila um ženi in ženam, ki so ostavile delo, da se morajo povrniti v tovarne, ako ne, jih zadene smrtna basen.
Z meje jsvljsjo, ds ao ikajzer-jeve oblasti sklenile v nedeljo pritisniti peČst "veleisdsjeV vsakemu voditelju iu agitstorju, ki bo akušsl pridržati dels vre ns stsv-ki. V tem elučaju ssdene delavce amrtna kazen, sko jih vojno sodišče sposna krivim.
Kljub prepovedanim javnltn shodom je bilo včeraj več uoeiall-stičnih manifestacij v Berlinu ki okolici. Poročajo tudi o novih spo-psdih med vojski in štrsjksrjl, tods podrobnosti še niao mene. VIsds je le zsdnji teden ksznovs-U štrsjkarjs a tem, da jkn je zni-lala odmerek dnevne hrane. To je ailno razdrašilo delavske aloje( večje šteyllo delavcev, ki ao odprto protsetlraH, je bilo aretiranih, SoeUllatičnl poslane! v držav, nem zboru so imeli v nedelpo sestanek^ na katerem zo sprejeli protestno resolucijo
II stsl
ostro
Ptttobvhg, Pa. — Bl^> Derrjr-slaviK dajs
ja, Pa. ae je prekucnil anežni plug šene naMMI n« bradenvllbki progi V*™*^ vanske železnic. Tri o^be aa ubite.	....
- • tiM- 'iSjl^fl _ ,
jo Wla~v akeiji ponoči v bllJtel U levemovshodno ed Oa
vralla.
gV MUHIOUSKI TOVARNI V PRAOI.
4. februarja - Srao Ouriha naznanjajo Ei js nastala
prt rragl
_____ W Jo
šlevsEdh življenj.
Ohioago, Dl. — Registrscljs so. vrsžnih inozemeev Je pričela tu kaj včeraj. Vssik Nemec, eter nad 14 1et, ki nI drŽaviian, se mora re-gistrirsti. Naznaniti ae mora na bližnji policajaki postaji. Vat, ki ae ne registrirajo, ao v nevarnoatl, da jih internirajo.
"Družbe prijaUl Alzaeije-Ix»-rene" in Hplošna družba Alzeče-nov-f/ireneev v Ameriki" imet a pravico izdajati indentifMi. listke AlzaČanom ln Ix»reneem,če ao njih stariši Francozi. Listek mora biti podpisan od francoskega konzula Tak listek Jih opravičuje, da boats v reglatrovslnl Izjavi črtani lieae. di "aovražni Inozemene", ns nji-ju mesto ps pridejo beaede "Fran-eoakl-AlaaŠki Urenee".
Osebe, ki Imajo take listke, ae morajo vaeeno regiatrireti, dru-gs spremembe niao dovoljene pri registriranju.
USTRELJENI FBI HE-MIEIH ▼ iT. LOUISU.
General Kessel, afliUrisllffnl governor r provinciji Brandcn-burg, ki Izvršuje povelja tlindeu-burgs, je lsjavil, da je "glavna sila stavke sdrobljens". Po nje-govem mnenju ss povrnejo nor-tnalu« razmere zredi tegs tednu Hsssel je Isdsl naredbo, da bodo štrajkarjl postavljeni pred vojno zodllče, ako ae danes ne vrnejo na delo.
Vslic tem poročilom k Berlina jsvljsjo iz drugih virov, da stavka Še vedno narašča, oziroma mc razširja v kraje, ki doslej niao bi. II prizadeti. Veliko Induatrijabio mesto Luebeek as je pridrulllo de-lavski revolti. Vse tsmošnje to-varno sa Isdelovonje strelivs po-člvsjo. Luebeek Je eno treb "svo
kruliš (governor je odgovoril, ds se Avstro-Ogrskfc trudi sa mir lu citiral je delavcem beaede grofa Černiua, ki je dejal, da Avstrija noče. aneksij. Delavci ao potem glasoval), da se vrnejo na delo, kar 4e je že zgodilo.
%l*ondon, 4. feb, t- Vlada je včeraj obelodanila uradno poročilo konference zaveznikov v Veraall-lesu, ki ae j« vršila prejšnji teden. Zastopniki vaveznttkih držav lit Amerike so razpravljali o mirovnih Izjavah nemškega kancelarja llertlinga in svat ro-ogrskegs ministra zunanjih ssdev ftornlna ln zaključili, da ae ima vojna nadaljevati toliko časa, dokler vlada Nemčije ln Avstro-Ogrske ns vrle od sebe krinko hlnsvstvs ln se Izreče za mir us temelju svobode, pravičnosti in mednsrodnegs sa* kana.
Is lega sledi, da js mir še datsč, kolikor se to vprsšsnje tiče ssvez-nlkov. V poročilu tudi stoji, ds so zsveznlkl edini * ozirom na nfi> Htaristlčnl program hi ds bodo
* Miireien 'lku4al1 ^P™1*1 vw »apske, k)
Z	dOlilb ovira; obenem Is-
'lljavijaje^svasuikl, .da ao priprav. I jeni na vaako ofenzivno kampanjo sovralnlka
londonska " Duilv Newa" nt zadovoljna z Izidom konference. Ta liat piše t "Vrhovni vojni svst sf je poatavil na stališče, da edino militarlatlčui prit lak more apreme-niti temperament nemškega ljud-stva.Tako mords meni Lloyd Oeor ge, OlemeneSSU In Mllner, sm> pak to je direktno v nasprotju z mnenjem predsednika Wilaona In še bolj v nasprotju v programom angleške demokracije."
Vlade u*»
bodnih mast" v Nemčiji, ki Ims
javka Is
St. Lonls, Ma. — Pri nemirih, ki so našteli valed sUvke eeatnožels-/niških uslužbenec v, so bile astre-I jene tri oeebe. * ,
Albert lloeldgeis, stsvkarje, js nekdo ustrelil is eestnoželezniške gs voza Neki drugI štrsjkar je Ml uetreljen pr*d remlas ua zapadni strani maet«. ,
Caatnošeleaniški uslužl»onel zab Uvajo povišanje m*ui* im 40 ki
čez 100.000 prebivalcev ln leži milj sevsmovzhodno od llsmbur gs. Vlsdnl viri nsvsjsjo, da Js stavka v Hamburgu prenehala, tods zsdnjs vesti direktno Iz tega meata govore, ds «o štrsjksrjl sklsniH nadaljevati štrajk do za dnjega moža.
V Berlinu Je bilo prejšnji teden aretiranih večje število socialistov in mnogi med njimi so obtoženi " veMzds jst ve' \ Dtiavnozborsk l poslanec socialistične manjšine VI. I jem Dittmann Je bil aretiran, ko Je imel ns ndisra delsvskem shodu v predmestju Berlina ognjevit g^ vor. Oblasti gs dolže, da je hujs-kal štrajkarje na upor
Poluradna veat Iz Berlina ae glaai, da js stavkovni odlmr k on feriral ▼ nedeljo z aastopnlki vlada In upati Je, da ae dtaiele apora-sum z dels vri PodksneeUr Frlda-rik Pejer je zastopal vlsdo ns konferenci. Msnjšhakl aoeUllatl a 11 ugo Haaeejem na čelu se niso vdelef.il! konference.
Iz Kssena poročajo, ds Je tam le še dvanajst odstotkov delavcev na štrsjku. PremogarJI na Westfal sketn ae polagoma vračajo na del« V Vretlslavi (Brealsu) Je stsvks trajala le en den In svečer mi de. lavri glaeovall, da se drugI dan povrnejo t tovarne
Waahington, 4. feb. — V tukaj-šujlh Ofici Jeklih krogih Js Isglni-ln upsiije, ds bi sedanja gensrslns stsvks na Nemškem doesgls kake
lrpremembe. Militaristlčna alla l»o atrla še to gibanje proletarijata, toda stavka kljub teinu ne oatane brez poaledir ljudstvo, ki je dve leti stradalo, ne lio zlepa pozabilo, da Je vlada obrnila bsjonste proti njemu. MlllUristlčns fcasts tudi ne bo več, kar Je bila. Pun-tsrskl duh, ki ss Je počsal in si-gumo zs jedel med vojsštvo, bo tlel zanaprej med vojaštvo, da Je militaristlčna mačina počena.
V informacijah, ki jih prejema vtsda o položaju v Nemčiji, je prt-rej koti f urnosti. Res pa lw, da js zasuvkalo najmanj 7M.OOO delavcev.
dva poročila o rmulta-tu SUBMARINSO kar-PANJE
I/indon, 4, feb. — Angleške ob-lest I javljajo, da znašajo Izgube trgovskih Isdlj 3,000,000 ton aH devet odniotkov vseh ladij, kar Jih Je bilo v plovbi ob aačetku vof.
Nemški list! poročajo, da ao kejserjeve sulHiiarinke potopilo devet in H Jono v ton zavezniških ladij v pravkar končanem letu brezobzirne pomorske kampanje V tem čaau mi zavezniki zgradili le štiri mil Jone Ion uovlh paenlkov.
Umdon, 4. feb. ~ Kkapertl pri admi^elltetl pravijo, da angleške In ameriške liojne ladje uničijo mesečno petnajst nemških submS-rink več kot jih Nenu i zgrade novih * tem času Poroča aa. da r
Bem 4. feb. - Z avstrijske me-j.>emškV»,ladjedelnicah zgrs<le naj-je poročaja, da je bHa v Tmtu ra«. več dvait.dvajset potapljač OO
ZoTSm VTiZ priatmilščnl k, ladje patrulje Jih uničijo povprečno SV C	aradni delavci, fttrajkarji ao po-me^no To dokazuje, da se »te Ih»
S^iev^nUt^ SlAl.Lfc governerju, M Ltas rk-ka kampanja nikoli ob-poldne k. ponoči	Ijs predložila saktev. a »Ir in večlneele


PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPHOTE
Izhaja dnevno resen nedelj lo praznike*.
I.AHTNINA BIX)VKN8KE NARODNE PQDPORNKJ[EP> Cene arfaaev po dogovoru. Kokupui ee aa vračajo
Naročnina: Zadinjen« .lriave <lzvw CMeege) ln CaaadaM »a 91.60 se pol leta in 75« se tri mesece; Chicaje ta taosematvo |4.»0 M lete, 12.26 za pot leta, <113 sa tri meeeee.__.
