POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I. OD 22. DEC. DO 28. DEC. LETO 1929 ŠTEVILKA 32 Kdor je enkrat videl in slišal TELEFUNKEN 9W skupno z zvočnikom Arco-phon 5, prizna: kaj boljšega ne obstoja f TELEFUNKEN 9W s pripadajočimi elektronkami stane Din 11.360 Kaj hočete slišati ? RIM PARIŠ DUNAJ MOSKVO LONDON VARŠAVO ? To si morete vsak večer izbrati, kajti vse postaje dobite takoj čisto in jasno v zvočniku brez visoke antene z aparatom TELEFUNKEN 9W mrežno priključni aparat z vsemi tehničnimi novostmi, pri katerem je vse storjeno, da se doseže največji učinek. Na kratko: TELEFUNKEN 9W je aparat, ki prekosi največje zahteve. Neprekosljivi koncertni zvočnik ,ARCOPHON 5' stane Din 1700'^ TELEFUNKEN NAJSTAREJŠA IZKUSTVA NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA 39844428280551584449602 48535348484889230202892353535302020202010101000100000000020202010101010101 Zopet je tu Božič. V prvo ga proslavlja naš list, v drugo ga proslavlja naš slovenski radio. Božič je praznik vesoljnega sveta. Praznik, ko obstanejo vsi narodi, ki se jim je oznanila blagovest svete noči, v svojem hlastnem diru in vsaj za trenutek, za kratek hip prisluhnejo tistemu davnemu vzkliku, ki odmeva iz stoletja v stoletje in nikdar ne bo utihnil, dokler bo stal svet: »Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!...« Kdo more biti dostojnejši glasnik te blagovesti, če ne radio? Vsak narod jo poje, to blagovest, na božično noč in radio prenaša njegovo pesem vesoljnemu svetu. Božična radost iz tisočerih ust in v neštetih jezikih valovi po etru in prihaja do vsakogar, kdor more in hoče poslušati... O, ali ne pride utešujoče čuvstvo v naše srce, ko ose to doznamo? Ali ne bo vstala v nas spet vera v čas, ki mora priti ves nov in svetal? Ali ne bo izginilo iz nas vse malodušje, ko bomo zaslišali od povsod, povsod v čudežnem soglasju odmev angelskega speva, ki je našel človeške glasnike v vseh največjih duhovih zgodovine: »Slava Bogu .., mir ljudem ...« Narod poje narodu to blagovest. Zakaj radio ne pozna meja. Tako postaja radio simbol vesoljnega človečanskega bratstva, medsebojne ljubezni, ki jo je učil na sveto noč rojeni Učenik. Naš radio poje to blagovest slehernemu slovenskemu človeku: pri nas, o tužnem Primorju, o zapuščenem Korotanu, in dalje naprej — v Vestfalski, Holandski, Franciji in Belgiji... Poje jo preko morja in ni mu mejal... V eno veliko, isto čuteče občestvo druži ose, ki so jim dedje stoletja prenašali gorje nesvobode in jih je usoda sedanjosti pognala v svet ali jim zastrla obzorje... To noč so vsi eno ob radiu, ob ljubi domači besedi, ki jo sliši jo ko da so doma vsi zbrani za odhod h polnočnici... In ta beseda in še pesem domača jih krepi, da ne klonejo. Naš radio je poleg Univerze in Akademije z Galerijo vred najdražje, kar imamo, oziroma bi morali imeti. Naj pripomore tudi on, da bomo pokazali svoje bogastvo vsemu svetu, da bomo tudi po njem seznanili svoje brate z našimi zakladi. Naj pripomore tudi naš radio, da zaživimo o zajednici miru, ljubezni in svobode v duhu svetonočnem ne le južni Slovani v močni Jugoslaviji, marveč vsa Evropa, ves svet v bratskem občestvu narodovi Radio svoboda Radio svoboda, tebi glasi se moj spev! Padli so okovi, padle so mejne zatvornice ... brat na tej strani roko podaje bratu na oni stranil In mu govori in ga posluša in ni treba prošnje na oblast in pet dinarjev takse in dvajset dinarjev za rešitev in ni treba fotografije in ni treba vizuma in takse za vizum in ni treba potnega lista, da ga kažeš orožnikom in karabinierom, nego je zasijala zlata svoboda in padle so meje v radiu. Sediš pri radiu in poslušaš inozemstvo in ti ne preži v ušesih brižna cenzura, kadi pipo in pleni besede, niti ne straži na mejah oborožena oblast in brani pot inozemskim valom, niti ne zahteva tega, da bodi valom priložen uradno poverjeni prevod v državni jezik, niti ne, da v štiriindvajsetih urah za puste državo kot nadležni tujci! Pozdravljena zarja človečanske svobode v radiu! Fr. Ž. Radio v bodočnosti Ob listku »2000« v zadnjih dveh številkah naše revije je marsikateri še tako vnet radijski zagovornik zmajeval z glavo. A kaj naj rečemo k razpravi, ki jo je o problemu vsepovsodnosti potom radia nedavno napisal dr. ing. Otto Steinitz?! Svoje misli razvija v glavnem tako-le: Telefon je bil prvi, ki je dejstvovanje osebnosti iztrgal omejenemu okrožju bivanja, če izvzamemo nekatere še starejše poskuse prenašanja glasov v daljavo. Vendar je pa tudi telefon le omejeno razširil dejstvovno okrožje. Šele z zvezo telefonskih pojavov z električnimi se je to območje skoraj brezmejno raztegnilo. Z brezžično telefonijo zvežemo danes lahko skoraj najodda-ljenejše točke sveta. Z rešitvijo tega problema na slušnem polju je šla znanost za tem, da slične uspehe doseže na polju gledanja. Prenosi slik po radiju danes niso več redkost, uspeli so poskusi z istočasnim prenosom vidnih in slušnih pojavov, le še malo je treba, da se bo prenašalo poljubno gibanje telesnih predmetov v daljavo v naravnih barvah iu plastično, saj v kinematografiji je to vprašanje že skoraj rešeno. Izpopolnitev bo šla za tem, da se slike ne bodo projicirale recimo na steno ali platno, ampak v naravo, v prostor, sprva morda v opredeljen zrak v primerni stekleni ali drugi prozorni posodi. Istočasno z vidnimi bi se seveda dosegli slušni učinki. Ako tedaj istočasno dva oddajata in sprejemata, lahko na ta način posnemata vse raznolikosti srečanja in si na vsak izraz v kretnji in na vsako besedo takoj odgovorita. Seveda bi občevanje med takimi slikovnimi osebami sprva bilo združeno z nepopolnostmi. Kajti glavna svoj-stvenost živih telesnih stvari je v tem, da čutijo. Astralna telesa pa bi prav tega ne imela. Pa tudi prenos čutenja ni nedosegljiv. Velik korak v znanosti bo to, a prenosu slušnih in vidnih pojavov bo sledilo odkritje prenosa čutenja. Že pri glasu in luči gre za preosnovo energije iz prvotne v električno nihanje, ki se na poljubnem sprejemnem kraju zopet spremeni v prvotno obliko. Oko in uho nista edina organa zaznavanja delovanja sil v naravi, ampak vrše to nalogo tudi drugi naši čuti. Ako primemo trd predmet, čutimo odpornost, katere modulacija in jakost nam pove, kaj in kakšno je to telo. Treba je le najti pripraven način, da se ta odpor spremeni v radijske valove, da se doseže zaželjeni učinek. Kakor hitro pa so v daljavo projicirane telesne slike opremljene z odpornostjo na površini, so pripravne za vsakovrstno dejstvovanje; odpor, ki se pojavi pri dotiku, učinkuje namreč tudi na dotaknjeno telo. Tudi radijska telesa bodo lahko vplivala na druge predmete, jih spravila v gibanje itd. Šele ko bo tehnika dosegla to stopnjo v svojem razvoju, bomo lahko rekli, da je razrešen problem vsepovsodnosti, kajti šele tedaj bo oddajalec v resnici s svojo projekcijo brez zgube časa na poljubnem kraju prav tako nastopal in ravnal kot če bi bil telesno tam. Važno bi bilo dognati še vzvratnost, ki bi omogočila, da bi oddajalec zaznaval nastajajoče odpore in vtise, ki se pojavijo ob delovanju njegove projekcije. To bi pa bil višek uspeha! Težko se zamislimo, kako se bo vse naše življenje spremenilo, ko tehnika vse to doseže. Osebno bomo lahko istočasno imeli na raznih krajih isto predavanje, istočasno bomo v enako urejenih obratih lahko obenem tudi delali. Lahko bomo prepotovali cele pokrajine, pa se ne bomo niti ganili od doma. Starši bodo pošiljali v šolo le projekcije svojih otrok p7,i kjer se bodo vsega učili in bodo tudi te-peni prav tako, kakor bi osebno bili v šoli, mamice pa ne bodo več v skrbeh, da se njihovi ljubljenci nalezejo ošpic ali davice. Ali se bodo tudi zaljubljenci odločili za sestanek le projekcij v slučaju, da se njihovi ljubezni postavijo na pot ovire, o katerih je toliko brati v romanih, je težko reči. Možno pa bo, da svoje razgovore prelože kam v oblake ali pa kam na konec sveta. In da bo vse tajno ostalo, ne bo treba ne skrivališč, ne preoblačenja, ničesar kot le to, Opozarjamo gg. amaterje in v *e lastnike radioanoratov na naše novejše izdeke v akmulatorph, ki jih iz lelujemo seda/ na podlagi vpnrabe kemično naičintej-ših surovin in ki v kvalitativnem oziru pop' Inoma dosegajo v enakovrednosti konkurenčne izdelke. Za aparate do 4 elektronk pridejo v poštev akumulatorji tipe Sd\ 18 A ur in od 4 elektronk naprej tipe Sd2 36 A ur. Anodne akum. baterije gradimo s kapaciteto 2 5 A ur v pogubni voltaii. Vaira akumulator ING. J. & F. DOMICELJ--MARIBOR da bosta čuvala v tajnosti svojo valovno dolžino. Žal pa bo s projiciranjem osebe povečana možnost nezvestobe in va-ranja ljubezni, s tem seveda tem več razlo-ga za ljubosumje. Sedaj je gotovo, da je prijatelj ali prijateljica res tvoj oziroma tvoja, vsaj ko sta skupaj, odslej pa niti to ne bo več jamčilo za zvestobo: možno bo, da ko bosta vidva sedela na klooici v parku, boš ti liubim-koval z lepo .Tanonko, ali pa se bo ona zabavala z brumnim Mehičanom. Prometna sredstva bodo seveda čisto ob svoj pomen. Le za prevoz surovin in blača. za katerega radiiski prenos bi se ne splačali stroški, bomo še rabili železnice in ladie. Avtomobile in zrakoplove bomo pa občudovali le v muzejih. J. M. Ob rad 10valovili' V covatah sedim. Šest let mi že služijo, večer za večerom, in še drže, še so dobre zame. V tr>h šestih letih šestkrat š""t so razdrli otroci, m n'/ mladiči. svniih ronat — iniarlnrt Viveča razgania jim duše. Jf"'s duša ie sina, trudna je. spokojna — sodi in so ria fane: ob valovih radia ji mirno poteka večer... T p nšnsa so nomirna. ti na in z or laškimi preti r>o svetu: V studio sen a in na TVeimeisovi resti in pnehišain kur ve: Amsterdam dve. dnn. šest. sedem ... 7.e so v RtiJimneŠti — črn rifan brenka po cimhalii, Ink mil vleše no Snslili. In na Dima in so; v koncertni dvorani ie Sum. ubira in stmne in i>las razodene in svari, čta hn simfnn'ia. Vb"7i mi nhn. se zateče v Milan — 70 tmita ted»n na pipi imajo J urin di T.amermonr . , . ali ie nronns iz Turina? Jv ni dalnr rW tod, bamnr z bratskim glasom te vabi Prana! Pa bratski ta nlas ni nrl brata. ncgq sestra i o nvZna. ki ti kliče: Tlaln. radio Praha!« O čudna ste mnia ušesa — kako daleč segate no svetu! Davno trdili sn blagi mi učitelji rt pikrih primerah, rla imarrj. rlplfla ušesa. 7»meril sem Hm in sem bil užaljen. Pa se ni sanialn ne meni v n'im. da ie res in nmme. in da mi segajo ušesa nntor rln Ttiikarnšta in Barcelone, rin Nanolia in T)aventrna in. b^dar je vreme ugodno, celo v Pariš! Pokojno mi duša sedi v copatah, le jišeea nemirno pntuiein po svetu... Koliko copat bi razdrla, če bi te dalje notovala v copatah! [Inala nebeški previdnosti — ušesom ni treba copat! Fr. Ž. KAJ VEMO 0 KNJIGAH? Kdor ogleduje izložbe naših knjigarn, postane najprvo pozoren na one knjige, ki so okusno izdelane in lično vezane. Lepe črke, fin papir, lep tisk in elegantna vezava šele dajo knjigi potreben sijaj. Res, da je prava vrednost vsake knjige njena vsebina, a vsebinsko še tako dobra knjiga v skromni ali celo po-grešeni izvršitvijo kakor plemenit človek v zanemarjeni obleki aH kakor skrit biser v nelepi lupini, in tako kn/igo občinstvo kaj lahko prezre. Očividno je, da more knjige okusno opremiti, dovršiti m vezati le tiskarna, ki razpolaga z vedno obnavljajočo se zalogo modernih črk, zadostno zalogo finih papirjev, z dobrim knjigoveškim ma-terijalom, predvsem pa z iz-vežbanim osobjem, ki koraka s časom in z razumevanjem sledi tiskarski tehniki v njenem naglem razvoju. — Jasno je pa nadalje, da bo taka, moderno opremljena tiskarna tudi vse druge tiskovine, bodisi za zasebno ah trgovsko porabo, za indus tri jo, za urade, društva, denarne zavode etc. ume/a izvršiti po načelih moderne grafike in tudi skrbela, da bodo i cene zadovoljile naročnike. