203ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev in zgodovinark
Celje, 30. september – 2. oktober 2004
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je 30. septembra ter 1. in 2. oktobra 2004 v Celju izvedla
na~rtovano 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev in zgodovinark pod naslovom »@ENSKE SKOZI
ZGODOVINO«. Programski odbor je na svoj poziv dobil presenetljivo {tevilo prijav referentov, kar je
potrdilo pravilnost odlo~itve za tematsko navezavo zborovanja na ‘enske in njihovo vlogo v zgodovini.
43 prijavljenih referentov (od tega 6 iz tujine) je bilo razporejenih v tri vsebinske sklope, ki so
dodobra zapolnili oba delovna dneva zborovanja, precej ~asa pa je bilo namenjenega tudi strokovnemu
posvetu u~iteljev zgodovine. Dru{tvo u~iteljev zgodovine Slovenije je namre~ vzorno organiziralo sprem-
ljevalni program, ki se je odvijal v petek, 1. oktobra. Predavanju Roberta Stradlinga o sodobnem
pou~evanju evropske zgodovine 20. stoletja je sledila popoldanska okrogla miza o zgodovinsko
»ob~utljivih« temah v sistemu eksternega preverjanja znanja.
»Glavni« del posvetovanja je bil torej posve~en interdisciplinarnemu pogledu na vlogo ‘ensk v
zgodovini. [irok okvir posvetovanja pa je napovedal ‘e izbor uvodni~ark: Marta Verginella je razglab-
ljala o dilemi med »zgodovino ‘ensk« in »‘ensko zgodovino«, gostja iz Hrva{ke Andrea Feldman, je
spregovorila o stanju ‘enskih {tudij v sodobni hrva{ki historiografiji, Milica Anti~ Gaber pa razodela
sociolo{ki pogled na zgodovino ‘enske.
Prvi vsebinski sklop je za~el troj~ek referatov o vlogi ‘enske v srednjeve{ki in zgodnji novove{ki
dru‘bi. Darja Miheli~ je spregovorila o ‘eni v predkapitalisti~nem obdobju, Katja Mahni~ @vanut o
‘enskih pe~atih na listinah iz zbirke ARS, Rolanda Fugger Germadnik pa o skrivnostni in nerazumljeni
Barbari Celjski in njenih »portretih« v zgodovinopisju. Sabine Florence Fabijanec je predstavila gospo-
darsko dejavnost ‘ensk v Dalmaciji med 14. in 16. stoletjem, Andrej Hozjan nekrolog za Rozo Rebeko
Schrattenbach, grofico Nádasdy z Gornje Lendave iz leta 1718, Boris Hajdinjak pa je spregovoril o
‘enskah gospodov Ptujskih v prvih treh generacijah tega plemi{kega rodu. Barbara [atej je predstavila
delovanje Gori{kega splo{nega slovenskega ‘enskega dru{tva, Tina Bahovec vlogo ‘ensk pri prelomnih
dogodkih v letih 1918–1920 na Koro{kem, Silva Bon pa dele‘ Slovenk v osvobodilnem gibanju in
povojni obnovi na Tr‘a{kem. S slovenskimi knji‘evnicami 19. stoletja se je v svojem referatu ukvarjala
Mira Delavec, Maja Gomba~ nas je popeljala skozi pregled modnega ~asopisja pred in po 2. svetovni
vojni, Toma‘ Pavlin pa je prispevek o pomenu telovadbe za ‘enske zavil v provokativen naslov: »@en-
ska ne potrebuje telovadbe, ostane naj v kuhinji in pri doma~em ognji{~u«. Da so bile Slovenke dejavne
tako pred kot tudi za kamero in da brez njih ni filma, je dokazala Marta Rau Seli~. Zadnji trije referati
prvega sklopa so prikazovali ‘enske v zanje manj obi~ajnih okoljih in situacijah – vojni in voja{ki
zgodovini vob~e (Janez J. [vajncer), vrve‘u 1. svetovne vojne (Petra Svolj{ak) ter v labirintu obve{~e-
valnih in varnostnih slu‘b (Ljuba Dornik [ubelj).
