ROSVETA slovenske: narodne: podporne: jednote LETO—YEAR XVIL j,imi. llÜMto, Hit. »t tltt Mtt.(fftM Act «I Ominm W Mink ». 1ST». Chicago, 111., četrtek, 3. Januarja (Jan. 3), 1924. SubM M 00 STEV.—NUMBER 2. ■« et «pMial Ml« of pravMad for I« Mctio» I tU, A*« of Oct. J. | tlf. ««tkortaod •> Jum 14. ISIS. OBREGON JE 2E ODBIL 0RD2JE IZ wmm. ne U Hoarta J* V**"*™1 F*1 sklepa amarilke riada Devetdeset odstotkov mehükega ljudstva Jo proti vstaji. Kova zmaga irwfli čet. 'd jaíuti kobiuheajo BANDIT* < Washington, D. C. — Pita po-liljstav ameriškega orolja ia streliva, katerega je administracij» dovolile prodati Obragonovi vladi, je le odšla v Mehiko. Podanih je bilo 10,000 pušk Wring-fieldova in 10 miljonov nabojev. Dali je bilo orožje lil atrelivo poslano po suhem ali morju, je tajnost. Inrique Seldner, osebni agent Adolfa de la Huerte, voditelja mehiške vstaje, je vlolil državnemu departmentu formalni protest proti pošiljanju orolja in municije Obregonu. PToieatna nota ae glasi, da bi morala Združene države biti nevtralne in bi se ne smele mešati v "revolucijo". Državni department je ignoriral protest. Državni department je prejel konzularna poročila, da je 90 odstotkov mehiškega ljudatva proti vstaji. Senator Lodge je zagotovil Coolidga, da večina aenata odobrava akcijo administracije. Mexico City, 2. jan. — Vojni department poroča, da prva pošiljate/ orožja in atreUag is Združenih držav je prišla v Mehiko. Predsednik Obregon se je v oaeb-ni brzojavki zahvalil predsedniku Coolidgu za hiter odziv. Vojni minister Serrano poroča, da je vlada naročila poleg orožja in streliva več boaabnih letal in «1«J "JEJMMJ&np a Zveenatvlada una mnoipp cev, ki bodo oporimjk bombna letala, Če bo treba. VoSi nimajo potrebne opreme, da bi mobilizirali večjo armado. Po najboljžih poročilih imajo vataši na vseh frontah 15,000 mož; če pa prišle-jejo zraven še bandite, imajo ne več ko 20,000. De la Huerta je pozval pod orožje vae znane bandit-ske tolpe, obljubljajoč jim imuni-teto in dobro plačilo v zlatu. Banditje ao ae naravno odzvali in «daj ropajo v okolišu Tamplea in drugod. Zvezne čete ao včeraj porazile vstaše pri Tuzpanu, država Vera Crua. Premagane vstale je vodil Renersl Iyopez, bivši go^erner držsve Tamaulipas. Bitka v okolišu Quadajalara Je šc vednd v začetnih praskali, naj-manjšega dvoma pa ni, da bo Estrada temeljito porolen. , zborovanji učinjakov zakuučino. * ' » s . dolarjev nagrada sa aaj boljše znanstveno odkritja. zve-Jtaje arodo trs odlogi, Ctncinnati, O. — Ameriška zve-fa za napredek znanoetl, ki Šteje d000 znanstvenikov, je v * 'zključiU zborovanje, ki je jzlo ojl zadnjega četrtka.' Izvoljen je bil odbor, ki____ kateri član zveze dobi tisoftMzr^ J«v nsgrade za največja znanst veno odkritje predloženo konven-'U«. Predloženih je bilo najmanj »to važnih odkritij in iznajdbah POTia» V OADtU, ILL. Osiro, I1L _ Dne 1. januarja ponoči jo bilo čutiti v tem mesto rsbel potresni sunek, ki je šel od juar.zspsda proti severosspadu. Winchester, Va. - Doa L ja-"«rjo »o kmalu popolnoči čutili ¡JJMljo v okrožju Boyee, okraj 'j**. ,H potreone sunke, "»«as. — Dne 2. januarja ob dveh popolaoči «•oilaks poslopja, &kodc ni men, da nobene. ? i'hicago in okoUea: V petek in sne«. Južaovakodal ^«trovi. Temperatura v zadajih ®ajvüja 33, najnižja M. JWnst izida ob 7;!^ zaide ob Pregled datviih de- Zborovanje ameriških učenjakov v Cincinnatiju zaključeno. Farmaraki blok v kongresu aa kompromia v davčnem vprašanju; Adminia t racija ignorirala pro teat mehiških faliatov. • Borzne špekulaoije gen. Woodo-vega aina. Opozicija proti poletu na aevep-ni tečajnik. Mlakaraka atavka v Chieagu. Nov konflikt med Jugoalavijo in Bolgarijo. Jlelgradaka vlada poalala ostro noto v Sofijo. Anglija pobija franeoaka po-aojila mali ententi. * Delavaka stranka Anglije odvzame kralja moč razpuščanja parlamenta. Prva poiiljatev ameriškega o-rožja in atreliva prispela v Mehiko. N6va zmaga zveznih &L De la Huerta mobilizira bandite. ZA KOMPROMIS V DAVČNEM VPRAŠANJU Poalanee Diokinaon Jo prodloHl načelniku finančnega odseka v zbornici kompromiani poslanski predlog. PO Tttf KOMPROMISU B| KAJ BIL DODATNI DAVRK ZNIŽAN ZA tšlIE S7 AU 42%. Waakington, D. 0. — Člani hišnega kmečkega bloka ao izrazili svojo pripravljenost, sprejeti znižanje dodatnega davka a seda njih 50 odatotkov na kakih 37 ali 42%, v predlogu, ki ao ga predložili adminiatracijskim voditeljem. Pgalapee pipkinaon jc položil nega finančnega odseka. Preprlčavši ae o razpoloženju med republikanci ia sapadnih dr-lav, ki ao navadno glasovali kakor en mož v poljedelskih zadevah, jo Dlekinaon izrazH mnenje, da bo predloga za znižanje dodat-nega daVkfcfea kakih 37 kil 42 odstotkov prav lahko aprejeta. Kakor misli ta poalanee, bodo razen akupine La' Follettovih radikal-cev glasovali skoro vai republikanci v poalanaki zbornici za takšno predlogo.,Nadalje upa, da bo tudi več demokratov za kompro-misni predlog, čeprav so se nekateri demokratski voditelji iaja-vili, da ae bodo upirali vsakršhe-mu znižanju dodatnega davka. Poalanee Diekineon, ki je vodil boj kmečkega bloka proti znižanju dodatnega davka pod 50%). 1921., je obveetil načelnika Oree. na, da je prizadevanje za znižanje dodatnega davka na 25 odatotkov, kakor to priporoča finančni tajnik Mellon, popolnooia brezupno. Po njegovem mnenju je še najbolje, Če pride hila na podlagi kakega kompromiaa do o-notnoeti ia skupnosti ter ee zavzame za srednjo pot med sedanjim in novim dodatnim davkom. Doalej je, bil dodatni davek po 50 odatotkov, dočim bi naj bil novi anižan na kakih 37 ali 42 od» etbtkov. Poslanec Gnecn se je izrekel za znižanje na 35 odatotkov. Pa Diekineon ga je obvestil,' da bl se morda dalo dobiti dovolj glasov aa 85-odatotno znižanje, ali znižanje na kakih 87 ali 42 odstotkov bi dobilo voČ zaalombe. Hkoro vsi republikanci v poalsnaki zbornici bi glasovali sa takšno »nižanje, dočim ni pričakovati za S.Vodstot-no znižanje tolikšne podpore. Poljedelska skupina v poslanski zbornici se bo potegnila za po višanje v sedanjih osebnih izje-mah, da bi bilo tako vaej nekoliko pomagano kmetu. Melloaova predloga ne evetuje aebenik iz-ptememb v Izjeoub. Pri sonukih posameznikih je dohodnina v zaeeku po $1,000 proeta davka, pri družinakik poglavarjih pa 12,000. Draži neki poglavar ji z do-hodnino v rneaku po $5,000 ali maaj so plačajo nobenega davka za dokodalao v zaseku po $2.500. Kmečka skupina predlaga, da bi aaj b0 povišek v izjemak za $¿00. (Dalje na X strani.) PRVO POMANJKANJE MLEKA SIMO V Čim MESTU. .Pn^dnoentje so pridrSaU 360,000 kvartov mleka, Ja satrdU njihen predstavnik. RazpeČavald pravi jo, da M ni treba bati pomanjkanja. TA STAVKA BO NAPOSL1D KAPITALISTOM V PRID, A OD-JKMALOU PA ? ŠKODO. Okioago, BL — Čikažsnje ao so prebudili v sredo ajutraj ter so n verili, da ja to prvi dan, ko je čutiti posledice atavke, ki ao jo vpri-zorili pridelovalci mleka v čika-Škem območju. Člani odbora mlekarsko pozvani v meato, kjer morajo o-atati na aeji, dokler bo trajala atavka, ao naznanili, da je bilo najmanj 350,000 kvartov mleka pridržanega od celokupna endnev-ne mlečne zaloge, ki znaša 663, 000 kvartov. Tisti, ki zalagajo male razpeče valce v Chieagu a kakimi 835,000 kvarti na dan, bodo le nadalja pošiljali tolikšno količino mleka v meato. Manjti raepečevalel ao aklenili ugoditi mlekaraki zahtevi, a katero hočejo $2.75 za sto funtov, ali $2.28 za kanglo. Dočim je mlekaraki odbor zatrdil, da ne bo v arodo prišlo v čl* kaško mesto več kakor 650,000 kvartov, ao zatrdili velerazpeČe« valci, da bo dobivalo meato le zanaprej redno običajno količino mleka. "Nekatere mlekarne ne prejemajo nobenega več mleka," je dejal Kullman. "Ali občinatvo naj bo uverjeno, da je mlejca ie obilo v zalogi, in da ae si treba bati pomanjkanja/' Mlekarski odbor je izjavil, do Wo dtftNvaU znani javni zavodi, bolnišnice in poaauoznlkl, mleka« kolikor ai ga žele. Naročila pre-jemajo v uradu mlekarske zvezo na 9 South