List slovenskih delavcev v Ameriki
TEUEFON: CEelaea 3—3878
No. 78. — Stev. 78.
Entered as Second Clasg Matter September 21, 1903, »t the Port Office a* Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
_ NEW YORK, FRIDAY, APRIL 3, 1936^- PETEK, 3. APRILA, 1936
TELEFON: CHelsea 3—3878
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
TORNADO JE OPUSTOSIL VEC JUŽNIH DRZ
Nova stranka bo podpirala F. D. Roosevelta
čehoslovaki razpravljajo 0 bodoči vojni
Vojni minister priporoča postave za obrambo države. — Prihodnja vojna med državami.
PRAGA, Cehoslo vaška, ± aprila. — Obrambni minister F. Machnik je pred vojaškim odborom poslanske zborniee povdarjal, da je neobhodno potrebno, da zbornica sprejme postavo za obrambo države.
"Ni več mnogo časa za dol-^a posvetovanja," je rekel o-brambni minister, "ko je enkrat 'kršenje mirovnih pogodb dovedlo v f^vropi do nevarnih političnih nemirov. Svetovna vojna je dala Cehoslovaški svobodo in naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naši moči, da to svobodo obdržimo. — Prihodnja vojna ne bo več vojna med velikimi armadami, temveč vojna med celimi državami."
Predloga določa, da bo mogoče razglašeno "stanje o-brambne pripravljenosti". Vojaška oblast bo imela diktatorsko moč in ji bo podrejeno celo gospodarstvo, kakor tudi javno in zasebno življenje dežele.
Sudetski Xemei vidijo v novi postavi, ki med drugim tudi določa, da -o "državno neza-nesljivi" delavci takoj odpuščeni, proti njim obrnjeno ost. < etiuli so Nemci z poslanski zbornici številno močno zastopani, vendar jih Cehi sma-thijo za "državno nezaneslji ve" in so izključeni iz vlade.
italijani so premagali necusevo silo
Cesar je bil priča velikega poraza. — 7000 Abe-sincev ubitih.— Abetsin-ski častnik izdal priče-tek abesinske ofenzive.
RIM, Italija, 2. aprila. — Armada, kateri poveljuje ne-guš (cesar) Ha i le Selassie, je prvič prišla v stik z italijansko severno armado. In maršal Badoglio naznanja, da je Abe-> i lice popolnoma porazil.
V bitki, ki se je bila ob Ašangi jezeru, oO milj južno od italijanske fronte pri Amba Ala-ji in je trajala 12 ur, je poveljeval sani cesar.
delavski Voditelj ustanavua
"delavsko neodvisno zvezo
WASHINGTON, D. C, 2. aprila. — Coordinator for Industrial Cooperation, George L. Berry, je naznanil, da bo v kratkem ustanovljena nova organizacija pod imenom Delavska neodvisna zveza (Labor's Nonpartisan League), katere namen je združiti vjse delavstvo v podporo predsedniku F. D. Rooseveltu pri letošnjih predsedniških volitvah.
maršala Badoglio
OBČINA BANKEROTNA
NORTH BKRGEX, X. J., 31. marca. — Občina Xorth Bergen v Hudson okraju je vložila prošnjo za bankrot. Občina dolini je $15,349,573. Sedaj bi morala nlačati obrok v znesku $3,()0n,0()0, toda v občinski bla-čfajni ni denarja. Polovica upnikov je dovolila, da občina prostovoljno prijavi sodišču bairkerot. Prošnjo je izročil župan Paul Cullum zveznemu sodniku Guv L. Fake, 'ki jo je »prejel.
SNEG, PRAH IN MRAZ NA ZAPADU
KANSAS CITY, Kans., 2. aprila. — Mesec marc je na za-}.adu pustil žalosten spomin— sneg, prah in mraz.
Prvega aprila je snežilo v Montani, Wyomingg, Colorado in Kansasiu. Obla'ki praliu pa «e vale nad južnim delom Co~| lorado in New Mexico. Hudi mraz je v Califomiji.	I
Poročilo se glasi:
"Včeraj je neguš s svojimi najboljšimi četami pričel bitko ob Ašangi jezeru. Bitje je bila posebno vroča in je bila končana z zmago naših čet."
V drugem, obširnejšem poročilu, popisuje Badoglio bitko naslednje:
**V pokrajini Ašangi jezera blizu Quoruma se je 31. marca vršila velika bitka. Armada cesarja Haile Selassieja, vklju ! čno z vsem modernim orožjem \ opremljeno telesno stražo, je napadla naše postojanke južno od Mai Ceu.
4 4 Dan je bil končan s popolno zmago našega orožja. Abe-sinska ofenziva, ki smo jo pričakovali, se je pričela ob G zjutraj v obliki cele vrste frontnih napadov, katere pa smo odbili."
"Popoldne so naše čete pričele s protinapadi in so pognale sovražnika v beg. Razpršene čete so bežale po Mecan doliui in so jih bombardirali naši to-, povi in aeroplani.
"Izgube cesarja Haile Selas-siea so izvanredno težke. Cenimo jih na 7000 in med njimi je več manjših poglavarjev. Mnogo Abesincev smo vjeli in zaplenili mnogo orožja.
"Naše izgube znašajo 12 u-biti.li in 44 ranjenih ^častnikov; 51 belih vojakov ubitih in 152 ranjenih; 800 eritrejskili vojakov ubitih in ranjenih.
"Kot nam pripovedujejo u-jetniki, je bilo v bitki vdeleže-nih kakih 20,000 Abesincev. Cesar Haile Selassie je bil sam udeležen pri napadu na naše levo krilo."
Neguš je, stoječ na vrhu gore, ki obvlada celo dolino Mecan, (ffeebno vodil bitko. Ob njegovi strani sta stala že prej premagana rasa Kassa in Se~ jum. Nikdo ne ve, kje se sedaj nahajajo, toda nikdo ni bil u-bit ali ranjen.
Italijani so izvedeli za nameravano abasin^lko ofenzivo na dan pred bitko. Nek častnik
Organizacija, ki bo razširjena po vseli državah, bo skušala pridobiti delavce, da brez razlike političnega prepričanja v novembru glasujejo za Roosevlta in bo razvila veliko kampanjo, posebno v poglavitnih državah New* York, Pennsylvania, Ohio in Illinois.
Berry, ki je predsednik Printing Pressmen's Union, pravi, da je okoli 300 delavskih voditeljev, med njimi tudi predsednik mogočne preinogar-ske unije John L. Lewis in tudi predsednik Garment Workers, Sidney Hillman priporočalo ustanovitev nove orgnai-zacije, ki bo po Berrvjevem mnenju ostala še p oletošnjih volitvah.
Berrv je na delavske voditelje po vseh Združenih državah poslal več tisoč pisem, v katerih jih prosi, da podpirajo novo organizacijo. Pi.-ma so bila poslana republikancem, socija-listom in demokratom, ne glede na to, ako so organizirani v industrijskih ali pa strokovnih unijah.
Berry pravi, da o novi organizaciji ni govoril niti s predsednikom, niti z demokratskimi voditelji, temveč da so za njo dali pobudo delavski voditelji. Berry izjavlja, da pri tem ne išče nikakih političnih u-godnosti in da se ne poteguje za nikako državno službo ter hoče obdržati svoje sedanje mesto kot industrijski koordinator, za kar ne prejema ni-kake plače.
V svojem pismu na delavske voditelje pravi Berry, da je prepričan, da zna delavstvo ceniti Rooseveltovo delo za izboljšanje gospodarskega položaja in upa, da bo pri letošnjih volitvah tudi glasovalo za F. D. Roosevelta.
Delavska neodvisna organizacija ne bo od svojih članov zahtevala nikakih prispevkov, kot zahtevajo druge organizacije posebno ob času volitev. — Berry sam bo plačal upravne stroške.
Kot pravi Berry, bodo podružnice organizacije vstanov-ljene po vseh državah in bodo imele svoje državne konvencije ; narodne konvencije pa se bodo vršile prihodnja leta vsako leto predsedniških volitev.
dr. l0renz se je poslovil
Stari dunajski zdravnik je izdal skrivnc&t dolgega življenja. — Pravi, da zmerno uživanje vina ne more škodovati.
duhovščina baje zakrivila zmede v mehiki
Predsednik Cardenas je govori! izpred oltarja.— Duhovnikom Je rekel, da naj gredo v 24 urah iz mesta.
cesarjeve telesne straže, ki je z majhnim oddelkom dezertiral k Italijanom, je sporočil o prihajajoči ofenzivi in j e celo natančno povedal, kdaj se 'bo o-fenzi<va pričela.

Sloviti dunajski zdravnik dr. Adolf Lorenz, ki zadnja leta skoro vsako leto obiskuje Ameriko, 'kjer izvršuje nekrvave operacije, se je po kratkem bivanju zopet [»oslovil in odpotoval s parnikom Bremen.
