Lendva, 1919. jun. 15. LETO	   23. ŠTEV.
Proletárje svejta, zdrüžite se!
Cejna novine je:
leto   .   .   .   .   .   .   .  .   .  10·40 K
leta   .   .   .   .   .   .   .   .   .     5·25 K
Edno štev. 20 fillerov.
Političen, drüžbeni i pismeni list za stároslovence.
Prihaja vsáko nedelo.
Vrediteltstvo i izdajitelstvo: Politične komisárije tiskarna propaganda.
Zapóvid.
Pred štirami dnévami vöskričano Mörsko republiko so sami neki švindlarje napravili, ki so si samo svoje žepe naili. 
Tó je že preminolo; tanáčnarepublika tó ne trpi; ne trpi na nadale sebično gospodstvo nevaláncov, samo želi, ka se vola i pravica siromaškoga lüdstva v vsem vöspela. Či bi té poseo v nevolo, nevarnost prišeo tanáčnarepublika de i z močjov bránila. Tó se zgodilo brezi znánya i pitanya lüdstva slovenskoga.
Zrok tomi je bio eden nevalánec, Tkalecz Vilmos, ki zapelavši lüdstvo, je povrgao v nevoli, na slednye je pejnezami občinskimá na nyega zavüpanimi je odskočo v Austrijo. 
Réd smo nazáj postavili; vsaki náj ostáne i nadale na svojem meszti i opravla svoje delo. Odredbe naše se náj zvršá Vsako streljivo (municia), i orožje se more notri v kasárno žandársko prinesti.
V truppe se sastajati je najostrejše prepovedano. Večér po 9-toj vöri se zdržavati na vulicaj nesmi. Prepovedano je točenje opojnih pitvin.
V krčmaj se slobodno samo jestvina i neopojne pitvine tržijo.
Oropstvo, ka se je nigdár nej glihalo z misli voditelov držánja proletarskoga, tak od strane soldačije, od stráne civila je ostro zabranjeno.
Tá nezadržávajoče mo z smrtjov kaštigali.
Ravnitelstvo krajine slovenske smo dnes prejkvzéli; i vsaka naša odrédba se more zvršavati.
Mörska Sobota, 1919. junius 3.	
Révész Nándor
pol. zavüpnik sold. krajine slovenske.
Udvaros Stefan
Zavüpnik pol. vogrs. tanáčnereprublike i kotriga direktoriuma Vasvármegyövskoga.
Füleky József
kotriga direktoriuma.
mld. Pusztai József
kotriga direktoriuma
Vörös Jenő
kotriga direktoriuma.
Lübléni Národ!
Tkálecz Vilmos, bivši zavüpnik Slovenske krajine je bio samo en prosti nevalánec, eden tolvaj. je vas zapelao i tak zapelávši vas je na same povrgao. Okradno je od vsega. Z millionami po právoj póti spravlenim je odskočo v Austrijo.
On i njegovi vernicje so zdaj v to nesrečo prinesli té slovenski
kraj. Vnogo ih prejde, tejm se bole polé naše zapravlajo, á on se pa samo smijé, ka si je millione spravo zapelavši vas.
Našo lejpo domovino je odao Austriji. Vam je nalagao vsefelé. Dobre odredbe vláde naše je vam preobrnoto naopak tomáčijo ali ih je nidti vö nej dao.
Mi dobro známo, ka je dosta lüdstva prisilijo, da náj primejo orožje próti našim bratom vogrskim. Na
znánje vam dámo, ka Oni, ki so nikaj nej krivi, štere so posili gnali v boj, so dobili obče amnestio, (odpust) ino se slobodno povrnéjo k domi svojemi.
A národi pa poráčamo, ka naj mérno oprávla i nadale svoje delo.
Sovjet republika.
2
NOVINE
1919. jun 15.
Soldácje!
Zvedio sam, ka vojniki po vesicaj samovoIno rekviremjo vsakefelé - od lüdstva. Z močjov od tanačne republike dobivlenov zapovedam ka náj bode konec vsakoj takšoj samovolnoj rekviráčiji.Na najmenša tožbo' bode streljen samovolai rekvirant.