Clinton at. Ta naročila dobe potem manjši razpejieval-ei, ki plačajo eeno, kakršno za htevajo kmetje. Stavka je umetno vprisorjena. Velckapitalisti hočejo poprodati mleko, ki jim je v napotje. Kmet zahteva zvojo eeno za mleko. Raz pečevalci, ki kontrolirajo mlečni trg, ae ne marajo zmeniti za kmetovo zahtevo, ker hočejo imeti atavko, ki bo njim v prid, a kmetu in odjemalcu pa v škodo. Po atavkl bo najbrž mleko precej dražje. In to je ravno cilj mestnih rerižnikov. '. i LA 70LLITTB OKRIVAL. Waahington, D. O. (Federated Press.) — Senator La Follette je zopet pri trdnem zdravju. Sedaj je pripravljen za boj, a katerim miali poraziti Cumminsa v njegovem pehanju za načelništvom senatnega odseka za meddržavno trgovino. Ko ae acnat zopet loti avojega dela, bo La Follette na avojem sedežu. V borbi o davčnem vprašanju se bo predvsem zavzemal in potegoval sa to, da bo uvedena priail-na objava dohodninskih davkov aa poaameenike in korporacijc. Le tako bo vedelo občinetvo, koliko dohodkov je navedel poaa-meznik ali pa trgovako podjetje. To bo po njegovem mnenju pomagalo pobiranju povišanega dodatnega davke, ki ga bodo pro-gresivci in nekateri demokrstje zahtevali v evrho izplačenja vojaškega bonus«.. JUGOSLAVIJA JI FRAN-OOSKA KOLONIJA I 4 London, 2. Jan. — Kakor jo razvidno is uradnih podatkov, £ jih ja objavila anflalka vla-i ja Frmaoija posodila Jugo-vtji tristo miljonov frankov. Osla vsota aa potroši sa nakup orolja in streliva v Franeijl. Franooska vlada ns bo dala Jugoslaviji niti franka gotovino, marveč la Mit ss orno-njeno vaoto, jugoalovanaka vla-da Jo pa aa ta kredit aaitavila Franciji dohodke carine, držav-bik železnic ln brsojava. Kredit vslja ss dssst lst in Juffo-slavija mora plačovaU pat od-itotkov obresti. 00D PRODAJAL OLJNE DELNICE VOJAKOM. Kijoura, nov sbnistreki predsednik Japonske. Tokijo, 2. Jan. — Viskont Kiego Kijoura, predsednik kronskega svsta, je dobil asandet, da naj sestavi novo vlado. Kijoura Jc star čez 70 let. Philadelphia, Pa. - Leona Wood, mlajši, Je prodajal olj delnico vojakom in drugim po mnogo višji oeni, kakor pa ao bi 14 dotične delnlee na javnih trgih v New. Yorku in Fort Worthu, Tezas. ,. i To je prišlo na dan, ko so bila pveiekana početja štirih oljnih drulb,' pri katerih ja bil jnladl Wood uradnik ali pa poverjenik. Nobena teh štirih družb no po alujo aedaj. .. Meseca aprila 1922 je prodala ivrdka "Craven Oil t Kefiulng Co.,"< kateri je bil Wood todaj podpredsednik, petdeset delnio nekemu pbiladelphskemu morna-ričnomu oficirju po $4. V iatem čaau pa ao iate delnice pouujali rasni mešetarji po 25 eentov — za dvanajatino Woodove cene. V poročilu ataiiatične družbe ki iadgja vsak meaee tiskano bro šure, v katerih ao navedene tudi rame delnice, je vočeao. la ao bi-bt delnlee Cravenove družbe po £5 eentov, Semkaj ao doapela poročila, ki pripovedujejo, kako je Leonard Wood, mlajši, prodajal 1. 1919. In 1920. v Havani, kjer je njegov o če prav dobro poznan, delnlee družbe Craven po $2. L. 1920. in 1921. pa ee je Wood mudil v Han Juanu ua Portoriku, kjer je prodajal iate delnice po $4.00. Na Balkanu zopet frčijo iskre. Jugoslavija ja poslala oetro noto Bolgariji In sarolljala B orožjem. Sobotni govor Cankova — rokol jo, da mora Bolgarija zahtevati vočjo armado in iskodiU« do Egajaksga morja — jo rasburil jugoalovnnako vlado. Grčija bo morda tudi poUgnjana r konflikt V Bolgradu aluUJo, da lulija bujska Bolgarijo. IV fonaivna zvaaa s Francijo. « Zadeva polata aa ar varal teSaJalk.^ New York, N. T. — Kapitan Frank R. McCrary, ki je poveljnik orjaškega mornaričnega zrs> koplova Shcnandoah, nadalje njegov zgraditelj Kalph D. Wyerba-cher in pa kapitan Anton lfeinen ao bili včeraj pred odborom za arkti&no zračno elmpedieijo, da povedo, kaj mialijo o nameravani ekapediciji. že več tednov je bilo znano, da ae kapitan MeCrary z vaemi avojimi močmi ustavlja takemu poletu na zrakoplovu Hhepandoah, o katerem meni, da ni po svoji zgradbi In opremi dovolj močan in prikladen za takšno potovanje. Med avojimi aotovariši v Laka-kurstu ni kapitan Mct'rary ekri-val tega peaimiatičnega mnenja. Kar naravnoet je priznal, da ae nič preveč ne navduiuje za tiato misijo In da jo bo čelemogoče preprečil na avojem letalu. Po njegovem mnrnju na more biti tiata zračna ladja uapešna na tak^m poletu, pa naj z njo počno, karkoli kočejo. . Weyerbseber in Helnen. ki sta zgradila tisto letalo, ata v poldnem protislovju s McCrsryjevim mnenjem. Kkoro vsi dfugi oficir jI ne lakeburstski zračni poataji so tudi za to, da naj doleti ta čoat zrakoplov Mbrnandoab, k<*r mialijo. da je letalo dovolj moč-ao ra tiati polat, če bo na njem narejenih nekaj izpreaiemb. Atene, Grčija, 2. Jan. — Jugo-alavija je ainočl zagrozila, da pretrga etike a Bolgarijo in požene Palkan v novo vojno. Vae jugoalovanake poaadke ob bolgarakl meji ao dobile povelje, naj aa pripravijo na takojšnje prodiranje v Pernik, bogato premogovno okrožja onoatran arbake meje. Zdi se, da Srbi že dolgo Časa poželjivo gledajo na to okrožje. Nov konflikt Je isval bolgarakl mlnlstrakl predsednik Cankov, ki je v soboto isjavil v Sofiji, da mora Bolgaraka zahtevati večjo armado in lahodlšČa do Egajakega morja preko grške Traoije. Govor Cankova je povzročil veliko raaburjenje v Balgradu. Grški poslanik v Belgradu javlja, da ao je takoj vršila izredna aeja jugoalovanakega miuiatrakega ave ta, ki je trajala malone vaa dan v nedeljo, nato pa je belgradaka vlada poalala Bolgariji ostro noto t bolgarski poslanik ja hotel dati nekakšna pojasnila, toda Nlnčlč, minister aa vnanja aadeva, ga nI hotel videti. Ia Sofije javljajo, da Ja bolgaraka vlada hitro privatno informirala iiioaemake diplomate v Sofjji, da Je bil govor Cankov namaajsn Is aa bolgarsko publiko in v rss-niel nič na pomnil, toda Jugoslavija s tem nI sadovoljna. Položaj je alab tudi za Grlko. Ako je Cankov res tako govoril, kot se poročs, bo morsla tudi grlka vlsda nekaj storiti. Gonatas grški ministrski predzednlk, je dejal včeraj, da bo Grčija zahtevala pojsanlls. Grški republlčanakl listi pllejo, ds je Jugoalavijs nalašč izavala krizo z namenom, da potegne le Grlko v konflikt ln a tem prepre Čl ustanovitev republike. Drugi ao pa mnenja, da Jugoalavija le blufa Bolgarijo v avrho, da al za gotovi močno atalilče na pred večer konferenee male entente v Belgradu. Jugoalavija hoče, da mala ententa odobri njeno oboro. leno akcijo proti Bolgariji radi vpadov v Meoedonijo. Jugoslavija veruje, da Italija podpira zahtevo Bolgarije za več jo armado .katera ja bila omejena na temelju mirovne pogodbe z za veznlki po avetovnl vojni. Pariz, 2. Jan. — Brzojavka Iz Belgt-ada, katero je objavil "Ma tin", ae glasi, da je Francije skle nila defenzivno alijaneo z Jugoalavijo in Čehoslovakijo. Alijsnoa pomeni, da je Francija organizirala najmočnejši inilitariatični In politični blok v K v ropi. Francija, sicer slsba finančno, je politično močnejša kot je bila kdaj lasa Napoleonovih dni. AN8LIJA POBIJA NOVA VOJNA POSOJILA. Orld okličejo republiko. Atene, 2. Jan. — Danes js bila otvorjena grška ustavodajna skupščina, v kateri imajo repub-ličaoi in Vsnlselosovl liberalci večino. Itepubličanaki poalanei, katerih je 162. ao imeli včeraj aeetanek, ne katerem ao zaklja*|Ji, da bodo predlagali odpravljanje gturkaburške dinastije ln okliea nje'republike. lUpubllčani ao ae tudi izrekli ra sistem d vali zbor lile; senate in spodnje zbornice. Poljski diplomat aretiran v Italija poalala la 7000 vojakov v Afriko. London, 1 jaa. — Iz Rime poročajo. da je Mussolini poslal nadeljnih 7000 mož v Tripoils. kjer ao vrše boji s upornimi A rahel DUH jaa — živ seigaa aa gnaadi Avezzano, , Italija, ' 2. Jan. —» Franeeaeo Tome I. ki je bil obdol-Žen, de je ukradel keeti nekege svetnika iz tukajšnje eerkve, je bil v pond H J* k zvečer linčen. Drhal ga ie najprej preUpla In gasila po ajem z nogami, noto ga je polila a petrolejem in aežgela na kupo drv Moakve, 2. jen. ~ BovjeUke oblaatl