Dr. Lorenz, ki bo 21. aprila star 82 let, ni hotel reči, da se poslavlja za vedno, kajti poslovil se je že večkrat, pa se je še vedno vrnil.
Dr. Lorenz je visok šest čevljev in tri palce ter je zelo močan. Ko se je poslovil od nekega svojega prijatelja, mu je tako močno stisnil roko, da je kriknil, toda dr. Lorenz se je smejal in rekel:
"Kaj ne, to ne kaže, da bi bil star.'"
In prijateljevi prsti so jasno pričali o njegovi silni moči.
"Ponosen sem na svoje kmetske roke. Skozi celo življenje so mi dobro služile. ^Moji sta riši so bili pri prosti k me tje v avstrijski Šleziji. Mogoče sem bil namenjen za kovača.
"Toda ne vihtim kovaškega kladiva, temveč sestavljam in sklepam kosti in vračam moč pohabljencem. Kaj bi mi pomagala vsa moja zdravniška znanost, ko bi ne imel telesne moči ?
"Ljudje pravijo, d a j e zdravniško delo težavno in natančno. In to je res, toda roke in prsti morajo biti več kot samo uslužni; morajo imeti veliko mišično moč."
Kako je še močan pri svojih 82 letih?
Naslednja so njegova navodila:
Zmernost. Jej malo mesa. pa mnogo zeljenave in -sočiv-ja; pij redno kalifornijsko vino, pa zmerno; kavo dvakrat na dan. Cigara — zakaj pa ne?
MEXICO CITY, Mehika, 1. aprila. — Predsednik Lazaro Cardenas je katoliškim duhovnikom v San Filipe Tore rs Mochas v državi Guanajuato dal 24 ur časa, da zapuste mesto, ker je s svojo preiskavo dognal, da so duhovniki naščuvali ljudstvo k napadu na učitelje in je bilo ubitih 16 oseb, ranjenih pa 30.
Predsednik je govoril v cerkvi izpred oltarja ter zbranemu ljudstvu rekel, da socijali-vstični pouk ni obrnjen proti veri in da ne mara otrok ločiti od starišev, temveč da hoče mladini in delavcem pokazati pot do gospodarske neodvisnosti.
LAREDO, Texas, 1. aprila. — En mehiški policist je bil ubit, štirje pa ranjeni, ko je neka politična skupina skušala vreči iz urada župana Martina Herrero v Nueva Laredo in se polastiti mestne hiše. Poklicano vojaštvo je razgnalo z-grednike ter vojaški oddelki patrulirajo po mestu, ki se nahaja nasproti Laredo na mehiški strani onstran Rio Grande. Župan llerrera je razglasil obsedno stanje in se je preselil v vojaški glavni stan.
Kot pravi list "Laredo Times", pripada 50 mož, ki so se hoteli polastiti mestne hiše, k stranki Emilio Po rte- Gil-a, ki stoji na čelu kmetskega gibanja. Gil. ki je bil mehiški predsednik, je Herrero v politični nasprotnik.
Zarotniki so ob zgodnji jutranji uri vdrli v mestno hišo. Policisti niso vedeli, kaj naj to pomeni, dokler jim niso zarotniki ukazali, da zapuste mestno hišo. Nato se je pričelo streljanje, ki je trajalo pet minut, dokler ni prišlo vojaštvo.
prebivalstvu ob reki ohio in mississippiju zopet preti nevarnost nove p0v0dnji
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
RANJENI HRVAT UMRL
BEOGRAD, Jugoslavija, 1. apr. — Neki Hrvat, ki je bil včeraj udeležen pri izgredih v Zagrebu in je bil ranjen, je danes umrl, trije drugi pa se nahajajo v kritičnem položaju.
Vlada je v velikih skrbeh zaradi zagrebških izgredov, ker so demonstranti iz neke trgovine s puškami odnesli mnogo pušk in drugega orožja.
Hrvatski voditelj dr. Vladimir Maček je še vedno trdno odločen, da bo zasledoval hrvatske cilje s postavnimi sredstvi, toda beograjska vlada se boji, da se njegovi pristaši vedno bolj umikajo njegovim rokam.
Veliki znežni zameti v državah med Rocky Mountains in Velikimi jezeri. — V Texas 'je pritisnil strahovit mraz. — V strahu pred povodni jo so začeli bežati ljudje iz doline reke Mississippi. -
V	enem (samem mestu je poškodovanih nad tisoč poslopij.
CHICAGO, 111., 2. aprila. — Nestanovitno aprilsko vreme je že v pregovoru, in pregovor se je začel tudi letos uresničevati. Iz raznih krajev dežele poročajo o snežnih viharji in nalivih, ki so povzro* čili veliko -materijalno škodo in zahtevali tudi nekaj človeških žrtev.
Po južnih državah je zahteval silen tornado nad trideset človeških žrtev, več sto oseb je pa ranjenih oziroma jih pogrešajo. Povzročena škoda gre v milijone dolarjev.
Vsled tornada je bil najbolj prizadet takoimeno-vani bombažni pas v južnem delu Georgije, tornado je pa divjal tudi po Alabami in obeh Carolinah. Samo v mestu Cordelle je zahteval šestnajst človeških žrtev. Osem blokov hiš je v razvalinah, in več pfo ljudi pogrešajo.
V	prizadeto ozemlje je bilo poslanih pet kompa-nij državnih -miličarjev, ki preprečajo plenjenje in nudijo prizadetim prvo pomoč. Cerkve so izpreme-n jene v začasne bolnišnice.
Tornado se je najprej pojavil v jugozapadnem delu Georgije, odkoder !se je obrnil proti severovzhodu, kjer je uničil mesto Cordelle, nato je pustošil po severu in se naenkrat obrnil proti vzhodu v državi Carolini. V North Carolini je skočil iz tira neki potniški vlak. Ce je bilo pri tem kaj smrtnih slučajev, se ni moglo dognati.
V	Concord, North Carolina, je bilo poškodovanih nad tisoč hiš. Več tekstilnih tovarn je moralo prenehati z obratovanjem, ker je bil prekinjen električni tok. Hudo so opustošeni okraji Allendale, Hampton in Barnwell.
V	državi Alabami je začela naraščati reka Tennessee. V Florence, Ala., so oblasti posvarile prebivalce, naj se umaknejo na višje ležeča mesta, kajti v zadnjih štiriindvajetih urah je padlo skoro štiri inče dežja.
Države med Rocky Mountains in Velikimi jezeri so obiskali veliki znežni viharji. V mestu Milwaukee je padlo sedem inčev snega. Zračni promet s Chicago je ustavljen.
V	Rapid City, Ind., je kazal toplomer osem stopinj pod ničlo,v severovzhodnemu delu Oregona pa celo štirinajst stopinj. V Texas ni bilo že več let takega mraza.
Močni nalivi v porečju reke Ohio in Mississippija so navdali prebivalstvo s strahom pred novo povo-dnijo. V Metropolis je voda preplavila nekaj cest. VCai ro, ob sovodju Ohio in Mississippi, so ljudje zapustili vse nižje ležeče kraje. V Caruthersville. Mo., je zapustilo nad tisoč oseb svoje domove.
V	Durant, Okla., je uničen posevek koruze, tako
da jo bo treba vnovič sejati. Mraz je v tej državi
tako škodoval sadnemu drevju, da bo po cenitvah
zveznega statistika Blooda jeseni dve tretjini manj
pridelka kot ga je bilo lani. .Tudi v Arkansas so sav i • * — _
_ 'dovnjaki hudo prizadeti.
UL

New York, Friday, April 3, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN IJ. 8. 'A.
"Glas; Naroda"
" (A Corporation) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY
I Frank Siber. President
L. Boned lk, Treas.
Place of barintw of the corporation and addresses of above officers: IM W«t 1Mb Sine*. Bmgh ml Manhattan.	New York City, N. Y.
"GLAS NARODA (Yoiee of the People)
Iz Jugoslavije.
^■soed Every Day Except Sundays and Holidays
Sa oelo leto reija sa Ameriko ia
- Kanado ..................... $6.00
Za pol leta....................$3.00
Za Četrt leta..................$1.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poUUatl po Money Order. Pri spremembi lcraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemSi nedelj in praznikov
I
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
PRETEČA VOJNA
Poleg vojne v Afriki preti vojna na vseli koncrh in krajih. Kje ho najprej izbrulmila? V Evropi? V Aziji?
Reflcli bi, <la prej v Aziji nego v Evropi in sicer med Japonsko in Rusijo.
Izzvala jo bo Japonska, ki toliko časa ne bo dala miru, da bo ta ali ona <irža\ a pošteno in temeljito obračunala ž njo.
Rusija je pripravljena na težko nalogo. Tudi Japonska; že vsaj zdi fo ji tako.
Rjsija ne stremi po novem ozemlju, ker ima dovolj ozi roma še preveč zemlje, dočini je Japonska zemlje lačna in baje tudi potrebna.
