l\ew. 26 Ptuj, dne 13. juliin 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. »Tednik« izhaja pod tem skrajšonim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na prodioc« Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: '\nton Baiiman Uredništvo in uprava Ptui. Lackova 8 Telefon 156. čekovni rn?iiTi pri Narodni banki Ptuj št 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvi. 1500 din Mnogo smo že storill- ne pa še vsega v okviru slovpsnosti za letošnji! dan borca — 4. julij jn za 20- letnico oboroženega odpora slove- njegoriške Lackove čete proti fa- šističnemu okupatorju, je prire- dilo Združenje borcev NOV Ptuj v nedeljo, 8. julija 1962, v lepem, sončnem, toplem poletnem dnevu v Mostju pri Juršincih velik par- tizanski miting, ki so se ga ude- ležili prebivavci iz vseh strani ptujske in ormoške ter drugih občin. Slovesnost je bila pri spomeni- ku, kjer je tudi začelo pred leti cb njegovem odkritju vsakoletno praznovanje občinskega praznika v spomin na 8. avgust 1942, ko je padla skupina borcev slovenjego- riike čete v Lazah pn Mostju v brezupnem boju z nadmočnim sovražnikom. .Iz VS95: strani so do cestah z raznem; vozili pa tudi peš prihi- teli v Mostje udeleženci slovesno- sti. Tu so se zbrali svojci prvo- > borcev slovenjegoriške Lackove čete. Lackovi, Krambergerjevi, Reševi, Osojnikovi, Zavčevi in drugi, predstavniki oblasti in množičn h organizacij ter dru- štev, sekretar komiteja ZK5 Jan- ko Vogrinec in predsednca obči- ne Lojzka Stropnikova, predsed- nik Združenja ZBNOV Franc Bel- šak-Simon, za SZDL in sindikalne organizacije Branko Gorjup in Jo- že Segula, za mladino Franc Za- , dravec, za »Svobode« in prosvet- na društva Stane Stanič in drugi, k. smo jih videli na tnbuni. Uvod v slovesnosti je pripravil Aerokluh Ptuj s štirimi enokrilci, k; So pridno nadletali prireditveni prostor in so s padalom prinesli venec za spomenik. Miting je začel v imenu prire-1 ditelja Združenja borcev NOV; Franc Belšak-Simon, ki je tudi; prevzel od komandanta partizan- skih patrol Herberta Zorca ra- port in je sporočil zbramrn pis- mene pozdrave zveznega poslanca dr. Jožeta Potrča, Slavice Zemlji- čeve in drugih, ki se niso mogli udeležiti slovesnosti. Namesto dr. .Jožeta Potrča je govoril zbranim rezervni podpol- kovnik .TLA Miro Bračič. V svojem lepem, razumljivem m jedrnatem nogovoru je spomnil navzoče na začetek oboroženene- ga upora proti okupatorju na po- ziv CK KPJ, na začetek težke borbe in zmago revolucije, na pr- ve partizanske enote in na po- znejše brigade NOV, na vod Ino vlogo KPJ, ki je prevzela v tem času zgodovinsko odgovornost za narode Jugoslavije. Spomnil je navzoče na častno mesto slove- njegoriške Lackove čete v času najhujših represalij fašističnih okupatorjev, na veselje ob zm.a- gi nad fašizmom, na napore in uspehe obnove in izgradnje pa tudi na težave in napake, na mno- ge naloge, ki so bile uspešno o- pravljene, na vse, kar S9 dali in storili starejša m na naloge, ki jih ma mladina. Govoril je o skrbi za borce in mladino, pozval je vse navzoče na utrjevanje bratstva in enotnosti, na tovarištvo, medse- bojno spoštov>3nje, ljubezen in humanost, na dober odnos med ljudmi. Vzpodbudno je govoril o mestu borcev pri vsem delu in pri izvrševanju nalog, o pravilnem razumevanju in gledanju na bo- doče prenašanje skrbi in odgovor- nosti na mlajše ter o vnašanju prakse starejših v njihovo delo. Govor je Miro Bračč končal s čestitkami vsem borcem in vsem navzočim za praznik, ob katerem so se zbrali ter želel tudd v bo- doče vsestranske uspehe. RecitatorJ! Slavica Aličeva, Loj- ze Matjašič in učenka Runovčeva so z odličnim nastopom in doži- veto izvedli svoje točke, v kate- nh je bila tako lepo prikazana le- Pogled na tribuno med slovesnost jo Posnetek: J. Vrabl pota slovenske besede v opisova- nju junaških borb in žrtev naših borcev za svobodo. S^.-oj častni delež k kulturnemu delu sporeda tega mitmga je prispeval tudr pevska zbor '>Obrtnik« pod vod- stvom Jožeta Gregorca. k je vzgojil in obdržal Ptuju zbor, brez katerega bi si težko zamislili sla\Tiostno prireditev, zlast. pa prireditve, ki jih imamo v spomin na zgodo\Tnsks dn.. Vsem skupaj so zbrani po vsakj točki zaploskali v znak priznanja in za vzpodbudo, da bi »Svoboda« in ostala kulturno-prosvetna dru- štva še dalje gojila v mladem ro- du veselje in smisel za lepo p**- je in recitiranje narodnih in par- t.zansk h pesmi. Tudi aodba na pihala )Svobode« iz Kidričevega je bila za ves svoj nastop deležna priznanja. Po sporedu so ostale Mostje prijeten kraj v Slovenskih goricah kjer se ljudje pri mizah pod ko- šatim drevjem sadonosnika pred hišami blizu spomenika radi zadr- žijo, pogovorijo in poveselijo ob petju in godbi, ob plesu m vese- lju. Tir Prav posebej po odkritju spo- menika v Mostju dalje so Mostje ljudstvu v leipem spominu, saj stoji tam spomenik neustrašnosti m upornosti našega ljudstva pro- ti vsemu, kar je moralo prežive- ti pod nasiljem okupatorja, tam stoji spomenik revolucije, ki je odstranila iz naše domovine ne- varnost, da bi še kdaj teptal našo zemljo tujec m da bi jo še kdaj kdo oropal pridobitev NOB in ljudske revolucije. J. V. Miro Bračič Pred spomenikom v Mostju se je zbrala mnoT^ica in proslavda Dan borca Posnetek: S. Kosi MOSKVA - KONFeRENCA ZA MrR Medtem ko v Kadru zaseda gospodarska konferenca dežel, ki so v razvoju, so v Moskvi od- prli konferenco za mir in sploš- no razorožitev. Toda prav v ča- su, ko za.sedata tako pomembna mednarodna foruma, so v ZDA sprožili silno eksplozijo jedr- skega orožja v zraku in se o tem še na široko razpisali. In prav ti dogodki dokazujejo, v kaikšni poilitični, gospodarski in moral™ zagati je današnji svet. Ni dvoma, da si ogromna večina želi miru in mednarod- nega sodelovanja. Toda blokov- ske pregrade, sprepeletene z raz- ličnimi ideoloiškimi in politični- mi pogledi, so ustvarile umetne ovire za uspešno, zares učinko- vito mirovno akcijo. • PRED RAZPLETOM? Spora v alžirskem osvobodil- nem gibanju smo se dotaknili že zadnjič. Doslej ga še niso od- pravili. Po najnovejših vesteh sodeč je podpredsednik Ben Bela prispel v Alžir, v svoj rod- ni kraj, obiskal mesto Oran, kjer so mu priredili nadvse svečan sprejem, nato pa bo verjetno prišel v stik s člani Benhedove vlade. Etotlej je namreč kazalo, da se za določen čas sploh ne namerava vrniti v domovino. Doslej so objavili več doku- mentov, ki so bolj razsvetlili omenjena trenja. Ben Bela in večji del vojaškega visoke ka- dra zahteva, naj Benhedova vla- da razveljavi svoj sklep o raz- pustitvi vrhovnega štaba os-^-o- bodilne armade. Benheda se .ri- mu opira in še naprej poudarjaj da so omenjeni ljudje hoteli spodkopati ugled vlade in uvesti nekakšno vojno diktaturo. Po nekaterih vesteh sodeč je Benheda baje celo zaprosil fran- cosko vlado, naj ne dovoli vko- rakanje alžirskih čet iz Maroka oziroma Tunisa, dokler se spor ne reši, da bi tako onemogočil podporo armade Ben Beli. Ven- dar se to ni zgodilo in alžirska osvobodilna vojska je vkorakala v deželo, medtem ko so se fran- coski vojaki umaknili v kasar- in in ni bilo doslej nobenih in- cidentov. Kaže, da se obe strani strinjata s tem, naj bi sklicali svet alžir- ske revolucije, ki naj potem od- loča o sporu. Sam povod za spor — razrešitev članov gla^^lega štafca — naj bi dotlej potisnili v ozadje. • RAZLIČNE KONCEPCIJE Ni dvoma, da je spor prišel ob neprarvem času! Tisti, ki jim ni kdo ve kako do osvobodilnega procesia v Afriki, so že pričeli govoriti o nevarnosti »drugega Komga«. Določen del zahodnega tisika je tudi razpihnil ideološka nesoglasja v alžirskem osvobo- dilnem gibanju, ki je skušalo v boj proti ostankom koloniali- zma združiti vse rodoljubne sile. Tako smo te dni lahko brali, da se Benheda bolj zavzema za tak režim, kakršen vlada v Tu- nisu. torej prozahodnjaški, bolj