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Božično veselje doma Ali si morete za dolge zimske večere zamisliti prijetnejšo in lepšo zabavo kot je dober koncert ali zanimivo predavanje, ki ga lahko poslušate v svoji sobi v mehkem naslonjaču? Spočetka je bil radijski aparat zelo kompliciran, prepleten z žicami in drugimi nepotrebnimi stvarmi, tako da je imetnik moral imeti precej tehničnega znanja in biti precej spreten. Danes pa gre radijska industrija predvsem za tem, da poenostavi ravnanje z aparatom. Za večino radijskih amaterjev je postal danes radio zdaleka važnejši od navadne zabave, postal jim je potreba, postal jim je strast. Številni amaterji in prijatelji radia, katerih število se dan za dnem veča, nestrpno pričakujejo vsaki dan koncertne ure ali dnevnih vesti, ki jim jih nudi domača najljubša ali kaka druga oddajna postaja... Pravkar je odbila zaželjena ura, program se ima pričeti — a amater sprevidi, da aparat ni v redu, noče peti, pa noče. Nervozno išče napake, šele tam nekje sredi koncerta dozna, da je — akumulator prazen ... Marsikateri amater se je oddahnil, še bolj pa naše gospodinje, ko se je pojavil na radijskem trgu Philipsov sprejemni aparat 2514 za direktni priključek na izmenični tok. Ta aparat si je radi svoje izredne selektivnosti, pa še radi tega, ker sprejema večino evropskih postaj v odlični reprodukciji, pridobil nešteto prijateljev. Ako bi se radi pri poslušanju radia svobodno gibali v svojem stanovanju, a kljub temu ne bi radi izpustili niti najmanjše podrobnosti v glasbi ali v predavanju, priključite na aparat Philipsov zvočnik 2007. Že ime P h i 1 i p s Vam jamči za dovršeno delovanje teh dveh aparatov, lahko ste zagotovljeni, da boste z njihovo reprodukcijo popolnoma zadovoljni. Velike Philipsove tovarne so si vedno prizadevale, da izdelujejo tehnično popolne in po kakovosti odlične izdelke, naprava za naravnavanje naj bi bila kolikor mogoče preprosta. Aparat 2514 požene lahko vsak otrok, ker je treba le vklopiti kontakt in obrniti gumbe na aparatu in že slišite godbo ali govor! Ako ste že kdaj opazovali otroke, s kakim veseljem čakajo na pripovedovanje radio-tetke, kako jim žare oči, ko pazijo na najmanjšo besedo v pravljici, potem se Vam je gotovo vzbudila želja, da jim večkrat privoščite to veselje in jim kupite za božič Phll ipsovo Si andari kombinacijo! B Radioreportaža Kakor je radio ob svojem nastanku in hitrem razvoju odpiral povsem nova pota in človeškemu ustvarjanju dajal novih prilik razmaha, tako se je že po par letih njegovega obstoja zazdelo, da bo kljub novosti le prehitro ostarel. Vodstva postaj so uvidela, da programi, taki kot so, ne bodo dolgo zadovoljevali širokih mas in treba je bilo iskati novih smernic. Zdelo se je, da je glavna napaka programov stereotipnost in premajhna pestrost in da programi ne sledijo hitremu razvoju dogodkov. V ospredje je prišla beseda »aktualnost« in bila je neštetokrat zapisana v razpravah v radio-listih ter predmet mnogih debat na radiokonferen-cah. Radio mora postati aktualen, t. j. iti mora vzporedno s hitrim razvojem dogodkov, prilagoditi se mora današnji dobi, katere geslo je, tempo, tempo, naprej, vedno novo, originalno! Komaj rojenemu detetu so že vcepljali leke, ki naj bi ga ohranili mladega, svežega. Eden najuspešnejših lekov je tako zvana »m i k r o r e -portaža«. Kaj je to? Doslej smo poznali repor-terje le pri časopisih, ki poročajo o dnevnih dogodkih, »scenah«, zanimivostih. Oni pišejo: zgodilo se je to in ono, v tem času, na onem kraju; časopisi prinašajo dolge članke o dogodkih prejšnjega dne. In mikroreportaža? To je nekaj povsem drugega. Ona pripelje radioposlušavca k važnemu dogodku na lice mesta in ga napravi tako rekoč očividca dogodka. Pelje ga v areno, kjer se vrši tekma v rokoborbi, boksu, sabljanju; z nazornim popisom, ki ga podaja mikroreporter, mu predočuje dogodkov; sredi mesta, na ulici se zgodi kaj posebnega; hitro z mikrofonom tja in radioposlušavec lahko zasleduje ves dogodek, katerega opis bodo časopisi prinesli šele naslednji dan; vrši se veliko zborovanje, proslava, sprevod. Mikroreporter je takoj tam in pri zborovanju, koncertu, sprevodu so že navzoči vsi radioposlušavci. To je aktualnost, tempo, originalnost. Vse večje postaje imajo že danes zelo razvito mikrorepor-tažo. Prvenstvo pa ima gotovo Berlin; mikrorepor-tažo ima deljeno v dnevno, športno in aktuelno. S poslednjo je mogoče prekiniti vsak program, če se zgodi kaj posebnega in nuditi poslušavcem, n. pr. sprejem pomembne osebnosti na kolodvoru; ali, če se zgodi velika nesreča je mikroreporter takoj na mestu z reportažnim avtom — tudi tega imajo —, redni program se za par hipov prekine, kratek potek nezgode na licu mesta —, in radioposlušavec, ki sedi lepo doma, je že informiran o vsem. Časopisi prinesejo naslednji dan le še komentar, ki mu izpopolni sliko. Program pa se potem zopet v redu nadaljuje. Tudi pri naši postaji mikroreportaža ni povsem neznan pojem. Imeli smo že v programu nekaj uspelih primerov, ki so prav prijetno poživili program: Nogometne tekme, waterpolo, slovesno odkritje Napoleonovega spomenika, koncerti in prav v zadnjem času prenos obratovanja strojev iz tovarne Saturnus. Radioreportaža je danes najuspešnejše sred- , stvo, s katerim se daje programom aktualnost in svežost. Novi čas pa bo prinesel nove zahteve, radioreportaža se bo preživela vsaj v tej obliki in zopet bo nastopila zahteva po nečem novem, originalnem. Miloš Stare. V narodnem tonu i. Le Usta bo moja, ki žvižga in poja. na klaoir ne igra. na radio pa zna. Pa na Vič pri en hiš imajo radio — sapramiš! brez antene, brez drata, sploh brez aparata. Pa na Vič pri en hiš. tisti radio — sapramiš! Batiranko ima in pes dan regija. 1. Ta opere noče, in citer ne ta in tretji se krega, če orkester igra. Tri pure, tri race, tri bele gosi — če bodo o radiu čebljale, poslušali bi vsi! 4. Sem prosil Miklavžu: »Čestitljivi mož, prinesi mi radio — povej, če ga boš? Je sveti Miklavž del: »Prinesem ga rad. če kod bi mi dali. na puf aparat. Fr. 1. V »Rdečem šotoru« Odlomek iz radijske drame »SOS . . . RAO . . . RAO . . . FOVN«. ki jo . je pred kratkim istočasno izvajalo več nemških postaj, napisal dr. Frid. Wolf. Na ledeni ravnici »rdeči šotor«, ob njem skupina iz posadke zrakoplova »Italia«. Radiotelefonist Biagi sedi pri aparatu, poročnik Viglieri in profesor Behounek, znanstvenik, ki spremlja ekspedicijo, pristopita. Behounek (Viglieriju): Ali ne slišite zrakoplova? Viglieri (razburjen); Seveda slišim zrakoplov, že 36 ur poslušam zrakoplov, noč in dan slišim zrakoplov .. . Behounek: Končno nas morajo vendar najti! Viglieri: Seveda nas morajo najti! Petdeset dni so že imeli čas za to! Še deset dni, pa bomo le še oledenele kepe, godni za muzej! Behounek: Terreur du Pol . . . Tečajna omotica, poročnik Viglieri! Viglieri (se zvija): Samo pred vami, profesor, prego! Če moram vsak dan 24 ur pred moštvom igrati junaka... (Biagiju); Novo poročilo? Biagi (pri aparatu); »Citta di Milano« sporoča po radiu, da je njena zaloga za nas že na potu . . . lomilec ledu »Krasin« . . . neki Rus .. . Viglieri: Stara pesem . . . Važne se delajo . . . »Braganza« je deset milj od nas ostala v ledu . . . »Hobby«, »Citta di Milano« ,.. vse nam sporočajo po radiu svoje toplo zanimanje ... toda, toda, toda ., . perbacco maledetto, ma Dio, ta se boji, da se ji ne bi potrgale vrvi, drugo je oklenil led, tretji so vijaki odpovedali, vse le .., 50 dni, profesor, 50 dni.., (Alpinec pridrvi iz šotora, drugi za njim ...) Prvi alpinec (Viglieriju): Poročnik, Battista gre nad mene z nožem! Drugi: Konserve mi krade ... Prvi: Svoje je že davno požrl,.. Viglieri: Tolpa! Disciplina! Ali ne veste, da so štiri ladje na poti k nam?! Odgovori! Prvi: Razumem, poročnik! Ampak že 30 dni so ladje na poti k nam, vsak dan prihajajo, vsako noč prihajajo.,., tako, da nam razne »Braganze«, »Citta di Milano«, »Savoya«, »Latham« in »Hobby« kar spati ne dajo! Viglieri: Spati moraš, tovariš! Prvi: Spite vi, poročnik! Spite vi pri jasni svetlobi, ki nam noč in dan izžiga oči! Petdeset dni le solnce in nič noči.. . Poročnik, jaz odpotujem s tremi tovariši kot kapetan Zappi . . . bolje umreti kot zblazneti! Viglieri (krepko); Prvo nočno stražo imaš ti! Prvi: Razumem, poročnik! (Naenkrat); Poročnik! Pošljite nas po sledi za kapetanom Zappijem! Tu blaznimo! V treh dneh se vsi pokoljemo z vilicami in vijaki! Viglieri: Voljno! Si razumel? Ta ledena ravnica je Italija! Šotor je Italija! Drugi (prvemu); Kar imej svoje konzerve; pojdi, tovariš! (Odideta), Behounek (Viglieriju): Tečajna omotica, — Ko bi vsaj bila noč, da bi spali! Viglieri: Profesor! Svetloba nas bo uničila! 50 krat po 24 ur svetlobe, saj moraš zblazneti! Biagi (pri aparatu); Da ... Ecco, ecco »Italia« . .. rao, rao Foyn . ., slišimo, razumemo; Zappijevo skupino rešil »Krasin«... evviva »Krasin«! Viglieri (pristopi); Zappi rešen?! Biagi: Tiho, poročnik... da slišimo... lomilec ledu išče »rdeči šotor« ... ne moremo poslati. .. sporočite našo pozicijo; 80° 35' 30" severno, 27° 15' vzhodno, otok Foyn 60« O. N. O. — čakamo, postavimo zastavo na jambor, prižgemo ogenj . . . poslušamo, poslušamo ... Viglieri (zakliče); Zadnja dva in platno jader na ogenj! S katranom posujte žerjavico! Kaditi se mora kot vezuvl Behounek: Ali nisem rekel, da je »Krasin« najjačji lomilec ledu? Viglieri (ga objame); Poljubim vas, profesor! Evviva la umanita! (Alpinca prideta iz šotora.) Prvi: Ali je res, poročnik?! Viglieri: Da, fanta! Drugi: Zrakoplov ali ladja? Viglieri: Ladja! Lomilec ledu! Behounek: »Krasin«! Ruska ladja! Prvi: Tiho, piska... (V daljavi se čuje sirena). Viglieri: Sirena!! Biagi: »Krasin«! Viglieri: Evviva Italia! (Vedno znova se ču-jejo piski sirene.) Prvi: Cameradi, ecco ... saj se že vidi. Neokreten je kot zaboj spaghetti. Rešeni, Battista!! Drugi (ga objame;) Domov, v Vicenzo! V posteljo, toplo obleko, spati, spati,. . Madonna! O bella Italia! Biagi: (prične peti Giovinezzo: oba alpinca poprimeta); Giovinezza, giovinezza, Primavera di belezza .. . (Pesem, signali siren s »Krasina«, povelja poročnika, vse križem ...) Viglieri: Disciplina! Mir! Trije možje z zastavo naprej! S sanmi prihajajo! Tovariši, pokoncu glavo, možato se držite! (Zavpije;) Evviva Italia! Evviva »Krasin!