Le poglejmo, kaj vse je dobila Japonslka v zadnjih šest-deestih letih, bodisi s politiko bodisi z orožjem.
Leta 1875 .jo anektirala trideset otokov Kurulskega otočja. (Ribolov in kožuliovina.)
Leta 1877 je anektirala sedemindvajset otokov Bonin otočja, ki se razprostira v smeri proti Ameriki in Avstraliji, v* Gozden* i.)
T.eta 1879 je anctktirala v smeri proti jugovzhodu petin-petdeset otokov Lu-Ou otočja. (Poljedelstvo; sladkor J
Leta 1891 si je prilastila vulkanske otoke južno od Bonin otočja.
Leta 1S9."> je po vojni s Kitajsko dobila otok Formozo in Pešca do ros otok. (Južno sadje; večina svetovnega pridelku kafre.)
Leta 1905 je po vojni z Rusijo dobila korejsko kraljestvo, ki je polovica tako veliko kot cela Japonska ter je bogato na žitu, rižu fti soja-fižou; del polotoka Liaotung <s pristaniščem Pert Arthur ter se s tem vgnezdUa na kitajski celini; polovico otoka Sahalina, ki je bogat na premogu.
Leta 1919 je kot nagrado za udeležijo v svetovni vojni anektirala Mariansko, Karolinško in Maršalsko otočje (bogato na fosfatih), ki leži mod Havajskim in Filipinskim otočjem (ameriška last) ter med Avstralijo in Nizozemsko Indijo.
V letih 1931—32 je iztrgala Kitajski Mandžurijo, ki je dvakrat večja od Japonske ter jo izpremenila pod imenom Mančukuo v navidez samostojno državo. (Premog, železo, bombaž, soja).
Leta 1933 je pobasala provinco Jeliol, (p<> velikosti tretjina Japonske) in jo priključila Mančukuo.
Leta 1935 je kitajsko vojaštvo zapustilo kitajski provinci Hopej in C'ahar, ki mejita na Jeliol. Provinci «ta skoro taiko ve^ki kot Japonska ter sta v njih veliki mesti Peking in Tienstin. Kitajci so se umaknili na zahtevo japonskega ultimata. Ja]>onci snujejo v severnem delu Kitajske novo "sa-mofctojno" državo.
Iz tega je razvidno, da je japonski tek velik in da nikakor »e ni nasičen. Nasititi se bodo okušali na stroške Sovjetske Unije.
Pa se jim bo monda grižljaj zaletel.
KRVAV BOJ ZA ZEMLJO
BKOGRAD, 17. marca. — Med priseljenimi Črnogorci in arnavtskimi domačini v vasi Smiri v gnjilanski okolici je prišlo do hudega spopada. Črnogorski priseljenec Gojkovič je olwlelal kos ledine, katero smatrajo arnavtski vaščani za občinsko last. Da bi se zadeva rešila je Gojkovič naprosil agrarno poverjeni št vo v Skoplju, da bi poslalo v Smiro komisijo, ki naj bi na licu mesta ugotovila, komu pripada zemljišče. Komisija je prišla. Arnavti pa so mislili, da hoče svet prisoditi Gojkoviču, in nikakor so niso dali prepričati, da gre le za preiskavo. Napadli so Gojko-viča in še nekatere drage priseljence. Med napadalci je bil tudi sam vaški župan. V silo-braim je Gojkovič streljal in ranil župana. Ko se jo župan zgrudil, so vsi Arnavti navalili na Gojkoviča in ga ubili. V nevarnosti so bili tudi člani komisije, dokler niso i>riŠli orožniki.
TASTA IN HČERKO UBIL
KRIŽ KI YC I, 17. marca. — Pretresljiva rodbinska tragedija so je odigrala včeraj v hiši kmeta Filipa Radatoviča v vasi Bošnjani blizu Križevcev. 29-lotni kmet Josip Maksu* je ubil svojo S let staro hčerko Milko' k^p srebrnega denarja. Prazno-in svojega tasta Filipa Radato-. verna kmetica je bila o čudežu viča. Mož je pretepal ženo in trdno prepričana in v lonce je tast si je na vse načine prizade- dala valit vse svoje stotake, ki val ublažiti n<-znosne razmere j jih i»Ua izkupila za prodane v hiši. Ko se je zvedelo da ima | svinje. Cigan ji je lonec zape-Maksič nezakonskega otroka j<> j šatil, in kmetica ga je postavi-prišlo do hudega spora med ]a na peč. Cigan je obljubil, da
govski občini Dri novcih, ki šte je okrog 13,000 duš, zavladala strašna beda, ki so jo še povečale nedavne poplavo. Občina je dobila za prvo pomoč okrog 8 vagonov koruze, a ta pomoč ni mogla preprečiti strašnili posledic bede. Zaradi slabih zdravstvenih in socialnih razmer v občini in okolici se pojavljajo tudi epidemije. Deco ugonablja opdemija ošpic, v vasi Zarogovini pa so je pojavil logar. Mod deco in med odraslimi je mnogo smrtnih primerov, ker je glad vzel bolnikom vso odpornost proti epidemijam. V nekaterih vaseh je umrlo 15 odstotkov obolelih otrok.
V LONCU SE VALIJO 3TOTAKI
ČAKOVEC 20. marca. — V Gornjem Hrašču*pri Cakovcu je neka kmetica nasedla v svoji praznovernosti ciganski slepariji. Neki ciganski mladenič ji je pokazal star lonec, v katerem je bilo nekaj cunj in papirja. Pravil ji je, tla ima ta lonec čudodelno moč in da so vali v njem denar. ( e da kdo v lonec recimo 100 Din, se bo v njem v nekaj dneli izvalilo še kakih 10 stotakov. Cigan je dal v čudodelni lonec nekaj srebmja-•kov in lonec zapečatil. Po treh dneh se je z loncem vrnil, ga odpočatil ter stresel iz njega
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Naši v Ameriki
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
njim, ženo in tastom. Razmere v hiši so postajalo vedno neznosnejše, in končno je prišlo do tragedije. Hčerko in tasta je podivjani kmet ubil, ženo pa ranil s sekiro.
BEG NEVARNEGA ZLOČINCA
BEIjJE, 20č marca. — Na državnem posestvu Belju sta lota 1934 delavca Ivan Bošnjak in Henrik Šinit ubila uradnika Miodragoviča. ttmit je bil ob-sdjen na dosmrtno ječo, Bošnjak pa na 20 let robije. Te dni je kasaeija potrdila ol>sod-bo in okrožno sodišče v Som-boru je v spremstvu nekoga paznika poslalo Bošnjaka v kaznilnico v Požarevae. Blizu Stare Pazove
čil iz vlaka in pobegnil, čeprav je bil okovan. Po vsej okolici so ga iskali, a ga niso mogli najti. Zasledujejo ga zdaj s tiralico po vsej državi.
•bo prišel po enem tednu lonec odpeeatit. Ker ga ni bilo, je kmetica lonec odprla sama ter našla v njem samo papir. Vsa vas se roga osleparjeni ženici, s
mi držal prečko, s hrbtom pa se je upiral od steber. V glav nem rovu je Hudič slišal, da se nekaj ruši, a ko je pritekel nazaj, je bil Kaplar že zasut. Delavci iz drugih rovov so s< takoj lotili odkopavanja. Zasuti rudar se je še kake dve uri oglašal, ko so ga pa po 3 urnem delu odkopali, je bil že mrtev. Obdukcija je ugotovila, da ni imel hudih poškodb in da ga je zadušilo. Vzroke nesreče preiskuje komisija.
2RTEV MAZAŠTVA
ZAGREB, IS. marca. — V zagrebški bolnici so bori s smrtjo 24 let stara vdova Milka Vizjak, žrtev mazaštva. Mlada vdova je hotela odpraviti telesni plod in nesreča je hotela, da «e je obrnila na neko žensko, ki je natvezila, da je to lahka stvar. Zavžiti je morala nekakšno zdravilo iz zelišč, češ da bo to pomagalo. Nastopila je pa krvavitev, ki so ji sledile silne boW'ine. Vdovo so pre-peljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zastrupljeno kri.
SAMOMOR Z DIN AMI-TOM
John Polevka jo v Clovelan-du korakal po Euclid Ave., ko se mu je pridružil tujec, ki ga je prosil za žveplenko. Beseda je dala besedo in kmalu sta odšla oba v neki restavrant na Prospect Ave., kjer so »jo obema pridružil še en tujec. Govorili so o poštenosti ljudi. Eden izmed tujcev je potegnil iz žepa šoj» bankovcev. Rekel je, da ima $500 in da bi težko dobi človeka, kateremu bi zaupal to liko denarja. Polevka se je čutil v časti prizadetega. Odše je iz rest a vran ta , rekoč tujcema naj počakata, da so prepričata o njegovi poštenosti. Napotil se je v Society for Savings banko, kjer je zahteval $2000 »vojih prihrankov. Dobil je denar, 2 bankovca, vsakega po $1000. S tem denarljem se je vrnil v restavrant in ga pokazal tujcema. "In da bosta vedela, da zaupam in da sem po- ,tauovailju in sk,|ujič sten, lahko vzameta bankovca v roke", je dejal Polevka. Tu jca sta to tudi storila, nakar sta izjavila, da gresta po — stnod-ke. Polevka je čakal in čakal, toda tujcev ni bilo več nazaj. Tudi bankovci so izginili. Polevka je ves objokan obvestil policijo.
