NO. 132
's
Ameriška Domovina


AMCRICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGG ONLY
CLEVELAND 3, O,, WEDNESDAY MORNING, JULY 14, 1954
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NOVS RAZVOJI V TAJNI UMORA DOKTORJEVE ŽENE
Priče so izpovedale, da so usodne noči in v usodnem času gorele luči v zdravnikovi hiši. — V hiši ni bilo tudi absolutno nobenih odtisov prstov
ŠTEV. LTV —VOL. LTV
CLEVELAND. — Slučaj umora Mrs. Marilyn Sheppard, žene zdravnika dr. Samuela Shepparda v Bay Village pri Clevelandu, ki je bila umorjena v noči na 4. julija, postaja vedno zago-netnejši in skrivnostnejši. Zdaj je prišlo1 na dan, da so ponoči med drugo in poltretjo uro gorele luči v hiši. Poprej je dr. Sheppard, mož umorjene žene, dejal, da je spal ob enajstih zvečer v pritličju na zofi ter da se je zbudil na ženina klicanje na pomoč okoli štirih zjutraj.
Poročilo o lučih v zdravnikovi hiši sta dala zastopnikom preiskovalnih oblasti zakonca Mr. in Mrs. Jay L. Bender iz Bay Village.
“To je zelo značilno,” je dejal dr. Samuel R. Gerber, clevelandski koroner, ki je ugotovil, da je bila žena umorjena med 3:10 in 4; uro zjutraj. “Kdo more verje-ii, da bi prišel vlomilec v hišo, v kateri gore luči!” je rekel dr. Gerber.
Omenjena zakonca sta se ob tistem času pripeljala s svojo 6-letno hčerko domov iz Aurore, kjer sta bila na obisku pri prijateljih. Dejala sta, da ni bilo v vsem Bay Village nobene luči, razen v hiši zdravnika dr. Shepparda. Mrs. Bender je povedala, da je bila luč v doktorjevi študijski sobi, v sprejemnici in Vetja luč v prvem nadstropju, kjer je bil izvršen brutalni u-hior.
Nadalnje izredno dejstvo je, “a ni bilo nikjer v doktorjevem donau nobenih odtisov prstov, asi je bila prejšnji večer zbrala tam večja družba prijateljev,
* bi morali pustiti odtise svojih Prstov na pohištvu, na kozarcih, skodelicah in na drugih predme-.m, ki so jih imeli v rokah in se Ph dotikali. pa nikjer niti sle-u kakih odtisov! ... Ali so bili si kosi pohištva in vsi ostali Predmeti skrbno obrisani?
Dalje; Zdravnik dr. Sheppard e imel dotičnega večera na se-J tako imenovano “T-.shirt” ali
seča marca na konvenciji zdrav nikov v Los Angeles ter ji je ob tej priliki podaril zapestno uro, ker je svojo izgubila. Povedala je, da jo je vedno obiskoval, kadar je bil v Kaliforniji. Dejala je tudi, da je bila ta ura edino darilo, ki ga je prejela od njega, katerega je smatrala za vsega spoštovanja vrednega človeka.
Preiskava celotne misteriozne zadeve se nadaljuje.
Churchill: Zdaj ni čas za sprejem Kitajske v Združene narode!
Tako je povedal premier v nižji zbornici, kjer je definiral pozicijo vlade Velike Britanije.
v'Srajco, ki se jo obleče ali sle-samo tako da se jo potegne j/ek° glave. O tej srajci ni du-a Ue sluha. . . iCie je bil res tuji .iu^lec v hiši’ Je moral doktor-srajco s silo potegniti preko 7Ve'v' ' ^emu naj bi to storil? g uačilno je tudi to, da dr. S. ij ePPard noče ničesar slišati o s eh> da bi se podvrgel preiskavi j-p0močj° aparata, ki ugotav-W ^ čt°vek govori resnico ali Pe 8 Dravi, da je zaenkrat pre-
Preisk2en Se P°dvršel tuki
2aY Ponedeljek so preiskovalci ]\f 6Ve odkrili nadaljno stvar.— j^.uireč “misteriozno žensko” — bi Susan Hayes, 24 let staro ^av0\r0mo^rdco v luboratoriju Sedl--VllIage bolnišnici, ki živi
Governer Lausche je srediffe pozornosti v Lake George, N, Y.
časnikarji ga oblegajo, da bi dognali njegove načrte za leto 1956, toda njihovo pri zadevanje je zaman.
LAKE GEORGE, N. Y. — O koli gov. Lauscheta se zgrin jajo časnikarji, ki bi radi dognali njegove načrte za bodočnost, zlasti za leto 1956.
“Ničesar nimam reči”, jim je odgovoril governer. “Glede bodočnosti — kdo ve. . .”
Onim, ki so ga vprašali glede njegovih načrtov v letu 1956 in morebitne demokratske predsed. niške nominacije, je governer odgovoril:
“Povedal sem že, da ne bom imel do decembra 1956 nobenih govorov izven države Ohio1, kar tudi zdaj ponavljam.”
Sedaj je zopet v teku gibanje, da se ga imenuje za predsednika governerske konference, kar je bil že v letih 1950-51.
Danu Thorntonu, governerju države Colorado, pa je v ponedeljek zvečer nekdo telefoniral iz Clevelanda, naj vpraša gov. Lauscheta, kaj ima le-ta reči na to, da je na “clevelandskih ulicah 10,000 prodajalcev omamil.” Governer Thornton je res povprašal lauscheta, kaj je na tej zadevi, nakar mu je Lausche odgovoril: “človek, ki vam je telefoniral, mora biti na vsak način moj politični nasprotnik.”
LONDON. — Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je izjavil v ponedeljek v nižji zbornici, da zdaj ni primeren trenutek, ko bi se moglo sprejeti Rdečo Kitajsko v Organizacijo Združenih narodov.
Churchill je definiral pozicijo Velike Britanije po svojem nedavnem razgovoru s predsednikom Eisenhowerjem v Washing-tonu. Rekel je, da se Vel. Britanija sicer še vedno zavzema za končno sprejetje Rdeče Ki tajske v Združene narode, “toda v sedanjem trenutku vlada Njenega Veličanstva ne smatra, da je zdaj primeren čas za to.”
Nato je premier:
POSVARIL Francijo, da bi bilo “malo manj kot blazno”, še nadalje oklevati in odlašati z o-dobritvijo načrta za Evropsko obrambno skupnost, ker bi potem preostala Nemčiji edina alternativa — ustvaritev svoje la stne narodne armade.
POVEDAL je, da je grozanska sila ameriških atomskih in vodikovih bomb pospešila njegovo željo in prošnjo za sestanek in razgovor z Eisenhowerjem.
Laj v Downey ju, Cal’.
!a a'ta -if povedala, da je bi Sheppard letošnjega
Vremenski prerok pravi:
ii0v-anes son^no i*1 vroče. Po-Cl deloma oblačno in toplo.
Gen, Gruenlher svari, da postajajo Sovjeti vedno močnejši
WASHINGTON. — Kongres je prejel od generala Gruenther-ja, vrhovnega poveljnika vseh zavezniških čet v Evropi, resno svarilo, češ da Sovjetska zveza neprestano izboljšuje svoje čete kakor tudi čete svojih satelitskih armad.
Poizvedovalni količek
Frank Grzel, P. O. Box 132, Lake Forest, 111., išče Janeza Tominc iz Studenega pri Postojni, po domače žulj, ki je poročen s Frančiško Buhte iz Malega Rigla pri Toplicah pri Velikih Poljanah. V Ameriko sta prišla leta 1908 - 1910.
Browderja pred sodnijo
NEW YORK. - Earl Browder, bivši generalni tajnik ameriške komunistične partije, in j njegova žena Raissa se zagovar-jjata zdaj pred sodiščem zaradi ! knve prisege, ki sta jo zagreši-,Ia Pri odgovorih za naturaliza-cijo Browderjeve žene leta 1949.
Slovenska pisarna
M16 Glass Cleveland, CL Telefoni EX 1-6717
DAROVI za pesnika Limbarskega: Martin Krive $1. Manca Preša in M. Postotnik po $2. John Tratnik $3. Vsem najlepša hvala!
KNJIGE: Na razpolago je še nekaj knjig Pšenični klas, zbirka kmečkih črtic pisatelja Karla Mauserja. Prav tako je na rapolago še osem Koledarjev Svobodne Slovenije. Cena Pše-ničnmu klasu $1, Koledarju $3.
Novi grobovi
Joseph F. Turk
Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu na 23651 Chardon Hill, O., dobro poznani Joseph F. Turk, star 42 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, roj. Susel, štiri otroke Geraldine, Carol, James in Janice, mater Mary, roj. Milavec, brata Johna in Louisa in sestro Jean Gainar ter veliko sorodnikov. Tukaj je bival 29 let in je bil član društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. Od 1. 2945 je vodil Suters Machine Pro-duts Co.. na 17610 Waterloo Rd. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:45 iz Jcs. Žele in sinovi pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv Pavla na E. 200 St. in Chardon Rd. ob 10:30 in od tam na pokopališče Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne ob treh.
Anna Opalk
Kakor smo že poročali, je u-mrla v Polyclinic bolnišnici Ana Opalk, poprej Justin, roj. Škapin, stara 59 let, stanujoča na 305 E. 156 St. Njen prvi mož Frank Justin je umrl leta 1938, drugi mož Martin Opalk pa leta 1942. Tukaj zapušča sinova Franka in Josepha Justin, vnuka Franka in Sharon Justin, dva brata v Lorainu, Josepha in Marka Škapin. Rojena je bila v Trstu, kjer zapušča sestro Amalijo. Sem je prišla leta 1913 in je bila članica društva Janeza Krstnika št. 71 ABZ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 450 E. 152 St. in nato na Lakeview pokopališče.
Bivši kralj Peter se bo baje spravil s svojo odtujeno mu ženo
PARIZ. — Iz krogov, ki so zelo blizu bivšemu jugoslovanskemu kralju Petru, je bilo sporočeno, da se bo Peter verjetno v najkrajšem času spravil s svojo odtujeno mu ženo Aleksandro.