^PROtfVETA^' ^ "THE ENUCHTENMENT"
M57 k. La
Orgaa al tU	U Hali—1
escept SuT^Uv »n<i Ifolidars.
(W tka SltfMi« Hatiaaal SaaafH
Advartiaing ratas on acreeaeat		
•ebeerisdea s United Statee (mteept Chieage) nad Osa Chicago and fortian countnec, $4.50 per jeer.	•Sa |l per 7	•ar;
Addrcas: "PROSVETA" S0S7 Sa. LaanUaia Avaoae, Ckka«a. UUoab.		
		
liMuffij. -1. . . ------		
Dalaai v akla^aja a. pe. (Dambar »1-17) pataa vaiefa immm aM|,T, 4 vaai Ja s Ua Saavaai peteMs aaracalaa. Paaarii pravaiaMM, da sa va« aa astovi Ust.		s la s ja
PROSVBTR ■
Denar, izdan za konvencije delavskih strokovnih organizacij, je dobro naložen. Organizacija postane zopet modna in čila po končani konvenciji, članstvo gre s podvojeno močjo na delo, ker je izginil nesporazum, ki je kalil mir v organizaciji in vstvarjal krive in napačne zaključke.
Borne se|e	rbor°"
I "Neue Freic Pressc" poroča, da dal delegat Stanek aledečo iz-
delegacij.
poljaki igrajo čudno v*0-oo. se dku2v0 z avitltlj.
Češki ia jagoelovaaaki člani av atrijako delegacijo sahtevajo aa-moodločevanje narodov v avitro-ogrski monarhiji.
ALI SO KONVENCIJE STROKOVNO ORGANIZIRANIH DELAVCEV POTREBNE?
Dunaj, čas Bern. — Na prvem zborovanju avstrijskih delegacij-
od začetka vojne so češki in jugo-' alovanaki delagatje (Slovenci ki dalmatinaki Hrvatje) burno zah tevali pravico aamoodločevanja za prizadete narode. Podrobnoati tega zborovanja poroča vaenemško glasilo, dunajska "Neue Preie Preeae". Že pred formalno otvoritvijo seje — poroča omenjeni Hat — ae jc spoznalo, kako stališče nameravajo zavzeti češki, jugo alovanaki in rueineki delegatje. Že od prvega začetka ao ae ločili od oetallh delegatov in med njimi ao,
|e i
javo: "Vai češki in jugoslovanski delegatje ao me pooblastili, da iz-jašim sledeče: Mi delegatje če-iike in jugoslovanske delegacije iz avljujemo iz našega najglobokej-ega prepričanja in rta željo naših narodov, (da je atalej in siguren mir mogoč edinole ne podlagi pra vice ljudstva posameznih narodov po eamoodločevanju.
Ceaarako-kraljcva vlada je mirovnih pogojih aedanje ruake vlada zatrla najvažnejšo zahtevo — pravico narodov do samoodlo čevanja; in kar je še več, ministrska predaednika obeh državnih polovic hočeta z izjavami, «ki ne odgovarjajo resničnim dejanskim razmeram, saveati javno mnenje v inozemskih državah v prid obstoječim razmeram v Avatro-Ogrski. Avstrijski ministrski predsednik izjavlja, da jc dunajski parlament prostor, kjer si avstrijski narodi lahko pridobe pravico samoodlo-
bandit ubit, trije polica " ji obbtreljeni. "
takoj, ko je zapustil
se vršili živahni pogovori pred čevanja, mejtetn ko ograki izjav-pričetkom formalne otvoritve. Volitev predsednika in podpredaed^ nika se niao udeležili. Med volit-vijo tajnika in raiznih odsekov ata delegata dr. Korošec (Slovenec) in Stanck (<Jeh) imela več pogovorov s predsednikom dr. Hauser-jem. Vsakdo je vedel, kaj ae razpravi ja med njimi. Takoj od sačet-ka bi imel delegat Stanek v imenu vaeh treh skupin (češke, jugoalo-vanske in rusinske) predložiti deklaracijo o zahtevi aamoodločevanja narodov. Vprašanje je bilo, v kaki formi naj se predloži ta de-kleracije. ^IHH
Najvažnejša točka zborovanja je bila pridobitev veČine za ČernL
Ija, da je Ogrska ideal narodne svobode — v resnici ao pa ogrske narodnostne razmere aramotni madež sa civilizacijo; (predsednik : "Pro«iin ... taki izrazi.. .") te razmere naa navdajajo z največjim nezaupanjem — ® nezaupanjem, ki je v vsej naši zgodovini dovoljno potrjeno. Valed tega mi pred vao javnoetjo, z ozirom na mirovna pogajanja, izjavljamo, da je naie narodno razvijanje edino mogoče, če ae nam od vaeh atrani garantira popolna pravica aamoodločevanja brez vaakih rezervacij. Te garancije morajo biti take, da se jih ne more vsak čas predeli catl, ter morajo veljati kot obvez-
Tej iajavi ao Čehi in Jugoslovani burno avplavdireli; ikadar je predacdnik protestiral proti nekaterim Stanikovim izrazom napram Ogntki, so Stanikovi somišljeniki vselej dvignili' silen vrišč.
Iz te izjave je lahko apoznati, da je namen avatro-ogrske avtokra cije držati narode še v nadalnji narodni auinoati, proti kateri ae Čehi in Jugoslovani najodiočnejše upirajo.,
DOPISI
Pogosto slišimo med delavci govorico, da so konvencije nepotrebne. Vse se laljko uredi s splošnim glasovanjem. Konvencije stanejo mnogo denarja, ki bi se lahko porabil v drug svrhe.
Ljudje, ki s takimi besedami nastopajo proti obdrža-vanju stalnih in rednih konvencij, ne mislijo mnogo. V dobi dveh, treh ali štirih let se pojavijo v delavski strokovni organizaciji vprašanja, ki jih je nemogoče rešiti na drug način v zadovoljstvo članstva in korist organizacije, kot da se snidejo zastopniki članstva na konvenciji in razpravljajo o vprašanjih, ki jih organizacija ni mogla rešiti s splošnim glasovanjem, ker je bilo nemogoče taka vprašanja z okrožnicami in razpravami v strokovnem glasilu pojasniti radi tehničnih zaprek tako razumljivo, da so vsem članom jasna. Taka vprašanja so včasi lokalna, včasi pa splošna.	1	,
Pred kratkem je obdržavala rudarska organizaciji "United Mine Workers" svojo redno konvencijo. Predložena so ji bila vprašanja, ki jih ni bilo mogoče rešiti na drug način kot na konvenciji.
Tako je na primer rudarska lokalna organizacija iz Subleta, Wyo., predlagala, če se poviša mezda rudarjem na vzhodu, da se poviša tudi rudarjem na zapadu.
Sprejeta je bila rezolucija* ki obsoja privatne stražarje v službi premogovniških kompanij in priporoča, da kongres sprejme postavo, ki prepoveduje uslužbenje privatnih stražarjev.
Lokalna organizacija is Hazel Kirka, Pa., je predlagala, da se vprizori kampanja za organiziranje rudarjev v okrajih Fayette in Westmoreland, Pa.
Važna je tudi rezolucija lokalne organizacije v Issaquahu, Wash., ki protestira proti uvažanju kitajskih delavcev v Združene države pod pretvezo, da primanjkuje delavcev.
Na mestu je bila tudi rezolucija lokalnih organizacij v Buxtonu in Wardu, Iowa, ki apelira na zvezno vlado, da nastopi strogo proti oderuhom in špekulantom, ki izrabljajo vojno v profitarske namene.
Sprejeta je bila rezolucija, v kateri se priporoča članom, da podpirajo Rdeči križ.
Važna je tudi rezolucija lokalne organizacije v Cum-berlandu, Wyo., ki je bila sprejeta s popravkom odbora in ki obsoja zaposlen je žen pri nevarnem delu.
Poleg teh rezoludj in predlogov je bilo še sprejetih mnogo drugih, ki so važni in nam jih je nemogoče navesti, ker jih je preveč. Vse rezolucije in predlogi pa dokazujejo, da so redne konvencije strokovnih delavskih organizacij potrebne.
- V delavskih strokovnih organizacijah, ki imajo demokratično ustavo in pravila, je moč* glavnega odbora in d (striktnih odborov precej omejena. Roke so odbornikom takorekoč vezane in ne morejo izvršiti tega, kar bi radi storili, čeprav so prepričani, da koristi organizaciji. Ce gre zadeva na splošno glasovanje, zopet ne morejo prepričati članov, da je stvar potrebna v interesu organizacije, ker pisana beseda ne doseže tistega uspeha kot izgovorjena. In tako se nabirajo stvari od konvencijo do konvencije, ki jih ne more nihče drugi rešiti kot konvencija.
, Važno za vsako organizacijo je pa dejstvo, da odbori
na sejah in članstvo s splošnim glasovanjem rešijo vge „	.__.... „ .
» ■ ■ .ji ■ ,, . 1 . . , ,	. llauser ga je prekinil v tem govo-
zadeve,vki jih lahko izravnavajo v času od konvencije do nl	pn>tl ,,mu Hmt«,
konvencije, da pride čim manj zadev na konvencijo. Te ki ga je rabil stanek napram ogr-
stvari naj bodo take. da ie* spadajo pred zastopnike član- »ki polovici. Čehi ao na to etav-
stva, ker le na ta način je mogoče preprečiti vaako potrato
časa na konvenciji, ki seveda stane denar.	IIOIM prtkr»*\\ predsednika Ta
Konvencije delavskih strokovnih organizacij ao po- ki prisori ao nekaj navadnega v
novo zunanjo politiko. To večina ™ ™ prizadete stranke. Edino na je bila vidna že proti koncil sborcjl tp način je mogoče realizirati na-vanja posameznih rfcupin. Del« še^sahteve • gatje nemških in poljakih atrank so apelirali na delegate oatalih strank, naj potrdijo politiko zunanjega ministra grofa Černina Ta apel je podpisala 82 nemških in pet poljskih delegatov, privatne konverzaclje z zp mlnlatrom in zastopniki rs strank zadnje čaae ao dokazov da bo vladna politika imela veČino na zborovanju delegacij. Ta domnevanja ao se potrdila že v začetku zborovanja. Takoj, ko ae je zaznalo za zahteve čeških, jugoslovanskih ln rusinakih delegatov, so sklenili Nemci in Poljaki, da zavzamejo vladno atallšče. Namen nemških iti poljskih delegatov je bil takoj v začetku Izreči eeupnico grofu Cerninu m začrtati pot delovanju delegacij.