Peter Zgaga
—	Oko za oko, zob za zob. Življenje za življenje! — pravi postava.
Če je llanptmann res umoril Lindberghovega otroka, naj bi bilo zadoščeno postavi in naj bi bil z njegovo smrtjo zločin maščevan.
Smrt ni težka, le predsmrtno muke so grozne. Hauptmann jih danes že vtretje prestaja.
In če ga še nocoj ne bodo u-smrtili, ga vse to še eukrat čaka.
Zločinec je krut, toda postava zna biti neizmerno dosti bolj kruta.
*
Rojak so je lotil delati klo base. Pet funtov mesa jo kupil, ga lopo razsekal ter stopil v štor po česen, poper in sol. Ko se je vrnil, ni bilo mesa nikjer. Le pes je ležal poti mizo in se zadovoljno oblizoval.
—	Kje je meso? Kje je meso' — je razburjen letal po
opazil
pod mizo zadovoljnega psa.
—	Kaj če je pes požrl vseh pet funtov mesa?
Zgrabil je psa in ga vrgel na tehtnico. Kazalec je pokazal točno pet funtov.
—	Tukaj je torej meso, — je konštatiral, — kje je pa pes?
ŠTBENIK, 1H. marca.
— V
vasi Šepurino blizu Šibenika si je kovač Vicko Denikeli včeraj
Po dvamesečni odsotnosti radi operacije in bolezni se je zopet vrnil v svoje uredniške prostore Ivan Zupan, urednik Glasila K. S. K. J.
NAHODU OBETAJO KONEC
čimer pa ni rečeno, da ne l»i bili | ponoči na grozen način končal imeli cigani precej uspehov v okolišeu tudi pri drugih praz-novemili ljudeh.
STRAŠNA NESREČA V RUDNIKU
za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kros ali dobiti hog* Ud ta«, jo potrebno, da so poučen v vseh *tvarek. V »led naie dolffoUine »kuinje Vam oamoremo dati najboljša pojasnila in tudi «ii potrebno preskrbeti, da js potovanje udobno in Mir«. Zato se saupno obrnite na nae ea vsa pojasni*..
Mi preskrbimo vse, bodUi prošnje ea povratna dovoljenja, potne tisto, visoje in eplok vse, kar je sa potovanje po-t najhitrejšem času, in kar jo gUvno. sa najmanjšo
Nodriavljani naj no odlašajo do sadnjega trenutka, ker prodno oo dobi is Waskingtona povratno dovoljenje, BE-EN-TBT P SUMIT, trpi najmanj en mesoe.
Pišite torej takoj sa brospiaina navodila In snaotavlja-mo Vam, da boeto poceni in udobno potovdk.
SLOVENIC PUBLISHING CO. ITRAyEt BUREAU 216 Wert 18th Street New YorE. N. Y-
GLOGOVEC, 1!). marca. — Blrzu Koprivnice v G logo veil ije v rudniku delniške družbe "Mirne" zasulo 30-letnega rudarja Iiuko Kaplarja, ki jo bil doma iz bjelovarske okolice. ' Rudar Kaplar in njegov tovariš Štefan Hudič sta delala v
. - • , , nekem stranskem rovu. Ko je je Bošnjak sko- , . ...... . . . .
,	„ sel na silit, jo imel Kaplar slut-
nje .nesreče in rudniško mu in-ženjerju je dejal, da je stena v rovu menda zrahljana. Inžen-jer mu je svetoval naj postavita s tovarišem nove stebre. Kaplar in Hudič sta se takoij lotila i tega dela in, ko sta postavila 1 podporni steber in je Kaplar MOOT Alt, 20. marca. — Vi namestil tudi prečko, jo tekel začetku meseca so bila oblastva njegov tovariš v glavni rov po obveščena, da je v veliki lierce- nov steber. Kaplar je z roka-
ži vi jen jo. Na prsa si je položil dinamitno patrono in jo za-žgal. Nastala je strašna eksplozija in Denikeli ju je raztrgalo vso levo stran prsnega koša, da so mu jo videlo tudi ranjeno srce. Bil je seveda takoj mrtev.
STRAŠNE POSLEDICE BEDE
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi*
lIlIlllIli^tHlIlllllItlill^J^lllHtttHiiH^i^^il'
Vseli n ah od o v bo konec — če je namreč popolnoma res, kar pripoveduje zdravniški sodelo valeč londonskega t4I)aily Ex pressa" o poskusih bratov zdravnikov Davida in Roberta Thomsona.
Dr. David Thomson je vodja ono,ga izmed laboratorijev v bolnišnici Sv. Pavla v Londonu. Tam je s svojim bratom delal poskuse z bacili, ki povzročajo nahod in s klicami bronhitisa. Uspeh teh poskusov je bil serum, ki se no vbrizgava kakor drugi serumi, temveč ga pacient enostavno za-vžije. Najprvo sta zdravnika ta pripomoček preizkusila na sebi in čeprav je letošnja zima v Londonu kakor nareijena za nahod ter imata tudi neprestano opravka z bacili nahoda, se ju bolezen ni lotila. Videti je še samo treba, kako bo serum zalegel pri drugih ljudeh.
TTf

Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naroČila.
slovenic publishing c®
216 West 16th Street New York
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
▼ ICOOSLATUO
$ 2.75____________Din.	10»
$ C.I5 ______________Din.	200
$ 7.25_________________»In.	500
$11.75 _________________ Din.	B00
$23.50 $47-00
Din. 1000 Din. 2000
Za
V ITALIJO
$ ».25...............
$ 18.20 ______......
$ 44.00 _________________
$ 87.50 _______________
IJr 100
Lir 200 Ur 500 Lir 1000
$174.0»______________ Ur 2000
$200.00 ________________ Lir 3000
KER BE CENE 8EDAJ EITBO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
fta IsplaCUo TeiJUi sneakor Kot zgoraj xutTeUeno, bodlxl v dtoarjlb ali Urah dovoljujemo ie bolje pogoj«.
tBFUkCUJk T AMUIfiUH DOLABJI1 ito p—latl.......
• i—
$10.—


$40—
9 5.7$ $1»J$ $1«— $21— $41.2$ $B1.M
Prejemnik dobi t starem kraju izplaCUc v. dolarjih,
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
ti« WEST l$th STREET
i ■ •' I-	i
NEW YORK, N. V.
—	Ti* plenice so tako trpežne, — je zatrjeval prodajalec mladi materi, — <la .jih bo vaš sinček lahko vse življenje nosil.
★
V Ameriki je pa res vse mogoče.
Tako naprimer poročajo iz Wasliin^tona, «la toži neki pisar vlado Združenih držav za deset milijonov tristotisoč dolarjev odškodnine.
Pravi, da mu je bivši predsednik Hoover ukradel načrt
za odpravo depresije. ★
Strašna je ženska, kadar izbira nov klobuk.
—	Nak — te#a že nočem, — pravi, — takih klolnikov ne nosijo več. Tega pa tudi ne. Vsaka ima že tak klobuk.
★
Gost je naročil v gostilni por-eijo suhega mesa.
—	Z veseljem, gospod, — se mu je priklonil uljuden natakar.
—	S "kakšnim veseljem? Z zeljem mi prinesite meso, z zeljem, ne z veseljem.
Ali ni res čuden svet .' Revežu in lačnemu uiliče ne priredi banketa.
Bankete prirejajo le ljudem, ki imajo dovolj denarja, da bi sami lahko kupili jed in pijačo.
★
Poznam rojaka, ki jo petkrat delal skušnjo za avtomobilski lajsens, pa je petkrat propadel. Šele v šestič ga je dobil.
Odtakrat se pa ne vozi več z avtomobilom. Pravi, da je lajsen dobil s preveliko težavo in da ga noče prekmalu izgubiti.
* *
Križ je z ljudmi, ki se zjutraj ne morejo in ne morejo iz-kobacati iz postelje. No, navsezadnje jim ni zameriti, kajti zjutraj se najprijetnejše leži.
Poznam rojaka, ki se sleherno jutro, posebno kadar je deževno vreme, koti v gorki postelji in posluša, kako žena šari po kuhinji. Na okno udarjajo debele kaplje. V postelji je gorko in prijetno kakor v kropu.
—	Ja, — premišljuje rojak,
—	ura je že četrt na osem. Ce me ne bo kmalu poklicala, bom še delo zamudil.
a«a in;
M O L'A 9 19 A RV D'A "
New York, Friday, April 3, 1936
TRW LARGEST SIJOVENB DAILY W V. S.

