76. številka. Ljubljana, v četrtek 2. aprila 1896 XXIX. leto. bhaja viaJc dan ajv#>*«nr, iziinti nedelje in praznik«, ter velja po polti prejeman za a vatro *o g e r a k e dežele ca vse leto 15 gld., za pol UU 8 gld. 7.a ftetrl leta 4 gld., ra jeden Civseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljaaja na dom sa vse leto 18 gld., z* četrt leta 9 rlmklavški gospodje. Ti pa niso prijatelji razširjenja volilne pravice, četudi to vedno zatrjujejo, as zdaj imajo težko stališče s kmeti, kaj iele, če dobe hlapci volilno pravico in se zanese mej nje agitacija! Strah klerikalcev ni neosnovan, zategadelj pa je opravičeno domnevati, da no ljubljanski kl> rikalci prisilili kanon:ka Kluu«, da je sam sebe udaril po zobeh iu storil zgorr.j popisano neznaoajnost. Naši klerikalci so bili vedno sovražniki svobode, napredka in omike, ker je to pogoj njih obstanka ; živa duša ne veruje njih nasprotnim besedam; vsak razsoden človek je prepričan, da nikjer ni dobiti toliko nasprotnikov razširjenju volilne pravice, nego v klerikalnem taboru. V I Jiatlljttlkl, 2. aprila. Volilna reforma pride v državnem zboru dne 20. aprila na dnevni red. V uilndočtškem klubu nikakor niso jedini glede glasovanja pri tretjem branju. Tako sta ponlanca 1 i••/.->«.v-ky in Blažek se izjavila, da bolet a glasovala v tretjem branju proti vladni predlogi Shod, na katerem sta poročala fa poslanca, je v posebni resoluciji pozval vse mlado-Češke poslance, naj glasujejo proti vladni predlogi. Radikalnejši poslanci torej hočejo volilce uahujskati proti klubu. To je poskušal tudi lUšin na nekem shodu, na katerem je poročal dr. Kaial. To se mu pa ni bilo prsrfčilo in voliici so Kaizlu izrekli zaupanje. Klub bode pa radi tega malo v zadregi, če nekateri njegovi člani proti vladni predh gi glasujejo, ker bi to bil doka?, pomankljive disc:pline. Bolje bi bil morda naredil, da je pustil svojim članom svo- Spomini na dunajska dneva 2 3. in 25. sušca »Glasbene Matice'. m A ne samo nho poslušaIčevo je imelo zares l«p ulitek, tudi očesu se je podajal slikovit prizor .mi Ganzen ein sehr maleriacher Anblick*4 —kakor pravi „Oest. V. Ztg." Ko so nastopale v dolgih vrstah vrle nase pevke v narodnih nošah na oder, donel jim je nasproti simpatičen pozdrav. Kak utis ■o naredile, o tem naj vam pričajo nastopni odlomki, katere zopet prijavim v izvirniku: »NeuesVViener Journal" pravi: .Bevor noch das Ohr zu seinem Hechte kani, bot sich dem Auge ein prachtiges Bild voli fesselnden Reizes Aof dem Podinm standen an hundert Damen in der farbenfrohen Landestracht der Slovenen, in bunten Rocken, geblumten Busentttchern, vveissen Pufiarnaeln, und unter den bchen Groldbaaben ichaute •ine Fiillo lieblicher Gseichter mit lenehtenden Bli-«ken in den Saal. So viel Schonheit war achon Unge nicht auf sinem Flecke vereinigt and heate *ird man in allen Tonarten singen and ssgen boren von den aninathigen Madcheo, die Laibach nach Wien entsendet hat." »Fremdenblatt" se tako izrazi: .Schon das farbenpiiichtige Hild, weUb.es de Schar reiz voller Mak-hen iu den malerisehen Trachten des KrainerlandeB darhot, wirkte iiberaus erbebend. Zu-meist trrgen die bUbsehen jugendlicben Sangerinnen die tebons Trač h t. Oberkrains, die hcchstehende weis9B Hauba mit dem breiten Unldh* satz, den Goldgurtel um din M it te, das fiirbige Seidentuch um die Brust und die seli ueeig vveissen Aermeln, doch vraren aiuh die Trachten Unferkrains in vveissen KopftUchern stark vertreten. Man sali viele reiz volle Gesichtcben, manehe von den sprichvvortlich gcvvordcnen „eehonon Laihacher innen*. „Neue Freie P r a s s e" : „Mit lebhaftem Beifalle begrilsst betraten zuerat die Damen dea Geeangvereinee, etwa 100 au der Za hI, in der kleid-samen Kraiuer Nationaltracht die Musik Estrade. Die figenartige Kleulung — (katero opiše) — erregte das lebhafte Interesse der W;ener Damen. Dieser Vielfarbigkeit gegeniiber bildete das schvvarze Kleid der mannlichen Siinger eine vvirksame Folie." „Presse": BDer eigentliche Reiz lag in den jugendfrischen Gesichtern, welche lieblich unter der grossen Haube hervorlugten. Diese perfcdnlichen Reize eines Singvoreines setzten sich in kunstleri-sche \Verthe um. Was das Auge mit Wohlg»fallen zu erkennen glaubte, bestiitigte schon nach dem •rsten Tacte das Ohr: Vorherrschen der Jagend und gesundo, getiittigte, Glanz und VVitrme ausitrahlende Stimmen Bin glsioh pitt btigM Material stellten die lkrien beiM itd. „Wiener Ex t rab lat t", (ki je prineeel slike dveh pevk v „avb;hu, dveh pa v pečali) pravi: RUntei den Sangorinotn fielen zalilreiche Sclionheiteu mit feiuen Raoskdpfobtll auf. Als sie Hufmarschirten vvurde man au den Atifzug der bo-ruhmtan SlavJAnaky,«ehen Vocalcapelle errinert, die gleichfalls im Nationalkostilm *»uftrat", To je nekoliko izjav, katere so mi bile ravuo pri roki. Razvidno je iz njih, kako simpatično in laskavo je nepristrunnko dunajsko občinatvo pozdravilo posebno našo nadobudno žensko mladino. Vrle, rodoljubne gospe dr. Je u kove zares ženijalna ideja je prišla ravno po narodnih nošah dam v vsakem