Glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko t-ETO XII., ŠT. 94 — CENA 10 DIN s KRANJ, 4. DECEMBRA 1951 Na pragu 6. decembra šesti december, dan volitev 'Snovnih vodstev SZDL je pred ntmi. Večmesečne priprave za ta ^°godek so po vseh krajih oživele Politično in družbeno dejavnost, n? samo organizacij SZDL, mar-ycč tudi vseh ostalih družbenih in Kmoupravnih organov. Mnogi se-'tanki odborov SZDL, posvetovala s predsedniki oziroma pred-'tavniki raznih organizacij, zlasti Pa občni zbori članstva SZDL so Po organizacijah obudile skrite *Ue. Marsikje je bila odpravljena ftara, ozka miselnost v podcenjevanju mladine in žena, oživeli so fazni odbori in komisije, razna društva in sekcije. Socialistična *veza se je v novem zaletu pokala kot mobilizator ljudskih sil ta izpolnjevanje postavljenih na-l°g. Socialistična zveza ima tradicije P*i političnem razgibavanju oziroma mobilizaciji delovnih ljudi. Njene izkušnje segajo v čas Rdeče Pomoči, ko so se utrjevale ob klicu na množično vstajo proti okupa-tQrju, in se nadaljevale ob velikih Povojnih akcijah za graditev cest, železnic in tovarn. Njene izkušnje '° se nadaljevale v naporih za graditev novega družbenega reda — *a utrjevanje in razširjanje ljudje oblasti, družbenega oziroma delavskega samoupravljanja v "kviru komunalnega sistema itd. ^se to pa je že dalo velike uspehe, ^gled naše države v svetu je vse večji, življenjska raven pri nas je Vsak dan boljša itd. Zato je vsa-^*mu našemu državljanu v ponos član take organizacije. Ta svoj Ponos oziroma to pripadnost skup-n'l>n težnjam so naši ljudje izpričali v vsej dosedanji dejavnosti. To se je pokazalo tudi v predvo-hlnih pripravah. Izraz takih ma-nijestacij bodo prav gotovo tudi Molitve. Tu bo znova vsakdo svobodno prikazal svojo pripadnost, t^oje razpoloženje, svojo pripravljenost za skupno stvar. Mnoge 0rganizacije so si napovedale tekmovanja na volitvah. Toda glav-n° tekmovanje, kot kaže dosedanja razgibanost, izvira iz zrelosti lJ* zavesti vsakega državljana, vsakega delovnega človeka, slehernega člana SZDL. -L c. Pot novih odborov SZDL Samo delo utrjuje in krepi Samo t konkretnih akcijah lahko delujejo in se razvijajo organizacije SZDL. Tak je bil eden izmed zaključkov na okrajnem posvetovanju SZDL s predsedniki občinskih odborov, ko so ondan, ob koncu občnih zborov, govorili o dosedanji dejavnosti. Skoraj v vseh občinah so sprejeli številne nove člane, kandidature za nove odbore pa so pokazale večje zaupanje v mlade člane ln žene. Poročali so o enotnejšem delovanju vseh družbenih organizacij ln o drugih pomembnih uspehih organizacije Socialistične zveze t sedanji predvolilni dejavnosti. Osrednja ugotovitev obravnava skupne akcije za uresničevanje konkretnih nalog. Osrednja zato, ker so vsi drugi uspehi izvirali samo iz teh oblik dela. Povsod tam, kjer so že v predvolilno dejavnost vključili razne delovne akcije in druge oblike dejavnosti, ln s tem zainteresirali širok krog prebivalstva, je bila tudi ostala družbena dejavnost zelo razgibana, so bili občni zbori zelo dobro obiskani. Vrste-SZDL po se pomnožile in na kandidatno listo so prišla mnoga nova imena itd. V občini Kranj, kjer so bile v dokajšnjo pomoč pri dosedanjih predvolilnih pripravah tudi »Informacije«, ki jih izdaja Občinski odbor SZDL, so se v konkretnih akcijah močno razgibale tudi nekatere organizacije okrog Cerkelj, ki prej niso pokazale posebnega življenja. Ponekod se skupno zavzemajo in pripravljajo za popravilo cest in poti, za urejevanje vodovodov ta drugih komunalnih objektov. Najznačilnejša je Senturška gora, kjer so v tem času vsi volivci (100%) postali člani SZDL. Za 29. november jso odprli svoj klub s V PRODAJNI MREZl »PEKO« SO PRODALI MILIJON PAROV ČEVLJEV V sredo, 25. novembra so v prodajnem oddelku tovarne čevljev »Peko« iz Tržiča prodali milijonti par čevljev. Ta dan so dosegli tudi letos določeni plan blagovnega prometa v zneska 2 milijardi 520 milijonov dinarjev. Hkrati so izpolnili tudi 96 odstotkov proizvodnega načrta za leto 1959, za katerega upajo, 2 milijard 520 milijonov dinar-za najmanj 9 odstotkov. r Novi objekti, ki so začeli obratovat! ob Dnevu republike Letošnji Dan republike so po vsej Jugoslaviji proslavili med drugim tudi s številnimi delovnimi zmagami — z novimi tovarnami, elektrarnami, šolami, cestami itd. V industriji stekla v Pančevu so remontna dela že močno napredovala. Ob 29. novembru so Kakurili novo peč za proizvodnjo stekla, ki bo omogočila povečanje letne proizvodnje od 225.000 na 620.000 kvadratnih metrov stekla. Za Dan republike so dogradili tudi del jadranske magistrale iz Kosovske Mitrovice v Vuči-trn. To cesto bodo prihodnje leto gradili še dalje proti Prištini in Uroševcu. Rekonstruirali so tudi cesti Novi Sad—Bačka Palanka in Leskovac—Vučje. V novem Knježevcu je začela obratovati Tovarna papirja in lepenke, v Peči tovarna ivsnja, v Prlzrenu pa tovarna za otroško obutev »Komunat. V Smederevu so odprli novo avtomatsko telefonsko centralo. Rudarji v Banovičih so izpolnili letošnji proizvodni plan. V H mesecih so nakopali milijon 450.000 ton črnega premoga. Tudi rudarji v Kaknju so izpolnili tatoisnji proizvodnji plan 32 dni pred rokom. V Hrvatski Ln Bosanski Dubici so slovesno proslavili dograditev novega mostu preko Une. V Slavonski Požegi ,so odprli novo srednjo ekonomsko šolo, v Bjelovaru pa moderno kinmatografsko dvorano. V zagrebški tovarni olja je začel obratovati nov obrat za hldriranje. Med Pakra-com in Daruvarjem so vključili v električno omrežje nov daljnovod. Na Reki pa so v ladjedelnici »3. maj« splovili veliko ladjo »Trebinje«. V mavrovskem sistemu elektrarn sta začeli obratovati hidrocentrali Brben in Raven. S tema dvema centralama, ki imata moč 13,6 MW, je bila zaključena gradnja prve etape elektroenergetskega sistema v Mav-rovu. V Llmbušu pri Mariboru so za Dan republike odprli novo veliko žago. S tem so zaključili prvi del gradnje sodobnega lesnega kombinata. V Viru pri Domžalah pa so odprli rekonstruirano tovarno sanitetnega materiala. To je samo nekaj najpomembnejših objektov, ki so za Dai republike začeli obratovati -v Jugoslaviji. televizijskim sprejemnikom, ki so ga vaščani kupili z lastnimi sredstvi. V prihodnje nameravajo še graditi cesto do svoje oddaljene, hribovske vasice. Cesta bo veljal« približno 5 milijonov dinarjev. V Križu pri Tržiču je prišlo do živahne dejavnosti z nabiralno akcijo za pionirski prapor, ki so ga razvili ob praznikih. Na Plavžu (Jesenice) so na Občnem zboru živahno razpravljali in sprejeli program obširnih delovnih akcij za urejevanje novega delavskega naselja. V Bohinju in okolici je bila v tem času v teku nabiralna akcija za dokončno opremo novega zdravstvenega doma, ki so ga odprli te dni. O takih primerih razgibanosti z raznimi delovnimi akcijami »o poročali tudi iz drugih občin. Pri vsem tem pa je važno še nekaj — da se je prav v teh krajih, vzporedno z raznimi akcijami, zaostril tudi kriterij članstva SZDL. Tako kot so se v akcijah javljali novi kandidati za članstvo, tako so posamezniki tudi odpadali. Na številnih zborih so namreč navzoči člani razpravljali o kaznovanju oz. izključevanju posameznikov, ki se ni»so vključili v skupne akcije z ostalim članstvom, ta ki so kakorkoli kršili moralna načela članov socialistične družbe. Najbolj živahna taka razprava, kot so poročali, je bila bržčas na Visokem. Nekateri so hoteli zanikati obdolžitve in ohraniti izkaznico SZDL. Ko pa so Jim na zboru dokazali nepravilnosti, jim je večina navzočih izglasovala Izključitev. Skupno so izključili 19 članov. Živahne razprave o liku člana SZDL so bile tudi na nekaterih občnih zborih v jeseniški, škofjeloški, tržiški in radov- DELEGACIJA SZDLJ JE ODPOTOVALA IZ NEW DELHIJA V KAIRO Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije pod vodstvom Milentija Popoviča je v sredo odpotovala iz Delhija v Kairo. Mllentije Popović je pred odhodom dejal, da Je imela delegacija v mesecu dni obiska v Indiji vse možnosti, da se seznani z raznimi vidiki sodobnega družbnega in ekonomskega razvoja Indije, kar je bil tudi osnovni namen delegacije. Med obiskom v Indiji je bila delegacija v številnih krajih Indije ter je obiskala vrsto tovarn, gradbišč, ustanov in si ogledala več zgodovinskih spomenikov. gradnje Železniških prog v prihodnjem letu Prihodnje leto bodo nadaljevali z gradnjami železniških prog Resnik—Lajkovac, Knin—Zadar, Metohija—Prizren in Titograd— —Bar, med Sarajevom in Jabla-nlco pa bodo zgradili normalno-tirno progo. ljiški občini. Vzporedno s tem so povsod sprejemali nove člane, zlasti mladino. Po povprečni oceni se bo skupni odstotek članstva SZDL, v primerjavi s številom volivcev, to pot dvignil od 69 na 79 odstotkov. Teko so dosedanji občni zbori že delno nakazali pot novim odborom SZDL, ki jih bomo volili v nedeljo. Nakazali so namreč že znano, utrjeno pot množičnosti v vsakodnevnih akcijah ta pri delu za potrebe prebivalstva, za skupni napredek, za izboljšanje življenjske revni. k. m. Prvič kot pionirji ht šole domov Obisk prijateljske delegacije iz Kambodže V TOVARNI „ISKRA" Princ Sihanuk z delegacijo na Gorenjskem - Sprtjem v Lescah -Obisk v Bohinjskem kotu - Slovo v Kranju Visoki gostje daljne, svobodoljubne dežele Kambodže, so od 26. novembra na uradnem obisku v Jugoslaviji. V nedeljo, 29. novembra so prispeli v Slovenijo oziroma na Bled, ki jim je nudil tridnevni počitek. Iz modrega vlaka, s katerim so prispeli iz Beograda, je na leski postaji prvi izstopil predsednik kamboške vlade, princ Norodom Sihanuk s soprogo in hčerko Sorve. — V njegovem spremstvu so bili tudi drugi visoki državniki te daljne azijske dežele, med njimi podpredsednik vlade in zunanji minister Son San, podpredsednik skupščine Cou Seng, kamboški veleposlanik v Jugoslaviji Van Kamel in drugi. Z gosti so prispeli iz Beograda tudi pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Josip Djerdja, šef protokola predsednika republike Zdenko Stambuk in več drugih državnikov. Sprejem na železniški postaji v Lescah je bil kratek, toda prisrčen. Goste je pozdravil predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher s podpredsednikom dr. Jože Vilfanom, član Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Dermastja, predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner, predsednik blejske občine Jože Kapus in drugi predstavniki državnih organov. Čeprav je rahlo rosilo, so tudi na Bledu množično pričakali in pozdravili goste iz Kambodže, ki «o prispeli tja nekaj pred 10. uro dopoldne. BOHINJ, VELENJE, LJUBLJANA Morda zato, ker stalno deževno vreme ni nudilo ob jezeru tistega užitka, kot bi ga sicer, morda iz splošne želje, da bi videli sneg, se spoznali z našimi ljudmi, so gostje iz svoje rezidence na Bledu vsak dan odhajali na krajše ali daljše izlete. Tako so prvi dan potovali čez Pokljuko v Bohinj, drugi dan, v torek, so potovali v rudarsko mesto Velenje in Celje, včeraj, v sredo pa so potovali v Ljubljano. Nekaj pred %o\ deseto uro so se z avtomobili peljali skozi Kranj, Ljubljana je gostom priredila nadvse prisrčen sprejem. Hkrati so gostje obiskali Litostroj, si ogledali Muzej narodne osvoboditve in druge znamenitosti Ljubljane. Ob tej priložnosti je predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko priredil gostom svečano kosilo v vili Pod Rožnikom. V zdravici, ki jo je tam izmenjal princ Sihanuk z Mihom Marinkom, je izrazil svojo veliko srečo, da je lahko ob svojem drugem prihodu v Jugoslavijo obiskal tudi Slovenijo. Dejal je, da ga je prisrčni sprejem globoko ganil. Po ogledu novih prostorov Ljudske skupščine so se gostje znova vrnili na Bled. pred bohinjsko srango Prvi dan potovanja so gosti posvetili lepotam naše Gorenjske. Z Bleda so se povzeli na PPokljuko, ki je že polna sne- ga. To je bilo