MIH AIL ZOŠ0ENKO:
Marsikatera beračija je dobila gosposke dvorce, toda za Ivana Savica med drugimi ni več bilo dvorca. In tako je živel Ivan Savič v svojem prejšnjem stanovanju v Veliki Puš-
I»
MATRJONA
ponoči se mu bleile in premetava se po postelji. Podnevi pa leži izčrpan, noge moli od sebe in venomer razmišlja. Gqvori. Pred smrtjo bi rad
karski ulici.
In kakšno stanovanje je bilo to, ljudje božji! Samo reklo se je temu stanovanje — v vsakem kotu je druga figura.
še pogledal v naročje narave. Se
nikoli nisem videl nič podobnega.
Tako je razmišljal in fantaziral dva ali tri dni, ko se je imela zavetišče' naenkrat nekaj zgodilo. Babuška Anisja j K j>osteIji je stopila Matrjo-

je bila ena, babuška Tekla dni- na Vasiljevna in vprašala: ga, PaŠka Ogurčik tretja . . .| — Umiraš? — Da, pravi Ivan Ze samo naštevanje ljudi spra- Savič — umiram, Motja. Noge vi človeka iz ravnotežja. i imam že tako lahke, kakor da
V takem stanovanju in pri I mi odpadajo, takem poklicni, kakršnega jej — Toda jaz ti no verjamem imel Ivan Savič — bil je sobo-!— mu odgovori Motja. — slikar in slikar vobČe — se ni .Zdravnika pokličem k tebi. Naj dalo stanovati. Saj se je še ce- J Se iz.iavi zdravnik. Potem se
lo pripetilo, da je babuška Anisja s svojim predpasnikom razmazala vse konture na platnu. Tako tesno je bilo v stanovanju. In zato menda Ivan Savič kar ni prišel iz bede.
Tenia I van Savič je imel ženo. Dragoceno ženo Matrjono Va-siljevno. To vam je bila baba, ljudje božji! Druge take babe ne najdete v vsej sovjetski Rusiji. A če bi se že kje našla
iz.iavi
bo odločilo ali umn.ješ ali ne.
In poklicala je Matrjona o-krajnega zdravnika iz bolniške blagajne. Zdravnik je pregledal Ivana Savica in dejal Mo-tji: — Da, slabo je z njim. No bo drugače, kmalu po mojem odhodu bo umrl.
To rekoč je zdravnik odšel.
Tedaj pa je stopila Mntrjo-na k Ivanu Savif-u rekoč: — To pomeni, da menda res
DVA ZGODOVINSKA IZREKA
—	Dobro — pravi Ivan Savič — pojclem iskat delo.
In do večera je ležal Ivan Savič kakor mrlič, kar šapo mu zapiralo. Toda zvečer se je jel oblačiti. Vstal je iz postelje vzdihnil in odšel na ulico. Nos je imel 'koničast, roke zvite, a noge so se komaj dotikale tal. Stopil je na dvorišče. Srečal je hišnika Ignata. Hišnik pravi Saviču:
—	Čestitam k ozdravljenju!
Toda Savič se ozre na hišnika s trudnim pogledom in pravi:
—	Ignate, čuj Ignate! Daj mi nekaj denarja. Vrnil ti ga ne bom, to je res, ker bom jutri | umrl. Motja želi to. Koliko
stane umiva ni je mrliča, I gnat!
Ponovne pritožbe Italijanov, da rabijo Abosinci prepovedane dum-dum naboje, so obudili spomine na bursko vojno, v kateri se Angleži tudi rabili dum-dum naboje. Prepoved t Mi nabojev je izrekla mirovna konferenca v Haagu L»ta 1899, proti glasu Anglije V spomine sta pa oživela tudi dva zgodovinska izreka plemenitega moža, prezidenta južnoafriške republike Paula Krugerja. Po bitki pri Dundee so našli Buri več zabojev z naboji dum-dum, ki so jih bili Angleži pustili na bojišču. Ogorčeni nad sovražnikovo krutostjo so hoteli obrniti afriški junaki te naboje proti Angležem, toda Kru-ger jim to odločno prepovedal, rekoč: "Ne, nikoli! Naj delajo Angleži, kar hočejo, mi Buri se ne bomo nikoli izneverili načelom humanosti in dostojnosti o-m i kancev. In zaboje z dum-dum naboji so uničili.
Iz burske vojne pa izvira še en Krugerjev izrek, vreden, da ga omenimo. Priljubljeni pre-zident je posetil nekega dne
taka, bi jo bilo treba brez vsa- umiraš. Jaz ti pa pravim, dri
ti ne dovolim umreti. Ti mrci-na grda, si legel v posteljo in misliš, da ti je vse dovoljeno? Motiš se! Ne dovolim ti umreti. GHdj ga no, bogataša! V-mreti se mu je zahotelo. Kje si pa nabral ti cigan denarja, da hočeš umreti? Mrliča je treba umiti, a to stane.
Tedaj pa se oglasi dobrodušna babuška Anisja:
—	Jaz ga umijem. Jaz to umijem, Ivan Savič. Verjemi mi to. In denarja ne vzamem niti kopejke. To je čisto bogu ljubo delo — umiti mrliča.
Tedaj se je pa Matrjona Va-siljevna zadrla na Anisjo:
—	Aha, — pravi, — umiješ ga? Kaj pa krsta? In pogreb-
kega usmiljenja pri prvem srečanju zadaviti. Kadar se ji je hotel še posebno prikupiti, jo j«' klical Ivan Savič Motja, draga Motja. Matrjona, Matrjo-nica. Kakšno je zagodla ta žena Ivanu Saviču T Ona, ta vražja žena, Ivanu Saviču niti umre4i ni dala. Bog mi je priča, da je to res. Morda je pa tudi grizla. Kdo bi mogel vedeti to? Kjerkoli se vname prepir, kjerkoli padaijo zaušnice, tam je tudi Matrjona. Kakor se premetava riba v vodi, tako draži ona druge in marsikoga kar sama oklofuta.
In tako je preživela Matrjona z Ivanom Savičem skoraj petnajst let v najlepši slogi. Sevala ravsala sta se, da se z besedami niti povedati ne da. Toda da bi prišlo med njima do prehudih sporov, tega ni bilo. Matrjona je vendar razumela, da je Ivan Savič mož drugačnega kova. In res — nadarjen j«* bil močno. Včasih je naslikal kaj tako, da nihče ni razumel, kaj je hotel naslikati. Skratka, bil je svojevrsten slikar. In pri tem skrben. Toda do blagostanja se ni dokopal. Živel je zelo slabo.
»Slabo je živel ta človek in povrhu je še zbolel. Predrio je pa zbolel, je oslabel do skrajnosti. Ne morda, da bi ne mo-
ni voz, kakor je v navadi? Fej, na vse! Ne dovolim mu umreti! Naj prej kaj zasluži .. . Zasluži, Ivan Savič, za krstno, potem pa umri, če hočeš dvakrat zapored, niti besedice ne bom črhnila.
Po teh besedah je tudi Ivan Sa v i e prebl edcl.
—	Kako na moreš govoriti tako, Motja? To ni odvisno od mene, če umrem ali ne. Umrl bom brez denarja, Motja, sliši-! Kako neki d m gave?
—	Kar tako — pravi Matrjona, — ne dovolim pa ne dovolim. Do večera moram imeti denar. Pojdi, kopiji če treba
rel z nogo ganiti, pač pa je o- zemljo, a denar moraš prinesti
slabel tako rekoč duševno in psihološko. Zahreponel je po drugačnem, lažjem življenju. Sanjalo se mu je o ladžjah, o rožah.
Sam je bil pri tem miren, preplašen, zamišljen. Vedno se je j<*zil na to, da »loma ni miru. ('emu neki štorklja babuška Anisja okrog štedilnika kakor slon T In zakaj breitka Paska Ogurčik vsak dan na bala-la jko ?
Vedno je hotel imeti tiho. Kakor da se pripravlja umreti. Na vso moč so mu zadišale ri-be. Hotel je pa jesti samo vse slano — slanike.
Tako je v torek zbolel, v sredo je hotel jesti slanike v četrtek ga je pa jela oštevati Matrjona.
—	Zakaj pa ležiš? Morda si pa nalašč zlezel v post?ljo. O. saj te poznam? Morda ti ne diš' delo.
Žena se prepira, mož pa molči.
—	Kar naj opleta z jezikom, baiba tfutna — si misli Savič. — Meni je zdaj vseeno. Č*ntim, prijatelji, da bom kmalu umrl.
Toda SaviČevo telo vse gori,
in konec bosimi i.