ao aretirala poljskega diplomatskega urednika v Moskvi, ki je raeafrn pri prodsjaajo žganja Poljaki diplomatičnl' kurirji ao iarabljall imuniteto za vtlho. laplj« nje Žganja In dragega pre povedefttga hlags, 1:1 je bile za plen jr no. Velika Britanija bo poekušala od-tegniti malo ontonto kontroli Francijo. Konfamnoa mala aa* tente as vrli * Balgradu prihodnji tedan. ; Pariz, 9. Jan. — Velika Britanija namerava alomltl francosko kontrolo mala entente, ko ae za« atopnlkl Jugoalavija, Čehoabva-kije, Rumunije ln Poljska aeata-nejo v konferenci dn{ U. januarja v Belgradu. Lord Curaon, anglelkl zunanji m|niater, ja dal razumeti, da bo Anglija pritisnila na malo ententa na finančnem polju, ker vae drla« v« mala entonte dolgujejo Angliji Au|leŠka vlada ja proti temu, da bl Franelja poaodlla mali eutaatl in Poljaki 1,100,000,000 frankov aa orolja in atrelivo. Prvič Fran-oija priklene a tem posojilom malo entento ln Poljake nsaa politično, drugič mora mala ententa gledati, ds prej plača dolgova Angliji, la tretjič imajo tudi anglelkl mutii-oijaki magnatje dovolj streliva ns PIAn&otka vlada pričakuje, ds jt bo Amerika moralno pomagals t tej asdavi, ker Združeno drŽava ao tud| upnik male entente is ravno tako nerada vidijo, da aa drlave male entente la bolj aa« dollljo. Belgradaka konferenea ja torej velika valnoatl. Kakor ae poročs, sa bo msls ententa predvaem bavila a Bolgarijo In Grčijo. Grčija nI bila povabljena na konferenoo. London, 2. Jan. —- Angleška vlada ae Je začela reano bavlti s vprašanjem francoaklh dolgov. Anglija j« alarmirana in nikakor ne odobrava, da bi Francija po* aodila prsko miljardo frankov evojiui satelitom, drŽavam mala ententa In Poljski, dočim aams pravi, da ns more plačati niti obresti Angliji in Ameriki. Angleška vlada j« poslala nota Jugoalevlji, Čehoalovaklji, Komuni ji ln Poljski zahtevajoč po jaa-nila, dali ao poroštva teh drŽav aa francoeko posojilo v konfliktu a poroštvi ra poeojila, ki jih Je dala Anglija i dalja hočo angleška vlada vedeti, kako ja a inozemskimi dolgovi bivša Avatro-Ogr-ske, katere so državo male entente in Poljska deloma prevzele naee. Anglija lil jM*elela nobene note Franciji, ker tehnično je ne (Dalja na 3. strani.) Aafleiki kralj bfabl zadaja noč. MaeDonald predlaga M ao kralj« odvaame oblast raapnllssja parlamenta. Parlament naj bo najvišja oblast tudi v toj sadovi. London, 2. Jan. — J. itamea/ MaeDonald, vodja Delavaka stranka, ki bo morda že prihodnji teden ministrski predsednik Anglije, je preaenelil angleško javnost a člankom v "Datty llaraldu"» glasilu etrsnke, v katerem pile, da je sedanji sistem razpuščanja parlament« seeterel In škodljiv. MaeDonald predlaga, da ae kra* IJo pove, da na ho vel Imel pravice raapustitl parlamenta, kadar se sdl njemu in ministrskemu predsedniku. 1'srlsment naj sam sklene, kako dolgo naj Živi. Ako bo )>r<>dlog MaoDonalda »prejel, tedej angleški kralj Iz* guM xadnjo oMset. ki Jo PB08VETA PROSVETA u.as ilo »lov m eae. br éJTSTs I "pros veta" PRIVATNI mlekarski interesi so izigrau staro poraza Konzervirane mleko pojde zopet V denarl Farmarji v okolici Chicaga so zopet zastavkali in no* čejo privatnih mlekarskih interesov zalagati z mlekom po ceni, ki jo ponujajo. Farmar zdaj prejme malo več kot fteet centov za kvort mleka. Konzumentje v Chleagu pa plllajo kvort mleka po trinajst do Štirinajst centov. Veliki privatni mlekarski interesi vzamejo za razdelitev mleka v Chicsfu več ko polovico od cene, katero plal^ mora plačati tudi roz-nino po železnici do Chicaga. Farmarjem se zdi tako poletje posebno sedaj po zimi krivično, ker ne morejo goniti krav na paio, ampak jih morajo krmiti v hlevu. Zahtevali so, da privatni mlekarski interesi plačajo mleko nekoliko dražje. Zahteva je tako malenkoetna, da skoraj ni vredna, da se omeni, ker farmarji ne zahtevajo le ene četrtinke centa povišanja pri kvortu mleka. Kompanije so ssveda ošabno odklonila zahtevo iir-marjev In posledica te odklonitve je, da so farmarji zastavkali in da se stavka širi. Ljudje v Chleagu bodo brez svežega mleka, ako stav ka trajale par dni. Ako bodo hoUli imeti mleko, ss bodo mleko bo prihajalo mesto svežega na mizo. Ali bodo privatni mleksrrid vsleinteresl zaradi tega kaj izgubili? Prav nič l Ti interesi so svszani z interesi, Id producirsjo konzervirano mleko. Pravzaprav bodo na velikem dobičku I Konzerviranega mlaka je producira- vJrsnega mleka nastals nadprodukcija. Stavka farmarjev, M zalagajo Chicago s svežim mlekom, je torej tem pri- zdaj konzervirano mleko v denar. Za sveže mleko ne bodo ti Interesi izdali rdečega centa, ker so fsrmsrji ustavili dovoz. Blago, o katerem ni bilo izgleda, da bo kmalu podano, pa pojde na trg in se bo prodalo s velikim do-mikom Ali to ne kale, da so privatni mlekarski velein-terasi provodraH stavko farmarjev? Kdo bo oškodovan? V prvi vrsti farmarji! Mleko oetane doma in ker far« marji nimajo strojev, da bi iz tega mleka izdelali sirovo maslo, ga bodo precej pokrmili prašičem. Nekaj ga bodo zlili proč, nekaj bodo pa napravili tudi sirovega masla. To pokazuje, da bodo farmarji imeli precej škode. In če bi farmarji zdaj porabili vse mleko za sirovo maslo, bi vsssbo Imeli izgubo. Privatni bizniški interesi bi takoj SBHali cene sirovemu maslu pri nakupu sirovega masla od ftnnarjev, ko bi pričelo sirovo maslo prlhsjati v večji mnoHnl na tig. Privatni bizniški interesi bi torej maslo pokupili po nizki ceni, ga lepo shrsnili v ledenicah In kadar bi bila cena izredno visoka, bi ga postavili ns trg. Kdo bo le oškodovan? Konzumenti! Zdaj morajo konzumenti kupovati manj vredno konzervirano mleko In ko bo stavka končana, bodo privatni mlekarski velelnteresi podražili mlekom To se je dosdaj Is vselej zgodilo po vsaki stavki farmarjev. Dokler bodo privatni bizniški interesi razdeljevsli mleko po velikih mestih, bodo take razmere. Trpela bodita farmar in konzument, premoženje privatnih mlekarskih vslsintsreeov ss bo pa množilo na račun farmarja in ksasumenta. Takim razmeram lahko napravijo konec farmarji in delavci, ako ss organizirajo v produktivni in kon-sumni zadrugi. Farmarji tvorijo produktivno enoto, delavci pa konzumno enoto v zadrugi. Odpadli bi posredovalci, ki danes vzamejo za razpečevanje produkta več kot vzame producent sa izdelan je produkta. Nikakor pa ne zadostuje kot odpomoč, da ss take zadrt«« ustanove samo v Chicagu, ampak ustanoviti jih je trota v vseh industrijskih središčih. Ameriška delavska federacija lahko prav tukaj pokaže, da jI je res do tega, da ao delavske množico na polju in v industriji organizirajo gospodarsko, da jih ne bodo izkoriščali privatni bis-nffld interesi sebi v korist Ameriška delavska federacija ne riskira prav nič pri tem. kajti njena naloga jo samo ta, da pošlje učitelje med ljudstvo, Id dela na polju in v Industriji, da ga poduče, kako ss mora organizirati gospodsrsko, da ga ne bodo golili pri vstal bizniški httereei. GOVORNICA. Glaeovi ¿Umov N. P. Jl InittaSelJev ČETRTEK. S. JANUARJA. 