Murska Sobota,. 1919. jun. 5.
f
Révész Nándor pol. zavüpnik sold. Slov. krajine.
Naši neprijatelje.
Glejmo kapitaliste gospodo »stároga svejta« kak so se oponašali v preminočem boji proti prebivalstvi vogre, držáve. Kotrige kapitálištva vpgrs. držáve so većinom bilé, ki so nidti nej poznale dobro narodnosti v držanji • vogrs.
Tá večina je, mela v rokaj svojih cügle samosilniŠtva. Národ preci njim je pa bio kakti živina i opravla!! so ž njim kak se to njihovoj nasodnost?, volji nadale želami dopadnolo.
Nepoznávši jezika skoro nidti edne národ n osti, a samo so znali dobro si na-punjávati svoje žepe z trüda delavcov robov svojih.
Gospoda éta so bila tihinska, štera so se v zvünskim državam zabavlala i to rila pejneze z znojom djelavcov svojih priprávlene. •
Vèrtovi njihovi so bili nemei, rodbina bivše králeske hiže. Pred njimi je pa naš národ okrivleni bio, njegovo öponášanje, djánja i društveno živlenje z čista pre-obrnoto, krivo opisano.,
Tak se lehko zná, da to nej je ostalo brezi vsakoga posledka. Gospoda • kraljü-Vajoča v straröm svejti 'so potpuno mrzila
naš národ/ Nesmileno niantrala, oteščá-vala život njegov.
V 4 V» lejtnom boji so tá Čarna gospoda od nás dala zvoziti vse, ka je samo mogoče bilo. Z našega držánya so šle, vozile železnice živežem vklajene,. nej samo na fronto, nego i tüdi v drüge, ti h inske države, — v Veliko Nemško i našim hüdobnim sosidom Austrijiáncom.
1 Tak so zravnala ta gospoda, štera so si ešče: v tom strašnom- boji samo svoje želje n apu n javai a, a národ pa cejniti nigdár. Zdaj tej hudobnici vsigdár nuštijo drüge národe na nás, da si samo svojo zgüblenoe čest nazáj morejo spraviti. Poslali so na nás svoje miljence románev zamorce, na j čehe j ka so njim tej vsi dozdáj pomogli ? Z dugni i nosnii bežijo proti domi, kazajoči posle dek, zaslüš švojdober hudobnih del kapitalistov. Záto sé i nikaj ne bojte?
Za boje' nam zapovedala Austrija i Nemška,. Mipa ranitelji njihovi. Poledelsko, nemške je slabo. Živiza je malo mogoča spovali. Pali to vidimo, ka krűha i mele je tam zadovolé. Ka je zrok tomi? Nemška je zrok tomi ? Nemška je za boja z našeg zvozila telko, ka njim bo zadosta za duga lejta.
Kapitálist! so dobro znali, kak trbej národ vropati. Mi ,smo pa to z skuznimi očmi in ogli glédati; silništvo njihovo nas je malo nej vtonilo v. nevola).
Vsákí zná da Smo se te brezi Cila vojsküvati. Ne vejmo zakaj je bilo telko prelejávanya krvi, zakaj je trbelo telko jezér ih zátiíán zpadnoti, zakaj telko rhomi postanöti moglo ?
Zrok jedini vsemi tomi bio zavez kapitalistov, da tak i nadale morejo zdržati gori svoje gospoastvo,.li na nesrečo njihovo: tó se je njim nikak nej posrečilo dosejmao'.
Zvejzdá SamosilniŠtva je že vrmla. Sunče njihovo je potemnelo. Sija zdaj že to nova sunce novoga, bogšega svejta, sunce slobode, svejta oslobode- narodov.
Kolo te strašne bojne prestalo idtijj gda so nas z vsega vövropali. Prelevanjom krvi so na ©siromaških, skoro na nikoj spravili to našo nesrešiio držanje. Moč naša je prestala. Raztrgani hodimo; ne vejmo, ka prinesé ráno jutro J t. d. Tak se vidi, ka vse naše aldüvanje je zamán bilo.
