Štev. 95 TRST, sreda 6. aprila I9IO. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN t»di eb nedeljah. I« praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične iter. ee prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) j mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarelo fcter. po 5 nvč. (10 stot.). OQLA6l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka tiadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ---— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". . Edinosti* Plačljivo in HtoZljšvo v Trstu. SDINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinost* j€ moč l NAROČNINA ZNAŠA »a eolo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na m- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Vuoinlna na nedeljsko Izdanje „EĐIZOSTI" stevne: u eelo leto Kron 5-ao, sa pot leta Kron 3*00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se m vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. - Natisnila Tiskarna „Edinost" Tpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - - - - ■■ PoItno-hranllnKnl raiun It 841652. TELEFON Si 11-57. BRZOJflUNE UESTI. DRŽAVNI ZBOR. Dnevni red prihodnje seje. DUNAJ 5. Prihodnja seja posl. zbornice bo dne 14. t. m. ob 3. pop. Dnevni red je: 1. Prvo čitanje zakonskega načrta, ki pooblašča vlado, da najame 182 miljonov kron posojila. 2. Prvo čitanje zakonskega načrta o službeni pragmatiki drž. uradnikov. 3. Prvo čitanje zakonskega načrta glede reforme zborničnega pravilnika. 4. Prvo čitanje zakonskega načrta glede ustanovitve avstro-ogr-skega vojnega zbora. 5. Poročilo pravosodnega odseka glede povišanja zneska plač, pokojnin itd., ki je prost eksekucij. 6. Razprava o volitvah meseca maja 1907, ki še niso potijene. Minister Weisskirchner v Dalmaciji OMIŠELJ 5. Trg. minister Weisskirch-ner je dospel na svojem potovanju po Dalmaciji danes sem ter si ogledal znamenitosti mesta. Novi zagrebški župan. ZAGREB 5. Pri današnji izredni seji mestnega sveta je bil izvoljen županom Član koalicije, Holjac. Roosevelt v Rimu. RIM 5. Roosevelt si je danes predpolu-ne v spremstvu kralja Viktorja Emanuela ogledal vojašnico kirasirjev in spomenik kralja Viktorja Emanuela. Položaj v gorenji Albaniji. SOLUN 5. Položaj v gorenji Albaniji, izlasti v okraju Priština je postal kritičen. Sefki paša, naslednik Djavid paše je izdal obširne vojaške odredbe. Rod Arnautov Hasis se je spuntal in je zasedel vse trdne pristave. Ćete se že borijo z Arnavti, pri čemer pomaga tudi topništvo. Vlada hoče proglasiti obsedno stanje tudi v Prištini. Ruska duma. RETROGBD 5. (Petr. brz. ag.) Državna duma je z vsemi proti glasom nacionalistov in desnice dovolila 11 mil. rub. za gradnjo novih ladij. Spor med republikama Peru in Ekvador. LONDON 5, Reuterjev biro poroča iz Lime, da je vlada sklenila zahtevati od republike Ekvador takojšnjo zadoščenje radi napada, ki ga je minolo nedeljo sodrga izvršila na peruansko odposlanstvo. Ako se bo ekvadorska republika branila dati zadoščenje, odpošlje peruanska vlada čete proti Ekvador-ju. Peruanske reserve so baje že poklicane pod orožje. V Limi je včeraj pre-valstvo odstranilo grb z ekvadorskega konzulata. Srbski kralj Peter v Carigradu. CARIGRAD 5. Listi poročajo, da je srbski kralj Peter povodom svojega poseta v Carigradu pomilostil vse v Srbiji obsojene muslimane. Sultan je podelil srbskemu mi-nisterskemu predsedniku Pašiću red Med-šidić v briljantih, ministru za unanje stvari .Milovanoviču red Osmanie v briljantih in srbskemu odposlancu Nenadoviću veliki kordon reda Medšidie. SOLUN 5. Dne 8. aprila pride kralj Peter na goro Atos. V Beligrad se vrne v ponedeljek 11. t. m. Devet samomorov v enem dnevu. I BUDIMPEŠTA 5. V nedeljo je bilo iz- j vršenih tukaj devet samomorov. Najtragič-neji je samomor hčerke finančnega svetnika Akterja, ki se je usmrtila iz žalosti radi samomora neke njene prijateljice hčerke mi-nisterskega svetnika Margitov. Ta sije vzela življenje, ker se ni mogla poročiti s svojim zaročnikom, ki ima srčno hibo. Etna. CATAN1A 5. Sin. je pričela Etna silneje; bruhati. Tok lave, ki teče proti vasi Cisterna i Regina, prodira z hitrostjo 10 metrov na uro in je sedaj dospel do 250 metrov od ceste Nicolosi-Borello. Drugi rokavi lave se gibljejo bolj počasi. Zrakoplovstvo. PAU 5. Vodljiv balon „Ville Pau" se je dvignil v zrak z 10 osebami. Polet je trajal tri četrt ure. Bleriot je pri tem spremljal zrakoplov z aeroplanom. Brno 5. Iz Iglave poročajo, da se je voditelju okrajnega glavarstva, namestniške-mu svetniku Molineku danes zjutraj zmešalo in da se je ustrelil iz strahu pred blaznostjo. Beligrad 5. Skupščina, ki se je bila dne 21. marca odgodila, se je danes zopet sestala. Berolin 5.,Državni kancelarBethmann-Hollvveg je dospel danes predpoludne semkaj. Pariz 5. Iz Madrida poročajo, da je plaz snega zasul v Bustongu (pokrajina Leon) hišo nekega železniškega čuvaja. Pri tem je bilo usmrtenih šest otrok čuvaje-vih. Čuvaj in njegova žena sta bila ranjena. Pariz 5. Iz Pointa-a- Pitre na otoku Guadeloupe poročajo, da je včeraj padal v okolici Basse terre vulkanični pepel, ki je prihajal bržkone z Montpeliera. Pariz 5. „Journalu" poročajo iz Ren-nesa : Epidemija nove naravi se je pojavila v občini Vignoe in otroci umirajo vsled te bolezni v nekoliko dneh. « Kairo 5. Pruski princ Eitel Friderik in njegova soproga sta odpotovala v Aleksan-drijo in se danes popoludne odpeljeta s parnikom „Schleswig" v Jafo. izredni občni zbor p Uličnega društva „Etfluost'* v ponedeljek 4. t. ni : Volitev novega odbora. - Ljudsko štetje. Dosedanji predsednik društva g. dr. Rybar je otvoril zborovanje kmalo po 10. uri. V svojem nagovoru je rekel, da je bil j izredni občni zbor sklican v svrho izvolitve j novega odbora in pregledovalcev računov, i Na zadnjem občnem zboru je bil namreč ■ izvoljen poseben volilni odsek, ki naj bi se-| stavil kandidatno listo za novi odbor. Od-!sek se je večkrat sestal in skušal sestaviti •kandidatno listo. Težavno je bilo to delo i zato, ker se sestava tiče odbora političnega ' društva. Tu treba, da so v odboru neod-jvisni ljudje. Med uradniki bi sicer našli , ljudi, ki bi imeli veselja in sposobnosti za I delo. Ali na te se ne moremo ozirati iz znanih vzrokov. Od uradnikov ne moremo 'zahtevati, da bi se eksponirali nevarnosti 1 disciplinarne preiskave ali morda še huj- PODLISTEK. Jurkica Agičeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šaador-Gjalski. - Prevel Fr. Orel. I. Šele dolgo po šestih zvečer je odhajal žakanjski vlak iz Zagreba. A pri vsem tem, da je komaj, komaj odbila četrta ura, sešli so se v veliki sili pred glavnim poslopjem postaje: stareji gospod, priletna gospa in miada gospica, vprašujoči v mrzličavi razburjenosti skoro vsacega mimoidočega, kaj in kako je z vlakom žakanjskim? Dospeli so peš; lica so jim žarela vročine, a pot malone da bi jih bil zali!. Na vrhnji stopnici vhoda se je gospod ustavil: nestrpen tako očesom, kakor vsakim gibom telesa. Skoraj jezno se je vrnil, preskočivši stopnice jednim mahom; srditim, skoraj divjim pogledom se je obračal proti strani, (.d katere so bili dospeli. Oh! Kako dolgo je