kompromisen. Ben Bela naj bi se naslonil na razvojne poti ZAR. pri čemer naj bi igrale posebno vlogo agrarna reforma in podržavljenje industrije. Ben- heda poudarja združitev Tuni- sa, Alžira in Maroka v znani Magreb. ki bi bil tesno povezan s Francijo. Ben Bela pa da za- stopa širše, splošnoarabske tež- nje. Bilo bi od^'eč razčlenjevati take nazore. Dejstvo je, da se je alžirsko osvobodilno gibanje znašlo v krizi, iz katere bo treba najti čimhitrejBO pot. To sled- njič terja alžirsko ljudstvo, ki za sam spor v ogromni večini ni niti vedelo niti slutilo. To naj bi slednjič tudi odgovorilo na vprašanje, za kakšno pot bodo- čega razvoja se naj odloči.to. • TE DNI PO SVETU Ob polaganju vencev REORGANIZACIJA OSNOVNIH ŠOL- VELIK KORAK NAPREJ (S se.i ' rinskega ljudskega odbora v Ormožu.) ' V SOi> .0 STA OBA ZBORA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZASEDALA SKUPNO, POZNEJE LOCENO IN STA SPREJELA POMEMBNE SKLEPE O REORGANIZACIJI ŠOL- STVA NA PODROČJU OBČINE. POROCiLO O UPRAVNIH ORGANIH OBČINE TER ANALIZA ZAKLJUČNIH RAČU- NOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA 1961 LETO JE SPROŽILO PLODNO DISKUSIJO. NAZADNJE SO ODBOR- NIKI RAZREŠILI 8 ŠOLSKIH UPRAVITELJEV IN IMENO- VALI ŠOLSKEGA UPRAVITELJA ZA SREDIŠČE IN MI- KLAVŽ Za kvaliteto pouka se je tre- ba nenehno boriti, saj je v osnovnih šolah pridobljeno zna- nje temelj nadaljnjega izobra- ževanja in osnova za bodoči pio- klic. Zato je bila določena tri- članska komisija z namenom, da prouči možnosti razvoja osnov- nih šol po reorganizaciji na pod- ročju občine. Komisija je pri proučevanju upoštevala dose- danje uspehe v šoli in material- ne izdatke za šolstvo na področ- ju občine, ki so zna.šali na de- setih osemletkah letno okrog 113.173.225 dinarjev. Vendar to ni \'se, tudi pomanjkanje stro- kovnega kadra je važno vpraša- nje, če upoštevamo, da bodo z reorganizacijo šol ostale le 4 osemletke, kjer bodo v bodoče pedagogi lažje kos učnemu pro- gramu, kajti kvalitetni kader bo stem na osemletkah skoncentri- ran. Ta bistvena izpopolnitev bo brez dvoma vplivala na kvalite- to izobraževanja. Laboratoriji na osemletkah se bodo dopolnili in razširili, kar je nujno, ker so do- sedanji pripomočki že zastareli. Sodobne laboratorijske priprave iz nepopolnih osemMk bodo prenesli na popolne osemletke. Mnogi starši vprašujejo, kaj bo z otroci, ki imajo tudi po več kilometrov do osemletke. Tudi to vprašanje bo do prihodnjega šolskega leta rešeno. Mnogi me- nijo, da bi uvedli avtobusno pro- go do zbirališča otrok in ta je zamisel skoraj že osvojena. Ob- čina je voljna nositi večji del stroškov prevoza preostali del pa bi naj prisp>evali starši. Ta- ko bo prevoz zagotovi je, ven- dar samo za tiste, ki se bo- do zbirali na 2:ato že v na- prej določenem mestu. Učen- ci iz hribovitejšdh in ne- prevoznih predelov ter iz kra- jev, iz katerih ne bo dovolj učencev, si bodo morali poma- gati s kolesi. (Dalje prihodnjič) . Obvestilo naročnikom in bralcem 1 Sporazumno s tehničnim vod- stvom novega podjetja »Maribor- ski tisk«, v katerem sta združeni prejšnje podjetje »Mariborska ti- skarna« in »Večer« bomo v počit- niških mesecih morali imeti vsako drugo številko »Tednika« z osmi- mi stranmi, ker bo predhodna številka imela le štiri strani. V teh mesecih so težave z roko- pisi in s stavljenjem in nam ob običajnih dopustnih težavah tis- karna ne more zagotoviti rednih šest strani, ker ji tudi naše ured- ništvo ne more redno dobavljati v dogovorjenem času rokopisov. Tako naši naročniki ne bodo pri- krajšani, ker bodo tudi v bodoče dobivali v 14 dneh skupno 12 strani lista. Za razumevanje se vsem zahvaljujemo. UREDNIŠTVO Stran 2 TEDNIK PTUJ. 13. JULIJA 1962 narodno banka u nouem Ptii]u Severna stran Miklošičeve ulice v Ptuju je lepo zaklju- čena z novo z|(radbo Narodne banke Ptuj. ki že sem od otvo- ritve 30. junija 1962 v celoti služi svojemu poslovnemu in stanovanjskemu namenu. Nfinuli dve leti, to je sem oti julija 1960. lota, ko je začelo gradbeno podjetje >Drava« Ptuj t gradbenimi deli, bosta kmalu pozabljeni in za preteklost le delček naše dobe, v kateri so zrasle iz tal lepo, potrebne in koristne zgradbe tudi v Ptuiu, ki bodo ostale poznejšim rodo- vom kot praktični spomeniki iz let ustvarjanja s posvetilom ■»Za lepše življenje naših de- Inviiili lju(li->. Vrednost le nove, moderne in arhitektonsko posrečene zp^rad- be znaša nad 86 milijonov di- narjev. Toliko je tudi stala. Gradilo jo je gradbeno pod- jetje »Dravat: Ptnj, ki jfa žo leta vodi od uspeha do uspeha čez razne razvojne in časovne težave kot direktor Otmar (>aj- ser skupno z organi upravlja- nja. Opremo za to zgradbo je izdelalo podjetje s^Cradnjec v Ptuju v svojem mizarskem obratu. Tudi oprema dopolnju- je podobo zgradbe, saj je zelo lepr» in okusno izdelana. Ob otvoritvi je izrekel di- rektor banke Borut Carli vsem. ki so pripomogli do zgraditve tega poslopja, zahvalo in pri- znanje: občina Ptuj in centrala NB Beograd ter Komunalni banka Maribor so dobile pri- znanja v imenu občanov in svojih komitentov za finančna sredstva, inž. arh. Branko Koc* mut kot projektant, akad. arh. Mirko Zdovc kot projektant notranj(> ureditve, inž. Jože I r- bančič kot bančni nadzorni or- gan, kolektiv in vodstvo grad- benih podjetij >Drava< in >Gradnjef itd. Ob prevzemu ključev zgradbe predstavniku kolektiva in ko je prerezala vrvico, je izrekla predsednica občine Lojzka Siropnikova pri- znanje direktorju banke in njegovemu pomočniku Horutir (arliju in l.ipelu Izlakarju za njuna prizadevanja, da je pri- šlo do nre-^iiiren ja ziimisli. d^ bi dobila banka nove prcntore in neka) stanovanj za ivoje uslužbence. Komitenti Narodne banke Ptuj so se hitro navadili na se- dež hanke v Miklošičevi ulici in na lepo urejen prostor pred z/jradbo s košatim kostanjem v sredini ter s klopmi okroK nje* fth. Vsak domači in tuji goni ho obstrmel nad tem in dm« ^imi »novorojenčki« sicer »t«4 rodavnega Ptuja, ki je v ne- polnili 20 letih pridobil precej spomenikov povojne ustvarjal- nosti našega ljudstva in plan- skega uporabljanja sredstev za skupne koristi in namene pre- hi>avstva celotne občine. VJ. Mladina gradi Prejšnjo nedeljo so člani se- kretariata občinskega komiteja LMS Ormož razpravljali o ak- tualnih vprašanjih mladine na področju občine. Ob pregledu polletnega dela mladine v akti- vih so zaheležili številne uspe- he in kritično ocenila dosedanje pomanjkljivosti. Kje so doseženi uspehi, lahko vsakdo vidi, posebno pa mladin- ci Ivanjkovec, Jeruzalema in Mi- klavža, ki so s prostovoljnim de- lom mnogo napravili. Igrišče pri Miklavžu je bilo treba urediti, zato je aktiv LMS Miklavž k temu nujnemu delu takoj pri- stopil in je bilo potrebnih za ureditev 250 delovnih prosto- voljnih ur. Tudi mladinci Ivanj- kovec imajo mnogo dela, saj 300 prostovoljnih ur ni bilo dovolj pri gradnji sindikalne dvorane in igrišča, ki bo šele v prihod- njem tednu urejeno, ko bodo mladinci opravili še nadaljnjih 190 prostovoljnih ur. Ker v tem in v bližnjih krajih ni primer- nega kopališča, so mladinci skle- nili, da bodo s prostovoljnim de- lom že letos začeli graditi ba- zen. Vse izkope in ostala nestro- kovna dela bodo mladinci opra- vili s prostovoljnim delom, pre- voz gramoza pa bo opravil obrat kmetijskega kombina'ta Ivanj- kovci. Več pozornosti bodo morala vodstva aktivov na področju občine posvetiti medsebojnim tekmovanjem, ki bi naj imela dvojni namen: spoznati mladin- ce raznih aktivov med seboj in poživeti športne prdireditve. Tek- movanja bi morala obsegati di.