10S4. premišljevati. ako koče ČiUtelJ dobiti duševni ulitek in pouk Ur prava elika a razvoju in napredku človeštva. — Martin O. — Tonsurirani derviš na Dvaindvajseti eeeti v Chleagu Je napovedal bajkot Slo-venoki narodni podporni jedaoti. Bravo, Kosma, le tako naprej, ampak pasi, da mesto tonsure ne Staate bala, kajti v trdnjavo kot jo danes 8. N. P. J., največja in naj-ponosnejša ustanova v Ameriki, je jako nevarno ss zaletavati . Bile js le veš slišnih nuneev, podobnih Kovačevemu Kosmu is Proasra, ki so hoteli s glavo skozi sid, ampak na njih laloat so vsi rasbili svojo butiee le takoj ob saletku. A to tonsurirano šloveče bole na vsak način skozi sid. Z vrvjo préposas! "fant" (à jo nadel jako talko in nevarno nslogo ter jo le skrajni loa, da so spametuj«, kajti uŠinšk bo revne nasproten, kot on pričakuje, kakor je pač Is vedno zgodilo, ko jo ponorel kak tonzuziran derviš. Da Kosma ni normalne pameti, je znsno ,vendar bi se nihče ne nadejal, da 1» etreijal taka kade. Kosma, le opusti slične budalosti ter vodi svoj kutaiak! "bisnis", farbej versko saslspljençe, uradnike Slovenekc narodne podporne jednote in njeno Članstvo pa pusti lepo v miru, kajti napravil ne boš popolnoma niš. Na tako oelovsko kalljanje ponorelega derviše se namreč nibče veš ne osira, najmanj po članstvo S. K. P. J. Da 'kšeft' sšsgni, luriko vodo in Škapulirji ter vsa druga slične krama na gre veš, kot želijo ku-tarji in drugi blsgoslovljeni pere-siti, ni kriva 8. K. P. J„ temveč krivi so sami. Ako bi so držsll le svojogs kopita ter M ne stikali svojih pobarvanih nooov v sadove, ki jih niš ne brigajo, bi lahko le dalj* vlekli sa nos navadne ljudi, tako pa sami skrbijo, da sa nered čedsije hitreje prebujs ter jim obrača hrbet. In tako je prav Člmprrj os bo narod otr««el ver-ekih dogem, toliko bolje bo za njega. Kosma Je imel le zdavnaj priliko spoznati, da ni mogoče s fe-gni preprečiti napredka pri 8. N. P. J., le mani s Či tan jem mal, da"1 bi bog ustavil napredek. Zastonj jo misliti, da bi tonsurirani nunei In njihovi 'štiflpuearji' s bolnim Mieelnom, Jesuščkom ter s paj-čevino propre ženo fliko le milo mogli škodovati tej veliki in ponosni slov. ustanovi. Kosma ne bo nil napravil. Članstvo S. K. P. J. nima sa Kaslmirjeve budalosti drugega kot pomilovalen nasmeh, ksr ve, da v Kosmov! gornji iibi ni vse v redu. Ker je pa Kosma že sedsj ves ls sebe ter od same jese. in zavisti velod napredka pri 8.N. P. J. poetaja nervösen, da le ne ve, ksj so melje v njegovem mlinu, se je bati v prestopnem letu katastrofe pod njegovo tonsuro. . Slednje bi bilo katastrofalno na dve strani i Verniki bi isgubill dobrega duhovnega očeta, napredni rojehi ps blagoslovljenega klovna Spametuj se torej še pravočasno, dragi Kosma 1 Vsdi, da jese škoduje in de tudi ssvist ni nikaka katoliška Čednost ter bi se isti (sa-visti namreč) ' slasti s vrvjo opasani derviš ne smel udajatl Kajti ako so slišni omaki, kakorlne bru ha is sobe Kosma proti S. N. P. J. in njensmu vodstvu po bolji volji, potem no more biti tisti bogeo, ki ge sestopajo tonsurirani dervlli neskončno pravičen, temveš neskončno krivičen. Nekje je sepiseno, da je Krist rekel, da so lalnjivs ustnico go •podu gnusobe. Večina njegovih nam-ntnikov (vsaj trdijo, da še) po Isže. da oe kadi in v slednjem iios Kosma poirbtn talent Lahko netoleujete in barvate vortko zaslepljene ljudi s lažnjivimi verski-ml dogmami tsr jih strašite s hu dlčem in peklom, ako ne počešejo globoko v žep in poklonijo beki! iT .da se rešijo pekla ter pridejo v nebeea. Nemogoče pa Je plašiti e sličnlml dogmami nspredne roja ke, ki so še sdavnaj otresli res svojih čevljev versko blato ter so jim vtrske dogme sesse Is bejke ki jik enostevao presrejo. Sej je vender sme4no veroveti v pekel is aebcee, dve kraja, katerih le nI h še ni videl ln tudi nikdo ne more dokazati Beesda'bog* pe jim je pretvess. s katero navihenl kutar-jl in sličai lenuhi Izrabljajo nevedno ljudi, ki faaajo na srečo trotov človeške dražb« še mrešo na očeh. late mrene ss da prsv lahko od sireaiti. trabe ni drugega nego tsU napredno časopisje in podu-čut knjige. Tako bo vsakdo prišel do spoznanja resni*. Seveda Je trebe Čitati prendsrno in pri tem m. — Pred kakimi 31 leti ss Je na ljubljanski realki ped nadzorstvom gospoda profesorje Albina Belarja osnovala pri-vatna opeeovalaioe potreoov. Ta opazovalnica obstoji is samih rahločutnih aparatov (seiemograf), kateri osaešijo vsak potreoni sunek na tisoče milj daleč. Med svetovno vojno Je profesor Bela») dalje pk*"*ni nastavil taka aparate na laški fronti, ker oe je ketel prepričati,, kako delujejo streli is težkih ar-tilerijokih topov. Sroše mu jo bila mila, da js izumil nov aparat, kateri le nekaj dni prej napove lcsmljeke sunke. Enega teh aparatov si je napravil v svoji lastni vili na Gorenjskem pri Bledu, približno kakih 900 milj nad mor* sko višino. Od tu je dejal vsem svetovnim Časopisom porodile ter tudi tri dni prej porOšsl, d* se t* v daljavi kakih 10,000 milj vrfil močan potres. Usti so to objavili, ali porošati niso mogli rsvao, kje bo posorišše potresa. In ree, tri dni se tem Je bil potres ns Jspon-skem, ki je sshtsvsl Itevilne šrt-vo. Kskega pomena so za bodoŠ-nost taki aparati, lahko vsakdo muli. Sedaj namsrsvs profeoor Belsr postaviti aparat vrh Triglava v višini 2600 metrov nad morjem. Aparat mu bo dsl večjo priložnost sa opesovenjs potresnih sunkov s voljo višine. Is tega vzroka je tudi člkalki Gorenjec, št. 104 8. S. p. Z. od-ločil, da priredi v soboto dae S. januarja 1M4 ob aadmik zvečer veoolieo v Prudential dvorani na Haltted in North Ave. s tako moš-nimi plesnimi sunki, ds jih bo šu-til ns svojih aparatih na Gorenjskem eelo profesor Belsr. Redi tega kličemo in . vabimo vsa Slo-venoe is Chioage in okolioe. Pridite v polnem številu ln pomagajte treeti Prudential dvorano tako močno, da bodo vedeli in pisali vsi svstovni listi, da m Jo treslo na severni strani Chieage. Nositi meneiMeU imajo imlii Monakovo, Bavarske- — (liOnis Loebner sa Fed. Press.) — Dejstvo, da je ispodletelo Luden-dorfo, Hitlerju ter na drugi etreni von Kahru in generalu Loooowu, le ne pomeni, da so monarhistl spremenili svoje stremljenje. Frakeiji teb vodilnih reakeijoner-jev sta le prav trdni in prav pridno enujeta načrte sa sopotno osnovanje monerhisma na Nemikem. Imeli so prepir radi taktike ln radi pori olje ter nedvladja. Lu-dendorf je hotel nomlko monarhijo pod krovom Prusije kakor v starih dobrih cesarskih časih. Kshr in njegovi pravoslavni Bo-vsrei pa aüslljo, da je prilel čas, ko bo Bsvsnka zavladala šes druge Nemce, ako Nemčija ne bi •prejela take vrste vlade pa da u stenovljo novo konfederseijo, v kateri bodo zvesane katoliške de-Isle s Porenjem, južno Nemčijo in Nemško Avstrijo. V tem slednjem načrtu so Kehra prav pridno podpirali miški klertkl slasti se jo pri-zadeval rimako-katoliški kardinal Faulhaber, kateri dooledno imenuje Nemeo, ki so vprisorill revolucije 9. novembra 1918: "novem-berski kriminalci". Kahrovo delo je pooobno vrste, Skoval si je geolot "Proč od marksizma" In jc tndi uspel, da mu njegovi bavarski tovariši verja mejo v to geslo. Ker j« bil Msrks Žid. je umevno da radi toga tudi toliko lažje vodijo protisomltsko propagando skupno s protidelsv-sko gonjo—v državi, kjer se počutijo strogo katoliške. Ko je Kahrova propaganda vidno uspe le, jo mol neatopil drugi korak, kar sam sebe ss jo postavil diktatorja Bavarske. To ara je delo priliko ,de je lahko zatrl komunistično strsnko in tlak. skoraj ravno tako socialistično stranko in časopisje ter jo prepovedal židovsko časopisje. Se moleste a diktatura mu je tudi omogočila, da je dal ii gnati mnogo Udov. Med vsem tem početjem ss je Kahr prav dobro počutil v tronu bavarsko delete Narodna vlada Je naredila neznaten odpor proti Kahru, ko Je UjaviU.de njene mol nada vse druge v dešelL Verjeti Je, ds ■o bili arksteri členi 8treseaunuo-vega kabineta v zvezi s Kahrom kar oe slasti pokassli tedaj, ke so nastopali proti dclaveem Seksonekem in v Tunngiji. De-Istri »o bili blaroslovheni s vo- jaškim rejpmom. ke so sgubili sveže delavske vlade... Kahrov naslednji korak Ja bU, ko je bil LosoOvf imenovan vojaškim konmadsntom šes Bo versko. S tem Je odprto pokasal, da F*s-zir> ukaze is Berlina, ker jih ni u-poštcval kakor bi Jih sploh ne bilo. Ko je prišla Is Berlina odredbe, je Kahr ntsnaniT, da je sam prevzel v roka vodstvo čet ns Beversksm in de ja Loeoofra imenoval sssm svojega namestnika. Lossow in njegove šete so bili še is narodne bla-gajniee in v zvesi s Hitler-Luden-dorfovim rebeljonom Je neki drugi Oeeslerjovih generalov, Belo-hard s Turinokofa, katerega posel Js bil lev sa "proletarskimi stot-nijami", bil povabljen, naj se pridruži državnim brsmbovoem, ki ao Hi nad delavce v TuringijL Ko je Kahr na ta način počasi, s s gotovostjo napredoval, da si ssgotovl "pravico" na Bavarskem, so nemški nacionalisti imeli dseti