Tá črejdcá. n evala ncđv i to državo• ščé pod sebé skopati, i med sebom jo gorrozdejliti. Ta mi dopüstiti vemoremo vikak. Najlepše. Znamenje je toga opéranjá, Vojskovanja, ka se vmožina lelancov pobralo za obrambo domovine proti namjeram kapitalistov. Da obranijo, oslóbodijo z gospodstva kmice. Strèjbiti izsejkaii do korenya gospodstvoj na nevoló telko million i million lüdih, a! štero je samo nekelko- jezerom slüžijo na hasek! dobroti.
A gda smo dali, i pomagali naše ne-| prijatelje v preminočen boji, tej mi bolje! hodimo na pomoč zdaj našim vernikom, ki se vojsküvlo za našo slobodo, za méri že tak dügo želeni. Hajémo na delo f DA tak ednok zmagavši namjere kapifališfva —■ naših naprijátelov — oživamo mér oslobode, i da hodimo v svetlosti pravice, jákosti te krepko ste.	" v i X.
■-— Dogovor z jugoslavami — strajk železničarski. Z jugoslávami so se naši začnoli dogovarjati poleg prometa drobnoga blága. Granica de po vsoj priliki odpreta za mali čas. — Strajk pa zelezničárski, šteri je pred ništernimi dnévami vövdaro, je potpunoma prestao.
Lóg odločenjá.
(Začétek.)
Na večér ednoga mrzloga zimskoga dnéva je z sósidne vési, od svoji starišiv, eden mládi čip ví k šó próti ednomi málo mi1 lógi, naj skoz onoga na svoj 'novi dom, v sösidno vesnico pride, kama se je pred ništernimi tjedni oženo. Ide, z lübeznosti k svojoj mladoj, lejpoj' ženi globoko za-, miŠleni: po návadnoj kólnoj póti, po Šteroj je že telkokrát hodo sem-tá; pášci se, naj za edno kratko vöro pá nazáj domó pride.
Ali kak se, z globoke zamišienosti svoje, gorotávi ino okoli sébe poglédne: ne ednók samo eden Celó drügi, gósti ino divji lóg ovára pred sebom. Velko, močno drevje, z čarnov skőrjov ino z golim vejom, je stalo, kak kakše strašilo, pred njim; odspodi pa, kre nóg njegovi, je gosto grmóvje.biló vküpzraščeno z dugim, ostrim trnjom.
Nej je več vido nindri te kolne póti, po šteroj je ŠO do eti milo, nego z tej m včí vtiski pejŠki pót zaglédne med grmóv-
jom, štere so na križ, na vse kraje šle na razno ino na šteri je, med globokimi grehami, puno velkoga kaménja ležalo vse vdilje. Začüje z dalečega ešče i glás vse-felé divje zverine, lisičje klafkanje, vuče tülenje, medvedov muvlenje ino zaglédne tű i tam, kak se proti njemi, naprej idó-* Čemi, obrnolo.
Te mládi Človik ide friško! Ino tak, či bi se edna globbka zmejšanost správila gor na njegovo čelo ino bi njemi vso miseo zvezala vküper, ár je nidti i na pamet nej vzeo, ka drevje i grmóvje gostejše gračüje ina te pejŠke poti voskejŠe ino retkejše, kak globše ide notri v log. On pa ide, H ide dale!
Nego po dugi vör hoda, na konci svoje moči, v dvojnosti svojega vüpanja: z toga mejšanja pót z loga pá gda vöpride, doli se vrže na zemló! Dugo je ležao tam, ár je mraz že premágao njegove Kotrige, trüdave njegovoga dugoga blod-jenjá njemi je že vsako m<5č vkrajvzéla ino glád je mantrao že njegovo červo. Na ednok ga j tüdi tak zaboli žalódec, ka je
gorskrjčao, od velke bolečine, šteri njegov' glás se je z dalečega nazájmlato od krajov, loga. •
.Qorzdigne on na to glavó .svojo! Trijé možki so stáli pred njim, Štere je nidti čüo nej, nidti vido nej, kak bi prišli .k njemi. Trepetati je začno, ár je pogléd vsej trej možkov mrzlo i trdo, kak léd, na njega, bio vrženi. Tüdi je i Čüdno bilo njé glédati!