to! Nazadnje da nam še vlak odpiha pred nosom! Se tega treba no ! Oh — ti lenoba polževa, — moj graničar ne bi tako, — a ta kmetavzar — th — ta — daj — požuri se, človek božji! — in jezni starček je počel z vso silo mahati z rokama proti služabniku, ki je v oddaljenosti kakih sto korakov nosil velik zaboj. — A vlaka se ne vidi — ej, Agič? — Vlak — kaj — nič; gotov sem, da smo dospeli začasno. Saj nisem vprašal samo jednega — a vsak mi je rekel — vlak odide okolu šeste, a sedaj glej — še-le sedaj je prešla četrta. Resnično, — se železnico ne zna nikoli človek, pri čem da je! — Pa ne pozabi, da zagrebške ure so kasnejše od železniških. Gospod je vzel iz žepa veliko, čebu-Ijasto, srebrno uro in se pazljivo uglobil vanjo. — Na — moja kaže deset minut črez štiri. Pa — Bog zna, gre-li prav, w — vprašam koga, — železnica je vrag. Človek ni nikoli gotov. In morda nisem razumel prav. Da bi videl koga - a nikoga ni. — Nemirno se je starček izgubil po hodniku. V tem je dospel služabnik. — Dajte — dajte — prosim vas — samo hitro! — je priskočila k njemu gospa, starikava suha ženska, oblečena v črnem terno-oblačilu, ki se mu je barva že izpre-minjala na zelenkasto. — A kaj, da se gospa tako boji? Imamo še časa, da bi mogli iti še petkrat v mesto in nazaj. Svoje sem povedal, — a šemu. Tudi za našo stvar ne bi bilo to dobro. Saj imajo uradniki prilike za delo na korist naše stvari na drugih nepolitičnih poljih. Slično je tudi s trgovci, ki se morajo ozirati na vladajoče razmere. Ne smemo namreč pozabiti, da oni niso odvisni le od slovenskih, ampak tudi od drugorodnih odjemalcev. Mi ne moremo zahtevati od njih gospodarskih žrtev, kar bi tudi za našo stvar ne bilo koristno. Zato so nas naši: trgovci nujno prosili, naj ne zahtevamo od; njih, da bi se politično eksponirali in na to željo smo se morali ozirati. Za sestavo odbora našemu političnemu društvu prihajata torej v mestu prav za prav le dva stanova v poštev: delavski in — odvetniki. Naglašam to, ker se bo morda komu zdelo, da je v listi preveč dohtaijev. V okolici smo se seveda morali ozirati na posestnike. Tudi v prejšnjih časih se nam je tu pa tam očitalo, češ: toliko doktorjev! Ali kakor rečeno: na izbero ni veliko, treba vzeti odbornike, kjer so. Nu, bilo je tudi časov, ko so naši ljudje tožili, ker nismo imeli odvetnikov. In po pravici, kajti jurist ima orožje, ki je tudi neizogibno potrebno v političnem boju — juridično znanje, poznavanje zakonov. O tem se moremo uveriti pri vsaki stranki. In celo isti socijalni demokratje so izprevidili, da ne morejo shajati brez odvetnikov. Uprav kupovali so jih, da so jih le dobili. To vidimo pri italijanski, pri nemški in tudi naši slovanski socijalni demokraciji. Z druge strani pa zopet ne bi bilo dobro, ako so na političnem vodstvu sami juristi, ki imajo to slabo lastnost, da radi disputirajo med seboj. Iz vseh teh razlogov je bilo delo odseka jako težavno, predno se mu je posrečilo sestaviti odbor, ki naj kolikor le možno odgovarja našim specifičnim razmeram in potrebam. S tem pa ni rečeno, da morate vi tudi vsprejeti to listo. Kdor ve kaj boljšega in primernejega, naj le ustane in na-svetuje. Vsaki predlagancev na odborovi listi bi bil gotovo le hvaležen, ako bi bil rešen te nelahke naloge. Na to je predsednik dal besedo g. dr. Gregorinu, ki je kakor predsednik večkrat-omenjenega odbora poročal o prizadevanju in doseženem vspehu. Rekel je, da je bil zbran odsek, ker se je g. dr. Rybar odpovedal predsedništvu. Prosilo se je dr. Rybara ponovno, naj bi zopet prevzel predsedništvo; ali dr. Rybar se je branil iz važnih vzrokov, izlasti pa zato, ker je tudi državni poslanec in radi tega mnogokrat odsoten iz Trsta. In odsek ni mogel oporekati, da ne bi bili po dru. Rybaru navedeni razlogi u važe vanja vredni; vendar je odsek dosegel, da dosedanji predsednik ostane v odboru. Težko je bilo dobiti osebo, ki bi bila primerna za predsedniško mesto in ki bi hotela tudi vsprejeti. Naposled se je odsek odločil za g. dr. Wilfana, ki se je — da-si nerad, ali iz ljubezni do narodne stvari — slednjič odločil, da prevzame to častno mesto, ako mu vi izkažete to svoje zaupanje. Ko je bilo rešeno to najtežje vprašanje, se je odbor z enako vnemo in skrbjo lotil sestave vse liste odbora, ki jo je poročevalec prečital. Na to se je vršila soglasno in z vskli-kom volitev novega odbora in pregledovalcev računov, kakor smo sporočili že včeraj. Predsednik g. dr. Rybaf je na to ome- naposled: kaj meni mari ? Gospoda bi bila lahko brezskrbno na svojem domu še dobri dve uri. — Odpravite, odpravite zaboj na hodnik. — Takoj, takoj, — in služabnik je začel vleči z vozička velik, rujav, lesen zaboj ter ga odvaljal z velikim trudom v poslopje postaje. — Glej — komaj sem doznal — povsem točno. Čakati moramo Še črez dve uri. Uradnik sam mi je to- rekel. — Samo, da si vprašal pravega? — Ali sem — in jezi me. Samo pomisli, — dve uri čakati tukaj — a bili bi lahko doma. A tako je vedno s temi prekletimi železnicami. Nikoli ne zna krščena duša, kedaj bi. — A sedaj ni drugače, vsaj ostanemo dalje cliupaj — je rekla gospa in se oprijela roke gospice, ki je ves ta čas stala molče in mirno. — A ko jo je gospa še milo pogladila po licu, se je Anka prisiljeno nasmehnila, prijela gospejino roko ter jo poljubila. — Atica, ne bi li se malo sprehodili? je vprašala takoj zatem gospoda. — Dobro, dobro, Jurkica. Daj, kakor želiš, uredim že jaz vse. Daj, fante! — primakni ta zaboj k tehtnici, pa na ti ta drobiž in odnesi v Čakalnico; a potrpi, pojdem z teboj. A ti, Jurkica, dotlej se lahko sprehajaš z mamico pred poslopjem. njal, da se je že na zadnjih sejah političnega društva govorilo, da se naprosi mestne svetovalce in deželne poslance, naj bi se tudi oni udeleževali odborovih sej našega političnega društva „Edin.", kajti neizogibno potrebno je, da je politično društvo v stikih z mestnimi svetovalci, ki naj naš politični program uveljavljajo na važnem mestu: v mestnem svetu in deželnem zboru. Govornik je omenjal nadalje, da se je sestavil pri sv. Jakobu poseben odsek našega političnega društva in želeti bi bilo. da bi se taki odseki ustanovili tudi drugo; zadostno je tudi malo število členov v takem odseku. Pri Sv. Jakobu gre stvar prav dobro. Taki odseki so nekako jedro in bodo delovali izvrstno izlasti za časa volitev. Govornik se je zahvalil odseku pri sv. Jakobu za vspešno delovanje in ga je vabil, naj nadaljuje zapričeto delo. Zborovalec P. Kočevar je interpeliral glede ljudskega štetja, ki se bo vršilo koncem tekočega leta. — Dr. Rybdf je odvrnil, da se je odbor političnega društva „Edinost" že bavil s tem vprašanjem. Stvar niti na Dunaju še ni rešena, izlasti kar se tiče glasovite rubrike: Občevalni jezik. Tudi naš volilni odsek se je pri sestavi kandidatne liste posebno oziral na to vprašanje, vedoč, da bo to ena najvažnejih in najteža vnejih nalog novega odbora. — „Slov. Enota" državnega zbora je tozadevno poslala deputacijo toliko k ministru za notranje stvari Haerdtlu, kolikor tudi k minister-skemu predsedniku baronu Bienerthu z zahtevo, da se tista famozna rubrika „občevalni jezik" odpravi in da se bo popisavalo