Nov poizkus sprave bo sledil zaslišanju pred francoskim tribunalom, ki ima odločiti, kdo izmed roditeljev ima tekom počitnic pravico do devet let starega sina. zakonske' dvojice, princa Aleksandra.
Princ je imel prispeti v nedeljo v Pariz iz, Lausanne, Švica, kjer živi pri svoji stari materi! bivši grški kraljici Anastaziji. ’
rekordnoštevilo
IZSELJENCEV
MEDNARDNI ODBOR za izseljevanje poroča, da se je v mesecu maju izselilo v preko-morske države 13,500 Evropejcev. To je najvišje število, ki so ga dosegli, odkar obstoja ta odbor za izseljevanje. Dne 1. jan. 1954 so omogočili 54,372 Evropejcem izselitev in od februarja 1952	220,000. Pretežni del iz-
seljencev je šel v Avstralijo, Kanado, Argentino in Brazilijo. —. Največ izseljencev je odšlo iz I-■ahje, Nemčije, Grčije, Avstrije Nizozemske in iz Trsta.
Primer komunistične propagande in grdega potvarjanja dejstev
[Poljski ilustrirani tednik o-značuje sovjetske komuniste v Avstraliji kot avstralske — fašiste! .. .
IZRAZIT PRIMER, kako znajo komunisti v .svoji propagandi lagati in izkrivljati dejstva,- je najti v eni zadnjih številk poljskega ilustriranega tednika — Swiat” (Svet). V njem je objavljena fotografija, ki prikazuje, kako dva sovjetska spremljevalca, ki sta prispela iz Moskve, vlečeta Rusinjo Petrovo, ženo bivšega tretjega tajnika sovjetskega poslaništva v Canberi, na sydnejskem letališču k letalu ki bi jo bilo moralo odnesti v domovino. To sliko, ki je znana tudi vsem čiteteljem časopisja v Ameriki, pa so komunisti opremili z napisom “Gangsterske metode avstralskih fašistov.” V besedilu, ki spremlja sliko, je rečeno med drugim, da “prikazuje fotografija skupino avstralskih fašistov, ki jim je pomagala tudi policija, kako vlečejo1 ženo Petrovo z letališča v Darwinu”.
Isto fotografijo pa je objavil ameriški in britanski tisk že 20. aprila in ameriške ter britanske časnikarske agencije so jo tedaj po radiu oddajale za ves svet. To pa ni prav nič motilo poljskih komunistov, da ne bi mirne duše označili sovjetskih agentov za avstralske “fašiste”, sydnejsko letališče pa prikazali kot letališče v Port Darwinu.
V	ZNAMENJU VROČI NE IN PASJIH DNI!
LJUDJE, med njimi tudi časnikarji, poročevalci in uredniki, vsekakor gagajo v teh dneh od vročine, zato je časopisje polno poročil, kakršna so, n. pr. sledeča: —
NEWYORSKA igralka i n “model”, po imenu Betty Ford, je šla v Mehiko, kjer je nastopila kot bikoborilka. Ubila je dva mala bika, skoraj še junčka, toda bila pri tem tako nerodna, da jo je občinstvo v areni izžvižgalo in iztulilo.
V	AMERIKI zbirajo zdaj najlepšo mladenko sveta, ki bo dobila naslov “Miss Universe”.
NUDISTI ali nagci so imeli v sedanjih pasjih dneh svojo konvencijo, na kateri so izbrali svojega “kralja” in “kraljico”.
IZ SOVJETIJE pa poročajo, da so Rusi že ipred 200 leti iznašli helikopter ali letalo z velikim vretenom na vrhu, s katerim so se tudi uspešno dvignili v zrak...
Pasji dnevi! . . .
Dobrodošlica generalu
SEOUL, Koreja. — Dne 12. ju-hja je prispel semkaj general John J. Collier, novi poveljnik ameriškega prvega vojnega zbora, kateremu so Korejci priredili svečan sprejem.
Japonska se oborožuje za obrambo dežele
Japonska je pričela zopet graditi svoje pomorske, letalske in kopne sile za obrambo dežele.
TOKIO. — Danes, devet let jo svoji predaji v drugi svetovni vojni, ima Japonska zopet dokaj močno oboroženo silo* ki je označena kot “samo-obrambna sila.” To oboroženo silo je ne-dawno avtoriziral japonski parlament.
V novi japonski vojaški komandi so tudi častniki stare japonske cesarske armade, ki je pred desetletjem povzročila Japonski njen strahotni vojaški poraz.
Nov general japonske zračne sile, ki šteje 5,000 mož, je na primer Sadamu Sanagi, ki je zasnoval načrte in strategijo za napad na Pearl Harbor. Takrat je bil mornariški kapitan.
Načelnik štaba zračne sile je gen. Kentaro Uemura, ki je bil leta 1945 poveljnik japonske “kempetai”, “batinaške” policije in inteligenčne službe, katera je bila istovetna z nacijskim Ge-stapom.
šef operacij je bivši kapitan Minoru Ganda, ki je bil tudi e-den od zasnovalcev strategije za napad na Pearl Harbor in operacij v bitki za Midway.
Japonska zračna sila ima samo nekaj vežbalnih letal, toda upa, da si bo mogla izposoditi ameriške jete.
Ministrski predsednik Šigeru Jošida je teoretično vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil, kakor je tukaj predsednik Združenih držav. Cesar Hirohito, ki je bil poprej vrhovni poveljnik vseh japonskih oboroženih sil, nima poslej nobenega opravka in zvez z vojaškimi zadevami.
Predsednik skupnih načelnikov general, štabov je general Kejzo Hajaši, bivši uradnik notranjega ministrstva, ki je upravljalo okrutno japonsko tajno policijo. Tajnik skupnih šefov gen. štabov pa je Kumau Imoto, bivši imperialni polkovnik, ki je I bil tajnik gen. Hideki Toja (To-ža), japonskega premierja in gl. vojnega hujskača, ki so ga zavezniki po vojni obesili.
Kopna armada, ki šteje 110,000 m°ž, je oborožena večinoma z lahkim orožjem, s katerim so jo oskrbele Združene države.
DULLES ODLETEL V PARIZ
Za odhod v Pariz se je odločil po nujni prošnji francoskega premierja Mendes-F rance-a.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je v ponedeljek nenadno in nepričakovano odletel v Pariz. Pred svojim odhodom je dejal, da njegovo potovanje tja dokazuje, kako “globoko je zainteresiran” nad razvoji glede Indokine in Evrope.
Izrazil je tudi upanje, da bodo imele konference, ki jih bo imel s francoskim premierjem Men des - Francem in britanskim zunanjim ministrom Edenom, za posledico ‘‘koordinirano akcijo” treh vlad.
Toda poudarjal je tudi, da njegov odlet v Pariz nikakor ne pomeni, da je spremenil svoj prvotni odlok, da se bo držal proč od ženevske konference, kjer se mirovni razgovori o Indokini približujejo svoji odločitvi.
Državni tajnik je odletel tri u-re nato, ko je državni department naznanil, da se bo državni tajnik odzval nujnemu povabilu francoskega premierja ter odpotoval v Pariz. Dal je tudi razumeti, da utegnejo Združene države glede Indokine zavzeti drugačno stališče od onega, ki ga bo zastopala Francija.
Francoski ambasador Henri Bonnett, ki se je prišel z angleškim ambasadorjem Rogers Ma-kinsom poslovit od Dullesa na letališče, je dal razumeti, da še vedno trdno upa, da se bo dal Dulles pregovoriti in da bo šel v Ženevo po razgovorih v Parizu.
Jasno je, da hoče Dulles s svojim prihodom v Evropo okrepiti roko francoskega premierja pri njegovih pogajanjih s komunisti.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Otvoritev nocoj—
Nocoj ob osmih se prične pri sv. Vidu veliki farni karneval. Odbor 150 in več ljudi vljudno vabi vse sedanje in bivše farane ter ostale rojake k obilni udeležbi. Za zunanje goste bo brezplačno parkanje avtomobilov na 62 cesti, severno od St. Clair ja. Prirediev bo zaključena v nedeljo zvečr, ko bo oddan krasen nov 1954 Chrysler avtomobil.
S počitnic—
Mrs. Mary Svetek in njen soprog sta se vrnila s počitnic v Kanadi.
Tajinsiveno streljanje na dominikanskem konzulatu
LONDON. — Dne 12. julija je bilo na dominikanskem konzulatu v tem mestu taj instveno streljanje, v katerem je bil ubit Louis Bernardino, prvi tajnik konzulata, ki je začasno deloval kot konzul. Ustrelil ga je Capt. Octavio de la Maža, dominikanski vojaški ataše.
Dominikanski diplomati so se ooslužili diplomatskih privilegijev ter nočejo pojasniti vzrokov streljanja.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Združene države so včeraj priznale novo vlado republike Guatemale.
MEDELIN, Colombia. _ Tu-
haj je bilo ubitih šestdeset oseb, ko so plazovi zasuli dva avtobusa, natrpana z ljudmi. Doslej iso spravili izpod zemlje in razvalin 3q trupel.
MONTREAL. — Sodi se, da je utonilo dvanajst otrok, ko se je na piknikovanju pre-vl**1*l njih čoln na jezeru Lake of Two Mountains, dvajset milj severnovzhod-no od Montreala.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ bo imelo v sredo ob 7:30 zvečer redno mesečno sejo v navadnih prostorih. Na sporedu je branje računov zadnjega pol leta.
Peta obletnica—
V petek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Petra Kodrich v spomin 5. obletnice njegove smrti.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Ernest Zdešar, — 1109 E. 64 St., se je rodil v Mt. Sinai bolnišnici sinko - prvorojenec. S tem sta postala Mr. in Mrs. Ignac Zdešar, 1020 E. 66th PL, devetič, Mr. in Mrs. George Miklus, 20440 Lindbergh Ave. pa tretjič stari oče in stara mama. Ernest je solastnik E. B. Mo-oilgas Service Station na East 66 St. in St. Clair Ave. Čestitke vsem!