Te prvi je dobro nahranjeni, Svetoga lica, velki Človik bio, z finim i mehkim oblečalom na sebi, štero se je svejtilo od drágoga kaménja, okoli opasani z zláti m pojásom, z šteroga je meč viso doli.
Te drügi, skoro že debeli, celo punoga lica velki Človik, je dugo, Svetlo čarno oblejko meo na sebi, . z erdéčim svilnatim pojásom okóli sébe Šteroga krajniki so njemi na dugo dolvisili.
Te trčtji, celo sühi, skoro kak leder posušenoga lica velki i močen Človik je v sivo, plateno oblejko bio oblečeni, z leder-nim pojásom, v róki z dolpüŠČenov sekirov.
1919. jun. 15.
NOVINE
3
  — Ka delaš ti tü? — so ga pitali vsi na ednók.
 Mrejti morem, — právi njim te mládi človik — pomilüjte me!
— Ka ščéš tak?
— Kak najhitrej vö i domo z toga strašnoga, logá!
— Zaberi si ednoga voditela z med nás trej! Nego samo ednoga máš lehko med nami trejmi ino tvoja skrb je šteroga boš meo!
 Te mládi človik, ednoga za drügim, poglédne te možke, šteri so celó zamučeni čakali poslejdek njegovoga zabéranja ino z svojim poglédom pri onom postane, šteromi se je eden velki drági kamen svejto  dol z pojása njegovoga i šteri je meč meo.
  — Tebé si odeberém! právi njemi.
Eden čüden smešaj se je skázao na tó na mrzli vüstaj toga nepoznánoga možka; ete njemi ségne za rokó, gorga oprávi, na štero sta oviva dvá, kak dvója prikázanja, preminola z óči njegovi.
Nadaljávanje.
Goszpodársztvo.
Razlága. Vszake drzsáva je vsze-mogocsna sztiszkálnica goszpodujocsi i kraljuvajocsi razrédov proti vnozsinam szi-romákov i brezimánjnikov. Záto je sziro-masnikov edina rešitev szocializmusz. Etoga namen je, vszakso drzsávo po celom szvejti zadüsiti i réd napráve szküpnoga pamet7 noga dela továristva za vékše blázsensztvo vesz človeštva vpeljati. Szocializmusz na-mejni vszevrsztve deloszredsztva -za szküp-noszt, za továrisijo Ijüdsztva obszvojíti. To pa telko pomeni, ka rüdársztvo šze naj rávno tak, kak zseleznice i orálna Zemlja pa vsze drüge pride!ne prilike od zasztop-nikov szküpnoszti Ijüdsztva za.haszek té sžküpnoszti Ijüdsztva oprávla. Delovrsbe ali delavnice, to je prilike za. pridelnoszt sze zavolo mogocsne izklücsnošztí izdobi-Ssársztva. ne dájo . v lasztnino tam. delo oprávlajocsim delavcom;, szlüzbenikom i voditelom, téntvfeGs- sze veže , pod. oblászt szküpnoszti Ijüdsztva,; pod. opravništvo
 ljüdovládnoga obcsinsztva szprávijo, to sze iprávj. podrüzsheniti, potovárisitL delovrsbe,: nej podrzsávitih po vzglédi do Zdajšnji za volo birokrácije (urádniské vláde) nadale; vecs nejpfiprávni drzsávni zseleznic. mo-nojiolov za tobak i szol, Za szküpno pametno delo sze more vszaksevrszte d^Io-vrsba od izvoljeni zavüpnikov szvoji delavcom,- szlüzsbepikov i pridelni potrosnikov szporaztimom drzsávnoga zasztöpnika ravnati , i opravlati. Za medszébno obmejitev njuve oblászti, pa sze morejo pametne-delovrsne usztáve (piszmene zlozsbe) na-réditi, Stere vesztno pridelnoszt, csedno jjosztopnoszt, szkrb; za izpop.olnitev pri-roelne poti i delovrsni réd, primerne