za goste iz trof>-ske dežele prijetno doživetje; zlasti so opazovali smučarje ia skakalce. Kamboški državnik s spremstvom je bil izredno raspoložen. Slikal se je s skakalci in jim izročil srebrn pokal. Za tem so si ogledali še spomenik padlim partizanom in z zanimanjem poslušali pojasnila o partizanstvu in naših žrtvah za svobodo. Po kosilu v Sport-hotelu so gostje odpotovali v bohinjski kot. Najprej so se podali do koče Savica. Na povratku pa so jim veseli Bohinjci priredili pravo presenečenje — »šrango«. Ceremonije ob tem tradicionalnem običaju so bile zelo prisrčne, polne smeha. Kamboški premier se je seveda moral »odkupiti« s tem, da je z ostalimi trčil s časo in jo izpil. Toda s tem še ni bil konec. Prav ko so hoteli odpotovati, so jih gostoljubna domačini znova ustavili. V hotelu Bellevue so jim priredili domala pravo »ofcet«. Zapeli so več partizanskih in narodnih in seveda, v njihovim narodnih nošah zaplesali tudi polko in druge plese. Goste je to prijetno iznenadilo. Princ Je ves nasmejan zaplesal z domačimi, se z njimi slikal in spraševal o kulturni zgodovini teh krajev. (Nadaljevanje na 2. strani) Osebni dohodki za 10,3 odstotka nad predvidenim načrtem Premier Sihanuk s soprogo in ostalim spremstvom ▼ »Iskriv Občinski ljudski odbor Jesenice bo v petek, 11. decembra razpravljal o izvrševanju družbenega načrta občine v prvih devetih mesecih. Industrijska proizvodnja v tej občini (najpomembnejša je železarna) je dosegla v prvih devetih mesecih 77 odstotkov celotnega letošnjega načrta. Do konca leta pa, kot predvidevajo, bo načrt industrijske proizvodnje presežen za 1,8 odstotka. V primerjavi z lansko proizvodnjo je v prvih 9 mesecih letos proizvodnja večja za 4,2 odstotka. Vzporedno z naraščanjem proizvodnje ob enakem številu zaposlenih se je produktivnost dela dvignila v večjem obsegu, kot je bilo predvideno. — Taki uspehi pa so seveda že vplivali na osebne dohodke, ki so se letos povečali v povprečju kar za 25 odstotkov. To je 19 odstotkov več, kot je bilo predvideno v družbenem načrtu. Kupna moč prebivalstva se je ■ tem mata« povečala. Sredstva za osebno potrošnjo, to je za investicije družbenega standarda, pa so se T tem času povečala za 38 odstot-kot v primerjavi z lanskimi. s sredstvi za osebno potrošnjo je bilo zgrajeno oziroma bo do konca leta vseljivo 200 stanovanj. Začete stanovanjske gradnje pa bodo imele okrog 350 novih stanovanj. Razen tega je bila dograjena nova osemletka za 80t učencev. Celotne investicije m družbeni standard znašajo letos na področju te občine milijard« 47 milijonov dinarjev. Poročilo o gospodarski dejavnosti, ki so ga že prejeli odborniki, obsega še mnoge podatke, iz katerih je razviden velik uspeh, hkrati pa tudi posamezna nerešena vprašanja 6 razporeditvi dohodka na sklade, o gospodarskih investicijah, o razvoj« obrtništva, turizma, tngovine ia gostinstva, kakor tudi o peapak-tivah kmetijstva ia podobno. -L •. 2 »glas gorenjske« NOl"iAKJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 4. D*~ J2BMBUA 195« Volilni proglas 00 SZDL $Lani L&eialiillhtt z&eze! Smo pred volitvosal T osnova« organizacije SZDL, tat« Je prav, da pregledamo nekatere aspehe, k katerim imo pri-spevall 9ToJ delež tudi mi. TI vspehi so v glavnom naslednji: V JUGOSLAVIJI — narašča aarodnl dohodek sadnja tri leta povprečno ca 3Vi hitreje kot Je bilo to predvideno v perspektivnem planu; — Je gospodarski razvoj S- do 4-krat hitrejši od razvoja v najbolj razvitih zahodnih evropskih deželah ln dvakrat hitrejši od ra/.voja v najmanj razvitih, pa tndi hitrejši kakor v vzhodnih evropskih deželah; — Je kmetijska proizvodnja ie v trna Ura presegla planirano raven za leto 1961; NA GORENJSKEM — Je narodni dohodek aa prebivalca narasel v 6 letih za 146.000 dinarjev, in sicer od 188.884 v letu 1953 na 334.000 dinarjev v letu 1959; — Je prodnktlvnost v Industriji v letošnjem letu napram Janskeimi, let«! «iar««la xa 4,5%, oziroma ss 0,3 •/• več, kot Jo Vilo predvideno; iaposlenon j£ ,e je fVV*$* T t se vse bolj uresničuje. Nepr «™™ komunalne .kopnel bolj dejanski upravljale' --rttal proizvajalci postajajo vsa TI konkretni r*- - Tsaga družbenega premoženja, ciallzmu nI sar- -*nU«tl pričajo, da naše govorjenje o so-vsakdanja iploSno fraza, ampak da postaja socializem tudi v . ©Mpljlva stvarnost. Saj danes že vsak državljan so »SAVeriajlrtem pogledu lahko čuti, da živi v deželi, kjer „ **i napori usmerjeni v to, da bi delovni ljudje bolje ln iivell. DELAVCI, KMETJE IN DELOVNA INTELIGENCA! MLADINA. ŽENE, ČLANI SZDL I Z udeležbo na volitvah ne boste izpolnili samO svoj« obveznosti do organizacije, marveč boste znova dokazali, da so dosedanji uspehi rezultat zavestne socialistične akcijo vseh naših delovnih ljudi in da ste pripravljeni še vnaprej stati na Čelu naglega gospodarskega in družbenega razvoja, da bomo dosegli še zavldljivejše uspehe na vseh področjih. Zato v nedeljo, 6. decembra, vsi na volitve v osnovna organizacije SZDLI Iako smo kaznovali Dan republike j Čeprav v smo letos* 4fNft»«sl vremenu, naše • -*J* šestnajsti rojstni dan ..♦piViike tudi v našem okra-x4j tako kot širom po državi, polastili z mnogimi proslavami, akademijami in prireditvami. — Prav tako smo tudi v nalšem okraju ob teh dnevih odprli več pomembnih objektov, ki so plod skupnega dela in naporov za še hitrejši napredek oziroma za izboljšanje življenjskih razmer naših delovnih ljudi. KRANJ — Pred. prazniki so bile proslave po vseh delovnih kolek-Osrednja prireditev pa je bila v obnovljeni dvorani Kina Storžič. O pomenu Dneva republike je govoril tovariš Edvard Von-čhia. Akademijo je izpopolnil pevski zbor Franceta Prešerna, ki je pod vodstvom Petra Lip«rja zar J)el več revolucionarnih, delavskih m narodnih pesmi. Na sam Dan republike po svečano odprli tudi novi vodovod Bašelj—Kranj, ki ga je mladina iffradJla letos v rekordnem času. Slovesnost je bila pri vodovodnem stolpu, kjer so ob tej priložnosti tudi odkrili spominsko ploščo. Stanovanjska skupnost Vodovodni stolp pa je v počastitev Dneva republike odprla novo, lepo urejeno otroško zavetišče. RADOVLJICA — Na akademiji, ki so jo organizirali v Radovljici v počastitev Dneva republike, je govoril predsednik Občinskega sin- wr .. u m ju . Obisk prijateljske delegacije iz Kambodže Kroniku teh dni -"--- ____J dM fP ^***k WV 7a"y TT lm WPJ ^LT f #/T presenečen. Zahvalil s« je za 0 Včeraj popoldne Je bila v Kranju prva seja novo Izvoljenega Sveta za blagovni promet Okrajnega ljudskega odbora. Na dnevnem redu Je bil plan investicij v trgovini za leto 1960, obravnavanje in sklepanje o potrditvi investicijskih programov ln imenovanje komisije za sklepanje pogodb za kmetijske pridelke v letu 1960. 9 Dne 27. novembra je bil v Kranju ustanovni sestanek sekcije Kluba ljudskih poslancev kranjskega okraja, ki se ga je udeležilo 15 poslancev. Za predsednika sekcije so izvolili Martina Koširja, nato pa so govorili o nalogah ljudskih poslancev pri pojasnjevanju zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in o programu dela sekcije. ZVEDELI SMO . . . £ Med prazniki je pet kranjskih kinematografov obiskalo 15.280 gledalcev. Največji obisk je zabeležil kino ?toržič čez 6.222 gledalcev, sledijo Svoboda 3.620, Triglav 2.303, Naklo 1G96 in Cerklje 1239 obiskovalcev. 0 Na kranjsko avtobusno postajo pripelje in odpelje dnevno 194 rednih avtobusov, od tega samo 40, ki vozijo v Ljubljano. £ V kranjski Ljudski knjižnici imajo na zalogi 20.525 izvodov knjig. V sredo, 2. decembra je obiskalo knjižnico 2VJ bralcev, izposodili pa so si 450 knjig. 0 V trgovini »Potrošnike t Kranja so v soboto 28. novembra prod praznikom imeli prometa za KAM V NEDELJO? KRANJ: Ob 13.45 uri prvenstvena nogometna tekma SGL Triglav : Kladivar. Ob 9. uri dopoldne orientacijski pohod z nogometnega igrišča Triglav. Ob 16. uri v Prešernovem gledališču: J. Lut.owski »Dežurna služba«. JESENICE: V Cufarjevem gledališču bodo uprizorili Schillerjevo »Marijo Stuart«. Skofja Loka: V soboto ob 16.30 uri bo otvoritev razstave slikarskih del borca za svobodo tovariš* Mole Pijada. 700.000dinarjev, odjemalcev pa so smeli 2.300. fk V zadnjem času so v Mlečni restavraciji imeli največ prometa v soboto, 28. novembra, in sicer z« 73.000 dinarjev. £ V knjigarni »Simon Jenko« so dobili naslednje nove knjige: Pohod II. grupe odredov na Štajersko, Ignazio Silone: Lukova skrivnost, Ivan Minati: Ciganska poc.i-Ja, Gospodarski koledar aa 1. 1960 te sedem knjig Prešernove družbe. f) V Mestni slaščičarni v Krast]« prodaje dnevno 4« 1400 turskih kav o Osnovna organizacija Rdečega križa v Besnlci je v preteklih dneh organizirala 3-mesečnl zdrav-stveno-prosvetni tečaj, za katerega se je prijavilo 20 deklet. Tečajnice bodo poslušale predavanja o prvi pomoči, o osebni ia splošni higieni, o negi dojenčka in bolnika, o nalezljivih boleznih, o gospodinjstva itd. o Od četrtka, 26. novembra zjutraj do četrtka, 3. decembra zjutraj se je v Bolnici za porodništvo in ginekologijo Kranj rodilo 15 dečkov in 11 deklic, skupaj torej 26 otrok. o Na Jesenicah Je do nedavnega za mestni avtobusni promet skrbela Železarna. Ker pa ta dejavnost ne sodi v njeno delovno področje, Je delavski svet Železarne sklenil prenesti lastništvo 6 avtobusov, 3 tovornjakov in 1 osebnega avtomobila na podjetje Avto-servls na Jesenicah, ki zdaj že skrbi za avtobusni promet. V okviru Avtoservlsa zdaj že vozi avtobus vsake pol ure lz Koroške Bele na Plavž in obratno. Kaže pa, da bodo avtobusno mrežo iz Koroške Bele do Plavža oziroma do Hrušlce še bolje uredili. © V soboto, 28. novembra so na osemletki »Lucijan Seljak« v Kranju sprejeli dijake zadnjih dveh letnikov v mladinsko organizacijo. Sprejema se je udeležil tudi predstavnik Občinskega komiteja LMS Kranj. Na tej šoli je bil istega dne tudj sprejem v pionirsko organizacijo. *■ cc preteklega tedna je Gimnazija Kranj v počastitev 29. novembra priredila v Prešernovem gledališču svečano akademijo. Na sporedu sta bila govora ravnatelja ki predsednika mladinske organizacije, nekaj recitacij In dva odlomka iz Cankarjevega Hlapca Jerneja. a Včeraj zvečer je Društvo prevajalcev LR Slovenije priredilo v Prašcmovem gledališču v Kranju predavanje o Puškinu. Predaval je književnik Mile Klopčič, nekatere Puškinove pesmi pa sta Tecitirala Vika Grilova in Andrej Kurent. 