« (Preko planice pridejo: Samoj-lovič, voditelj »Krasinove« ekspedicije, politični komisar Oras, zdravnik dr. Strednjevski in trije možje »Krasinove« posadke .. ,) Oras (gre naproti Viglieriju); Ledolomec »Krasin« zveze sovjetskih republik Rusije je prišel, da vzame na krov moštvo zrakoplova »Italia«. Viglieri: Evviva »Krasin«! Štirje možje posadke »Italije«, profesor Behounek in poročnik Viglieri pozdravljajo nenadkriljivega »Krasina« v imenu italijanske zastave! Samojlovič: Ali ste vsi zdravi? Viglieri: Vsi; le Ceccioni, civilni tehnik, je oh nogo... (ga objame). Prijatelj, ljubljeni... ma Dio, kakšna sreča!! Kar hitro iz ledu! Domov, v Italijo!! Oras: Ura je 22.30. Naprej, tovariši! Spravite tovariše na krov! Letalo razderite! (Alpincem); Na ladjo, v postelje, pa kaj toplega zavžijte! Alpinci (ga objamejo): Carissimo, prijatelj »Krasin« ... ljubljeni »Krasin!« Živel tovariš »Krasin« !... Oras (živahno); NAJ ŽIVI MEDNARODNA VZAJEMNOST!! (Sirena dvakrat zapiska.) Viglieri (Biagiju); No, radiotelegrafist..., ali si zmrznil? Odključi aparate! Nehaj z lovljenjem! Biagi: Takoj, poročnik ... samo še zadnje sporočilo! (Sporoča); Rao, rao, »Italia« .. . »Krasin« prispel.. . rešeni! (Izklopi aparate.) Tovarna akumulatorjev HOPPECKE d.d.KSIn a/Rhein Ne kupujte akumulatorjev, dokler niste ugotovili, da so cene novega »HOPPECKE" akumulator-ja z ročajem - najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen Anodne in iarilne baterije MHOPPECKE" Posnemanje glasov v radiu V svojem naglem razvoju je radio hitro prišel do tega, da ni bilo treba prenašati le govorjene besede ali godbe, ampak tudi še druge glasove in zvoke, ki jih ljudje prav dobro poznajo iz narave. Pri prenosu teh najrazličnejših glasov pa se je pokazalo presenetljivo dejstvo, da so reprodukcije teh glasov v zvočniku neverjetno spremenjene in Brnenje aeroplana dobimo najlažje lepo v mikrofonu, če obesimo pred električen ventilator usnjate trakove, ki s svojim plapolanjem popolnoma ustvarijo iluzijo aeroplanskega motorja. Za šumenje morja nam zadošča, če pred mikrofonom taremo dva steklena papirja enega ob drugega. popačene, tako da jih poslušalec prav gotovo zamenja s kakim popolnoma drugačnim glasom. Prav posebno je postal aktualen prenos zvokov seveda šele s prenašanjem najrazličnejših dram v radiu. Tu se je namreč pokazalo, da sta mikrofon in zvočnik prav nagajiva in šegava kujona, ki lahko naredita pravcati škandal. Če je n. pr. hotel igralec nakazati v igri strel s tem, da je v resnici ustrelil, tedaj je iz zvočnika prišel glas, ki je bil še najbolj podoben močnemu pišu kratkega vetrovnega sunka, nikakor pa ne strelu. In take potegavščine si je radio privoščil skoro pri vseh zvokih. Zato je razumljivo, da se je razvila cela šola o umetnem posnemanju naravnih zvokov, kakor tudi človeških in živalskih glasov pred mikrofonom. Zanimivost je, ogledati si te »trike« iz studia oddajne postaje pobliže. Tako se vojni trušč inscenira v radiu na sledeči način: Vzeti je treba ploščatih železnih palic in jih zbijati na blazini iz usnja. Žvižganje granat ponaredimo pa najlažje, če z usti nalahko požvižgavamo. Strel iz revolverja je pa treba pred mikrofonom ponarediti s prav posebno šalo: Vzeti je treba namreč zavitek iz papirja in ga napihniti, potem ga udariti ob roko tako, da poči. Tak pok s »škrniceljnom« zazveni iz zvočnika kot najbolj pristen strel. Bobnenje vlaka ponaredimo tako, da vlečemo povozljano nit skozi luknjo v bobnu. Prasketanje ognja ponaredimo najlažje, če zmečkamo večji kos zavijalnega papirja pred mikrofonom. Peketanje konjskih kopit ponaredimo pa z naravnost smešnim sredstvom. Tolčemo se enostavno z dlanjo po kolenu. Če hočemo vzbuditi vtis, da kdo zabija ž e b e 1 j, je najboljše, če v razdalji enega metra od mikrofona tolčemo po klini od noža. Za strel iz topa zadošča udarec po bobnu ali pavki. Tako delajo skoro v vseh študijih. Medtem ko radio-naročniki poslušajo v trdni veri, da slišijo ta ali oni zvok točno po naravi, ga pa v resnici prav enostavno ponarede pred mikrofonom. Če pa kdo ne verjame, naj stopi sam v studio in se prepriča. Vztrajnost »Kaj pa tu stojiš v tem vremenu?« »Nič hudega. Čakam na vremensko poročilo iz radia . . .« 20.00 Koncert pevskega zbora Ljubljane«: Dr. Fr. Kimovec: Naročilo (meš. zbor); E. Adamič: Domovini; Vilhar: Bledi mesec; dr Dolinar: Venček narodnih U.; dr. Scluvab: Škrjanček (narodna); Vodopivec: Imel sem ptičieo, Nevesta (narodni); dr. Dolinar: Svatba; dr. Kimovec: Trav-nieki so že zeleni (narodna), Pozdravljam Te, gorenjska stran C^icicj.ostov-ijcri ^SBažič / ~?7 7 LLtccin.isCv.o- f i tis ta-j o. RADIO LJUBLJANA jf Nedelja. 22. decembra 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra: Oscheit: V ciganskem taboru; Lehar: Eva (valček); Gade: Spomini na Ossian; Lincke: Podokniea ob rojstvu; Floto w : M a rtha Faust; Toinpa: Ambrosia; Siede: Gudrun 18.30 Francoščina, dr. Leben 19.00 Zdravstveno predavanje: O podedovanju, dr. Petrič 19.30 Angleščina, ga. Orthaber 20.00 Prenos iz Prage: Smetana, Prodana nevesta 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Torek. 24. decembra 12.30 Reproducirana glasba (Božična glasba) 13.00 časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov Božični program: 19.30 Božični zvonovi (prenos iz Št. Peterske cerkve) 20.00 Recitacije 20.30 Koncert klavirja in har. j menija (g. Svetel in g. Štritof): a) Slovenske božične pesmi; b) 3 Mendel-sohnove pesmi brez besed; c) R. Strauss: Serenada; d) Wagner: Uvod k 3 dejanju »Tanuhauserjai 21.1,") Božične pesmi poje gdč. Pirčeva 21.45 Na sveti večer, božična meditacija, p. dr. Ii. Toni i nee 22.15 Citre, izvaja. g. Loeske: Sveta noč, blažena noč; Lastovke, slovo; Na Vrb-skein jezeru, idila; Venček slov. pesmi; Srebrna mirta; Na obali Donave; Caslaldo, marš G. Danilo Herkov, ki poučuje esperauto. 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, p. dr. (1. Rani 10.20 O prazgodovini denarja, predava prof. Jare 11.00 Koncert Radio-orkestra: Holzinann: Pucaj; Lanuer: Romantiki; Keler Bela: Veseloigra; Mayer Heliu.: V mesečini; Schreiner: Od Glucka do Wagnerja; Graniehstadten: Mrzlica; Geiger: Lehariana; Benatzky: Pridi v moje naročje; Beeker: Bubi 15.00 O poljedelstvu, ing. Cerne 15.30 Reproducirana glasba 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčlnski 16.30 Koncert Radio-orkestra: Pavčič: Narodna koračnica; Parma: Moj ideal; Pavčič: En starček; Parma: Petro-gradska pesem; dr. Dolinar-Petrič: Duhteči nagelj; Jaki: Slovenski biseri Univ. prof. dr. N. Preobraženskij, ki poučuje ruščino. ! 21.00 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Pod zvezdnim praporom; Strauss: Okoli ljubezni; Urbiui: La Meduse; Bali: Ljubi me in svet bo moj; Leoncavallo: Pagliacci; Bay-nes: Destiuy; Faure: Fleur jet.ee 22.00 Časovna napoved iu poročila, lahka glasba 23.00 Napoved programa Ponedeljek. 25. decembra Prof. dr. M. Rupel, ki poučuje srbohrvaščino. 12.30 Reproducirana glasba (Wag- ner: Siegfriedova idila) 13.00 Časovna napoved, borza, re-producir. glasba (Arije svetovnih pevcev) Ti i »i 11 iilWTi 11111 TnlrT 111111 iWTii 11 n irlfT 11 u i iiwTi 111111 iWTi 11 ■ 111 iWTi i f 1111 tnl 111111 iHTi 1111 n 111111 i^Ti m 1111 i>Wi i.....ilFmiiini Ingelen-jJ iGummfl^niiinGlm^ serija U3 iu 114 W U7 Popolni priključek na tok za vse izmeni čne napetosti in sicer 110,130,150, 220 V Valovna dolžina 20—2000 m, ne da bi bilo treba menjati tuljave. f Me i i 37X27X22 cm Teža 5'80 kg " Mudern — posrečen — eleganten ! Stane Din 5420"— Stirielekt^ zamreženo anodo, za baterije_ Valovna dolžina 200—2000 m Meri 56X22X32 cm Teža 7"70 kg Izredno mala poraba toka: žarilni tok 0'3 amp., anodni tok 20 ma. Stane Din 4550"— Štirielektronski aparat z elektronko z zamreženo anodo z direktnim priključkom na izmenični tok. Valovna dolžina 200—2000 m. Meri 06X22X32 cm Teža 13'50 kg Čudovito poln in čist glas za radio, kakor tudi za gramofonsko ojačevanje. Stane Din 6400"— Sedemelektronski-Ultradyne aparat z okvirno anteno. Valovna dolžina 200—21 00 m. Meri 56X32X22 cm Teža 9 kg Tudi v najslabših okoliščinah za sprejemanje čudo-dovito dober sprejem. Največja selektivnost. Pre- | prosto opravljanje. Inozemske postaje sprejema tudi s pomožnimi antenami izredno čisto. Stane Din 4950 — Osemelektronski - Ultradyne sprejemni aparat. Meri 36X32X22 cm Teža 9"50 kg Višek radijskega sprejema. Valovna dolžina 200— 2300 m. Aparat U8 ima dve nizkofrekventni stopnji, ki dasta zadostno energijo za elektrodinamični zvočnik. Pregledna tabela postaj Vam popolnoma poenostavi ravnanje z aparatom. Stane Din 5550"— Zahtevajte ponudbe pri svojem radio-trgovcu! Reprezentanc* raJio-dovarne HCElEi. IjuMjana. Miklošičeva 54/1 U8 m t M V I 1 1 Za pod božično drevesce priporočamo našo bogato izbiro zelo prikladnih daril kakor: Razno modno blago za obleke in plašče Fine modne barhente in baržune osobito najfinejše znamke „Linden" Velour, šifon, razno svilo Sifone in batiste od Din 9'— naprej Barvaste batiste za damsko perilo Cefirje za moško perilo Garniture za spalnice in jedilnice Preproge za dioane iz pliša, volne in svile Vsakovrstne posteljne odeje Preproge, predposteljnike Frotirne in platnene brisače Linolej na meter in odmer/en Platneni in batistasti žepni robci Največja izbira zastorov itd. A. ;I1 trovato- rec v 4 dej. 18.00 Komedija iz studia 19.00 Koncert orkestra 20.00 Božični dan 21.00 Plesna glasba 22.00 Poročila, nato zabavna glasba 1094 kc Torino 7 k\V 10.45 Nabožna glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Drama 16.30 Koncert kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos opere iz Milana, nato zabavna glasba do 24.00 1140 kc M. Ostrava iokW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Glasbena matineja 14.35 Uvod k prenosu opere 14.45 Verdi: >11 trovatore«, opera 19.00 Orkestralni koncert 20.00 Božični dan 21.00 Zabavna glasba 22.30 Plesua glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 8.30 9.00 11.30 13.00 14.45 16.15 18.30 20.00 22.00 Orgeljski koncert Jutranja slovesnost Plesna glasba Reprodueirana glasba Komorna glasba Odlomki iz oper Popoldanski konfiert Božični oratorij Plesna glasba do 0.30 Ponedeljek, 25- decembri 698 kc Belgrad 2-5 kW I 212-5 kc Varšava 12 kW 10.30 Reprodueirana glasba 12.40 Opol. koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Ura za žene 18.00 Pop. koncert zabavne glasbe 19.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Prenos iz Prage 21.30 Dnevne vesti in čas, nato reprodueirana glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reprodueirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 Pravljice 17.30 Popoldanski koncert 18.50 Uvod k prenosu 19.00 Prenos iz Prage: »Prodana nevesta«., kom. opera v 3 dej., sp. B. Smetana; med odmori poročila in vreme 183-5 kc Poni swustsrHara 30 kw 7.00 9.00 12.00 14.30 15.45 16.30 17.30 18.00 18.55 19.20 20.00 21.30 22.30 Radio-gimnastika O setvi, predavanje Reprodueirana glasba Mladinska ura Ura za žene Popoldanski koncert Pol ure ua slavto Kemija vsakdanjega življenja, predavanje Umno gozdno gospodarstvo, predavanje Beton in železobeton, predav. Prenos iz Prage Pesmi nato božična kantilea za soli, zbor, godalni orkester in orgije, op. 456, komp. R. Mojsi-sovics Plesna glasba do 0.30 12.05 Reprodueirana glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reprodueirana glasba 17.45 Zabavna glasba 20.30 Prenos iz Prage 22.