«;cipline, ki jih mladinci za tekmovanja sami predlagajo. Aktivi LMS prirejajo razne izlete in taboren j a. Mladinci iz Miklavža in Ivanjkovec bodo po- tovali po lepih gorah Gorenjske. Kot vsako leto bodo tudi jeseni obiskali zagrebški velesejem. Med razpravo so mladinci pri- šli do zaključka, da morajo v bodočem letu posvetiti mnogo večjo pozornost idejno politični vzgoji mladine. V ta namen bi naj že v jeseni priredili pod okriljem delavske univerze šolo za življenje v Ormožu, Ivan j- kovcih, Središču in Tomažu. Ta potreba se kaže že več let, ker je mladini potrebno posvetiti posebno skrb v času razvoja, da bo pravilno razumela življenje. RD . ZADRUŽNI DOM VELIKA NEDELJA Zadružni dom Velika Nedelja je postal pomemhn-a kulturna toč- ka, ne samo za bližnje prebivavca, tmveč tudi za one, ki se radi ude- ležujejo kulturnih prireditev iz Runča, Ključarovec in nekaterih vasi, ki so oddeljene deset in več kilometrov. Prostori doma obse- gajo prosvetno dvorano z garde- robo in vzporedne prostore. V drugih prostorih je trgovina z ustreznimi skladišči. V prvem nadstropju so stanovanja in pi- sarne KO. Kulturno življenje po- življa prosvetno društvo Velika Nedelja. Televizijski sprejemnik zebava kmečko in ostalo mladmo posebno cb praznikih, ko je dvo- rana mnnaokrat polna. Tik ob vhodu v ' ''ko zgradbo je na des- ni stran; pr trjena spominska plo- šča z enaindvajsetimi imeni, pad- lih v boju za svobodo. Ob otvoritvi Narodne banke — nagovor predsednice Lojzke Stropni kove (Posnetek: J. Vrabl) Skupni plenum ObC. odb. SZDL in Obč. sindilcalnega sveta Kot smo ie poročali, je Ml € soboto 7. julija t. 1. dopoldne t Ptuju skupni plenum Občinske' ka odbora Socialistične zvese il Ob61n«kega sindikalncKa svet« Referat predsednika Obč. od< bora SZDL Branka (iorjup« 4 nalogah političnih ore:anisAci| ut povečanje proizvodnosti li gospodarstvu Je spodbudil iie^ vllne navzoče politične delavciu k raEpravi. | Boris Solovjev iz kolektiva TGA Kidričevo je obravnaval vpraišianje nekaterih članov nji- hovega kolektiva, ki se ukvarja- jo, ko niso na svojem delovnem mestu v tovarni, ?. drobno kme- tijsko proizvodnjo na lastni zemlji v bližini svojih domov. Ta dodatna zaposliitev jih od«* vrača od sodelovanj« v delav« skem MBrnoupravljanJu ter so docela n«jfcaintere«i4"ajil nad de*«] lom aaimoupravnih drganov. PoJ nazxwiil j« njihov način žlvljenj4|i ko vstajajo v agodnjih jutra- njih urah, opr»vl;j*,jo nekatera kmetijskia dela, odhajajo s kolea^ v tovaimo t«r ž« precej utrujeni: stoipajo na svoj« dedovna m#»tai) Zavzel se j« za akcijo polltič«! nih organizacij, da bi se to vpra- šanje uredilo. i Vučak Franc iz kolektivai| »Delte« je obravnaval sitanje v\ kolektivih, ki so zaposleni pri izdelovanj« konfekcije. Na tera področju iso bili v zadnjem ča*vP napravljeni določeni koraki, ki pomemljo zboljšanje organizacij je prodaje gotovega blaga In sploh poslovanja. O problemih trgovine j« go-« voril Ludvik Pernat. Predvserru je obravnaval vprašan.ie cen,^ decentralizacije upravljanja iri' delitev dohodka. Menil je, da bi! v tem pogledu morali upošteva- ti specifičnost posameznih pod- jetij. Sever .lulka je razpravljala oj zaposlovanju delovne sile. Za-j vzela .se je za to, da bi ljudi, kij .se poleg zaposhtve v družbenem i sektorju gospodarstva oklepajo| obdelovanja zemlje, usmerjalij na delo v kombinart. Drugi pro-' blem, ki ga je načela, pa je do-i deljevanje sredMev za šole in; podobne ustanove. Menila je, da; je potrebno šolam z istim učnimi programom dodeliti ista sred-j stva ter da je potrebna določe-l na politična akcija za pripravo- pogojev za združevanje šol. Kri-j tizirala je stalno menjavanj* učbenikov, kar je velika oviraj rednemu delu v šolah. 1 Belšak Franc se je zavzel za večjo aktivnoist na relaciji za-j druga — posameznik ter sploh; za idejni dvig vaškega prebi-i vavstva. ■ Zaistopni'k kolektiva »Elektro- kovinar« je razpravljal o do-, deljevanju del v izvajanje. Ne-*) k-ateri investitorji namreč ne iz-j hirajo izvajavca investicijskimi del med najnižjimi ali najugod-; nejšimi ponudniki, temveč iz-s med domačih ponudnikov, če-: prav so pKDnudbe le-teh manj] ugodne od ponudnikov iz druigi^; krajev. j Zastopnica kolektiva »Sloven-i skih goriC'< je govorila o ugod-š nem plasmaju vin podjetja vj inozehi.sitvu ter o tem, da je nai padec prometa z vinom precej: vplivalo stanje v našem gostin-j stvu, ki obremenjuje vsak literj prodanega vina z 15 '/n pribitki. Albin Pišek je govoril o cenahi obrtniških uslug ter tudi o kva-' liteti ded4, ki |a opra^vijo lističn« o*>rtfta podjetja in pri- vataiiikl. Marjan Berlič .je govoril o d*- lu občinsk« komisij« ta pre- gled pravilniko\' o d^lltva do- hodka, Kosi Stanko o nagraje- vanju deUvcev v privatni cAirii, Julka Kancl«rj«va o inve*tiTa- nju v Človeka — o iaobrafcevanju in o službah, ki omogočajo, da je človek na svojem delovnem mestu bolj produktiven. Dr. Mr- gole je obravnaval problemati- ko na področju zdravstva, Janei; Petrovič pa proizvodnost in pro- blematiko zniževanja lastnih cen v Kmetijskem kombinatu. Dr. Neudauer iz ptujske bol- nišnice je v glavnem opisal de- lo za boljšo skrb za bolnike in za odpravo anamalij pri de- litvi dohodka in osebnih dohod- kov. Vinko Dreo iz KZ »Haloze« je kritiziral nekatere pojave v trgovini « kmetijskimi pridelki in v trgoviini z živino. Ti novi pojavi močno vplivajo na samo proizvodnjo v kmetijstvu. KZ bodo morale spremeniti delitev dela po ekonomskih enotah in ustvarjanje dohodka po njih glede na omenjeno maržo. Reor- ganizirati bo potrebno tudi delo strojnega parka in organizacijo prilagoditi za večje okoliše. Prav zanimiva je bila diskusi- ja Zvonimirja Cajnka, predsed- nika Okrajnega odbora SZDL Maribor, ki se je zadržal pri vprašanju pravilnega ustvarja- nja in delitve dohodka in pri p>o- sebnostih pravilnikov o delitvi dohodka. Podčrtal je, da morajo biti v v.-eh gospodarskih orga- nizacijah in v komuni vsa go- spodarska vprašanja organsko povezana in ob njih morajo biti vsi stalno budni in aktivni pri reševanju gospodarskih proble- mov. Odpraviti morajo pomaga- ti vse neskladnosti na trgu in onemogočiti pojav kriminala vseh oblik. Potreben je večji čut odgovornosti za gosipodarsko po- slovanje in boljše gospodarje- nje z družbeno imovino. Novi ukrepi sami ne bodo stvari ure- dili, če se ne bodo potrudili lju- dje sami za dosego njih namena. Sami moramo stvari urejati. Tudi v kmetijstvu moramo dvig- niti proizvodnost dela, ker še vse možnosti za to niso izkori- ščene. PV)litične sile se bodo lah-'H ko afirmirale le ob zadostni za-- poslitvi in ob pravočasnem re- ševanju važnih gospvodarskih nalog. Za zaključek plenuma sta di- skutirala še Branko Gorjup in Jože Segula. Ob koncu je bil izvoljen Alojz Donaj za člana občinskega skla- da za zdravstvo. BV. VABILO v počastitev 20-letnice mla- dinskih delovnih akcij bo v Dor- navi, v soboto, 4. avgusta 1962, in v nedeljo, 5. avgusta 1962, okrajna proslava in shod briga- dirjev, ki so sodelovali pri regu- laciji Pesnice, Pozivamo vse udeležence te akcije, da se shoda udeleže. Ude- leženci naj pošljejo točne na- ! slove do 25. julija 1962 in naslov brigade, v kateri so sodelovali na občinski komite LMS Ptuj, Trg MDB 1. Odbor za pripravo okrajne proslave 20-letnice MDB Pošten ncajdileit Janez Kolarič, uslužbenec >T'Pe- trola« v Ptuju, je našel v začetku tega tedna v bližini servisne po- staje denarnico z večjo vsoto turških Ur. Ker po sami denarni- ci ni mogel ugotoviti lastnika, jo je odnesel na postajo LM Ptuj. Organi LM in najditelj Kolarič sol sklepali, da je mogel denarnico' zgubiti le vozač avtomobila iz Turčije, ki je blizu servisne po- staje popravljal vozilo. V nekaj minutah so o najdeni denarnici vedeli carinski organi na prehodni postaji Št. Ilj. Tja ja pripelje! tudi turški avto :n vo-»' zač je kmalu zvedel, da je brez denarnice, ki se nahaja na posta- ji LM v Ptuju. Presenečen in vesel se je vozač iz Turčije vrnil v Ptuj, kjer je dobi! denarnico z vso vsebino. Iz veselja in presenečenja nad iz- rednim poštenjem najditelja, mu je po zamenjavi lir v banki odštel 15 */» običajne