Čehi in Jugoslovani ao atavill celo vruto predlogov ln interpelacij.
Čehi, Jugoalovani in gallškl Ru-ainl so soglasno zahtevali, da sc izvoli odsek, v katerem naj bodo reprezentlrane vaa narodnoatl v monar., ki naj imajo svojo beaedo pri mirovnih pogajanjih (z ozirom na mirovna pogajanja z Rusijo).) (Jlavni namen tega odaeka naj bi bil, izvojevatl pravico aamoodločevanja za avatrijake narode. Dele gat Klofač (Čeh) je hiterpellral vlado, naj poda avojo Izjavo glede aedanjega stališča napram Zdr. državam; a to interpdecijo ao na meravat! Čehi dobiti od vlade iz javo, kako stališče savsema na pram ideji o aamoodločevanja na rodov.
Vprašanja, ki ga je atavil dele
San Francisoo, dol. — Bilo je 16. decembra, ko aem ae moral sglsaiti pri nabornem uradu na Bvelethu, Minn. Živel aem na Au-rori. Pred odhodom so nam au-ronfti Slovenci priredili lep sprevod na poetajo, v katerem so vihrale tri zastave slovenakih društev.
Za prjajzno spremstvo ae jim na tem meatu prijateljsko zahvaljujemo. Potem amo ae odpeljali v bližnje mcato Rveleth; ob 2. uri popoldne smo se zglaalli v nabornem uradu in ko amo izpolnili razne formalnosti, ao pustili vaake-ga, da jc šel lahko na avoj dom. Kar nas je bilo is Aurore, amo vsled hude zime ostali raje na E-veletlliu. ter ae udeležili pleane ve-aelloe, ki ao jo priredili eveleUki rojaki v alovo odhajajočim fantom.
r Drugi dan, to je 17. decembra apio odpotovali ob 7:30 is Eve-jetba proti Duluthu, Minn., kjer
Chicago, 111. — V bitki med policija in banditi je bil en bandit uatreljer> trije policaji ujatreljeni m neki zdravnik amrtno nevarno ranjen.
Dogodek ee je odigral popoldne ob štirih v bližini vogala Harri-aonove ulice iu Craw<ordove ceete Ustreljen je bil Ueorge Ray mond, aliaa James Curtis, obtožen bančnega ropa v Windaor Parku, ki je b|i prost pod $35,000 poro-štva. Raymond je streljal kot obseden, ko je spoznal, da ne more ubežati. BH je lahko ranjen. laka! je zavetje v mali delavnici na Harrisonovi uli.-i in je zagrozil laatniku e smrtjo. Skušal se je za-barikadirati. Naenkrat je akočil is delavnice in na voz ulične železni cc.
Usoda je bila proti njemu. Na vozu je bil poJticejski lajtnant Williara Fried, ki ni znal za bitko na ulici. Raymond je skočil na u lico in planil v avtomobil, ki ga je vozil dr. Hancoodk, Oddal je nanj dva atrela, da mu iztrga avtomobil. Medtem ao se približali policaji in ga ubili Raymond je umrl prstom na petelinu samokresa. Detektivi so lovili bandite,, ki so v pet A Ubili in oropali železniškega kolektorja. Prijeli so dva oaumljenca: James Rippa m Wil liam Murphjrja. Vsak'je imel pri sebi nad $800.
Nekaj časa kasneje je nekdo obvestil detektiva Danici 0'Hara in John Nortona, da sc nevarni pti Čki nahajajo v bližini. Detektiv 0'Hara jih je mislil aretirati kot nevarne potepuhe. Toda ptičkom jc dišala naatavljena paat. Mcato da bi Šli zapadno pO Monroevi u-lici, ao pa zavili južno na Cranr fordovo cesto. 0'Hara je dejal svojemu tovarišu, da naj hitro pokliče policajeki voz. Policajrfki voz je pridrdral ln bandit je so bi 11 med detektivom in policajakim vo<zom.
Rajrmond, Moran in njiju tova riš, katerega ime še ni odkrito, so spoznali nevarnost. Vsi trije ao potegnili samokrese in pričeli streljati. Moram je »prasnil svoj aamo-kraa jn bežal zapadno v Lexing tonovo ulico. Sledila ata mu dva policaja in ko sta ustavila lahek avtomobil, je Morgan sprevidel, da ne more ubežafi; vrgel je proč aamukres tn 8č podal. Tretji telo vaj je uskočil v neko hišo in pobegnil.
Oatal je Se Raymond, ki jc bežal v Lexintonovo ulico dp Karlove ceste in od tukaj na Harrlsonovo ulico, na kateri je sledila bitka in je dokončal svojo hudodelsko ka-rijero.
Morgan in Raymond Imata za sabo zločinako karijero.
restavracijo. Pasja noga j« prj hajala od paa, ki mu jo je «jroi,ii težak voz.
Oramb, odbornik družbe proti trpinčenju živali je izpovedal, ^ jc bila odrezana pasja noga aor malna in da jc Clark odri živ*.
Sodnik je ol^aodil Clarka m denarne gldbc iu sodniki troake.	J e
Battknoro, Ud. — Mm. Kllen
Smith Hughes Boyer Baroei Woods, blotidlnka srednje staro, ati, je prišla na zatožno klop radi bigamije. Ko jo je sodnik vpr«. šal, koliko mož je imela, je re-kla, da ae ne more spominjati. D* jala je, da je atopila pred oltar 8-krat, toda spomnila ae je le pet porok, ko je pričela Tazmiiljati o njih.
Poznam zakon," je rekla pla, volaaa Cora, "vem tudi, da ne smem imeti dveh mož. Mislila fcem, da je Barnes mrtev, saj dru-gače bi se ne možila drugič."
hodnik DoWber je menil, da lahko nekaj čaaa prestane brez mo-ža in jo je obaodil na dve leti.
STARČKU SE je ZMEŠALO.
Pitt^burgh, Pa. -— 05-letni An-drew Marine iz Orecnocka je viel dvocevko in šel is hiie, da pobije vae Nemce in Avatrijce. Oddal je oba strela na 12-letno Alico Mor-ganstein in S-lctnega Joseph Mor. ganateina. Dekletce jc zadel v le. dje, dečka pa v noge. Dekletce so prepeljali v bolnišnico v MnKee*-port. Zdravniki izjavljajo, da ni v nevarnosti. Deček je ostal v domači oskrbi.
Marina so aretirali pol ure kasneje, ko je imel puško nabito in je hotel zoipet atreljati na otroke. Mirovni sodnik W. H. Heath ga je pridržal v zaporu. Obtožen je na; pada s namenom, da ubije.
um.
gat Stahek v imenu"Čehov in Ju-gdpcljell proti solnčni Califbrni goalovanov proti koncu zaaedanja, Ji v Sen Prancisco, kjer aa še aa je bil predmet burnim niisorom napaj nahajamo. Doapevli v Call zlmrovanju, kar je Ulo doaedaj nekaj izrednege na zborovanju avatrijaklh delegacij, »tanek je še enkrat govoril o pravici narodov aa aamoodločevanjc in o razmerah na Ograkem je dejal, da ao ara-motne aa elvllaecljo. Predsednik
trebne v interesu članstva, nepotrebno je pa vlačiti pred duaajakrm parlamentu, toda konvencijo stvari ki ne spadajo pred Md parlament ^^^ Take zarteve aavlačtijejo konvencijo tn delajo orgamia- ^ d(l ^ )ix njlhftv| ^
ciji nei>otrebne troake.
mlšljenlki zavaemall «»H,trukeij. PrancUro, Cal
fornijo amo aačutUi veliko rasli-ko v vremenu. V Minneaoti amo Sapuatlll silno zimo, tu ja pa pri-jasno in toplo vreme. V lian Praacmco smo dospeli dne 22. de-*mbrs. kjer eo nss pričakovali častniki, ki ao nas odvedli v voja-tiko taborišče Največ je naa pri-deljenih k teškem topništvu. Vo-ješko življenje s^ mi še preeaj dopade. Kraj je prijaaen, valed bivališča ni velikih min-neeotakih jeser Imamo mogje.
Pozdrav rojakom širom Amerike, Proaveti pa Selim ribilo uspeha.
Andrew Oralen, Battery Jfrtd Rsg. C. %'Presldlo. Sen
sodišče zaplenilo vojne saloob bivšega carja.
New Tork, N. Y. — Na odred bo višjega sodišča v Brooklynu ao pomožni šerifi zaplenili laatnkio bivlega runkaga carja, ki ae nahaja v brooklynakem akladlšču.
Sodišče je razaodilo, da je bilo nemogoče nastopiti proti mr. Boni anovu aodnijako, dokler je bil car. Zdaj je zgubil svojo pozicijo kt toži ga lahko vaak državljan.
Sodišče jc izdalo zaplembno odredbo, da varuje intereee Marine Transportation Service kompani« je, ki aahtava $2,615,762 odškodnine, ker je bila prelofhljena po-gmlha za odpošiljate v potrebščin v Rusijo. Lastnina je vredna baje 20,000,000 in obstoji iz avtomobilov, pušk, trnjeve žice in drugih vojnih potrebščin.
ODBL JI ŽIVROA PSA.
v *	mrnamasasaksa al 1 *	» «
Dover, Oolo, — Henry Clark ae je moral pred municipijalnem ao-d išče m aagovarjatl na obtožbo da je odri Sivega paa.
Mtka^Delaovo, restavrater, je pričal pred sodnikom Ruem, da je imel akibeti za bolnega paa. Ko je bil Desolvo odsoten, je .prišel rjsrk ln odvedel psa s sabo. fte preden je minula ena ura, ae je Clark vrnil s pasjo kožo in jo fco-<♦»! prodati !h>an»vu sa en dolar. Desolvo ga je spodil iz reetavra clje In atvar naznanil odborniku druihe proti trpinčenja Šivali. V nekem drugem alučajn je
farmarji
bojko
Ohioago, iu. — Cene za mleko ao določene ln farmarji groze, da bojkotirajo Cldieago, ker bodo od cen imeli dobiček le trgovci z ml«-kom.