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert radio-kvarteta 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Opoldanski koncert 16.20 Ura za žene 17.15 Poročila 17.40 Koncert ciganskega orkestra 18.30 Predavanje 19.00 Prenos iz Prage, nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Reprodueirana glasba 15.15 Koncert na citre 16.00 Recitacije 16.30 Popoldan, koncert kvarteta 19.30 Zabavna, glasba 20.00 Božične impresije, večerna prireditev 22.40 Pouk v plesu 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Reprodueirana glasba 1.7.15 Popoldanski koncert 17.05 Glasbena ura za mladino 17.40 Pravljice 18.55 Zvon v pravljici m pripovedki 19.00 Prenos iz Prage: Smetanova: »Prodana nevesta« nato večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reprodueirana glasba 12.30 Opol. koncert radio orkestra 13.30 Koueert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Veliki koueert italijanskih narodnih pesmi, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.15 Reprodueirana galsba 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Božična poezija 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini, nato zabavna glasba 18.45 Uvod k operi, nato zabavna glasba 19.00 Prodana nevesta«, Smetanova opera v 3 dej. 22.15 Reprodueirana glasba 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reprodueirana glasba 12.10 Reprodueirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.00 Ura za žene 16.40 Za mladino 17.30 Komorna glasba 19.40 Ura za žene 20.00 Koncert nemške narod, pesmi 21.00 »Marijin otrok , igra po legendi, sp. M. Hausmamn nato do 23.00 plesna glasba 23.00 Jazz na ploščah 680 kc Rim 3 kW 13.00 Koncert radio kvinteta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Prenos iz rimske filharmonije 21.02 Veliki koncert napolitanskih pesmi; vmes euodejanka: »Hišni oče« 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reprodueirana glasba 15.20 Mladinska ura 15.45 Vi milijarde božičnih svečk, predavanje 16.05 Vrednost duševnega dela,, predavanj e 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Delavska deca poje 20.00 »Božič«, opera v 1. dej., komp. E. Righetti nato božičnepesmi 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba, vmes pred. 19.00 Ruske pesmi 19.30 Plesna glasba 20.15 Koncert orkestra 20.45 Večerni koncert 21.00 Komedija, nato petje 896 kc Poznani 1-5 kW 13,05 Reprodueirana glasba 17.45 Pevski koncert članov opere 20.30 Internae. koncert iz Prage 22.45 Pouk v plesu 923 kc Breslau 4 kW 12.00 Reprodueirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Ura za stariše 19.10 šlezijske narodne pesmi 20.00 Večerni koncert 21.30 Božična igra 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.30 Popoldanski koncert 18.45 Uvod k operi 19.00 Smetana: »Prodana nevesta«, opera; nato do 23.00 reprodueirana glasba radio tetka svojim malim poslušalcem v njim odmerjenem času. Preskrbfte tudi Vi to veselje svojim otrokom v polni meri in jim zato kupite PHILIPS2? sprejemni aparat in PHILIPS«! zvočnik nekoč___ Otroci radi poslušajo bajke o vitezu, ki je oprostil princeso lepotico iz zmajeve pečine . .. Najlepše pripovedke in bajke pripoveduje 1094 kc Torino 7 kW 31.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koucert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Jazz in zabavna glasba do 24.00 1140 kc M. Ostrava iokW 11.20 Ileprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Ura za žeue 18.30 Božične pesmi Torek, 24. decembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Opol. koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Božične legende 17.30 Recitacije 18.00 Božični koucert 19.30 O božičnih navadah, pred. 20.00 Božični koncert (harmonij in cello) 21.00 Cas in dnevne vesti 21.10 Več. koncert radio kvarteta 24.00 Prenos službe božje iz kat. cerkve in zvonenje 977 kc Zagreb 0-7 kW Opoldne postaja ne oddaja 18.00 Popol. koncert radio orkestra 19.00 Božični obredi 19.30 Orgeljski koncert 20.00 Hrvatske božične nar. pesmi 21.00 Koncert radio orkestra 22.30 Koncert na Hohner akorde-onu 23.30 Reproducirana glasba 23.55 Zvonenje o polnoči 24.00 Prenos poluočnice iz cerkve sv. Marka 183-5 kc KonieswustErftausBn 03 kw 7.00 Radio-gimnastika 10.00 Božične pesmi 12.00 Reproducirana glasba 14.00 Pravljice 14.30 Mladinski oder 15.40 Popoldanski koncert 18.00 Božična slavnost 19.00 Božični večer 20.15 Večerni koncert 22.00 Koncert na pihala 23.30 Božični zbori 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 17.00 Mladinska ura 17.45 Koncert na pihala 18.15 Mladinski koncert 19.00 do 21.30 Odmor 21.20 do 24.00 Skupna oddaja vseh poljskih postaj 24.00 Polnočnica iz Katovic 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert vojaške godbe 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Opoldanski koucert 15.30 Mladinska ura 17.00 Popoldan, koncert opernega orkestra 18.15 Božične pesmi 19.00 Reproducirana glasba nato božičnica 563 kc Munchen 4 kW 11.20 Reproducirana glasba 12.20 Reprodnciran glasba 14.45 Božično zvoneje iz »Frauen- kirehe« v Miinchenu 15.45 Popoldanski koncert 17.00 »Otroci pričakujejo« — 18.15 Orgeljski koncert 20.30 Božičnica 18.00 Zabavna glasba 18.50 Uvod k prenosu opere 19.00 Smetanova: »Prodana nevesta«, nato zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 15.00 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 18.30 Literarni pregled 19.30 Večerni koncert 21.00 Nemška simfonija 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Reproducirana glasba 15.00 Pravljice 15.20 Mladin. oder: »Božič v gozdu , v 4.dej., sp. E. B. v. Brandis 17.20 Popoldanski koncert 18.55 Božič zapuščenih 19.40 Pesmi 20.05 Orgeljski koncert z zvonenjem 21.00 Ljndski koncert z božično glasbo 599 kc Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opol. koncert radio orkestra 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncerl kvinteta 20.30 Prenos iz Torina do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 20.00 Božične impresije 22.40 Božične pesmi 23.30 Polnočnica 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 15.30 Božičnica 17.00 »Jezus med naini«, pravljična opera v 4. slikah, sp. F. P. Kiirten, komp. G. Kneip 18.00 Orgeljski koncert 21.00 Glasba za božični večer 680 kc Rim 3 kW 13.00 Koncert radio kvinteta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Božični koncert do 23.00 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.20 Moderna glasba za mladino 17.00 Zabavni koncert SreJa, 25. Jecembra 698 kc Belgrad 2-5 kVC 9.00 Prenos slovesne službe božje iz katoliške cerkve 12.40 Opol. koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Mladinska ura 17.30 »Ob sedmih zjutraj«, igra 18.00 Koncert gospe dr. Radojčič 19.30 Literarna ura 20.00 Koncert tria (klavir, violina, cello): 1. R. Sehumann: Trio; 2. .T. Brahms: Trio 21.30 Več. koncert radio kvarteta I 18.45 Reproducirana glasba | 19.00 Sveti večer 20.15 Božična glasba 22.00 Koncert na pihala 23.10 Božični zbori 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba, vmes pred. 19.00 Španske pesmi 19.30 Plesna glasba 20.15 Koncert orkestra 21.00 Philipsov koncert 22.30 Nočni koncert do 2.00 896 kc Poznanj 1-5 k W 13.05 Reproducirana glasba 16.45 Božičnica za vojake 17.45 Popoldanski koncert 18.15 Mladinska ura 21.30 Skupna prireditev vseh poljskih postaj: Božičnica do 24.00 24.00 Polnočnica 923 kc Breslau 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 16.20 Glasbena ura za mladino 17.00 Zabavna glasba 17.40 Božična igra 18.30 Božične pesmi 20.15 Veliki koncert 22.00 Polnočna glasba na pihala do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Reproducirana glasba 33.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Božični koncert 17.30 »Betlehemska noč«, bož. igra 20.00 Božične impresije 22.40 Božične pesmi 23.30 Polnočnica 1094 kc Torino 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Božičnica 1140 kc M, Ostrava iQkW 11.15 Reproducirana glasba 12.00 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 20.00 Božičnica 22.40 Božične pesmi 23.30 Polnočnica 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.00 Božičnica 17.00 Legende 17.30 Komorna glasba 18.00 Pesmi na lutnjo 19.00 »Igra sv. Treh kraljev . po F. Timmermaunovi legendi 20.15 Božični koncert 22.00 Koncert na pihala 977 kc Zagreb 0-7 kW 10.00 Prenos svečane službe božje iz cerkve sv. Marua 17.00 Plesna glasba 19.45 Kulturne in družabne vesti 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos iz Prage: Simfonični koncert češke filharmonije 22.00 Poročila in vreme 22.111 Prenos iz inozemskih postaj 183-5 kc MniMlMaiTO 30 kW 7.00 Radio-gimnastika 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Reproducirana glasba 12.00 Opoldanski koncert 14.30 Koncert na pihala 15.45 Pravljice 16,30 Moderna glasba 18.50 Uvod k prenosu opere 19.00 Verdijeva »Aida iz opere »Unter den Linden nato koncert 11.10 Plesna glasba do 1.00 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Služba božja 16.00 Poljski plesi iz Katovic 17.10 Plesna glasba iz Krakova 20.00 Skupna oddaja vseh poljskih postaj nato reproducirana glasba do 24 545 kc Budapest 20 kW 9.00 Protestantska služba božja 10.00 Nabožna, glasba 12.50 Opoldanski koncert opernega orkestra 16.40 Ogrske narodne pesmi 17.40 Drama iz studia 19.30 Prenos iz opere: Mascagni-jeva: »Cavalleria rusticana-in Leoncavallov: »Bajazzo«, nato koncert cig. orkestra 563 kc Munchen 4 kW 10.00 Katoliška jutranja slovesnos. 