— Poberi se, — odgovori Ignat tiho. — Groza me obhaja, I taborišče ujetih Angležev in re te pogledam.^	^	! tam j0 sli5alf kako je angleški
In Tvan Savi? je odšel. Sto- lastnik tolažil vojaka, potrtega pil je na ulico. Privlekel se je zara(U poraza an-leške vojske:
tja do velikega prospekta. Tam je sedel na podstavek kipn. Hotel je glasno krikniti, pa se mu je posrečilo samo tiho zašepe-inti: — Ljudje božji, umiram!
Nekdo mu jo položil denar na kolena. Isto so storili še drugi.
Ponoči so jo Tvan Savič vrnil domov. Prišel jo ves prepoten in v snegu. Legel je v posteljo. V roki je držal denar.
Molija tra je hotela prešteti. Savič ni dovolil.
— Ne dotikaj se ga z nečistimi rokami! — jo dejal — To je še malo.
Drugi dan jo Ivan Savič zopet vstal. Zopet jo vzdihnil, razprostrl roke in odšel na u-lieo.
Ponoči se je zopet vrnil z denarjem. Preštel je denar in legel.
Tretji dan zopet. Tn tako jo šlo to naprej — dokler ni bil trdno na nogah.
Tako Savič ni umrl. Matrjo-
11 Nikar ne kloni glave! Tolpa burskili pustolovcev vendar ne more zlomiti Anirlijo. Naša država jo tako velika, da solnco nikoli ne zajde nad zemljo pod žezlom najše kraljice.**
Kruger se je ustavil in odgovoril: "Ali pa veste, zakaj soln-ee nad vašim imperijem nikoli ne zajde? (V ne veste, vam povem jaz. Zato. ker vas hoče imeti Bog vedno pred očmi in vas ne pusti v temi, ker vam ne zaupa."
NEVARNA OČESNA BOLEZEN
Na Slovaškem so v zadnjem tednu ugotovili kar tri primere očesne bolezni, ki se je v Evropi pojavljala zelo po redkoma ( m samo posamič. Za roženico na mu ni dovolila umreti. j nekega dečka, ki je bil nenado-Seveda, če prečita to zgodbo jma osiepe^ so odknii pohlrug izobražen zdravnik, se bo sme- centimeter dolgega <;črva'\ 11-jal. On poreče, da takih pri- j ^nko neke mulie. ki i druga-merov ne pozna, toda Ivan Sa- <v samo ob južnem robe puščavi? resnično še danes živi. Vsak vo	v Osro<lnii J
večer sedi na prospektu in s tihim glasom prosi, mimoidoče vbogajme.
MORILEC BRATA POBEGNIL
CARTERVILLE, Ga., 31. marca.— Preston Savior, ki je 4. novembra ubil svojega brata Harry j a v prepiru zaradi posestva, ki sta podedovala po svojem očetu, je v torek zjutraj pobegnil iz ječe.
Inji Azij<. Muha odlaga ličinke na človeško telo in ličinke se potem najrajši zapičijo v roženico očesa. Ker se je bolezen pojavila na fVško-! slovaškem v enem sa.^.cm tedna 1 v štirih primerih, domnevajo, da jo prišlo nekoliko primerkov te muhe bogve kako do Srednje Evrope.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V 7DR DRŽAVAH
VHOD V FRANCOSKE UTRDBE
ki so grajene pod zemljo ob nemški meji. Ko so okupirali Nemci Porenje, je bilo poslanih v utrdbe 150,000 francoskih vojakov, ker se je po zatrdlin Francozov pojavila nevarnost nove evropske vojne.
knjigarna '
216 WEST I8th STREET
naroda"
NEW YORK, N. Y.
in
Poučni Spisi
AIIN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru?- nerodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2,—
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
.90 .61)
J35
BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena ...........
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena
.40 .80
BONTON. 2S0 strani. Cena ....................1.50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narobe knjižico — "How to become a citizen of tbe United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnilu ni za naseljence. Cena ..........
in zako-
.35
.80
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20
V	knjigi je 21 "slik in en zemljevid. Zgodovina. in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.
lEitl strani. Cena .........
Denarni problem je zel«» za pit-ten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orientačni spis
0	denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Humck. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kuko vrt krasimo; navodila za soline rastline. 102 sliki.
DO ORHIDA DO BITOLJA. -tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami tistiu krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.	*
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..............................
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Furgaj. S slikami. 21)6 strani. Cena ..........................i
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini In veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gosiKKlinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
01	strani. Cena ..........................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestollee.
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena ____ .50
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu,
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane
tLevstik. 220 strani. Cena .................90
Levstik. 220 strani. C?na broš. . ..90 ve«. 1.10
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugI del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del.....80----II. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trd* vez. 144 str. Cena Navodila za Izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, V^^gJ0* str
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani Cena
V	teh treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezlkoslo\ca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. PoUtična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične
stranke
.50 .60
.80
.75
.65
.70
VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik..nii. 256.
strani. Cena ............................
SANJSKA KNJIGA. S slikami. Hm« strani. Cena
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena ..........................
Napisano v spomiu možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo juco-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter 2ele-zol i varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJAR. Trije deli: 102. 141, 13ii strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se rita kakor zanimiva povest ter je sestavljen no najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver .30 i«»7 strani. Cena ........................
V	knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Kruse jo krasne slike nas:n najlepših krajev.
PRAKTIČNI RAČUN A K. Trda vez. 251 str.,. Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu in prodaji notrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je tr^ba obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. P. Wber. ."Ml s*r:mi. Cena .... Knjigo toplo pri|N>ročanio vsakomur, ki se h«.f-e seznaniti x glavnimi črtami sodobne filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................j.gQ
v knjiirl so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 211 strani. Cena ....................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR, 2(5« strani. Vezano. Cena ........
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo Izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 72S strani,
lep«» trdo vezana. Cena ..................
STANLEY V AFRIKI. V22 strani. Cena ......
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 24.'J strani.
Cena......1.50
V	tej knj?rl »>t«ja naš znani potoplsee Župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 70!) in 2Sn strani. Trda vez. Cena 3.-^ SLO V.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVKN-
SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .90
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 14:5 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškeea jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45
V	kniigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklii-am v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Cena ................
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni.
50 UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 M	Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar.
.75
6.— .50
.60
L—
.80
.30
.30 1.25
•5«
.25
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. - Slovni-
niča in slovar. 205 strani. Ceoa broš.......1.Z5
Vezano......
.70 .70
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................1
Razprava o blaznesti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA In FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-
melj. S slikami. HM) strani. Cena ..........
Nauk o atomih, molekulili in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. ICS strani. Cena ........................
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................I-5®
VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... M
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, noremu letu in drugim prilikam.
.50 VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... J50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
100 strani. Cena ........................ JM
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Ceoa .......................... J25
V prvi knjigi so i*esmi in basni, (ločim ga nam
je v drti^i knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, gov—nika, glasbenika in časnikarja. 1.25 VODNIKOVA PRATIKA za leta 1937. 128 str.
Cena.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ .M
_ Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družite
ter vsebuje življenjepise mož. ki so g svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva
NA.SVKT1 T-\ rnšo'IN DOM. ««, s«u.L C™.ZNANSTVKNA HNJl2NICA „
Knjiga asa mlekarje in ljubitelje mlekarstva
sploh.
Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v rasnih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno
pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje In je torej vest sv»*™«Uee t vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani.-Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove 5ege in navade.
NAJVEČJI SPISOVNUL 150 strani. Cena.... Knjiga vsebuje veliko .zbirko ljubavnih is Ženitnih pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel riere. 60
strani. Trda vez. Cena ..................
To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po nzorcu ameriSkib učnih knjig. S slikami. Primerno sa otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
J5
Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zai>oru£kib kozakov.
ZDRAVILNA 2ELIŠČA. 62 strani. Cena ...... M
v knjižici najdeš v lepem redu omenjeno rse,
kar potrebuješ, da si ohraniš in popravig sto-
je zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----l^t
.15 Znamenfto delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je C7 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........US
j5 Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Just Bi Čar. Cena......................19
Sestav, delovanje ln nega Človeškega telesa.
1


V- 3
W1BQDZ
New York, Friday, April 3, 1936
TWW VAUCnSBT BMTBirk ffJILY THV.1.1
Kje je Eva?
27
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
44To se more drugače napraviti, go.«|M>d. Ako hočete stopiti v mojo pisarno — takoj bom za vami poslal gospico Mantel. Sedaj že more'kake pol ure prenehati in klaVirist more sam igrati."
"Zelo ste prijazni, gospod. Vašo pomoč hvaležno sprejmem, kajti mislim, da sera zasledil zelo dragoceno stvar. Ako so gosli v re>nici take, kot mislim, bi jsrospici pri prodaji prinesle majhno premoženje."