9 V ponedeljek, 7. decembra bo v Prešernovem gledališču v Kranju gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane, hi sicer z delom Flrner-ja »Kukavica«. Predstava ob 16. uri bo za red Iskra, ob 20. uri pa za red Premlerskl. Zadnji športni rezultati #} V šestnajstini finala za jugoslovanski nogometni pokal je Partizan v Beogradu premagal Crveno zvezdo s 6 : 5 f) Nogometaši Reimsa so v prijateljski tekmi premagali sovjetsko ekipo Dinama iz Tbilisija i 1:0 (1:0) # Nogometna tekma Izrael : Poljska se je končala neodločeno 1:1 © Norveški skakalec Voldseth, eden največjih upov Squaw Walleya je tako nesrečno padel po stopnicah, da je bil pri priči mrtev © Po petem kolu filterskega turnirja v Opatiji je stanje na lestvici naslednje: Karanjac 4, Minič 3,5 in •aa prekinjena, Ostojič 3, Jano««-ria ta. »vlad 24 *«k SLOVO V KRANJU (Nadaljevanje s 1. strani) Kranj, 3. decembra Danes je potekel zadnji dan bivanja gostov iz Kambodže na Bledu. Na poti od Bleda proti LJubljani so jih prebivalci pri- pisal svoje zadoščenje, da j» lahko obiskal to podjetje in izrazil pohvalo proizvodnje na presenečen. Zahvalil so je za darilo in obljubil, da bo sporočil pozdrave naših delovnih ljudi kamboškemu ljudstvu. Ura je bila. dvanajst, ko so se organizatorjem gosti odpravili. Krog avtomobi-tekočem traku, lov na dvorišču so se zbrali de- Med zakusko so gostje gledali lavci, dijaki... Množica je nav- film o razvoju tovarne Iskra, o dušeno pozdravljala, zastavice njenih delavcih, in končno o iz- in roke so mahale. Sele k*o so srčno pozdravljali. Koroška ce- delkih, ki jih izvažajo širom po njihova vozila izginila na Labo- sta v Kranju je že pred deveto svetu- °D koncu je predsednik rah proti Ljubljani, Postojni in uro oživela. Delavci, zlasti šol- uPravntŠa odbora Isl"e, tovariš Kopru, so se delavci razšli, in ska mladina, ki je hotela pozdra- Vinko Sarabon izročil predsed- končani so bili razgovori o Kam- niku kamboJike vlade ozkotračni viti goste prijateljske dežele, se kinoprojektor {er album slik, ki je zbrala vzdolž vse ceste. — Od trenutka do trenutka so postajaLi nestrpnejši. — Gostje so imeli zamudo. Vreme, ki vse dni njihovega bivanja na Bledu ni pustilo pogleda do neba in mogočnih gora s prvo snežno odejo, je goste zadržalo dlje v podnožju Julijcev kot je bilo predvideno. Sele nekaj čez pol enajsto se je pokazala kolona avtomobilov. Gosti so ustavili pred tovarno Iskra. Tam so jih pozdravili predsednik OLO Kranj Vinko Hafner, predsednik Občinskega ljudskegn odbora Kranj, Franc Puhar in drugi. Pred tovarno se je zbrala velika množica delavcev. Tri delavke:: Marija Jereb, Marija Dagarin in Vera Hafner so v imenu delovnega kolektiva izročile princu Sihanuku, njegovi soprogi in hčerki lepe šopke rdečih nageljnov. Zatem je ravnatelj tovarne, tovariš Silvo Hrast povabil goste na ogled tovarne. Ogledali so si produkcijo, galvaniko, bakelitni oddelek, navij alnico, montažo telefonskih aparatov, kinoprojektorjev in druge oddelke. Premier Sihanuk, njegova soproga in hčerka so se pogosto ustavljali ob delavkah, gledali, s kakšno preciznostjo navijajo tuljave in sestavljajo precizne merilne naprave. Predsednik delavskega sveta Stane Mihelič in direktor Silvo Hrast sta tolmačila proizvodni postopek in odgovarjala na mnoga vprašanja. Nazadnje so se ustavili v kino dvorani. Tam je bila gostom prirejena mala zakuska. Premier Sihanuk je v knjigo vtisov za- prikazujejo napredek tega podjetja v zadnjih 10 letih. Princ Sihanuk je bil očividno bodži, o nekdanji francoski koloniji in svobodi, ki si jo je to ljudstvo priborilo pod vodstvom predsednika Sihanuka. K. M. r OB 159-LETNICI ROJSTVA DR. FRANCETA PREŠERNA Včeraj, 3. decembra smo se le bežno spominjali 159-let-nlce rojstva našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Vsekakor pa bomo pozornejši do pesnikovega naslednjega jubileja — do 110. obletnice njegove smrti, ki jo bomo počastili 8. februarja 1960. Ne bo napak, če bomo o tem velikem slovenskem kulturnem prazniku in pripravah za počastitev začeli razmišljati pravočasno. Proslave in akademije, ki jih bodo pripravila prosvetna društva, učni zavodi in razne kulturne institucije širom po Sloveniji, naj bodo dostojne pesnikovega spomina. Ne po-nabljajmo, da je bila prav Prešernova pesem tista velika beseda, ki je izpovedala bridko** la«dnecra življenja in trpko usodo njegovega ljudstva, in ki je bila tudi vnajhujših stiski tega ljudstva, pa tudi v najsvctlcj-ih trenutkih, ko se je to ljudstvo borilo in izbojevalo največjo zmago, velikega pomena — prav zategadelj je današnji pomen njegove pesmi še večji kot kdajkoli prej. dikalnega sveta Pavel 2irovnik. — Na akademiji so svečano podelili tudi tri odlikovanja. Orden del« so prejeli dr. Janez Sare, dr. Anton Slivnik ter uslužbenec Ivan Pogačar. V kulturnem program" akademije pa je sodeloval oktet »Tomaža Linharta«, pripadniki JLA» šolska mladina in člani TVD Par? tizena z vajami na orodju. JESENICE — Po vseh krajih jeseniške okolice, kjer so kulturno-prosvetna društva, so bile ob praznikih posebne prireditve, na kate-*ih so se spominjali zgodovinskih dogodkov pred 16 leti in splošnega napredka pri nas v tem času. Na akademiji, ki je bila v Cufarjeven" gledališču na Jesenicah v aoboto.. 28. novembra zvečer, je govori' predsednik. 6'bčinskega ljudskeg* odbora Franc Treven. Sledil je kulturni program, v ka'.trein Je sodeloval mladinski pevski zbor, folklorna skupina in drugi ansambl* ter solisti. Po obratih železarne flC' sindikalni pododbori organi.'', ir a'": krajše proslave v počastitev Dtiev* republike. TfcŽIČ — Na akademiji, posvo; čeni Dnevu republike v Tržiču, sli sodelovala TVD Partizan Tržič 1» Križe. Predsednik občine LovrP Cerar je v daljšem govoru pojasnil pomen 29. novembra. V programu akademije je sodeloval* tudi Glasbena šola in mešani pevski zbor. SKOFJA LOKA — Prebivalci Go-dešiča in Reteč pri Skofji Loki «o ob teh praznikih izročili namen*-novi vodovod. Osrednjo ekaderufjc so organizirali na Trati, v dvoran* tamkajšnje predilnice. Mladina P8 je organizirala še posebno proslaf" v Dijaškem domu v Škofji Loki. Tam so svečano sprejeli v članstvo ZK§ tudi osem mladincev in ml'* dink. ZIRI — V nedeljo, 29. novembra zvečer je bila v domu Partizana f Zireh zelo uspela telovadna a^8" demija, ki jo je v počastitev Dne*» republike organiziralo domače TVP Partizan. Med drugim so na akademiji prvič nastopili tudi domači judoisti, med njimi republik prvak srednje kategorije Marij3° Maček. Govor o sklepih II. zasedanja AVNOJ v Jajcu pred 16 le" ter o družbenem in ekonoms^eI* razvoju pri nas Je imel sekreta* občinskega komiteja ZKS Pete1 Naglic. -L «• PROSLAVE DNEVA REPUBLIKI V ZGORNJESAVSKI DOLINI Dan republike so proslavili * vsej Dolini. Na Dovjem so sodelovali na proslavi člani pevskeg* zbora KUD »Jaka Rabič«, recitfl' torji, godci in pionirji, ki so rali svojo plesno točko ponavlja1 ■ V Kranjski gori je bila pro^l«*' 28. novembra 1959 zvečer. Ljudj« so do zadnjega kotička napoln1 dvorano. O pomenu praznika Je spregovoril tov. Jože Hauptsn8"' potem pa so člani DPD Svobod* »Slavko Cerne« in šolski »evS* zbor, recitatorska skupina ter s1'8' di harmonikarji izvedli progre^j Na proslavi so sodelovali tu gode iiz Rateč. LJUDJE IN DOGODKI Mrzlične priprav Zahodu Premier Sihanuk med ogledom tovarne »Iskrs« 19. decembra se bodo zahodne države sešle na sestanku, ki bo moral vskladiti želje in zahteve zahodnih držav v pogledu spomladansko konference na vrhu. Ni čudno, če se ves Zahod na ta znameniti dogodek skrbno pripravlja. Ameriški predsednik Eisenhower Je včeraj odšel na svoje največje potovanje na 32.000 km dolgo pot po deželah Evrope, Azije ln Afrike. Kakor je sam izjavil, ne bo imel s šefi držav, ki jih bo obiskal, nobenih pogajanj, pač pa bo povsod razlagal nove smeri ameriške politike, da bi tako pridobil soglasje zanjo. To seveda ne bo povsem lahka naloga, ker so se mnoge zahodne države zbale, da bi Jih konferenca na vrhu lahko prikrajšala za marsikatero korist ali da bi morale odstopiti od marsikaterega stališča, ki so se ga v razdobju vojne močno oklepale. Drugi posebno važni razgovori so se razvijali zadnja dva dneva v Parizu. Zahodnonemškl kancler dr. Konrad Adenauer se Je razgovarjal s francoskim predsednikom de Gaullom. Sporočilu o dnevnem redu razgovorov so se tako v Bonnn kakor v Parizu izognili, vendar pa je bilo povsem jasno, da sta oba državnika obravnavala bližnjo konferenco sahodnih sil, sestanek na najvišji ravni ter nekatera druga vprašanja, ki zadevajo odnose med obema državama. Zadnje čare sta se namreč Zahodna Nemčija in Francija znašli na podobnih pozicijah. De Gaulle Je namreč naletel ob svojih znanih zahtevah, ki so vrgle v zrak domala osvojeni Zahod glede sestanka na najvišji ravni sprva na tiho, nato pa na odkrito podporo zahodnonemške vlade. Le-ta pa se seveda nI kar tako pridružila francoskemu stališču. Tudi Adenauerju Je tako kakor de Gaullu, šlo za čas, vendar iz povsem drugih razlogov. Kanclerju ni povšeči, da bi berlinsko ln nemško vprašanje reSevali za zeleno mizo štirih velikih, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi nepopustljiva bonska stališča potisnili ob stran in se sporazumeli mimo njih. Nemška prizadevanja so se zato zadnje čase usmerila v poskuse, da bi do spomladanskega sestanka na najvišji ravni spravila svoje vprašanje z dnevnega reda. Oba državnika sta se dotaknila tudi nekaterih kočljivih vprašanj, ki zadevajo neposredno odinose med Zahodno Nemčijo in Francijo. De Gaullovo ponovno potrdilo za mejo na Odri in Nisi — te Zahodna Nemčija ne priznava — je vzbudilo precejšnjo nejevoljo v zahodnonemških vladnih krogih, vendar pa so pomirljive izjave mega kanclerja izzvale mnenje, to vprašanje za zdaj ne bi bilo ko važno. Prav tako pa raz,ll" stališča glede skupnega evrops,tf) ga tržišča — Francija vztraj« pf}. ožjem, Zahodna Nemčija pa ^. obsežnejšem območju — verje ne bodo motila tega najnovej*^ zavezniškega ozračja med obc zahodnoevropskima deželama- A«1* Koliko bo sedanji dogovor nauer - De Gaulle prispeval k gladitvi zahodnih nesoglasij. J* vprašanje. Lahko bi Jih t«d» * globili, a to ne bi Imelo dobrih P sledlc za uspeh bližnjega z"h° ^. ga sestanka, kakor tudi z* ^j|J'' videno ravni. konferenco na naJV, JELO TU** Isdaja CP »Gorenjski tis** — Urejuje uredniški od»»r — Direktor S. Beznlk Odgovorni nrednlk Voj*« Novak — Tel. uredništva 47» — Uprava 397 — Te*0" račun pri Komunalni ba»* v Kranju 607-70-125 ■-haja ob ponedeljkih to PJJ klh — Letna naročnin* dinarjev, mesečna *• KEANJ, 4. DECEMBRA 1959 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO »glas gorenjske« 3 1 mili zia.ilit.lil mnliukE rel Konec preteklega meseca je •« konferenci za tisk v Beogradu član Zveznega izvršnega sve-•» Nikola Minčev razložil novinarjem osnovne značilnosti pro-'»Čunske reforme. Proračunski dohodki so načeloma posredno ali neposredno veiani na osebne dohodke. Zato J* tudi gibanje proračunske potrošnje odvisno od gibanja osebjih dohodkov državljanov. Načela odvisnosti proračunske Hlrošnje od osebnih dohodkov H v naših pogojih ni moc p6» »olnoma izvesti. Neizenačenost T »ospodarskem rftZVOJn zalita. da še nadalje obdržimo tudi »••tem dotacij, in sicer za korekturo splošnega načela, kjer bo to »•trebno. Nikoia Minčev Je dodal, da se ■Odo proračunski dohodki politično teritorialnih enot formirali na dva načina: iz dohodkov, ki so skupni za vso enote, in Is »osebnih dohodkov ia določene »olitlčno teritorialno enote. Skupni dohodki so osnov rti vir dohodkov za flnansiranje prora-•tnske potrošnje in potrošnje samostojnih ustanov. Spreminjali hi ustanavljali jih bodo le % zakonom. Posebni dohodki so v glavnem tisti dohodki, ki jih bodo shirali ■a osnovi predpisov polittčno-Hrltorlalnih enot. Ti dohodki 'Pripadajo po odredbah predlaganega zakona v celoti politič-»«- teritorialni enoti ,kl jih je hvedla. Razen tega višina posebnih dohodkov ne vpliva na višino udeležbe v skupnih dohodkih. ▼ skupnih dohodkih so udeleženi vsi proračuni, od proračunov Undskih odborov do zveznega Proračuna. Veliko število politično-terito-rialnih enot dobiva s tem možnost, da formira sredstva za svojo no*ro*«*n. Tako se komune In •kraji finančno osamosvajajo, kar je važen pogoj za nemoten razvoj komunalnega sistema ln •ružbeneda samoupravljanja. Načelo finansiranja samostojnih ustanov je postavljeno tako, da ustanova sama deli sredstva * svojih finančnih planih (na •nebne in materialne izdatke ter na izdatke za investicije). Cc bodo razen tega ustanovam zagotovljena sredstva v proračunu, Jih bodo dajali v globalnem znesku. Morebitne prihranke bodo nstanove lahko prenesle v prihodnje leto ali jih razporedile na sklade. S takim načinom finansiranja dobivajo organi družbenega Upravljanja možnost za upravljanje na področju finančno-ma-fcrialnega poslovanja ustanove. Razen tega dobiva družbeno upravljanje svoj polni smisel in Ustrezni pomen. Taka načela •odo brez dvoma vplivala na racionalno trošenje sredstev ln na krepitev samostojnih virov dohodkov pri ustanovah. Priprav* za rajonizacijo proizvodnje krompirja v kranjskem okraju DOBRI IZGLEDI za povečanje narodnega dohodka iz kmetijstva V Opekarni fcšnjtvk so presegli plan za 1 milijon kosov opeke Med uspehe, ki smo jih