'Pomožni živilski upravitelj Ste-vensen je naznanil, da so cene sledeče: Farmarji dobe v februarju $3.07 za ato funtov mleka, v mat-cu $2.88, v aprilu $2.49, v maju $2.04 in v juniju $1.60. Če dobiva konsument mleko na dom, mora plačati za kvart 12c> n pin-to 7 centov.
Ako hodi konzument po mleko k mlekarju, plača 10 centov za kvart mleka.
Za konSumenta ae cene niso znižale v splošnem. Med farmarji je zavladala velika nezadovoljnost, ker ao pričakovali, da dobe u sto funtov mleka $3.22.
pro:
ka predlo-PRSDLOŽKNA.
HIBICIONIŠ □f PREDI
Providenoe, R. I. — Poslaner Henry K. LHtlefiald iz Block hI-anda je predložil v Aornici ive-ani prohibmion&ki dodatek k u-atavi. Prohibicionisti so prosili le-gialaturo, da pride zadeva takoj na dnevni red, ne da bo šla ni splošno glasovanje. Temu na-aprotno pa sabtevajo "mokri", da gre dodatek k ustavi na splošno glaaovanje.
Prohibicioniati ae silno je*e n-di naatopa mokrih in pravijo, dc "mokri" radi tega sshtevajo »ple šno glasovanje, da preprečijo (sijo in država Rhode Island o»ti-ne mokra. .	. r
DREVJE SRKAJO IA KUUVO
______^ Xa4. — Kurivse
vprašanje je postalo Uko pere6». da je župan F. B. Carson odredil da pošekajo vse topole v mrntui to jih porabijo sa kurivo. Če lja«» ne morejo aami poaekatl topolom bo mesto dalo potrebne delsrce, da izvrše delo.
zračna ladja je vzn«*1 bila nrw tork
New Tork, T. -
zračna ladja, ki ao j« P^**? nad Nevr Vorkom, je
_____ - _________ .. precej vznemirenja med ^
Clark ponajal odrešeno paajo no jalvom. I*edje je priplula od ^ go na prodaj sa steklenico tem - ja in je plevele prek Msnh»»t»^ perenčnega piva.	proti Batery. Bila ja ^
Clark je trdil, da je pes crknit lljev od tal.
I	' * "	i
Razno te hwe«ifva.
_* . ■■ i
finski
BOLARVIKI UAJO BITKO
uauB
Steekholm, 4. feb. — Genem Mannerheim, vrhovni poveljnik beršoaaae bele gerde, je obkoUl bolševiške rdečo gardo p n Ulea-lK»rgu, kakor poročajo ie Heparan de Rebeli ao poslali k njemu de putacijo sa nekakšen dogovor, toda Mannerheim je poslanike aretiral kot "bandite". Čete bele g«rde ao uničile želesnico med Tornejo in Uleaborgom, vtrted če ^r ne morejo rurfki bolševrki po-llati pomoči finskim tovarišem. I V llelsingforau ao nemiri. Šved »ka vlada je poalala več ladij za svoje podanike,ki ae hočejo umak niti iz Helsingfoma.
Kodanj, 4. feb. — Iz Hekrfug-forsa javijajo, da je tamkaj priše Leon Troekij, komiaar zunanjih zadev ruske bolševiške vlade Troekij je imel govbr pred vladno palačo in zagotavljal je Fince, da jim bo Rusija pomagala, ako ee ho-Pejo ravnati po njenem vzgledu.
Petrograd, 4. feb. — Organiza rija nove delavako-kmečke rdeče armade je zdaj v tirdl Armada bo lat&vljcpa iz samih prostovoljcev, bodo prejemali 50 rabljev me-čne plače in njihove druiine bo-> tudi preskrbljene na državne it roške. Vsak prostovoljec mora i-neti dobro priporočilo, da je res ■evolucionarnega prepričarija in |a je pripravljen žrtvovati življo-ije za republiko aovjetov.
Bolgari postajajo nesadoveljni.
Amsterdam, 4. feb. — "Vossi che Zeitung" javlja, da bolgarski parlament kaže Nemčiji in Av
tri ji roge, ker zadnji dve še ni ta odobrili bolgarejcih vojnih ci: jev. Poročevalec tega lista javlja |Sofije, da je več. poslancev: v kupstini odprto napadlo nemško n avstro-ogrsko vlado rsdt nju ega molka v zadevi bolgarskih alitev; poslanci so zahtevali, da olgarska vlada izsili odgovor, aj vendar miali kajeer. Miniatraki predsednik Radosla ov je tolažil kritike, češ, da sta emčija in Avstrija "preveč ob-aženi z zadevami v svojih lastnih iejahM in zatp nimata časa ukvarat i se z vojnimi cilji Bolgarske, oda Radoslavov je vlil olje na o-fenj. Poslanci so ogorčeno zavrgli jegovo "pojasnilo" in izjavili, i je bolgarsko ljudstvo preaene-no in ponižano vsled arogantne-u »taliS^a Av8tro-Nemčije.
■Halinov, vodja demokratov, je ovedal Radoslavovu, da Bolgari bodo zadovoljili, ka4ar nemški riavni zbor brezpogojno odobri olRamke mirovne zahteve in ne rej. Todorov je rekel, da na Du-aju in v Berlinu postopajo ošab-
0	in brezobzirno.
Amsterdam, 4. feb. — •Nemško radno poročilo o proceduri pet-ove seje mirovnih pooblaščencev ■Brest Litovaku navaja, <la je toraj vsa seja minula med pričanjem, dali ae sprejmejo novi nski in maloruaki delegatjo v mfereneo. Ikiševiki zahtevajo, centralne države pri poznajo 1'gacljo nove bolševiške vlade 1'krajini, medtem ko eo Izjavili clegatje prejšnje rade, da ae ne maknejo, ker eo že pripoznanl ot zastopniki Ukrajine. Pinaki
1	'"'Katje nočejo nič slišali, do je jihova vlada odpravljena* in ho-r° ** "adalje zastopati burioaz-
finsko vlado. Namoi ao zdaj v ^ip« ih, koga bi pripoznaH. ,
pan.j;i
ultima-
zopet poalala
tam".
l^ndon, 4. fsb. "MaH" ima or^ilo iz Madrida, da je Španca vlada poslala noto Nemčiji aa-VI 1orpediranega parnika "Gl-& penija zahteva, da mora ♦»'Ua odgovoriti v oaemštiride. urah. .
sovražne delavske partije z namenom, da popravijo zakepe in votli-ue, toda naši oddelki pri strojnih puškah ao jih prepodili.
Sovražni topovi «o vrgli . 250 granat v vas, kjer je bil glavni atan gotovega ameriškega polka. Granate ao podrl« nekaj hiš in na ši Čaatailu so morali iskati javet ja v kleteh. Na neko drugo postojanko je padlo 150 nemških gra na t, ki ao zasule del zakopa.
Ameriške izgube v tej bitki so bile dva ubita iu <Jevet ranjenih. Izgube ao nastale valed odietelih koscev razstreljenih šrupnelov in granat. Domneva se, da je imel sovražnik več mrličev v razdejanem zakopnem okolišu.
Cenizor je dovolil poročevalcu javiti, da se je bitka vršila na fronti v Loreni, kjer so ameriške Čete prevzele poil milje bojlščaTp
Francoski Častniki, ki so priao-atvovali bitki, so zelo pohvalili de o ameriških topničarjev. Zadnj »o imeli tri sovražne baterije pot svojim ognjeni. Nemci so odgovar jali večjidel s šrapneli, ki ao pa dali kakor toča na ameriške zako-pe. V sobotni bitki «o Američu nom pomagali avijatiki, ki ao opazovali nemške baterije in dajal direktivo ameriškim topničarjem.
• lum^apiMu PR08TBT*


LBD NA MIŠI TVORI VBU-,, / komevarnost
Evanavilla, Ind. — Led na rekah tvori veliko nevarnost ladje, Čolne in hiše, ki stoje tik obrežja.
Ko je popokala ledena gora pri vratih štev. 3 v Oreen Kiverju prt Kochest ru, Ky„ ao pričeli velik ledeni kosi padati s tako ailo prek jezu, da je bil treatk slišati več mil j daleč v okolici.
Taki ledeni splavi ao silno nevarni, ker poberejo vae a aabo, kar je na njih potu.
Zadnjo škodo, ki jo je napravi tak ledeni splav v Evauavills, ce ni ju na #10,000.000.
MORILKO PRIJET.
Ameriške četo bliao nemška maja
Wazhington, 4. feb. — Po informacijah iz vojnega departmenta ae nahajajo ameriške čete tik nemške meje v Loreni. Vsak strel, ki ga oddajo»ameriški topničarji, pa de naravnoet na kajzerjeva tla. lazumo se, da je ta del zapadne ronte najbolj nevaren Nemčiji, kajti ugroža jo invazija anektira ne Lorene in Alzacijc.
Ta okoliš je najbolj miren na vai zapadni fronti odkar eo pred )lizo tremi leti Francozi ustavili Nemce na lorenski meji. Čim pa so Nemci izvohali, da se tam nahajajo prve ameriške Čete, je naenkrat oživelo zapuščeno boji-|če in vsak čas je slišati o krčevf-tlh spopadih topništva in manjših oddelkov pehote.
General Pershing je dotyl poročilo Bdečega križa, da je oeem ameriških ujetnikov v Tuchelu, vzhodna Pruslja. Tucbel je blizo fConitza ob reki Violi in nedaleč od pristanišča Danzing. Ujetniki so sami prostaki, ki so jih Nemci ujeli pri napadu na ameriški > za* kop 3. novembra m. 1.
Nič novega g ostalih front. * Z angleškega in francoskega de-zapadne fronte ni posebnih novic. Na italijanskem bojišču je bojevanje zopet omejeno na artileri-
Milford, IU. — Tukaj ao oblasti prijele nekega Dudley Skeltoua ki je obtožen, da je pred tremi le ti umoril kentuckiškega advokata J. Mart Rothwella. Aretiran je bi na zahtevo šerifa Homer Scovllla iz Loudona, Ky.