na podlagi narodnosti oziroma materinega jezika. Baron Bienerth ni rekel ne ne, ne da, jasnega odgovora sploh ni dal nikakega, kakor je že to navada avstrijskih ministrov; pač pa je minister za notranje^ stvari Haerdtl dal neugoden odgovor, češ, dane vidi razloga, zakaj naj bi spreminjali rubriko „občevalni jezik", ki da se je prav lepo obnesla. (Smeh, razni vskliki. Dr. Gregorin : V Ameriki je pa to šlo! Ponoven smeh). Govornik je potem omenjal, kako povodom ljudskega štetja na stotine in stotine naših služkinj, ki služijo pri italijanskih rodbinah, vpisujejo za Italijanke, z izgovorom, da govorijo pri njih italijanski. Tako se dogaja tudi z drugimi uslužbenci in odvisnimi ljudmi in zato tudi opažamo, kako od ljudskega štetja do ljudskega štetja mi Slovenci percentualno padamo. (Klici: Na volitvah pa rastemo!) Da, na volitvah rastemo. Vendar je ljudsko štetja velevažno. Vlada se skoraj ob vsaki dani priliki — naj gre za kako Šolo in bodi katero, narodno, politično, ali kulturno zahtevo — sklicuje na ljudsko štetje. Stvar je torej za nas zelo važna. S tem odgovorom ministerskega predsednika in ministra za notranje stvari se pa mi seveda ne zadovoljujemo, da-si moramo priznati, da ne bo lahko prodreti z našo zahtevo* Nemci in Poljaki bodo gotovo proti temu, da se briše rubrika: občevalni jezik; socijalnim demokratom je to vse eno, in bi 'oni najraje zapisali v rubriko „internacijonalni jezik" ; Italijani bodo pa na strani Nemcev. Stvar torej ne stoji ugodno za nas in jedino naše upanje bi bilo, ako bi se vlada sama odločila, da bi že v svojih predlogah odpravila to krivico. Temveč je torej dolžnost nas vseh, da tozadevno poučujemo ljudstvo, da se ne bo puščalo zavajati in terorizirati. — Medve te počakave — je odločila mladenka. Med tem se je on se služabnikom izgubil na hodniku. Nosila sta koše, blazine, šale in torbice. Zaus*avivše se vrhu stopnic, ostali sta gospa in gospica obrnjeni proti Zagrebu. O lepi moj Zagreb! — je vzdihnila mladenka čez nekoliko. A ne, draga moja! — tudi tam Ix> lepo, — jo je tolažila gospa, a z glasom m načinom, ki je očitno kazal, da ni govorila kakor jej je narekovalo srce. Ali, draga mamica, jaz se ne tožim. Ti znaš, kako sem dragemu Gospod Bo^u hvaležna za to, a zopet težko mi je, ob misli, kako bom brez tebe in atica! — Dobra dušica moja! — in materi so se udrle niz obrazu solze, ki si jih je hitr« obrisala se že vlažnim robcem. — Že zopet, se je pojavil v tem oče. Jasno je bilo, da ga te solze jeze ali bole ter je nezadovoljen in nestrpen mahnil z roko po zraku, veleč naj gredo na iz prehod. In vsa trojica je počela z mračnim nevoljnim korakom hoditi pred poslopjem. Povsodi okoli postaje je vladala pusta tihota. Nenavadno vroč jesenski popoldan je ležal na vsej okolici; na sivih strehah železniških poslopij; na orumenelih in prahom posutih platanah in kostanjih. Nadležna prašna svetloba je odbijala od svinčenih „EDINOST4 št. 95 V Trstu, C. aprila 1910 Na vsaki način sc pa mi primerno pripravljam« tudi za to nalogo. Zborovalec Gregor Zidar je rekel, da so tudi uradniki ljudskega štetja tozadevno mnag« zagrešili. V neki njegovi hiši so vse osebe — njih nad 300 — zapisali za Italijane, čeravno so bili vsi dotičniki Slovenci. Zbor. Križmančič je omenil, da so na zadnjem ljudskem štetju poslovali kakor uradniki tudi regnikoli, ki so vsakega zapisali za Italijana; tu bi bila tudi dolžnost vlade, da ne dopušča takih nepristojnosti. Zborovalec dr. Gust. Gregorin je opozarjal, da se je s tem, da je magistratu odvzet preneseni delokrog, stvar nekoliko spremenila, ker je ingerenca državne oblasti porastla, osobito glede nadzorstva. Magistrat bo imel v rokah le predpriprave, a štetje bo nadzoroval namestniški svetnik. Poprej je bil magistrat sam politična oblast prve instance, sedaj pa ima za ljudske štetje namestništveni svetovalec nad magistratom tisto moč, ki jo imajo okrajna glavarstva po deželi nad občinami. Na to treba posebno opozoriti našo vlado, ker gospodje take stvari včasih radi pozabljajo. (Buren aplavz). Ker se ni nihče več priglasil za besedo, se je predsednik zahvalil navzoč n zborovalcem za udeležbo, priporočal, naj >i ljudje bolj pristopali k političnemu društva „tidinost" ter je nato zaključil shod občni zbor. Zisiem nereda in indobnce * v V * V. pti Upft'&Vi UiZaV. Tožbe proti nedostatkom na upravi državnih železnic so na dnevnem redu. Ali dokler ti nedostatki ne zahtevajo težkih žrtev na življenju in zdravju potujočega občinstva, se sicer tu pa tam malo pozabavlja, a to je pa tudi vse. Če pa že vlada pri upravi državnih železnic na vsej črti največji nered, so razmere, ki vladajo specijelno na progi Trst—Poreč naravnost škandalozne. Kakor znano, je bilo v vlaku, ki je ponesrečil pri Miljah 180 (ali točno 186) oseb. Vsem tem 18o osebam naj bi pregledal listke en sam sr revodnik! Da je to nemogoče in popolnoma izključeno, bo razumel vsakdo, to tembolj, ker mora sprevodnik izdajati vozne listke tudi na medpostajah vstopivšim osebam. Na kako revizijo od strani vlakovodje tudi ni misliti, ker ima že s samim sprevodnim izkazom (Stundenpassom) vrh glave dela celo pot od Trsta do Poreča. Na ta način se vozi na tej železnici vsako nedeljo po par sto oseb zastonj, a to edino-le zbog napačnega sistema štedenja, ker se ne da posameznim vlakom, zadostno število osobja. Izključeno je, da bi zadoščal en sam sprevodnik za zaviranje težine stroja in šestih voz. Kljubu temu ni bilo pri vlaku takozvanega zaključnega sprevodnika, t. j. zavirača na zadnjem vozu. V sprevodnem izkazu ta zavirač menda figurira, a v resnici ga ni bilo! Dobro bi bilo vsekako, ko bi se nam povedalo ime dotičnega zavirača! Poročali smo dalje, da je trebalo uro in pol za sestavo pomožnega vlaka. A za pot, ki se jo sicer napravi v 30 minutih, je trebal ta pomožni vlak eno uro in pol! Stroj je vodil nadzornik strojev inženir Mau-tner. Ta mož je pokazal svoje zmožnosti že o priliki zadnje pasivne resistence železničarjev, ko je skočil v jezi na nek stroj, prevzel vodstvo istega in srečno razbil tri železniške vozove. Da-si pa o priliki pasivne resistence ni bil zadovoljen, da bi se železničarji držali strogo svojih predpisov, je hotel vendar voditi pomožni vlak strogo po predpisih. Na ta način je res srečno prevozil v eni in pol uri Črto, ki bi jo prevozil vsak drug strojevodja v 30 minutah! Ta gospod je bil namreč tako „kunšten," da je vozil z nazaj obrnjenim strojem. (Ce spada tudi to med predpise, nam ni znano, ker teh predpisov ne poznamo!) Na ta način je moral prevoziti progo v klancu pri Sv. Soboti trikrat! w dežnih cevi, od rumenih zidov, od blišče-čega gramoza na cesti, da, celo od istih črnih kaluž, ki so se kazale na raznih postajališčih fijakarskih konj, še vlažne in dišeče po karbolu. A tudi tam preko želež-niških tračnic se je vse topilo v solnčnem sijaju, tako, da so stare zarjavele lokomotive, stoječe v najskrajnejem kotu, slepile gledalcu oči se svojimi tako razsvetljenimi rebri. Ta svetloba, ki je silila v najmanjšo senco in s tem vzročala na predmetih malomarnost, ki je uničevala vsako lepoto, kakor jo prikazuje ta luč in senca, prikazala je tu in tam razkropljene železniške vozove ostudnejše — bolj dolgočasne — in boli umazane nego navadno. ______ (Pride še). Fran Ondfiček k orkestralnemu koncertu dne x6. aprila xgio. Mojster Fran Ondfiček, rodom in čustvom Ceh, bil je rojen 1. 