12.00 Koncert solistov 12.30 Koncert vojaške glasbe 14.00 Zabavna glasba 15.00 Pred 5000 leti v Abrahamovi domovini, predavanje 15.30 Koncert na mandoline 16.00 Popoldanski koncert 18.05 Božične pesmi 18.50 Koncert violinskega kvinteta 20.00 Ljudski koncert nato koncertna glasba do 0.30 0.30 Nočni koncert do 1.30 581 kc Dunaj 15 kW 10.30 Orgeljski koncert 11.00 Koncert dun. simf. orkestra 15.30 Popoldanski koncert 18.00 Božične legende 18.50 Koncert na pihala 20.00 »Tirolska božičnica , spisal J. Grahcr, igra v 3. dej. nato ljudski koncert 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opol. koncert radio orkestra 16.00 Popoldanska zabava Zvečer postaja ne oddaja 616 kc Praga 5 kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Glasbena matineja 12.00 Opoldanski koncert 14.35 Uvod k prenosu opere 14.45 Dvofakova opera: Previdna kmetica<: v 2 dej. 18.00 Poročila v nemščini, nato pesmi 20.00 Koncert češke filharmonije: A. Dvorak: Slovanski plesi 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Katol. jutranja slovesnost 13.00 Opoldanski koncert 14.40 Ura za žene 15.15 Domače božične pesmi 16.30 Popoldanski koncert 17.30 'Doživljaji dr. Dolittla , slušna igra 19.00 Zborno petje 20.00 Božični koncert nato plesna glasba do 1.00 680 kc Rim 3 kW 10.00 Nabožna glasba 13.00 Koncert radio kvinteta 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Instrum. iu vokalni koncert; vmes komedija: Gospodična brez Iogikes 716 kc Berlin 4 kW 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Reproducirana glasba 12.00 Opoldanski koncert 14.30 Koncert na pihala 15.45 Pravljice 16.30 Zabavna glasba 17.30 Popoldanski koncert 18.55 Uvod k prenosu opere 19.00 Iz opere »Unter den Linden : Aida , opera v 4. dej. G. Verdi, itato koncert do 1.00 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba, vmes pred. 19.00 Zabavna glasba 19.30 Plesna glasba 20.15 Koncert orkestra 21.00 Večerni koncert 896 kc Poznanj 1-5 kW 10.15 Služba božja 16.00 Plesna glasba iz Katovic 17.00 Plesna glasba iz Krakova 18.00 Pevski koncert 19.15 Reproducirana glasba 20.00 SKuina oddaja polj. postaj 923 kc Breslau * kW 9.30 Božični koncert 11.00 Protest, jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert 14.20 Švedske balade in pesmi (bariton) 10.30 Mladinska ura 16.30 Moderna radio-glasba 17.55 Popoldanski koncert 19.00 »Aida«, opera v 4. dej., Verdi 22.45 Večerni koncert 24.10 Plesna glasba do l.OO Čeiriek, 26. decembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 1076 kc Bratislava 12 kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Glasbeua matineja 12.00 Opoldanski koncert 14.35 Uvod k operi 14.45 Dvofakova opera »Modra kmetica« 18.00 Mladinska ura 19.00 Orkestralni koncert 20.00 Koncert češke filharmonije 1094 kc Torino ^ kW 10.30 Nabožna glasba 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Koncert kvinteta 21.30 Koncert komorne glasbe 1140 kc M. Ostrava 10 kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Glasbena matineja 12.00 Opoldanski koncert 14.35 Uvod k prenosu opere 14.45 Dvofakova opera: > Modra kmetica 18.00 Mladinska ura 19.00 Orkestralni koncert 20.00 Koncert češke filharmonije 1157 kc Leipzig 4 kW 8.30 Orgeljskikoncert 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Opoldanski koncert 13.00 Reproducirana glasba 14.45 Koncert na mandoline 15.30 Božična igra 16.30 Popoldan, koncert novih kompozicij 17.45 Zborni koncert 18.30 Prenos iz opere: \Vagnerjeve opera v 3 dej.: Tannhauser 22.30 Zabavni koncert nato plesna glasba do 1.00 i 545 kc Budapest 20 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Opol. koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Lovske zgodbe 17.30 Kaj je lepa ženska? pred. 18.00 Originalna turška glasba 19.30 Recitacije 20.00 Več. koncert radio kvarteta 21.30 Čas in dnevne vesti 21.40 Zabavna glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 17.15 Popoldanski koneert 20.30 Kulturne in družabne vesti 20.35 Pevski koncert zbora 21.50 Poročila in vreme 22.00 Zabavna glasba 183'5 kc llMMara 30 kW 7.00 Radio-gitnnastika 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Reproducirana glasba 11.30 Pravljice 12.00 Reproducirana glasba 14.00 Mladinska ura 14.30 Klavir 15.00 Športna reportaža 15.30 Reproducirana glasba za mladino 18.30 Popoldanski koncert 18.35 Politični teater. predavanje 20.00 Božična glasba 22.15 Športna reportaža, nato plesna gla-sba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Simfonična matiueja 16.20 Mladinska ura 17.20 Popoldanski koncert 20.05 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.1X1 10.00 Služba božja nato opoldanski koncert 16.00 Pestra ura 17.00 Popoldanski koncert 18.00 Drama iz studia 19.15 Opereta iz studia: »Oozdar-jeva hči , komp. G. Javno v v 3. dej., nato koncert cig. orkestra 563 kc Munchen 4 kW 10.00 Protest, jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert 14.00 Reproducirana glasba 15.00 Pestra ura 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Reprodticiran glasba 19.05 Mozartova opera v 2. dej.: »Čarobna piščal« 22.45 Plesna glasba do 0.30 581 kc Dunaj 15 kW ! 10.30 Božične pesmi 11.10 Opoldanski koncert 15.30 Popoldanski koncert 17.30 Vesele »storije« 18.10 Koncert kvinteta na rogove 19.30 Recitacija 20.10 »Carmeii', opera v 4. dej., komp. Bizet 599 kc Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opol. koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.45 Komedija 21.15 Veliki koncert iz del italijanskih komponistov iz 17. stol.; nato zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Dopoldanski koncert 1 16.00 Reproducirana. glasba 16.3(1 Popoldanski koncert 18.00 Poročila v nemščini, nato pesmi 19.00 Zabavna glasba 20.00 Drama iz studia: Betlehen) , sp. Karel Mašek 22.15 Ljudska glasba 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Protest, jutranja slovesnost 11.45 Za 20 km dimnikov, predav. 12.40 Mladina in država, predav. 13.00 Opoldanski koncert 14.45 V letalu nad sveto deželo 15.15 Božične pesmi 16.30 »Božična igra" 20.00 Večerni koncert vmes dramatski iuterinezzo 22.30 Plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.00 Koncert radio kvinteta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 »Silvano«, opera v 2 dejanjih, komp. Mascagni; nato zabavna glasba do 24.00 716 kc Berlin 4kW 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Reproducirana glasba, znameniti pevci 12.00 Opoldanski koncert 14.00 Mladinska ura 14.30 Klavir 15.30 Glasba za mladino 16.30 Popoldanski koncert 19.05 Za cirkuškimi kulisami , ra- dio-reportaža 20 00 Veliki koncert 23.00 Plesna glasba do 24.30 24.30 Nočni koncert 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba, vmes pred. 19.00 Recitacije 19.30 Plesna glasba 20.15 Izbor iz oper do 22.15 896 kc Poznanj 1-5 kW 10.15 Služba božja 12.10 Glasbena matineja 16.20 Mladinska ura 17.20 Popoldanski orkester 20.05 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kW 9.30 Jutranji koncert 11.00 Katol. jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura, mladin. igra 15.40 Knjižna ura j 16.30 Popoldanski koncert ! 18.55 Moderna zborna glasba | 20.00 Božična glasba 22.45 Plesna glasba do 0.^0 ! 1076 kc Bratislava 12 kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Glasbena matineja 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 18.20 Zabavna glasba 19.00 Slovaške božične pesmi I 20.00 Božična igra: »Betlehem«, sp. K. Mašek 22.15 Koncert vojaške godbe 1094 kc Torino 1 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 17.00 Koncert kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Drama, komorna glasba in petje do 24.00 1140 kc M. Ostrava 10 kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Glasbena matineja 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Slovaške božične pesmi 20.00 Božična igra: Betlehem . sp. K. Mašek I 22.15 Večerni koncert 1157 kc Leipzig 4 kW 8.30 Orgeljski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 11.45 Opoldanski koncert 13.00 Reproducirana glasba 14.00 Božič med rudarji 15.00 Moški kvartet 15.30 Dnevni časi ljubezni , komedija, sp. D. Nicodemi 16.30 Komorna glasba na pihala 19.30 »Orfej v podzemlju , opereta v 3. dej., komp. J. Offenbach 1 22.40 Iz modernih operet Petek, 27- decembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Opol. koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.30 Glasbeno življenje v Belgra- du, predavanje 18.00 Popoldanski koncert 19.20 Nemški jezikovni tačaj 19.50 Uvod k prenosu opere 20.00 Prenos opere iz belgrajskega narodnega gledališča 21.30 Dnevne vesti in čas 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Poročila 17.30 Francoska glasba 18.55 Poročila 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 20.15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Koncertni večer, prenos iz Ljubljane 22.30 Poročila iu vreme 183-5 kc M iMmrtHllIlSM 30 kw 7.00 Radio-gimnastika 9.00 O setvi, predavanje 12.00 Reproducirana glasba 14.00 Pravljice 14.30 Mladinska ura 15.45 Ura za žene 16.00 Ura in koledar, predavanje 16.30 Popoldanski koncert 18.15 O katastru, predavanje 20.00 Kabaretni večer nato plesna glasba do 0.30 2125 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 19.25 Reproducirana glasba 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert vojaške godbe 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Koncert radio-kvarteta 16.20 Poročila 17.30 Koncert na citre 20.40 Koncert na dveh klavirjih nato koncert cig. orkestra 23.00 Koncert jazz-orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 11.20 Reproducirana glasba 12.30 Reproducirana glasba 14.45 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 17.15 Zabavna glasba 19.30 Zabavna ura 20.45 Simfonični koncert 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanski koncert 15.30 Popoldanski koncert 16.30 Glasbena akademija 17.20 Mozart kot dramatik, predav. 17.45 Športno poročilo 18.00 Ski-sport za začetnike, pred. 18.30 Novo o solnčnih žarkih, pre 1. 19.00 Zdravstvena ura 19.30 Italijanski jezikovni tečaj 20.00 Koncert orkestra na mandoline 21.05 Arije in pesmi 21.45 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opol. koncert radio orkestra 13.30 Konerct orkestra 16 30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Simfonični koncert 23.15 Zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini, nato predavanje 19.30 Ljudska glasba 21.00 Violinski koncert 21.30 Nemške pesmi 22.15 Zabavna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Roproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Pravljice 17.40 Pravljice 17.40 Komorna glasba 20.00 »Angelina«, kotit, opera v 2. dej., komp. G. Rossini nato plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.00 Koncert radio kvinteta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert komp. Lombardo-Ranzato 21.02 »Cin-ci-la«, opereta v 3 dej. 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 17.00 Stara violinska glasba 17.30 Mladinska ura 18.10 Boj mest proti ledu in snegu,- predavanje 18.30 : Meksika in petrolej -, pred. 19.00 Vesela pesem 20.00 Radio-kabaret 22.25 Sprehod po tujih postajali 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba, vmes pred. 19.00 Pesmi 20.15 Orkestralni koncert 21.00 Večerni koncert do 22.15 896 kc Poznanj 1-5 kW 10.15 Jutranja slovesnost 13.05 Reproducirana glasba 16.00 Akademija v proslavo U.-letnice osamosvojitve Poljske 17.45 Popoldanski koncert 20.15 Simfonični koncert 22.45 Plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 16.00 Ura za gospodinje 16.30 Zabavni koncert 19.05 Leto 1929 20.00 Večerna zabava 1076 kc Bratislava 12 kW 1140 kc M- Ostrava 10 kW 716 kc Berlin 4kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini lfi.00 Reproducirana glasba 10.30 Popoldanski koncert 20.00 Drama iz studia 22.00 Zabavna glasba 1094 kc Torino ? kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Veliki koncert iz Milana Sobota, 28. decembra 698 kc Belgrad 2-5 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Pravljice 18.40 Zimski šport 20 00 Ljudski večer 22.30 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 10.30 Koncert radio-orkestra 20.00 Veliki radio-kabaret nato zabavna glasba do 24.00 563 kc Miinchen 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.00 »Za 20 km dimnikov , pred. 