DRUŽINSKA DRAMA.
Huntington, Ark. — Jarnea Clark je ustrelil svojega osem najst letnega poainovljenca, ker je branil svojo mater pred njego vo sirovoatjo. Smrtno zadeti A dama je padel na tla in preden je umrl, je oddal etrel na avojega očma Clarka, ki ga je ubil.
UBS&f A KAZNJENCA.
OaUipolii, 0. - Iz okrajne je-če ata pobegnila bclopoltneš Earl Hkiuner in aamorec McKinleg Peck. Oba ata bila obtožena hudodelstva in ata imela priti pred kriminalno aodišče.
o.
VOJAKA STA PO DOOOVORU USTRELILA DRUO DRU-OBOA V NOOjB.
Houaton, Tac. — ftaržent Clau-de Macon in proatak Boland Pye od 132 pešpolka v Camp Loganu prideta pred vojno sodišče, ker
sta drog drugega ustrelila v no- mamo denarja!
z mm.
go, da dobita časten dopuat iz ar made. Dognali ao, da sta se vato pila v razdalju 16 čevljev drug od drugega in po dogovoru odda-Strela. Oba prihajata h Chl-ca ga. _
PREDLOGA EA SUŠILNE NAPRAVE V SENATU
Waahingtoa, D. 0. — Senator Gore je predložil senatu predlogo, pooblašča poljedelskega tajnika, da zgradi na deželi cušilne naprave za aadje in zelenjzve. Na-^rave bi bile odprte vsakemu in mestne občine bi prispevole polovico k troškora. Zs take naprave naj dovoli kon-
gres $2,000,000. ' .i i
PREMETENO BEBD0TVO.
w topniOarji V 00-■ sju.
— baterije '>ereških zakopov na prvi
"ti. Američani eo silovito ^absrdirsli nemške pozieijc v 7*k	»n ves dsn v soboto.
r T' ,,d«ovsrjsU s približno
r« Mlf» ln topniška bltks je bila
P«1 nem tekn.
I Vemrt M> ae morsll umskniti is "^•".b /akopnv. V nedeljo
v opuščenem okolišu
Muncie, Ind. — Neka zamorska družina je dala v okno znamenje* da eo v hiši oeepnice, da odžene kolektorje od hiše. Kolekterjl so prihajali, toda odšli so urnih nog, At»*riiks fronta v Franciji, 4. ko so opszili znamenje v oknu. Ta ', , AnmrMfcpbaterije so uniči- igrs je trajala preeej časa, končno
■e je neki kolektor ojunečH ln vprašal pri odrsvstvenem ursdu, ksj je z oaepnleeml.Zdrsvst veni u-rad je uvedel preieMvo In družina je priznala, ds je rezobeslla mam en je, da odganja kolektorje, ki ji niso priljubljeni ljudje X% rsdniki zdravstvenega urada so zs grozili, če ponove *aj tskegs, .1« bodo aretirani. —..... ^
Za zabavo fn kratek čas.
-- usa■ ? •. i."--« j ifr;
Želja po mirn. Uradnik (v jezi, svoji ženi): "Le čakajt Ko bom penzljonlran, takrat TI korenito >ovem avoje mnenje, aedaj to nI mogoče. Kadar eem najbolj jeaen n ogorčen, pa moram iti v — pi-aarnOl"
Bolečina in nljudaoet. "Gospa -. 'Za božjo voljo — kaj vam pa je gospod Majerf"
Majer: "Oprostite mflosfljlva gospa — i naglici ln pomoti sem sc vaedel na blazinico z iglami!"
Vojaki! Vzemite
aeboj v vojaški tabor. Pošljite nam naalov a starim vred čim pri-dete v vežbališše.
IdCEM SLOVENSKO DEKLE
v starosti ltK—12 let. Vael bi jo za
avojo in jas iti uioja soproga ji hočeva biti 4ubra oče in mati. — Rjuduo prosim vae rojake, ako •kateri ve za katero tako deklioo, ki niuia atarišev sli se želi valed druzega vzroka oddati drugim ljudem za avojo, naj mi to sporo-če, zs ksr botu vsakemu zelo hvaležen. N salo v je: Karol hatajc, 224 Poplar St., Dickaon City, Pa.
IT. jssija iaar
štš. IUisala
GLAVNI RANI best-oe ba lawndali ATB^ GSIOAOO, nrjmft
PROF. DR. MUUIN
ZDRAVNIK ^ SPECIALIST IA SLOVENOE
411—4th Avenue
(NA BPEOTI POŠTE) PITTBBURGH, PA.
t'r»d>«duikt Jok. Vtgriš, bsa aao, La Balk, OL
L l'od)>r< <iBt daiki J. Biatkevlš, A F. D. 4, bes H. OtrsM,__
U. Psšpt^aadatk: Jofef Kak<4j, 9499 BwUg Ava, Se. Oklaa«o, UL Tajalkt Jaka VardarSar, aroa Ba Uoašele Ava, OBlaage, UL Biagajsik: iatoi J. Terbevee, P. a Bes 1, OUere, DL leptaaikert JaSa liolak, 400a W. Zlat Bt, Okiaags, OL
VAOBOBUn ODSBBt • Joša AmbroU«, Ml bos, Oaaoaabarg, Pa. Paul Bargsr, T41 - lat Ht, U BaUa, DL V. A Taaebar, IN Abasj Ava.,
ELEKTRIČNA PEEOLEDBA EZftABKL
BUH la akoleal zdravnik, a M Utao prakso. Idravl asfašao ta kitro vse bo-leaai, plu^a, iolodoa, oblati, trgaajo, aervoanoat, krvae beleaal, kakor tadl druga bolesol molkik. Oadravt vaak« belaaas katero pravaaaaa v avoje eakfbo. Uporablja aajboljia avropska, aaortlka ia odatalik dolov avoU adravlla. Nlaka aaao. Naavot breaplaftao. Tošas pre-glod popolnoma jamttas. Pri maal aa adravl vollko I te vito Bleveaaev. Urada« ar« od a. »jutraj do a. av«£«r, ob ao-daljah asaae od 10. de M popoldaa. '
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Mt Pcbe vUtsbarfh, Pa.
V" _	____
Astes Hrast, «11 — ZZtk Ava, New Dulutk, Mtao. Ješ« BsdUkk. bos OZ, Bmltktea, »k Budotf PUtoriok, aa bes, Bridg«vUkl fa, Jakob MlklavMŠ, l. Bas I, WUl«ak, fa. M. Fetreviab, lMia Hala Ava, OolUnoeei, &
Ješ« fovartaih.
V. J. Kara, M. D., 4101 Bt. delt Ava, OUvolaad, OBle. VBB DBNABNB IAD17B XN BTVABK, kt aa ttšaja gL aprsvaags
U A N. ». J. aaj aa pošiljaj« aa aealevi
JOHN VBBOBBBAB, IHT-H Se. UsradsM Ave, Oklaage, Bi PBITOtBB OLBOB OBNBHALNBOA POSLOVANJA M aealevi
JOftB AMBBOftlO, Baz Ml, OaaiMla^ Pa.
BAOBTB PB1PIBUITB VBBBDnL M rta JBi vaMM prva Is dnm
ataaoa, aa poiiij.jo aa aaalavi
ANTON HRAST, IU - »8tk Avs, W. Ne« Dulutk, Mlaa. ▼BI DOPISI, reaprava, Alaakl, saaaaaOa BA aa ^fveavele'*
UBBDNlftTVO "PB06V1TB", MT-S Se. Laoaiala Avs, OMaage,
VBB UPBAVNItAl BTVABI, aavešalaa, oglasi, ae pešUjaja sa aadevi UPBAVNiATVO "PBOBV1TB", hit-s ga U«adala Ava, OUaags, U
T kevaapoadaa«! i tajslštvam A N. P. J, svedstttvem Is spiavalštvsm *1 Proavot«" so rabit« Imoa uradalkov, marvo4 aaglim sealev, ki j« te savo d«a, ako laUt«, da be vsaka atvar hitre isšass.
Saj« glavsega aprsva«gs edbeaa aa vaMja vaaka peve avaie la tastjl
— —-—-—-- -- jfcŠMiih il Mi Mi MBal^A ww asi VBB pv^vssiMa
Med ilužabnikl. Prvi: "AH i-maš par minut časa, Ivan T' DrugI: "Niti trenotek ne I" Prvi: "Zelo škoda — povabiti sem te hotel eamo —■ na kozarec piva!"
-
Lapa beaede. Župan je bil povabljen h knezu na kosilo, kjer je dobil tudi smodko. Ves navdušen in srečen vzklikne: "Visokost, to cigaro bom kadil, dokler bom živ!"
Oj ti otrool: Sinko: "Mama, prpsim to, kupi mi malo torte I" Mati: "Ne morem sinko, ker ni-
RADA BI H VEDELA.
zg naslov moje sestre Angele Pokol, rojene ftustaršlč, doma iz fa-re Valta vas pri Novem uiestu ua Dolenjskem. Pred dvmul leti je bivala v Hheboyganu, Wia. Kdor ce njenih čitateljev ve zs njen na alov, naj mi ga blagovoli uaznaul ti ali se naj pa aama javi. Nattt Kralj, 1140 Seventh Htr. La Bal-le, 111. , , * *
RAD BI UVEDEL
<kjo sc nahaja moj brat Joaip Le-akovšek. Duma je ia vasi Turno, okraj Slivnica, Hpodnje Atajer-ako. Imam mu poročati o zalo va-šnl zadeli, aatu pa proidtn vse eo-ujene rojake, ako kdo ve aa «je -gov naslov, naj ^ul ga poroči ali pa naj ae ml on aem javi na naslov: Martin Leskovšak, P. O. Box 08, Cuddy, Pa.