oziru do popolne veljave. Pozabiti ne smem, da omenim krasno zloženega prologa g. prof. Stritarja, ki ga je navdušeno govoril dvorni igralec g. K u čer a inje naredil globok utis na vse poilufia!ce. Jako bpo je prevel vse slovenske tekste na nunski jezik gosp. prof. Funte k in tako muogo | rpomogel, da so tudi nemški Dunajčani se s znani I i s poetično lepoto posebno naših narodnih pesmi. Mnogo bi Vam, milost va, lahko navel zanimivih ep /.od iu laakavih izjav odličnih in meto-dajnih oseb, a predaleč bi me to vedlo iz ozkega, postavljenega mi okvira. Omenim naj le, da sta pri bodno glasovanje, nega da se je izrekel, da morajo vsi za vladno predlogo glasovati. Stojalovvski hotel je v Galiciji osnovati krščan-skosocijalno društvo, a namestništvo pravil ni potrdilo. V tem so pa v njegovem stanovanja v Tešinu prodali vso njegovo vinsko zalogo in več drugih stvarij, ker je bil nekaj pristojbin na dolga. Tema krščanskemu socijalistu se jako slabo godi. Preganja ga sedaj vse. Časopisi, ki so šs nedavno povzdigovali njegovo krščanskosGcijalno d. lova nju, sedaj nimajo več dobra besede zanj. Stojalowski je učil bistveuo tisto, kar uče dunajski krščanski socijalisti, a vendar njega preganja višja duhovščina, dr Lu egerja in kneza L'echtensteina pa podpira. Na videz to ni dosledno, a prihaja pa od tod, da na Dunaju krščanski Bocijaiizena preti le židovskim kapitalistom ; če se pa v Galiciji narod zave, bodo pa tudi kato liški pleraenitaši in škofje imeli škodo, ki so tadi dosedaj narod mo!zli. Nemški Schulverein bode letos imel svoj občni zbor v Brnu. Nim se dozdeva, da se kolovodje tega društva niso brez političuih nagibov za Brno odločili. Na Moravskom se namreč tudi začnnja razpor mej nemškimi liberalci in nacijonalci. Da bi nacijonalce malo zopet nase oklendi, mislili so si liberalci, je dobro, če v Brno skhčemo občni zbor .Sohulvereina". In res so tudi nemški nacijonalci stopili v pripravljalni odbor za ta zbor. Popolnoma so pozabili, da litije, ki imajo glavno b i ;e lo pri tem društvu, po njih lastnih trditvah mso pravi Nemci. Le to so si nacijonalci izgovorili, da bi se pri banketu proti njim kaj ne zabavljalo. Baje se, da bi jim kak kiivono* jutrovec ne očital, da so pri vsem svojem navdušenju za nemstvo j-iko skopi, kadar je treba kuj dati za društvo. Proti Slovanom so nemški nacijonalci in 1 beralci jedini. Anglija in Turčija. Te dni je naznanila v angleškem parlamentu vlada, da se odpoveduje dolžnostim, ki jih naklada cipetska pogodba, ker Turčija ni izpotniia pogojev te pogodbe. Po tej pogodbi je bila Turčija odstopila Angliji opravo cipsrskega otoka, Auglija s* j« bila zavezala, da varuje turško posestvo v Asiji proti unanjim sovražnikom, Turčija pa usede reforme v Aziji. Anglija se more odreči prevzeti pogodbi jedino, ako Turki zmagajo Rusiji in jej zopet vzamejo, kar so v zadnji rusko turški vojni v Aziji zgob< li. Aagbška vlada se sklicuje na to, da Turčija ni izvela reform v Aziji, da torej tudi ona ni več vozana na prevzeto dolžnosti. Prav za prav bi Anglija morala C per sedaj vrniti Turčiji, ko pogodbe ne priznava, a tega ne misli storiti. Če se pa Turčija za to potegne, se bode Bt?M re Sevala dlplomatičnim potom. I« odpovedi omenjeno pogodbe se pa vidi, da so odnošaji mej Anglijo iu Turčijo jnk<) neprijazni. Iz občinskeya sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 2. aprila. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči javno sejo. v kateri sh je po obširni razpravi rešil pro račun za tekoče leto. Predno se jh prestopilo na dnevni red, naznanil je župan Grasselli, da je presvitli cesar mestnemu zbora izrekel potom deželnega predsedstva zahvalo na izraženem sočutju povodom smrti nadvojvode Albrehta Salvatorja, katero naznanilo je občinski svet stojo vzel na znanje. Nadalje naznanil je gospod župan, da mu je deputacija „Glasbene Matice" po deputaciji izrekla zahvalo za nastojanje, s katerim je občinski svet podpiral prireditev tako dobro uspelih koncertov na Dunaj i Obč. svet. dr. Krisper stavil je nujni predlog, naj se pošlje deputacija k deželnemu predsedniku in naj se prosi za pojasnilo, kako ingerencijo želi vlada na mestno regulacijo z ozirom na njen prinos k regulacijskemu fonuu. Dotična deputacija naj ob je imun prosi, na se toli potrebui regulacijski načrt vendar kmalu odobri. Gradbeni sezona se je pričela in hišni gospodarji nestrpno čakajo rešitve njih stavbenih prošenj 6...var je jako nujna iu zatorej naj se ne nastopi pismena pot, ampak naj se skusi doseči namen potom deputacije. Obč. svet. Gogola želi, naj bi deputacija ob jednem tudi prosna, naj se ne krati državna podpora onim, ki bi nekoliko svojega sveta prodali mestni občini v regulacijske namene, i a naj se ob jednem povpraša, kako ur ji zadeva glede novega državnega posojila. Nujni predlog g. dr. Krisperja s pristavkom obč. svet Gogoie bd je soglasno vzpiejet, v deputacijo pa sta bila izvoljena obč. svet. dr. Krisper in dr, Tavčar. Potem poročal je obč. svet. Ravni h ar o pročačunu za tekoče leto. Spi )šne ustanove imajo potrebščine 8510 