Na obisku—
John Heraver ter njegov sin in z ženo so prišli obiskat svojo hčer, sesro oz. svakinjo Mrs. Hilary Rhodes na 887 E. 139 St. — John, ki je preje živel v Clevelandu, je sedaj stalno naseljen v Waukeganu, 111. Dobrodošli! Na obisk v staro domovino—
Z letalom so zadnji teden odpotovali v staro domovino: — Mijo Kindjerski in Eli Zordic v Hrvatsko; Elizabeth Sorz, žena poznanega kult. delavca Johna Sorza bo njprvo obiskala svojega sina v Nuerenbergu, v Nemčiji, kjer je pri vojakih v amer. armadi, nato pa bo nadaljevala pot v Žeje pri Prestranku. Danes odleti Frank Lus-trik v Milan, kjer bo dobil avto in nadaljeval pot v Goričane pri Medvodah, jutri zjutraj pa odleti Miss Mary K. Stimac v Rovte nad Logatcem. — S parnikom Queen Elizabeth se danes odpeljejo iz New Yorka: Agnes Bukovec in sin Karl Bukovec v Vrtačo pri Semiču, Agnes Trdan v Otavicc pri Ribnici, Angela Kavčnik v želimlje pri Igu, Marie Vihtelic iz Dearborn, Mich, v Podgorje pri Kamniku. — Na parniku II e de France odpotujeta danes v Mike Zupančič in John Mužga v Prežganje pri Litiji. Vsi potujejo s posredovan-žem potniške tvrdke Kollander. želimo vsem srečno potovanje in zdrav povratek!
Dospeli iz starega kraja—
Z letalom so dospeli zadnji teden. Harte Sarkovic s hčerko Danico k Radetu Sarkovic na 5098 Pershing Ave., in Magdalena Tijanič k soprogu Georgeu Tijanich, 1787 E. 33 St. Vse potrebno jim je uredila tvrdka A. Kollander.
Pakt Kanadcev in Čehov
TpKIO. — Pekinški radio porod ča, da se je Kanada sporazumela s Češkoslovaško za povečanje trgovine med obema deželama.
Ameriška Domovina
/m- .vii ■/■(-/% t%!— ■ i < > /v* ■
6117 St. Clair Ave.
•aCmUHa.
HEnderson 1-0628
Cleveland 8, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, ISOS, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 132
Wed., July 14, 1954
Skupna vera v Boga je najtrdnejša vez med nami!
Na Marijanskem kongresu v Lemontu je dne 4. julija imel dr. Miha Krek pomemben govor. Njegova globina in tehtnost sta toliki, da se nam zdi prav, da ga našim bralcem v celoti podamo.
Prev'wiseni, prečastiti, predragi!
Dne 4. julija 1776 je kongres v Philadelphiji soglasno sprejel “izjavo o neodvisnosti”.
Očetje-ustanovitelji Amerike kot neodvisne države so pred 178 leti izjavili:
“Smatramo za po sebi umevno resnico, da je Stvarnik dal vsem ljudem neodtujljive pravice do življenja, svobode in stremljenja po sreči in blagostanju. Izvajajoč te pravice si ljudstva volijo vlade . .
Ko so že v prvih tednih državnega življenja nastopile težave in je ustavna konvencija zašla v nasprotovanja, ki so se zdela nepremagljiva, je Benjamin Franklin pozval vse narodne zastopnike naj nekaj trenutkov z njim molijo. Po tihi pobožnosti je med njimi zavladala sloga in edinost in uspešno so sestavili listino, ki je od tedaj vse, do danes, torej 178 let, temeljno vodilo in osnovni zakon življenja ameriške skupnosti. In Amerika je danes največja sila, kar jih je kdaj Bog dopustil ob svojem vznožju.
“In iz vere v Boga in ker so zaupali vase, kot Njegovi otroci, so naši praočetje zasnovali in gradili to republiko je izjavil predsednik Eisenhower in dodal znamenito misel Abrahama Lincolna, da si je ta dežela samo pod Bogom in Njegovim vodstvom mogla izvojevati rojstvo osvobojenja in neodvisnosti.
“V milijonih danes Amerikanci molimo in hvalnice pojemo. Skupna vera v Boga je najtrdnejša skupna vez med nami, v Boga zaupamo!” To so zopet besede predsednika Eisenhowerja.
In o samem sebi in svoji odgovorni službi je dejal: “Po stal sem vrhovni zastopnik naroda, čigar vlada ni nič drugega kot na politično polje prenešeno globoko versko prepričanje. Mi smo krščanski narod, ki se zaveda, da je versko prepričanje temelj vse svobode.”
Kjerkoli odpremo zbirko predsednikovih govorov, povsod povdarja in razlaga to misel. Takole je rekel, ko je govoril o sedanjih razmerah:
“Svobodne vlade ne moremo utemeljiti in obrazložiti z ničemer drugim kot le z osnovnimi verskimi resnicami. V sedanjem času je naša dolžnost, da dokažemo, da ima samo globoko pobožen narod dovolj sil in moči, da premaga tiranijo in osvobodi sebe in druge. V sedanjosti moramo mi dokazati, da je naša vera, ki jo neprestano obnavljamo, silna in nepremagljiva, tako, da se nič ne strašimo groženj sedanjih tiranov. Kaj pa naj bo naša bitka s komunizmom, če ne boj med bojevniki proti Bogu in tistimi, ki verujejo v Vsemogočnega.”
Predragi ameriški Slovenci! Ali nismo najboljši ameriški državljani, Če te besede svojega predsednika poslušamo, v srcih ohranimo in jih v vsem življenju izpolnjujemo? Ali bi mogli še kje lepše slaviti praznik ameriške neodvisnosti kot tu ob ameriškem prestolu nebeške Kraljice Slo-\encey, pred milostno podobo Marije Pomagaj, kamor smo jo prišli prosit, da nas zopet trdneje, sklene s svojim sinom Jezusom?
Sovražniki ameriške ustave, ameriškega reda, te vlade in tega predsednika tulijo kot lačni volkovi: “Vera je strup za ljudstvo”. Duhovni oče sedanje komunistične tiranije Karl Marx je svojo knjigo končal z besedami: “Jaz sovražim vse bogove . Isti pa je sam nehote pričal proti svojemu nauku, ko je trdil: “Mišljenje, da ima vsak človek svojo vrednost, je osnovano na krščanskih sanjarijah, da ima vsak človek svojo dušo.” Ker ni Boga, ne duše, v komunističnem naziranju ni nobene duhovne odgovornosti, nobenega moralnega zakona, nikake očetovsko-sinovske vdanosti med Stvarnikom in ljudmi in ne ljubezni in spoštovanja med ljudmi.
Namesto vsega tega je revolucija. Revolucija, ki jo izvaja človek kot del snovi, ki živi in se prenavlja v vednem nasprotovanju. Zato revolucija sovraštva, revolucija, ki mora pokončati vse, kar nasprotuje in ovira diktaturo pro-letari;ata, revolucija, ki mora v krvi, ognju in ruševinah vse pokopati. Zakaj ? Zato, da bodo zadnji revolucijonarji neomejeni gospodovalci nad vso snovjo, vsemi ljudmi; da bodo vsi njih sužnji. Kaj pa bo z revolucijonarji? Umrli bodo, pa če tudi s pestmi, ki so se jim stisnile v sovraštvu proti Bogu.
Miselnost komunizma je miselnost smrti, miselnost krščanstva je miselnost življenja.
Izvajanje komunizma pomeni nasilje in strahovanje, zatiranje in zasužnjenje, izvajanje krščanstva pomeni ljubezen in mir, pravičen red in svobodno zasledovanje sreče in blagostanja.
Cilj komunizma je grob, cilj krščanstva je večno zveličanje.
In vendar jb v tem dvajsetem stoletju fronta borbenega komunističnega protiboštva, moč nasilne revolucije, dobila tak razmah, da si je zasužnjila 800 milijonov ljudi. In še napreduje. In še ima svojo privlačnost. Nič še ne vemo, kje in kdaj se, bo ta ogromna satanska sila razbila.
(Dalje prihodnjič.)
f w* 111» •»»» f i ».»»»ju »	* »»»»»»»» > »
BESEDA IZ NARODA
Za srebrni jubilej škofovslva dr. Gregorija
Rožmana
Ljubil sem pravico, sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu — te besede pregna-neiga papeža Gregorija mi prihajajo v Spomin, ko v duhu premišljam pot našega slovenskega škofa, ki obhaja na tujem petindvajsetletnico svojega škofovskega posvečenja.
Četrt stoletja je torej minilo, kar je veliki škof dr. Anton Bonaventura Jeglič oib asistenci škofov dr. Andreja Karlina in dr. Jožefa Srebrniča posvetil dr. Gregorija Rožmana za ljubljanskega škofa. Četrt stoletja sfkrbi in križev je za našim slavljencem in trinajst let zaničevanja, napadanja, sumničenja in obrekovanja.
Crucis pondus et praemium, Tieža križa in njegovo plačilo, to je škofovsko geslo našega škofa. Osemindvajset škofov je bilo pred. našim škofom na tro-nu ljubljanske škofije, toda mirno lahko trdim, da se je nad redkim tako uresničevalo geslo, ki si ga je prevzel, kakor se je ravno nad našim ■ Gpegorij em Rožmanom. Naš je, sem zapisal. Naš tako kakor malokateri. Z nami je trpel ves križev pot, z nami po tujini hodi, z nami vsemimi čuti in vsaka naša bolečina je tudi njegova. Ni najemnik, ki mu za ovce ni slkrb. Pastir je, ki bi rad, da bi bile vse ovce ob njem in ga boli srce, da so mu jih razkropili, da mu jih zapeljujejo, da mu jih ubijajo.
Petind vaj set blagoslo vij enih let je za njim, petindvajset let velikih skrbi in velike odgovornosti in danes naš škof živi med nami, preprost kakor je vednoi bil in zdi se mi, bridka je ta misel, da nismo dovolj naredili, da bi našega škofa, ki je bil prvi, ki je jasno pokazal pod kakimi obrazi se skriva komunizem, predstavili svetu. Poznajo ga, toda vse premalo. Tih in prijazen, vsakemu na uslugo, preživlja svoje ure pri Sv. Lovrencu, pri svojih dobrih prijateljih, ki so ga v teh letih globoko spoznali in vem, da ga ljubijo in visoko spoštujejo, kakor ga ljubimo in visoko spoštujemo vsi, ki nam je bil pastir doma. Slovenci bomo vedno znali ceniti plemenito ljubezen msgr. Omana, ki je našemu škofu dal streho in svojo dobrote..