»"•T* arll«k! oo.laaio aa*>
TOuiu sTCTiJ« v,
"Proaveta pile bb blageatanje
ljudatva. Ako aa atrinjal g njenimi idejami, podpiraj trgovee, Id oglašajo t ProavatL V zalegi imam vaa za vaakdanje potrabšči na pa zmerni eaaL _
Oamp Sherman. — Cenjeni rojaki v Clevelandu ln okollol West Park. — Spodaj podplaanl bi rad zvedel kja ae nahaja Prask Dala-las, pred par leti je imet prodajalno v Ne«burgu, potem ae je reaalll nakam v Weat Park, O. "dor ve, kje aa nahaja, naj ml blagovoli naananltl njegov naalov, za kar mu bom .jako hvaležen. Ako pa šlta te vratlee aam, ga proalm, da ae aam aglaal, sekaj ga Iščem, ve dobro aam. — Na* alov i Kd«ard Branlael, Co. B, >^31 Inf. Keg., Oamp Sherman, Chllll-eothe, Ohlo,
RAD BI UVEDEL
za avojega bratranca Alojz Za-larja, kateri ja odšel h Akrona, Oblo, dne IA, oktobra 1917 nekam v W. Va,, in od tiztaga čaaa nisem čut o njem. Ker al ml • silni, da ae mu ja mogoče pripetila kaka nesreča, zato proalm vae ae-njene rojake, če kdo ve za njegov naalov, da ml ga naznani. Ker je člzn H. N. P. J, bo mogoče Bitmi aam ta oglaa, pa naj ae ml prijavi na naslovi John Koejančlč, 1171 Andree St, Afcron Ohlo.
Sinko > "Kako to, da nimaš denarja, saj ai vendar Imela 20.000 dolarjev doter_
Višek neeramsoati. Študent (ki je v vinarni naletel na avojega upnika): "Kaj, vi pijete šampanjca! Mene pa vaaki teden tir jate za onih umaaanlh ato frankov, ki jih imate še dobiti od mene."
Ta pa asa. Tujec (v mali zokot-nl vasi) t "Povejte ml ljubi mož, katera je tukaj najboljša krčmaf" MoA: 'One-le na drugi ateani!' Tujec: " VI ae pač tu dobro spoznate . . . nef"
Mož: "Gotovo ae dobro spoznam za j je krčzaa vendar moja!'/
KOLEDARJI
eo bili poslan* še prve dol mc«e ea janaerja t. L vaem društvenim tajnikom na aaslovo v imeniku v decembru.
Poslani ao bili po skipresni družbi, in vaak tajnik, ki še rd prejei koledarjev, naj ae najprij infor mira pri najbllžnji poetejl eka presne družbe, eko ležijo tem ko | ledarji Vae one, ki ao ae pritožili I ds jih še niso prejeli ln so jih po-zneje prejeli, prpakn. ds mi ns snenije sprejem koledarjev z do ,
plenico* "Preja! aem kateder je.'! Bretje, treba je. da to storila, ker! smo še toliko društvom poslali ko j ledsrje dvakrat, da jih ne ostaja . več zs tretjo pošujetev.
Filip Oodirm, uprsvu.k |j
m sahtala m szzzavz USČSSA
Prebavne nerednosti
ee ne smejo nikdsr zsnemsritl. Ako se tskoj pezi na nje, ae ksj lahke odpravijo, drugače post sne jo ps kronane la zahtevajo od bolniks podaljšsno zdravljenje. Zsto pa ne odlsšsjts! Ksdsr se vsm slast do jedil pokvari, ko linats slab okus prihajajoč iz želodci v uats, beti je sik sli ste hres energije, ko ate popadenl vsled zzprtnise zli valed alabe prebava tedaj vzemite
EVERA'S
Stomach Bltters
(Heverov želf>dčn( grenčee.) To je
I slalrfli
ideja I no zdravilo. Uporabe tegs zdravils «e priporoma vs^m, ki lrj>e vsled olatfh pr#4»svniii brgsnov tn 8« posebno tistim, ki «> slsbotnl ln stsrl. To zdrsvllo je zel« usvsdml tudi zs one, ki eo stslno v zvezi z zaprtliieo, »Isbo prebavo, splošno oslsbelostjo, vodenim, mraz po životu ill zus menja, ki so z«lružens z enakimi boleznimi.
Jemlje ae v količinah od polovice do ene polne *ejne žličke pred jedjo trikrat dnevno. NI nob«nis pijsčs temveč le dobro In zsupljivo zdrsvilo zs AlšAeuje.
Poskusite enkrat. Ceaa |e 75 eealov la SI.M.
UkarsarM m debr« nM •	M^Ust« g	Is fm hmto drsg*
r.hlrviju Kv».r<»V	«4	4rk«/l,.»JS i« I*/M
Aha |m »m ve* MhaeMr m mtnf |w«tr^i. pn^H r^«« ••
k site, 4o %mm ludl |«MSr#|« • l*m.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rsplda, Iowa.

F10STVT*
Petelinček: Ne, Nežka. Vm tvoj« napak« je ta, da hoče* vaa naenkrat vedeti in ne more* nikoli počakati. Glej, v nekaterih goatilnah imajo natakarice; to je zaradi kupčije. V nekaterih brivnicab brijejo ženske; to je zeradi kupčije. Pri vaa imate tebe; to je tudi dobro za kupčijo. Ampak narobe tudi vleče. Ce bi jaz kaj prodajal, bi ae gledal ženekam prikupiti. Pivodič te je par-krat lepo pogledal, nekaj je beeedičH, kar je bilo ljubezni podobno, pametni Nežiki ae pe.takoj zavrti v glavi, da pozabi, kaj je kupčija ki kaj je trgoveki oglaa.
i: Ti eataaov tolovaj ti! E: Jaz t
Kaj ti! On, on! Pa re« ae mi je hotel te rokovnječ lizati.
Petelftntek: Se je lizal, Neške, ae ja! Pivodič ve, kdo noel hlače, pa ae pritisne tam, kjer ae izplača. Zdaj, ko ee je toko lepo prikupil, ne bo ljuba Naika motila njegove kupčije.
Vete: Pa jo bol Ob, do more biti ženska z vao avojo pametjo tako neumna I I* počakaj Kdaj, Petelinček, da popravim avojo neumnost. Kadar ae vrnem, ti netošim enega ia prijateljstva. (Odide v stransko scfco.)
Petelinček (gledo kimajoč in smejoč se za njo, potem vzame pipo iz lepe, si jo nepolni ki prižge.)
Panj (pri glavnih vratih s gleda po gostilni. Ko vidi, da je Petelinček sam, požcpeta): Pkt
Petelinček (ae počasi ozre): O, Miss Fsnj. Ksr noter, brez strahu. Cisto ssm sem.
F117 (vstopi le za korak v gostilno): Ali so drugI blizu!
Petelinček: 80, so. Po se nič ni treba bsti. Pri kupčiji ao, In to jih bo že že nekaj časa zadr-žavsls. Kadar bodo prihajali, jih bova pa že ali-žela.
naj (prihaja bliže): Petelinček, ali Vam je kaj zaupati?
Petelinček Zakaj pa ne, Miss Fany! Jaz ne prodajam nobenih delnic.
VUaj: Molčite! Povejte mi, če je bil Ivan kaj tukaj.
, fOtottnfek: Nemogoče! Kaj zahtevate Vi vse od človeks!
Faajr: Kaj pa Vam jef 1 " Petelinček: Molčim naj in povem naj. Miss Fanjr, ali mlallte, do živimo v starem testsmentu in da sem Mojses sli Aronf .
Fony: Pustite zdsj t«- šslc, l«> vidite, du st_ mudi.
Peleliatek: Ne, gospoda Ivsna Mrka nI bilo tukaj. Pa čemu, ko je bil T«ny Bučar tukaj in ee spet Vrne!
Faajr: Kaj imate s Bučarjem f PetelioMk: Jaz nič. Ampak goapod Ivan Mrk bi lahko vprašal, kaj Imate VI a njim. Fanj (vakUkne): •petelinček. Petelinček: Miss Fany, če tako lepo zakliče-te, bi si še jaz kaj mislil in bi si hitro obrisal usta. Pa ai nič ne mialim. Hej nisem Tony. Fanjr: Nikar me ne dražite z Bučarjem 1 Potattatek: Sej ne, ssj ne. Is ljubezni ee ne norčujem.
Jfcajr: Is mene se norčujete, ker veste, ds mi ni Bučar nič mar.
PONllašsh; Dobro. Ce želite, ne povem gospodu Ivanu ntf o tem —
tu? (prepleteno): Ae to storite, no! ; . . Pe-telinček, VI ote vendor hudoben. Ps aem mislilo, ds Vos ljudje krivo eodljo.
Peteliatek Kaj ne pravim, da mu nič ne povem t Kaj pa vam V Morda ae še niste odločili, ali imate rajši Ivano oli Tonyjs. Morda hočete še izprašati svoje srce. Morde hočete izkusiti Iju-besen enego In drugegs.
Foay: Nehajte že vendar I Za božjo voljo, soj menda ne mlallte res, kar govori te T
PotoHotek: Nič ne bi mislil, Miss Fany, če ne bi Ml videl ln alilal.
Petelinček I
EI Nlkor me teko ne kličite, sicer se zotekča še moje sree.
Fanjr: Petelinček, zs BuČsrjs mi je toliko koli kor sa lanski sneg.
fašrtf šfk: Ojojojl To je islostno. Tsko kratko je ženaka Ijubesen
Faoy: Kakšna ljubezen neki t VMdhMt: Vendar ne boste rekli, da ni zaljubljen v Vaat
Panj: Kaj me to briga? PsIaHošsk: AH morete tajiti, «1* ste aami vžgali njegovo ljubeeen!
Suha alama ae hitro vname.
t: In potem ete še pihali v ogenj, r: Nikar ee ne delajte neumnega, Petelinček. Noj voote, kaj je bilo.
PeteHntek t panje aa Bučsrjs je bilo. Foaj: Da, upanje. Kakor ae dela pametnega, vendor nikoli ne ve, koliko je kakšna re«' vredna Človek hI mu lahko ponujal člato tisto, p« KM ne bi posnel. Noj mu popa rasklada, kaj je v nje-| govlh deklicah, Bučar bo vendar vedno videl le papir.
PetaUa**: O ho! Zdaj ae ml dela da*. Se vedš, če (»oglede v Vale oči In vidi tam kaj <lm-tega kakor papir -
Faay No, torej 1 Kh. sajsem neumna, -is Vam razkladam, ko ete aami vedeli, kaj da je
Peteltaček	r 11 u ^kn-tij '■Tt al ree
mktlil kaj takega. Ubogi Bučar' Vsi te Imajo to rej aa tepea.