1857 v Pragi, v glasbenem mestu, kjer se je rodilo že toliko nadarjenih umetnikov, ter je iz uboge, toda izredno glasbeno nadarjene rodbine. Bohema, ta družica umetnikov, bila je tudi njegova botra, toda ta mu je bila zajedno bodrite-Ijica, da se je njegov mladi talent razvil do nepričakovane izredne višine. Tudi njegovi mlajši bratje — istotako Najprvo je šel s samim strojem v klanec, pustivši zadej vozove, potem je vozil s strojem nazaj in pri tem posipaval progo s peskom in tretjič je potem vzel seboj še vozove! Na progi Trst—Poreč vozi vsak dan po 8 vlakov, a ko bi tudi strojevodje tako vozili, kakor vozi njih neposredni predstojnik, bi ne mogel voziti niti en vlek! Glede obrambenih plank proti burji, o čemur smo itak že dovolj izčrpno pisali, smo doznali, da so potrebni krediti za-to že dovoljeni. Ce torej te planke še niso napravljene, je temu kriva edino le šlamparija, ki vlada pri celi železniški upravi. Najlepše pri vsem tem je pa, da so pri Škofijah, kjer burja niti ni tako huda, že napravili neko oporno zidovje. Tam so imeli kamenje namreč kar pri rokah, pa so zato zidovje napravili, dočim bi bili morali v Zavije pripeljati materijal od drugje. Med prve „konfuzijonsrate" na progi Trst—Poreč spada prožni inženir g. Zwil-linger. Temu gospodu je treba pripisati po naših informacijah indirektno nesrečo z dne 31. m. m. Službujoči uradnik ga je namreč vprašal, ali naj vlak spusti ali ne, na kar je inž. Zwillinger odgovoril: „Če sem prišel jaz, pride že tudi vlak!"] Kakor se vidi, jako pameten mož! Značilno je tudi, da se nahaja cela proga Trst—Poreč v takem slabem stanju, tda mora voziti po isti vsak dan po en režijski vlak za vtrjevanje proge! To pa vse zato, ker je državna uprava prevzela od podjetništev progo v slabem stanju, v kakoršnem bi je absolutno ne bila smela prevzeti. _ Dnevne novice. Posledice zagrebškega procesa. Raz-veljavljenje razsodbe v zagrebškem „vele-izdajniškem" procesu bo imelo za posledico, da višji državni pravdni k Vancaš stopi v pokoj. Zagotovlja se, da bo v kratkem penzijoniran tudi prosluli Accurti. Revolucija na Kitajskem ? Kakor poroča „Newyork Herald", so našli v palači kitajskega princa-vladarja dinamitno bombo. Več oseb je bilo aretovanih. Ta dogodek mora biti brezdvomno v zvezi z gibanjem za uvedenje ustave in parlamenta. Dinastija je seveda nasprotna taki spremembi, zato si je nakopala med inteligentnimi kitajskimi krogi vse polno sovražnikov. Papež se je prehladil in je moral v posteljo. Vendar ni za njegovo zdravje nobene nevarnosti. Dunajski župan postane bržkone dosedanji podžupan dr. Neumayr, Meščanski klub je sklenil predlagati ga na volitvi, ki se bo vršila 28. t. m. Peti marijanski svetovni kongres se bo vršil od 18.—24. julija v Solnogradu. Ude jže se ga delegat je iz vseh evropskih kn^ev. „Samouprava" je ime novemu listu, ki je pričel izhajati v Sarajevu kakor glasilo moslimanske demokracije. Prva točka listo-vega programa se glasi: Popolna avtonomija na polju politike, uprave in ekonomije dežele, kakor tudi notranja pravična konsti-tucijonelna in parlamentarna ureditev. Patrijotizem na Portugalskem. Na dan kraljeve prisege se mestni magistrat v Lizboni ni udeležil slavnostne razsvetljave. Vlada je dala vsled tega razsvetliti magistra-tova okna s pomočjo gasilcev. Poslanec gosposke zbornice Alpoin je viožil radi tega dogodka interpelacijo, v kateri je obdolžil vlado nazadnjaštva, ker ni dovolila manifestacij za Ferrera, ki jih Italija, dasiravno katoliška država, ni zabranila. Minister za notranje stvari se je v svojem odgovoru skliceval na prusko vlado, ki je tudi z nasiljem potlačila manifestacije za splošno volilno pravico. Menelik umrl že pred meseci. Iz Hamburga poročajo: Neki potnik zoologične tvrdke Hagenbeck, ki je dospel semkaj s glasbeno visoko nadarjeni, ki pa vendar nikdar niso dosegli niti približne visoke u-metniške kvalitete in višine svojega starejšega brata — igrali so vsi pod vodstvom očetovim v mali kapeli po praških gostilnah ter razveseljevali predmestno publiko med odmorom na predstavah malega predmestnega Švandovega gledališča v Smichovu. Umetniško svojo karijero pa je pričel Ondfiček po dovršenju praškega konserva-torija. Od tega časa začenja za Ondričeka metodično učenje in umetniško spopolnjeva-nje. Umetnik je bil Ondfiček že po dovršenju praškega konservatorja. Umetnost svojo pa je Še spopolnil in dovršil v Parizu pod vodstvom slavnega učitelja Massarta, ki je bil tudi učitelj svetovnoznanega Wieniaw-skega. Tako izvrstno izšolan je Fran Ondfiček začel svojo zmagoslavno pot po vsem svetu ter si pridobil glas in slavo svetovnoznanega in občečislanega umetnika. Po svoji zmagoslavni poti po vsej Evropi in Ameriki je prišel I. 1881 tudi na Dunaj. To leto znači za Ondfiček-a višek slave; igral je tudi v Crystal Palacu v Londonu, mestu, pristopnem samo največim umetnikom sveta! Od najrazličnejših vladarjev bil je obdarovan in obsipan z raznovr-stvimi visokimi redi, in slednjič mu je tudi avstrijski vladar podelil redki naslov c. in kr. komornega virtuoza. četo Etiopijcev, pripoveduje, da je cesar Menelik umrl že pred meseci. Njegovo smrt prikrivajo radi tega, da preprečijo zmešnjave v Abesiniji. Nov trg. Cesar je vas Gor. Borovlje v pol. okraju Celovec povzdignil v trg. Trgovinsko ministerstvo je sporazumno s prizadetimi ministerstvi dovolilo, da se dosedanje ime trga „Gor. Borovlje" spremeni v „Borovlje". Dioklecijanova palača v Splitu. Iz Splita poročajo: Teh dni je imela komisija, sestavljena v stvari Dioklecijanove palače, sejo pod predsedstvom namestnika Nardelli-ja in je storila več sklepov radi ohranitve te zgodovinske zgradbe. Gospa Toselli. Iz Florence brzojav-Ijajo: Bivša saksonska prestolonaslednica je nenadoma po noči pobegnila s svojim otrokom iz Florence in se je podala v Montreux, kjer vloži tožbo za ločitev zakona proti Toselliju. Novi škof Litomeriški. Cesar je imenoval naddekana in župnika v Falknovu Josipa Grossa škofom v Litomericah. Novi Škof je rodom Nemec, rojen leta 1866. v Frauenbergu. Češko-klerikalni listi so zadovoljni s tem imenovanjem, ker daje Gross pravičen nasproti Čehom. Občni zbor „Matice Hrvatske". Iz Zagreba poročajo: V nedeljo se je vršil občni zbor Matice Hrvatske, na katerem je bil izvoljen novi odbor. V novem odboru so v večini liberalno - napredni elementi. Govorilo se je o saniranju finančnega stanja „Matice". Občnemu zboru sta prisostvovala od Matice Slovenske dr. Ilešič, od Matice Dalmatinske Karelic. Domače vesti. Naš podlistek. Z današnjim dnem začenjamo priobčevati v podlistku lepo daljšo povest iz peresa jednega prvakov na polju hrvatske beletristike: znanega in ravno čitateljem „Edinosti" toli omiljenega romanopisca Šandora Gjalskega: „Jurkica Agičeva". — Avtor nam se svojim bujnim in bogatim jezikom, ki mu omogoča, da vsako nijanso iz življenja človeške duše in narave, privaja do