Čez osem let bo ljubljanska škofija praznovala petstoletnico svojega nastanka. Na dan sv. Nikolaja, 6. septembra, teta 1462 je papež Pij II. s posebno bulo ustanovil ljubljansko škofijo. Marsikaj bridkega se je v teh stoletjih zlilo čez ta del slovenske zemlje. Turki, težke bolezni, kuga, kolera, francoska vojske. Trdno je stala ljubljanska škofija, slavne škofe je imela na svojem tronu. Devetindvajseti je naš slavljenec, dr. Gregorij Rožman. Morda med vsemi najbolj preprost, gotovo pa po svojih križih in trpljenju mied prvimi.
Kaj naj oi mu Slovenci želeli za srebrni jubilej škofovstva? Prvo: da bi se nad njim do zadnje ure izpolnjevala božja volja. Gregor Rožman je kot cerkveni dostojanstvenik naš zemeljski posrednik. Naš duhovni pastir, ki v(e, kaj davi ljudi, s kakšnimi skrbmi in križi se u-badajo.. Prepričan sem, da si
sam ne želi večjega daru kakor tega, da bi mi molili zanj, da bi bil vedno dovolj močan, da bi božji volji mogel povsod in vedno slediti.
In kaj mu moremo še dati? Pod njegov dolg in težak križ podložiti tudi naša ramena in tako z njim vred nositi breme katolika in Slovienca.
V tihoti bo torej naš škof obhajal svoj srebrni jubilej. Ne bo slavnosti, zvonovi Sv. Nikolaja ta dan ne bodo zvonili. Nič zato. Če se vsi Slovenci tiho in v notranjosti združimo z nameni svojega škofa, če ga vklenemo vsak dan v svoje molitve, če prosimo Boga, da nam ga še dolgo ohrani in naj za nas vodi po poti, ki je najbolj prava, bomo svojemu škofu prinesli najtepši dar, ki mu ga moremo dati.
Oremus po episcopo nostro Gregorio. ... Za našega škofa Gregorija, ki nam je bil klicar v najtežjih časih, da bi mogel še dolgo kakor Mozes nekoč držati kvišku roke in prositi za slovenski narod.
Vsi svobodni Slovenci ki mo remo brez strahu izpovedovati .svojo vtero, pozdravljamo za ta srebrni jubilej svojega škofa in želimo, da bi bile naše dobre želje vsaj skromen in tih dar otrok, ki svojega očeta niso pozabili.
Karel Mauser.
Časnikar in politik Franc Kremžar umrl
Washington, D. C. — Iz Buenos Aires je prišlo tužno sporočilo., da je v soboto, 26. junija 1594, ob pol sedmi uri zjutraj umrl v bolnišnici Fernandez bivši urednik in slovenski narodni poslanec v beograjskem parlamentu gospod Franc Kremžar.
Hudo bo zadela ta vest številne prijatelje pok. Franceta v slovenskih naselbinah in v domovini. Vso moško dobo svojega življenja je namreč pokojni bil v javnem delu, v časnikarstvu in politiki, v delavskem gibanju in v prosveti. Bil je najmočnejši parlamentarni in ljudski govornik med svojimi vrstniki. V parlamentu je zastopal litijski okraj.
V zadnjem desetletju svojega življenja se je ves posvetil katoliškim cerkvenim, verskim, prosvetnim in dobrodelnim zadevam. Z veliko vnemo in pridnostjo je učil mladino o komunistični nevarnosti in jo pridobival za javno politično delovanje proti brezbo-štvu in materializmu. Sina-duhovnika so mu ubili komunisti, ko je med vojno nesel Srbijo pomoč slovenskim /političnim pregnancem, ki so jih nacisti in fašisti pognali z domov in jih prepodili proti jugu države.
Izguba je pokojnega Franceta strašno zadela ali kot katoliškega organizatorja in apostola ga je le še podžgala.
Ko je zmagala komunistična revolucija tudi nad Slovenijo, seveda niti Francetu, niti njegovi družini ni bilo doma več življenja. Odšel je v izgnanstvo, prehodil težko pot preko taborišč na Koroškem in vzhodnem Tirolskem, pre-
ko potikanja po Italiji tja doli v Argentino. Takoj, ko se je naselil in za silo uredil prebivališče družini, je zopet govoril in pisal, učil in predaval, vzpodbujal in vodil svoje okolje slovenskih protikomunističnih izgnancev. Zlasti rad je bil med mladimi, zlasti rad je predaval pri delavskih sestankih.
Bog daj pokojnemu dobremu Francetu večni mir in srečo, potolaži njegovo ožalošče-no družino, iz slovenske skupnosti pa prikliči, mnogo mladih, ki bodo sledili vzoru pokojnega v vnemi in požrtvovalnosti za katoliško kulturo in slovensko narodno stvar.
Dr. M. K.
Prireditev v Jugoslovanskem kulturnem vrtu
Cleveland, O. — V nedeljo, 18. julija bo v Jug oslov, kulturnem vrtu prireditev takozvane-ga “One World Day,” pri kateri bodo nastopile vse narodnosti, ki imajo svoj kulturni vrt.
Predvidoma bo nastopilo 17 skupin v narodnih nošah z raznimi prizori in petjem. Pri tem bo igrala velika mestne godba. Skupine bodo nastopale po abecednem redu, pri čemer nastopi slovenska skupina pod črko “J,” torej med prvimi. Začetek prireditve je točno ob dveh pop.
Za vsako skupino bo pripravljena na prostoru prireditve posebna miza, na kateri naj bi bile urejene razstave domačih narodnih ročnih del. Vsi rojaki in rojakinje, ki imajo kaj podobnega, so naprošeni, da prinesejo to na prireditev in zložie na pripravljeno mizo slovenske o-ziroma jugoslov. skupine.
Pred nastopom vsake narodne skupine bo njen voditelj v kratkih besedah pojasnil njen spored, ki v celoti ne sme trajati več kot osem minut.
Med nami je veliko narodnih noš. Naj bi se oblekle in prišle na prireditev. Tudi godcev nam ne manjka. Skupina bi prav lahko zaplesala eno polko.
Prireditve se bodo udeležili tudi zastopniki “National Geographic Magazimie,” ki bodo prizore delno posneli za objavo v tem svetovno znanem časopisu.
Vsi rojaki in rojakinje prisrčno vabljeni!
A. Grdina st.
čikaške novice
Chicago, HI. — Tetka štorklja se je oglasila pri Mariji in, Tomažu Šušteršič na 3345 Walnut St. in jima pustila krepkega fantiča.
Pri fari sv. Štefana se je pričel pnetekli petek karneval, ki, je prav lepo obiskan. V nedeljo ga bomo zaključili. Na to pomembno farno prireditev so vsi rojaki in rojakinje prisrčno vabljeni!
--------o--------
Za smeh
Znan francoski igralec Lucien Tigrit je obedoval v neki novi, dragi gostilni. Ko so mu predložili račun, ki je bil precej “zaso-ljen)” je igralec poklical lastnika.
Ali je ta račun zame?”
“Da, gospod.”
“Mar me ne poznate?”
“Ne gospod, kdo pa ste?”
Sa sem vaš kolega, dragi moj.”
“A tako! če bi bil to vedel . . . Imeli boste 75 odstotkov popusta.”
Ko je Tigrit odhajal, ga je gostilničar pospremil do vrat in se pozanimal:
Oprostite, ali bi lahko zvedel, katera gostilna je vaša?”
“Saj jaz nimam gostilne!” “Prejle ste pa rekli, da sva kolega!”
sem prav tak
Tito prodal Trst
Časopisi poročajo, da so pogajanja za nešitev tržaškega vprašanja prišla že tako daleč, da lahko v tednu ali dveh pričakujemo končne rešitve. y Tito' se je Trstu in njegovi neposredni slovenski okolici odpovedal, odpovedal se je tudi zahtevi po Zavij ah in Skednju, odpovedal vsej slovenski obali tja do sv. Ivana ob Timavi. — Tržaški Slovenci in z njimi vsi drugi rojaki doma in v zamejstvu tako rešitev odklanjamo. Tito lahko govori v imenu Jugoslovanske komunistične partije, nima ' pa pravice govoriti v imenu slovenskega naroda, nima torej tudi nobene pravice prodajati slovenskie zemlje. Tega bi se morale demokratične vlade Zahoda, ki so se za ta “sporazum” tako trudile, dobro zavedati!, Slovenski narod se za to rešitev ni pogajal in jo ne bo tudi nikdar priznal!
Tržačani za ohranitev STO—
Slovenski tednik “Demokracija” je ponovno navajal dokaze za trditev, da večina tržaških domačinov odklanja razdelitev STO. V številki 2. julija takole sklepa. Po najnovejših podat-
ških Slovencev. Na pokopališču so ob odprtem grobu vzeli slovo od nepozabnega pokojnika dr. Candolini, dr. Bitežnik, Perdan, dr. Budal, dr. Agnelet-to in prof. Bratina. Vsi so se spominjali zaslug pokojnega monsignorja za njegovo ljudstvo, njegove možate značaj nesti in dobrote. Pri tem je prišlo do neprijetnega dogodka. Ko je govoril dr. Agneletto, je posegel vmes krajevni brigadir in hotel govorniku vzeti besedo: češ, da lahko govori v italijanščini ne pa v slovenščini. Govornik se zahtevi m uklonil in je nadaljeval svoj govor v svojem. materinem jeziku.
Policija našla atentatorje
Po časopisnih vesteh so odkrili ljudi, ki so od leta 1948 vpri-zarjali atentate na razne ljudi v Gorici. Zanimivo je, da policija imen krivcev še ni objavila. Vse izgleda, da so ti zločinci pristaši skrajnega italijanskega nacionalizma ali pa njihovi plačanci.