opravka drugod e pripravljanjem, da si podajo rok|e dr-lava Illinois oprojela zskon, ki je ustanovil posebna sodišča sa saslilanje otrok in reševanje njihovih slučajev. Tako je v Chleagu L 1999 bilo nstsnovljeno prvo mlsdinsks sodišče (J a v s a 11 s Court); gibanje sa slišna sodišča se Je rssširllo po vsej deleli In danes imamo vsepovsod! takih sodišč. X delokrog teh sodili epeda ob-ravnavanjo otrok» ki ao oe pregrešili proti sakonu, kakor tudi oskrba sanemarjenih in sapnlčenih otrok. Kar se tiče mladinskih kršiteljev sakona, ts sodišča zavzemajo stališče, ds so ti ottasi, rev-no kot oni, ki so saptfSSenl, potrebni ne kssnovsnjs, marveč posebne oskrbe, varstva in asdva-ruštva države. Mlsdinskege krši-telja so ematrsjo kdt sloMeaa, marveč kot otroka, n je potreben pooobno oekrbe. Ni glavna ■stvar, da-li Je otrok kriv ali ne Uga sli onega pogrešks, marveč sodnik se vpraša, kdo Js ta otrok, kako je postal tak, kaj naj se »a njega in drlsvo etori, da so reši od kriminalno karijere. Badi tega si sodišče no priskrfeujs le dokasov družini, vagoji, snašeju in teles-asm in dolsvnsm rasvoju. Ker svrhs oodnijokegs postopanja je poboljševalna in na kesnovalns, so nsjboljše sodišče popolnoma odpravila odmerjanje kasni v metodo kasno vanje t bila je doba sramotnih odrov, klad, batinenja in ožigoeanja. 8 vrha kasenake j notice je bilo v prri vrsti meHo-vanjo nad onimi, ki oo prekršili javni mir. Da si Človek predstav, lje krutost tedanjih sskouov nasproti nodoletnUm, noj tu navedemo določbo nekega sakona od L 1642: "Ako kak otrok v starosti čes šestnajst let in sadosti dulevno rasvit prekolne ali udari svojega očeta ali mater, bo kaanovan s smrtjo, rasun ako se dokale, ds so bili starši jako nskrlčansko nemarni v vsgoji svojih otrok, ali ako oo bili otroei vsled skrajnega in krutega kasnovanjs s strani staršev issvsni k temu dejanju, da obranijo sebe pred smrtjo ln pehabljenjem." Drugi sločini, redi katerih Je bila predploane smrtna kasen ss odraale, kakor tudi sa otroke, so bilit poeiljenjc, "bestijelnost," bo g okle t je, šerovništvo, umor, krive prisega, poUg, malikoval stvo in rop ljudi. Ti sakonl niso bili le ne papirju radi ustrahove-nje, marveč so jih seres tndi isvr-Is vali. Ko oo L 1710 uvedli aovo sa-kone, Jo bila strogost starih 'modrih sakonov' (blue laws) nekoliko omiljena. Ali zakon Še vedno ni delal rasliks med odraetliml in nedoletniki, kar oe tiče smrtne kasni. de le od L 1916 se pojavljajo bolj rasuame metode v kasnovanjs nedoletulkov. Od Uga leta do 1.1911 Jo bila aoka prehodna do-ba v oasiranju o kazenski jusUol Srednjeveška jusUčna ropotije, kot sramotni odri. hlode ln oži. galeo Šelese, je bila pešoai odpravljena v muse je kaeeaskih gro-«ovltoetl Zočelo je prevladovati nasiranje, da svrhs justice ao orne biti golo mašševeaje, merveč de je njeaa zvrha ta, de so ebvaraja človeška družbe pred ziočiaetvem. oo le kasneje, sredi rfttlMS •toUga, os pojavlja *i|je Ideja, da trebe poet o pat i proti nedolet-nim sloeiaeem v svrbe p^holjše vsuje istih. V državi Conn^t so tudi v Ameriki v kolonijalni _ _ —, _ dobi prevladovale še trednjevešks^i;« «aJriu büede. Veliko Ito- vflo sodišč isaa navado odmeriti zapor v obliki doeušo detenoije v kaki družini in v domači oskrbi sodnih uradnikov. Osni oe, da oo L 1918 sodišča obiaVnels 171,000 otroških pravd. Od teh Jo priblilno le 50,000 prišlo prod sodišča, ki niso vspooob-Ijena as obravnavsnje mladoletnikov. Žalostno pa je, da Je le toliko otrok prišlo prod rodna sodišča ; posledloe utegnejo biti otrašns. Sodišča ss poelužujejo tndi ta-kozvanih "probation offioois", t j. nastsvljoneov, ki imajo nadzorovati vedenje otrok. HÖSJO SB: Lekos Tome, sadnji naslovi Pittsburgh, Pa. i Münk Adolf, sadnji nailev: Now York, N. Y.t Baldarovli Jooo Palko, ts Novi-grada v Dalmacljl \ Milan MltrovW, is Vrnjaike Ben je v Srbijlj Franc Jvnik, is' Stope, okraj Brelice ns Slovonskemt Josip Perles, is Celjs ns Sloven-skem, zadnji naslovt 427 E. 81 St, New York, N.Y.j Olüo VudragovW, zadnji na-slo: Pittsburgh, Pa.; Joalp Horvet, Is Boletinea okraj Cakovae v Medjlmurja; 'Ivan Pstcrnel, is Zlra, okrsj Ljubljana v Slovenijl, sadnji ns-slov: Mesdowlands, Pa.; Jakob la Merija Zolea, U 8ro elnea, okraj Varaldlü. % Kdor bi vedelkaj nojasnil« Iskanik, nsj UvoU jlrid Useljen; ikfinu poolsneu : Oomsüssientr of Emlgrstlon, 449 23nd St, Ne* York, N. Y. AH vet, ssksj ss tvej deiek take rad psSope s drugtmi de6U Is ^aajs rsses ponds ssrt^t Odasfsr as Is la maefs ngsaks v iksihaja otrek nsjdol v taü-gl "Zbkoe klipsmMs^ deMI pri Kajllevai mallei ZVTl- s. JANUARJA, 1924. čETfcTEK. Delan*« -*lc> (Federated Press.) • ^ Kenvcncija Worker« party. • Chicago, !H. - Worker» party (drbvaka franka), v kateri «U Ijeai bivši komunistični stran-Ji J ZJruŽeuih držsvuh, Je Imela .. jnjo nedeljo, pondeljek iu na Četa leta dsn tretjo letno ko», vencih v imperial Hajli, JUlateU St., Chicago. NavztfU» je bilo 50 rednih delegatov, ki ao zo-.10pali lb okrožij; poleg teh ao Lili zs»tvpnikl tujerodnih fetjere-eij, •'Prijateljev Sovjetsko Ku-.odbore «a dnevnik Daily Worker iu gostje iz Kanade. Tujnik Buthcnbcrg je poročal, j6 je stranka imela t novembra 13,238 članov. Glavno vprašanje u« zborovanja jc bilo enotna fronta ameriških delavcev v indusfri-. jzli ln na' farmah. Konvencijo »o j« izrekla za petletni moratorij za farmarje, noodviauoet Filipinov iu za organizirauje delavcev na industrijeskem polju. Stavbni delavci v New Yorku «prejeli kompromisni povišek. New York, N. Y. — Sedem stav-binakih unij je sprejelo kompromis v mezdnem pogajanju a pogodbeniki. Kompromia ae glsai, da se mezd s v splošnem povila ss ¿0 centov dnevuo. Novs mezda bo znašala največ $10.50. dnevno in 18.50 zs pomagače. Pričakuje se, ds bodo pogodbo sprejelo vse unije, ksterih je 35 in ki štejejo več ko 100,000 članov. Hughaa in Mhliki vlada. PROSVETA ZA KOMPROMIS V DAVÖH1M VPRAÎAKJU. (Nadaljevanje s prvs strsni.) Ns ta način bi 95 odstotkov malih kmetov ne plsčslo nobenega do hodninskega dsvks. 8 tem bi bilo vsaj neksj pomsgano mslemu kmetu, kakor bo mezdnemu de-lavcu z znižanjem dsvks na mez dni zaslužek, katero znižanje se ne tiče kmetov ali trgovcev, če ne vodijo avojih poelov tako, da dajejo samim aebi redno meaečno ali tedensko plačo. Poljedelska skupina js rsjšs pripravljena podpirati smerno nižanje v normalnih davkih, kakor je to predložil tsjnik Mellon, kakor ps glssovsti s La Folletto-vo radikalno skupino, k*l se ogreva za radikalno znižanje tistega davks. Mnogi poljedelski Člsnl so zs neflkere predloge, ki se ne stri njajo z Mellonovimi nssveti, n. pr. davek na dedKine, davek na darilne volila, davek na nerazde-Ijene zaslužke raznih korporaeij. Kazen skrajno radikalne akupine se skoro nihče drugi ne ogreva sa obnovitev davka na velike profi-te. Washinfton, D. O. — Zakaj je tajnik Hughes pregovoril pred-eednika Coolidga k temu, da je naročil prodajati orožje mehiški \ ledi, ki se eedaj trudi aatreti re-veko adlitarieUčnik kolovodij, je uganka, a katero se pečajo evrop-aki in latinako-ameriškl diplomat-je. Ta korak je tsko presenetljiv, kskor je bils Hugheeova odklonitev Čičerinovega ponudka aa pogajanja o ameriškem priznanju sovjetske Rusije. Latinako-smeriške države niti v sanjah ne mislijo,xdo ims Hughe* sli prodsoduik Coolidgc ls malo simpatije z Obregonovo politiko. Obregonovs vlada je naj radikalnejša, kar jih je v republikah južno Združenih držav. Vai trezni ljudje pa menijo, da je Hughes uverjen o izjalovljenju vatoških prizadevanj, in da bi bilo zelo škodljivo, dati podporo ia zaalom bo mehiškim vatašem, aa admini-etraeijo letoe, ko pojde za novo-ga predaednika Združenih držav.« Na drugi strani pa bo takšuo postopanje rešilo nekaj prestiža naše administracije v očeh naših li-beraloev, ki simpatisirajo s Ob-regonom. 