gld., pokritja 8705 gld., torej 268 gld. preb.Ua. Pri ubožuein zakl -dn zviša.'a se je potrebščina za 300 gld, ker s • bnds moralo napraviti več novih postelj. Z i novo zgradbo tako zvunih Poiilov;ti hiš dovoljeno je 8000 gld. brezobrestnega posojila , a magistrat namerava tem hišam priklopiti tudi že kupljeno Č. Ubožni zaklad itna za tekoče leto 7G03 gld., meščanska bolniška zaklada pa 5827 gld. prnuaujklj .ja j prvi naj se pokrije iz mesiuega zaklada posled iji pa s prejšnjimi pnhrauki Pri naslovu .mestui zaklad" omenja poročevalec, da se potrebne mestne priklade zvijajo od lanskih 62 0000 na 70 000 gld. na podlagi ugodnega uspeha, Uočim se u% mestna do-klada zniža cd Unskih 27.000 na 20.000 gld ; tudi cdpade dosedanji prebit* k vodovoda — vse to kot posledica potresae katastri fe. Z* šolstvo je potrebščina višja za 2500 gid., ker se je nadejati, da se bode letošnjo jesen otvorila vi^ja dekliška šola; botaničnemu vrtu se je zvišala podoora nt 205 gld., „slovenskemu plauuiskemu društvu4 na 300 g'd. Pri drugih naslovih m bitne preinembe. Skupna J potrebščina v rednem gospodarjenju znaša tedaj j 195 786 gld. in re Ino pokritje 236.279 gld in je torej prebitka 40 493 gld. Kot izredno potrebščino predlaga poročevalec v imenu fimiučnega odseka Bledeče postavke: 1.) Posojilnemu zakladu, mestni hranilnici in kreditnemu zavodu v Trstu na račun dolga in obr-.sti 15 957 g!d. 2 ) Za ole.pševalue namene uključno izredne potrebščine za Tivolslce na sade, za nasade okolo „Nirodneg* doma" in ob Tržaški cest 4400 gld. 3.) Donesek za razširjenje šole v L chtenthurno/em z.tvudu 250 gld. 4.) Donesek za zgradbo .Narodnega doma" 2500 gld. 5.) Zi zidanje nove šole na barji ostanek v znesku 3<)0(> gld. 6)Zi novo cesto na Lipe 1200 gld. 7.) Z t amortizaejo in obresti za nakup nove šole na Vrta i TM)b gld. 8) „ Urama t ičuernu društvu" izreden pr spevek 3000 gld. 9.) Potres io doklade vsemu mestnemu osobju do konca meseca junija 6000 ^ld. 10) „Glasbani Matici izredea donesek koncerta navzoča člana Najvišjega dvora, nadvojvodi Viktor in lieinrich, odboru izjavila svoje posebno zadoščenje, da ss je ravnatelj konservatorja jako Ia kavo izrekel o koncertu, da je mnogo drugih vi-socih dostojanstvenikov izreklo, da niso pričakovali kaj tacpga in so Čestitali slovenskemu narodu na tako lepem umetniškom uspehu. Po prvem koncertu se nas je zbrala večja družba v hotelu .Continental", kjer smo v prijateljskem krogu so veselili sremegi izida. Nizira-vilo se je navdušeno g. prof. 11 u ba d u in njega zmagoviti pevski vojski. V torek jo bilo zopet treba vnovič ne delo za drugi koncert, k skušnji za veliko Dvofakovo balado „ Mrtvaški ženin". Kar je preostajalo časa, se je porabil prav dobro iu ogledali smo si dvorno zakladnico, Avgustinsko cerkev, rakve Habsburžanov v kapucinski cerkvi in dvorno knjižnico. Gledo na naravno utrujenost pevk in pevcev se je opustil za isti veJer namenjeni pozdravni večer v Sclijinskih dvoranah iu se jo dolo-Mo, da bode v sredo večer po koncertu konierj v dvorani „ICnglischer II ;fa. V sredo bil je zjutraj ogled postaje rešilno dtalbe, puteni pi skupni izlet v Schoibrunn, kjer smo si ogledali cesarske prekrasno opremljene dvorane in apirtemente, park, zvorinjake, rastlinjak itd. Potem amo so razkropili na vse straui. Zvečer pa nas jo vse zopet združil drugi koncert. Da je tudi drugi koucert imel jako lep uspeli in bil še bolje obiskan nego prvi, Vam je znano. Poročilom, — katera sto že čitali — imam lo malo pridati. Glavna pozornost pri tem koncertu je bila bolj obmana na skladate.'ja in njega delo, ki s- je prvič izvajalo na Dunaju in pa na soliste, ki «koro prevladajo v skladbi. Hej njimi se je v prvi vrsti odlikovala gdčna. Vrhuučeva, dobra naša znanka, a tudi nje tovariša, člana češke opere gg. Lasek (tenor) in Kliment (bas) sta bila opetovano odlikovana z aplavzom Zbor v tej skladbi sicer ni imel toliko prilike pokazati vsestranski svoje vrline, a izvršil je svojo nalogo prav častno in si pridobil posebno priznanje skladatelja samega in kritike, kakor ste že lahko posneli iz prijavijo nih raznovrstnih ocen, katerih torej ne bodem tu zopet ponavljal. Celo nasprotni listi so pisali o tem drugem koncertu bolj stvarno in manj strastno. Po končanem koncertu je priredilo občinstvo Dvorak u ovacijo, klicalo se je pa tudi g. H ubada tako burno, da je zbor moral pridati še dve narodni pesmi kot pridatek, ki sta v. hudih splošno radost. Ginljivo je bilo videti, kako so dunajske damo iz lož pozdravljale z robci, ko so naše pevke jele zapuščati oder. Vse občinstvo je navdušeno pozdravljalo odhajoče pevke in pevce, pač naj čast-nejfti dokaz, kako hitro so se mu omilili in si pridobili splošne simpatije. J, N. 500 gld. — sknpaj tedaj 39.112 gld. kot nedostatek izrednega gospodarjenja. Primerjajo ta nedostatek g prebitkom rednega gospodarjenja kaže se prebitka 1381 gld. Konečno stavi referent sledeče predloge • 1.) Bndgetne postavke zaklada splošnih nstanov ubožnega zaklada in mestnega bolniškega zaklada se odobre. 