Primorski Slovenec glavni negušev inženir
Goriški rojak inž. Stanislav Konjedic iz Plave v Soški doli'
kih Zavezniške vojaške uprave nj je j-,jj nedavno imenovan za je od vsega prebivalstva cone gefa inženirskega oddelka pP A samo 193,364 domačinov, čez ofoegmski vladi v Adis Abebi. stotisoč pa je laških priseljencev. Ti so tisti, ki rogovilijo in “hrepene” po materi Italiji. Če ne bi imeli ti glasovalne pravice, bi imeli oni, ki se zavzemajo za priključitev Trsta Italiji, komaj tretjino vseh volilcev na svoji strani. Po sodbi “Demokracije” bi bili Jugoslovani to razpoloženje Tržačanov lahko odlično izkoristili, če bi le hoteli zahtevati ljudsko glasovanje o tem ali naj ostane Svobodo tržaško ozemlje samostojno ali pa naj se priključi Jugoslaviji, oziroma Italiji. Pri takem glasovanju bi se velika večina odločila za ohranitev STO, ki najbolj odgovarja koristim tržaških Slovencev. — Tito je te koristi izdal.
V	Trstu so se pojavili termiti
Termiti so vrsta tropski!1, mravelj, ki požro vse, kar vsebuje celulozo, tako zlasti les i11 papir. Lesne dele napadejo 111 žro zlasti pod zemljo. Ko efi' krat stavibo napadejo, jih pona' vadi prekasno odkrijejo in Je vsaka pomoč nemogoča. N(edavj no smo brali, da so se term1^ pojavili v Hamburgu, med ten1 ko je že dalj časa znano, da de' lajo škodo v Španiji in južn1 Franciji ter menda tudi v cedoniji. V Trstu so opazile ne' davno prvič te nevarne žuželk6,
V	tržaškem zalivu ujeli morskega psa
Na pomolu št. 4 so tržaški silci ujeli pretekli četrtek vel* kega morskega psa. Bil je pre ko 12 čevljev dolg in je telh3 nad 400 funtov. Ulovljeni m°r ski pes je bil vegetarijanske vX.
“To je res, jaz I lopov, kot vi.”
Ivan Trinko umrl
Dne 26. junija je v starosti 92 let umrl msgr. Ivan Trinko-Za-mejsiki, starosta slovenskih književnikov in najodličnejši duhovnik Slovenske Benečije. Pokopali so ga v sredo 30. junija.
V visoki Trčmun pod Matajurjem so prišle velike množice beneških Slovencev, pa tudi rojakov iz Trsta in Gorice. Molitve za rajnje je nad krsto pokojnika opravil videmski pomožni škof, pogreb sam pa je vodil rektor videmskega semenišča, nekaj preje utonil.
Med pogrebci so bili zastopniki videmskega in čedadskega kapitlja, med njimi msgr. Petri-čič. Svoje zastopnike je poslal tudi goriški stolni kapitelj. Krsto so nosili po strmih stezah iz vasi v cerkev duhovniki, spre- je bil 4. julija zaključen. J^0' daj pa je šla dolga vrsta nosil- slavija je razstavljala predvs6^ cev vencev. Pred hišo žalosti so zapeli pevci iz Gorice žalos-tinko “Vigred,” nato so peli še v cerkvi in na pokopališču. Izmed svetnih zastopnikov sta ste med drugimi udeležila pogreba predsednik videmske deželne zbornice dr. Candolini in tržaški mestni svetnik dr. Agneletto. V cerkvi sta se od pokojnika poslovila v imenu videmske duhovščine č. g. Venturini, č. g.
M, Mazora pa v imenu katoli-
ste, ki je manj nevarna. Pulju v Jugoslaviji so nekaj preje ujeli morskega psa, v ha terega želodcu so našli štiri p!a šče in kos človeške roke. V ze pu enega plašča je bila celo ° hranjena šoferska izkaznica Ju goslovanskega častnika, ki ie
Tržaški velesejem zaključen
Tržaški velesejem, na kal® rem so največ razstavljali Ha . jani, Jugoslovani in AvsitriJ® ’
steklene, gumijaste in usnjeI1^ izdelke, kinoaparate in vrstne konzerve.
Opasilo v Dolini
V Dolini, kjer je farni
$10'
sv. Urh, so v nedeljo 4. ju
slovesno obhajali opasilo. ^ vesno službo božjo je imel dan msgr. Ukmar iz Škednj3,
------°------ -M”
Oglašajte v “Amer. Dom°vliy
Dr. Josip Gradom:
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutiima in centralizacije
Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792)
9. Kulturne razmere. Plemstvo in meščanstvo. Trgovina in obrt
Pri slapovih je bilo treba blago izloižiti in ga na glavi ali s tovorno živino prenesti okoli nevarnih ceni. — Za plovbo u-goidna je bila Sava še le od Zidanega mosta dalye, zato pa je tod kar mrgolelo čolnov in večjih ladij.
Karol VI. je okoli leta 1730 ukazal uravnavati Slavo za trgovski promet, trebiti iz njene struge sikale in pečine ter na desnem bregu zasekati v skale takozvaine “vlač:i](ne -steze”, po katerih so vlačili ljudje in ži vina ladje po reki navzgor. Pri tslapovih so napravili prekope. Vsa ta regulacijska -dela so bila zavržena šele pod Marijo- Te-rezijo. Da poravna velike stroške, je naložila vlada col na blago, ki se je prevažalo po Savi, pozneje pa še mitnjimo, ki je bila namenjena za vzdrže-vamje brodarskih naprav, ob-savskih mostov in cest. Leta 1766. so osnovali posebno zadrugo za savske brodarje. Promet je bil tako živahen, da so s« v Zalogu pri Ljubljani in Litiji skoraj vsli ljudje živeli 2 bro-darstvom. gele železni-cf je sredi 19. stoletja napra,-villa konec savskemiu brodar-stvu.	«
Obrtniki so bili po mestih še vedno združeni v cehe ali Zadruge. Navadni rokodelci, čevljarji, krojači, tkalci, usnjarji itd. so /imeli v vsakem mestu svojo posebno organizacijo, imenitnejši so imeli skupno deželno zadrugo n. pr. padarji in ranocelniki, katere so do cesarja Jožefa II. prišteva-b rokodelcem. Milarji in me-dičarji so imelli svoje zadružno središče v Celovcu; kotlarji ta dimnikarji pa v Gradcu. Nekatere zadruge so obsegale le nekaj mest n. pr. lončarska, h kateri so pripadali lončarji štji-ta milje- okoli Ljubljane, lon-čarji v Loki, v Kranju, Kam-taku, v Višnji gori, na Homcu
v št. Martinu. Do konca 17. /stoletja so bale zadruge pre-Cej neodvisne in so (Siamostoj-n° urejevale svoje cehovske Potrebe-. Potem si je pa začeta prisvajati vlada vedno večji vpliv. Cesarji Maiksimilijain 1L> P-erdinand II. 'im Ferdinand III. so izdali razne od-nedbe, da bi iz zadružnega živ-Jenja odpravili napake in razpade, pa se večjidel maso izvr-^ta. Cesar Leopold je -objavil kta 1689. nov obrtna red, ki l® dal mestnim oblastem pra-Vta°, da morajo število mojstrov poljubno ipio-mmožiti ali Pa zmanjšati, kakor nane-se Potreba, ne da bi smele za-dvuge ugovarjati. Vlada je kotela zadruge takrat celo popolnoma odpraviti, pa se je zbala nemirov. Cesar Karol ^L je 1(. 1732. ta obrtni red Potrdil /in ga še izpopolnil z nekaterimi podrobnostmi, ki so Cebovško samostojnost skoraj
r
TONITE AT 8:30
1
MUŠICAH NI VAL
.. JUST NORTH OF THISTLEDOWN «01 Warrensville Center Rd. • Cleveland A EVES.—8:30	MAT. SUNDAY—2:30
■"^“Rain or Shine"—Unlimited Parking
JULY 13 Thru JULY 18
a.	Kern’s Delightful
Prices: Tues., Wed., Thurs.,
—	3.00, 2.50, 1.75, 1.25
w, tat.. Sun., 3.50, 3.00, 2.50, 1.75,
?,UN. ) 3.Q0 General Admission 1.80 M0T- (	Children Under 16 90c
...All Seats Reserved — Prices Inc. Tax pH0NE & MAIL ORDERS PROMPTLY FILLED MOntroso 3-9550 , ..CHARGE YOUR TICKETS AT HALLES Available at all Malle Stores by charge, cash TICKETS ON SALE AT BURROWS “ES. JULY 20: F.cmberg’s "STUDENT PRINCE" BUSES MEET VAN AKEN RAPID
1.25
piopolnoma odpravile. Pravica ustanavljati zadruge in jim dajati pravila je bila podvržena vladarju. Neposredno dopisovanje med zadrugami preneha; poisreduje naj med njimi gosposka. Prepoveduje se tudi mojstrom med seboj določati cene izdelkom. Odpravijo naj se dragocena mojstrska deila, enako tudi smešni običaji pri oproščenju vajencev i-n še nekatere druge razvade. —
Vnovič je posegla v -obrtno zakonodaj s tvo cesarica Marija Terezija, ki je ukazala 1. 1749. splošen pregled vseh zadrug. V teku treh mesecev naj vse zadruge izroče gosposki svoje zadružne pravice, vlado pa naj prosijo potrditve in prelože izkaz o številu članov, dolgovih in imetju. Splošno pa je tudi za njene vlade veljal še obrtni red iz 1. 1689. in zadruge so se vzlic hudim nasprotnikom še vedno vzdržale.