sztro.ske i izbiranje priprávni voditelov K-1..	4 o
rávno tak zagotovijo, kak tüdi delavce naj. obvarjejo proti predelanii i brezmejno szamoszilnomi zapovedávszjvi kakti izdobi-csársztvi od obcsinsztva, za štero sze z vernim delom trüdijo. Nadale sze morejo vsze delovrsbe ednaki pridelkov -v zvézc zdrüzsiti; vsze zveze pa sze pod najvišišo gosz-podárszko ravnitelsztvo drüzsbenoga pridelovánja posztávijo. Ravnitetsztvo zravna razdelitev delovrsbni šzredszto (pomocsi) i delavcov na poedne delovrsbne zvéza, pazi na posztánanje cene i sze szkrbij poszébne koriszti (potrebnoszti, dobicske ali haszke) poedni delovrsbni zvéz ž ob-csinszkimi korisztami vszega Ijüdsztva v szkládnoszti obdrzsati, |
Té ednoten novi réd vszi szocialiszti zselejo doszégnoti: Isztinszki szociáldemo-krátí, bolševiki, spartakiszti, komuniszti i kak koli-nacsi sze po celom szvejti zovejo. Szamo rávno v deli posztoparija do do-szége i vpeljáve novoga - réda. szo szi telko razločo* med szebov,. kakti da drzsáve, stere sze morejo raztrgali, szo med sze-bov tüdi razčesno. Vecsine navidezno na vzlik szociáldeműkrátöv, najbole po Nétii-skorn i v zdrüzseni zniágajocsi drzsávaj. pa mislijo szocialiszticsni l;èd z pocsasz-nov premágov drzsáve, z poprávóv sztá-roga réda, mogocse za szto ali za vecs Szto let, doszégnoti. Na Ruszoszkom, Vogrskom i Bavárszkom pa sziromasniki szilno posztopajo, szo sze - pri prilozs-noszti velke nevole drzsáve razrédnoga gospoda koga králesztva oszlobodili i szo drzšávno oblászt v szvoje roke vzéli. Tá nova oblászt je prinasz naeduok. vsze vékša imánja i podvzétja obszvojila. Sztém sztopájom pridelao premozsenje v lasztnino továrisije. (drüzsbe) szprávla sz šterim delom sze mdcs razrédni razlocskov pomen jsa- i bogatinov drzsávna goszjpocsina z brezmejnim zap.ovedársztvom sziromas-nikov razpotere. Tak sze je zdaj Zaprva naša drzsáva bogatásov v drzsávo sziro-mákov obrnola. ! da vszaksa drzsáva raz-rédno králesztvo pomeni, záto je králesztvo sziromasnikov odkraja tüdi nikaj drügo nej, kak, vszemogocsna sztiszkálnica za podvrzsenje hogátcov i izdobicskarov, telko da zse sztém velkim razlcicskom, ka zdaj vecsina Ijüdsztva menjsjno v szvojoj oblászti drzsij. To sztánje nede sztálno, To je szamo presztopnoga csasza delo i za-csétna pripomocs za dókoncsbo premáge naše drzsáve i omogocsnoszt nasztavjtvi pravoga drüzsbenoga zsivljenja, to je za szocializmusz.
Po tój razlozsbi szè vidi; da bode tá prevalitev v našem goszpodárszkom zsi-vljenji do. premisljenoga izzida. šztvoritvi szküpnoga pametnoga dela leta dugo frpèla. Tak szpoznajte i prerazmite pravicsnoszt tzocializma proti lázsi i szlepariji goszpo-csine bogátcov! Sztanitevszi proti krivics-noj razrédrtoj izdobicsariji Ijüdsztva!
Domáči i svejta glási.