nagrado za najdi- telja v skupnem znesku nad 12 tisoč din. Po tej sreči v nesreči sta bila liABpno oba zadovoljna , Ambulanta v Podlehniku uspešna v svojem poslanstvu Vsaj en popoldan v ambu- lanti v Podlehniku z zdravni- kom, pa najsi je to bil prej dr. Pire. dr. Blagovič ali sedaj dr. Novakovič ter z zdravniko- vim spremstvom Lašičevo in Zepanovo ali njunima predhod- nicama med pacienti iz tega predela Haloz, med mladimi in odraslimi, ostane opazo^avcu vtis. da jo razvoj potegnil v svoj vrtinec in tok tudi to pre- bivavstvo in da bi z njim odšli še dalje, če bi ne bili tako na- vezani na svoj vinorodni kraj in razvoj, ki ga doživljajo kme- tijski predeli v občini. V petek, 6. julija t. I.. sem bil popoldne v Podlehniku z dr. Aleksandrom Novakovičem in z R()zo Lašičevo tor .Marijo Ze- panovo v ambulanti pa tudi v Gorci na obisku bolnikov. Presenetljiv je v ambulanti pogled na lepo urejene in opremljene prostore, sprejem- nico. čakalnico, laboratorij, so- bo za obsevanje in ordinacijo, s cvetjem na mizah, še bolj pa v omaro z nad 10(H( bolniškimi kartotekami, ki so priče vsega zdravstvenega dela na tem ob- močju v letih, od kar je v Pod- lehniku ambulanta. Y čakalnici so se zbrali mlaj- .ši in starejši, ženske in moš,ki drlavri kombinata, svojci drii- ^'od zaposlenih in zavarovanci kmetijstva. Bilo jih je tega le- pofra dne vsaj 50. Prihajali so drug /n drujrini. sedli v čakal- nico in počakali na vrsto. Ob" slabšem vremenu jih je tudi do 80 in več in ni čudno, če ostane zdravnik med njimi do 21. ali 22. ure. Vsak bolnik ima svojo teža- ve. Tega muči revmatizem, drugega rane na nogah, vnetje sklepov, eksremi itd. Dr. No- vakovič jih po>ilMŠa. presledu-j je, iro^ilja v laboratorij itd. Stori jim vse. kar je le mogo- če. 7 receptom ali z napotnico k specialistti odhajajo v«i po-1 mirjeni in z zaupanjem, da jim bo pomagalo in da se je zdrav- nik zavzel za njihovo zdravje. Satno junija 1962 je bilo v am- bulanti nad 1200 raznih pregle- dov in toliko raznih storitev, večinoma injekcij, obsevanj, prevezov. laboratorijskih pre- iskav, masaž itd. Vsi trije iz Ptuja so se prav lepo izrazili o pacientih. .So zelo disciplini- rani, nič nestrpni, pustijo na- )rej l)(>lnike, ki gredo na avto- )us ali mater z otrokom. Zdrav- nik dr. Novakovič je vesel spretn()«^ti sester, ki mu vse pripravita, preden pride pacient k Tijemu. da gre delo lepše (m1 rok. Pacienti so zadovoljni z lepim nasi(>|)(>m vseh in s pri- jaznostjo zdravnika. .\a vse zdravnike so se radi navadili, ležko jim je bilo, ko je odšel dr. Pire. potem dr. Blagovič in sedaj bi jim bilo te/ko. če bi jim odšel dr. Novakovič. Pri- jetni, domači nastop vseh zdravnikov je najboljši dokaz, da prihajajo k njim z dobrim namenom in jim tudi pomagajo. Žensk prihaja v ambulanto več kot moških. Otrokom se vedno kaj dogajh. .Mali S-letni Janezek Strmšek s poškodova- nim čelom je l)il pravi junak. Niti malo ni zastokal ali zajo- kal, ko mu je dr. Novakovič čistil dan staro usekanino na čelu. Spremljal je sicer vsak zdravnikov gib pri čiščenju rane. In več otrok je lakih, junaško se držijo, pa najsi gre /a nasekan prst. rano na nogi ali gla^i. llvala. hvala...« se ponavlja ob odhajanju Asakega odraslega ali malega pacienta in njihovih spremljevavcev. Po pregledu lepcjra števila pacientov v ambulanti so ostali še trije obiski na domu. in si- cer v Podlehniku. Onrci in v Popovcih. Dva bolana otroka. IN-Iptna žena in dve »starejši bolnici, vsi težji bolniki. Zdrav- nik dr. Novakovič ni moprel na- zadnje prikrili, da je že močnoi utrujen in s tem še ni bil ko- nec dela za ta dan. Različne bolezni in različni ljudje, ki ncfjujejo bolnike. Nekateri se odločijo za pomoč zdravnikt^ pravočasno, drugi prepozno. Cej ga ni takoj, ko ga /clijo, so nevoljni. Območje Zdravstve-' nega doma Ptuj je obsežno in^ povsod po nekaj l)olnikov. j Z (iorcc sta mi dr. Novako-| vič in vozač Korenjak poka-j zala posamezne hiše po raztre-' senih hribih Haloz, ki sta jihi obiskala pozimi, v snegu, dcžjuj in blatu. Tega dne je bil z| (Jorcc na vse strani krasen raz-; glcd in pogled ])o goricah lepo novo cesto med njimi, ki- jo je zgradil Kmetijski kontbi- nat Ptuj in je z njo odprl živ- ljenje v marsikak zakoten kraj, rio katerega ni mogel rešilni avto. ne traktor, ampak le vprežen voz. ki je moral do osi v blato. Vse te lepote vidijo zdravstveni delavci, vendar je za temi lepotami skritega tudi nekaj trpkega življenja, zlasti ljudi, ki jih je zapustilo zdrav- je, mladost in moč. V deževju ni nič kaj prijetno hoditi po ilovnatih in strmih poteh. To~ priznajo sami prcbivavci iz Ha- loz, čeprav so jih navajeni, še manj pa so za zdravnika in njegovega spremljevavca. ki ne hodita tod zaradi oddiha ali izleta, obiska sorodnikov, pri- jateljev in znancev, ampak za- radi ljudi, ki jim je potrebna zdravniška pomoč. Razširjeno zdravstveno zava- rovanje je neprecenljiva pri- dobitev za vse delovne ljudi na podeželju in ta se bo še bolj odražala čez nekaj let. ko ne bo več zastarelih bolniških pri- merov, ki jih ni bilo inogoče zdraviti, ker ni bilo sredstev doma in ne možnosti za pomr>č iz skupnih sredstev. Zdravnika bodo pravočasno klicali in bo- lezen ne bo dolgo pri hiši. Zdravi bodo še rajši vlagali svoje moči v skupne napore, da bo življenje lepše. Vsak kraj v Halozah bo del velikega delovišča v naši občini, kjer §e iz dneva v dan spreminja po- doba in kjer se iz dneva v dan bolj vidijo prednosti skupnega gospodarjenja, obnove Haloz in urejanja življenja njenega prebivavstva kot članstva ve- like skupnosti, ki od ustvarje- nega dobiva zase vse potrebno za vsakdanje življenje. VJ. Med ordinacijo v laboratoriju (fosoctck: J. Vrabl) PTUJ, 13. JULIJA 1962 TEDNIK Stran S narodnoosuobodllni boj (I Cirkuianah Ob prihodu nem&idh faiirtov nd bdlo lahloo. drkulane eo bile dokaj razgibane v kulturno pro- svetni diejsiti. Saim kraj je vtooroden in so- cialno slabo stoječ. Velikega kmeta sploh ni bdlo. Prebivav- stvo je dobro in nepokvarjeno, ki se od jutra do večera trudi Zift V8akdan.il kruh. Veliko zlo je bilo viničarsko vprašanje in bi pričakovali, da bo okupator rav- no pri teh našel ugodna tla. Vendar ni bilo tako, kar je do- kaz aktivnega dela takratnega prosvetnega kadra. Veliko šte- vilo ljudi pa je odhajalo v tujino za kruhom, ki jim ga stara do- movina ni mogla zagotoviti. Staro oblast je vojna zalotila popolnoma nepripravljeno Omembe vredno je. da so skoraj vsi takratni di.jaki in študentje bili v boju proti oku- patorju prostovoljci ali v zapo- rih. Prve akcije, ki jih je izvedla OF so bile že lota 1941 in to individualno delo s posamezni- ki, razpečevanje letakov in os1a- le.ga propagandnega materiala, skrivanje orožja, municije in slično. Ni dvoma, da so jedro razvoja tvorili Gol Anton iz Gradišč ter Arbajter Miha in Gabrovec Pe- ter iz Paradiža. Imenovani .so se že v stari Jugoslaviji lotili vi- ničarskega vprašanja in bili po- vezani z člani partij? in današ- njimi vidnimi funkcionarji. Okupator se je v celoti zave- dal situacije, zato ni čudno, da je odstranil domačo inteligenco in ostale ugledne domačine, jih izselil ali pa interniral, misleč. da « otttali n« bodo u^li zso- per»t*viti s* N«motoi. Prve letake je GOL Anton razdelil mAd zdvedn« Slovence in s icm iMarišbe upora pov«6aU V Gradaščah, ki je bila zabelk* OF, eo bali *e 1941 l«ta prvi ak4 tivisti, ki so se sestajali v hilŠ §tev. 105. Pa tudii gesta po vci 90 rddi za- hajali v Gradišča, vendar jim za- radi zanesljivosti in predanosti domačinov ni uspelo ničesar od- kriti. Interniranci na Borlu, kjer so bili tudi člani KP, «0 bili v sti- kih s pokretom v Gradiščah. Gradiščanci so pa za interniran«! ce zbirali hrano in podobno. Za-i nimivo je, da Gradiščanci nis* ostali osamljeni, temveč so de«i lokrog oa razširili v ParadižJ kjer sta delovala Arbajter Mih*; in Gabrovec Peter. Kmalu so s*i še pridružili ostali kraji. Takojj v začetku so fašisti ujeli parti-*] zanskega kurirja KOZEL Fran-i čeka in ga ustrelili. Z ilegalci v Ptuju, je bila tesna^ povezava. Ko so nekatere med; njimi internirali, je bila v letuj 1942 zveza za nekaj časa preki-| njena. Ilegalnih sestankov v* Ptuju se je udeleževal Arbajlefl Miha, s katerih je prenašaj smernice na teren in tvoril isto-1 časno povezavo z LACKOVO četo. j Na tem območju so zbirali zd to četo denar, živilske naka-| znice, orožje in municijo. Oku-j pator je nekaj vohljal, zato je; Arbajterja Miho interniral ini tako je bila zveza zopet preki-j njena. I FV>novno zvezo sta vzpostavila BEI^AK Franc-Tone in GOLOB, Milko-Jože koncem avgusta! 