Poleg mestne obrti je v 17. in 18. stoletju zelo cvetela po vseh slovenskih deželah domača kmečka obrt, s katero so se kmetje pečali pozimi -in ob drugih časih, k-o ni bilo poljskega dela. O troci so so je -navadili od svojih staršev in tako se je podedovala od roda do roda. Tu in tam so se pod pritiskam vlade tudi kmečki obrtniki združili v zadruge, sicer pa so največkrat prosto izvrševali svoje rokodelstvo. Izmed posameznih strok je bilo zelo razširjeno lončarstvo. Lju-benčani pri Brezjah so nekdaj zalagali z, -lončarskimi izdelki vso Gorenjsko, pa jih tudi pošiljali izven Kranjiske. V kamniškem okraju je cvetela lončarska obrt v vaseh Mlaka, Gora, Podboršt, Gmajnica in Križ, kjer se je ohranila do danes; slično po nekaterih vaseh krškega in čraomeljskega okraja. Lesna obrt je bila že izza srednjega veka razširjena med Ribničani in Kočavci, ki so krošnjarili daleč po- sveti s svojimi rešeti, skle-i dami, žlicami in drugimi izdelki. — Med Loko in Kranjem se pojavi prvič v tej dobi sita-r-stvo. Valvasor pravi -o njem: “Bitnje je največja vas na Kranjskem. V njej prebivajo večinoma sami sitarji, ki izdelujejo sita iz konjske žime.” Takrat je bilo sitarstvo popolnoma v rokah kmečkih posestnikov, ki so se z njim pečali pozimi, ko ni bilo dela na polju. Danes pa nimajo kmetje ,s sita-rstvom nič o-praviti. Z njim se pečajo le kaj-žarji in gostači v vaseh Stražišče, Gorenja Sava, Bitno in Sut-na pri Žabnici. Središče sitar-stva je Stražišče. Ni dognano, odkod je bila ta domača obrt prišla na Kranjsko. Verjetno je, da je dala temu poved živahna konjereja, ki je bila na desnem in levem bregu Save okoli Kranja in Loke zelo razširjena. Konje so prodajali na Laško in morda od tam dobili -pobudo, kako porabiti konjsko žimo Tudi sita so se večinoma izvažala v srednjo Italijo. — Najbolj razširjena domača obrt je bilo pridelovanje platna in grobega su-kna. Valvasor poroča, da skoraj v vseh gorenjskih vaseh izdelujejo “mezian,” ki je bil napol iz preje, napol iz -domače volne. Posebno je bilo na glasu fino loško platno in se daleč prodajalo.
(Dalje prihodnjič)
Prevare vse ležje in iežje
Pred tedni so, v Angliji obja* vili rezultate znanstvenih raziskav na -geološkem oddelku britanskega muzeja. Ugotovili so, da so drobci lobanje predzgodovinskega človeka iz Piltdow-na, tako imenovanega piltdavn--skega človeka, ijesnični predzgodovinski ostanki, del čeljusti in podočnjak, po čemer so domnevali, da je -bil ta predzgodovinski človek podoben antropoidni opici, pa sta namerna prevara, saj take čeljusti in zob ni imel človek iz davnih dni, marveč antropoidna opica iz njegove dobe.
Poročilo pravi med drugim: “To sleparstvo je nenavadno spretno. Zdi se, da je šala popolnoma nerazložljiva in da ji ni enake v zgodovini paleontolo-ških odkritij.” K razkritju prevare so znatno pripomogle flu-orinske, nitrogenske in kemične analize.
Dele lobanje je našel leta 1912 advokat Dawson v nekem rovu, napolnjenim s peskonmi. Izročil jih je znanstveniku Woodwardu v britanskem mu zeju. Skupno sta nadalje raziskovala in našla v istem jarku še druge dele, med njimi tudi podtaknjeno čeljust. Leta 1915 je Dawson našel tudi podočnjak.
Aparat, ki je pripomogel k u-gotovitvi, da so bili ostanki podtaknjeni, je rentgenski spektrometer, ki ima tudi elektronsko napravo za računanje. Aparat je upravljal iznajditelj, mladi fizik Hall. Rentgenski spektrometer lahko upravičeno na-zovemo “odkrivalca arheoloških laži,” čeprav je uporaben za znatno širše področje. Prvi presenetljivi uspeh je dosegel ta aparat, ko so z njim prepričali antropologe, da so ostanki
človeška delno
piltdavnskega zlagani.
Iznajditelja novega aparata je vodila pri delu priljubljena teorija lorda Cherwella, da je treba razrušiti ali pa zgraditi most čez meje, ki ločujejo posamezne znanstvene panoge med seboj. Cherwell je v Hallu našel fizika, ki se zanima tudi za arheologijo, posebno še za stare novce. Aparat je začel sestavljati pred tremi leti, pri delu pa se je stalno posvetoval z arheologom Hawkesom.
Novi aparat niti ne poškodu-Ije, niti ne vpliva kemično na predmet, ki ga raziskujejo z njegovo pomočjo ter daje kvalitativno in kvantitativno analizo sestavnih elementov raziskovanega predmeta. Tako so ugotovili, da je del čeljusti piltdavnskega človeka umetno obarvan, da bi vzbujal videz starodavnosti.
Po sledovih nekaterih elementov, značilnih lis na starih kovinskih novcih in na kovinskem orodju je mogoče natančno ugotoviti izvor in avtentičnost določenega arheološkega predmeta. Tako n. pr. ugotavljajo, da so stare kitajske posode pristne, če vsebujejo mangan in arzen, ker so uvažali v tistih časih barvne pigmente na Kitajsko iz Perzije. Kasneje so na Kitajskem izdelovali popolnoma enake domače pigmente, ki pa niso puščali za seboj posebnih lis.
Z aparatom obsevajo predmet, ki ga raziskujejo z rentgenskimi žarki. Ti vznemirjajo fluorescenčne žarke, ki so značilni za določene elemente. Kristal v aparatu filtrira razne žarke, Geigerjev števec pa meri moč izžarevanja in kaže, v ka-
kem sorazmerju je v predmetu določen element. Rezultat dobijo s pomočjo elektronikih na prav, ki številke tudi avtomatično zapisujejo. Tako dobe ta-korekoč v trenutku analizo kovinskih legur tudi v industrij ski proizvodnji.
-------o------
Modri Arabci
Na jugu Maroka, med Atlasom in Saharo, žive modri Arab ci. Modri zato, ker si -ovijajo glave v modre turbane, ker si krasijo obraz z nekakšnim pudrom modre barve. Tudi njihove obleke so pogosto modre, ženske pa sploh poznajo halje iz enega samega kosa blaga modre barve.
Modri Arabci ne poznajo ne delitve časa ne ure. Kadar kaj pripovedujejo, ne rečejo, da se je to in to zgodilo tega in tega leta, marveč preprosto povedo-, da so se na primer rodili takrat, ko je bila v vasi neka bela odprava, ko so dateljni slabo obrodili, ko je bila letna vladarica ta ali ona pošast. Zadržujejo se v glavnem kot nomadi ob rečnih strugah in tam, kjer je dovolj dateljnovih palm, katerih sadovi so jim osnovna hrana.
Človeški sejem sredi Milana
Milanska policija je odkrila nedavno sramotno trgovino: starši, ki ji je pritirala beda do skrajnosti, so dajali svoje otroke v najem raznim lopovom, ki jih primemo izšolane in
Seveda svojih “pridelkov,” ki jim jih daje narava tako rekoč sama od sebe, ne izvažajo, ničesar ne kupujejo drugod, skratka žive tako, kakor da bi ne bilo nikjer civiliziranega sveta. Ker je tkanje preprog in oblek njihova edina “industrija,’ ima v njihovih očeh steklenica ali pa žebelj velikansko vrednost.
Modri Arabci sprejemajo tujce z gostoljubnostjo, ki je nanjo civilizirani svet skorajda že pozabil. Kdor se oglasi mimogrede in povpraša za pot, ne mo. re oditi, kar tako. Povabijo ga na večerjo in mu dajo za prenočišče najboljše, kar premorejo.
NOCOJ SE PRIČNE . . .
Fare Sv. Vida Poletni Festival
- - Igre - - Zabave Okrepčila - - Prigrizek
7 A HON I I I I Lri lepa darila se bodo oddala vsak večer . « ■	ob 11. uri!
Vštevši 17 kamnov Benrus zapestno uro!
(Moško ali žensko)
Karneval
od srede do nedelje 14. do 18. julija
od 7:00 naprej V NEDELJO POPOLDNE OD 2:00 NAPREJ
ŠOLSKEM DV9RIŠČU SV. VIDA
E. 62 in Glass Ave. en blok južno od St. Clair
•
OGLEJTE SI NOVI 1954 CHRYSLER,
KI BO NA RAZSTAVI
PRIDITE!
ZABAVA ZA VSE! MLADE in STARE!
Opremljene pošiljali beračit na cesto.
To pot nikakor ne gre za kak nov italijanski škandal, ki se zadnje čase kar na gosto vrste v deželi “pomaranč in citron” — marveč za strahoto, ki spominja na posamezne prizore iz “Nesrečnikov” in na pretkano barbarstvo nekdanjih arabskih trgovcev z belim blagom.
V Milanu, mestu sredi “civilizirane kulturne dežele,” so prišli na sled trgovini, katere “blago” so bili otroci različnih starosti. Seveda so gospodarji podjetij' z otroškimi berači želeli predvsem slabotne otroke, take, ki bi pri mimoidočih vzbujali čimveč usmiljenja. Lakota, mraz in pa cunje, v katere so bili ti reveži odeti, so izpopolnjevali podobo usmijenja vrednih sirot, zunanjost teh otrok pa so podjetniki izpopolnjevali z udarci, pa tudi solze so pustile na mladih obrazih jasne sledove. Taki otroci so prinašali svojim gospo-dajem povprečno po 1500 lir miloščine dnevno.
To pa -ni prvi primer tovrstne trgovine v Italiji. Komaj nekaj let je minilo od podobnega škandala z otroki iz Cassina, kasneje pa so odkrili tako trgovino po vsej Italiji od Bologne do Milana, od Genove do Rima.
V Senigaliji je našla policija dve 13-letni deklici z Cassina, ki sta imeli komaj nekaj ur počitka dnevno, pa še takrat sta morali ugoditi zahtevam brutalnega gospodarjevega sina. Ena izmed teh deklic je ustavljala mimoidoče na cesti z besedami: “Usmilite se osirotele begunke iz Cassina!”