Na mlado vogrs. tanáčno repukliko so od vsej strani napadnoli imperialističkc države. Na sevri je * naša zmágajna rdéča vojska velko rano zadela našim neprijátelom. V jugosláviji se .vojaka močno groza, miseo novoga svejta se med njimi silno širi, odpovedala je bó-gavnost vladi imperiálističkoj i začnejo se proti nam' bratski oponášati. V jugo-slávia stoji pred pragom revolucije zdaj, pripravnost prebivalstva je velko. *Zman-trana proletárija je stopila na pot goristanenja.
Kapitaíisti pa vse mogoče včinijo, da samo morejo obdržati i nadale svoje gospodsko. Napunjene so že temtice z nedužnimi. -Ali vsa tá mantrán.ja samo davio nóvo moč, batrivnost národi. Nadale z velkim veséljom se približávlo k národi vogrskomi i rusoskomi, ki se vojsküvle tak zamágajno .za oslobodó za pravico národov.
Položaj naše vojske erdéče. .
Naša . rdéča vojska zmágajnp hapre-düvle na severno] fronti i nesmileno tira pred sebom naše neprijatele, l^ak se čüje, Slováki so" jako nezadovolni z gospodstvom Ceha, i posili se Ščéjo vkrajvtrgnoti od njih i želejo nás nazáj. A sama česka jé tüdi jako nèmirna. Že de skoro,’ ka tam tüdi bodo vöskričali tanáčnorepiibliko.
Nadale naša vojska je zavzéla grád Komárom, prvlé čehe so nesmilerro' zbili. Kasso (varos) so tüdi že dávno žavzéli i zmágajno napredüje proti varoš, Débre-ceni, tiravši pred sebom nevaijaneyrómáne:1
Nemirovna Bosnia.
Delavci bosanski se dvévnd bontajo. Nezadovoljnost próti serbám rásté vsigdár bole i bole. Med vernov ešče serbskov vojskov i med delavcami je krvávo bitje nastanolo. Delavci so zmagali. V kopmine so vodo püstili:' Fabrike stojijo. Vláda serbska je prisiljena .bila vojsko svojo z Bosnie vövzéti, tak da je Zmága od strüne delavcov potpuna. A serbska vojská pa inači je žè z čista nevarna. Réd. je med njov prestao. Vojniki se razido. Ropajo i vmarjajo Prebivalstvo mérno.
Král rumunski i kralica v Békéščabi.
Ne vemo z kakšega zrokaj, volo ali je istina, ka je král rumunski i kralica sta-, bila v "preminoče!! tjedni v vároši, BékéŠ-čabi. Ž njimi so bili voditelf^láde' rumunske. Ferdinand král je primiö varosko voditelstvo i drügo poslánstvo, štero je svoje poniženje robstvo skázalo, ravniteli bpjárov samosilniŠtva. .	,
4
NOVINE
1919. jun. 15.
Flume. — Nemška. — Ruska rdéča vojska.
Na páriškoj konferenci]!- so odrčdili zdaj na vse veke sodbino varoša Fiume. Ona bode Samostalno i mednarodna držáva pod tutorstvóm saveza národov. Ober varašov dalmatinski pa bode tal-janska ravnala pod paskov antanta. — Nemška, je pa, kak se čüje, — pri mili i pod-pisala mérni kontraktus od páriške konfencije njoj dam. Ovo nej je slüženo i pótvrdjeno. — Ruska rdéča vojáka močno, zmágajno pobija fine na vsej fronta]. Po glásim tí je eden tál ruske rdéče vojske že na našoj vogrskoj granici. A drügi tao ih pa močno napada romarie tere granici erdélyskoj.
Položáj v Konstantinápolyi.
Med grkami i törkanű, ka se vidi, je nastanolo neprijótelstvo. Törki se pripravlajo silno z vsov močjov proti grkam, ki so svoje truppe poslali v Smijrno. V Konstantinápp!yi (stolni varos türske) je velka nemirnost poleg toga.
Nájnovejse.
Zmágajna naša vojska.