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Važne malenkosti 19.00 Vesele pesmi 19.30 Narodni plesi 20.00 »Die Mottenburger , komedija v 7. slikali, sp. Kalit-c,.-*» ,.-.-rauch nato plesna glasba do 0.30 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba, vmes pred. 19.00 Recitacije 19.30 Plesna glasba 20.15 Operetni večer do 22.00 896 kc Poznanj l5kW 13.05 Reproducirana glasba 17.45 Mladinska ura 19.30 Zabavna glasba 20.30 Večerni koncert 22.45 Radio-kabaret 24.00 Pliilipsov nočni koncert do 2.00 923 kc Breslau 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 16.00 Ura za stariše 16.30 Reproducirana glasba 17.30 Filmski pregled 18.05 Ura za tehnike 18.55 Knjižna ura 19.20 Večerna glasba 21.30 Zabavni koncert 22.35 Plesna glasba do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.00 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Marionetno gledišče 17.30 Popoldanski koncert 18.50 Uvod k prenosu opere 19.00 Mozartova opera Don Juan« 22.20 Koncert ciganskega orkestra 23.00 Zabavna glasba 1094 kc Torino ? kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska, ura 17.00 Koncert kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Koncert kvinteta 21.05 > Vesela vdova«, opereta v 3 dej., komp. Lehar F.; nato do 24.00 zabavna glasba 24.05 Sprehodi po tujih postajah 1140 kc M. Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 19.00 Uvod k operi, nato opereta: : Ortej v podzemlju , komp. J. Offenbach 22.30 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Vesele pesmi 21.00 Simfonični koncert nato plesna glasba do 0.30 11.30 Reproducirana glasba 12.40 Opol. koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.00 Kmetijsko poročilo 17.05 Mladinska ura 17.30 Otroška hrana po zimi, pred. 18.00 Jugoslovanske pesmi 19.30 O lepih, starih časih, pred. 20.00 Opereta »Signor Fagatto« v 1 dej., komp. J. Offenbach 21.00 Cas in dnevne vesti 21.10 »Dva svežnja ključev«, slušna drama 22.50 Plesna glasba iz belgr. avto kluba 977 kc Zagreb kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Poročila 17.00 Pravljice 17.30 Popol. koncert radio orkestra 18.55 Poročila 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka ' 20.15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Koncert ruskega umetniškega zbora 21.30 Koncertna akademija 22.30 Poročila in vreme 183.5 kc iniiMrHarn 30 kw 7.00 Radio-gimuastika 12.00 Božična igra 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 15.00 Počitniške šole, predavanja 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Proletarsko družin, življenje 20.00 Koncert stare glasbe 21.00 Simfonični jazz nato plesna, glasba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Reproducirana glasba 17.15 Literarna ura 17.45 Mladinska ura 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert vojaške godbe 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Pevski koncerl ob violoncellu in klavirju 16.00 Poročilo 17.1.0 Reproducirana glasba 18.00 Predavanje 18.40 Večerni koncert 19.30 Drama iz studia, nato koncert cig. orkestra 12.30 Reproducirana glasba 14.25 Reproduciran glasba 16.00 Koncert na citre 16.30 Zabavni koncert 17.40 Orgeljski koncert 18.20 Mladinska ura 18.50 Koncert vojaške godbe 20.05 Pevski koncert 20.45 Zabavni koncerl 21.45 Umirajoči Sherlock Holmes 22.45 Plesna glasba do 0.30 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanski koncert 15 30 Popoldanski koncert 17.20 Pravljice 18.20 Carl Millocker, življenjepis 18.50 Komorna glasba 19.15 Arije in pesmi 20.00 »Diamant kralja strahove, čarobna burka s petjem v 2. dej., spisal F. Raimund nato večerni koncert orkestra 599 kc Milan ^ kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opol. koncert radio orkestra 13 30 Koncert radio orkestra 16 30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Prenos operete iz Torina, nato prenos iz Torina do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncerl 15.50 Mladinska ura 16.30 Jazz 17.25 Poročila v nemščini, mladinska glasba 18.50 Uvod k operi 19 00 Mozartova opera Don Juan 22.20 Zabavna, glasba 23.00 Zabavna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 1C..05 »Roka, ogledalo človeka;, predavanje 17.30 Popoldanski koncert 19.40 Ura za žene 20.00 Pester večer nato plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.00 Koncert radio kvinteta 16.00 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Koncert vojaške godbe 23.00 DROBIŽ Spoštovanje Radio in slovenski jezik. V naši reportersko-mehanični dobi izginjajo, se zdi, tudi vse vrednote jezika v mrzlični naglici življenja. Zato moramo pozdraviti namero naše postaje, da je nedavno uvedla praktična predavanja o slovenskem jeziku in o pravilni slovenščini. Naj bi tem predavanjem sledil vsakdo, ki ljubi materino besedo in ima morda poklicno mnogo opravka z njo. Da ne omenjamo tudi naše žurnalistike, hočemo opozoriti na ta predavanja morda ne v zadnji vrsti — naše uradništvo. Naš jezik, ki slovi kot eden najbolj čistih slovanskih jezikov, je vreden naše največje ljubezni! Igre v našem radiu. Le s težavo drži dramatika v našem radiu korak z ostalimi panogami. Radi gmotnih in morda še kakih drugih težkoč včasih celo raje kaj zaostaja. . . Vsekakor je dramatika v našem radiu še odprto vprašanje, ki po našem mnenju ne bo rešeno prej, dokler ne dobimo posebne igralske družine za radio, ki bo delala z velikim idealizmom in pod vodstvom izkušenega režiserja, ki mu bo blizu akustična scenerija in tehnika radia. Čas pa bo tudi, da Slovenci dobimo že enkrat — prvo slušno dramo. Prenosi iz Prage. Na posredovanje konzulata češkoslovaške republike in na prošnjo naše postaje je dovolil g. minister pošte Radiu Ljubljani počenši s prvim decembrom t. 1. šestkrat na mesec brezplačen telefonski vod za prenose iz Prage preko Zagreba v Ljubljano. Ta ugodnost bo le še nova prilika za poglobitev prijateljstva med mlado slovansko državo na severu in med Slovenci ter našo državo sploh. »Pobijanje« motilcev. Pred kratkim je bila zaključena v mestih Basel in Schaffhausen radiorazstava, ki je imela silen uspeh. Večina razstavljenih predmetov je bilo takih, ki so jih radioamaterji sami skonstruirali in mnogi izmed teh so dobili nagrade. Posebno pozornost je vzbujala razstava predmetov, s katerimi se lahko moti sprejemanje. Tu je bilo videti razne električne ogrevalne aparate, termoregulatorje, motorje z defektnimi kolektorji, hišne zvonce, sušilne aparate itd. A ne samo vidjti jih je bilo, pač pa so jih pred interesenti tudi de- »Kaj — mar je vaš mož revmatičen, ko tako sklonjen stoji tam pred zvočnikom?« »Kaj še! A ravnokar predava njegov šef.. .« monstrirali. Razstava ni imela toliko namena motnje pobijati, pač pa znati jih omejevati. Razstavljeni so bili tudi lepaki, s katerimi se prosi in opozarja lastnik takih aparatov, da jih uporablja ob času, ko radio-postaje ne oddajajo. Tako Švicarji. Nemci pa ne opozarjajo in ne prosijo, pač pa motilce strogo kaznujejo. Radio v šoli. Državni svet kantona Waadt v Švici je v eni izmed zadnjih sej sklenil, da se v ondotnih šolah odslej strokovni pouk vrši potom radia in da je pouk obvezen. Kmetijski, trgovski in industrijski departement (ministrstvo) imata nalogo, nadzorovati in preizkušati uspehe te vrste pouka. Da se občinam omogoči nabava potrebnih aparatov, jih je država dala istim na razpolago po zelo znižanih cenah. Občine so obvezane dobavljati tok za aparate in skrbeti morajo za zakurjen lokal, v katerem se vrši pouk, oziroma predavanja. S tem sklepom je kanton Waadt dokumentiral radio kot vzgojni faktor. — Kdaj bomo mi sledili Švicarjem, je pa drugo vprašanje. Sestava, popravila moderniziranje E. E. JAKOPIČ Ljubljana VII, Celovška cesta 23 Cekinov grad [nasproti pivovarne Union RADIOTFHilliA Audion Opisali smo do sedaj prvo stopnjo našega trielektronskega sprejemnega aparata, to je visokofrekvenčno ojačevalo. Opisati nam je še naslednji dve stopnji, audion in nizkofrekvenčno ojačevalo. Morda bi si kdo mislil ali sklepal, da je po tako jakem pojačenju, kot ga izvrši prva visokofrekvenčna ojačevalka, mogoče priključiti v njen anodni krog kar telefon in sprejem bi bil gotov. Res, da je visokofrekventni signal izžarjen iz oddajne postaje vzbudil na antenskem krogu našega aparata relativno precej močan visokofre-kventen tok. Naš antenski krog je bil namreč na ta signal vglašen, bil je z njim v resonanci' in mu ni zato povzročil skoraj nikakega električnega upora. Po prvem vglasilnem krogu, ki ga tvorita vrtilni kondenzator in samoindukcijska tuljava, dospe sprejeti visokofrekvenčni tok do mrežice elektronke, ki ima edini namen, da ga čim močneje pojači, v kar ji služi njen lastni anodni tok, krožeč med anodo in katodo elektronke; ta pa ima svojo pot skozi mrežo, ki mu vtiska in daje obliko, kot jo je sama prejela iz vglašilnega kroga. Pojačenje, ki ga zaznamo na anodnem krogu elektronke, je res močno, vendar bi sklepal napačno, kdor bi mislil, da bi v slušalkah, sklenjenih na anodni krog visokofrekvenčne ojačevalke mogli zaslišati kar sprejem, to je govor ali glasbo, ki jo ravno tisti čas emitira oddajna postaja. Visokofrekventni tok mora namreč biti predelan, mora prestati nekako transformacijo, ki jo imenujemo rektifikacijo, ali detekcijo, ali usmerjenje. Kot je bilo že pri opisu sprejemnega aparata s kristalnim detektorjem pojasnjeno, sestoji viso-kofekvenčni tok iz silno hitrih menjav svoje smeri, to je v sekundi je več tisočkrat, da celo milijon-krat pozitiven in ravno tolikokrat negativen. Reči bi torej mogli, da ima visokofrekventni, kot tudi vsak izmenični tok dve komponenti, pozitivno in negativno, ki menjaje se tečeta vsaka v drugo smer. Usmerjenje ali rektifikacija izmeničnega toka se pa izvrši na ta način, da eni njegovih komponent zapremo pot in tako povzročimo, da teče električen tok samo v eno smer. Sedaj nimamo več izmeničnega, ne visokofrekventnega toka, ampak usmerjen ali istosmerni tok. Pot eni komponenti visokofrekventnega toka zapre kar najpopolneje preprosti kristalni detektor, uporabljamo pa v to svrho tudi elektronko, ki je navadno imenujemo audion. Treba pa je pojasniti, čemu se mora izvršiti vsmerjenje visokofrekvenčnega toka, da moremo dobiti sprejem v slušalkah ali zvočniku. 1. Ako bi pustili v telefon kar nevsmerjen tok, to je če bi slušalke priključili naravnost na anodni krog visokofrekvenčne ojačevalke, bi ta tok vsled velikanskega števila perijod sploh ne mogel skozi telefon, ker so zanj telefonske tuljave z železnim jedrom brezkončen upor. 2. Pa tudi, ko bi visokofrekvenčni tok vendarle pasiral pot skozi telefonske tuljave in torej prišel do vpliva na membrano, bi mu ta vendar nikakor ne mogla slediti in sicer radi svoje mehanične odpornosti, saj bi morala zanihati v sekundi celo do milijon-krat. In tudi, ko bi zanihala, bi bile njene ampli-tude tako majhne, da bi jih nihče ne mogel zaznati. 