Podobna je tudi trgovina v Beneventu, kjer so revni starši vse do lanskega leta popolnoma nemoteno prodajali svoje otroke bogatejšim kmetom za težka poljska dela.
Ali so krivi te strašne trgovine res samo brezdušni starši in grabežljivi trgovci, ali pa je morda še drug sokrivec ali — bolje rečeno- — povzročitelj? Nepopisna beda tisočev brezposelnih.
— V Kansasu se nobena točka ne dviga 500 -čevljev nad povprečno višino pokrajine.
miM« »i* suš i i i - m
LADJA NA KOPNEM — Capt. in Mrs. J. F. Turner iz Wanchese, N. C. sta zgradila okoli ladje, na kateri sta preje živela, svoj no vi dom na Roanoke Island. Nekdaj je bilo okrog ladje zeleno morsko vodovje, sedaj je zelena trava in cvetje.
Orinoco nenavadna reka
Po velikosti tretja južnoameriška reka, Orinoco baje meri od izvira do izliva v Atlantski ocean nad 1550 milj. Točni podatki o dolžini njenega toka seveda še niso znani, ker so ob njeni strugi še cele, popolnoma neraziskane pokrajine. Številne brzice onemogočajo raziskovalno vožnjo z ladjami. Po-rečje njegovega izliva je tolikšno kot Švica. Reka se razcepi pred izlivom v kakih trideset rokavov. Kdor tam zaide, je izgubljen, saj se niti domači Indijanci ne znajdejo. O ameriškem potniškem letalu, ki je lani strmoglavilo nad džunglami v porečju Orinoca, ni našla posebna odprava nobenega sledu.
Pri mestu Ciudad Bolivar se Orinoco tako zoži, da meri v širino komaj pičle pol milje. Skozi tesni divja vodja z neverjetno- hitrostjo, zato dolbe v globino. Na tem področju je reka globoka nad 300 čevljev. In še ena posebnost: od glavne struge se odcepi širok rokav Casiquiare, ki teče v nasprotno smer.
Kako je to mogoče? še na prelomu stoletja so ljudje na splošno menili, da teče Casiquiare zdaj v eno, zdaj v drugo smer. V novejšem času pa so dokazali, da teče voda po. tem rokavu vedno v isto smer in da se izliva v Rio Negro, stranski pritok Amaconke. Tako je Orinoco prikrajšan za tretjino svojega vodnega bogastva.
Vojaška moč Italije
Po italijanskih časopisnih vesteh ima Italija trenutno pod orožjem 493,000 mož, od katerih služi 38,000 mož v mornarici in 42,000 mož pri letalstvu. Popolnoma pripravljenih divizij ima devet; v slučaju potrebe pa more v teku treh dni do enega meseca postaviti še pet in pol divizije na noge.
Italijanska vojska razpolaga s enajstimi jatami taktičnih letal v okviru atlantske vojske ter gradi 21 letališč, od katerih so mnoga že izgotovljena.
Ta vojaška moč Italije, ki se zdi po številu divizij naravnost malenkostna, ima večjo moč ognja kot predvojna italijanska vojska. Sedanja italijanska vojska je namreč opremljena z najmodernejšim orožjem ter je sko-raj popolnoma motorizirana. Edino alpinci so -ohranili svoje stare mule, medtem ko so “ber-saglieri” zamenjali svoja kolesa z motorji. Se razume, da je velik del italijanskega orožja dar strica Sama (Združenih držav), ki pa ne zalaga samo Italije, ampak vse demokratične države na svetu in še nedemokratično Jugoslavijo povrhu.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in tnnmke.
Ženske dobijo delo
Strežnice
Plača od ure, ugodne koristi. Vprašajte za Chef.
New York Central YMCA
61-5 E. 152 St.
(133)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
na Fuller Ave., v fari sv. Kristine, lepa 6-sobna Colonial hiša, stara samo 7 let, -karpetir-a-na, zimska okna in mreže, plinska kurjava, ograjeno dvorišče, garaža in dovoz. Cena $15,900. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE-1-5030
(134)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 1 družino, 6 sob, na 18604 Neff Rd. — Kličite LI-1-1111.	—(134)
Sobe se odda
Odda se 5 sob blizu cerkve sv. Vida. Prednost imajo odrasli. Kličite HE-1-3761.
(133)
Naprodaj
Električni hladilnik, pralni stroj, peč primerna za gretje garaže in 40 čev. dolga lestev, poceni naprodaj na 1130 E. 67 st-	—(132)
Manj kot ena petina površine državice Panama je primerne za obdelavo.
Trgovina naprodaj
St. Clair Variety Store z varietnim blagom se mora prodati po zelo nizki ceni radi bolezni. Oglasite se na 6113 St. Clair Ave.	(135)
Naprodaj
Pohištvo za jedilno sobo, preproge, omara, otročja postelja, voziček in omarca ter pohištvo za spalno sobo. Kličite UT-1-8297.	—(134)'
Stanovanje se odda
5 lepih in velikih neopremljenih sob se odda, najrajše odraslim, v collinwoodski naselbini. Kličite LI-1-2273.
(132)
Popravljamo avtomobile!
Pregled in popravilo zavor (samo hidravličnih) posebno $14.95 Obnova:
6 cilindrski motor—$6.95 8 cilindrski motor—$8.95 Nadomestni deli in popravila. Vršimo tudi
generalna popravila
6124 Glass Ave., zadaj
MU-l-8438	EX-1-0652I
(134)’
Ker v bistvu pred vsem opisuje čas svoje rasti, ne more resnice potvarjati odločilno', pred brezmejnimi posledicami teh prvh zmag bi se moralo vsako bahaštvo razcediti kot o-brekovanje. Vendar so vsi ti zvezi njegovih diktatov neva-žni za poznanje Napoleona, ker govore o njem skoraj samo ’kot o vojskovodji; zlasti če jih primerjaš z zvezki njegovih spremljevalcev.
Kmalu pa mu ohromi tudr veselje do pisanja. Spočetka se je namenil, da bo vojno leta 1800., ki je trajala samo nekaj tednov, zdiktiral v nekaj tednih, kesneje pa odriva to breme od sebe in naroči Gourgau-du, naj zbere material za rusko vojno.
Ta se je 12. leta sam udeležil pohoda na Rusko, zdaj pa sedi in ne študira morebiti kakega ruskega dela o vojski, marveč neko angleško, ki razpravlja o cesarjevem tedanjem življenju, čeprav živi cesar skoraj v sosednji sobi in bi mu mdrda lahko marsikaj povedal točneje.
Napoleon, ki je skoraj vedno prihajal od dogodkov k idejam, narekuje tudi sedaj strokovne u-govore in osnutke za finančne proračune, le če bere pariške vesti. S svoje skale in iz te svoje sobice odgovarja glasovom, ki prihajajo od zunaj, čeprav ne veljajo ni emu in čeprav njegov odgovor ne doseže nikogar. Vča-si se nameni, da bo pisal o voj-
SUPERIOR BODY & PAINT (0.	1
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
L. Petrich - IV1-1874
JOHN ROŽANCE
15604 Waterloo Rd. KE-1-6681
AH ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
CLOVER DAIRY
JOSEPH MEGLICH in SINOVI
Slovenska mlekarna
VSI MLEČNI IZDELKI
Dovažamo na dom Točna postrežba Se priporočamo
1003 E. 64 St.
EN 1-4228
ni umetnosti, ali to svojo namero zmeraj zopet opusti, “kajti potem bo vsak potražen general trdil, da je ravnal po mojih načelih. ... Iz vsakega bi naredil dobrega generala, če bi jih vzel v šolo, kajti jaz sem dober profesor, tiskati pa ne dam svojih načel.” Tako zelo je nezaupljiv do1 vseh sistemov, tako docela je samo človek izkustva in trenutka. Če pa vzbudi njegovo zanimanje kako podrobno vprašanje, ki ga sproži njegovo čtivo, veli Gourgaudu, naj izračuna na primer, koliko vode lahko izmeče brizgalka, kakršne bi uporabljal zoper učinek smodnika.
Včasi mu krajša dan družabnost, včasi kak obiskovalec. Angleški popotniki, učenjaki in kolonisti z dobrimi priporočili. Ti donašajo v Evropo vesti o njegovi društveni svežosti. Ta poročila so mu ljuba; tudi Las Ca-sa>sOv dnevnik razvname v Evropi novo razpoloženje zanj.
“Le kličite svoje tožbe preko vse Evrope! Jaz sam ne bom tožil.” In pristavi brezdanjo besedo.
“Ali ukazujem, ali pa molčim.”
Včasi mu pripovedujejo po-setnifci zanimive stvari. Neki angleški admiral, ki je bil med j bitko pri Waterlooju zasidran na obali, prizna, da je Wellington že oddal povelje, naj se čete ukrcajo, ker ni bilo Bluecherja od nikoder. Kesneje izve cesar od svojega spremstva, kako navdušeni so ga zapustili sovražni častniki, in pravi v tonu revolucionarja: “Jasno, ti ljudje spadajo k ram. Vse to je vendar angleški tretji stan, to so naravni sovražniki svoje ohole aristokracije.”
Vsi vojaki so zanj. Angleški mornarji, ki pristanejo za nekaj dni na otoku, počakajo do noči, se priplazijo v bližino in nenadoma stoje s cvetlicami v rokah jecljaj e pred njim. On pa jih treplje po ramah. Ko se posadka na otoku izmenja, sprejme častniški zbor, kakor da so Francozi in kakor da je njihov najvišji zapovednik: polkrog, vprašanja, koliko službenih let? koliko ran? “S 53. polkom sem bil zelo zadovoljen. V veliko, zadoščenje mi bo, če mu bo kdaj u-spelo storiti kaj velikega. Admiral Bingham, žalostni ste, da vas zapuščajo ti vrli vojaki. Da se boste potolažili, boste myla-dy naredili majhnega Bingha-ma.” Vojaški smeh. Admiral zardi. Ko fregata prihodnji dan odrine, zakličejo vojaki svojemu jetniku trikrat hura. čez tri meseca pozna anekdoto Vsa Ev-rdpa.