8 popolnoma imperijalističnega stališča je Hugheeova poteza zelo dobro zavarovanje v prihodnjoati. Vaak despot bi ae počutil popolnoma varnega s Washlngtoaom v ozadju, kadar bi ac ljudetvo' dvignilo, da ga kaznuje. Tako bi dobil Waahington novo veljavo med latinako-ameriškimi ljudmi, kjer je sedsj ns precej alabem glaau. Ali Hughesov korak ni bil všeč latinako-ameriškim diplomatom. Razburil jih je. Nihče ne more videti vnaprej rssmer, v kakršnih ee utegne njegovo stranka zaple v državljanski spor. Ta novs AKOLIJA POBIJA «OVA VOJVA POSOJILA. zs (Nadaljevanje s prve strani.) Bore smatrati Zgovorno ©slabljenje garancij glede-starih dolgov, hoče pa opoeoriti ves svot na njeno sedanjo politiko, ki je nevarna mednarodnemu finanč nemu položaju in miru. . Kskor je bila angleška vlada informirana, je Poljaka sastsvils Franciji za poeojilo 400,000,000 frankov dohodke od gozdov To-Ji"8, posojilo bo potrošeno v Franciji za železniške, telegrsfeke « vojne potrebščine. Kumunljs Ims dobiti sto miljo nov frankov posojila in zanj js ustavila izvozne dovke, potem pa * vse državne dohodke. Cela vso-J* se porsbl zs orožje in munieijo u Francijo. - Jugoslavija dobi 300 miljonov frankov in zaatsvila je dohodke «•"te, državnih** monopolov, državnih železnic in brsojavs. Po-i« «s deset let in obresti znašajo pet od »to. Cela vsota * porabi zs nskup orožjs in stre-J,VS. kl ae mora kupiti v Franciji. -WUja smatra, da je to oboro-zevanje male entente nepotrebno 'n naravnat škodljivo avetovae-»u miru. Dclavaka vlada bo neti,?!!0 S?1»*» P^iUvto J?1,l.lk0 kakor kitro ««P» na krmilo. problema sa delavca, ker ae s tem zniža njegovo trpljenje in konau-men ta, ker se zniža ceno premogu, je razvidna, ako vpoštevomo, ds od 70 odstotkov etroškov premoga, ki jih prejmejo rudarji, ko je premog spravljeu ia rudnika, prejmejo polovico rudarji ss ko-panje in nakladanje." Po rudni kih. kjer nakopljejo manj kot tretjino premoga po atrojih, je dnevna produkcija poeameanega rudarja 3.71 tone premoga, kjer je premog nakopan od tretjine do Mh tretjin a strojem, tam je povprečna produkcija rudarja šo 4.02 tone dnevno, kjer pa je premog nakopau več kot dve tretjini S strojem, tam odpade povprečno Že 4.47 tone dnevno na rudarja. Kjer je premog nakladsn s strojem, je produkcija poaameanega rudarja skoraj še enkrat tolika, ugotavlja komiaija. Saj—«ava idealna hrana. sti politika v Waahingtonu pomeni novo rsztegnltev severno-amerj-hkc soverenoeti. Je eioer posred ns, sli to pa zelo izdatna. In to je ravno* kar jim nI prav nič po volji. Manilo, Filipini, 2. jan. —' Ds ^ ^Jutrsj eo ee močno etreala *»»«Pja v Manili. Ljudje so pre Rudarji M Isbks lasll krajši delavnik. nWisiš. ml. M«rU« ... _ ara, SmW^ oau. a. vid», u ara. tir. ¿km ThMI, Im SS, Ummdmr.mmrUU. fmn jok» 414 W. Hsy UH «yrraffiiM, la. ROftJSItRI OOaiKi w^^^^mwww • VWSBS1* oaACOMJB OKROSJC. BU. N.vak, »liHfalLIMK i«. U«odSU uua.M i Xs Ttflaik. VZHODNO OKROM« ZAPADNO OKKOZili bla* novak. prc^m^atk, ms7-ss te» u<*«i CkUrntrnTm k Jyk ^wtjjk» lia, M~m, Rw.^ L «s. Grašali», Maai tapfi ŠM, Aaiaa ÉmUg. loa IAA. f^—so. Kab^ sa il Mas Mae«. Umm lit, Ml, Mks« sa mm»m»m4 Prask Ztita, Smm«u «S t T CUrmlmmi, Ohio. tisami A« Wiaa|MMtsf Sl*i Msirtfi uuk. Nadaomi odbor t W. asib t«.. CklsaM* Ht. Fr.»k Ava* Clevalaad* a, WWltM 9Hfr, S464 »i. Clnlr 8U Zdruiitvoni odbori Pvaak Aleš. «tt4 Sa. Cn««mš An, CMUaga. IM. Jaška Ovaa, M3S W. Mk Si* CkUa«a, lil. Jas. Skak. S404 Ortoa Ct.. CUvalaad. OkU. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. K«ra. IUI Si. Clair AvH CUaalsad, O, POMORI Kers>paa%sa— s gl. adkaraiM, U delsja a gUvaaia ar«4a, VSA PISMA, Id ee aaasŠala ao pasle il aeadaedaika se aaalevai Pr»š.sdoHlva S. N. P. J« SSS7-SS Sa. UwaAa».. CU«a«a. 111. VSt ZADtVK BOLNIŠKE PODPORE St NASLOVE» Balatlh» taf alMva t» N. P. Jn SSSV-SS Sa. Ui.mš.Ii Ava». Chks«a IU. DENARNE POSIUATVE IN STVARL M so lM«|a «I. ii«ri«t.lM|i adbara la JedMta sa aaaUvai TWJaUlva K N. P. J.. SSST-SS Sa. Uwe-dal« Ava* Ckicftf«, IU. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIM POSLI sa aaMIJaJa as aa«šavi Blagejalltva S. N. P. J* SBS7-SS 8«. Uwadak Ave* Ckl«««a. III. Vae aHlašt i a lad« aaolavsaja a |L lavršavalaeai adbara se asi jsja Praak Zakaa, praasadalka aadeesaeg« «dbar«. šlfar aasl«v ja «zor*j. Vslarlrivi ao gl. >era»al adaMi «a aaj palUJaJa ae aaslavi Jaha Uadee-•••^i 407 W, Mag St., Ssrtagfleld, IH. Val ¿■■lil la armai alii. ■imiiiIIi «iltil in>j»l»i la aalak aaa hat a WO ww^a^^ a^ wwwt^gw pw^wwwwi ^|aee«| «awwwfswa sw epvav www «awv t« avaai o fta«il«ai i«daal», aaj aa paŠUja aa aasleei "Prasvala", SSS7-SS Lawadale Aaa* Ckleaga, III. ha ta ali èasa velike valas. fri Književni mat toi B. W» w» 9. Ernst Toller. Lipako, Nemčija. (L. P. Loch-ner sa Fed. Presa.) — Kenst Toi-1er, uajvočji dramatik usuuškogn delavskega razreda aedanjego časa, katerega igra "The Mer Uhr Stornier" je dobro ausus tinti v Ameriki, je doaegel nov uspeli, ko jo bilo prvič igrano njegovo najnovejše delo "Hinkemann'1 (Pohabljence). Predstavili ao njegovo delo, tods pisatelj ni bil nsvsoč. Toller je zsprt v ječi ns Bsvsrsksin, v katero ao gs pahnili nasadnjskt pod obtožbo, ds je pomagal Kurt Klaner ju pri kratkem uvedenju ko muuietičnegs režima leta HU8-19. Izšla ao tri velika dela. kar je pi tatel j zaprt — pa uiti eno istih del ni moRio priti na oder, vss eo U branili nszsdnjaki. Pa šs hujšo ao je pripetilo seprtemu pisatelju — nI mu bilo dovoljeno, da hI smel čitatl kritiko drugih piaateljcv o njegovih delih, katera je isšla po mnogik listih. Kakor druga Tollerjeva dela, je tudi "Pohabljenec" drama la živ-Ijenja delavakegs razreda in so vsi prlsori vsetl is Življenje delsv-oev. Snov je nenavadna. Delaven ja šsl ns vojeko in bil obatreljen od puške nasprotnika. Strel je po-vzročll, ds je mož izgubil apolovilo. Njegovs žens mu je oatsls neksj Časa zvesto, čeprov js bil pohabljen, o pozneje jc podleglo ss-peljlvim vabilom močnsgs moške-gs, kskoršnegs ljubijo ženehe. Zs-peljiveo asm pove pohsbljenou o nesvsstobi njegove žene, pa poleg tega se mu že laže, da ae jo šena norčevala is njegove (pohabljen-Čeve) nesreče. To pa js prevoč zs pohabljence. Pripravljen je odpu-atiti avojl ženi v drugem napetem prizoru ,ko ona tudi dokaže globoko kessnje rsdi svojega čina. To-ds pehsbljenec asm epozna, ds js nezmošsn daljnega življenja. ''Nočem več — preveč vem," vpije nesrečnik in ei konča življenje. Veliko je sanlmsnje rsdi "Po-habljencs" in drama je predmet debstsm in rasgovorom na shodih, sejah delavaklh organizacij, po goetllnah in glevnih atanih poli. tišalh strank ter eploh povao«! v javnosti. V tej drami namreč Toller podaja toliko šivahnoati Is d< Isvsk'gs Življenja, kakor v nobeni drugi. Delikataa kskor je vsa soov jo js Toller vender obdelal ns tako dohovtt način, ds je iskljačeos v nji vaaks Isseivns ss sliks. Varsčits ' Praevsto'' vsšsan aH prijatelja * stan UOBHf JAK ti IB VIDNO PBI SADIVA DOEBCl MBBSO E RAKETO. Ciaeianati, O. — Profesor R. H. iloddard s Clarkove nniverss, čigar prlzsdsvsnje, doseči utese* sli luno s rsketo, jo obrnilo pred nekolikimi leti splošno posornost nanj, ae še eedaj peča s to nakano, da doženc, kakšne ao srsčpe res-mere petdeset milj nsd scntljo. Tsko jo povedal avojemu poslušal-atvu ua kouvencijl ameriško sveže za napredek moderne znanosti. Kakor poročajo, sta vremenski urad In Smlthsonov savod v Woahingtonft saluterealrana v nakano profesorja Ooddards, ki lm kmalu dokonča! avoje dolo. Reke! je, da mu je treba še aamo ene stopinje, preden bo izdelal vsorso tiste rskste. Profesor Ooddsrd namerava Izdelati rskete, kl bo Ishho dossgla luno. Makete bo Imels ns sebi spsrst, kl se bo odpira! Iu saplrsl avtomatično, ko dosešc rakots gotovo višino, S tem se bo spsrit zsprl, bo prišlo neksj arsks v tisti višini v prlprsvljsno eelleo, in rskets gs bo prlneala s asbo, ko psds ns semljo. To bo prvi vsoree srsks, ki gs Js še kdsj Imel žlovsk iz tsko velike višine v prostora. lastopslke včlsoje- s« iideteliiijsio me-vseki nI IV Ki A SLOVKNSKIH OHOANUA-C/J V CHICAGU IN OKOUU. Od česa do česa se prlob6u|e pod lo rubriko sanlinive eklivnoili L S. O., kl so v Interesu vseh društev. Društva, katere šo niso nessenlla svojege pristopa v Z. O. S., na| sa naznanijo svesinsmu lafnlku, ks* mor naj nsslova vsa namenila in pošlljatve, kl so namenjene avesi. Apeliram na nlh «t rud le v, SIIACIJ V CIIICAGU: "ftlovenlja" Šiov. 44, CMPS. — Mašaaradn« vesellra, dne IU, |a-nusrla 1921 v Narodni dvorani. Slovanils postaja, štev. 16211 M. W. of A. — Plesna veselica, dne 26. |snusr|s 1924. 