zabeležili ob letošnjem 29. novembru — Dnevu republike, sodi prav gotovo tudi uspeh najmlajše opekarne aa Gorenjskem v Cešnjevku. Ta po številu majhen kolektiv {zaposluje le 40 delavcev) je v soboto, 28. novembra 1959 presegel svoj letni plan. Izdelali so 4 milijone kosov opeke od planiranih 3 milijonov za leto 1959. V tem obratu združenih kranjskih opekarn Je bilo v letošnjem letu izdelanih 70 •/• votle opeke in 30 •/• polne opeke. Tn delajo zidake, zidne blok« 4/1, zračno tu- ljave, dimne bloke II dimnike itd. Prav golovo bodo v tem obratu Izdelali še več opeke ko bo končana rekonstrukcija. Prvotno so planirali, da bodo 4 milijone kosov opeke surove proizvodnje Izdelali šele v letu 1961. To so dosegli dve leti pred rokom. Nedvomno Ima pri tem skromnem uspehu največ zaslug sleherni član kolektiva, ki Je k temu pripomogel s svojo zavestjo in disciplino pri delu. k temu sta prav gotovo pomagala tudi boljši način nagrajevanja ln rekonstrukcija obrata. m. Z. V zvezi s pripravami na okrajne in občinske družbene plane za leto 1960, kot tudi s pripravami na gospodarske načrte kmetijskih zadrug za prihodnje leto, na Zadružni zvezi v Kranju že dalj čas« pripravljajo perspektivni plan rajonl-zacije poljedelske proizvodnje v kranjskem okraju, oziroma točneje, perspektivni plan za proizvodnjo krompirja kot najvažnejše poljedelske kulture na Gorenjskem. Načrt rajonizacije predvideva tri osnovne veje proizvodnje. V perspektivi bodo dali osnovni poudarek proizvodnji semenskega krompirja za domače potrebe, za potrebe drugih republik in za izvoz. S specializacijo proizvodnjo krompirja in z osnovnim poudarkom za semensko proizvodnjo se bo narodni dohodek iz kmetijstva precej povečal. Jugoslavijo oskrbuje s semenskim krompirjem v glavnem Slovenija. V Sloveniji pa je glavni proizvajalec semenskega krompirja prav Gorenjska. Toda, če bo hotela Gorenjska tudi še nadalje obdržati v tej proizvodnji prioritetno mesto, tako v pogledu kvantitete kot kvalitete, ob upoštevanju dejstva, da imamo za to sorazmerno majhne površine, bo morala predvsem bolje razviti semensko služ- Pred volitvami na Seniorski gori Vsi volivci člani SZDL - Za gradnjo ceste 5 mlljonov Prijazna vasica Senturška gora leži na pobočju nad Cerkljami, nekaj manj kot 700 metrov nad morjem. — Do nedavnega o tej vasi ni bilo dosti slišati. Letošnjo jesen pa, kot da bi biLa prerojena. Na nedavnem občnem zboru SZDL so se zbrali domala vsi vaščani. — Razred v šoli je bil poln. Na polici pred njimi je stal televizor. Kupili so ga sami. Naselje ima 54 hiš in so zbrali nekaj na 100 tisočakov. S tem se je tudi začelo. Začelo se je novo življenje. Marsikateri večer se zbero v šoli in gledajo, kaj se dogaja v svetu, kaj pri nas. Tako jim je šola postala bližja, postala je žarišče dela in kovanja načrtov za prihodnost. Na občj-nem zboru so sklenili, da bodo pomladi začeli graditi novo cesto, ki jim bo odprla lažjo pot v dolino. — Doslej so le težko spravljali svojo pridelke do potrošnikov, prav tako, če ne še teže, pa so do vazali življenjske potrebščine v svojo vas. V vasi ni trgovine, ne gostilne. Predstavniki občinskega ljudskega odbora so soglašali z njihovim sklepom. Cesta je bila sicer že dalj časa v načrtu, toda vedno je prišlo vmes kaj nujnešega, pa tudi vaščani so premalo sodelovali. Letos je drugače. Obljubili so, da bodo pomagali. Z delom in materialom bodo prispevali okoli 5 milijonov dinarjev. Razgibanost, ki jo je zanetila šola, je pbšla domala vse vašča-ne. Pripravljeni so storiti vse, da bi si olajšali delo, olepšali življenje ter prispevali kar največ skupnosti. Čeprav je bilo do nedavnega na Senturški gori pusto, sd danes vsi volivci vklju- čeni v SZDL. To je tudi edina vas v občini, ki ima 100-odstotno organizirane volivce v SZDL. — Razgibanost pa gre še v druge smeri. Ustanovili so tudi šolsko zadrugo.. Trenutno skrbijo učenci za šolsko kuhinjo, spomladi si bodo uredili drevesnico, dobili bodo čebelnjak. Zemljišče za drevesnico so odstopili vaščani. Razmišljajo tudi o gradnji vodovoda. Prepričani smo, da bodo tudi v nedeljo med prvimi na volitvah. -k bo. Visok odstotek pridelka kranjskega okraja v slovenski proizvodnji krompirja lahko razberemo iz podatke, da je v letu 1958 Slovenija prodale na jugoslovanskem trgu okoli 6.500 vagonov krompirja, od tega kranjski okraj okoli 2.400 vagonov, se pravi okoli 36%. Perspektivni načrt predvideva strnjene kompleksne nasade samo semenskega krompirje, in sicer računajo do leta 1965 že na površini okoli 800 hektarov. Strnjeno področje na površinah zadrug Šenčur in Voklo skupaj s površinami Kmetijskega posestva Hrastje bo obsegalo 240 hektarov. 2e prihodnje leto bo na tem področju strnjen, komplek« s površino 54 hektarov, v letu 1960 pa že s površino oko'i 90 hektarov. Manjša strnjena področja bodo še na Stefanji gori (7 hektarov) in na Poljšici pri Pod-narUi (4 hektare), in sicer že v, Tetu 1960, razen tega p« predvidevajo strnjene komplekse tudi v Poljanski dolini (Vinharje, Breznica). Nadalje predvideva načrt rajonizacije proizvodnje kormpirja pridelavo semenskega krompirja za potrebe izven našega okraja tudi na področju zadrug Mavčiče, Visoko, Velesovo, Predoslje, Kranj, Naklo, Podbrezje, Podnart, Radovljica in modra tudi Tržič, prav tako pa tudi na področju vseh zadrug v Poljanski dolini. Področje kmetijske zadruge Cerklje pa se bo orientiralo. na proizvodnjo semenskega krompirja. Druga proizvdna smer bo industrijski krompir. Ta proizvodnja nam z ozirom na rekonstrukcijo Kemične tovarne v Domžalah lahko predstavlja važen narodni dohodek iz kmetijstva, ki pa ga bomo# dobili le, če bomo tovarni v skladu z načrtom zagotovili zadostne količine industrijskega kakovostnega krompirja z visoko škrobno vrednostjo. Načrt rajonizacije predvideva proizvodnjo industrijskega krompirja predvsem na področjih kmetijskih zadrug Cerklje, Zalog, Brni-ki, Velesovo in morda tudi Pred- dvor in Visoko. V perspektivi neka i let računajo na 350 do 400 h industrijskega krompirja, kar pomeni, da bomo tovarni v Domžalah letno dajali 900 do 1000 vagonov krompirja, kar bo pokrilo približno petino njihovih kapacitet proizvodnje škroba in krompirjeve moke. Tretja proizvodna smer pa Je merkantilni (jedilni) krompir, ki nam v okraju še vedno pomeni največji dohodek iz kmetijstva. V t« proizvodnjo se bodo v glavnem orientirala vsa ostala področja. V Poljanski dolini pa bodo razen semenskega krompirja pridelovali ie krmni krompir za potrebe živinoreje, -t REGULACIJA VELIKE MORAVE Pri regulaciji Velike Morave so doslej opravili nad 90 odstot- I kov za letos predvidenih del v dolžini 16 kilometrov od izliva l te reke v Donavo do vasi Bre-žane. — Za letos določena dela bodo končali v 15 do 20 dneh. Sedanje delovne zmogljivosti bodo omogočile prihodnje leto podvojiti obseg del. Regulacijska dela bodo trajala približno deset let. S tem bodo zavarovali pred poplavami 150.000 hektarov rodovitne zemlje, namakali pa bodo lahko nad 800.000 hektarov zemlje. REKONSTRUKCIJA KRANJSKE MLEKARNE V perspektivi računajo, da bo morala kranjska mlekarna od leta 1961 dalje oskrbovati z mlekom tudi Jesenice. Razen tega menijo, da se bo na splošno povečala potrošnja mleka v okraju od sedanjih 0,2 litra najmanj na 0,3 litra dnevno na osebo. Vse to nujno terja, da povečajo zmogljivost mlekarne v Kranju na 25.000 do 30.000 litrov mleka dnevno. Razprave o rekonstrukciji tečejo že tretje leto, zdaj pa so se zedinili, da bodo vložili v obnovo mlekarne 153 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. [lekrilikaciia naših otokov Prvi podmorski kabel pri nas je bil položen med otokom Krkom in kopnim. Z njim je zdaj ves otok preskrbljen z električno energijo. Nato je bil položen kabel od Zadra do otoka Ugljana v dolžini 5500 m. Ostali kabli so bili položeni med otokom Zlarin pred Šibenikom in kopnim, med otokom Krapanj in kopnim, med otokom Braćom in kopnim, med otokoma Brač in Šolte, mod otokoma Brač in Hvar (4.400 metrov) itd. To je v glavnem elektrifikacija na področju Zadra in Splita. Tudi Dubrovnik je povezan s kabli s svojimi otoki. Med kopnim in Sipanom je položen 1.800 metrov dolg kabel, od Sipana do Koločepa 1700 metrov dolg kabel, od Koločepa na Lapad pa 1750 metrov dolg kabel. Kable so položili tudi že v Boki Kotorski. Vsi ti kabli prenašajo električno energijo z napetostjo od 6—20 kV. Od teh kablov vodijo daljnovodi na vse strani po otokih, ki so s tem dobili dragoceno električno energijo. Močna fluktuacija delovne sile na Kmetijskem posestvu Hrastje Na dnevnem redu zadnj hora, ki je bila v četrtek, ročilo o problemih kmetijske uspehih in pomanjkljivostih poročilo odbornlške komisij Hrastje, dalje poročilo o iz zgradb, sklepanje o ustano nekaterih podjetij, ki sama lage za nadaljnji obstoj, usta nju itd. Razprava je bila ze točkah dnevnega reda. Poročilo odborniške komisije o nju na Kmetijskem posestvu rastje ugotavlja, da se posestvo nahaja letos v precej težki situaciji in da ne bo izpolnilo letnega proizvodnega plana. Posestvo je razdeljeno na 5 obredov (Hrastje, Šenčur, Cerklje, La-hovče in Jezersko), ima 365 ha *«raljišč in redi 270 glav živine. Posestvo Ima vse pogoje, da se z »•alizacijo ureditvenih načrtov, ki so že izvajajo, razvije v moderen socialističen kmetijski obrat. Uspe-•e, ki so bili doslej že doseženi Pri uvajanju moderne blagovne Proizvodnje, večjih hektarskih donosov itd., pa trenutno še močno •virejo zastareli, neprimerni in pomanjkljivi gospodarski objekti, ne »lede na to, da so že v izgradnji ■ovi, ki bodo stanje močno izboljšali. Predvsem obrat Hrastje potre-*nje »ovo gospodarsko središče. 2 gospodarskimi poslopji je še najbolje urejen obrat v Šenčurju. hsMjo primerno urejen hlev, ki je hA pc«4 nekaj le« premroj«. is e seje Občinskega ljudskega od-26. novembra, je bilo najprej po-proizvodnle v občini, predvsem o kooperacijske proizvodnje, zatem e o stanju na Kmetijskem posestvu vedbl nacionalizacije najemnih vitvl veterinarske postaje, spojitve nimajo zadostne ekonomske pod-novitev Delavske univerze v Kralo živahna zlasti ob prvih dveh svinjakov. Na obratu Lahovče je prostora le za 20 glav živine in vsi gospodarski objekti so tudi zgrajeni v tem obsegu. Vendar ima ta obrat 85 ha zelo dobre zemlje, ki je arondirana v en kompleks. Površine so idealne za sodobno, mehanizirano obdelavo. Prav ti dve dejstvi — velike površine, primerne za sodobno obdelavo, in premajhna kapaciteta gospodarskih objektov — narekujeta čimprej izgradnjo in ureditev ustreznega gospodarskega centra z že predvidenimi hlevi in ostalimi pripadajočimi objekti. Se slabše kot v Lahovčah pa je stanje na posestvu Cerklje. Tako Stanje izvira še iz časa, ko je bilo posestvo Cerklje samostojno. Odborniška komisija je na Kmetijskem posestvu Hrastje ugotovila precejšnje težave z delovno silo. V poročilu ljuskemu odboru navaja, da je vzrok proizvodnim težavam v letošnjem letu poleg vremenskih neprilik tudi aa najbolj pozitiv«« odao« kolektiv« do pro- izvodnih nalog. Slaba delovna disciplina pa jej po ugotovitvah komisije, karakteristična predvsem za kolektive, na obratih Cerklje, Lahovče in Jezersko. Kaže se v moćni fluktuaciji, v nenehnem menjavanju delovne sile. Vzroke za to je treba iskati predvsem v slabih stanovanjskih razmerah, v nizki strokovni in politični izobrazbi zaposlenih in v premajhni pomoči družbenih organizacij pri reševanju problemov na posestvu. To kaže, da bi morali vzporedno z gradnjo gospodarskih centrov misliti tudi na gradnjo stanovanj. Prav urejena stanovanja in stimulativno nagrajevanje bi namreč precej izboljšalo osnovne življenjske pogoje delovne sile na posestvih, s tem pa bi se zmanjšala fluktuacija, vzporedno z njo pa povečali proizvodni uspehi. Ce bi se zboljšali ti osnovni življenjski pogoji zaposlenih na