Nekoč pa je pri nekem stotniku ogledoval 'kolajno, jo napol privzdignil in prebral: Zmaga pri Vittoriji, Tedaj je izpustil odlikovanje in se okrenil k prihodnjemu vojaku.
Angleški zavezniki so poslali na otok vsak po enega zastopnika in sicer samo iz osebne radovednosti suverenov. Ker jih jetnik noče sprejeti, prebijejo ti štirje gospodje svoja leta sredi morja, ne da bi kedaj videli moža, zaradi katerega so tu: novo središče spletk iz dolgega časa. Edini, s katerim dovoljuje desar svojemu spremstvu občevati, je gospod marki, 'ki ga je poslal na otok visoko krščanski kralj Ludovik XV—., da bi opazoval njegovega mogočnega prednika.
Ta mu pošilja naj novejše časopise, redne izvlečke iz svojih obvestil, cesar pa mu zato posoja knjige. In ko prispe vest, da je bil v Franciji umorjen neki bourbonski vojvoda, izrečei
general Bonaparte staroplemi- (Gourgaudu: “Pripovedujva si škemu markiju sožalje po svo- Vaj o ženskah. Nikoli nisem i-
jem staroplemiškem grofu Ber-trandu. Popolnoma kakor v komediji.
Če je dobre volje se skuša kratkočasiti. Nekoč lista ves \ečer po cesarskem almanahu in ko ga zapre, pravi kakor začarani kotlarček v pravljici: “Lepa država je bila. Vladal sem 83 milijonov ljudi, več nego polovico evropskih narodov!” Drugič se ves večer pomenkuje z Las Casasom o mladostnih spominih. Razvedri se, sobesednika se mnogo smejeta, cesar veli prinesti šampanjca in ko odbije enjast, pravi zadovoljno: “Kako hitro nam je danes potekel večer! Kakšne prijetne ure! Dragi moj, danes me zapuščate kot srečnega človeka.”
Besede, ki so bolj pretresljive nego tožbe.
Ali pa si posadi sedemletnega Montholona na koleno, mu pripoveduje Lafontainnovo basen o volku in ovci; otrok ga nič prav ne razume, zmeša ovco, volka in veličanstvo na pre-zabaven način in pripomore cesarju do srečne pol ure. Drugič hodi po obedu po sobi sem in tja, gode sam pri sebi italijansko arijo in se smeje, kajti pravkar je bral, da govori kralj Ludovik o njem zmeraj kot o gospodu pl. Bonaparte.
Če ne more spati, mu mora Las Casas pripovedovati zgodbice iz Faubourga, ali pa pravi
v:'''
mel dovolj časa zanje. Sicer bi, bile obvladale moje življenje.” Če se v kopeli dolgočasi, dokazuje Gourgaudu, zakaj je pri-tisk v vodi enak teži izpodrinjene množine vode Nekoč meri v salonu na vratih sebe in svojo okolico z vatlom.
Včasi se dopoldan sploh ne Obleče in tudi ne gre iz hiše, ker si hoče oboje prihraniti za popoldne. Ko dočaka po nekem razbeljenem večeru polnočno uro na prostem, trdi, da je izvoljeval resnično zmago, s tem da je preživel nocojšnji večer.
Drugič zleze po lestvi v man
sardo, kjer prebivajo njegovi ne, iz svoje domovine, ukradli služabniki in si ogleda njihovo, so ga njemu samemu in ga pro-prijetno prebivališče, ki mu ga dali. Ali je bil kdaj storjen huj-je nekdo hvalil. Tam si da po- jši zločin? Če ga je zagrešil, kazati svojo garderobo, ki je 'kak kapitan, mora biti najslab
nega človeka, ki bi mu segel do: srca?
Pač. Človek, ki mu cesar na tej skali daruje največ čuvstva, je neki suženj, je Mala j ec Tobi-ja. Uplenjen’v ribiškem čolnu in prodan, je bil tukaj vržen na kopno: cesar ga večkrat opazuje pri delu na vrtu ali na cesti in se ga ne more nagledati. Vsakokrat mu podari zlat Napoleon. Vsakokrat mu pravi Malajec v lomljeni angleščini: dobri gospod.
“Ubogi človek, pravi cesar svojemu spremljevalcu in menda mu kaže vsaka beseda v tej! rumenokoži božji kreaturi odraz njega samega, ubogi človek je bil uplenjen iz svoje rodbi-
nakopičena na^ podstrešju in se čudi, kaj vse še ima, in roke mu tipljejo po konzulski uniformi, ki mu jo je podarilo mesto Lyon, dotakne se wagramskih; ostrog in plašča, ki ga je nosil
ši malopridnež. Če ga je uplie nilo moštvo, je komaj odgovorno, pokvarjenost je zmeraj o-sebna, nikoli kolektivna. Jožefovi bratje 'se niso mogli odločiti, da bi ga umorili, Juda pa
pri Marengu. Mirno in brez je izdal svojega gospoda.”
(Dalje prihodnjič)
— Veliko večino vse elektrike v Kanadi daje vodna sila.
besede zleze nato po lestvi zopet doli.
Ali nima pri teh obupnih poizkusih, uničiti svoj čas, nobe-
ŽUPNIJA PRESV. SRCA V BARBERTONU priredi
PIKNIK
na domačih prostorih v nedeljo 18. julija Najbolj privlačno silo ima avto CHEVROLET izdelka! Pies in okrepčila!	Vsi prijatelji vabljeni!


1879
ši®

1954
:£



r
oznanilo in HZah'dala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša ljubljena in nikdar pozabna mati. in stara mati
Rose Koporc
rojena KOVAČIČ
ki so previden! s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspali dne 14. junija 1954.
Naša ljubljena mati so bili rojeni dne 6. septembra 1879 v Šent Rupertu na Dolenjskem, odkoder so potem prišli v Ameriko.
Pogreb se je vršil dne 16. junija iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida.
Pogrebno sv. mašo z asistenco je daroval Rev, Louis B. Baznik ob asistenci Msgr. Matija Škrbca in Rev. Jos. Varga. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položen« k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ter ko je truplo mater spremil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača.
Dalje se iskreno zahvalimo Rt. Rev. Msgr. Matiji Škrbcu za asistenco pri sv. maši in prav tako tudi Rev. Jos. Vargi za asistenco. Tako tudi obema gospodoma za pogrebne molitve ob krsti pokojne. Bog plačaj.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ob materini krsti toliko lepih vencev za mir in pokoj duše naše matere.
Dalje naša zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Lepa zahvala tudi vsem, ki so prišli mater kropit, ko so počivali na mrtvaškem odru, zanje molili, in posebej še onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti sv. maše, ter potem spremili njih truplo na pokopališče, vse do njihovega groba.
Iskrena zahvala društvu sv. Ane št. 4 SDZ in članicam za spremstvo in za vso pomoč., prav tako tudi podružnici št. 25 SŽZ za vso naklonjenost in pomoč.
Dalje vsem zahvala za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno, ter prav tako vsem onim, ki so nam kaj pomagali ob tej uri žalosti.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako grenki uri.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili. Vsem še enkrat naš iskreni: Bog plačaj.
A Vi, ljubljena mati, počivajte v miru v zemlji ameriški in lahka naj Vam bo gruda te nove domovine. Duši Vaši pa večni mir, ki ga Vam iz srca želimo. Naj Vas dobri Bog poplača za vse Vaše delo in skrbi, ki ste jih doprinesli za nas, z večnim veseljem v nebesih. Bog daj, da se enkrat vsi srečni snidemo nad zvezdami.
Sladko spite, draga mati, brez trpljenja, brez ovir, a v nebesih pa uživajte za plačilo dušni mir!
Vaši žalujoči otroci:
EDWARD, RUDOLPH in ALBERT, sinovi OLGA por. URBAS, VICTORIA por. FALETIČ, hčere STELLA KOPORC, FRANCES KOPORC, AGNES KOPORC, snahe ANTHONY URBAS in FRANK FALETIČ, zetje VNUKI in VNUKINJE ter PRAVNUKINJA
Cleveland, Ohio, dne 14. julija 1954.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-1235
Čisto enostavno je dati nov
SINGER vašim dragim .. .
... v
JUGOSLAVIJI
Da, čisto enostavno in ni vam treba skrbeti zaradi prevoza, kajti SINGER šivalni stroji so že tam.
Zato poklonite SINGER šivalni stroj . . . nobeno drugo darilo ni boljše in koristnejše.
Za nadaljne informacije Obiščite vaš krajevni SINGER ŠIVALNI CENTER
SINGER SEWING MACHINE CO.
0 A Trad# Mark of THE
SINGER MANUFACTURING COMP ANT
Naznanilo in Zahvala
Z žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče
Frank Roblek
previden z zakramenti za umirajoče dne 1. junija 1954.
Pokojni je bil rojen 12. maja 1886 v fari Predvor pri Kranju. Ob smrti je bil star 68 let. V Ameriki je živel 48 let.
Prav lepo se zahvalimo vsem, ki so z obiski lajšali zadnje ure pokojnemu; posebna hvala Fathru For-tunatu od fare sv. Štefana, lepa hvala tudi vsem darovalcem vencev od blizu in daleč. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so darovali, za sv. maše, ki se bodo brale za mir in p'okoj duše pokojnega.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli našega dragega pokojnika kropit in molit v Žefranovem pogrebnem za vodu, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na zadnji poti na pokopališče.
Najlepša hvala častiti duhovščini fare sv. Štefana, hvala tudi pogrebnemu zavodu Louis Žefran za vzorno urejen pogreb in vsestransko postrežbo.
Našo zahvalo naj sprejmejo tudi društva Sv. Štefana št. 1 KSKJ, Podporno društvo Sv. Mohorja in društvo Modem Woodmen of America.
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi pokojnik. Odšel si tja, odkoder ni vrnitve. Spomin si ohranimo v naših srcih do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
MARY ROBLEK, žena;
JENNY, MARY, LILLIAN, HELENA, hčere; in šest VNUKOV; brat ROBERT v Colorado; sestra LOUISE, Portland,
v starem kraju pa dva brata in sestra.

Chicago, Illinois, 14. julija 1954.



'':v; v-