Naša rdéča vojska je zavzela Korono, Šelmecbanyo, Varóše v bitka) krvávi, i tira, bije nadale naše naprijátele.
Páriška Konferencija.
Páriška konferencija -je svoje tvrdo i ostro oponašali je proti nam premenila. Ona je zlužbeno té drli oznanila, ka se morejo i naši vogrski Poslanike nazóčiti pred nyov v krátkom časi. Vláda naša je tá primila i bode poslala v krátkom časi svoje Poslanike, do se dogovóri od poštov ešče nevejšivli vogrske države i od v bodočem šklenenom meri.
Laži naših neprijátelov proti našoj mladoj tanáčnoj republiki.
Gori se je oslobodo kraj gornyi vogrskoga držanja, (^oslobodili so se od verig i mantranja tiranskoga ravnanje Čéh ov hüdobni!!. Podjármlena od čehov proletária zdaj že slobodno si zdihávle. Zmágajna napredojüca naša rdéča vojska je že te velki tao gornje vogrske držáve očistila od smétja buržoazie, našega nájvékšega neprijátela.
Nej je istina, ka v kinici se skrivajo^ nas neprijátev Širi od revolncije peštanske i béčke. A istina je, ka naša rdéča vojska zmágajno' napredüje posédi na vsej fronta) •i čisti, réd dela. Pogražja rómane resrečne v vodo Tiszo, te v drüge mlake po Šterimi je prisiljerönaš neprijátel prejkidti, a čéhe-maže na strmene planíne te krasne i krasno. Svejt se pa čüdi našoj mladoj tanáčnoj republiki. Ja divi se nyoj, nvénoj oroslánskoj vojsküvanji. Obožitevše vojnike diči rdéče vojske po vsédi zmágajoče.
Tém lažnim glásima se protivi oznana slüžbena od sami cehov vödána v šteroj sami morejo priznati nevoló svoje szpad-njenye velko, a i zmágo naše rdéče vojske zmaga j ne.
    Rdéča naša vojska nepozna nidti trüda nidti pa nevoló, z velkim odüševlenjom ide naprej i odbija po vsédi napáde neprijátelov. Tdkje zazvzéle najnovejše varaše '. Abos, nadale i Zólyom, šteri Vörös je znamenit en poleg fabrik svojih, a štere so zdaj páli naše roke nazájprisle.
Samoravnitelstvo národov se bode v gorošlobodjeni krajinajr zaistinitilo, a bode se strejbiló hijpokratična (lažna) jeclnakpst gospodstva stároga svejta i, se bode temelyitno (fundamentálno) vörspelaló samoravnitelstvo národov.
Proletaria tej krajln bode samo odločili) od sodbine Svoje bodoče, kak se je to Že zgodilo v našoj sosidnoj državi, Rusiji, gdje proletária, národ sam vzeo vroke svoje cügle potpunoma ravnitelstva.
Od velike važnosti je goroslobodjenje tej krajin \ na nas gledoč, tak politično ‘kak i gospodárstveno. Politično se, kak že tó Slováki nam vöoznanoli, bodejo k nama stopili. Gospodárstvo naše bode tak silno raslo. Ona vnmoga kopnina, fabrike i. 1. d. bodejo páli vérstvo, moč naše mláde sovjet republike potlpomágale.
Naša tanáčnarepublika z vsov svojov .močjov se trüdi do naš zagvüša i nadale gospodárstveno. Povekšava se, rásté vse više i više prvlé tak mála, na radost našim neprijátelom, držáva dnévnó. Záto njoj mnogo ide'za to, da se i za té naše goroslobodjérie brate dobro skrbí.
Kak se vidi trüd naše sovjetnepublike nej nidti brezi sada. Sád nyénoga trüda je vtišao že vmnoga nevol zvračo* je rane od buržoazie zmantrnih proletárov. Olekšav živo! nyuv.
Záto vsi oni glási, štere širijo proti našoj republiki so bresi vszake podloge, so zmiš lotit\ye kapitalistov nevalánuh. So najsramot-nejše laži naših neprijátelov.