1943 leta. Na terenu je delal tur di BELSAK Franc-Simon. Teror okupatoja se je stopnjeval, od- por domačinov pa je postajal vedno hujši. Postojanke so rastle (Zavec Martin, Bezjak Alojz, Majceno-j vič Marija, Žavec Angela itd.J pa tudi akcije so napredovali (podiranje telefonskih drogov, akcije na gradu Borlu itd.). Do- maoini mobilizirani v nemške^ vojsko, se z dopusta niso veS vračali v enote, ampalc so odha-? j ali v partizane. Bunkerjev je bilo vedno več:* Okupator pa je še huje divjal. Pričelo se je streljanje in poži-, ganje hiš. Ljudstvo pa je odgo- varjalo s protiukrepi in ni klo-; nilo. Za represalije so pričeli! Nemci na tem terenu streljatij talce, odpor pa .se je zopet pove-; čal. Do- konca vojne .je padlo 42i domačih žrtev. ProsA^etno dru- štvo je pa napovedalo kulturni, molk in ga tudi vzdržalo do kon-^ ca vo.jne. S. L.: (Dalje prihodnjič) ; Prva izmena mladinske delov- ne brigade »Bratov Rešev«, se- stavljena iz učencev osemletk in dijakov srednjih šol iz Ptuja, je štela 45 članov in članic. Začela je z delom 2. julija 1962 in je bila zaposlena pri urejanju šolskega Športnega stadiona pri osemletki »Toneta Znidariča«. Delali so po 4 ure dnevno. Vsak član brigade je izjavil, da bo delal 40 ur. Na- slednja izmena pride na vrsto 18. julija 1962. Štela bo 50 čla- nov in bo nadaljevala začeto de- lo. V prostem čaisu obiskujejo člani brigade tečaj za mopediste. Po opravljenem delu odhajajo tudi na kopanje. V soboto 14. julija 1962 bo v Ptuju posvet stanovanjske skup- nosti za čiščenje struge Studenč- nice med zgornjim in spodnjim mlinom oziroma med mlinom in račjo farmo na Bregu. Na ta po- svet so povabljeni vsi zaintere- sirani predstavniki organizacij, med njimi Društvo prijateljev mladine, Brodarsko društvo, od- bor SZDL Breg, predstavnik Vodne skupnosti za porečje Dra- ve in njenih pritokov itd. Glavni poudarek na tem 00- svetu bo na predpripravah za samo izvedbo čiščenja struge; predvsem bo dogovorjeno, kako bo na.iprej odstranjena vodna trava in kako bosta urejeni obrežji ter kako poglobljena ne- katera mesta v strugi. Na raz- ! polago sta že dva čolna, ki bo- sta nato na razi->olago za čolnar- jenje po Studenčnici. S čiščenjem struge Studenč- nice bi pričeli že koncem julija. Delo ho opravljeno deloma s pomočjo obrežnih lastnikov zemljišč in raznih organizacij. V petek t. j. danes 13. julija 1962 konča v Ptuju 1-mesečni tečaj za ne^n bolnikov na domu. Tečaj .ie obiskovalo 10 prijav- ljenih žena. ki bodo nato po na- ročilu Zdravstvenega doma. Bol- nišnice ali Zavoda za socialno zavarovanje ncs;ovale stare in bolnike na domovih. Na tečaju so predavali zdravstveni delav- ci iz Piui&. Po dovozni cesti na ptujsk grad je zlast v turistični sezoni močan avtomobilski promet, saj si hoče večina obiskovavcev Ptuja ogle- dati kulturnozgodovinski in na- rodnoosvobodilni oddelek muzeja v flrajskih prostorih ali pa želijo v dr*ižbi posedeti v lepo urejenih prostorih restgvrac je in pod ko-, šat-im, kostanjevim, drevesi pri I restavraciji. S tem poudarkom je bila vedno podčrtana važnost ureditve pri- merne .jevne razsvetljave ceste na grad predvsem iz prometno-1 varnostnih in tudi ir dekorativnih razlogov. V najbližji bodočnosti bo reše- no tudi to vprašanje. V spodnjem delu ceste na grad, to je od od- cepa Raičeve ulice do parkirnega prostora pod gradom, bodo fluo- rescentne luči na 8 ravnih kande- labrih. Od parkirnega prostora do vhoda v grad pa bodo tn svetilke »laterne«, ki bodo visele z zidu na posebnih izveskih. Na celotni pot; bo skupno 11 luči. od tega bo 8 fluorescentnih, 3 pe bodo z žarnicam:. Luči bodo v medsebojni razdalji od 22 do 44 metrov. Kandelabrj bodo visoki 4 metre. Luči z žarnicami bodo vi- sele s stolpa, obzidja in vhodnih vrat na gradu. Ko ijodo zagorel« ostale luči po mestu, bodo zago- rele tud: luči ob cesti na grad in bodo ob istem času tudi ugašale. Celotna razsvetljava na grad bo stala nekaj nad 1,300.000 din; skupno z delom in prevozi pa bo stalo nekaj nad 1.700.000 din. Pri kopanju jarkov za postav:- t«»v kandelabrov bo pomagala mla- d:nska delovna brigada »Bratov Bešer« :i Ptuja. ORMOŽ Sodba v zadevi trg. podj. „Preskrba'* Okrožno sodišče v Mariboru je po devet dnevni obravnavi spoz- nalo vse obtožence za krive po nekoliko skrčeni obtožb; in obso- dilo: direktorja trgovskega podje- tja »Preskrba« v Ormožu Feliksa Stropnika na tri leta zapora, ra- čunovodkinjo Krsti č Marijo na eno leto in 7 mesecev zapora, po- gojno za dobo petih let. Jurčec Franca na dva leti zapora, Marčec Antona, Jurčec Ivanko, Svatina Marijo, Hojs Vinka, Miklašič Sta-| neta in Haložan Danico pa na kraj- še zaporne pogojne kazni. Sodišče je ugotovilo, da so ob- dolženci poneverili, deloma vsak zase, deloma pa skupno 238.300 din. Najbolj pa se je s poneverje- nimi zneski okoristil Stropnik Feliks. Razen poneverb in goljufij je Stropnik Feliks izrabil tudi uradni položaj s tem, da je brez vednosti samoupravnih organov podjetja delil nagrade :z sredstev podjetja. Tako je dal v dveh pri- merih nalog za izplačilo nagrad enkrat v znesku 24.507 din, dru- gič pa v znesku 28.500. V nasprot- ju s sklepom delavskega sveta je iz ž;ro računa podjetja odobril tu- di izplačilo zneska 133.000 din za kritje stroškov izleta v Benetke, ki so ga napravili uslužbenci pK>d- jetja. Z neupravičenim zvišanjem cen je ogoljufal bolnišnico TBC v Ormožu za znesek 3.980 din ter si ta denar prilastil. Poneverbe so prikrivali deloma z neupravičenim zaračunavanjem maloprodajnih cen, ponarejanjem inventurnih listin, v katerih so prikazovali lažno nihanje cen. Ob- toženci so tudi očitno nemarno poslovali in s tem povzročnili {X)djetju najmanj 440.341 din pre- moženjske škode. Poleg zapornih kazni je pa so- dišče izreklo Stropniku, Krstičevi in Juršec Francu še varstveni ukrep preix>vedi opravljan.ja vsa- ke službe, ki je zvezana s samo- stojnim razpolaganjem ali ravna- njem z družbenim premoženjem. Na osnovi tega sklepa po izdržan j kazni Stropnik Feliks 5 let. Krstič ' Marija in Juršec Franc pa vsak po dve leti ne bosta smela opravljati vodilnih funkcij v gospodarskih, organizacijah. I DVAJSETLETNICA SL0VEN1E60RIŠKE ČETE V HALOZE Slovenjegoriški partizani so mo- rali skrbeti za lastno oborožitev, čeprav je na to mislila tudj Osvo- bodilna fronta. Lacko in Osojnik sta žfi leta 1941 liodila ne le pc domačem slovcnjegoriškem oko- lju, ampak tudi po Halozah, Drav- skem in Ptujskem polju zaradi zbiranja orožja in municije, ki naj bo važna naloga OF. V Halozah se je oglasi! Lacko leta 1941 pri Antonu Mlakarju, se zanimal za razpoloženje ljudstva do okupatorja in dajal navodila za upor proti okupatorju. Anton Mlakar pravi, da se je z Lackom poslednjič sestal 24. aprila 1942 v gostilni Tomanič na Bregu pri Ptuju. Lacko je takrat šel v Zor- čičev mlin po moko skupaj s si- nom Milanom. Strmšek Ignac, ki stanuje sedaj v Skorbi, je živel leta 1941 do 1943 s starši viničarji v Babose- kovi viničarji v Sedla.