8oc. klub llev. 1, JS/.. — Dram-sk« i«r«(l»tava. dne 1». februarja 1424. v dvorani ČSI'8. Mladinski tamburalkl »bor "Cmr- U\". - Metoa veselica dne 21. fe-bruerjs v dvorsnl %. N. P. J. ftoe. blub štev. I. i%£. — Dri ske predstava dno 4, aprile v dvoren! CSPft. "Nade" štev. 102 SNPi. — Slev-nosi pelnsutletnic«, v ued«IJo due 27. oprite 1034 v Narodni dvorani. Aho priredba vašega druU»a še nI v gomlem sesnsmu, obvestile ivrslneg« iejnlks. d« Jo uvrsl! v prih<«ln|em, Ako kslero drotlvo apssl kakšna pomoto ali ljlvu»t. ud J ju nsinsnl tafniku, «e firlnodnjlc poprevi. 7 >ff!t 4s v Ameriki Ali vaš, kaj trpi vsliko štavilo delavcev olasal, ki dšsa oMavaaja s vločagamit Aka vsš. šareči ti kajigs "Isjs katero dobiš pri Kajiisvai mattet B. V. P. J Biso Novak, tslnlk, 24Š9 So. Springfield Ave. All vsi, ssksj «i tvoj taka rad potepe s drugimi dečki la igaojs rssae Odgovor aa ta la asa« f obasšsajs otrok ns)deé v taji- "«-'--- Mnttmält" L.t... g* e««sa i"w|»n«an • ■■'■o1 doMŠ pri Kajiževai martel BVPJ, PROSVETA ČETRTEK, 8. JANUARJA, 1«4. Visoška kronika. DR. IVAN TAVČAR. (Daljo.) j Takrat le niaem poznal francoske kletvine, tli pozneje, pri različnih aierah, aam aa Ji tudi privadil. Zatorej lahka zapišeta, da ja Joannaa Pranoitcus tistih mal, ko je dirjal po aobi, klel, po fttneotko ja kiti, ker ga ja tako aiino razkačila dokazana pregreha zapuščene Agata! "Mod Dieu!" je kričal, "ekeempel za mora postaviti .eksempel hočem poaUviti t teh krajih, dO ne bodo več potolčeni po toči in da ne bodo trosili po njth nezakonskih »rojih pratičkor Lu-eifer In ojegovi bratje 1 ParbUu I" ' " ' Togotil ae je nad nekim petrom jezuitom, ki api, (jezuit Spec) ii\ govoril je fte drug.i reči, katerih ni uraela moja kmečka pamet. Znova j« dirjal po zobi gori in doli, in razločno aa je čulo, da ^ škripal s zobmi; obličja mn je atalo v plamenu in vaoko roko je bil skrčil ▼ paat. Uboga Agata! Ko k% je nekoliko pomiril, me je vprašal ostro lit trpko, prav kakor bi mi potianil nabrušen nož Vulio: / "Kaj bo sedsj s tvojimi praftlčkir" t Tudi na to je mislil viaoki gospod. — Odgovoril sem: , ,"6est jih je in dobro sa rede." "Čemu naj bi se slabo redili, ko jim vendar eopraiea daje oblodvetl" sa ja sadri miloaUjivi gotptd škof. Zadri t Kaj drugega na morem sspi-Mti, ker se tudi viaoki gospodje radi zadirpjo, če ao razkačeni. Oj, aveti Izidor, ikof Joannes Frsn-eisaus ja btt tadaj razkačon v polni meri t — Pristavil ja lat "Morda ja sedala na enega, morda na vaah leaterol DUblel" Zajealjal sem: '¡rim y "Če Agato obsodita, jih družina na bo hotela jaa|||. pobi jam jih tsr zagrebem v gozd, kjer jih jskopijejo lisice .katerih je veliko v visolkih go-cdovib. Če je ne obsodit«, jih bom pač sekJaV'. fikoi aa j« hudobno zaamejal: "Tako ja pravi Pamtttn gospodar si, Izidor Schwarzkobler!" "Izidor Khallan, vala miloat!" aem popravil ponižno. • - "Torej Izidor Khallan 1 Prazen loneo je prazen, naj se že imenuje Schwarskobler >11 Khallan!" Zopet je sedel na avoj stol, po mizi pa bobnal • svojimi prati ter gledal pri oknu na ravnino, rumeno obsijano. "Bolnce aije in dosti lepe^ vremena imamo 1" je mirno spregovoril. "Vreme je dobro in letina ne bo slaba,M sem Odgovoril pogumno. "Letina — ta jo sata prva I" Že ja oatro brenkljal po misi, da ae niaem upal kaj odgovoriti UJoannea Pranciaeua ja precej Čaaa molčal, potem pa sa ja hitro obrnil proti meni a prijaznim obrazom In lahnim nasmehom okrog ustnic ter ma ja takole pozvali "Izidor Khallan ^niali si, da opravljal aveto rrtd pri svojam dušnem pastirju, in misli ai, aem jaz tvoj dušni paatirl Odgovori mi: Ali veruje!, da ao eopfnioe ali čarodejnice tU čarovnica na svetuY Odgovori mi prav tako, kakor bi odgovsrjtl tvojemu Bogu, Č« bi t* poklical pred sobal- r Svata Trojica, pomagaj 1 To je bilo vprašanje, prod katerim asm ae tresel vse te dni, ksr so mi Agat* rctll! Bal aam aa tega vprašanja in upal tam, da bo isoatalo. Ali izostale ni — in odgovoriti moram, kakor bi odgovarjal Oospodu, ki stanuje v avetem tabarnakaljnu. Če je Agata pogub-ljana, zavoljo tega ne smem še zapraviti nebeškega kraljestva 1 Milostljivi Škof me je svetlo pogledal, da sem !• alstfl, da ms prelge njegovo žareče oko. Odgovoril Mini "Kristus mi js priča, da verujsm!" „ j "Da ao čarovnice, da so coprnioaY — Da bi ml fel gospod Jasna dosti takih podložnlkovl" ja «hUcal^viaoki gospod. Potem je zamolklo vprašal i "Kako podpiraš to avo jo ve rot" — Zopet je po-ttgtl po tmokvah v alati posodi. jUl jat ta nobeno priliko nissm hotel postati dslalcn večnega pogubljenja 1 Tako le aem odgovorili v "Kar pomnim, jik je avet preganjal, vsslsj jih it oboodila gosposka in na grmado jih je vodila, ■algaa pa ni bil nlkdo, da ni poprej asm in odkri-tptsjpo priznal tvojega prklenakega hudodel* otval!' Miltttljivi goopod je prineael čašo k ustom in aa pokftpčal a požirkom slsdksgs čmikalea. Ko je pU, je spiral avoja očeaca v me, da sem imel obtutrk, kot bi sUili v me dv« bodeči puščiei. Grenko aa ja zaamejal: "Dobro ai podkovani MOfda al ta bil v mojem loškem stolpu, tsm imava ts d ansa lepa ttloge priznanja, na katero ae akllottje«:" "Gorska aa tn In tam zmoti." sem odgovo-ril, "da hI aa pa zmotila v vsakem slučaju — greh ki bflo, kaj takega trditi." * Ttt ja Mlo, da aa ja eden prvih vilih svate Oartnre prišel tako tmejati. da ss ja bilo bati. da «a zadavi nepremagljiv kn» I . ,»"Praiv Imaš. moj sin. gosposks sa malokdaj mati t La čudno, da ate m vi s Albrehtom 8igis-sattdom sopet in aopet pravdali, ka vam ja la bila adrečen« pravita v pravdah s Vidom Ada- :Narodnega kmeta lahko sprsviš v zadrego, ■atorrj aam »(#00 is v 1 jt vprašal t •Ali nI «udno, dragi mladenič, če je Agata taka mogočna, če aa pajdaši t haU).m. ki ja, kar nj lahka verjameš. valili gospod, da ai »aaaa ne pet* ga In da ne odfrtl pri okau ter se tako otreaa telke loške pravica!" v rfeatt lokaj m« nisem vedel edgovanti.<- * • Ponovil je It tokrat vprtšaaj« "Raj torej t A)! la, vedno >erujet da aa čarotnioc aa tvtUf" J iedaj aam samo le taatokali "Na ve« "TI si gotovo v sorodstvu t svttim Tomažem ! — Pos.ušaj aadaj svojegs škofa, poalušaj svojega vladarja 1 Ta ti odgovarja: Jaz na verujem 1" In gospod Joanncs FraneiaetH je vstal ter zopet letal po čumnaiL Po moji glavi sa je vse mešalo in drugega niaem opazil, kakor križ, ki je oznanjeval bridko smrt blatenega škofa Konrada. V zlic temu pa moja ošabno* ša nI bila strta in moj« srce je le vedno kričalo, da viaofti goepodar ne bo smel ¿t-mati ¡tenske, katero ao radi čarodejatva vlačili po loških ječdh. r:"Če ti je mogoče," je vpil škof. "odpri In poslušaj! hočem z vodo. Ce pride Agata na katerikoli način, na katerikoli način Šiva iz vode, je njena ne&rtfnoat dokazana." - Besede "na katerikoli način" je dvakrat ponovil in polAgat jt nanje poseben naglas. Ali brezuspešno, ker te v moji glavi ni hotelo razjaaniti, zatorej niaem vedel, tli ®o hotele te besede kij posebnega povedati. Moja onemoglo* škofu ni ostala prikrita. Obstal je prtcf mano in zaničljivo izustil te-le besede: "Ti hočeš grešnieo rešiti? Ti hočeš grešnieo rešiti pred grmado? Ti je rešil ne boš! Ti ai .Nekaj čaaa ja premišljeval, potem pa kar odkri-toarČno doatavih "Ti si tepec 1" Na to grenko beaedo aem zlezel v devetero gub in pot ma jt oblil, da ja bila mokra obleka na meni. Kar^em bil gospodar obeh viaoških kmetij, mo še ni bila zadela nobena taka beteda, kakor jo najsi nima toliko polja, ne toliko tovornih konj, kakor imam jaz vsega