Slüžbena oznana Clémenceau, predsednika páriške konferenci k našemi komissari zvünešnjih poslov, Kim Beli.
Potpuna zmágo naše proletárdiktare, — tanáčnerepublike.
Antant vidivši dnévno zmágo naše rdéče vojske, svoje prijášne nekanenje je premejno. Vsaki dén nóva * nova truppa se oslobodi gor od verig teških kapitáliš-tov. Zmágajno napredüvanje naše rdéče vojske je fundament naše proletárske držáve na ‘ naše bodočnost gledoč. Zdaj da tak nesmilene tiramo vö naše nejake neprijatele, se je naša páriška konferencija do-mislila. Pripravna je z nami se glihati po mérnoj poti. Vidivši naimre, da pri nas pravica, da so nas prisilili v boj naši neprijatelje, i da delavci svejta, — v Páriši po
példi 500000 delavcov je za nás, kre našo sovjetrepubliko —- ki delajo z vsov svojov močjov na tóm, da náj zadržijo nazáj vojsküvanje ántánta i obče naših neprijátelov z hüdobnov svojoj po-j litikov te inači i z drügim nečastnim, ne-valjanim sredstvom.
Štrajk, —' Šteri je zaistino samo poleg toga političnoga zroka volo nastane. — je prisilijo naše neprijatele, da naj odstopimo od dosejmaojsnje poti, od dosejmno--šnjega oponášanja proti nas.
Clemenceaeu, visoki gospod te predsednik ešče vékšega drli Št va, takzváne páriŠke konferencije, na i k tomi predsednik ministeriuma francuško, je'telegramm poslao našoj tanáčnoj republiki, da .e náj dosefrnaošnje neprijátelstvo dokonča. Poslanike vogrskoga držánja Hüdi bodejo posvali pred to mérno konferenco.
Naš komissár zv. poslov., Kun Bela v svojem odgovori je oznámo, da smo mi samo obranbeno vojsküvanje vodili dosej-mao próti napadali našega neprijátela.]
■ — Pripravni smo neprijátelstvo dokončati včasi, kém nam dovoljno garancio! dajo ina tó gledoč, ka zvünešnje držáve bodejo svojo vojsko z našega držanja nazájzvafé.
Zmáge dnévne naše vojske so nam že pripravne ogléd nam dovolno. Imperí-alisti ántánta so postali že mehkejši, brezi-obraznost njiva proti nam je preminola,, njuvim práznim'rejčina že níšče vete nešče vervati.
Nama pa obečavlo vsefelé mogoče, da si mogo ešče nekak obdržati gor na nekelki čas svoje tyranške' gospodstvo. že ne diktira veče Vix z Pešta cejlom držanji Vogrskom i, nego Clemenceau, predsednik pariske konferencije pošila telegramme nam v vsem .pogledi popüstlive i molbenej
Ali zdaj že zakesnoli. Telko je žel gvüšno, mér versaillesi kapitalistov napravleni -je samo na papéri ostao. (Kvár je zaistino za on vmnogi papir, Šteroga je to drüštvo ncvaláno dosejmao gorpomücalo, — zdaj v takšoj sükeŠini papira.)
Zamán ! Národe tirali, síliti nazáj pod járem robstva, je nemogoče. Brezi pitanja, privole proletárie stvoriti mer, je delo zgübleno, či ravnič je voditeo toga posla eden AVilson, ali pa Lloyd George.]
Mi dobro Známo, da sávez kapitaliŠ-tov je fundament, zrok boji proti pröletáriji cejloga svejta.
Té boj je samo bio vremeniten, dozrelol zdaj že vse, barka se vsaki národ poleg sie-pari je, z šterov so dosejmao kapitál isti národe] zapelavati te i nadale je šteli pri sebi za- j držávati.
. Njuv boj je onemogao, ž njim vréd je tüdi preminola i zvezdo gospodstva I njihovoga. Zrok pa njihovoga spndnjá je jedino samo proletári vogrs. i rusoska, nadale goristanak proletárie záhodni krajin.