Fanjr: Prav ee sin godi Zakaj ae pa tako bslts s svojo paasetjol
Petelinček: Torej ostane Ivan Mrk, tam, kamor bi Tony Bučar rad prišel.
Foaj: Zaradi njega aem prišlo. PeteHaček: Mhm. Tudi zanj ima Ves oče kakšne delnice.
Faay: Kaj pa modrujete, Petelinček! Petelinček: Ne? — No, pa ne. Faay: Povedati sem mu hotela, da naj pride opoldne v restavracijo v mesto.
Petelinček: Tegs mu tukaj ne boate mogli povedati.
Panj: Zakaj ne t Pa mu Vi povejte, če pride. Petelinšek: Ga ne Tki! Fany: Kaj se to pravit Petelinček: Po slovensko: ga ne bo sem. Ponj: Kako veate to t Petelinček: Zakaj mislite Vi, da pride t Fonjr: Ker — ker je vedel, da bora jaz tukaj. Petelinček: Zdaj vidim, da ate rea zoljubljni. Ubogi, ubogi Tony!
Pany: Kaj vendar hočete vedno a tem vašim Tonyjemf	/
Petelinček: O, moj ni. Ampak žaloatnoje zanj, da menda rea tudi Važ ne bo. Zakaj zaljubljeni ste čez ušesa. In ker pravite, da niste zaljubljeni vanj, ste torej v koga drugega čez ušesa zaljubljeni. Poglejte na koledar, pa boste videli, ds je danes četrtek. In ker ate rekli Ivianu, .la boste v petek tuksj, mu ne morete nič zsme-riti, ds je zdaj pri drugi dami — Fany: Pri kakšni damif Petelinček: O, pri fini dami, pri bogati dami, Miss Fany. Ampak za božjo voljo, nikar toliko ljubosumnosti! Hsj aem že prepričan, da ste res zaljubljeni.
Fanjr: Nič se zdaj ne mažite. Povejte mi, pri kateri dami je! (Ljubeznivo, a proaečlm glasom): Povejte mi po pravici, Petelinček. Nikar me ne nalažite. Ce mi poveste reenico, Vam prineaem za god najboljšega tobaka.
Petelinček: Saj ne veate, kdaj je moj god. Ampak jaz Vam povem reenico tudi brez tobaka. I*žem se le, kadar je za šalo. Zdaj bi mi pa še zboleli, če bi Vaa malo potegnil. Miater Ivan je torej pri Mrs. Webstry in Vi bi morali mOHti, da bi imel arečo pri njej.
Faay: Petelinček, ali ae norčujete ie mene? Petelinček: Kaj le! Ce ima Ivan zdaj arečo, jo imate tudi VI, ker imata menda oba enake želje. Kratkomalo torej: Mrs. Webstry hoče novo rezidenco, Ivan ji dela načrte, in če ji bodo vleč, je Ivan na konju, pa lahko kupi dva prstana in za enega mu bo Mitu Fany morala dati mero.
, Fony: Petelinček! Zakaj pa ne poveete' takoj? Zakaj mučite človeka kakor na natezalnici f Petelinček: lle! Vi boate imeli veaelje leta In leto. Zakaj ei ga ne bi jaz napravil vsaj za deaet minut?	/	i
Tany: Cujte! Koraki! (Hoče oditi). 1 Petelinček (jo zadrži): Zdaj kar oatanite. Si boste že kaj izmislili.
Bučar, Neža, Pi vodič (pridejo iz druge sobe.) Pivodič si briše čelo): Tsko, tako. Bh, boga mi. Tako božjo kapljico — ~	>
Noša: Nič ne stokaj, ko nimaš za kaj. t* Pivodič: Nimam f Kako da nimam? Ce bi delal same take kupčije, bi moral jutri nehati. '
Neža: Nikjer ni zapisano, da moraž v treh dneh obogstetl. V enem letu js tudi dosti hitro. In če moraš odirati,, odiraj tujce, pa ne prijatelja.
Pivodič: Odirati, praviž, ko Ti moram dajftl tako vins na svojo škodo. Bog pomagaj! Ker i-mam opraviti s prijatelji, sem hotel biti zadovoljen z majhnim zaslužkom.
Noša: — pa z velikanskim profitom zraven. Pojdi, pojdi, skopuh! Zdaj le pazi, da ti hlapet ne pomešajo vina. Zakaj moj jezik apozna vaako krščeno kapljo.	,
Pivodič: Kako pa bi, zvezdo nebeška 1 Tebe Xe zaradi ljubezni ne bi opeharil, pa Se zdaj, ko vam, kako znaš biti natančna.
Butar: Prijatelji oatanemo, Pivodič, prijatelji. Pri kupčiji je že tako. TI poveš, kaj zahtevaš, jaa povem, kaj ponujam, in potem —
Pivodič: — potem naju atlači Neža obO v koš. Pa zdaj — naj bo brez zamere. Hiteti m6-ram, da napravim kakšno drugo kupčijo, eicor danes doplačam. Zbogom, pa zdravi ostanite. (Odhiti.)
Bučar: Tega sva pa ugnala v kozji rog. Vala: O, kajpada. Ti ai ga že gonil, ko ai sam lezel noter.	*
Bučar Kaj pa mialil, da bi ae bil jaz dali Skužal aem ga, skušal, zvitorepca.
Velo: Gotovo! Kakor alepec, ko je kupoval podobe.
Potetinček: lle, Nežka. Ti pa, Ti! Pri moji veri ti ai mi pa všeč! Zdaj bi človek mialil. da hočeš zares Tončku brati lltanije. Ce ne bi'Ml a temi le svojega rojstva ušesi slišsl, ksko al h v stila njegovo prebrisanost.
F«ay: Ha j drugače nI mogoče. Takih vlnotlf-cev stlači Mlster Bučar deset v žep.
Blter: O, Miss Fany, če ima človek slamo v glevi, se sploh ne ame lotiti kupčije.
Petelinček: Kaj pa mora Imeti med reVrl, hehehet
Bučar: Kaj pa — čemu ae pa kregaš?
PoteliaČek: Ljubezen mora imeti, he he, ljn-besen, tako kakor trnsl ti, da zaduši vao boljo pamet.
Boter Jsz — jsz — kaj — zdaj res ne re-
nam
Petelinček: Vidite, Miss Fany. Ali nI fant
res zaljubljen t Zdaj niti ne ve, da ste bili medtem
proč.
Bučor: Ha j res! Cisto pozabil sem na to. Fanj (Petelinčku) 1 Zeto ni trebe zaljubljenosti Mistra Bučarja ao prevzele kupčijake mUH. O, pa če hi bil Mkrter Bučar rea zaljubljen, ki anal to akritl pred nami. (Vedlhne): Kdo ve, kje M bile tedaj njegove miali In želje?
Boter: M t as Kany! Kje M mogte bhit res ne uganete t
Fanjr: Ce HI omela jaa ugibati, tako kaker M al aama želela —
(Dolle Mil« .
Kraljica
Zgodovinski
Spisal
DRUGI DEL.
V ZEMLJI KRVNIH SORODNIKOV.
(Nadaljevanje.) Devetdeeetletni starec se je zadovoljno smehljal, na stotine ča-pek je priletelo z dvorišča k njemu med gromovitim klicanjem, njegovo čelo se je jaanilo kakor mejnikov dan, po obličju se mu je razlival ižraz reanične radoati..
"Ljubi otroci, Žive naj vaa bogovi!",
"In nam tebe ohranijo na veke!"
r Starosta Gnjevoš je stopil med vstajnike, grajski družini je zastala kri po žilah, starejšim voja kom je »topilo živo v spomin, kaj so pred leti pomenili taki klici.. Kjer je bil kak tujec, so ga pobili brez milosti . . .
"Gibajte se vendar! — Sicer se tu zadušite!"
Hoteli niso niti verjeti, da b im bilo mogoče odnesti življenje dokler niso stsli za utrdbami na širnem polju, v zraku, ki »je bil prenapolnjen z neprenesljivim di mom . . .
Sredi dvorišča se je sešel s starosto Gnjevošem oni starec, kate rega pogovora z očetom Dobro gostom avedokl smo bili nedavno kar najsrčneje sta mogla, sta 1 stisnila desnice . . .
"Gospod, kdaj te že nisem vi del!"
Iščem te že ves čas, odkar sem zopet prekoračil meje svoje domovine!"
"Da ti povem, gospod moj, kaj smo pretrpeli! Da ti povem, dra gi moj goapod ..." f
"Potem — ko bode mimo — ko bodemo pokojni eedeli za mizo—ko bodo zopet no svojih me stih naši bogovi . . ." "Ali bo to kedaj, gospod moj!' "Tudi življenje moramo zaata-viti za to ... A zakaj to, ataro-sta!"
Sivi vojvoda je pokazal na grajsko družino, ki je bila že ono-stran jarka.
"Ime« smo jih v rokah! — Oni bi z nami ne bili ravnali tako!' "Dal sem jim besedo . . ." "Prvič, starosta, in zadnjič!" Niklotovo čelo je zakril zlovest ni oblak.
"Tako bi aeveda nikdar pokoj no ne oedli za lastno mizo ... Ali ne veruje!, etaroeta? — Oni ne priaanalajo nikomur; mi tudi ne bomo . . . Hitro na delo, tovan
ar
Preteklo je četrt ure, in iz gradu Grahova ao zaplapolali plame ne do Oblakov . . .