^ku. Ta hiša je leta 1943 pogorela. Strmšek je poznal Alojza Zavca, partizan^ slovenjegoriške čete. Alojz j« Ignacu Strmšku povedal, d4 bodal prišli partizani v Haloze. Strm- šek pravi, da so spomladi 1942 res tudi priSli, in sicer Osojnik, Alojz, Zavec, Stanet in Kramber- ger ter še eden, ki se ga on ne spominja. Pri njem so bili okoli 14 dni, nato so se preselili v hišo, last Marije Zavec iz Ptuja, ma- tere Alojza Zavca. Ignac Strmšek ve povedati, da je te partizane pozneje vodil mi- mo nemških postojank v Podleh- nik in preko mosta čez DravmjO, nato so se mu partizani zahvalili za vodstvo in odšli prot, Dravi. O poti slovenjegoriških parti- zanov v Haloze nam je povedal tudi Drago Zavec. brat padlega Alojza. On pravi, da sta spomladi 1942 prišla v Haloze dva slove- njegoriške partizana, njegov brat Lojzek in fvan Petrovič. Na dru- go stran Drave ju je prepeljala Olga Meglic z Vičave. Nato sta si napotila v Haloze in se ustavila v pvodlehniškem okolišu v Sedla- šku, kjer so imeli Zavčevi svoj vinograd Prišli so po orožje, ki ga je skrival kočarski sin Ivan Pernek, dve puški in star samo- kres z naboji. Drago Zavec pravi, da sta stanovala nekaj tednov v neki zapuščeni hiši, ker nista do- bila sporočila, da lahko prepelje- te orožje čez Dravo. Nazadnje je prišlo obvestilo in borca sta se vrnila nazaj. Na drugo stran Drave ju je s čolnom prepeljala Olga Meglic, neumorna pomočni- ca partizanov. V Halozah je borcema kuhala Alojzeva mati. njen IS-letni sin- ko Vlado pa jim je hrano prina- šal. Zavec Marijo je okupator aretiral 4. avgusta 1942 z otro- koma Dragom in Vladom, najsta- rejša hči Ema ni bila doma in tudi najmlajša Terezija, stara 12 let je bila na počitnicah pri so- rodnikih, a je pozneje tudi odšle za mamo v zapor. Mati slovenje- goriškega partizana Alojza Zavca je umrla v Osvviecimu 11. no- vembra 1942. V. R. (Nadaljevanje sledi) »GLAS GOMILE« V nedeljo sem se vračal iz izletniške Gomile |)o bližnjici, ki vodi od razglednega stolpa v dolino proti gHsivskemu do- mu oziroma proti Holcu v Za- gorcih. Sredi poti sem zaslišal pritajeno moško petje, ki je priliajalo nekje iz sadovnjaka. Malce sem postal in prisluško- val, ker pač ljubim našo pe- sem, tembolj, če je lepo zape- ta. Nato seni se začel pribli^e:' vati. Pri(?pcl .sem do hiše. ki je obdana s sadnim drevjem. V krogu so bili zbrani mladi mož- je, Lojzek, Frančck, Janko in drugi. Pridružil sem sc jim. Malo pomeuka o tem in onem in tako sem zvedel, da se pri- pravljajo za nastop iia (lOmili v nedeljo, 15. t. m., v programu »Pokaži, kaj znaš<. Spet je za- donela pesem, lenki, srebrni zvok Fraiičckovega L tenorja, za njim 11. tenor — Lojzek, pa Jankov bas in glasovi drugih so nežno plavali nad sadovnja- ki. Pesmi ni in ni bilo konca. Bile so lepe melodije o naši ze- leni in priljubljeni ter opevani vinski trti in kapljici. Že je mesec dobival krvavo- rdečo barvo in ura je šla proti polnoči, ko smo se s težavo razšli v upanju, da se bomo še kdaj zbrali. Pesmi bi sicer še ne bilo konca, če bi naslednji dan ne bil potnedeljok. ko smo morali spet prijeti za delo. Ta- ko pa je bilo treba se še malce spočiti. Pripominjam, da je take gla- sove resnično škoda prepustiti tjavendan! Petje je že od zdav- naj družilo in razveseljevalo premnoge ljudi. Zakaj jih ne bi še tukaj? Pesem, zapeta v .Slov. goricah, zveni nad vse sproščeno, prijazno in veselo, kot so prijazne in vesele vee naše lepe Slovenske gorice. Zato sem mnenja, da bi te glasove združili n. pr. v pro- svetnem društvu, kjer bi nastal kvaliteten pevski zbor, ki bi ponesel naš glas in našo pesem sirom po Sloveniji — ne samo med sadovnjaki pri Kolmaniče- vili. Istočasno z vsein srcem že- lim, da bi jih — slavčke izpod Gomile, čimprej videl in elišal na odru! 1. Beziak Proifietiia nesreča Neprevidnost traktorista je povzročiia nesrečo Včeraj popoldne je na tovorni železniški postaji v Ormožu prišlo do nesreče, ki jo je po- vzročil traktorist Munda Stanko iz Vičanec, zaposlen pri Kme- tijskem kombinatu, obrat To- maž. Do nesreče je prišlo vsled neprevidnosti traktorista, ki je na mestu natovarjanja s levim prednjim kolesom traktorja sprožil hlod s kupa naloženega lesa. To sta sicer pravočasno opazila skladiščnik Skoliber in njegov sodelavec in se nezgodi še pravočasno umaknila, delav- ka kmetijskega kombinata Pre- jačeva pa med delom drvečega hloda ni opazila in ji je hlod močno poškodoval nogi, poseb- no desno. Drveči hlod je podrl delavko, da s'0 jo morali prepe- ljati v ptujsko bolnišnico. Ne- kateri prisotni celo trdijo, da je bil traktorist nekoliko v vinje- nem stanju, Nagrobnik Marica Petroni|a Klasilta spet v Ptuju Pred nekaj dnevi so pripeljali v Ptuj z mejnega prehoda v Radgo- ni vitko nad 2,5 m visoko nagrob- no štelo iz marmora, rimski na- grobnik, ki sodi med najzanim- vejše v naših krajih. Spomenik so našli pred deset- letji v rimskem grobišču zgod- njega 1. stol. n. št. v Vidmu pri j Ptuju in ga tam vzidali v cerkve- I no steno. Zaradi zanimivega okra- : sa .n napisa je kmalu pritegnil ! pozornost vseh arheoloških kro- gov. Dež in zmrzali na prostem so , mu seveda iz leta v leto povzro- čali večjo škodo in tako je bilo že davno odločeno, da mora spome- nik dobiti primernejši prostor pod ; streho muzejskega lapidarija. Ko ' so se v mračnih letih druge sve- I tovne vojne pol-astili tuje. poleg ■ naše zemlje tudi naših kulturnih dobrin, so male in velike spletke povzročile, da so ta izredno zani- mivi spomenik prepeljali v deželni muzej v Graz. Po končani vojni I je bil Classicov nagrobnik med j prvimi predmeti, ki jih je uprava I loanneuma v Grazu pripravila za ! vrnitev v domovino, ker so prišli I protipravno v njene zbirke. In morda ravno zato, ker je bila vr- nitev tega spomenika tako pre- prosta stvar, ki sta jo mogli ure- diti upravi prizadetih muzejev med seboj, je trajala vendar toli- ko časa. Ko gledamo danes nazaj, vidimo, kako smešni so bili neka- teri zapletljaji, ki so vrnitev za- držali, in enako smešno je bilo videti seznam vseh inst'tucij. ki so prejemale s tem v zvezi dopise od Dunaja pa do Beograda. Je pač tako. da rimski nagrobniki n» potujejo vsak dan čez kakšno dr- žavno mejo. Vendar se je v zadnjem času ob razumevanju vseh prizadetih fo- rumov posrečilo pripeljat spome- nik v Ptuj m upamo, da bo v pri- hodnjih dneh dobil svoje varno mesto v lapidanju mestnega mu- • žeja v Ptuju in bo tu tako vedno dostopen obiskovalcem. M. Petronius Classicus, Markov sin, vpisan v državljansko knjigo rimskih državljanov v vrsto ar- nenske tribus. s priimkom Marru- cinus, je iz svoje domovine, ver- jetno severne Italije, prišel v Ptuj -Petovio kmalu po osvojitvi naših krajev kot nižji častnik, stotnik- centurio, pri VUl. Avgustovi legi- ji, k; je bila prva vojaška posad- ka novega tabora ob cesti in mo- stu v Ptuju v prvih desetletjih našega štetja. Ko je v Poetoviju umrl in so-ga po rimskem običaju za pokop sežgali, so njegov pepel prijatelji in tovariši vojaki, med njimi brat Publius, poslal' v do- movino, na grobišču pa so mu po-j stavili nagrobnik v spomin Vs» znake njegovega vojaškega dosto- janstva je upodobil klesar na na- grobnik: čelado z značilno prečno centurionsko perjanico, sulico, oklep z odlikovanji, okroglimi ploščicam', falerami, in golenice. Ta okras nagrobnika nam jasno prikazuje opremo vojaka v prvih desetletjih n. št., napis pa nam prav zanimivo osvetljuje sestav prvih rimskih naselnikov naših krajev, rimskih vojakov, legionar- jev. Važno dopolnilo je k pozna- vanju preteklosti naših krajev in je prav, da spet v bodoče, kot je že nekoč, bogati arheološke zbir- ke ptujskega področja. I. M. _ Strelsko tekmovanje In kulturna prireditev v Markovciti Krajevna organizacija rezerv- nih oficirjev in podoficirjev v Markovcih je priredila v nede- ljo, 1. julija 1.1., v Markovcih v čast dneva borca s sodelova- njem prosvetnega društva v .Markovcih strelsko tekmovanje in kulturno prireditev, ki je lepo uspela. "C