2.) Mestni zaklad ima presumtivne redne potrebščine 195.786 gld., pokritja 236.279 g!d., tedaj presežka 40 493 gld. Izredne potrebščine bo 39.112 gld., torej konečnega prebitka 1381 gld. 3.) V pokritje prevelikih treskov za strokovne šole naj se naprosita dežela in kranjska hranilnica za primerno večje prispevke. 4. Mestni magistrat naj izposluje za takojšnje izplačilo kupne cene ia obresti za novo šolsko poslopje na Vrtači v zneska 34.816 gld. pri deželnem odboru dovoljenje, da se sme ta znesek vzeti iz dovoljenega posojila 200.000 gld. V obširni splošni razpravi o proračunu oglasil se je prvi za besedo podžupan dr. vitez B le i we i s-Trsteniški, rekoč, da se bode gotovo vsakdo čudil, da proračan po katastrofi, ki je lansko leto zadela naše mesto, izkazuje če nekoliko prebitka. A pomisliti se mora, da je to bilo mogoče le zato, ker se ni skoraj nič postavilo v proračun za ob p. šhvo mesta, za trotoarje, ceste itd. Tako se v prihodnje pač ne bode smelo več postopati, sicer bi bil nazadek neizogiben, in zatorej bo treba pati skrbeti za to, kako bi se mogli povišati mestni dohodki. Doklade, ki znašajo v Ljubljani G'/«, so jako majhne, mnogo manjše, kakor v katerem koli avstrijskem mestu. Ker bod.i sedaj skrbeti, di se mesto po katastrofi prerodi in preosnuje, treba bode pač povišati d -klade ali pa najti dragi vir novih dohodkov. Govornik predlaga resolucijo, naj se finančnemu odseku naroČi, da sproženo zadevo temeljito proučava. Obč. svet. dr. Gregorič pravi, da je umestno, da se pri proračunski razpravi da nekak pregled o delovanji občinskega sveta, da se pohvali, kar je dobrega, a tudi graja, kar je slabega. To je tem bolj umestao sedr*j, ko se mestna obč na vsled potresa nahaja v jako težavnem položaju. Govornik omenja najprej, naj bi se regulacija mesta le polagoma isvršila, da ne bi trpeli interesi pri zadetih 8'imeščanov. Pod utisora potresa — pravi g. dr. Gregorič — napravil se je bil kompromis mej khtoliško-naroduo in narodno stranko in pričakovalo se jo blagodejnega učinki; a ta nada i-a ni obistinila, ker je narodna stranka in nje gl isilo „Slovenski Narod* baje že pri volitvi za prvi volilni razred kršila kompromis. Govornik kriti .'.u e nadalje volitve v odseke občinskega sveta in obžaluje, da on iu dr. Krisper aista bila voljena v finančni odsek, Češ. da so nekateri gospodje mend i priraščeni na sedeža v tem odseku in se strauka najbrže boji kritike. Nadalje graja, da mestni župan ni izrek* I obžalovanja, ko se je onesnažila škofova palača. Kakor se splošno govori, utegne nastati v kratkem prcinemba v načelmštvu mestne uprave; uzroki niso jasni, a govornik trdi, da krivda za to, kar h- županu očita, zadeva narodno stranka ter pravi nadtlje, da se ne izvršuje obunski red in d t hi izvršujejo kreditne operacije brez vednosti občin skega sveta. Tudi glede už>tninskega zakupa želi več jasnosti in to glede fiuancijalnega uspeha kakor tudi glede kreiranja novih služeb, ki naj se javuo razpišejo. V ravnanji narodne stranke pogreši govornik etičnega momenta (brupni ugovori, župan zvoni ter prosi miru). Konečno graja imenovane g. barona Šchvregla častnim meščanom ljubljanskim ter ureditev javnih napisov, ki so sedaj na jedrn strani Ljubljanice sami slovenski, na drugi strani pa nemeko-slovenski. Ob-}, svet. dr. Tavčar pravi, da je bil pred-govornikov apel na mestni zbor v re«iuici potreben, kajti če g. dr. Gregorič očita narodni stranki, da v njenem ravnanji ni etičnega momenta, da ta stranka mešetari z mestnim denarjem, potem je res treba prav mnogo potrpežljivosti od naše strani. Običajno je sicer, d i se povodom proračunske razprave govori o marsičem, a glavna stvar mora biti vendar zboljšanje proračuna, a ravno o tem ni predgovornik črhnil niti besedice. Jaz pa — pravi govornik — naglašam, da smemo v sedanjih razmerah e proračunom, kakeršen je, biti povsem zadovoljni. Jisno je, da je mestna doklada premajhna in da sa bode morala zvišati. Glede kompromisa, o katerem j* govor I g dr. Gregorič in ki je bil nasledek potresne katastrof*, moramo reči, da je izviral iz dobrega namena in da se je v celoti pošteno izvršil, doka* temu je pač to, da sedita tukaj oba gospoda, proti katerima je bila nastala neka agitacija. Reči pa no tudi mora, da ta kompromis ni rodil zaželenega sadu, saj je vendar znano čudno postopanje klerikalne stranke povodom deželnozborskih volitev. Govornik omenja nadalje volitev v razue odieke ob črnskega sveta i u meni, da omenjena gospoda tudi menda nista rojena ravno za finančni odnek; vtem odseka treba mož, ki imajo dolgoletno skušnjo is take imamo hvala Bogu! Truda in posla imajo obilo in povsem neumestno je torej, očitati jim, da so prirašeui na svoje sedeže Glede Škofove palače storila je policija vae, kar se je moglo zahtevati w magistrat hotel je celo na svoje stroške odstraniti madež, a škof sam je izrekel, da tega ne želi. Gleda premembe v mestnem načelmštvu je pač utvar takta, ali se to razpravlja v javni, ali tajni seji. Zadevo užituinskega zakupa pač ni umestno obešati na ve- liki svod, to mora z ozirom na konkurenco biti rsakoma