plastičnega izraza, da z ljudmi, ki nastopajo, tesno čutimo in živimo. V tej povesti opisuje genijalni avtor obupno življenje učiteljice na Hrvatskem pod znanimi režimi. Povest je to o zlobi in zavisti ljudi in o nesrečni idejalni ljubavi. Nadejamo se, da s priobčenjem te povesti zadovoljimo svoje čitatelje. f Kanonik Peter Flego. Včeraj je dospela z Dunaja žalostna vest, da je tamkaj preminul školastik stolnega kapitelj tržaškega, mons. Peter Flego. Mons. Flego se je bil meseca januarija podal na Dunaj ter se dal na neki tamošnji kliniki operirati. Operacija se je tedaj sicer posrečila, ali bolezen se mu je potem povrnila in ga je sedaj spravila v prerani grob. * * * Mons. Peter Flego se je rodil dne 24. maja 1848 v Strpedu blizu Buzeta, v duhovnika je bil posvečen dne 23. decembra 1871, skupno s sedanjima državnima in deželnima poslancima gg. Vek. Spinčičem in Matkom Mandičem. Služboval je par let kakor kapelan. Leta 1875 ga je pa tedanji škof Jurij Dobrila imenoval svojim kapelanom, katero službo je opravljal tudi pod njegovim naslednikom škofom Ivanom Glavino, dokler ni bil leta 1889 imenovan kanonikom stolne cerkve pri sv. Justu, lansko leto je bil pa imenovan Skolastikom. Pokojni mons. Flego je bil tudi papežev častni komornik in hišni prelat in že več let ravnatelj škofijsk.e kancelarije. Čuje se, da pripeljajo truplo pokojnika z Dunaja v Trst. Pokojnik je bil dober narodnjak ter vzoren in blag duhovnik. Naj počiva v miru ! Po katastrofi na istrski železnici. — Pišejo nam: Čim so začeli projektirati železnico Trst—Poreč, se je proti projektu uprl vladni inženir Bruzzi, ki je v ta namen spisal posebno brošuro, v kateri je dokazoval, da največ bi koristila v gospodarske n oziru, če bi to železnico izveli pod Dolino čez Mačkovlje, po osapski dolini do izvirka Rižane, a potem doli proti Kopru. V omenjeni brošuri je rečeni inžeair dokazoval, da po dolini žaveljski in aiiljski bo gradnja železnice dražja, ker je svet močvirnat, a vrhu tega da železnica ae bo varna pred silo burje. Na to brošuro je g. Karlo ŠiškoviČ opozoril g. državiega poslanca dra. Laginjo, ki je tudi res potem v smislu brošure interpeliral železniškega ministra. Ali nasprotovala sta tedaj Laginji in Bruzijevi brošuri nekdanji deželni glavar istrski Campitelli in dr. Gambini. Sedanja katastrofa pa priča, kako prav sta imela Bruzzi in dr. Laginja. Če bi bila vlada tedaj hotela slušati pomisleke proti projektu železnice Trst-Poreč v sedanji izvedbi, koristita bi bila deželi nerazmerno več v gospodarskem pogledu, gotovo ie bi bilo prišlo do take nesreče in železnica bi financijelno veliko bolje vspevala, ker «e bi tako občutila konkurence parnikov, kakor jo občuti sedaj po izvedbi ob morski obali. Ali železniška uprava ni hotela poslušati niti pomislekov v rečeni brošuri, niti protestov dra. Laginje, niti prošenj naših občin. Zato pa ima sedaj železniška uprava ogromno materijalno škodo in veliko izgubo na ugledu; a vrhu vsega jo obremenja odgovornost za izgubljenih par človeških življenj. * * * Naj naštejem vse njegove naslove in rede! Fran Ondfiček je c. in k. komorni virtuoz, oficir Fran Josipovega reda, vitez reda rumunske zvezde, švedskega Vasovoga reda U. razreda, Medjidievega reda, bolgarskega reda pour le merite, lastnik medalje I. razreda Bene merenti, je Častni Člen kraljevske akademije glasbe v Rimu ter filharmonije v Londonu, končno je profesor na novem dunajskem konservatoriju. Fran Ondfiček ni samo umetnik na svojem instrumentu, on je tudi izvrsten učitelj, ter je napisal posebno izvrstno šolo za gosli in 6 zvezkov etudes, uporabljajoč v to posebno izborno metodo, po kateri se lahko doseza največjo tehniko, ne da bi za to trebalo celodnevnih nepretrganih vaj. Splošno se priznava izbornost te metode ter je mojster Ondfiček dobil nešteto priznanih pisem. Umetniško igro Ondfičkovo primerjalo se je z igro najslavnejših svetovnih mojstrov ! Karakteristično je pa to, da so ga n. pr. sovrstniki demoničnega Paganinija primerjali 2 njim in da je najstarejši sin Paganinijev v polnem obsegu pritrdil temu nazoru, drugi pa, da so ga zopet stavljali v isto mesto z Sarasati-jem, Wilhelmom, Laubeom, Joachymom itd., torej z virtuozi strun in z umetniki. To dejstvo je pa ravno znak mojstra Dostavek uredništva. — „Indipendente" je očital te dni upravi državnih železnic, da se glede istrske železnic daja zavajati od političnih in narodnih ozirov, mesto da bi skrbela za točnost obrata in varnost potujočega občinstva. Mesto da bi bila — je menil „Indipendente" — potrebno odrejala v varstvo železnice, je iz strahu pred slovanskimi politiki obračala svojo skrb v to, da utrakvizira to istrsko železnico: mesto da bi bila postavila potrebne planke, je prirejala poleg italijanskih tudi slovenske in hrvatske napise. „Indipendente" je tu napisal — veliko resnico. Nesreča te železnice je, da so ob nje gradnji res odločali narodni in politični obziri. Samo da to velja na drugo, povsem nasprotno stran, nego bi hotel stvar predstaviti „IndipendenteTradicijonelna vladna politika v našem Primorju, ki vedno in ob vsaki priliki posluša napetim ušesom, kaj meni in kaj poreče kakov Campitelli ali kakov Rizzi — je obveljala tudi ob gradnji istrske železnice: višje so bile za vlado želje in kaprice samopašne oligarhije po italijanskih gnezdih istrskih, nego pa resnični interes dežele. Zato, in vkljub odporu se strani slovanskega prebivalstva in njegovih zakonitih zastopnikov se je gradila ta železnica tako, kakor se je — žal, — gradila, da jo italijanski listi sedaj sami ozna-čajo kakor smešno igračo. Slovenski, oziroma hrvatski napisi na in ob železnici le-tej ne le da nič ne škodijo, ampak so jej na veliko korist, ker služijo onemu velikemu delu potnikov, ki je iz narodnosti, sestavljajoče veliko veČino prebivalstva v deželi. Nesreča, resnična in velika nesreča ne le za železniško upravo, ampak tudi za deželo je, da se je železnica gradila po željah samopašne italijanske politike in tudi koristolovstva izvestnih klik in oseb ! Tako je, dobri boter „Indipendeate." Za to priča tudi ta vaš sedanji nastop le o grdem hinavstvu, farizejstvu in — podivjanosti čutstvovanja. Navidezno se protivite temu, da bi ob takih gospodarskih vprašanjih posezali vmes narodni in politični motivi, v resnici pa hočete tudi to veliko nesrečo brezčutno izkoriščati v svoje politične in narodne namene. Sokrivci in sicer glavni sokrivci na tej katastrofi, in na trajnem oškodovanju železniške uprave in istrske dežele po istrski železnici, niso le gospodje, ki so tedaj gradili to železnico oziroma, ki jo sedaj upravljajo, ampak veliki sokrivci so Ondrička univerzalnosti, znak njegove umetniške kvalitete. Toda Ondfiček ne daja se primerjati z drugimi! On je sam na svojem instrumentu, samolasten individuelen umetnik. Kakor je slavni Kubelik virtuoz, suveren na svojem inštrumentu, tako je mojster Ondfiček genijalen, globokočuteč umetnik. Njegov način prednašanja je mehak in poln poezije. V njem je mogočnost,, zdravje in ognjevit, uprav cigansko divji temperament! Ton njegovega prednašanja je zaokrožen, nasičen in izredno milodoneč; v pianu se