3. Možno bi morda bilo amplitude v toliko povečati, da bi bilo nihanje membrane zaznavno. pillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM VAM NAJBOLJ PRILJUBLJENI UMETNIKI - NAŠA NARODNA I PESEM - MODERNA GLASBA * — na gramofonskih ploščah | Edison BellPenkala ki jih lahko slišite pri oddajanju RADIO postaje LJUBLJANA M Prodaja tudi na dolgoročno mesečno odplačevanje 1 Zahtevajte naše brezplačne sezname in cenike! Edison Bell Penkala, Ltd., Zagreb Podružnice: BEOGRAD, SKOPLJE Zastopniki v Sloveniji: LJUBLJANA: IvanBonač, pap.trgovina CELJE: Goričar in Leskovšek, knjigarna 1 MARIBOR: Jos. Martinz, Maribor M ŽALEC: Vincenc Kveder, trgovec kakor tudi v vseh ostalih j večjih krajih države pa bi tudi to bilo praktično brez pomena, ker bi vibracije membrane, ki bi se vršile v ritmu visokofrekvenčnih impulzov, nikakor ne proizvajale akustičnega tona. Naše uho namreč ni sprejemljivo niti za zvoke, katerih valovanje se vrši v ritmu nizkih frekvenc, pa presega njih število nekaj nad 10.000 na sekundo. 4. Vzemimo še teoretično možnost, da bi mogel kdo vendarle zaslišati ali kako zaznati to skoro neskončno hitro vibriranje membrane, ali da bi kaka postaja oddajala na tako dolgem valu, oziroma s tako nizko frekvenco, da bi ji telefonska membrana mogla slediti in bi njeno nihanje tudi mogli zaznati z ušesi, bi še vedno ne bilo nič doseženo. Slišal bi se namreč le visok pisk, kakršnih smo pri radijskih poizkusih itak vajeni, nikakor pa ne govora ali muzike. Ta pisk bi proizvajal tako zvani val nosilec, ki ga emitira oddajna postaja in ki je le posrednik za prenos slišnih zvokov. Temu posredniku, to je valu nosilcu se slišni zvok (govor, petje, glasba) nekako vtisnejo, kot pravimo superponirajo in sicer potom modulacije. Vedeti moramo, kako se v oddajni postaji izvrši modulacija, da bomo mogli razumeti, kako se v sprejemnem aparatu izvrši detekcija. Z drugimi besedami: Da bomo vedeli, kako audion izloči ali izlušči iz visokofrekventnega vala-nosilca slišne glasove, moramo vedeti, kako so bili slišni glasovi vtisnjeni valu-nosilcu in kako so ga preobrazili. Na primeru nam bo to najlažje razumljivo. Vzemimo oddajno postajo, ki oddaja s frekvenco 100.000 na sekundo, kar pomeni, da se tvori v elektronkah visokofrekvenčni tok, ki menja svojo smer 100.000 krat v sekundi. Elektronke torej proizvajajo v oddajni postaji val-nosilec. Pred mikrofonom pa naj goslač eno sekundo proizvaja na goslih visok ton, ki bo imel 1000 tresljajev na sekundo. Teh tisoč tresljajev, ali ta ton nizke frekvence bo potom žičnega voda prišel do oddajne elektronke in bo na njen anodni tok tako vplival, da bo njenih 100.000 nihajev porazdelil na tisoč delov. Na vsak tresljaj strune na goslih (v sekundi jih je 1000) bo prišlo po 100 frekvenc. Od teh sto frekvenc, ki odpadejo na vsah nih strune, jih propusti superponirani nizkofrekvenčni tok kakih 50 neovirano v oddajno anteno. Ako si sedaj predočimo visokofrekventne elektromagnetne valove, ki jih že modulirane izžareva oddajna antena, si moremo misliti 300.000 km dolg trak, po katerem so razdeljene enakomerno frekvence izmeničnega toka, pa amplitude teh frekvenc niso enako visoke, ampak je le vsaka stota najvišja; od te se jih 50 niža do najnižje, nato zopet 50 viša do najvišje itd. Ker pa noben ton ne obstoji iz popolnoma čistih in enakomernih tresljajev (kar smo izčrpno opisali v sestavku o zvočnikih), ampak ima več ali manj spremljajočih glasov, tedaj se tudi amplitude popolnoma enakomerno ne nižajo in ne zvišavajo, ker so popolnoma veren odtis glasu, ki je prišel iz violine na mikrofon in je bil superponiran visokofrekvenčnemu toku oddajne elektronke. Na sprejemno postajo, oziroma na naš radijski aparat pa pade težka naloga, da moduliran visokofrekvenčni tok, ki ga je sprejela naša antena, da ta val-nosilec, ki je le nekako izobličen, zopet spravi v red, da rekonštruira iz njega one glasove, s katerimi je bil moduliran, oziroma kateri so mu bili superponirani. Na audion odpade naloga, da izloči iz visokih ali nizhih radiofrekvenc vse nizke, slišne audiofrekvence, To se izvrši nekako samo ob sebi pri tem, ko smo visokofrekvenčni tok samo usmerili ali rektificirali. Da moramo izvršiti usmerjenje, sledi iz zgoraj nave- denih štirih točk, kako se pa pri tem izvrši audi-onski efekt, hočemo pojasniti. Navedli smo, da v našem slučaju porazdeli ton vijoline s 1000 tresljaji na sekunko val-nosilec na tisoč delov po 100 frekvenc, katerih amplitude pa se višajo po pravilnem ritmu. Ko so frekvence vala-nosilca usmerjene, ko torej nimamo več izmeničnega toka z dvema i aznosmernima komponentama, ampak imamo istosmerni tok, tedaj je ta seveda utripajoč. Njegovi utripi odgovarjajo tako po številu oni polovici frekvenc, ki so bile propuščene, kakor tudi po obliki, to je, da je med 100 utripi le eden naj-jačji, zatem jih 50 zgublja na jakosti do najšibkejšega, a naslednjih 50 zopet pridobiva do najjačjega. Telefonska membrana seveda ne reagira na posamezne utripe, ki bi jih bilo v našem slučaju 1000 X 100 na sekundo, ampak vpliva nanjo vseh sto naraščajočih in pojemajočih utripov kot le en sam impulz. V sekundi bo torej magnet 1000 krat pritegnil in tisočkrat izpustil membrano. To prite-govanje in izpuščanje pa vrši magnet točno po utripih vsmerjenih frekvenc, in tako dobimo iz telefona prav oni ton, kot so ga dale gosli pred mikrofonom z vsemi odtenki in finesami. Nehote se nam pri tem vsili sklep, da more le ona oddajna postaja prenašati program do neskončnosti naravno, ki oddaja s čim višjim številom frekvenc, ali s čim nižjim valom. To je teoretično povsem pravilno, praktično pa brezpomembno, ker naš sluh nikakor ni do neskončnosti dovršen, ampak imamo, po domače povedano, vsi več ali manj kosmata ušesa. Ko smo razjasnili bistvo usmerjenja in detek-cije potom audiona, nam je le še popisati njegovo tehnično stran in pa čim dovoršenejšo konstrukcijo. Ivan Kržišnik. Radio omogočen vsakomur Da je radio pred vsem kulturna pridobitev najnovejših iznajdb in da mu je zabava le drugotni namen in pomen, o tem je vsakdo, ki prav pozna radio, že davno prepričan. Tudi druga ugotovitev drži: kulturni pripomočki morajo biti dostopni vsakomur, ne smejo biti predpravica le premožnih slojev, kajti pravica do izobrazbe temelji v prirojeni človeški svobodi, ne sme se postaviti v vrsto dobrin, ki si jih človek šele pridobi, najmanj pa pridobi s tvarnimi sredstvi, z denarjem. Radio in izobrazba? Vse v redu, a za sprejemanje treba aparata, aparat je pa danes še zelo draga stvar. Tako draga, da denarno šibkejšim slojem ni dostopen. Radijski trgovci so zato zamislili razne načine prodaje, po katerih bi bilo mogoče, da si tudi manj premožni lahko nabavijo primeren aprat ali vsaj detektor in si tako odpro pot do cene izobrazbe in kulture. Imamo razne sisteme obrokov, žrebanja, srečkanja, loterije in podobno. S socialnega stališča moramo take načine prodaje zlasti v radijski trgovini odobravati, le da trgovci s temi sistemi denarno šibkih slojev ne izkoriščajo. Prodajni oddelek naše radijske oddajne postaje je za božič in novo leto zamislil posrečen način obročnega prodajanja gotovih tipov aparatov pod geslom »Radio omogočen vsakomur!« Na predzadnji strani ovitka današnje številke našega lista je ta novi prodajni način razložen, v Akademskem domu v Ljubljani (Miklošičeva 5) pa se od 15. do 22. decembra vrši razstava, kjer si interesenti lahko ogledajo vse najrazličnejše vrste aparatov in vseh pripomočkov za sprejem radijske postaje. [EZIKOVII TEČ AII Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. Lekcije 26. decembra zaradi praznikov ne bo. Nemščina Poučuje dr. Ivan Grafenauer. (12.) Zwolfte Obung. 1. ©tille 9Jad)t, f)eilige 9iad)t. ©tiHe 9iacf)t, l)eilige 9?ad)t! 9lHe§ jd)Iaft, einfam tocu^t r ba§ traute, ^od^^etlige $aar. ©olber .tnabe im locfigett ipaar, ©t^laf in f)immliid)er SRulj! ©tille >»|»"»|«"»|»» •»!»• TVI"*y Q '»f ■»!«" '»C »» '»!»' »»¥*" »• ltltS nam, nas eittfcttn samoten fern daljen fauni komaj nur le, samo iiber (3. U. 4. g.) čez nad. Zeitvvort. Das Mittelvvort der Gegenwart: (Deležnik sedanjega časa) se tvori, če se pripne osnovi pripona -end (ali nedoločniku -d): retten rešiti, rettend rešujoč, rešilen. Pregiblje se točno kakor pridevnik. Angleščina Poučuje ga. Ortbaber. Eleventh (ilevnth) Lesson (11). Personal (po"snl) Pronouns — osebni zaimki. The Pronoun (pronaun) — zaimek The First Person. Singular Pluvial Nom. I - jaz we - mi Dative to me - meni tu us (tu azl - nam Object. me - mene us - nas The Second Person. Singular Pluvial Nom. you - ti you - vi Dative to you - tebi to you - vam Obj. you - tebe you - vas The Third Person. Singular Nom. he - on she - ona it - ono Dative to him - njemu t^ her - nji to it - njemu Obj. him - njega her - njo it - njega Pluvial Nom. they - oni Dative to them - njim Obj. them njih Possessive Pronouns — Svojilni zaimki. Edni-ia Množina 1 my (maj), mine - moj our, ours - naš 2' your (juar), yours - tvoj your, yours - vaš 3.. his, his - njegov their (the") - njihov her, hers - njen its, its* - njihov Podčrtane o like zaimkov se uporabljajo kot pridevniki, t. j. poleg samostalnika, n. pr.: my hat, moj klobuk; ' epodčrtane pa nadomeščujeio samostalnik, n. pr.: that is mine, to je moje, »Mine« na-domeščuje besedo »klobuk«. N. B .; t_e sledi 3. sklon (Dative) takoj po glagolu, potem se »to« izpušča (večinoma). Where is the book? It is under (andr) the Kje je knjiga? Ona ie pod table. Have you been in England? Yes, I have. m zo Au ste vi biti v Angli't? Da ■sem' bil. What is your brother? He is a doctor of medicine Kdo je vnš brat? On te doktor mediane. (medsm). How is your little sister? She is very Kal/o ^ nočttt> ikuhšna /e) v ša majhna knji- travel (travi). Send me a card from London. Have ga potovanja. Pošljite mi karto Londona. (A i) you seen my sister? Yes, I saw (so) her in the ste (vi videli moio sestro? Da (jaz1 sem io videl v garden, when I was watering (u-otring) the flowers. vrtu. ko sem (bil polivnioč) polival cvetice. Was my brother with her? Yes, I think I saw (Ali je bil moj brat z njo? Da mislim (da) sem him too, Did you speak to them? No, pa tudi videl. Al' s'e z njim (k njemu' govorili? Ne, I did not, They did not see me, but I saw them. nisem Oni niso mene videli, ampak inz sem jih The teacher spoke to us after the lesson. videl. Učifeli je govoril z nami po lekciji. Don t look (luk) at me. Ne gledajte na mene. 7. Exercise for Translation. (Ali) imate (Vi enol ančleško knjigo? (Ali) ima ona (enol angleško kniifJo? Moj oče in moia mati so 60 (siktv) let stari fsicl); (onil živiio flive) v AnfSliii. Kako gre (how is) tvoji materi? Ona se počuti (she isl zelo dobro, hvala. (Ali) je ona tebi poslala eno darilo iz Londona? Reci svoji (tvoji) materi, da ji bom prihodnji teden pisal, Frinesi meni novo obleko iz Pariza. Ready Wit (redi u-it) — Bis'roumnost. On the field fflld) of Blenhe:m (Blenem), a Ni nnljit Ble^hei^-a en French (frenč) soldier (souldžer) taken prisoner francosk' vniok ujet (prizn1) in the battle was brought (brot) into the v bo in ie bil pri ne ion v presence (prezens) of the Duke (djuk) of Marlbo-navznrnvst vojvode Marlbo- rough (molbrou). Admiring (edmajring) the ma.us mugh-theora. Obniduioč moža fine figure (fi'gjer) and warlike (u6rlajk) aire (a1), leno pncfrvo in bo evito znnan'oct. the duke sait to him: »If the French had but fifty voboda te rehpl n emu Če bi fran'0zi imeli sa" o 5G thousand (thauznd) men like you, we should not ti^oč mož k"kor vi. mi ne hi (zmag li) have won the day,« »I beg your pardon (pardn), rndobih dnn " . Piasim Vos oproščen in Sir«, answered the prisoner, »we have many (ma-gospod*. je ' doovoril ujetnik ..mi imamo veliko ni) men liike me, what we want is one like you,» mož iknkor sen iaz mene. (amnak n henega kakor ste vi (kar mi potrebujemo je eden kakor vi)." IVAN BOGfJflJ, LJUBLJANO, Kongresni trg19 koncesi onirano H ktrotehn čno podjetje — poleg nunske cerkve. — (ek. račun št. 12.