sodelovanju so bile povab- ljene vse organizacije rezerv- nih oficirjev in podoficirjev v občini, vendar se iz neznanih razlogov prireditve niso udele- žile krajevne organizacije iz Ptuja. Desternika in Majšper- ka. Strelsko tekmovanje se je za- čelo ob 13. uri in %o tekmovale okipr po treh strelcev z malo- kalibrsko puško. Prvo mesto je dosegla ekipa iz Kidričevejfa. drugo ekipa iz Podlehnika in tretje ekipa iz Vidma. Popoldne ob 16. uri pa se je /ačel kulturni del programa z govorom in lepim sporedom, ki so mu prisostvovali gledavci iz petih krajevnih organizacij zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev ter zveze borcer NOB. Prireditelji in gostje na tej lepi prireditvi so skupno ugo- tovili, da bi bilo dobro, če bi iriredili takšna srečanja več- krat, ker bi le s tem pritegnili k sodelovanju več članstva. Z množičnim sodelovanjem bi se tudi dosegla večja obrambna >po'-obno*oročanja še o Indentiteti utopljenca ničesar ni znanega. OPOZORILO Opozarjamo ribičs, ki prihajajo ribit k zahvu Dravmje v Dravo, da je prepovedan prehod in pre- voz čez parcele št. 314/1 in 315/3 v k. o. Vareja, kar je v narav: travnik in se na njem dela lastni- kom materialna škoda. Prepove- dano je na tem prcstoru tudi po- stavljanje motornih vozil ter šo- torov in igranje žoge. Z današnjim dnem je na privat- nem cestišču čez ti dve parceli postavljena vidna prepreka kot opozorilo za prepovedan prehod in prevoz za tiste, k: nimajo od la- stnikov za to izrecnega dovolje- nja. Za vsako samovolio in povzro- čanje škode bomo krivce klicali na odgovornost m zahtevali po- ravnavo škode. Jože Hentak, Jakob Lozinšek, Jo- že Lozmšek in Ivan Sitar. Spored fluorografirania v oberni Ptuj za čas od 16. do 21. juiiia 1962 16. 1962 na POLENSAKU pri šoli: za Bratislavce ob 7. uri, Brezovce ob 8. uri. Hlsponce ob 8. uri,. Lasigovce ob 9 uri, Po- lenšak ob 10. uri. Polence ob 11. uri, Prerad ob 11. uri, Slo- me ob 12. uri. Strmec ob 12. uri, Strejace ob 13. uri in Zamence ob 13. un. 16. 7. 1962 v BUKOVCIH pri transformatorju: za Bukovce ob 7. uri. ih. 7. 1%2 v MOŠKA JNCIH nasproti žel. postaje: za Moš- kaJTice ob 7. uri. Cunkovce ob 10. uri, Tibolee ob 10. uri. 1-. 7. 1962 v JUR.^INCIH pri krajevnem uradu: za Zagorce ob 7. uri, Sakušak ob 8. uri. Juršince ob 9. uri. Gabernik ob 10. uri. 17. 7. 1962 v DESTERNTKU pri cerkvi: za Strmec ob 7. uri, Zasade ob 7. uri, Dolič ob 7. uri, Desternik ob 8. uri, Janeževski vrh ob 9. uri, Vintarovce ob 11. uri. r. 7. 1962 v PACTNJU pri Tobijasu: za Pacinje ob 7. uri, Sp. Velovlek ob 8. uri. 18. 7. 1962 v JURŠINCIH pri krajevnem uradu: za Grlince ob 7. uri, Rotman ob 7. uri, Dra- govič ob 8. uri. Senčak - ob 9. uri, Botkovce ob 9. uri. Mostje ob 10. uri, Gradišak ob 10. uri, Kukavo ob 11. uri. 18. 7. 1962 v GOMILCAH pri transformatorju: za Svetince ob 7. uri, Gomilce ob 8. uri, Le- vajnce ob 8. uri, Desence ob 9. uri, Ločki vrh ob 9. uri. 18. 7. 1962 v JANEZEVCIH pri vili dr. Potrča: za Placar nh 7. uri, Janeževce ob 8. uri, Dre- teljo ob 9. uri, Zg. Velovlek ob 10. uri, Gomilo ob U. uri. Jir- šovce ob 11. uri. 19. 7. 1962 v VITOMARCIH pri transformatorju: za An- drence ob 7. uri, Drbetince ob uri, Hvaletince ob 8. uri, Gi- bino ob S. uri, Rjavce ob 9. uri, Slavščino ob 9. uri, Smolince ob 10. uri, Vitomarce ob 11. uri. 19. 7. 1962 v DORNAVI pri transformatorju: za Mezgovce ob 7. uri, Dornavo ob 9. uri. 19. 7. 1962 v S P UHLJI pri transformatorju: za Spuhljo ob 7. uri. 20. 7. 1962 v TRNOVSKI VA- SI pri šoli: za Biš ob 7. uri. Bi- šečki vrh ob 8. uri, Crmljo ob 9. uri. Crmljenšak ob 9. uri, Lo- čič ob 9. uri, .Sovjak ob 10. uri. Trnovsko vas ob 10. uri. Trnov- ski vrh ob 11. uri. 20. 7. 1962 v ROGOZNICI pri zadružnem domu: za Rogoznico ob 7. uri. Novo vas ob 9. uri, Žabjak ob 11. uri. 20. 7. 1962 v PTUJU v Lac- kovi ulici pri Komunalni ban- ki: za zamudnike ob 14. uri. 21. 7. 1962 v PTUJU v Lacko- vi ulici pri Komunalni banki: za zamudnike ob uri. 21. 7. 1962 v MAJŠPERKU pri župnišču: za zamudnike ob 7. ""l. 7. 1962 v JURŠINCIH pri krajevnem uradu: za zamudni- ke ob 7. uri. OBVESTILO Ekonomska srednja šola Ptuj, oddelek za odrasle, bo odprl s šolskim letom 1962/63 v Kidriče- vem 1. letnik za odrasle. Interesenti naj dostavijo svo- je prijave ekonomski srednji šoli, oddelek za odrasle Ptuj, najpozneje do 25. avgusta 1962. Prijavi naj priložijo dopisni- co z lastnim naslovom za obve- stilo v zvezi s sprejemom in ostalim. Vse potrebne informacije za oddelek v Kidričevem daje pri- pravljalni odbor v Kidričevem. Odbor Razpisi, oglasi, objave in obvestila PREKLIC { Podpisana Ana Amuš, KioarJ preklicujem in obžalujem žali-; tve, ki sem jih govorila o Fran- cu Lah, Kicar ter se mu zahva- ljujem, da je odstopil od kazen- skega pregona zoper mene. Ana AmuS, OpozorlM) upokojencem in članom TD izletnikom Nameravani izlet v Stubiške toplice in Kumrovec za dne 15. julij je PRELOŽEN na 16. julij. Odhod ob 7. uri izpred občine. Za izlet v RADENCE naj se interesenti prijavijo v društve- ni pisarni (toe 4. avgusta. J. D. OBVESTILO Obveščamo, da ne sprejema- mo več raznih prošenj za zapo- slitev v naši tovarni direktno od interesentov, ampak zaposluje- mo potrebno delovno moč iz- ključno potom Zavoda za zapo- slovanje delavcev Ptuj. Zato tu- di ne bomo več na morebitno poslane prošnje odgovarjali. Tajništvo Tekstilne tovarne in bar^^-ame v Ptuju K ZAPOSLENI DRUŽIM grem varovat otroke. Naslov v upravi. Mestni kino Ptuj predvaja 13. julija ameriški film »PESEK IWO JIME«, 14. in 15. ju- lija nemški barvni film »FRBDI POD TUJIMI ZVEZDAMI«, 17. in 18. julija francoski film »HIRO- §IMA. LJUBEZEN MOJA«, 19. ju- lija sovjetsko-francoski barvni film »ESKADRIUA NORMANDI- JA-NJEMEN«. Kino »Ruda Sever« Gorišnica predvaja 14. in 15. julija jugoslo- vanski film »H 8«. Kino Zavrč predvaja ameriški bar\Tii film »DEJVf KROKET«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 15, julija ameriški film > DVANAJST JEZNIH MOŽ«. i PRODAM 57 AROV NJIVE v štukih in 53 arov gozda v Krčevini pri Ptuju prodam. Vprašajte Štu- ki 4. HIŠO z gospodarskim poslop- jem in 1.20 ha zemlje prodam. K^icar 119. POSESTVO z vsemi kulturami in hišo prodam v Zg. Leskov- cu 15. Vprašajte pri Bratušek Jožetu, Leskovec 1, pri Ptuju. DOBRO OHRANJENO VESPO in češki magnetofon »Sonet« ugodno prodam. Vprašajte v soboto od 13. do 19. ure. Še- ruga Ivan, Ptuj, Vodnikova št. 3. V NEDELJO, 8. julija, je bila izgubljena mala ženska roč- na urica med Ptujem in Vi- čavo. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v upravi. GOSPODINJO z dežele, sred-, njih let, k štiričlanski družini sprejmem takoj. Naslov v upravi. Na osnovi sklepa Sveta delovnega kolektiva razpisuje KOMUNALNA BANKA PTUJ v smislu 99. člena Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 17/61) javno dražbo osnovnih sredstev (pisarniška oprema, peči, železne bla- gajne) in drobnega inventarja. Javna dražba bo v torek, 17. julija, ob 10. uri v arhiv- skih prostorih Komunalne banke. Ulica heroja Lacka v Ptuju, št. 5. Kolikor se prodaja na osnovi javne dražbe do 12. ure istega dne ne bi izvršila pravnim osebam družbenega sektorja, bodo predmeti naprodaj po 12. uri fizičnim (privatnim) osebam. Ogled predmetov, ki bodo predmet javne dražbe, bo v ponedeljek, 16. julija, od 8. do 10. ure. KOMUNALNA BANKA PTUJ Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 15. do 22. julija 1962 Polna luna bo v torek, 17. juli- ja, ob 12,41, Napor/ed: v nedeljo, 15. julija, povečana oblačnost za- radi dežja, ki bo zajel se^verne kraje. Od torka do petka bo lepo vreme. V soboto, 21., in v nedeljo, 22. julija, bodo nevihte z dežjem ali močnejšimi plohami. Tempera- tura bo prva dva dni padla, dru- ga dva dni se bo dvignila in do konca tedna spet padla na okrog 12 stopinj. ZAHVALA Podpisana Rozalija Ilec iz Gorce v Halozah se skupno ? možem in otroci iskreno zahva- ljujem dr. Jožetu Neudauerju, dr. Milutinu Vouku in dr. to- ševi iz ptujske bolnišnice za. vso požrtvovalnost pri zdravljenju Ivana Ileca, moža in očeta, ki je po težki operaciji kmalu okreval. Nadalje se vsi skupaj pripo- ročamo za moževo nadaljnje jreglede v ambulanti v Pod- ehniku dr. Aleksandru Nova- koviču. Žena Rozalija z otroci Oglašujte v ,,Tedniku" Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA. 15. JULIJA 6.00—8.00 S sprejemnikom na dopust — vmes ob 6.05—6,10 Poročila in dnev- ni koledar. 