Vojvode Nikloto ni bilo mogoče niti apoanatl.	| | Kdor bi ga bil videl pred nekoliko meaeci v onem gradu, kjer se je sslel z Otokarjem, in danea, b gotovo ne bil rekel, da je to iata oseba. Zdelo se je, da ee mu med alvim, dušečim dimom, ki ae je valil is kraja v kraj, vračajo pet deeetera leta, ko ae je po tukajšnjih pokrajinah razlilo aovražn kov, kakor bi ae MU pretrgal moreki bregovi, in ko je bilo njegovo upanje, da zmaga, trdneje kakor temelj, no koterem je aez dano v Arkoni svetišče Svanto-vhovo ... Na vseh strsneh je vstajalo ljudstvo, hoteč ae opro atitl nemškega jarma, naj velja, kar hoče. Za orolje ao prijemale celo starke, med uporniki n manjkalo niti mlečnoaobih mlade-ničev ... In ko je Htargrajsk škof Vleelln potoval po svoji škofiji, so bila kristjanska nvetišča prazna, poveodi je prišla v nje samo grajska družina a avo jim i -go-l spodi . . . Noto je prihrumel v deželo Henrik, e priimkom Lev, s neltevilno vojsko. Pri Nemcih se je bojevala premoč, 81ovanom ps je navdajala pogum obupnost, katero nI mogoče popisati . . . Ni-klotu je padal grad za gradom, in Nemci so stopali hitreje in hitreje naprej. Nlklot js le bil saprt v edinem gradu, ki mu je še ostal.
v današnjem dimu so se mu abudili apomini, kakor bi bil šele »letaj napraviš I svoje islete k Rarogn Njegovo obličje je bilo resne, obrvi groseče namrščene, desnic« vprta ob tale k meč, poln krvnih ara* *. . . Starosta Gnje-
vtm )«• -.'„1	.1, ........
tudi molč» . . .
Plemeni, ki ao liaali grajska po-
slopja, ao »e izlivali v ognjeno
"JaJ^ gospod, kje je pa tvoj brat?"
Starost« Gnjevoš je prerulil
molk. -
"Ns v«ju mialim leto za letom, ko vstajem in ko legami"
"Pokopal aem ga pod lipami biku atarega gradu v zemlji mi šenaki!" "Ti si ga pokopal goapod!" M S temi rokami!" "Torej je bft še živ!" "V grobu!"
"In kako si ga našel, gospod
moj!"
f" Za take pogovore ni časa [o bomo za svojimi mizami . n sedeti moramo za njimi kar najpreje . . . Hitro — bratje -— naj ne ostane kamen na kame-nu —
Starec je pritisnil k ustnicam rog, in zdelo se je, da se mora prebuditi pri teh zategnjenih glaso-vih v grobu, kjerkoli leži kak Nemec, obrniti in poslušati, da bije rojakom vrinjencem ura plačila, da Bodrci vstajajo k poslednje-mu- boju, predno ležejo na veke v rodno avojo zemljo, da jo hočejo še namočiti, da ae Še enkrat odpre in vrle iz aebe deveteroglave-ga zmaja, ki bi ščuval vrinjence, ('e prav že v desetem kolenu, proti samim sebi na življenje in smrt za — vero, in da trobi k maščevanju stari Niklot — ta, katerega ao na bregu reke Varnove obsto-pili, ubili, mu odsekali že tedaj sivo glavo in jo z gldsnim vrWka-njčtn nosili po celem taboru Zaklinjali so se pri nebu in pri peklu, da je to zmaj Niklot, katerega je vendar enkrat zaseglo kopje svetega Jurija!
IV.
Komaj so dozvonili zvonovi po bodrški deželi s stolpov kristjan skih svetišč najradostnejši hym nus, ki ao ga nebeški duhovi za peli bedni zemlji: "Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje," so pričeli pov sodi zvoniti vnovič, in slišati je bilo, kakor bi se združevali nji hovi glaaovi v grozno prorokova nje: "Le v grobu — le v grobu — miru prej ne bode!"
Oče Dobrogoet se je vračal od slavnostne božične maše, šel je povešeno glavo, akoro niti vede ni, da je že na planem in da tu ni žive duše ... V cerkvi je stopil v kot, in ljudem se je zdelo, če so ga pogledali, da je to kame-nit kip; niti zganil se ni. Roke je imel neprestano sklenjene, pogled uprt v oltar, ustnice tesno zaprte Le zdaj in zdaj se je razlil po njegovem bledem obrazu izraz, o katerem ni bilo mogoče povedati, kaj znači. Toda vselej je takoj izginil, in kakor da šo mu mišice
obrszu zopet otrpnele vsled di ha Morene. In tako ae je zdelo, kakor da odseva z vsake poteze v njegovem Obrazu duša, ki je bila prenapolnjena z neizmerno ljuto-stjo, s pravičnim gnjevom ki zopet a tako kipečo ljubeznijo, ki premaga tudi največje težave. . .
Prepoved je j>ila v nemškem jeziku . . . OČe DobrogOt je nekoliko razumel ta jezik; toda pro-povednik je govoril s tako čudnim naglasom, ds ga skoro ni bilo mogoče razumeti. Po svetišču ae je razlegalo samo nekako mrmranje, ki se je le zdaj in sdaj spremenilo v mogočnejši glas . . . Vendar so imeli ljudje oči nepremično odprte v oznanjava! ca božje beeede, kakor Iz navade ali pa prisiljeni. Nikdo ni gsnil niti z obrvmi, in ko je avečenik dokončal in pokimal z glavo, so vai rekli po nemški kakor ia jednega grla: "Daj to naš nebeški Gos-pod!"
Nato je stopilo nekoliko duhovnikov pred oltar. Na njih se je vse lesketslo zlata. Obroba na bogo-služnih oblačilih je bila več pr-stov široka, in oblačila aama so bila napravljena i« najtežje «vile. Na kom so ae oglaaili rogovi, gosli, bobni, pižčali v najpopolnejšem fortu, da se je vae treslo...
Oče Dobrogoet je stal neprenehoma v kotu s sklenjenimi rokami, s pogledom, vprtira proti oltarju, in z ustnicami teano sklenjenimi, kskor bi mu bile odreve-nefe.
Vn sdelo se je, ds se je ssvedel šele, ko «0 se pričele mnoŠiee ljudi riniti is cerkve . . . Neto se > zra<enal In zspustil svetišče kskor po nsgonu ter prišel ns neoblju-deno ravnino, nad katero nI nikdar aakrožil niti kragulj.
virm -t j,	p ] r g 11 v pr,
gled na oblakih dima, ki so se
tinli a mnogih- mest in se hitro razlivali v jed no aamo aivo meglo, ki ar je razprostiral« po celi po-
krajini. V tem treuotkT^J zadoneli ua uho tudi toieft j^I
vi zvonov po cerkvenih mj?! Oče Dobrogost ae je ustavil^:] gledol ostreje pred se; tod* t|t je potešil korak. Bretdvoa**] dobro razumel, odkod in ^ * sivi, zlovestni dim . ..
čim bolj se je bližal knj« wJ so se valili aivi oblaki k*k«U zemlje, tira natančnejše j« J spoznati človeške glasove Z!] nje Živine, lajanje psov . ' ^1 Oče Dobrogoet ni premijJ niti trenotka, kaj storiti je videl z griča veliko vn, J popolnoma podobno podkvi, J vaeh strani obkroženo t vrtoj Sredi vasi je bilo polno ljudi, J streho gotovo ni ostal nihče, 1] so kazali proti jugu, kjer ne ji J bo nad obzorom zakrivalo v t«J nejšo ip temnejšo aoč ... j
Oče Dobrogost je n&merilprJ sredi vaai.
Ravno se je trudHo nekolid mož, da bi prevrnili kamenhitJ raelj, na katerem je stal btltd križ . . . , Že «0 se oglašali poj si tudi temni udarci kladiv in j ic, in vsak udarec je povu«| bujno vriskanje, kateremu n S pridruževali tudi otroci, ki n j držale matere v naročju.
"Dragi, dobri ljudje, le trcJ tak me poslušajte . . . U nebi ko besed . .
Ta prošnja iz • Dobrogotof ust je preglu&ila udarjanje li div, in burno vriskanje ljudi j zamrlo na njihovih ustnicah..] Vsi so uprli oči v prihajajoč tujca, katerega obleka je pribh| njegovem poklicu. Sive glave J katerih mož so se naklonile drag k drugi, toda niti za trenotek ii( odvrnili pogleda od tujca. Obl ust pa jim je zaigral prezirljivo ameh.	^ . . -i
"Govori torej!" Oče Dobrogost je pristopil pj polnoma h križu . . .
"Kaj nam imaš povedati! 1 Tujec niai; to poznamo že pel ziku . . ."
Oče Dobrogost si je oddam a vendar ae je pripravil na vo slučaj. Razburjeno ljudstvo j« d dno podobno morju, katerega 4 herni val prinaža pogubo.
"Ali veste, dobri ljudje, kij < late, ko pokončujete ta kriil"j
"Oprolčamo se suženjat nJn
"Tujemu jarmu sa odte« mo!"
"Povejte mi, dobri ljudK ••sa je ta križ!"
"Iz železa!"
"Je-li po teh krojih vež tali križev!"
► "V vaaki vaai — v naj« vasici!"
"In veate, kaj napravijo iil uničenih križev! — It njih akujejo verige, s katerimi tx večne čaae zadrgnen vai 1 vrat valih ainov, vaših h cen vnukov že ne imenujem, ker kakih ne bode. . . Vi starešin^ razumete moje besede? — H vam moje besede popolnoma ne?"
V množici ss ni nihče ogla««, pesti molkih so trdneje m klsdiva; njihovi obrszi ao neli, toda zaničljivi smehljaj«
»a*	im, {»(rinil tn oči M) ■
ust jim je izginil, in oči a« uprte na tujca pod križem.
"Iz rodu sem, ki vam j« P* vi tako eoroden kakor brat tu . . . Kdor izmed vas mi Jf® bližji, naj udari, če hoč«,"» vom, ki je v njegovi desnih« prej po moji glavi in pot* tem krilu t"
Med ljudatvom je P*** bolj tiho; izmed moških >e«» hče niti ganiL Videti j« val neatrpno pričakujejo, kaj še pove to tujec, ki j' i**1 jim je po krvi teko aoroden 1 brat bratu . .. "In o čem hočeš z nami r
ti!"
"O krilu — vendar ne • železnem, — tudi ne o krttt. korlnega vam oznanjaj" ampak o krilu, ki je dal »J katerega ain sem jsz, nevo ^ nje, ki je postal mojim r^ Mit, ob katerem ae odbija navali pohlepnih sosedov, naših sovralnikov, ksk«r perje ob tisočletnih skaar Ali me hočete posluh«, drsgi ljudje!"
(Dalje prihodnji«)-
lajava: On: "ftkods> geapica Alma obdrifsls
Ona: "Ne bodi ^ineaen' K«l« »»•»'« "f V« ti, kar še nikoli ni fa^jV
On: "Soj fos! Ne hočeš imeti vedno prsr.g nimaš pravi"