vzdiguje sanjavo in sentimentalno nad zvoki orkestra ; v kantilenah zvoni in razgreva dušo in srce, v elegiji je istotako Žalosten, kakor je vesel in nagajiv v scherzu, in v adagio je poln energije in mogočnosti. Samozavestno akcentirani ryttimus je pravi karateristikon mojstra Ondfička. In kakor predavanje je tudi njegova tehnika izborna. Mehanizem prstov in loka je natančen, flageoleti imajo kristalno čistost, akordove pasaže zvene in padajo v krasnih kaskadah in kadence so polne odmeva. Ondfiček ni pri vsem tem noben virtuoz. Njegov repertoir ne pozna efektov, ki jih toli ljubijo virtuozi. (žvršetek pride.) V Trstu, tf. aprila 1910. „EDINOST" St. 95 Stran tudi italijanski signori, ki so se svojimi mahinacijami zavajali železniško upra o, ker so mislili na svojo nacijonalno-politično in osebno korist, a prav nič na korist sploŠ- nosti. Uredništvu „Edinosti" v Trstu. Z ozirom na notico „H katastrofi na istrski železnici", katero ste priobčili v Vašem listu štev. 94 od 5. aprila t. I., se Vas prosi, da objavite sledeči uradni popravek po smislu § 19. tiskovnega zakona, v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi črkami. „Ni res, da so okoli ranjenih hodili „agenti" c. kr. avstr. državnih železnic in jih skušali pregovoriti, naj se pogodijo s kako bagatelo. Ni res, da se ti „agenti" pri tem niti groženj niso strašili. Res pa je, da c. kr. državne železnice sploh nimajo nikakih „agentov" in da so višji uradniki c. kr. državnih železnic drug dan po nezgodi skušali dognati celo število in imena ranjencev na ta način, da so o tem povpraševali pri zasebnikih in oblastih; res je nadalje, da so se ti višji uradniki osebno informirali pri zdravnikih in ranjencih o stanju slednjih ter so si zlasti prizadevali, da so imeli ranjenci zdravniško oskrbo". Pri posečanju ranjencev se o vprašanju glede odškodnine sploh ni govorilo. C. kr. ravnatelj drž. železnic a. Galambos. Japonski cesarski princ Hirojasu Fushimi je včeraj zjutraj obiskal ladij edel-nico pri sv. Marku. V spremstvu japonskega princa so se nahajali kontreadmiral vitez Kohen, dva višja mornariška častnika, generalni konzul japonski Hutterott in drugi. — Princ si je ogledal vojne ladije in delavnice. Ob 1. uri je vitez Hutterott priredil dejeuner v svoji vili na čast visokemu gostu. Princ se je sinoči ob 6*30 odpeljal z brzovlakom južne železnice na Dunaj. Iz sodne službe. Sodni praktikanti: dr. Oktavij Pet ronio, Anton Peric in dr. Hohenberger v Trstu, in Fran Boškin v Gorici so imenovani za avskultante. Imenovanje v finančni službi. Finančni minister je imenoval računska revi-denta Gnstava Hoppe in Josipa Froglia računskima svetnikoma v področju finančnega ravnateljsiva v Trstu. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna Iadija „Cesarica Elizabeta" dne 4. t. m. priplula v Hien-vang, kjer ostane 10 dni. Prihod angleške jahte. Včeraj opo-ludne je priplula v Trst angleška jahta „Yoyeuse". Na ladij i se nahaja lastnik sir Henry Berkeley z družino. Vojaški nabor. Včeraj se je naborni komisiji za tujce predstavilo vseh 130 pozvanih. Potrjenih k vojakom je bilo 33, od ten 5 za vojno mornarico, eden za domobranstvo, 9 za nadomestno reservo in 18 s pridržkom uvrščenja. V bolnišnico sta bila odposlana dva v svrho preiskave vida. Z Opčin. Gospoda Ražem in Hribar izdelujeta pri nas sodovko. Ker je novo podjetja v narodnih rokah, dolžnost je domačih gostilničarjev, da se poslužujejo domačih izdelkov. Vendar videvamo vsaki teden voz italijanskega podjetja iz Trsta, ki vozi sodovko na Opčine. Da bi doznal, kateri opčinskih gostilničarjev nima sodovke domačega izdelka, sem si s sodovko prav pošteno želodec pokvaril. Hodil sem po vseh gostilnah in naročeval sodovko in vino. V svojo žalost sem opazil, da imajo nekateri gostilničarji še vedno tržaške izdelke. Toplo priporočam vsem gostom, domačim in tržaškim, ki prihajajo na Opčine, da povsod zahtevajo domače izdelke. Tudi gostje druge narodnosti bodo pili našo sodovko in ne bodo vpraševali, kdo je izdelovalec. Radi tega je prazen strah. V slučaju trdovratnosti pa bi bili prisiljeni imenoma navesti v časopisih vse one gostilne, kjer nimajo sodovke domačega izdelka. Iz Šempolaja 4: Danes ob 1. uri popoludne je pasiral preko naše vasi balon v smeri proti Gorjanskemu v visočini 5—600 metrov. Pod balonom je bilo opažati tudi s prostim očesom čoln in osebo v njej. Po cesti sta sledila balonu dva avtomobila. Dutovlje. Danes 4. t. m. se je pomikal popoludne vodljiv (?) balon v smeri od Trsta proti Gorici v višini kakih 800 m. Pomikal se je približno 1 uro in pol preko Kraške planote. Z daljnogledom se je razločno videlo, da je isti pomerančne barve s čol-ničkom za ljudi od spodaj. Isti je utegnil biti prej podolgast, nego okroglast, ker se je natančno razločevalo kretanje istega. Naznanja se slavn. občinstvu, da se prodaja naš list tudi na trgu Caserma — postajališče tramwaya Opčina. Mestni svet bo imel sejo jutri ob 7. uri zvečer. Zborovanje poštnih uradnikov. Dne 10. t. m. ob 9. uri dopoludne se bo vršilo v dvorani tukajšnjega društva državnih uradnikov (ulica Stadion št. 6) zborovanje poštnih uradnikov se sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo o načrtu zakona glede službene pragmatike in tozadevna resolucija. 2) Predlog, naj se predloži parlamentu načrt zakona o posebnih pristojbinah, o dokladah v letoviščih oziroma zdraviliščih n o pristaniŠčni dokladi. Tega zborovanja se udeleži tudi odposlanec osrednjega vodstva društva poštnih uradnikov na Dunaju. Svojim čitateljem priporočamo bogato oskrbljeno trgovino kovčkov, torbic in vsakovrstnih usnatih predmetov g. Ivana Ruckera, ul. S. Antonio št. 10. Ta trgovina se nahaja namreč sedaj v slovanskih rokah. Radi preselitve so cene zelo znižane. (Glej oglas na III. strani!) _ Tržaška mala kronika. Hipna smrt. Marijan Davi, star 63 let, oženjen in oče 6 otrok, kurjač pri stiskalnici olja, stanujoč v ul. Panfilo Častaldi št. 4, je včeraj zjutraj ob 11. in pol uri po hipni slabosti takoj umrl. Dr. Monti od „Igea" je konstatiral smrt, navstalo vsled aneurizme. Samomor? Ezio Capello, star 27 let, iz Vilesse, tramvajski kondukter, je stanoval pri družini Trevisan v ul. Conicoli štev. 11, III. nadstropje. Včeraj zjutraj ob 5. in tričetrt uri ga je neki sostanovalec našel na dvorišču iste hiše, ležečega sredi luže krvi z razbito črepinjo. Takoj je to objavil policijskemu komisarijatu v ulici Luigi Ricci, čigar predstojnik višji komisar dr. Mlekuž se je takoj podal na lice mesta. Našli so, da okno hodnika v petem nadstropju je bilo odprto, iz česar se je sklepalo, da je Capello skočil od tam dol. Ni pa izključeno, da gre morda tudi za kako nezgodo. Službeno torbico in druge službene rekvizite, ki so jih našli v pokojnikovi sobi, so izročili tramvajski direkciji. Truplo so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. Nevarna pijača! Aldopan Jo Horten-zija stara 9 let in njena triletna sestra Ines, stan. v ul. Istituto 20, sta včeraj popoludne v odsotnosti svojih roditeljev iztaknile v omari steklenico žganja in ga del izpile. Posledice so se pokazale kmalu. Poklicati so morali zdravnika z rešilne