Gospod Seli rev napne ušesa. Najrajši bi si izgovoril majhno liiešetarijo, kajti vedno je bil vnet za kak postranski zaslužek, toda ni se upal postaviti svoje zahteve tujemu gospodu s tako odločnim nastopom. Mogoče bo mogel pozneje, ateo pride do kake kupčije, kaij dobiti. Mantela pelje v svojo pisarno, nato pa gre na oder. Hil je ravno odmor in se obrne k Evi:
"Gdspica Mantel, gotovo ste videli sedeti onega odličnega gospoda, ki izgleda kot kak tujec; rad bi z vami govoril."
Evin obraz nekoliko prebledi.
"Kaj bi mogel od mene imeti?"
"Čudili so boste, grospica Mantel. Tuji gospod je ves neumen na vaše gosli, misli, da so zelo drage. Zbira pa vsa stara dragocena godala."
Eva zmaje z glavo.
"Moje gosli niso naprodaj."
"Ne bodite neumni! Tuji gospod je govoril o majhnem premoženju, ki vam ga morejo prinesti gosli, ako jih pregleda in se izkaže, da so res toliko vredne, kot misli. Bodite pametni naenkrat boste prišli v boljše razmere."
Eva zmage z glavo.
"Gosli ne prodam, ker so mi zelo drag spomin."
"Dobi ■o, kakor hočete; toda gospodu povejte sami, drugače bo mislil, da vam tega nisem povedal."
Eva gre precej razočarana v pisarno. Torej zanimanje onega tujega gospoda-je veljalo njenim goslim.
Ko stopi v pisarno, stoji Henrik Mantel v svoji celi visokosti v mali sobi in se pripogne pred Evo.
"Oprostite mi, milostljiva gospica, da vas nadlegujem s svojo zadevo."
"O, prosim, gospod, ttwla prosim, ne recite mi milostljiva gospica. Sem samo revna igralka na gosli. Moj gospodar mi je že povedal, kaj želite od mene. Tukaj so moje gosli. Morete se sami prepričati, da niso drage. Pa četudi bi bile, niso naprodaj, pri vsem tem, da sem revna. So mi drag spomin na mojega pokojnega očeta. Od njih se nisem mogla ločiti, ko sem že skoro umrla lakoto. Sedaj pa se morem vsak dan najesti do sitega in imam nad seboj streho in svojih gosli ne dam od sebe. To vam kar takoj povem."
Njegove oči gore na njenem obrazu. Njen gorki, mehki glas ga zadene še bolj v srce kot njena zunanjost. In da se ni hotela ločiti od gosli, četudi bi ji prinesle mafjlino premoženje, samo ker so spomin na njenega očeta, to ga skoro premaga. Molče vzame gosli v svoje roke in jih takoj spozna. Tiho igrajo njegovi prsti po strunah in Eva strmi, da so gosli tudi na ta način zvenele.
"Xa to gosli bi enkrat rad igral! Tudi jaz igrani gosli. Boste videli, lcftke glasove znam izvabiti iz njih. Vaše igranje ne je zelo prevzelo in pri majhnem vežbanju morete postati vi rt u oz i n ja. Ali bi mi hoteli jutri, kadar boste eno uro prosti, prinesti gonli v moj hotel!"
Eva ga začudeno pogleda in negotovo skomigne z ramo.
"Oprostite, sem revno denle, ki nima ničesar drugega kot dober glas. Tukaj ni v navadi, da bi mlado dekle obiskalo kakega gospoda v hotelu. Ravno jaz v taki službi moram biti dvakrat previdna."
Mantel se prikloni.
Razumem in niti najmanj ni moj namen, da bi vas napeljal na kaj takega, kar bi moglo ško dovati vašemu dobremu glasu. Sprejel vas bom ob navzočnosti svojega tajnika. Ako hočete, more biti prisotna tudi kaka uslužbenka v kavarni. I)o mene morete imeti popolno zaupanje — jaz imam hčer v vasi starosti — in vem, kaj sem vam dolžan. Ne bom vas sprejel drugare, kot bi sprejel svojo hčer. Ali vam to zadostuje!"
Premagana vsled njegove uijudnosti, ga zaupno pogleda.
"Dobro, pridem, tenia samo dopoldne, gospod. Kdaj vam je najbolj ugodno?"
"Ako vam je prav, ob enajstih."
"Dobro. V katerem hotelu stanujete?"
"Baur au Lae."
Lahna rdečica se razlije čez njen obraz. Misli na to, da je v tem hotelu stanoval tudi Ludvik Olden.
"Dobro, bom točna. Sedaj pa se vaše ime, gospod?" \ "Oprostite, da sem se vam pozabil predstaviti! Vprašajte po gospodu Joachimu iz Buenos Aires," pravi naglo, nekoliko omahovaje. Dobro je bilo, da se je v hotelu vpisal kot Henrik Joachim, kakor je imel navado na svojih koncertnih potovanjih.
Eva grazeijozno prikloni glavo in gre iz sobe ter se vrne na svoje mesto. Ves zatopljen gleda Mantel za njo. Nato pa se strese. Gospod Selirev vstopi in ni vedel, ali bi mu povedal, da ga bo Eva obiskala v hotelu. Rajši je to prepustil njej.
Gospod Schrev rpaša smeje:
"No, ali ste se pogodili z gospico Mantel?"
"£alibog, da ne, vendar pa upam, da bom Še prišel v posest gosli."	OH I
"Ali so v resnici toliko vredne, kot ste mislili?"
"Da, prav gotovo; toda se ne i^ara od njih ločiti, ker so za n(jo drag spomin. Toda se ne mislim, da je vse končano. Za danes se vam zahvalim, gospod Schrev, mislim, da jutri zopet pridem."
Jutri bo prišla k njemu in tedaj se ji bo mogel dati spoznati in se ž njo razgovarjati. Na noben način ji ne bo dovolil, da se še kdaj vrne k Sehrevu; nocoj je zadnjikrat stala na odru. Predno odide, uljudno pozdravi Evo, ki lahno prikloni glavo.
• • •
(•^ifupoqud ftfpjQ).
BONDI ZA IZPLAČAN JE BONUSA

Alvin liall, upravitelj zvezne tiskarne, general Frank lliiies, administrator veteranov, Miss Ruth Baker ter W.A. Julian, uradnika zvezne zakladnice, pregledujejo prve iztise bondov, s katerimi bo izplačan veteranom bonu-.
SP OVEN IC PI/BUSHING COMPANY (Travel Burma) 216 W. 18th St.. New York
Piši re n.itii fei f-ene voznih 11» slov. reservacfjo kabin in i»o-jasilila za letovanj?
TROJE RAZMERIJ ZA MOŽEVIM HRBTOM
Ko se je Štefan v Pragi poročil pred tremi leti s Henrije-to, mu je bilo 27 let, nji pa '2'2 in vsi so se čudili neenakemu paru. On je bil visok, vitek, njegov obraz je bil strog in vedno resen, ona pa majhna, mična, vedno vesela, vedno nasmejana. Štefan je bil neprestano na poslovnih potovanjih, še celo na obletnico poročnega dne je bil nekje na Molovskem sam, seveda po poslih. Komaj vsaka dva tedna enkrat sta se mladoporočenca videla za kratke ure. Navzlic temu je kazalo, da vladala v zakonu popolna harmonija. Ko je čez dve leti, mož na potovanju v vlaku srečal nekega bivšega sošolca in mu je ta sošolec povedal, da je že leto dni ločen, ker mu je bila žena nezvesta, se je Štefan začudil. "Kako je to mogoče? Svoji ženi zaupam slepo. Ne morem si niti predstavljati."
Spet je minilo leto. V zakonu je bilo videti Še vedno vse v redu. Mož je postal v tem Času nemara še bolj resen, nekoč pa je ženo nenadoma vprašal: "Povej mi, Henrijeta, ali si mi sploli zvesta?"
Štefan je bil vprašal kar tako. Dva dni pozneje j t* bil spet na potovanju in naključje je hotelo, da se je srečal v vlaku spet s svojim bivšim sošolcem. To svidenje je poteklo malo
drugače nego prvič, kajti zdaj je imel sošolec povedati Štefanu kaj drugega:
"Že davilo sem te hotel obiskati, pa sem vedno odlagoval. Vzroki so umi ji vi. Ti ne veš torej prav nič o tem, da ima tvoja žena istočasno kar trii razmerja: z nekim samskim zdravnikom, z nekim arhitektom in nekim uradnikom? Vsi trije možje nt4 vedo drug za drugega, vedo pa dragi ljudje, in tudi postrežnica tvoje žene ve vse ..."
Štefan se je zasmejal: "Vem iz najbolj zanesljivega vira," je dejal prijatelj. Štefan mu
Ta pa je napravila kratek proces. Odrinila je po>trežuico stran, češ:
"Pravkar sem jo opazila pri oknu."
Stopila je v snahino spalnico. Hcnrijcta je stala tam kakor modelka v kakšnem slikarskem ateljeju, za vrati odprte omare pa je stal mladi, samskr zdravnik. Hcnrijcta je imela eno Scimo razlago: "Gospod doktor me je pravkar temel jito pregledal. ]*it sem že nekaj časa čutila bolečine v srcu. Doslej sen o [•*' 11 molčala, ker nisem hotela plašiti Štefana, ki ima svoije skrbi."