skupaj na Visokem 1 ^ Zaktfoai je: "Valet de chtmbrnl" [ . , Prišel je tUrec z orjaško lasuljo, f .. ¿ "Fierre, odpelji t*ga človeka!" Kakor v .pijanosti sem, odšel, tako da aem pozabil izkazati nasledniku apoatolov čast, katero jhn Ukazuje éall sveti; . . ,. Morda aem aa motil, morda aem prav slišal— pri vratih as mi-je zdelo, da aem čul smeh njegove milosti. Bil ja strupen smeh, .a takrat še niaem vedri, da.s« ja sa tem tmthpm skrivalo zlato arce Janeza Fraučiška.in blagoalovljena dobrotljivost, ki ja tičala v vsaki kaplji krvi, ki sa je preUkala po Ájtgovtm šibkem teleaoij! , Tiati dan aem za pnš&aj loški grad v zavesti, da nam' ¿reyainftki škof noce pomagati Na poti ia Loke jt jokala moja duša in mislil aem nanjo, ki ja bila v verigah in katere obiakati nisem imel poguma. Mislil aem nanjo — ali pred očmi ao mi ležale tudi bogata njiva in zeleni vi-soški travniki, kar je bilo vs¿ moja laat. Tu In tam sa je nekaj oglašalo is postranskega kota moje duše: Ali naj jemljem Žensko, ki bo sojena pred celim avetomf Če Bog zapusti človeka, je kakor zaatava, ki plapola v one kraja, v katera a^pa vleče! Pred domom me je čakal brat Jurij. Kar sušil ae je te dni, da ga že ni bilo skoraj nič v obiski. *"Si bil pri njit" "Pri Ikofu sem bi!,* sem odgovoril, "lil nisem sé g¿ upal proalti ,da bi me pustil k nji. feii ja tak, kakor trnjav grm, v katerega ne Stikamo rok. "Ali je kaj govoril o njit" ja vprašal s veliko skrbjo. "Nakaj je pravil, da če poskusiti z vodo, in če prtyt Uva Is va4o, in siosr.na katerikoli način, potem jo dokazana njena nedolžnost. Ali človek naj se spoana pri govorici viaokih gospodov, ki tako radi Igle brijejo it nas, ubogih kmetov!" ' Jurij ja od lak ..> Potem amo šivali dalje, Živeli kakor čreda aa BlegaAtit is katere ja medved odneael najlepše ovco. Konec julija je prišel Schwaiffatrigkh sopet na Viaoko. Prišel je kot kalipet sodnij* (Waiabot) in jprinaael ja mani In Jurju pečate. Klicali su naju v okofjo Loko na dan enajatega avgusta, na dan av. Tiburoija mučeni ka, da bodeva pričala pri obravnavi, ko ta bo aodilo o Agati Erad Bchwarzkob-Isrjevi radi bodega Čarodsjatva. Na dan av. Tiburoija mnčenika ae je imela ob deaetih zjutraj začeti sodba.. Z Jur jem ava na vsa jutro odjeadila v mesto. Upala ava da bode-va sama in da nama nt bo treba povešati oči, ko je vendar od Žlrov do Loke cela dolina vedela ia govorila o naši aramotL A močno ava bila ogoljufana: hodilo ja po ppti akoraj toliko mnošie, kakor tedaj, ko hodi ljndatvo -na božja pota. Hribovoav .in dolineev — vseh ja bilo polno, in nekateri so bili ša tako brez vsake pameti, da ao vlačili otroke a sabo. Via jt hitelo v mesto, in skoraj več jih ja bilo kakor tlati dan, ko ao ob glavo dajali onegt is polka Ferrari, ki jt umoril In oropal kmeta iz Zminjca. Puščali ao naJu v miru, in to la calo tisti, ki so, bili prepričani, da je AgaU. čarovnica, kar ja'lanako leto tu in tam padala tpča v pogorju in pq dolini Tudi Ana Renata ia Scheffertna te je odpravljala, ker je hlapet pred dvorcem vodil oae-dlana dva koaja. Zavila tva jo nazaj okrog griča io čakala, da je Ana Renata odjeadila a svojim hlapčetom. Ljudstvo ava nalaU spuščala naprej, da ja naju prehitevalo, tako da tvt bila pri zadnjih, ko sva pri Poljanskih vrattyi jahat v meato. < 1 Pri Wohlgemuetu ava spravila konjiča pod streho, pa nI bilo skortj nikogar doma, kar je le bilo vae pa sodišču. Tu&i Loka ja bila prazna. Vss js drlo na proator, kjer je Janea Frančišek ukazal očitno in vkekemu pristopno razpravo. Na palhfku, ki le« pod apodnjim obzidjem ter ae vleče od Poljtnzke do Selška Bore, so na škofovo povalja ogradili ta prostor, ia Um bi ta razpravljale pred vsem svetom, da bi poaoeje nlkdo na mogel govoriti, da ae je hotelo kaj prikriti. Na tem pašniku ja hsel semo kovač Lan gerbola svojo lepo, drugega poslopja ni bilo aa obMrnsm sveta. Nekako v sredi ja bilo priprav-Ijeae na Štiri vogla ograjeno sodišče; tam jt bila misa sa sodnike In pa vr« išen oder. ki ae je lahko videl od veeh Ilirih strani. Tn je imela sedeti Agata. tkof sam jt bil takt zaokazal Pomtstiregi radarji. - (Pila Anton Rtohar.) (Dalje.) r Izkrcali smo sa in odpeljali ao nas v veliko barako. Bilo nat je okoli 500 večinoma slov. fantov. Ko aau> bili vsi v baraki, ao zapr- četo vodja. Obsodba je bila pod-! gori nad pečinami, odkoder ae j« pisana, izvršena pa danea," je za- nu4*i pogled na dolinsko me»t0, kij učil gostilničar pripovedova-j Naborjet, malo naprej mesto nje. . „ - - v : pold Kuhn in na levo stran na vi. Trualp obeAenčevo je višalo do ^ «ori P» «rkvieo 8vetih Vi-topnega zahoda na vialioah ka-liirIJ- /fi kor pošast za vzgled drugim.1 (0*je pnhodnjic.) Meščanom je legla na duše neka- ......... ka otožnoat in nad mestom sploh Varotite' "Protvtto" vašem« je tistega dne prevladovala neka sorodniku ali prijatelja v stari U spredaj iz zadaj vrata in smojžsloit. Počasi se je nagibal dan in domovini. bili na ta način vjeti v temni ba- »n»«. d» W kmiaa mo»li —-- raki. To je bil začetek mučenja, od tam. Vlak naz je odpeljal ob1 IŠČEM Spustili ao nad naa smrdeči plin,listih P«>ti Medvodam iu Kranju ljroj Wata Jote ha Lul)(... Uko hud, da smo že v par Ai«»-1 daleč gori za mirne triglavzke ve- doma u Ljubl>ae iu 8trict Joh^ tak pričeli omahovati. Vem, če bi |»kane proti Trbižu. O polnoči «ok^ doma u | • u ■ bili na postaji, btopdi smo iz vla- Ztdnje ^ m ^ J (Halja prihodnjič.) bili tako notri še minuto ter bi ne bili odprli vrat, bi začeli padati. Odpeljali so naa v vojašnico Teodora, katera je bila še isto leto podrta in na njenem mesVU zgrajena druga veliko večja z 1-menom Franca Jožefa. Ne bom opisoval življenja v Vojašnici, ker vem, da ga je marsikateri čitatelj itak aH, ko le sliši o njem Nekaj drugega jo bolj zanimivega. Često aem hodil okoli starega rtsvalinaatega zidov ja, ki ato ji tam ia iz rimskih čaaov. To je znana Arena, ogromna stavba t okrožnimi pib i»4.)o- » i« nl&te »i ¿romIk nt v «II b kako m lan Mlin pm uatZPLAONl «talk. val««». Zaatonj k up«.m. Pilite RUATTA SESENCLL1 S CO.. SIT Mm Maat A v*.. Da*. 74. Cklca««, UL Znamenje (Dec. 31-23) pomeni, da rmm naročnina potečo na U dan. Ponovite jo praTOČntno, da vam lista ne uatavimo. Ako lista nt prejmete, je mogoče Tata v-Ijen, ker ni bil plačan. Ako je ml Ust plačan in ga ns prejmeta, je mogoče ustav Ijen, valed napačnega našlo* vs, pišite nam dopisnico in navedite stari ia novi naslov. Naii zastopniki ao^vai društveni tajniki in dnifi sa* stopnild, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina aa oelo leto jt $&.00 in sa pol Utapa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo sa pol leta $1.90 fin sa celo loto $3.80. Za. atetto Chicago je sa leto $6 JO, pol leta $3^5. Za Evropo ftaaa sa pol lata $4.00, sa vae leto pa $8.00. r' Tednik stane sa Evropa $1.70. člani doplačajo samo 50c za poštnino. NvoŽnino lahko tudi sami poijjete na naslov: UPRAVNlSTVO MPROŠVETA,, 2657 S. Laurndale Ave., CHICAGO, ILL. KNJIGE Književne Matice S. N. P. J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi slecleče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Čena s poštnino vred $1.50. Slovenako-angleška alovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškem proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. ZajedalcL Spisal Ivan Molek. doslej ajedalcL Spisal Ivan Molek. Povest iz ■ gkritiga kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.76 s poštnino vred. Zakon •uv^rc. j tolmači Spisal Howard J. > podučna knjiga, ki fe naturne zakone in pokazuje, ka- biogeneziji Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna fi mnog< ko se sjaiošnl razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. ~ S slikami. Cena $1.50 s poštnino vred. Trda vezba. Zadnji dve knjigi, moteni skupaj, dobite Vse štiri »ijige za šest dolarjev. za tri dolarje. Vredne so! jema Naročbe. s katerimi je poelatí denar, spre- Književna Matica 2*87-59 S«. Lawadala An, Chka««, IIL