(19 - Telefon 2004 Elektri£ne_ instalacije, električna razsvetljava, telefonske centrale, hišni telefoni in zvonci. Trgovina in tovarniška zaloga: inštalacijski materijal, motorji, tel. aparati, modemi lestenci in s\etilke. — Radio -aparati. — Svileni senčniki za električno razsvetljavo lastnega izdelka. božične želje so lUIINI^HlAIMI BARIUM ELEKTRONKE Na željo naročnikov, ki sledijo angleškemu jezikovnemu tečaju, prinašamo danes še izvleček prvih treh lekcij, ki niso bile objavljene. Angleška abeceda: A a ej O o oeu (oe samo- B b bi glasnik med C c si o in e) D d di P P pi E e i Q q kju F f ef R r ar G g dži S s es H h ejč T t ti I i aj U u ju J i džej V v vi K k kej W w dabl ju L 1 el (el) X x ex]| M m en Y y uaj N n en Z z zed žini. Če hočemo »th« pravilno izgovoriti, moramo konec jezika pritisniti med zobe. Nedoločni spolnik (člen) je »a« (govori a), če pa stoji pred samoglasnikom, tedaj »an« (govori an). N. pr. A man (A man) rr en mož, toda An old man (an o ld man = en stari mož. Zaimek »I« (govori ai), jaz in medmet »0« ali tudi »Oh« se pišejo vedno z veliko črko. h — se izgovarja kakor nemški h, in n e kakor slovenski h, n. pr.: house, hand, nemško : Haus. Hand, 1 — pri izreki angleškega 1, se pritisne jezik ne k vrhnjim zobom, ampak k nebu, n. pr,: loud, let, wall, fell. r — se izgovarja včasih z jezikom, n. pr,: round, rail, fairg, včasih pa z jezičkom v grlu, na pr.: bird, door, father. w — dvojni v (double u) se izgovarja u, vvater, warm, window. First Leson (forst lesn). Prva lekcija. Angleščina ima dva spolnika (člena): določni in nedoločni. Določni spolnik (člen) »the« ostane nespremenjen v vseh treh spolih v ednini kakor v mna- is (iz) je young (jang) mlad yes (jess) da no (no™) ne not (not, — pomeni kratkost) ne he (hi) on she (ši) ona it (it) ono lady (le di) dama door (dor, - pomeni dolžino) duri window (u-in-dou) okno open (o pcn) odprt, -a, -o water (u-o-ter) voda cold (ko*'ld) mrzel, -la, -lo warm (u-orm) gorek, -ka, -ko hot (hot) h izgovarjaj vedno kakor nemški h v »Haus« vroč, -a, -e house (haus) hiša high (hai) visok, -a, -o A young man. An old man, The door is open. Is the lady old? No, the lady is not old; she is young. The house is high. The water is cold. The water is warm. The vvater is hot. The window is open. 1. Je-li mož star? 2. Ne, on ni star; 3. On je mlad. 4. Je li okno odprto ? 5. Da, ono je (odprto). 6, Ne, ono ni (odprto). 7. Ali je voda topla ? 8. Ne, voda ni topla; 9. Ona je mrzla. 10. Duri so odprte. 11. Voda je vroča. 12. Mlada dama. 13, Star mož. Prevod prve naloge: 1. Is the man old? 2. No, the man is not old; 3. He is young. 4. Is the win-dow open ? 5. Yes, it is. 7. No, it is not. 7. Is the water warm? 9. It is cold. 10. The door is open. 11. The vvater is hot. 12. A young lady. 13. An old man. Nova založba v Ljubljani d. z o. z. — Kongresni trg 19 priporoča svojo bogato zalogo PISARNIŠKIH in ŠOLSKIH POTREBŠČIN, albumov, razglednic itd. OGLEJTE SI PRIMERNA DARILA BOŽIČ in NOVO LETO. ZA Posebnost naše knjižne založbe so ZBRANI SPISI IV, CANKARJA in F. S. FINŽGARJA, ki jih je po dogovoru mogoče dobiti tudi proti odplačilu na obroke. Second Leesson (seknd lesn). Druga lekcija. The substantive (sabstntiv) — samostalnik singular (smggjular — ednina plural (plurl) — množina V množini dobi po navadi vsaka beseda črko s. Samostalniki, ki se končujejo na šumevc (sh, ch( ali na dolg d, dobijo v množini -es, oni pa, kateri se končujejo na y s predidočim soglasnikom spreminjajo v množini y v i in dobivajo -es na koncu. singular pluvial the house the houses (haus, hauziz) hiša the door the window the boy the girl the table the book the lady the ring ihe hand the potate the bush the doors the windows the boys the girls the tables the books the ladies the rings the hands (dor, dorz) (u-in-douz) (bo1 z) (gorlz) (te1 blz) (buks) (le'diz) e (ringz) (handz) the potatoes (pote toz) the bushes (bušiz) Third Lesson (3, lekcija.) Posebna izreka samoglasnikov: a = a e = e i = ie o = 6 pat bad pet bed pit bid pop bob tap itd. tep itd. tip itd. top ' itd. duri okno deček deklica miza knjiga dama prstan roka krompir grm u = o pup bud tub itd. različna izreka podobnih soglasnikov: sh se izgovarja š ch ,, „ č j .. .. dž na koncu č se piše teh dž „ „ dge g na začetku je g. gig g .i .. dž gin shin chin jinn bateh badge get gem nobenih zakonov ni za izgovarjavo g. Esperanto Poučuje g. Danilo Herkov po dr, Maruzzi-Dobrav-čevi slovnici. En la valo estas kelkaj malgrandaj vila^etoj. Cirkau la vilai/oj estas belaj kaj larffaj kampoj. Apud la monto estas verda arbaro kaj paSejoj. La monto estas malalta, (ji estas nur monteto. Sur la monteto staraš blanka kapelo. Cirkau la ka- pelo estas la tombejo. En la tombejo estas multaj tomboj kun stonoj kaj arbetoj. Malsupre inter la arbaro kaj la pastejo fluas rivereto, La akvo estas fresa kaj pura. Juna knabo venas ofte trinki la bonan akvon. Li estas pastisto,, li paStas Safojn kaj li havas ankau hundon. La hundo gardas la Safojn, se ili kuras tro malproksimen. La knabo fifoja kaj li gaje kantas. Subite li ekaudas sono-radon. La malnovaj sonoriloj de la kapelo sonoras malrapide kaj malgaje, Ankau malgajan kantadon audas la knabo. Li baldau komprenis: iu en la valo mortis kaj oni portas lin supren en la tom-bejon, La bona pastisto estas nun ankau malgaja, car li pensas, ke oni iam ankau lin prenos kaj por-tos supren sur la monteton, Li longe pensi pri tio, La sonoriloj jam eksilantis kaj la homoj disiris. V dolini so nekatere male vasice. Okoli vasi so lepa in široka polja. Poleg hriba je zelen gozd in pašniki. Hrib je nizek, je le grič. Na griču stoji bela cerkvica. Okoli cerkvice je pokopališče. Na pokopališču je mnogo grobov s kamni in drevesci. Spodaj med gozdom in pašnikom teče potok. Voda je sveža in čista. Mlad deček pride često piti dobro vodo. On je pastir, pase ovce in ima tudi psa. Pes čuva ovce, če tečejo predaleč. Deček je vesel in veselo poje. Naenkrat zasliši zvonenje. Stari zvonovi cerkvice zvonijo počasi in žalostno. Tudi žalostno petje sliši deček. On kmalu razume: nekdo v dolini je umrl in nesejo ga gori na pokopališče. Dobri pastir je sedaj tudi žalosten, ker misli, da bodo tudi njega nekoč vzeli in nesli gori na grič. On je dolgo o tem mislil. Zvonovi so že utihnili in ljudje so se razšli. SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURMALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALCE KNJIŽICE RISALNE BLOKE I. T. D. a Sli sMi NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. Ta Da V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Radio omogočen vsakomur 35 V propagandne svrhe odda Radijska oddajna postaja v Ljubljani za čas od 15. decembra 1929 do 15. januarja 1930 po izrednih cenah in izrednih plačilnih pogojih sledeče aparate: 150 finih detektorskih aparatov s kristalom, 1 slušalko >Kapsch«, 50 m antenske žice, ter vsem ostalim materijalom, za 65 Din ter štirikratno mesečno plačilo po 75 Din. 50 dvoelektronskih aparatov Kapsch« s Philipsovimi elektronkami, 3 žaril-nimi elementi, 60 V anodno baterijo, 1 zvočnikom >Kapsch«, 50 m antenske žice, ter vsem ostalim materijalom, za 98 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 90 Din. troelektronskih aparatov z avdijonom in dvema nizkima frekvencama, aparat za sprejem inozemstva, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 60 V, finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za 183 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 145 Din. troelektronskih aparatov »Ingelen« za kratke, normalne in dolge valove, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 120 V, finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za 215 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 200 Din. sedemelektronskih aparatov »Ingelen« U 7 z okvirno anteno, akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 V, dvojne kapacitete, mrežno baterijo ter zvočnikom Bled, za 1054 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 400 Din. .................................I Iti IIII lil III t MIII11.....MIIMIIIIII.......I mit: 1191IIM1.....1.......111111111111111II11111111 ■■ 1111111111........IIIIIIIU Oglejte si te aparate v naši božični razstavi v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. :: Razstava je odprta od 15. do 22. decembra. HfHMtCfffllffiffllilf'IIMIIfll'tC'i''''Hllflfflltfllllfllltlltllflf''ttlllllftlllllffClItlf llllltfllllllltltf Iff lllllftllllllllllllffllllllltlllllllllllftflUltttO Radio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva 5 Maribor, Gosposka 37 25 10 Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana Telefon 2830 — Centrala Dunajska cesta 35 — Brzojav: Stroj Turbine: Francis in Pelton turbine, spiralne turbine, vodna kolesa, zatvornice, cevovode, avtomatične regulatorje, ročne regulatorje, grablje itd, Različni tekači za turbine. Pelton kolesa Stroji za obdelovanje lesa, brzo- tekoči polnojarmeniki, tračne prečne, krožne in nihalne žage, skobelniki, poravnalniki. Vse stroje za izdelavo lesenih žeblič-kov, pohištva, sodov itd. Tran«misi|e po DIN nor. ležaji, jermenice, osi, sklopke, vrvenice, konzoie itd. — Zeiezne konslruMCi|e. strešne konstrukcije, rezervarje za vse tekočine, železne mostove. — »oeciialni Stroil za izdelovanje kože. slamnikov, tobaka. — Vsa umetmsKa litina. Mlinske garniture — Armature za vse: paro, plin, vodo in vse druge tekočine. Centrifugalne sesaljke, sesaljke za vino, pivo, vrtne brizgalne. Ročne sesaljke: Nad-talne in podtalne [hidrante. Ejektor vodnjake, sesalne koške, navrtalne oklepe, pipe, vodokaze. Kletarske ai mature Motorne ognjegasne brizgalne, 600 do 1000 litrov v min. Ročne ognjegasne brizgalne. Vse ognjegasne potrebščine. Zvonovi do 5000 kg težki iz najboljšega materijala. Svečnike, cerkvene in domače. Tračna žaga z elektromotorjem UST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ „RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) — ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV — TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)