Stara gospa je o-tavila stanovanje brez besed«4. A' predsobi
je stala postrežnica Marija, tu-i rak.
živega. "Ne želim, da bi bila izjema," je dejala vsakemu lastniku rudnika že v i »opre j, "< e drugi trpe zavoljo žeje in gladu, zmorem to tudi jaz."
Eno njenih naj pogumne jsili podjetij je bilo nedvomno potovanje ki ga je opravila Maus-fieldova pred mnogimi l«-ti peš skozi črno celino. Prehodila je pot od Kapskeira mesta do Kaira in naziiij. Na tem }>otovnnju je več tisoč kilometrov daleč pogumno žensko spremljal le nje črni sluga, ki ji je kuhal, pral itd. Ko se je vrnila takrat domov, navdušenju njenih rojakov ni bilo konca.
"To naj napravi kakšen moški," je tedaj izjavila drzna Šar-lota in se je od veselja režala z vsem obrazom. Toda ni bilo nobenega, ki bi hotel pozkusiti. V ostalem pa je bila Mansfiel-dova vse kaj drugega nego 1110-žača. PrHj je bila nekoč orno-žena in je imela otroke, ki je skrbela zanje z največjo nežnostjo. Veselje do pustolovščin ji j»' pač tičalo v krvi in se mu ni moggla upirati. Sedaj je smrt ustavila pogumni potovalki ko-
sieer niti od daleč ni verjel,« lila in potrdila, vse: zdaj pri-vendar pa je uro pozneje, ko je haja zdravnik daj arhitekt in
izstopil v nekem kraju telefo-nično pozval svojo mater:
"Prosim te, pojdi jutri popoldne v moje stanovanje, pa pojutrišnjem, pa vsak dan . . . Jaz se vrnem šele čez 14 dni."
Štefanova mati je stopila naslednji dan v stanovanje svojega sina. Ko je zavila v ulico, se je na oknu stanovanja za trenutek pojavila glava njene snahe. Okno se je takoj zaprlo. Ko je pozvonila, je odprla postrežnica :
Ah. poljubljali roko. milost
zdaj uradnik . . . Ti trije možje pred sodnikom niso hoteli ničesar izjaviti. Sodniki so zakon ločili po ženini krivdi. Pa je bila res samo žena kriva !
ROMANTIČNA ŽENSKA
V Johanncsburgu v Južni Afriki je umrla v visoki starosti Sarlotg Mansfieldova, ki je imela za seboj zelo pisano življenje. A' njej je živel čudno nemiren duh. Nikjer ni vzdržala dolgo časa. Cc se ji je le
NA KOL SE JE NATAKNIL
Ijiva. Gospe ni doma, i »red pol! ponudila priložnost za roman-ure (je odšla	j tične pustolovščine, jo je po-
ln ni kazalo, da bi hotela sta-ljrralnla
ro damo spustiti v stanovanje
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pole-* naslova je razvidno do *-«lnj iu>->te plar-ano naroT-uino. Prva številka pomeni mesce, drujra dan in tretja p:*. leto. J »a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kji-r jt> kaj naših rojakov "naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO:
Pueblo, Peter Culi«, A. SaftiC Waisenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupaueie.
ILLINOIS:
Chicago. J. Bevčič. J. Lukani«-h Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Joliet, Mary Bamblcli La Sa'le, J. Spelicli Mascoutuh, Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: (J i raid. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kitzuiiller. Fr. Vodopivec S t ever, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
.MINNESOTA:
Chisholm. Frank GouZe Ely. Jos. .T. Peshel Eveleth. Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povfie VIrgina, Frank Hrvatieli
MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderick
NEW TORK:
Gowanda, Karl Strni sha Little Falls, Frank Masle
Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger, Jacob ltesnik, John Slapnik OHIO:
Girarcl, Anton Nagode
Lorain. I.ouis Iialant, John Kumše
Younjrstow u. Anton Kikelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA :
Iimughton, Anton Ipavec Coneniaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič
Farrel. .Terr.v Okorn
Forest City, Math Kamin in Frank Blodnikar
Greensburg, Frank Novak Harberton, Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj I.uzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Steelton. A. Hreri Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: \
Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakež
WYOMING :
Rock Springs, Louis Taucb&r
Iiiainontlrillp. Joe Rolich
Tako je med drugim opra-vila številne vožnje s kitolovci okro«? Južnega tečaja. Poklic kitoloveov «*otovo ni lahek, limono je nevarnosti v njihovem življenju, toda Mansfiel-dova jo vselej "postavila svojo srn moža!' in marsikateri kapitan bi jo ra<l imel stalno med svojim moštvom. V Južni Afriki ni bilo kmalu nobeneira zlatega rudnika, v katerem ne bi * ^ranssfieldova delali kakor preprosta kopačica. Xapri ii po vsej priliki nikoli niso šli do
Iz Brna poroiVjo o nenavadni nesreči, ki se je primerila 32-letni moravski kmetici Katarini Sotovi. Mlada žena je hotela zaradi krajše poti v sosedstvo preskočiti domači plot, pri preskoku pa ji je spodrsnilo in se je nataknila na ostro okoni-čen kol, ki se ji je zadri globoko v trebuh. Xa kolu je ro vica ob visela in ker je vsa teža njenega telesa pritiskala na njo. so ji je kol zadri pol metra globoko v trebušno votlino. Poškodba je bila tako boleča, da ni mogla ponesrečenka niti klicati na pomoč. Selo dobro uro potem, ko so jo zgodila 110-sroča, je mlado ženo našel v nevarnem položaiju njen mož.
Da So Sotovo rešili, so morali kol najprej odžagati. Kmetico so nato odpeljali v bolnišnico, kjer jo kmalu izdihnila. Pokoj-niea se je omožila kot mlada vdova pred nekaj tedni. Njenega prvega moža je podrlo drevo tik zraven ograjo, ki je zdaj povzročila njeno smrt.
SMRTI JE UŠEL
SHIPPING NEWS
Na parnikih, Id ao debel« tiskani, vrše v domovino izleti fm
izkušenega spremljevalca.
Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero je prejel. Zastopnike toplo priporočamo.
UPRAVA "GLAS NARODA"
Levi na sliki je čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, desni pa jugoslovanski ministrski predsednik Stojadino-vic, na katerega je streljal poslanec Arnautovič, pa ga k sreči ni zadel.
4.	aprila:
lie Ue 2 ranee v Havre
8. aprila: Washington v H a»' rt>
U. aprila:
Rex ▼ Genua I'aris v Havre
14.	aprila : Europa r Bremen
15.	aprila:
Ai]uitania v Cherbourg
18.	aprila: I>afayette v Havre
•S*, aprila:
IVrengaria v Cherbourg
'SI. aprila:
Itremen v Bremen I le ile France v Havre
*JT». aprila:
Coute di Savola v Genoa
2.	maja: Chaiuplain v Havre Kur tipa v Bremen Vu!<-ania v Trst
6. maja: Washington v Havre
8.	maja :
Berengaria v Cberbonra
9.	maja:
Bremen v Bremen Paris v Havre Kes v Genoa
12.	maja : N^rmandie v Ilavro
19.	maja: Europa v Bremen
maja: Manhattan v Havre
21. maja:
Aquitania v Cherbourg
23.	maja : Champlaln v Havre Conte di Savoia v Genoa
16.	maja:
Normandle v Havre
28.	maja: BERENGARIA v Cherbourg
20.	maja:
Hex v Genoa Bremeu v Bremen
3.	junija: Washington v Havre
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
6.	junija : Paris v Havre Saturn i a v Tr^c
11. junija:
lie de France v Haire Aquitania v Cherbourg
13.	junija: Bremen v Bremen Conte d i Savoia v Genoa
10. junija:
Normandle v Havre
17.	junija : BERENGARIA \ Cherbourg
Manhattan v Havre
20. junija: Europa v Bremen Vu'cania v Trst Cbamplain v Havre
24.	junija:
Queen. Ma ry v Cherbourg 27. junija:
I.afayette v Havre Rex y Genoa Aquitania v Cherbourg . :0. junija:
Normandle v Havre
1.	julija: Washington v Havre
2.	julija:
Berengarla v Cherbourg
3.	julija:
lie de Franco v Havre Conte' di Savoia ▼ Cenoa
8. julija:
Queen Mary v Cherbourg
1. julija:
Saturnia v Trst Cbamplain r Havre
A. julija:
Normandle v Havre
5. julija:
Manhattan v Havre
16. julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen ,8. julija:
Rex v Genoa :3. Julija: 23. julija: Europa v Bremen . Ile de France v Havre Berengarla v Cherbourg
25.	Julija:	* -Vulcania v Trst
29.	julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington t Ham
i ;
' i*
J