postaje, ki je u-gotovil zastrupljenje z alkoholom in stavil obe deklici izven nevarnosti. Koledar in vreme. — Danes: Sikst pap. — Jutri: Herman sp. Temperatura včeraj 2. uri popoludne -f- 14° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Ptimorsko : Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura višja. — V začetku lepo, potem motno. _ Tržaška gledališča. FENICE. Pri razprodanem gledališču se je vprizorila sinoči v Trstu prvič v nemškem jeziku Kalmanova opereta „Herbstmančver". Opereto se sme smatrati za enega boljših produktov na tem polju, godba je prijetna in dejanje polno humorja; radi teh dobrih svojstev je bila prav pohvalno sprejeta. K dobremu vpehu pa je gotovo tudi mnogo doprineslo izborno izvajanje solistov kakor tudi ensembia. Danes repriza. POLITEAMA ROSSETTI. Danes se poje petič Puccinijeva „La Boheme". Društvene vesti. „Tržaško podporno in bralno društvo" vabi gg. odbornike in njih namestnike k jako važni seji, ki bo v petek, dne 8. t. m. ob navadni uri zvečer. Glazbeno društvo „Trst" naznanja gg. članom, j pevcem in pevkam da se bodo odslej vršile pevske vaje v veliki dvorani „Narodne delavske organizacije" ulica Lava-toio štev. 1. I. V soboto dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer pevska vaja za mešani zbor, v gorinavedenih prostorih. Pevci in pevke so najuljudneje naprošeni, da se polnoštevilno udeležujejo vaj. Vsprejemajo se novi pevci in pevke. — Društveni pevovodja: Srečko Kumar. Koncert z dram. predstavo in plesom priredi prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. pevsko društvo „Slava" pri Sv. M. M. sp. v dvorani dež. posl. Miklavca. O tej priliki se uprizori prvikrat najnovejša Stok ova burka „Mu tast i muzikant". Igra je dobro naštudirana in v rokah dobrih igralcev, bivših članov „Dramatičnega društva" v Trstu. „Tržaško podporno in bralno društvo" vabi vse svoje člane na volilni sestanek, ki bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih v ulici Stadion šlev. 18. Voiilni odsek. Podružnica „Glasbene Matice" Trstu. Prva pevska vaja za ženski zbor bo v ponedeljek 11. t. m. Začetek ob 8 uri Delavsko podporno društvo. Ker pričnemo z novimi zbori se vsprejemajo^tudi nove pevke. _ Pevovodja. Nar. del. organizacija. Člane N. D. O. — pevce vabimo, da pridejo v soboto, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v društvene prostore N. D. O. ul. Lavatoio, kjer bodo imeli priliko, da se vežbajo v petju. Naj bi prišel vsak, kdor ima veselje do petja! Javno predavanje N, D. O. V nedeljo, dne 10. t. m., dopoludne ob 10. in v pon-deljek, dne II. t. m., ob 8. uri zvečer predava v društveni dvorani N. D. O. ul. Lavatoio g. dr. Bogumil Vošnjak o zelo zanimivem predmetu: ,Ustavno življenje Slovencev od L 1848. do L 1868." Opozarjamo že danes naše narodno občinstvo na to predavanje z željo, da se udeleži predavanja v čim obilnejšem številu. I Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarna. Ivan Rucker, Trsi al. 5. flofonio 10 Velika trgovina vsakovrstnih predmetov iz kože za potnike« turiste In planince V lastni tovarni se izdelujejo kovčekl, klobnčnloa, platnena, umetna izdelana pokrivala za kovdeke ver se livriojejo vsakovrstni popravki — ZMERNE CENE. TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH. kinematograf ,,^9ria4< Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vspored od 5. do 7. aprila 1910: 1) Psi Iz zdravniške postaje, po naravi. 2) Z ljubeznijo se ni šaliti, krasne barvane slike de Mussetove. 3) Moderni tat, smešno. VSTOPNINA: I. mesto 39 m., otroci in rojak! 20 Tin. II mesto 20 Tin, otroci ii Tiiati 10 t. u •\r~ w" Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, nlica Giosne Cardncci St. 40 (prej Tornnte). Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovara. Velika zaloga mjo, hlafi in dragih predmetov za delavoe. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CITTA' Dl TRIESTE M, nlica Giosne CarJncci štey. 40 (prej Torrente) Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Domača knjižnica. Seznan izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Kleinmayr 1 Fed. Bamberg, knjigarna y Ljubljani. Pristno hrnsKo sukno Pomladna io poletna sezona 1910 Kos dolg 3*10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in telovnik ::: stane kos kos kos kos kos 7 kron 10 kron 12 kroa 15 kron 18 krom kos 20 kros Koa za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah solilna in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzoret gratis in poStn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naioči blag« naravnost ls tovarn, mesta, velike ugodnosti. Radi velike razprodaje vodno sveže blago. — Stalne, ugodne oene. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. TRST, hI. Cavaui 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat aa da». - Postrežba točna i« aa dom I A LEhS. FKAN€ MAVER - TK»1 žgalnica kave TELEFON 1743. WaJboU*l v*r za dobivanje p*£ene kave. Zaloga obuvala in lastna delalniea ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst oL Giosne Cnrdnccl 31. Ftlljalka nI. 8. Sebaatlano 8. Velika izbera moških in ienskib Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po zmernih cenah Širit« „Edinost" !1 NA ZNANJE PEKOM NajboljSa Trsta malca SILESIA in FBUHENTIN ae dobiva pri ANDREJU SCHLEIMER ulica Stadion štev. 12, Trst Glavni su topnik z zalogo moke 1e gnanega mlina bratov NEUMANN t A rada ia tovarne čokolade In ahutti«: L. SCHMIDL v GjOr. PellKl Kinematograf TRST - ulica Belvedere 19 - TRST TRI NOVOSTI! .... Od torka 5. do 7. aprila 1910 TRI NOVOSTI! 1) Akrobatski kolesarji, po naravi. Novost. 2) Najdenka. Sentimentalna igra po resničnem življenju. Novost. 3) V cerkvi, velika komična šala. = Brezplačen vstop imajo samo dojenčki. = Erpest Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Ym vrtite salami. N^Jfln. sir. Mast. Konserve. PraSke in graike gnjatl. Razne klobase. — Moderno opremljen beffut Vedao sveže DREHERJETO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA TINA la prve vipavske vinorejske sadro g© ŠAMPANJEC - DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TTRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Stran IV. Sestanek zaupnike v. Daru s, v sredo ob 8. uri zvečer važen sestanek vseh zaupnikov skupin in članov N. D. O. Tovariši, udeležite se polnoštevilno! V as ti Iz Goriške. Voliti ; shodi ra Krasu. V nedeljo se je vršil volilni shod v Dutovljah, v ponedeljek pa sia se vršila volilna shoda na Gorjanskem in v Zgoniku. Na vseh treh volilnih shodih, ki so bili dobro obiskani, je feil postavljen kandidatom za deželno-zborske volitve v kraških kmečkih občinah, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m., g. dr. Gustav G r e g o r i n, odvetnik v Trstu. Volilen shod se je vršil v Dutovljah v nedeljo 3. aprila t. 1. v prostorih gostilne g. Al. Tavčarja. Sklicatelj shoda je bil bivši poslanec g. Andrej Gabršček. Ukljub zelo neugodnemu vremenu smo šteli kakih 200 udeležencev. Shod je otvoril g. sklicatelj ter predlagal predsednikom shoda nadučitelja g. Fr. Vendramina. Temu predlogu so zborovale! enoglasno pritrdili. Predsednik je podelil nato