Drugi vsebinski sklop je zdru‘eval referate s podro~ja (‘enskega) {olstva ter mesta ‘ensk v dru‘be-
nem in gospodarskem ‘ivljenju. France Kresal je podal pregled dele‘a ‘ensk v gospodarskem ‘ivljenju
na Slovenskem do leta 1941, Ljudmila Bezlaj Krevel je opisala zaposlovanje ‘ensk v po{tni, telegrafski
in telefonski dejavnosti, Anka Vidovi~ Miklav~i~ pa je obudila spomin na Zvezo delavskih ‘ena in
deklet. Referati Tanje @igon (o knji‘evnici Hedwig Radics-Kaltenbrunner), Nata{e Kolar (o za~etkih
dekli{kega {olstva na Ptujskem), Stanislava Ju‘ni~a (o prvi Slovenki, {tudentki fizike in matematike Hen-
riette von Aigentler) in Ale{a Gabri~a (o padanju {e zadnjih trdnjav izklju~no »mo{kih« {tudijev) so
odstrli pogled na odnos do izobra‘evanja ‘ensk in predstavili razgibane ‘ivljenjske poti pionirk na podro~ju
visoko{olskega {tudija, ki je dolgo veljal za izklju~no domeno mo{kih. Dve zanimivi intelektualki sta
204 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
nam predstavila Jo‘e Rataj (pisateljico Ano Wambrechtsamer) in Janez Stergar (naravoslovko dr. Ángelo
Piskernik), Mojca Kova~i~ pa nas je popeljala srednjeve{ko Istro in nas seznanila s polo‘ajem tamkaj{njih
‘ensk v zakonski zvezi. Damjan Han~i~ je v svojem referatu obdelal ‘enske samostane in vlogo njiho-
vih predstojnic v dru‘bi, Janez [umrada je predstavil prispevek »Slovenca« Jurija iz Bre‘ic k razpra-
vam o devi{tvu v Franciji v za~etku 15. stoletja, Dragica ^e~ pa se je spopadla z obravnavanjem deto-
mora na Kranjskem v 18. stoletju. Zaklju~ni del drugega vsebinskega sklopa je bil namenjen zgodovini
»(zlo)rabe« ‘ensk v politi~nem ‘ivljenju. Maca Jogan je predavala o opravi~evanju podrejenega po-
lo‘aja ‘ensk do za~etka 2. svetovne vojne, Irena Seli{nik o za~etkih politi~nega anga‘maja ‘ensk v
katoli{kem in liberalnem taboru, Vida De‘elak Bari~ pa o politizaciji ‘enske na Slovenskem med drugo
svetovno vojno.
Tretji vsebinski sklop se je za~el z referatoma, ki sta osvetlila polo‘aj ‘ensk na »obeh straneh«
zakona. Igor Zemlji~ je raziskal odmeve ‘enskega kriminala v slovenskem ~asopisju na za~etku 20.
stoletja, Jelka Melik pa je podala pregled ‘enskega ukvarjanja s pravom v {tiridesetletju 1919–1959.
Referati Mojce [orn (o liku pridne ljubljanske gospodinje), Dunje Dobaja (o podobi ‘enske v sloven-
skem katoli{kem ~asopisju med 2. svetovno vojno) ter Mateje Jeraj (o polo‘aju Slovenk v socializmu)
so podali pregledno in zanimivo galerijo stereotipov in kalupov, v katere je dru‘ba tla~ila ‘enske v
preteklosti.
Glavni del zborovanja sta zaklju~ila prispevka Matja‘a Klemen~i~a in Marjana Drnov{ka, ki sta
spregovorila o izseljenkah, njihovi podobi v javnosti (Drnov{ek) ter organiziranju v novi domovini –
Zdru‘enih dr‘avah Amerike (Klemen~i~).
Pomemben del vsakokratnega zborovanja je tudi ob~ni zbor ZZDS, ki je bil tokrat na vrsti v petek,
1. oktobra. Zbor se je za~el s tretjo podelitvijo nagrade Klio, ki jo je komisija to pot namenila Matja‘u
Bizjaku za delo Ratio facta est. Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeve{kih gospostev na
Slovenskem, ki je iz{lo pri Zalo‘bi ZRC SAZU.
Delovni del ob~nega zbora je bil precej razgiban, saj je obi~ajnim poro~ilom predsednika, Voja{ke
sekcije, finan~nemu poro~ilu in poro~ilu Nadzornega odbora o poslovanju ZZDS, ki so bili sprejeti
brez pripomb, sledilo poro~ilo o delu ^astnega razsodi{~a, na katerega je imel precej pripomb Igor
Grdina, ki se je na razsodi{~e obrnil v strokovnem sporu. Diskusija predsednika ZZDS Branka
Goropev{ka in Igorja Grdine je navrgla precej nedore~enosti statuta ZZDS in dala veliko spodbud za
organiziranost in zakonsko ureditev delovanja ZZDS ter njenih organov v bodo~e.
Ob~ni zbor je razre{il staro in izvolil novo vodstvo ZZDS, katere predsednik je postal Mitja Ferenc,
podpredsednika Petra Svolj{ak in Darko Fri{, tajnica pa Barbara [atej.
Sobota je bila rezervirana za ekskurzijo v Roga{ko Slatino, kjer smo si pod vodstvom Bojana Cvel-
farja ogledali prenovljen Zdravili{ki dom (zdaj Grand hotel Roga{ka) in njegovo Kristalno dvorano,
nato pa smo se podali na obnovljen grad Strmol pri Rogatcu, kjer nas je sprejel roga{ki ‘upan Martin
Mikoli~. »Strokovni« del ekskurzije je sklenil ogled muzeja na prostem Rogatec.
32. zborovanje ZZDS je bilo sode~ po vtisih udele‘encev uspe{no in dobro izvedeno, saj je udele-
‘ence »motila« le natrpanost vsebin in spremljevalnih dogodkov (‘upanov sprejem, filmska predstava
za udele‘ence), kar pa lahko kljub vsemu jemljemo kot kompliment. Izkazalo se je, da je mo~ pod
streho spraviti tudi znanstveno sre~anje s precej{njim {tevilom referentov, poslu{alcem pa olaj{ati izbi-
ro vsebin s pravo~asno (pred~asno) pripravo zbornika referatov (za kar gre zahvala v prvi vrsti refe-
rentom) ter s smiselnim oblikovanjem vsebinskih sklopov.
Ocenjujemo, da je v dveh delovnih dneh spremljalo strokovni program preko 200 poslu{alcev.
Aleksander @i‘ek