posestvu, potem posestva ne bi bila več zatočišče onih, ki zaposlitve drugje niso dobili, ali pa odskočna desk« za zaposlitev v tovarni. V Naklem bodo uredili farmo za rejo 100.000 glav perutnine Kmetijska zadruga v Naklem si je lani nabavila inkubator za valjenje piščancev, ki ga je namestila v prostorih skladišča za krompir. V zadrugi so bili sprva v skrbeh, kako 'bodo vnovčili en dan stare piščance, ker se nakelj-ški kmetje-zadružniki doslej v širšem smislu s perutnino niso ukvarjali. Toda perutninarstvo se je zelo hitro razširilo. Pokazalo se je, da bi zadruga lahko prodala petdesetkrat več en dan starih piščancev kot jih je imela. Letos imajo v Naklem že tri inkubatorje s kapaciteto po 3600 piščancev. Rejci, ki v sodelovanju z zadrago redijo perutnino, bodo lahko že letos dali na trg okoli 10.000 piščancev-pohancev. Zadruga skrbi tudi za plemenske kokoši, rejci pa dobavljajo valilna jajca. Rejci, ki rede po tisoč ali celo po dva tisoč perutnine mesnate pasme, niso več redki. Za močna krmila, s katerimi pretežno hranijo perutnino, skrbi zadruga. Zaradi pomanjkanja mesa gredo piščanci dobro v promet. Ti uspehi so zadrugo v Naklem spodbudili, da je pripravila načrt za izgradnjo posebne stavbe za 100.000 glav - perutnine. Urediti nameravajo torej perutninarsko farmo, s čimer se bo nedvomna preskrba Gorenjske znatno izboljšala. z novim letom trikrat tedensko! doslej največje nagradno žrebanje! pohitite z naroČilu naročnina samo 900 dinarjev! »GLAS GORENJSKE«, najbolj bran časopis Goren|ske, bo ■ 1. januarjem 1966 začel IZHAJATI trikrat tedensko — v ponedeljek, sredo Ln soboto! Naročnina se bo povišala sani o za 300 dinarjev — od sedanjih 600 na 900 dan. NAROČAJTE »GLAS GORENJSKE«! Vsak drugI dan Vas bo »Glas Gorenjske« seznanjal s najnovejšimi dogodki doma in v svetu — v sliki in besedi. Razen tega se boste vsak drugi dan prijetno zabavali ob romanu ln novi slikanici! Za vse nove naročnike pripravljata uredništvo Ln opravo »Glasu Gorenjske« tradicionalno vsakoletno nagradno žrebanje, ki bo v začetku prihodnjega leta. LETOŠNJE ŽREBANJE BO DOSLEJ NAJVEČJE! PRIPRAVLJAMO NAGRADI v VREDNOSTI preko POL MILIJONA DINARJEV. Prva nagrada: MOPED — Col Ari Druga nagrada: kolo Tretja do peta nagrada: RADIJSKI SPREJEMNIKI ftd. Rasen tega bo ie večije število lepih hi praktičnih nagrad in 20 brezplačnih naročnin za leto 1960 xa »Glas Gorenjske«. NAROČAJTE »GLAS GORENJSKE«! SKUPNA VREDNOST NAGRAD DOSLEJ NAJVECJEOA ŽREBANJA BO PREKO POL MILIJONA DINARJEV! Pri žrebanju bodo upoštevani vsi, ki Imajo plačano naročnino za leto 1959 in za prve štiri mesece leta 1900 v višini 300 dinarjev. Tisti, ki bodo vplačali 300 dinarjev naročnine za leto 1900, bodo pri žrebanju sodelovali z enim lističem! Kdor bo plačal 600 dinarjev naročnine, bo pri žrebanju sodeloval z dvema lističema in kdor celoletno — s tremi lističi! POHITITE Z NAROČILI! RAZŠIRJAJTE IN BERITE *CLAS OORHNJSKBU, KI CLA BOSTE OD 1. januarja 1960 DALJE DOBIVAU VSAK DRUGI DAN! ZBIRAJTE NOVE NAROČNIKE! »GLAS GORENJSKE« V VSAKO HIŠO! »GLAS GORENJSKE« NAJ POŠTAMI VAS PTtlJATPU M svetovalec! UtMomtttv* hi nprava .J 4 »glas gorenjske« ! € KRANJ, 4. DECEMBRA I**! i-r^r 03V£SC£yAL£C MALJ OGLASI ' Prodam hišo z vrtom 1200 kvadra tnLh metrov v Trbojah. Poizvedbe v Šenčurju 97, telefon 137-3 5116 Prodam Fiat 600 a prevoženimi 15.000 kilometri. Šenčur 97, telefon 137-3 5117 Vsa kleparska dela, peči na žaganje in razna popravila naredi hitro in solidno kleparstvo Mirko Antolkovič, Savska cesta I, Kranj 5122 AMD Šenčur organizira tečaj za mopediste. Prijave sprejemajo ▼ trgovini »Krvavec« do 5. decembra. 5125 Kupim enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe z navedbo cone pošljite v oglasni oddelek pod »Vseljivo« 4856 Za stanovanje ali večjo sobo nudim 20.000 din nagrade — v Kranju ali okolici. Ponudbe poš-Ijte v oglasni oddelk 4866 Ugodno prodam lokal v Medvodah, primeren za obrt ali delavnico. Naslov v ogl. odd. 5164 Dne 28. novembra sem izgubil dežni plašč od Bmikov do Kamnika. Prosim, poštenega najditelja, da ga proti nagradi vrne. — Franc Pušavec, Lahovče, Komenda 5166 Tovariš, ki je vzel 29. novembra velrobran z motorja pred domom v Dupljah naj ga odda r trgovini v Dupljah, ker je bil opazovan, sicer bom zadevo izročil sodniku za prekrške. 5166 Prodam 2 kravi s teleti in zamenjam semen, krompir »Cveb-nik« za krompir Merkur ali Bin-tjc. Naslov v ogl. odd. 5167 Prodam kuhinjsko kredenco. — Žeje, p. Duplje 5161 Prodam hišo v Bitnjem pri Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 5169 Prodam malo rabljen italijanski moped znamke Mosklto s tremi prestavami. Ogled v nedeljo. Naslov v ogl. odd. 5176 Prodam 50 kosov obdelanih kolov za sadna drevesca. Po dogovoru jih lahko dobavim tudi več. Naslov v ogl. odd. 6171 Prodam zazidljivo parcelo v letoviškem kraju. — Naslov v oglasnem oddelku. 5172 Prodam 4-sobno solidno hišico v Orehku pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 5173 Prodam gozdne sadike (smrekove) in golobe-krofače, ki eo bli razstavljeni v Ljubljani. Sp. Brniki 5, Cerklje 5174 Prodam 6 oken borovih 80 krat 100 narejenih za rolete. Stefe, Voklo 11, Šenčur 5175 Prodam slamoreznico s tremi noži (klinami), elektromotor — 6 KM, 2 vprežna voza, brzoparil-nik in prenosno os (velo). Naslov v oglasnem oddelku 5176 Prodam deske, suhe, češnjeve. Naslov v oglasnem oddelku 5177 AMD Podnart proda osebni avto OPEL. Vozilo je v voznem stanju, registrirano in zavarovano za tekoče leto. Interesentom bo na vpogled vsak dan po 15. uri 5178 Ugodno prodam klavirsko harmoniko »Scundalli« z 80 basi, 5 registri in bas registrom. Naslov v oglasnem oddelku 5179 Prodam psa ovčarja, črnorjave barve, star 2 leti. Odličen čuvaj. Prodam ali zamenjam za zidno opeko motorno kolo 98 cem DKW v brezhibnem stanju. — Boris Bernik, Zg. Bitnje 49, Zab-nica 5180 Kupim 2., 5., 7. in 9. zvezek Gruden-Malove »Zgodovina slovenskega naroda,« ki je izhajala pri Mohorjevi družbi. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 5181 3-članska družina išče samostojno gospodinjo-upokojenko za takoj. Ponudbe oddati na naslov: Vidic, Radovljica, Linhartov trg it 3 5182 Gorenjski fant, prost vojaščine, dober, pošten, želi spoznati dobrosrčno dekle, pošteno in mirnega značaja, najraje kmečko z Lastno hišo, zaradi ženitve. Slika zaželena. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Lepo življenje« 5183 Oddam olroka 1 leto starega v rejo. Stroške plačam. Naslov v oglasnem oddelku 5184 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici in Glasu Gorenjske za izplačano zavarovalnino v znesku 14.000 din. Franc Stefe, Trstenik 21, Golnik Iščem stanovanje. Za sobo bi tudi šivala. Naslov v oglasnem oddelku 5185 Prodani komplet spalnico iz mecesnovega lesa. Informacije daje ing. Sapek, C. na Klane 11,) Kranj Prodam nov gumi voz 16 col in elektromotor 4,5 KM. Celar Rok, Jeprca, Medvode Proda moped »Ho«. Oblak. Zupančičeva 9, Kranj Prodam brzoparilnik, reporez-nico, kuhinjsko kredenco in mizo. Naslov v oglasnem oddelku Prodam motorno kolo »Dona-via« 225 cem, prevoženo 2 tisoč kilometrov. Potočnik Janko, Rakovica 12, Besnica Predamo voz zapravljivček, novo slamoreznico, gig in 1.50« kilogramov prvovrstne krme. — Prehodni mladinski dom Preddvor pri Kranju V službo sprejmemo 2 trgovska pomočnika (ci) za oddelek gospodinjskih predmetov. Trgovsko podjetje »Zeleznina« Kranj, Koroška c. 11 Pomoč v gospodinjstvu, 6 ur dnevno, lažje delo, išče Prah, Stošičeva 3, Kranj Enostanovanjsko hišo v Kranju zamenjam za enako (lahko nedograjeno) v okolici Kranja. Prodam nemški radio. Naslov v oglasnem oddelku AMZ Naklo prireja tečaj za mopediste. Začetek 8. decembra ob 18. uri v zadružnem domu Naklo. Prijave sprejema Kmetijska zadruga Naklo, kjer dobite tudi ostale informacije Denarnico z dokumenti sem iz- izgubila od Šenčurja do Kranja. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne Remec Julijam, Šenčur 118 Denarnico z dokumenti sem izgubila od Kranja do Kokrice. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne Tušar Ivani, Kokrica 43, Kranj Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Kokrica — Kranj. Tušar Ivana, Kokrica 43, Kranj B. Nušič: 2ALUJOCI OSTALI. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj. Petek, 11. decembra ob 20. uri — Lutowski: DEŽURNA SLUŽBA — Izven. Prijave za zaključene predstave Golijevega JURCKA s prihodom Dedka Mraza po znižanih cenah sprejema uprava Prešernovega gledališča do 20. decembra 1959. Planinsko društvo Križe sprejme tajnika. Delo vsak petek od 16. do 20. ure. Plača po dogovoru. UPRAVNI ODBOR TOVARNE USNJA »RUNO« V TRZlCU razpisuje delovno mesto sekretarja podjetja. Pogoji: pravna fakulteta in triletna praksa oziroma srednja strokovna izobrazba z večletno prakso ali nižja strokovna izobrazba z dvanajstletno prakso na vodilnih delovnih mestih. Plača po Tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe s 4. januarjem 1960. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri avtobusnem in turističnem podjetja »KRTMa (SAP TURIST-LJUBLJANA TRANSPORT) razpisuje naslednja delovna mesta za servisno mehanično delavnico v Tržiča: več kvalificiranih ključavničarjev, več kvalificiranih kleparjev, in materialno knjlgovodkhije. Ponudbe sprejema mehanična delavnica Tržič. Ob nenadni Izgubi našega dragega očeta JANEZA CERKOVNIKA Iz Stare Fužine Izrekamo iskreno zahvalo sosedom ia vsem dragim, ki so ga spremili na njegova zadnjo pat. Bled-Rečica, dne 26. 11. 1959. Žalujoči: Sin Janez, hči Jastsna, vauka Tinček ia Marija I »STORZlC«, Kranj: 5. decembra ob 14.30, 17. in 19.30 ter 6. decembra ob 15., 17.30 in 20. uri francoski barvni einemaseope film »NO-TREDAMSKI ZVONAR« — v glavni vlogi: Gin* Lolobrigida in Anthonv Quinn. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana za 10 din. 5. decembra ob 22. url premiera i talijansko-jugoslovanskega barvnega einemaseope filma »DUBROVSKI«. 6. decembra ob 10. uri premiera italijanskega filma »KRIK« — v glavni vlogi Alida Valli in Dorian Grav,- ob 13. uri ameriški barvni vistavižen film »TRI URE DO ODLOČITVE«. »TRIGLAV«, Primskovo: 5. decembra ob 17.30 in 19.30 francoski barvni einemaseope film »SAKRA-MENSKA FRKLJA«) 5. decembra ob 21.30 ter 6. decembra ob 15.30, 17.30 in 19.30 url ameriški barvni vistavižen film »TRI URE DO ODLOČITVE«. »SVOBODA«, Primskovo: 5. decembra ob 17.30 in 19.30 ter 6. decembra ob 16., 18. in 20. uri italijanski film »KRIK« j 6. decembra ob 10. uri ameriški barvni vistavižen film »TRI URE DO ODLOČITVE«, ob 14. uri pa italijansko-ju-goslovanski barvni einemaseope film »DUBROVSKI«. Naklo: 5. decembra ob 19. url angleški vistavižen film »ZAPISI NJENO IME S PONOSOM«; 6. decembra ob 15., 17. in 19. url jugo-slovansko-francosko-i tali jen. barvni cinem. film »MIHAJLO STROGOV«. »KRVAVEC«, Cerklje: 5. decembra ob 19. uri jugoslovansko-fran-cosko-italijanski barv. cinem. film »MIMAJLO STROGOV«; 6. decembra ob 16. in 19. uri francoski barvni einemaseope film »SAKRA-MENSKA FRKLJA«. »RADIO«, Jesenice: 5. do 7. decembra italijanski barvni einemaseope film »TOSCA«. »PLAVŽ«, Jesenice: 5 .do 7. decembra italijanski film »SLAMNATI MOZ«. Žirovnica: 5. decembra francoski film »ZAKON JE ZAKON«; 6. decembra italijanski film »2ENA DNEVA«. Dovje - Mojstrana: 5. decembra italijanski film »ZENA DNEVA«; 6. decembre francoski film »ZAKON JE ZAKON«. Koroška Bela: 5. in 6. decembra češki film »SOLA OČETOV«. Bled: 5. do 7. decembra ameriški barvni film »NALOGA MAJORJA LEXA« — predstava v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 10., 15., 18. in 20. uri, v ponedeljek pa ob 20. uri. Radovljica: 4 .in 5. decembra ob 20. uri ter 6. decembra ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni einemaseope film »DEŽEVJE PRIHAJA«. Ljubno: 5. in 6. decembra jugoslovanski film »POSLEDNJI TIR« — predstava v soboto ob 19.30, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »SORA«, Skofja Loka: 4. do 6. decembra ameriški vistavižen film »KRATKO SREČANJE«. »DOM«, SovodenJ: 5. in 6. decembra francoski film »ŠENTJER-NEJSKA NOC« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo po ob 15. uri. Ziri« 5. in 6. decembra ameriški barvni film »TAJINSTVENO MOČVIRJE« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30. Duplica pri Kamniku: 5. in 6. decembra ameriški barvni film »ROB ROY« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 10. ari. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČI KRANJ Nedelja, 6. decembra ob 16. uri — Lutowski: DEŽURNA SLU2BA — Izven. Ponedeljek, 7. decembra ob 16. ari — Firner: KUKAVICA — red: Iskra. Ob 20. uri — Firner: KUKAVICA — red: Premierski. Gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane. Torek, 8. decembra ob 16. uri — Lutowski: DEŽURNA SLUŽBA — Zaključena predstava za JLA. Sreda, 9. decembra ob 20. nri — AKADEMIJA SLEPIH. V počastitev 40. obletnice KPJ. Četrtek, 10. decembra ah 16. ari Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. PETEK, 4. decembra 8.05 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij; 9.20 Sprehod po Rimu; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 W. A. Mozart: Zaključni prizor iz opere Don Juan; 10.35 Od popevke do popevke; 11.30 Družina in dom; 12.15 Radijska kmečka univerza — Dr. ing. Vilko Masten: Preprečevanje bolezni na sadju v skladišču; 12.45 Narodne v priredbi Cirila Preglja; 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: Dedkovo presenečenje; 15.40 Iz svetovne književnosti — Colette: Claudina v šoli; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Človek in zdravje; 18.30 IIz naših kolektivov; 20.00 Naš zabavni orkester; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Kvintet Jožeta Kampiča. SOBOTA, 5. decembra 8.05 Radi bi vas zabavali; 9.09 Radijska šola za nižjo stopnjo: Dedkovo presenečenje; 10.lt Tisoč taktov za zabavo; 11.00 nija; 11.30 Pionirski tednik; Franz Schubert: Prva simfo-12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mileva Kač: Izkušnje pri zatiranju sadnih škodljivcev; 12.26 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Arije iz znanih oper; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Melodije za razvedrilo 17.10 Glasbena križanka št. 15; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Poje Slovenski oktet; 18.30 Dane Skerl: Drugi concertino za klavir in godala; 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.0 OMelodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 6. DECEDBRA 7.35 Popevke za nedeljsko jutro; 8.30 10 minut z otroškimi zborčki; 9.35 Iz stare dubrovni-ške muzike; 10.00 Se pomnite, tovariši... Karel Leskovec: Čudna znamenja; 10.30 Zbor in samospevi Franca Gerbiča; 11.30 Zdravko Stefančič: Pedagoška poema v dolini Drine; 11.30 Za našo vas; 13.50 Lahek spored za podeželje; 15.30 Igrajo godbe na pihala prosvetnih društev in »Svobod«; 16.20 Melodje za vas; 17.00 Ivo Tijardovič: »Mala Flo-ramy« (odlomki iz operete); 18.33 Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu; 20.05 Ali jih poznate? 20.30 Melodije za zabavo; 21.00 »Obisk pri naših skladateljih« — V. Uroš Krek; 22.15 Plesna glasba. PONEDELJEK, 7. DECEMBRA 8.05 Petnajst minut s pevko Marjano Deržaj; 8.40 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet; 9.20 Iz hrvatskih simfoničnih partitur; 10.45 Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Medigra ona kitaro; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Psi-vodiči; 11.35 Arije iz Verdijevega Rigoletta; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Maks Ilešič: Organizacija sodobnega čebelarskega obrata; 12.45 Makedonske narodne pesmi; 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: Od narodne pesmi do simfonije — II. 15.40 Listi iz domače književnosti: Nova imena T srbski liriki; 16.00 v svetu opernih melodij; 17.10 Srečno vožnjo! 18.30 Sport, tednik; 20.06 Portreti z Broadwaya — V. 20.46 Kulturni globus. TOREK, 8. DECEMBRA 8.05 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij; 9.35 G. Puc-cini: Prerez opere Madame But-torflv; 10.10 Iz filmov in glasbenih revij; 11.30 Za otroke; 12.00 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih; 12.15 Kmetijski nasveti Ing. Tanja Hlišč: Oskrbovanje sadovnjakov med zimo; 12^0 Igra vam Kmečka godba; 13.30 Arije iz oper raznih narodov. 14.25 Zanimivosti ia znano- sti in tehnike; 15.40 Naši popotniki na tujem — Miran Ogrin: Po južnem Sudanu; 16.00 Izberite melodijo tedna;' 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Narodne in umetne pesmi poje zbor RTV Beograd p. v. Borivoja Simiča. SREDA, 9. DECEMBRA 8.30 Izor ali smo za vas; 9.15 Iz zakladnice mojstrov klavirja; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Ritmi Latinske Amerike; 12.00 Giuseppe Verdi: Uvodni prizor opere Traviata; 12.15 Radijska kmečka univerza — Andreja Grum: Nepravilnosti v prehrani kmečkih družin; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 14.00 Rukoveti Stevana St. Mokranjca; 15.40 Novost, na knjižni poLici — Stanko Vuk: Zemlja na zahodu; 16.00 Koncert po željah; 17.3« Glasbene razglednice; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Izberite melodijo tedna (zabavno glasbena oddaja z nagrado). [{•v T > •. vj{«,• * •* ČETRTEK, 11. DECEMBRA 8.05 Francoski, italijanski, španski, in južno ameriški napevi; 9.00 Iz naše glasbene preteklosti; 10.10 Samospevi skladateljev L. M. Skerjanca, D. Tr-bojeviča, J. Ježa in P. Sivica: 11.30 Oddaja za cicibane; 12.15 Kmetijski nasveti — Milko Stol-fa: Delavke na družbenih posestvih; 14.25 Sport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.30 Od tu in tam; 17.30 Ljubljanski jazz ansambel; 17.45 Pevca Gabi Novak in Pat Boone; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — IX., tenorist Miro Brajnik; 18.45 Radijska uni- verza — Dr. Zelenko Rajh: Energija in gospodarski razvoj; 30.9* Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Sodobna italijanska lirika. PETEK, 11. DECEMBRA 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.35 Violinake skladbe jugoslovanskih skladateljev; 11.30 Družina in dorn; 12.00 Trio Dorka Skoberneta; 12.15 Radijska kmečka univerza — Jaka Bogataj: Mladi zadružniki in kmetijsko gospodarske šole; 13.50 Za ljubitelje domačih in narodnih napevov; 15.40 IE svetovne književnosti — Sivef Arner: Morski orel in ščuka; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 18.00 Človek in zdravje; 18.30 U naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.31 Mozartovi koncerti — 7. oddaja- ZAHVALA v počastitev 49. obletnice KPJ in SKOJ ter dneva republike Jc tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj priredila zakusko svojim upokojencem in vsakega upokojenca obdarila s precej bogatim paketom. Med nami jo bil tudi d irektor tovariš Mikni, ki nas je pozdravil s krajšim g°~ vorom. Najtopleje se zahvaljujemo upravi podjetja in sindikalni podružnici. Tovarišem iz kolektiva pa srčna hvala za njihova Izvajanja. Hvaležni upokojen«! tovarne »Sava«, Kranj R. V. Bohinj Vprašanje: Sosed in njegova žena sta vam v zadnjem času pričela izlivati odpadno vodo, tako da teče preko vašega zemljišča in vam dela škodo, razen tega pa vam dela škodo tudi voda, ki priteče s sosedove strehe. Na vaše opozorilo, naj vam sosed preneha delati škodo, tega ni upošteval in vas sedaj zanima, kaj naj bi storili. Odgovor: V vašem primeru gre za motenje posesti in kolikor sosed ne bo prenehal delati škodo, se obrnite na nradni dan pri Okrajnem sodišču v Radovljici, kjer boste vložili tožbo zaradi motenja posesti. B. J. Kranj Vprašanje: Delate na kmetijskem posestvu kot priložnostni delavec. Zanima vas, koliko časa ste lahko T tem svojstvu zaposleni oziroma kdaj nastopi redno delovno razmerje. Odgovor: V skladu s 3. točko navodil za izvajanje določil o začasnem delovnem razmerju iz Zakona o delovnem razmerju (Ur. list FLRJ, št. 23/59) se za priložnostna dela lahko šteje določena doba, ne glede na to, ali spada v redno dejavnost gospodarske organizacije aH pa so z njo v zvezi oziroma izvirajo iz njene glavne dejavnosti, če ne traja s polnim rednim delovnim časom nepretrgoma več kot 6 mesecev. Zgoraj navedeno delovno razmerje pa se lahko sklene' samo z osebami, ki jim delo v delovnem razmerju ni reden in glavni poklic. Kolikor je prenehalo vaše priložnostno delo In je podjetje zainteresirano, da sklene z vami redno delovno razmerje, ni za to nobene ovire. S. I., Tovarna rastlinskih olj in oljnih izdelkov BRITOF KRANJ Vprašanje: Zanima vas, ali je podjetje upravičeno, da vam odredi višino nadur. Do sedaj ste se v podjetju vedno dogovorili o opravljenih nadurah, pred kratkim pa vam jo direktor izdal nalog, da ste dolžni izvršiti isti dan naduro. Zanima vas, ali je ta postopek pravilen. Odgovor: V sklada s 6. Členom Zakona o spremembah In dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ štev. 26/58) vpelje nadurno delo delavski svet s svojim sklepom, s katerim določi, ob katerih pogojih se sme nadurno delo odrediti in koliko časa traja. Po sklepu delavskega sveta odreja nadurno delo pismeno direktor aH druga pooblaščena oseba gospodarske organizacije. V Izjemnih primerih smo direktor odrediti nadurno delo brez sklepa delavskega sveta, vendar mora DS potem obvestiti na prvi seji. Kolikor so bili podani pogoji, da Je bilo treba nujno Izvršiti nadurno delo, Je direktor postopal pravilno. J. P. JESENICE Vprašanje: Zanima vas, koliko časa mora služiti štipendist po končanem šolanju pri podjetju, kjer Je dobil štipendijo, i« ali lahko obveznost razdere. Odgovor: V skladu s 36. členom Zakona o Štipendijah (Ur. list FLRJ štev. 32/55, 53/56) se o pogodbo štipendist obveže, da bo po končanem stadiju služboval pri dajalcu štipendije, vendar ta čas ne sme bttl daljši od časa, kolikor Ja štipendist dobival štipendijo. Pogodba o štipendiji se lahko razdere, vendar Je štipendist dolžan povrniti podjetju zneske, ki jih je prejel kot štipendijo. F. G. SKOFJA LOKA Vprašanje: Zaradi nesporazuma v podjetju ste odpovedali delovno razmerje. Ker stanujete v stanovanju, s katerim upravlja podjetje, vam le-to sedaj grozi, da se morete izseliti, kljub temu, da nimate drugega ustreznega stanovanja. Odgovor: V sklada s 140. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ štev. 16/59) Je mogoče nosilen stanovanjske pravice stanovanje odpovedati, če jo dobil stanovanje z ozlrom na svoje delovno razmerje in Je prenehalo ajegovo delovno razmerje po lastni odpovedi aH po disciplinski sodbi aH pa zaradi obsodbe za kaznivo dejanja na kazen, ki ima po samem zakonu za posledico prenehanja delovaefO razmerja. V zgoraj navedenem primera Je treba nosilen otanovanjsk* pravice preskrbeti najpotrebnejše stanovanje. Zgoraj navedeno pa no volja, če Jo nosilec stanovanjsko pravica več kot 16 lot »porabljal stanovanje, ki ga Je dobi glede na svojo delovno razmerje s stanodajalcem. J 8828889^^474 KRANJ, J. DECEMBRA 195f> KULTURA IN PROSVETA »glas gorenjske« 5 **Ujučni prizor iz J. Lulko\vskega »Dežurna služba- v uprizoritvi l'i ešei novega gledališča v Kranju Občinski ljudski odbor Kranj Je na zadnji seji dne 26. novembra sprejel odločbo o ustanovitvi Delavske univerze v Kranju in Pravila univerze. Delavske univerze so v mnogih "bčinah že ustanovljene aH pa j'h zdaj ustanavljajo. V zadnjem "•OU je bila na primer delavska Univerza ustanovljena na Jese-n'cah, v Tržiču, Bohinju, Skofji ^oki. Vprašanje delavske univer-2e pa je še posebno pereče v branju spričo dejstva, da se je prav v Kranju v zadnjih dveh družbeno in strokovno izobraževanje odraslih že široko '»zvilo in je zato nujno potreb-n» ustanova, ki bi že razvito izobraževanje odraslih na vseh pod-r»čjih pospeševala, sama organizirala in razvijala v skladu z vse bolj naraščajočimi potreba-"d. Tako ustanovo — Delavsko "niverzo — smo zdaj dobili. Naloga Delavske univerze kot '•nančno samostojnega zavoda bo .