jasno. Predgovornik nam je očital, da vatvarjamo sinekore; stvar pride itak v kratkem pred mestni avet, zatorej pač* ni vredno odgovarjati na taka očitanja. To postopanje predgovornika j« pač tako dostojno, kakor je od njega sploh bilo pričakovati. Grajati imenovanje barona Sehwegla jaitnim meščanom pač priatuje najmanje gospodom, ki se ogrevajo sa solnograško univerzo. Priznano ■e, da si js baron Schvragel povodom potresa pridobil velikih zaslug za Ljubljano, kar ae o knezo-škofu Biissiji ne more trditi; izkazali smo mu torej |e 11:1*0 hraležnost. O javnih napisih so govornik a« upiišč« v razgovor, ker js stvar premalenkostna y očiJed velikim nalogam, katere čakajo ugodne rešitve. Obč. sret. P s t r i č i č govori o prigovorih g. dr. Gregoriča in o resoluciji g. podžupana dr. viteza Bleivveisa, naj se finančni odsek bavi z vprašanjem, kako naj se otvonjo mestni občini novi viri dohodkov ter obširno dokazuje, da je to mogoče le na ta način, da ae v zmielu Hribarjevega predloga dovolijo Ljubljani one olajšave v pogledu davčne oprostitve za nova tehnična in icduatrijalna podjetja, kakor jih uživa Trst. Govornik zavrn-1 je g. dr. Gregoriča opazke glede samovlastnih kreditnih operacij ter izjavil, da je to le virement, ki je splošno običajen. Glede hranilničnih uradnikov naznanil je govornik, da je službena pragmatika iu pokojninski norma le že pripiavljen in se bode torej ta zadeva kmalu povoljno rešiln. ObČ. svet Krisper pravi, da ga veseli, da je jedenkrat prišlo do večj« debate, saj je treba, da se neknteri zdramijo, ki se vse premalo zanimajo sa mestno g"«podarstvo. Obč. svet. G o g o 1 a in poročevalec R a v n i h a r pojasnila sta nekatere denarne transakcije, potem pa se je prešlo v podrobno razpravo Pri naslovu „uprava" vprašal je obč. svet. dr. Gregorič, kaj je z disciplinarno preiskavo, ki se je pričela proti mestnemu uradniku Erzinn. Župan Graseelli je odgovoril, da je preiskava koučana in da ss bode o unpehu kmalu poročalo občinskemu svetu. Pri naslovu .šolstvo, znanost in umetnost" zvišala se je po predlogu obč. svet. Pir ca subvencija slovenskemu planinskemu društvu od 250 na 300 gld,, vsled predloga obč svet. Zabukovca pa pr; f. Voduškn remuneracija za meteorologično opazovanje od 50 na 100 gld. Podžupan dr. vitez Bleivveia omeojt, da deželna vlada zadevo gledo višje dekliške šole rner>d* namenoma zavlačuje ter priporoča, naj občinski svet stori potrebne korake, da se ta toli potrebna šola že letošnjo jesen otvori. Tudi glede pouka veronauka na nemških mestnih šolah razvila ae je precej obširna debata, v kateri je župan Graneelli konštafovat, da mestnega šolskega sveta ne zadene nebena krivdo. Pri naslovu .izredne potrebščine" priporočal je obč. svet. H r a s k y , naj se dolori znesek 200O gl. v svrho naprave načrta ra mestno kanalizacijo. Resolucija hila je soglasno vspr^jfta, isto tako tudi resolucija podiupana dr. viteza B 1 e i w p i a a , naj finančni od>< k temeljito proučava vprnšenje, kako bi se roe»tni občini otvorili novi viri dohodkov. S tem bil je proračun rešen in zaradi pozne ure zaključil je potem g. župan ob polu 10. uri sejo. Danes zvečer se bode seja nadaljevala ter rešile še oetale točke dnevnega reda. Dnevae vesti. V Ljubljani, 2. aprila. — (Deželni zbor kranjski) se ne skliče, kakor je bilo prvotno določeno, koj po Veliki noči, nego šele, meseca julija, po državnozborskem zasedanju ker bo šele do tedaj rešena prošnja dež. (bora za breiobn-stno državno posojilo za zgradbo novih deželnih poslopij in bido pripravljeni načrti. — (Regulacijski načrt) Poroča se nam, da je stavbeni oddelek dež. vlade že predložil dež. predsedstvu avojo poročilo glede regulacijskega na-črta in je pričakovati vsak dan nazuauila, da je dež. vlada načrt odobrila. — (Osobna vest) Odlični pijanist gospod Anton Foerstsr, sin dičnega našega skladatelja prof. Foersterja, je imenovan profesorjem na kon. eervatoriju v Strassburgu. — (Slovensko gledališče) le včerajšnjega poročila o predstavi „K.rmontaM j« pomotoma izostal odstavek g'ede g Inemanna, kateri js hladuega * groznega Albo iaborno igral, kar je sicer pri tem odličnem umetniku ob sebi umevno. — (Kopanjska fara — kasnovana ) Predvčerajšnjim smo „Slovenca" jasno in določno vprašali: Je li res, da kopanjska fara zategadelj ne dobi iupaika, ker je svojega prejšnjega župnika ovadila •odišču in ne samo škofu. .Slovenec" pravi na to, da vlečemo na dan afšro s kopanjskim župnikom, da smo zabredli mej hijene, ki mrliče izkopava itd., &* naše vprašanje pa nič ne odgovarja, iz česar *kInpHD10| da je resnično kar se sploh govori : Kopanjska fara zategadelj ne dobi župnika, ker so fa- rani storili svojo dolžnost in storjeno hudodelstvo naznanili sodišču; ker hudodelstva niso prikrili, zato jih škofij stvo kaznuje I Kdo bi se temu čudil, ko si gospodje domišljajo, da imajo oblast, ki presega vsako posvetno oblasti — (Dež. dvorec) V zadnjem 7,asedanju je dež. zbor naročil dež. odboru, naj začne takoj podirati po potresu poškodovani dež. dvorec. Ker se dež. dvorec še ni mogel popolnoma izprazniti, ker