6.30—6.35 Napotki la turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska in objava dnevnega sporeda. 7,30—7,35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.35 »Jutro« in druge klavirske skladbe za mlade poslužalce, 8,50 Zabavna med- igra. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glas- bo v novi teden. 9.45 Mladostne sklad- be. 1000 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Promenadni koncert simfoničnega orke- stra »Philharmonia« 11.30 Nedeljska re- portaža. ;i.50 Stevan .Mnkranjac; Kožar in IX. rukovet. 12.00 Poročila. 12.05 Na$i poslušalci čestitalo in pozdravljajo — I. 13 00 Napoved časa poročila, vre- menska i.apove'1 in objava dnevnega spo- reda. 13 15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Slovenske na- rodne v priredbi Karla Pahorja za soli, zbor in orkester. 14.15 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo — li 15.00 Na- poved časa. poročila in vremenska napo- ved. 15 15 Trikrat pet 15 30 Mozart in Balakirev. i€ on Humoreska tega tedna 16.20 Glasba za nedeljsko popoldne 17 00 Poročila 17 05 Športna nedelia 1900 Obvestila 19.05 Glasbene razgled glednice 19 30 Radijski dnevnik. 20.00 Vaša pesem — vaša melodija. 21 00 Zbor v operi 22 00 Na'povfd časa. poročil«. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15 Posnetki koncer- tov m. jugoslovanskega testivala jazza. 23.00 Poročila. 23.05 Zaplešimo v novi teden. 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. PON'EDELJEK, 16. JULIJA 5.00—8,00 Dobro jutro; (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8,00 Poročila. 11.00 Naši skladatelji Iz preteklosti. 11.30 Pol ure pred dvanajsto, 12,00 Po- ročila. 12 05 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike. 12.15 Kmetijski nasveti, 12 25 Melodije b 12,25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in obtava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila tn zabavna glasba. 13.30 Lud- wig van Beethnv,->n. Kvintet za klavir. , oboo. klarinet, rog in fagot. 13.56 Wal- i ter Gieseking zaigra na klavir 19 00 Ob- i vestila. 19.05 Glasben« razglednice. 19.30 ' Radijski dnevnik 20.00 Novjsti iz našega arhiva zabavne glasbe. 20.45 Kulturni globus. 21.00 Glasbena medigra. 21.0.5— 22.50 Koncert Zagrebške filharmonije — vmes ob 22 00—32 15 Napoved časa. poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 17. lULIJA 5.00—8 00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved Jn obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Popandopulova sonata in Hatzejevi samospevi. 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox. 11.51 .Majhni zabavni ansambli. 12,00 Poročila. 12.05 10 minut z Zadovoljnimi Kranjci. 12.15 Kmetijski nasveti. 12,25 Melodije ob 12.25, 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13,15 Obvestila in zabavna glas- ba 13,30 Prizori iz 1. dei. opere »Se- viliski brivec<'. 14.05 Glasbeni omnibus. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo 19.00 Obvestila. 19.05 Gla;be:ie razglednice. 19 30 Radijski dnevnik. 20.00 Portret v miniaturi. 20.15 Maihen koncert hornista Jožeta Falouta. 20.30 Radijska i^ra. 21.27 Edvi-ard Elgar: serenada za godala v e-molui 21.42 Malo instrumentov — veliko glasbe. 22 oo Napoved časa. po- ročila, vremenska nanaved in pregjfd spnrpda za naslednii dan SREDA. 18 IfLIIA 5 OO—?.oo Dobro iutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5 05—5 10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6,10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Odlomki iz opere »Vaški vedež« Jeana |acquesa Rousseauja. 11.15 Člo- vek in zdravje. 11.25 Zabavni kaleido- skop. 12.00 Poročila. 12.05 Domače pol- ke igra Vaški kvintet. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12,25. 13,00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13,15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Orke- stralni odlomki z odra, 14.05 Glasbeni omnibus. 19.00 Obvestila. IP 05 Glasbene razglednice, 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Naš variete. 21.00 Veliki zabavni orkestri tega tedna. 22 00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. ČETRTEK. 19. lULUA 5 00—8.00 Dobro iu^m' fpisan glasbeni spored) — vmes ob 5.':5—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6 00—s.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska nanoved in obvestila 7.00—7.15 Napo- ved časa. ooročila. vremenska napove^ in radiiski koledar. 8 oo Poročila 11.00 -Kai «''šimo na gorsh- 11.30 ''^nr So'-. letske armade zapoje tri ruske narodne pesmi, 11,40 Melodije Johanna Straussa in Franza Leharja. 12,00 Poročila. 12.05 Trio Modic iz Mengša. 12.15 Kmetijski I nasveti. 12.25 Melodije ub 12.25. 13.00 ; Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.30 Obvestila in zabavna glasba, 13,30 Pia- nist Adam Harasiewicz igra Chopina. 14.05 Glasbeni omnibus. 14,30 Prire- ditve dneva. 14.35 Naši poslušalri česti- tajo in pozdravljalo. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer doma- čih pesmi in napevov. 20.45 Petnajst minut z orkestrom Melachrino. 21.00 Ve- čer umetnišKe besede. 21.40 Mihovil Lo- gar; Concertinn simfonico za klarinet in orkester. 22,00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednja dan. PETEK. 20. lULIJA 5.00—8,00 Dobre jutro! (pisan , glas- beni spored), vmes ob 5.05—5,10 Poro- čila in dnevni koledar 6.00—6.10 Napo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radiiski koledar 8.00 Poročila. 11.00 Stare slovenske skladbe 11,20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite ~ ime mi ie Cox, uso Zabavni zvoki 12.00 Poročila, 12.05 Igra Kmečka god ba, 12.15 Kmetiiski nasveti 12.25 Melo dije ob 12.25 13.00 \aFOved rasa, po- I ročila. vremenska napoved in objava I dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za bavna glasba 1.?.30 Dva raonnlosa iz Koniovičsve Koštane;, 14 05 Glasbeni ovaibtu, PiiieditvA.Mevju HM. Obvestila. 19.05 Glasbene lazglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Antonio Vivaldi. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Zborovske miniature itali- lanske renesanse. 21.00 Hitri prsti. 21.15 Oddala o moriu in pomorščakih. 22,00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednii dan. SOBOTA, 21. lULlgA 5 00—8,00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, prgled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6,30—6.35 Napotki za turiste. 7 00—7,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ra- dijski koledar, 8.00 Poročila. 11,00 .Ma- rio Lanza na opernem in revijskem odru. 11.30 Zabavna glasba za vedro razpolo- ženje 12.00 Poročila. 12.05 Partizanske koračnice igra pihalni orkester Jugoslo- vanske LA. 12.15 Kmetijski nasveti, 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved m ob- iava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Med suitami. 14.05 Glasbeni omnibus. 14,30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravliajn. 19.00 Obvestila, 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Na predvečer vstaje slo- venskega ljudstva 20.40 Slovenska za- bavna glasba. 22.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednia dan 22 15 Oddala za nase izselience. 23.00 "oročila. 23.05 Za ples in pnietno razpolož. 24.00 Zad- nia poročila in zaključek oddale.