ŠTIRI GRŠKE KOMEDIJE Izmed 11 ohranjenih komedij starogrškega mojstra Ari-stofana smo sedaj dobili v slovenskem prevodu štiri. Komedija AHARNJAN1 slika nasprotje med miroljubnostjo kmetov in spletkami hujskaških zapeljivcev in ve-rižnikov, ki jim je vojna vir bogatih dobičkov in ki zavoljo tega želijo, da bi vojna trajala večno. Komedija je polna šal in razposajenih prizorov. Komedija PTIČI so humoristična kritika ljudske vere M šala na račun bogov. Kot posledica razrvanih povojnih razmer se je pojavilo neko politično in versko praznoverje. Državi je treba novih bogov, *er 50 se ji bogovi, katere je ljudstvo doslej častilo, popolnoma odtujili in se za Atene nič več ne menijo. Dva Atenca sta šla med ptiče in si v oblakih spletla ptičji grad, izvabila od bogov devico in božjo oblast. UZI STR ATA pomeni junakinjo, ki razpuŠča vojsko. Po skoro desetletnem vojskovanju so si Atenci želeli miru. Rešitev in blaginjo dežele so vzele v roke ženske. Zarotile so se, da se bodo zdržale vsakega 'ntimnega občevanja s svojimi možmi, dokler ti ne prenehajo * vojno. Ker moški niso mogli biti brez žensk, so jih žene tako prisilile do sprave z bojujoči-n*a se taboroma in / mirovnega pirovanja se vračajo možje domov — vsak s svojo Ženo. ZBOROV ALKE prikazujejo problem bogastva in revščine, ki je moril ljudstvo po hudem vojnem porazu. Začeli so govoriti o socialni preureditvi države. Ženske se preoblečejo v moške obleke in na ljudskem zborovanju izglasujejo sklep, da se državna oblast iz-roči v ženske roke, zakaj moški $o se v dolgoletni vojni izkazali zelo slabo. Takoj proglasijo žensko enakopravnost g skupno lastnino. Pesniku ni slo, da bi ta socialni problem reŠil, ampak si je zastavil na-*°go, da bi ob praktičnem izvajanju postavljenih načel pri-^idnega sveta zbujal smeh, kar H mu je tudi dobro posrečilo. Komedija je vsaka zase opremljena z uvodom in opombami, ki posredujejo za razumevanje dejanja in besedila Potrebne zgodovinske podatke >n jezikovne razlage. Bc predvsem usposabljanje odraslih za opravljanje družbenih nalog na področju delavskega samoupravljanja, ostalih org. družbenega upravljanja in političnih organizacij, dalje organizacija in pomoč pri splošnem izobraževanju odraslih na različnih področjih, pomoč pri strokovnem izobraževanju odraslih, organizacija predavanj, seminarjev in tečajev v ta namen, skrb za tehnična izobraževalna sredstva (magnetofon, epidiaskop, TV aparate, potujo'e ozke in široke kinoprojektorje itd.) in izdaja potrebnih publikacij. -t DVIGNILA SE JE ZAVESA Kulturno-umetniško društvo »Pre-žihov Voranc« v Zalogu pri Komandi je v preteklih letih, čeprav nima najboljših pogojev, postalo zelo delavno. Lastnik prostorov v Zalogu je šola. Prostori so sfceii lepi in primerni za društveno delo, slabost pa je v tem, da so skoro vsi prostori brez opreme. Za njo bi po predračunu potrebovali 825 tisoč dinarjev. Zlasti delavna je dramska sekcija, Letos je naštudirala dramo v treh dejanjih »Doma je najlepše,« ki jo je napisal in režiral domačin Jože Stare. Pred kratkim so t njo nastopili tudi v Zadružnem domu na Visokem. Številno občinstvo je bilo s .predstavo zadovoljno, saj so domala vsi igralci dokaj dobro oblikovali nca v Kranju v novembru tečaj za knjižničarje v kranjski komuni. Upravnik tovariš Ludvik Erjavec 'e seznanil tečajnike s tehničnim delom pri obdelavi novih knjig, z novo ureditvijo polic po vsebinski razporeditvi knjig ter z načinom izposojanja in vodenja delovne statistike. Lepo predavanje o povezanosti knjige in človeka od cicibanove dobe do starosti je imel tovariš Frančck Bohanec iz Ljubljane. O postanku in razvoju tiska in tiskane knjige je razpravljal in svoja izvajanja z dokumentarnim gradivom bogato ponazoril profesor Stanko Bunt. Za zaključek tečaja se ie ljubeznivo odzval eden izmed najbolj priljubljenih pisateljev med našimi bralci — Irance Bevk. Z, živahno in zgovorno besedo ie prikazal svojo slovstveno pot, še posebno pa orisal delo slovenskega pisatelja v okupirani Gorici Za časa fašizma. Odkrival je nastanek nekaterih svojih najpomembnejših del, /Listi mladinskih spisov. Obiskovalci tečaja, ki so se ga udeleževali v prav lepem številu, so sledili predavanjem z zanimanjem. Med drugim bi bilo koristno, da bi z obiskom tiskarne nazorno videli, kako nastaja knjiga od rukopisa do izida. S takimi tečaji, ki so doslej še vsako leto lepo uspeli, bo treba nadaljevati, zakaj na delo v knjižnice prihaja leto za Ictorn precej >iovih, mlajših moči, razvoj našega knjižničarstva pa tudi terja čimveč strokovno razgledanih kadrov. B-e Dobili so čitalnico Knjižnica KUD Dobrava v Naklem je počastila Dan republike z razstavo svojih knjig v dvorani kmetijsko zadruge v Naklem. Hkrati je prav tam odprla v popoldanskih urah čitalnico namenjeno vsem, ki radi berejo in šahirajo. Knjižnica si je letos nabavila nove knjižne omare, zadnja leta pa si je zelo opomogla s knjigami ter ima na razstavljenih grafikonih zaznamovan vsakoletni porast izposojenih knjig in bralcev. Marljiva knjižničarka Anica Feldinova,. ki je tudi vneta kulturno prosvetna delavka, nam je zaupala, da bodo prihodnje leto proslavili Praznik republiko že v svojih prostorih v kulturnem domu. Izobraževalno delo Delavske univerze v Bohinju ------. je že steklo _____= Delavske univerze, ustanovljene po občinskih središčih, so domala povsod že pričele z delom. Ponekod že lahko povedo o prvih izkušnjah, uspehih in kajpada tudi o težavah, kajti delo so že dokaj široko zastavili, drugod pa sestavljajo in razpravljajo o programu dela ter o organizacijskih oblikah izobraževalnega dela. Med tistimi, ki so se z vso resnostjo in brez oklevanja lotili odgovornega dela, je novo ustanovljena Delavska univerza v Bohinjski Bistrici. Tamkaj sta se prod kratkim že pričela to-čaja za dopolnilno osnovnošolsko izobraževanje. Obiskuje ju 45 kandidatov. V istem času so pričeli tudi s tečaji tujih jezikov z 42 prijavljenci in štiridnevni seminar za vodilni kader v go spodarstvu, in sicer za nižjo in srednjo stopnjo. Tega je obiskovalo 27 slušateljev. Kakšen pa je v glavnih mislih splošni okvir programa izobraževanja Delavske univerze v Bohinjski Bistrici? Na to vprašanje nam je odgovoril upravnik omenjenega zavoda tovariš Janko Brate. Povedal je, da je njihov program izobraževanja dokaj obsežen in mno-gostranski. Zajema splošno in strokovno izobraževalno tematiko; v okviru tečajev, seminarjev* in občasnih predavanj se bodo izpopolnjevali v znanju ter vzgajali člani različnih samoupravnih organov, vodilni uslužbenci podjetij in drugi državljani. »Razveseljivo je,- jo dejal upravnik bohinjske delavske univerze, »da smo pri svojom propagandnem delu za popularizacijo potrebe po izobraževanju lepo uspeli, saj je odziv slušateljev prvih tečajev in seminarjev, ki so se že pričeli, presenetljivo dober. Občani in člani delovnih kolektivov so se na naš razpis brez oklevanja prijavljali, tako da smo z delom lahko že pričeli- Sprejeti izobraževalni program smo temeljito pretresli nili z njimi vse prizadete tečajnike in slušatelje na posebnih informativnih sestankih. Posebej je o njem razpravljal tudi novo ustanovljeni klub gospodarstvenikov. Idejno politični del programa predvideva študij gradiva VII. kongresa ZKJ, snov 4. plenuma SZDL o nalogah v kmetijstvu ter aktualno politične in ideološke temo. Družbeno ekonomski dol obsega široko izobraževalno dejavnost v okviru 4—5-dnovnih seminarjev za člane delavskih svetov in upravnih odborov, za sindikalno delavce, za člane zadružnih svetov ter samoupravnih organov pri ObLO. Splošna in strokovna izobraževalna dejavnost, bo prav tako potekala v okviru seminarjev, in sicer za tehnični ter vodilni kader; za gostinske delavce in gospodinje bodo eno in pol mesečni gospodinjski tečaji. Prav tako tudi za računovodje, za delavce, ki si hočejo pridobiti kvalifikacijo oz. polkvalifikacijo, ter za tuje jezike in za dopolnilno osnovnošolsko izobraževanje. V sestavu Delavske univerzo bo kakor doslej delovala šola za starše, posredovali bomo tudi občasna vzgojna predavanja za mladino ter splošna in zdravstvena predavanja za odraslo. Upravni odbor DU v Bohinjski Bistrici je tudi sestavil poseben načrt izobraževanja za delovne kolektive podjetij. Poleg omenjenih tečajev in seminarjev, ki so se začeli 16. novembra, se bodo vsi ostali zvrstili od decembra do maja po naslednjem načrtu: v decembru za sindikalne delavce, v januarju za člane zadružnih svetov, v februarju za odbornike in člane samoupravnih organov komune, v marcu tečaj za nižji in srednji vodilni kader v gospodarstvu, v aprilu pa bo seminar za člane delavskih svetov in upravnih odborov. Vsi seminarji bodo predvidoma 4—5-dnevni; tečaj za dopolnilno izobraževanje ter gospodinjski tečaj bosta po tri.kt.it na teden, tečaj za tuje jezike pa po dvakrat. Delo nove izobraževalno ustanove pa bo nekoliko lažje spričo tega. ker ji vso podporo nudi Lesno-industrijsko podjetje Bled, tako glede finančnih sredstev, prostorov in raznih tehničnih pripomočkov in kadra. Podobno izobraževanje v okviru DU pa bi bilo v prihodnje potrebno omogočiti tudi gozdnim delavcem iz revirjev. Za taksno pobudo pa kaže polno razumevanje tudi Gozdno gospodarstvo Bled. -jb 13 4 »glas gorenjske« KRANJ, 4. DECEMBRA 19& Vsakdanji s==== dan Prav pod hribom na robu gozda ob železnici je čemela lesena bajt«, krita s kosi stare pločevine. Streha je bila sajasta, kakor je bila sajasta vsa dolina. V hiši niso imeli uire, pa saj je tudi niso potrebovali. Mati je dobro vedela, koliko je ura. Spoznala se je. na prihajanje vlakov. Kolesa tovornega vlaka so udarjala počasi in zamolklo, tu je bila namreč vzpetina, osebni nekoliko hitreje, še bolj pa je poznala brzi vlak z vzpetine navzdol; tako je hitel, kot da bi drsel po tračnicah. »Se pet minut,« je rekla in z levico potegnila staro odejo, ki ni bila več podobna odeji, preko najmlajšega, ki je spal poleg nje. V sobi je soplo še pet otrok, zadnjega pa so pričakovali. »Ah,« je vzdihnila in vstala. Stopila je na prag in v sobo je planil svež jutranji zrak. Nebo je bilo jasno, kot da bi bilo umito, le nad dolino je ležal dim, ki se je valil navzdol ob reki. Pomladni jutranji hlad je v človeku naravnost vzbujal željo po toploti. »Mama,« je rekla najstarejša hčerka Roža, ki je prišla za njo na prag. »Kaj hočeš, kaj vstajaš, saj te ni nihče budil?« in v besedah je bilo čutiti jezo, ki jo je obšla na to piškavo življenje. »Prehladila se boš,« je odvrnila hčerka, »saj veš, da taka ne smeš stati na pragu.« •Kaj vem,« je odvrnila mati še vedno jezna, a v srcu je bilo toplo, ker že dolgo ni slišala tako čutečih besed. »Stara mati je zadnjič rekla,« je odvrnila Roža. Potem je stopila v sobo in mater ogrnila s pledom. »Si že zopet prisluškovala,« je rekla mati. »Sem,« je priznala Roža. ■»Povsod se vtikaš, nikoli dovolj ne veš,« je rekla mati in jo pogledala. Toda v njenih očeh ni bilo jeze. Bila je žalost, žalostna ljubezen do tega otroka, ki je že sedaj hotel nositi del njenega gorja. Sama je silila v to. In mati je bil« žalostna, ker je videla, da ne more biti drugače. »Saj ne bom več,« je obljubila Roža. »Ti pa tvoje obljube. Dobro te poznam. Ne boš se spremenila. Si na vse reči preveč stanovitna,« je pribila mati. »Kako to misliš?