se sedaj podira Pongračeva hiša začeikom Gospodskih nlic in obeh poslopij ni mogoče hkrati podirati, se je podiranje dež. dvorca odložilo do jeseni, zakaj poleti bi bili delavci predragi. — (Radovljiške cerkeve) ni slikal samo gosp. Ogrin, kakor suiu poročali v notici „Šttof podpira-telj domačih umetnikov", nego zajedno ž njim tudi g. Jtbačin. — (Nezgoda.J Franc Mrvar z Boričevega pri Novem mestu je pred kratkim vozil slamo. Voz se je prevrnil tako nesrečno nanj, da ga je zadela ročica na senc« B»l je takoj mrtev. — („Celjski Sokol") priredi dne 19 aprila zvečer v vrtnem salonu hotnla wpri Zimorou" sokolsko slavnost. pri koji bode zopet pokazal svojo marljivost in svoje vrline. Glavna točka vzpore la je nastop na novo zbranega tsuiburaškega zbora pod vodstvom kapelnika dr H Šukljeja. Druga točka je telovadba, ki bode to pot občinstvu ra^ogo zanimivega in novega pokazala. Nastopila bosta dva atletska oddelka (na drugi, do sedaj še tajni oddelek posebej Opozarjamo) In telovadilo bode tudi več telovadcev na bradlji, mej temi dva člana ljubljanskega „So kola", ki s'a obljubila sodelovati. Upanje, da se pri tej veselici zopet zbere n*Se narodno občinstvo od blizu in daleč, je gotovo upravičeno. Ldajo se posebna vab''a z njdan^nim vzp^redom. — (Isterski deželni zbor) se glasom poro čila Oncijozuega tržaškega lista BLa S-ra" ne skliče več v Poreč, kjer niso bili alovauski poslanci varni življenja, nego v Pulj. * (Zopet demonstracije v Zagrebu) Pred-sinočnem se je v Zagrebu primerila velika, zoper hrvatskega bana naperjena rietuonsrracja. Ob pol 11. uri zvečer se je pripeljal v Z»gr-b rumnnaki kralj, katerega sta na kolodvoru pričakovala nadvojvoda Leopold Salvator in ban grof Kbuen Heder varv. Zbralo se je pa tudi mnogo ljudstva. Ko so jo rumnnski kralj odpeljal v mesto, zegrmeli so klici: „Živio kralj rulBunskil Ž vio nadvojvoda Leopold palvatorl Pereat ban H-rierrarv! AbzUkr, Mi djari l'B Vmes pa so doneli klici: „Ž-vio hrvatski kralj Franjo Josipi Policija je demonstrante z nje običajno surovostjo rargnala. * (O stradalou Succiju) prinašaio listi precej obširna poročila. Succi je še vedno dobre volje in ker slabo spi, piše ^koro celo noč. Včeraj, če! t ti dan njegOfSga prostovoljnega posta, so Succja tehtali; v štirih dneh je shujšal za 6 klg 00 dkg. V Succjevi sobi je postavlj^u tudi aparat za merjenje močij Predvčerajšnjim je Succi spravil kazalo do znnka 51. včeraj pa celo do 53, njegova fizična moč torej Se nič ne peša. * (Potres ) Iz Rima te brzojavlja da s-* je včeraj na rsznih krajih v jalni Italiji čutil potres. V R^pgio-di Calabria je bil sunek precej močan, takisto v Mihizzu, v Mesnini pa je prouzročil veliko paniko Kolikor se doslej ve, ni bilo nikjer večje škode. * (Minister kot frater I Neki pariški žur-nalist je pred kratkim obisfral frančiškanski samostan za Montmarlreom in na hodniku nalete) na postarnega fratra, ki je ravno sortiral zbirko starih Čevljev. Kako se je začudil, ko je spoznal, da je ta frater bivši minister Ispih umetnostij in goreči podpornik B mlangerjev, g Turtiuet. Bivši minister je oženjen iu je bil vsled tega le kot frater v samostan vzprejet ter opravlja razne hišne opravke. Ta dan jo sortiral stare čevlje, kar spada v njegovo stroko, saj je bil minister lepih umetnostij. Tuojiiet je v samostanu jako zadovoljen Slovenci in Slovenke! ne zrtbite družbe sv. Cirila in Metoda! Darila i Uredništvu našega lista sta poslala.* Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Vekoslav G ril, trgovski pomočnik tvrdke J S. Benedikt v Ljubljani, 1 krono. — Neimenovan medicinec iz Gradca 2 4 krou, nabranih v gostilni gospe Jerice R-daec, preje Notar od 3 svečana do sedaj v tako zvauem „hranilnem prešičku" ! Posebna hvala bodi izrečena gospej R-bee, koja je za „prešička" prav dobro skrbela in ga redila, nadalje gospodu dru. Majerju, g. Garbajsu, g. No-wotnyju in g. Zadnikarju! Živeli slovenski darovalci, ki se v tujini radi spominjajo prevažne družbe sv. Cirila in Met od.1, živela cenjena narodna krčmarica gospa Rnbec v Gradci. — Skupaj 25 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki ! Za .Narodni dom" v Ljubljani: Gg. uradniki banke „Siavije" v Ljubljani 1 k. 40 kr. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost. — Mittheilungen des Musealvereinos fiir Krain. Sedaj je ušel zadnji snopič (V. in VI) osmega tečaja. Na prvem mestu prinaša temeljito razpravo prof F. Seidla: „Das Klima von Krain* in potem „Aufruf zur Organisation der Erdbeben-beobachtung iu Krain". Temu sledita dva manjša spisa: „Einberufung der Landvvehr in Krain 1809" in „Prahistorische Fundo" ter končno poročilo O literarnih novostih. SdciZiOjOs^teo. Dunaj 2. nprila. V verodostojnih krogih se zati'iuie, da je vlada sklenila, odpovedati Carinsko in trgovinsko pogodbo, ker ni upanja, da bi se še tekom letošnjega leta obnovila. Dunuj 2 aprila. Danes se je izdalo poročilo proračunskega odseka glede zakona o uredbi pokojnin uradnikov, uradniških vdov in sirot. Po odsekovem predlogo znaša letim potrebščina 2,181.000 gld., za 275.340 