besedo sklicatelju shoda g. Andreju Gabrščeku. Le-ta nam je natančno in obširno razložil, obupni naš položaj v deželi ter pojasnil kako žalosten in za nas naravnost pogubljen sad radi tista zloglasna Gregorčič-Pajer-jeva zveza v deželnem zboru v Gorici. Najbolj pa je zanimalo poročilo o trgovski in obrtni zbornici. — Doznali smo, da bi utegnili priti mi Slovenci letos do večine v deželnem zboru, ako bi se ne godile na volitvah v trgovsko zbornico toli nečuvene sleparije, ki jih imajo tudi naši poslanci „krščanske" stranke precejšni del na svoji vesti. Poročevalec je tudi dokazal statistično, da stoji dežela na robu gospodarskega propada ter da moramo z gotovostjo pričakovati v doglednem času poviška za 50 odstot. na itak previsokih dež. dokladah in 12 odstot. doklade na vino, ki ju bodo morali plačevati privatni konsumenti nekrčmarji, vsled česar bi se razpečavanje vina in njega kupčija brezdvomno izdatno zmanjšala v deželi, kar bi bilo v veliko škodo kmetu v deželi. Vse poročilo sploh je bilo temeljito in stvarno brez vsakih osebnih in stanovskih napadov, tako, da so je navzoči poslušali z največjo pozornostjo in napetostjo. Prigovorov ni bilo nikakih, pač pa mnogo pritr-jevalnih mej-klicev, ter obilo izrazov zgražanja nad nečuveno slabim gospodarstvom : za nas Slovence namreč, nikakor pa ne toliko za Italijane v deželi. Konečno je poročevalec s primernimi pojasnili priporočal kandidatom bivšega dež. poslanca g. dr. G. Gregorina na volitvi, ki se bo vršila' prihodnjo nedeljo. Ta predlog je bil potem od navzočih soglasno vsprejet. Na to je povabil predsednik navzoče k stvarni debati o poročilu g. predgovornika. — Ker ni nobeden posegel v debato, podelil je predsednik besedo g. V. Sirca iz Godenj, ki je predlagal, naj se sestavi resolucija v protest proti nameravanim davščinam ■a vino. Le-ta se je sestavila in soglasno vspre-jela tako-le: Shod, zbran v Dutovljah dne 3. marca t. 1. v prostorih g. Al. Tavčaija, protestuje z vso odiočnostjo proti namerovanim drž. in dež. davščinam na vino in poživlja svoje zastopnike v državnem in " deželnem zboru, da se odločno uprejo takim nakanam". Na to je predlagal župan tomajski gosp. Josip Vran po daljši debati, naj se sestavi resolucija glede podpore radi pomanjkanja krme. Ista se je sestavila in sprejela v tem le smislu: „Shod, zbran v Dutovljah dne 3 marca v prostorih g. Al. Tavčarja, zahteva, da deželni odbor takoj razdeli podporo, ki jo je dobil v pomoč ubogemu ljudstvu, ki najbolj trpi na pomanjkanju krme na Krasu". Ker se slednjič ni priglasil nobeden k besedi, se je predsednik zahvalil na izkazani mu časti, dalje se zahvalil tudi poročevalcu g. Andr. Gabrščeku za interesantno poročilo, ostalima dvema govornikoma za stavljene predloge, ter vsem zborovalcem za pozornost in uzorno vedenje na sestanku. Na to je zaključil shod z željo, da bi isti •brodil zaželjenega sadu. Otvoritev telefonske centrale v Gradišču. Dne 15. aprila t. I. se preda javne-mu prometu v medmestno telefonsko progo št. 3914 na novo uvrščena telefonska centrala v Gradišču. Ista je opravičena v časovno neomejeni promet, z razmerji, ki so ■avedeni v tozadevnem razglasu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. V ostalem veljajo tudi za ta razmerja za medmestni telefonski promet splošno veljavna določila. Uradne ure gori omenjene telefonske centrale (javne govorilnice) so iste, kakor za brzojavno službo. * EDINOST« št. 95. Štajerca vina (5 (pripravna za miš-maš) 29 knfcor tudi pristni Opolo In belo z Visa s afiko, ali pa pristui istrski Ur:iu domače vr^te, izboren rcfoSk in Afrti Si-uinunte ?e dobivajo samo v zalogi buteljk E. JurcEU, Trst, JUquedotto 9. _____ SPREJEMA POŠILJAT VE. -- Un nilft.|, S celo premoŽenje: hiša z vseu i nd JllOU^J pritiklinami S:ev. 335 pod Opči-rami (na Blfgaji). — Poja-nila daje Cesar Janez. 551 flHHo C O ma'a *ob,ca za K 9 na mesec. Uiica U U Ua OC Gaepare Gozzi ?t. 3, II, vrata §t 5. 570 M** nPnfloi hi?a r. 8 prostoti, katera nosi 6*/0 nd fJlUlMj čUtepa dobička z blizu 123 klft. vrta. Cena 90C0 kron. Naslov pove Insertitni oddelek Edinosti. 171 Tnjjp Šivalni stroji Singer, novi, kupljeni na dra-I riJC ibi se prodajo po 62 kron. Tnletno jamstvo. Via S. Caterina 9, skladišče 1. 550 Razprodaja 66 v Du^ah T°26 ? hektoliter. — Jakob Lavrenčič. 552 Meblirana BOba z ninaS a; —mini—iT" ■BT2 as 1II t v X D K A Kostor skl&dad^^ ^rblek za taacfik^ m d^ČK* Trst# v?a 3, Oiovannl 16, I. s> prodaja ua uiesečae aii tedensi* obroke obleke iu potršuike i$ moške, perilo itd. ftajćogovorriejše een*s. POZOR t Skladišče ni v pritličju ampa? > prv^m nadstropju Tržašba posojil, in hranilnico | V lastni hiši. | ^r"poZrS«vB.B»:: | Telefon št. 9K | Trst, Plozzo Cosenno 2, L n.- (Dhod po Slavnih stopnicah) Hranilne vlog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud in II 01 jih obrestuje HK |4 |0 Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a. na vknjižbo po dogovoru 5"/0—6°/0, na menjice po 6°/9, na zastave^ po 5V, °/» in na amortisaoljo za dal.1-flo dobo po dogovora o o o o o Ur & dre are: od 9.—12. ure dopoludne in od S.—5. popoludne. Izplafiaje se vsaki dan ob u/adnih urah. — Ob nede> ijah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. i--- najmoderneje urejeno v&rnostno oelioo za shrambo vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pusice, a kaierimi se Dajuspešnejj navaja Stediti svojo deco. Zdravljenje: krvi | Čaj „Ti80ČernI cvetJ (Milleflori) Ć sti kri ter je izvrsuio sre-lstvo proti onim 8lui"ajim će peče v želodcu, kasor proti slabemu prebivliauiu io bemeroiđam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI' Telefon 377 Trst (mestna hiša) PoStne poSiljatve »e izvršujejo takoj in franko, atv »e dopoSlje Kroa l lu. Via delle Poste štev. 6 vogal Via Nicol6 Machiavelli —- 30°|< Ker smo nakupili na Dunaju veliko partijo manu-fakta m eg a blaga, izdelanih oblek ter ženskih in mo-Žkih čevljev, se penaja slavnemu občinstvu priiikn z znižan jem cen za 30°|o Via Posta 6, vogal via Hicolo Macbiavelii. Bogomil Fino Mi urar t Sežani Odlikovana uelatnica in zaloga sedlovja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10 KAVA IN SUHO SADJE : «?o vsakovrstnih cenah. — Vsake k»kovo«ti. — Nt • ▼ećja točnost. Razpošilja DAVIDE VERSOLATTI, Trt t ---tudi poštne zavoje ulloa Szrriere veoonii 4 trgovino Jakob Bambič v trstu nlioa Ginlla štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB B A 31 BI i; ima svojo novo jDlnlco prodo-nr v TRSTU, ulica Vincen. Belllni 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. V8akov. verižic po tov cenah. m bogata i? & h ov r © ts^ g ^ ^pain« iu isdilc^ na iebaro, .Vajnovejši uzorci. Trst, ¥ia dei Rettori sL i ieiefon št. 71 ftora&no IV. Vedns bogato preskrbljena zaloga lesa in oglja Smanuel Uindspach Trst - Via Ireneo della Croce 4, ae priporoča slavnemu občinstvu v nabavo veakovret-nega, oglja (niefaicega ia irdtga), briketa in drv po celo ugodnih renah na dom in franco. Naročila Bprej«ui3jo tudi potom dopisnic in b« iivrtujejo najhitreje. Oglje se razpečuje v plombirauih vrečah. naročbe, tudi za poskus se priporoča s spoštovanjem Emanuel Windspach.