« je vpTašala Roža. »Tiho bodi in ne sprašuj,« Je rekla mati. »Povej,« je proseče rekla Roža. »Preveč sva si podobni. Toda tega ti še ne razumeš. Boš že Tazu-snela, ko boš v mojih letih,« je rekla mati, stopila v hišo in se začel« oblačiti. Roža je še vedno stala na prft gu. Na sebi je imela lahno, ovJ pranja obledelo obleko. Bila je bo- sa in pogledi so se ji uprli v noge. Ničesar si ni bolj želela, kakor lepih čevljev. Tako se je v to zamislila, da jih je že skoraj videla. Mati jo je opazovala in njena sklonjena glava, uprte oči v noge, so ji vse povedale. Nedaleč proč so se nenadoma s treskom odprla vrata prav tako lesene bajte in na prag je stopil mož. Bil je pravcati orjak in že več mesecev ni imel dela. Ko je zagledal Rožo, ni vedel, kaj naj stori. Ni vedel, kaj naj stori, pa čeprav se je ta prizor ponavljal že nekaj mesecev. »O, Roža,« je končno Tekel, kakor vedno, kakor da bi bil presenečen, čeprav je vedel, da jo bo videl. Nekje v sebi pa si je želel, da bi jo videl. Odkar ni imel dela, se mu je samo Roža zdela lepa, samo zaradi nje je še ljubil življenje. »Dober dan, Nejc,« je Tekla Roža in hitro stekla v hišo, prav tako, kakor bi ji gorelo pod nogami. »Kaj pa bezljaš?« je vprašala mati. »Saj vidiš, da nimaš kam, na drugi stran boš skoraj ven, če se še malo zaletiš.« »Nejc je na pragu,« je odvrnila in zardela. »No, Ln kaj potem,« je odvrnila mati. »Nič,« je rekla Roža. »Pa naj bo po tvojem,« je rekla mati. »Vstanite, otroci.« Odgovora mi bilo. Slišati je bilo samo sopenje. Najmlajši Ivan se je vgnezdil v mamini postelji. Komaj dve leti je imel. Franci je bil tri leta starejši. Andrej samo eno leto. Potem pa je bil dolgo presledek. Minka je bila stara 11 let. »Naj še ležijo,« je rekla Roža in pobožala Ivančka po kodrastih !a-fseh. Bil je njen ljubljenček in gor- je, če bi mu kdo skrivil samo en las. »Pa naj,« je odvrnila mati. »Tako je vsaj mir pred njimi in ni ml treba poslušati njihovega moledovanja, »mama jaz sem lačen«. Ali nimaš ti danes rojstni dan, Roža.« »Ti pa res ničesar ne pozabi«,« je odvrnila Roža. »Le kako naj bi pozabila, saj me pamet in spomin še nista zapustila. Toda nič ti ne morem dati. Saj veš, kako je. Menda ti ni treba pripovedovati.« »Saj nič ne mislim,« je odvrnila Roža. »Kaj boš pravila, da nič ne misli«. Vem, da misliš. Toda žalostno Je, ker veš, da ne moreš ničesar dobiti. Ko se vrne oče, bo menda že bolje.« »Pa bo kmalu prišel,« je vprašala Roža. »Eh, kaj vedno sprašuješ. Že stokrat sem ti odgovorila, da ne vem.« »Zakaj pa so ga zaprli?« je vprašala Roža, ki je veliko o tem premišljevala. »Pravijo, da je bil med glavnimi, ki so pripravili štrajk. Vse glavne so zaprli. Vidiš, dela pa kljub temu še ni. Toda nič me boš razumela, če bi ti razlagala, saj še sama dosti ne razumom. Oče je Tekel, da tako mora biti in jaz sem mu vedno verjela.« »■Naš oče,« je rekla Roža z glasom, ki je vse govoril, kaj je čutila do njega. »Da, tvoj oče in moj mož,« je odvrnila mati in tudi njen gla,s je mehko, božajoče zvenel v zraku. V sobi so brenčale muhe. Sonce je sijalo v sobo in v njegovih pramenih je plesal prah, ki ga niko'.i ni bilo mogoče obrisati. Muhe so sedale na košarico na mizi, na N asa r a z g I e d n i c a ZlRI Foto F. Perdan kruh, ki je bil v njej. Mati je zamahnil« s cunjo in vse so odletele, takoj nato pa so se vrnile. Vse je bilo zaman, ni jih bilo mogoče pregnati. Bile so del njihovega življenja. Pod stropom pa je že dolgo visel muholovec, poln muh. Tam je bil že najbrže od preteklega leta. Sem in tja pa se je nanj še vedno ujela kakšna muha in zaradi tega ga še niso vrgli v smeti. Za vrati so stali očetovi praznični čevlji še prav tako, kakor jih je bil pustil. Nihče se jih ni dotaknil, kakor bi hoteli ohraniti spomin nanj. Tudi vse drugo je ostalo tako kot takrat, ko je šel od doma in se ni več vrnil. V omari je visela njegova črna, praznična obleka, ki jo je dobil od svojega očeta. Mati jo je večkrat pobožala, ko je bila sama doma. Pred otroki ni marala pokazati, kako se čuti osamljeno in izgubljeno. »Mama,« je zavpil Ivan, ki se je zbudil. »Mama, pridi k meni, mi boš kaj povedala.« »Se tega se manjka, da bi ti morala sedaj pripovedovati,« je odvrnila mati in se od vsega srca nasmejala. Rada ga je imela, ker je bil Ivan tako dobrodušen, vesel in obenem mehak. i, Boš pa jutri,« je odvrnil Ivan ln st. skobacal iz postelje. »Bom,« je odvrnila mati. »Ali je oče že odšel?« je vprašal Ivan. »Saj veš, da ti še vedno spiš, preden odide. Zvečer pa tudi že spiš, ko pride,« je odvrnila mati in v srcu jo je zazeblo. Vedela je, da ga ne bo mogla in smela še dolgo vleči za nos. »Pa naj prej pride domov,« je rekel Ivan. »Mu bom povedala,« je obljubila mati. Stopila je proti štedilniku, kjeT je vrela črna kava. V sobi je prijetno zadišalo in otroke poščege-ta'lo po nosu. Drug za drugim so se zbudili. Zlezli bo v svoje cunje. Tako se jiim je mudilo, kakor da nihče noče biti zadnji. Potem pa so Ivan, Andrej in Franci stekli do Nejca. Ta je sedel na pragu in nekaj rezljal. »Kaj delaš?« je vprašal Ivan. »Ali ne vidiš, da je ladja,« je rekel Franci. »Ti, joir, ti,« je rekel Andrej. »Eh,« je Tekel Nejc. »Ladjo sem ti naredil, da boš lahko šel z njo v svet. Morda najdeš deželo, kjer je lepše, kakor sedaj tu. Ko bo vse dobro pa se vrneš, saj se tudi ptice vrnejo.« »A,« je rekel Ivan. »Seveda se bom peljal.« »Tudi jaz bom šel,« je pribil Franci. »Jaz pa ostanem doma,« je reke) Andrej. »Zakaj,« je postal Nejc nenadoma pozoren. »Oče pravi, da je doma najlepše.« »Morda bo nekoč,« je odvrnil Nejc. »Na ladjo, Ivan. Zdaj pa pojdite, mama vas kliče.« V sobi na mizi se je iz majhnih lončenih posod kadilo. V njih je bila črna kava. Otroci so se zapodili za mizo. Ni bilo dolgo zatem in miza je bila zopet prazna. Le tu in tam je med zobmi zahreščala trda skorja kruha. Nenadoma pa je mati zastokala, zvilo jo je, da je morala sesti. Obraz je postal bled kod kreda, takoj nato pa so jo oblile potne srage. Naslonila se je na mizo in iz prsi se ji je utrgal dolg vzdih. »Kaj je mati,« je rekla Roža in jo prijela za Toko. »Pojdi po Mino. Zopet bodo ena usta več. To je vse, kar je,« je odvrnila mati. »Pojdite otroci,« je rekla Roža in jih pred seboj pognala iz hiše. Nato se je vrnila in spravila mater v posteljo. »Takoj se vrnem.« »Oh, jezesna,« je rekla Mina. »Pa tako hitro.« »Saj si vedela, da mora priti,« je s težavo spravila iz sebe mati. »Ja, ja,« je rekla Mina, ki ni vedela, kaj naj ji odvrne. »Roža, pripravi vode in plenice. Pa škaf umij.« »Bom,« je iekla Roža in najraje bi zajokala. Prvič je bila pri porodu in bilo jo je neznansko strah. O vsem tem ni imela pravega pojma. »Bo fant ali punca, kaj mislih Meta?« se je Mina obrnila na p°* rodnico. »Naj bo kar Aoče, samo da t>° zdravo, sedaj, ko je že tako daleč,» je odvrnila. V tem pa jo zopet zagrabilo. Stisnila je zobe-da je kar zaškripalo. Vedela je, d8 ne sme vpiti. Vedela je, da so Pre vrnil očeta. Moram verovati v da ga nam bo nekdo vrnil.« Poten* je utihnila in dve debeli solzi st* zdrseli iz oči preko lic in vsaka *>* svoji strani omočili blazino. »Ti spi,« je rekla Roža. »Bo-fl* jaz molila, samo povej, kako. »Nič se ne trudi. Nič ne poma98' Jutri boš morala dobiti mleko. P* kuhati boš morala.« »Ja, mama,« je odvrnila Roža Drugi dan je bil Nejc na prag11' Rože pa ni bilo. O trna r Nova* tsaac Aumov 10 3*y ene kletk »Ne razumem te.« »Ti si sestavljen kot stroj za zbiranje informacij. Pravzaprav si Imitacija človeka, ki beleži dejstva iz človeškega življenja, ki jih potem Vsemirci razčlenjujejo.« »Tak začetek je dober, da človek postane raziskovalec, mar ne? To, da je najprej stroj za zbiranje Informacij?« »Morda začetek. To pa še zdaleč ni vse.« »Bodi brez skrbi, da so naprave v meni prilagojene tej nalogi.« »Rad bi čimpreje slišal podrobnosti.« »To Je precej lahko. V del mojih kontrol je vstavljen zelo močan nagon za pravico.« '»Pravico!« je vzkliknil Baley. Z njegovega obraza je izginila ironija, zamenjal pa Jo je Izraz najiskrenejše nejevemosti. Toda R. Darneel se je hitro obrnil na stolu in pogledal proti vratom. »Nekdo je zunaj.« Zares. Vrata so se odprla ln Jessie je stopila notri. Bila je bleda. Baley se je začudil: »Kaj je, Jessie? Je kaj narobe?« Obstala je na mestu ln ga ni pogledala v oči. »Zal mi Je. Morala aem . . .« glas Jo je izdal. »Kje je Bentley?« »Ostal bo čez noč v otroškem zavetišču.« »Zakaj?« se je spet začudil Baley. »Nisva se dogovorila, da bi ostal tam.« »Rekel si mi, da bo tvoj sodelavec spal pri nas. Mislila sem, da bo spal v Bentleyevl sobi.« R. Darneel se je oglasil: »Toda, Jessie, to ni potrebno.« Jessie ja zdaj ostro pogledala R. Daneela. Baley je pogledal v vršičke prstov in se bal tega, kar bi utegnilo slediti in česar ne bo mogel preprečiti. Trenutna tišina je pritiskala aa bobniče v ušesih ln potem je, kakor lz velike daljave, zaslišal, kako Je žena rekla: »Daneel, mislim, da si robot.« Z mirnim glasom, kakor vedno, je R. Daneel odgovoril: »Sem.« Šesto poglavje ŠEPETANJE V SPALNICI Na najvišjih nadstropjih nekaterih najbogatejših podsekct) v Mestu se nahajajo naravni solariji, kjer svodi iz kvarca s premičnimi kovinskimi ščiti izključujejo zrak in dajejo prosto pot soncu. Tja se hodijo sončit žene ln otroci mestnih uslužbencev. In tam se vsak večer dogaja velika stvar. Spušča se noč. V ostalem delu Mesta (sem so vključeni tudi umetni solariji, kjer lahko milijoni — v skladu s strogim racioniranjem časa za sončenje — prepuščajo svoja telesa umetnim žarkom luči) obstojajo v glavnem le umetno določeni ciklusi ur. Vsa opravila v Mestu je mogoče opraviti v treh osemuraih ali v štirih šesturnih izmenah, tako »podnevi«, kot »ponoči«. Svetloba in delo trajata nepretrgano, večno. In vedno se najdejo reformatorji, ki od časa do časa predlagajo takšno ureditev v interesu ekonomičnosti in uspešnosti. Mnogo prejšnjih navad zemeljske družbe je izginilo prav zaradi te ekonomičnosti in uspešnosti: prostor, privatnost, im celo velik del svobodne volje. Te navade so tako ali tako bile le produkt civilizacije, ne starejše od deset tisoč let. Toda prilaganje sanjam je staro kakor človek: več kot milijon let. Te navade ni lahko opustiti. Čeprav je večer le umeten, luči po stanovanjih ugašajo, kadar se približujejo nočne ure itn utrip Mesta počasi zamira. Čeprav nihče ne more razlikovati poldneva od polnoči po nobenem kozmlčnem fenomenu, se prebivalci v zaprtih avenijah mesta ravnajo po dogovorjenih urah dela in spanja. Ekspresi se praznijo, vrvež pojema, ljudje se razhajajo po ogromnih ulicah; mesto New York leži v nevidni Zemljini senci in njegovi prebivalci spijo. Toda Elijah Baley ni spal. Ležal Je v postelji. V njegovem stanovanju ni bilo luči. Jessie je ležala ob njem v temi, nepremično. Ni slišal, da bi se bila enkrat samkrat nremaknila. Na drugi strani zidu je sedel, ležal ali stal (Baley ni vedel kako) R. Daneel OIivaw. Zašepetal je: »Jessie!« Potem spet: »Jessie!« Nevidno telo ob njem se je malo premaknilo. »Kaj je?« »Jessie, prosim te, ne otežu] mi položaja.« »Saj nisem mogel. Nameraval sem, a nisem vedel, kako naj ti povem. Ah, k vragu, Jessie...« »Pst!« Baley je spet zašepetal: »Kako si zvedela? Mi ne boš povedala?" Jessie se je obrnila k njemu. Čutil je, da ga gleda v temi-»Lije.« Njen glas je bil le malo močnejši od lahnega diha. naju more slišati? On, no, ona stvar?« »Ne, če bova šepetala.« »Kako pa veš? Morda ima posebna ušesa, s katerimi lahko z a m* vsak zvok. Ti vsemirskl roboti znajo marsikaj.« Baley je to vedel. Prorobotska propaganda je vedno poudarja'* čudovite lastnosti vsemirskih robotov, njihovo vzdržljivost, njihov* izredna čutila, njihovo pomoč človeštvu na sto in sto novih način<>v' Baley Je bil mnenja, da ta propaganda dela proti sebi. Zemljani s° mrzell robote, čimbolj so bili izpopolnjeni. Zašepetal je: »Daneel ne. Napravili so ga namenoma i3'*" podobnega človeku. Želeli so, da ga družba sprejme kot človešk" bitje in prav gotovo so mu vstavili le človeška čutila.« »Kako veš?« »Ce bi imel posebna čutila, bi obstajala nevarnost, da bi se i/