gld. več, nego je vlada predlagala. Dunaj 2. aprila. Profesor Vladimr Demel, čigar volitev se je odobrila v zadnji seji poslanske zbornice, se je odpovedal mandatu. Dunaj 2 aprila. Namestnik Kielmins-egg ni vzprejel k njemu poslane deputacije Štrajkajočih gasilcev. Situacija je za strajkujoče gasilce, katerih je 430, jako neugodna, ker so že vsi nadomeščeni. Budimpešti* 2. aprila. Parlamentarna enketa, voljena, da preišče afero PolBskv, je v nasprotji z uradno preiskavo konstatovala primanjkljaj 5-1.000 gld. Pričakovati je novih ndalov v zbornici. Atene 2. aprili. S Krete došla poročila javljajo, da se revolucionarno gibanje čedalje bolj razširja. Naredno-gospoddrsKe stvari — Mestna hranilnica v Radovljici (Dalje.) Hranilnica v Kocevji ki obstoji od 1. 1882, raspo« sodila jh v d->hi od 1889 do konca 1894. leta 7(>3 114 gld in nabrala mi j« že Gl 600 gld. re/ierv t. j. skota ti" 0 vH~h nlog, katerih ima že 1.072 046 goldinarjev, Vsako leto bode od zdaj naprej lahko dajala izdatne zneske za obdekofistne namen1, po-lodjao za razsirjanie nemške kulture po Kočeviketn. Tt hranilnica, kakor tudi oni v Kranji in v No/om mestu so pa najbolji! d >k*z kako dobro u pit vajo hranilnice po detel! na štedljivost in na zboljšanje narodnogospodarskega položaja, Vsaka prhka Itedsnja vabi k štedenju in pomnoži prtitedeni kapital. Posojilnice bodo že nekoliko denarja na se potegnile, o tem ni dvoma, ali dosti ga bode ostalo tudi v radovljiškem okraji za hranilnico, tudi iz taoih krajev, ki im:»jo svoje po-Bojilnioe, Ravno sarad neproste roke dobda bode pri previdnih ljudeh hranilnica toliko zaupanjo, da bode prav tako napredovala, kakor naproduieja hra-nilniot drugod na Kranjskem in tudi po nemških pokrajinah, v katerih obstoji še več posojilnic, ko pri nun. Opozarjati nam je le, koliko pupilarnega denarja lesi v rasnib davkarijah naloženega, in ves ta ae mora pošiljati v oddaliene kraja k^r se ne sme nalogati v posojilnicah, tako pa bole lahko ostal doma. (Jled9 posojil pa je le tedaj mogoi S, zahtevam proinjikov popolnoma zadoščat', če je več hranilnic v dež- li, katere imajo nekako vsaka svije omejeno okružje. Posojilnice pa ne morejo v vsakem oziru tako zadoščati hipotokarnemu kreditu, kakor hranilnice. Prvič že satad tega ne, ker je njih denar dražji, ko denar lnanilnic, ki ga imajo ceneje na razpolago, kar jh naravno že zarad njih ,vezane rokeu, kar pa tudi skušnja uči. M 'o t hranilnica ljubljanska nabrala hi je v ti ku 4 let 3 40 milijonov gld ulog, torej skoraj 1 milijon več, ko vse posojilnice na Kranjskem, in od Katerih Metliška z 0'44 milijona in kmetska posojilnica za ljubljansko okolico (0.28 milijona) obftojiti že lil let, obrtno pomožno društvo v Ljubljani pa (0 10 milijona) celo 39 let, ia v tem času naraslo je stanje ulog kranjske hranilnice za 5 85 milijonov gld., ono kočevske za 0 54 milijona m tudi še za hranilnico v Kranji in aa ono v Novem mestu ostalo je toliko, da ste obe zadovolnji. Ne more pa posojilnica dajati posojil za tako nizke obresti, ko hranilnica, ker je omejena na manjši delokrog in ima vsled tega tudi manjši promet. Dokaze? Radovljiška posojilnica je koncem četrtega upravnega leta izkazala 124.724 gld. hipotek, hranilnica v Novem mestu pa po 11 a letu obstanka 171 060 gld. Ko bi se bila v Novem mestu ustanovila posojilnica na mesto hranilnice, bi bila ta ravno tako počasi napredovala. Takih dokazov navajati bi ne prišli v zadrego. (Dalje piih.) Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani razglaia nastopni telovadni red: ID ct rx 1'rccl •>»<>! Čas Pondeljek Teoretičen pouk od 8. —10. ure v.večer Bedna telovadim ra stHrejfie brate Sokole od <>.—8. ure avečer Torek Hedna telovadba od 8. —10. ure zvečer Sreda 1'rntlt »»jn, kn-i.ii.ij in burakanjn tiu brata Sokola od 8.—10. ure zvečer Četrtek Redna telovadba od 8.—10. ure zvečer Petek Teoretičen pouk od 8.—10. ure zvečer Hedna telovadba ca starejše brate Sokole od G. —8. ure zvečer Sobota Hedna trlovadba od 8. —10. ura zvečer 1 Nedelja Telova« i telovadci; ti Telovadba na vajence Ibo poučujejo in nadao ijenci imajo pouk brcaj od 2. — 4. ure popold. ruinjo bratje pred-dačno. V Ljubljani, 20. suftca 1896, Odbor telovadnega druitva ,,Sokol" rnjoi. dne .'M. marca Pri ni«aa: AIJ»iil: 29. marca: Junec liervar, delavčev sin, 9 mesecev, Na sf ll.i St. jetika. 50. marca: Franc Jolenec, delavec, 32 let, TrŽaika oe*t* it. S, jetika. — Marija Stare, s^sebuica, M let, M stin trg it. II, Mjllitii spin 31. mana: Munja 1'irnar, agentova hči, 2 meneča, Trnovski pristan, RrvrtSattl katur. — Joii f SenegaČnik pismo-:. >•» sin, 2 leti, Rimska cesta st. '20 jetika. V hiralnici: 85. marca: Janez Pivk, gostač, 70 let, Apoplfiia •erebri deztra. Meteorologično porodilo. April ; Cas opa-aof auja Stanj« barometra v mm. Tinips-ritun v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v .'4 urab 1. 9. svačer 725* B 7 H ■r, zahod del. jasno 2. 7 sjiitraj 7.10"? BI sr. sever del. jasno OO n |t popol. 720 H 9 8 sr. v*jv/.h. oblačno Sradnja včerajšnja temperatura 64*, za 0 .V pod nor-ma'ons. Zjutraj slana. ID\ansi.3i3lc^ borza dne 9 aprila 189G. Sknpni drsat ni dolg v erebri OsjprasS »laia ronta 4° ,. O^traka kronska r«?nta 4"/, AVfltro-operake bančne delnica CiOtidon vmta........... Nemftki dri. bankovci za 100 RASrk . . 90 mark............ JO frankov..... ... !i dij m k. bankovci........ C kr. cekini......... line 1 aprila 189G. t0/, državne arečke Ig I, 1864 po 860 tfld. Državne srečke iz 1. lrtt>4 po ioo gld.. . Dunavu ivg. srečke 6*/, po 100 gld. Zemlj. obč avstr. 4' , zlati Sast. liltl Ljubljanske srečke....... Rudolfbve srečke po 10 gld. . . . Akcije anglo-avstr. hanke po 800 gld. Trauiway-aruAt. volj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj....... 101 Kld. 10 kr. 101 20 198 • 10 • 101 • 30 • 138 — e v> — _ 9HI • — * s«;n — g 120 i ■ 77' '• m 1 1 • 77 | | 53» 1* m 50 i * 66 t 160 __ kr. 1:4 a — ■ 127 n 75 ■ 202 • ■ _ '21 t 75 24 • Bo ■ ir.s • 80 479 f>o 1 ■ 2<> Potrtega srea Javljamo vsem a«.milni kom, prijateljem in znancem prntulno veat, d.* je naia predraga mati, oziroma tašča iu stara mati, gospa Marija Gusl roj. Urbančič o. kr. dsvkarja vdova po dolgotrajni, mučni bolesni, previđana s svetimi sakramenti sa umirajoče, v 84. letu starosti, danes po noči ob '/J2 uri mirno v Gospoda zaspala. Pogreb predrag« poki iniae bode v prtek dni 3 t. m. ob '/■'>. uri popoludne iz hile salo^ti, Štu-dentovske ali«« It. 3, na pokopališče k sv. Krištofu Sveta male isdulnic« se bodo brale v raanih c«rkvah. Blago pokojnino priporočamo v pobolno molitev in prijazen spomin. T Ljubljani, dne 1. aprila 1896. Emilija Gnal, mestna učiteljica; Fant Blbar roj. dual, hčeri. — Alojzij Blbar, a kr. carinski oskrbnik, zet. — Edmond, Marija, Pav al, Alojslja, Fanl, Alfred, Peter, Jo laf, vnuki in v uu ki uje. (21 i 5) ■asa« illse. Kolodvorska restavracija y Ljabljani. Zaradi opustitve gostilne prodam veliko zalogo (U7i— tj tU- ID kakor tudi Šampanjce! teli m v sodili in stotlenicak po lastili iim kii p nI ceni. Tudi se |»i-<>«In |>o OS)SSl vse kuhinjsko in stekleno posodje. Spodnja krila za dame iz sifona 1 etra, klota in satina nočne korzete s švicarskim pletenjem ženske srajce z gumbi na rami predpasnike (2054 4) za dame in otroke priporoča B veleHpoStovanjem K aro I Recknagel. v. 'sfiS^S^ C li fllavno ravnateljstvo avstr. M. želeinit. Izvod iz voznega reda Trxx«»ejaa odL 3.. olctot>rav 1895. fvA3t*»ao umrajM.t ptUiaJalnl la •cbajatal «hI mmni «, . OdJiod ta lVJmblJane Jn*. kol.) OS ta aH S mu*, pm mM Mahat vlak ▼ Trki*, PouUfc*l, B«ljtk n. Wtm. l^ianaaasfaat«, LJnboo, uaa Selataal v Asasea, U*lxlt d*o, Aaln««Taa, Bi«yt, Un«, BctleJaTlM, PlaaaJ, lfarl|ta» t»m, Hal Katlenra »»ra. Vrasacv« «ar«, Prago, U paka, DaaaJ v r. «*ri 10 mita. e«M*re* oaabnt vlak v TrMa, PoaUbal, n«ij»w. o», lave«, —aaaašassi LJabno, DnaaJ, *«■ S«l»hal v aoluogr»a, j>J0l Sls AmslaMea. CM IM. mri SS mmm. BaajajSnskea latial vlak v mor* mmta, K,w., OS MJ. mri SO •»*«•. aVa^aMavee OMbal vlak * Trku, rantakal, a«ii|k OalOT««, Ujahao, ealathal, Dunaj. ^ O« S. ur* SjaaaSSaasS« oaabnl vlak v Trbli, BaUak, OaloTaa, a. Osa SalaUial v flolnafad, Laad. OaaVata, Kali ■> jatam, Inomo«* Btacaae, Oorih, Oanav«, »arta, nuyr, lana, iHiund«, Itaki, tlu*Z )avtea, FlaaaJ, Marijina vara, Haa, ^a« vara. Karlo** Tw,i Prago, Uaako, Uonaj vla Awiuiu» O« 7. aH SO m«M. n«w asaiaal vlak v Koaavta, Io> • aaatka. asaoa taaa ob aadaljab In praaaUrJh ob S. mri »« aStasan pop«latm* Oaa««laa, l-i«., «y Oalovoa, Pouktbla, TrbUa. OS m. mri S* mIm. pmpmtmmM* aiaaaal vlak la KoSevja, STtragi nai««, OS a. mri *3 mmm. gegah«Slan oatbal vlak ■ Dunaja, I4ahaa, Hai.n ^ BUljaka, Oalovoa, gvantaaifaata, Poababla, Trhli*. OS 9. mri SS «•***. mmif nltaal vlak la Ko+avja, Kovaga Maata. OS 0. ur* 4 mmm. aaafttr oaabnl vlak a Daaaja fraka Ajaataitaa« la Mskttft, Baljaha, Oalovta, Poafabla, Trbli*. Odhod la LsJublJame (drt. kol.) OS V. t..f» aa anavt. Sgak4|J v Ktaaath. u 9. ar Q& ej jse>^ej^fcesjtov)# a) ' ' Prihod ▼ l^JnblJeJso (drs. kol.). OS O. Mrt SO m*4m. SjSsSSjSM >• Kaaaalaa. • rr. . ia . « « .. »o .1 (1705-7G) Poštna in brzojavna npraviteljca z dobrimi spr čevali išče službe. Naslov pove upravni Stvo ,Slov. Naroda*. (19.r)G—4 j- Izprehodne palice jako fine, elegantno narejene in pri lera pa fie oeneja kakor druaod priporoča v/ v/ellkl labSrl STAMPFEL v Ljubljani, na Kongresnem (T on h al lo) SU'.i-M *9 Irsllllkta (Biskasten), mnli in vt?lik, doliro ohranjena; 1 VCltla. lllO/IIHr. knkili 50 kilo- gramov tele; vec iimiijNili Npcccrl|iale\lli liollr, prođH|itliilciilli iiiIk. k lopi sjtolova iiiIk. lepo kVeclJo. tš doi.ro ohia- njene vliiNkr sudr. ki drži vsuk kacih 30hI pri Iv. Wakonigg-u v Šmartinu pri Litiji. tfjf Ravno ondi se kupijo dobro ohranjen* sredi je veliks okna in vrata. i'214ti— :i) U ^) aQ N ■H 4 •»-i »O ► ■e-l (S Najnovejše klobuke za gospode in dečke priporoča a velcBnoStovanjeni C. J. HAMA1TN lalllVIll ll'gaT M t. Ma Najnižja cena! (2I ' > P O O G-lasovir na prodaj 21« i«-2) v lari/«'\■■ Ulilli nliri Dolenjeko. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Nirodne Tiskarne".