+
Odmev iz Afrike
ilustrovan mesečnik v pospeševanje afriških misijonov.
Izdaja
Klaverjeva družba Ljubljana, Pred škofijo 8.
LETO XVI.
LJUBLJANA 1919.
i M h 39254
g M h
KAZALO
Stran
Uvodniki in sestavki.
Misijonsko gibanje in cerkveno življenje v domovini. (Fr. No-
penberger)...... .	1
Beseda bogatim. (St. K.) . . .	9 Vzvišenost misijonarjevega poklica .........17
Vredno, da se potrudimo! (St. K.)	25
Več poguma!.......41
Brez rešitve Izgubljene! (St. K.)	89
Lakota — žetev duš. (P. Wil.) .	90
Povesti in popisi.
Plemenita duša med Hotentoti.
(Piše škof Simon.) . . . . 15 Nov mučenec. (Piše škof Jarosav) 22 Spodbudna slika iz vojaške bolnišnice za domačine. (Piše sestra Terezija.)......39
Afrlkanski m učenci: Mučenlštvo ogrskega viteza in treh frančiškanov v Kairl......53
.Španska influenca" v Juž. Afriki 67 Zmagoslavje naše svete vere in
zdravljenje dreniavice ... 70 Gobav In slep katehet. (Piše sestra Mazč.).......71
Nekaj o pritlikavcih. (Piše P.
Porte, O. M J.).....84
Poročilo o nekem poslnovljencm katehistu. (Piše P. Engelwln.) 95
Misijonski dopisi.
Bell očetje Lavlžerijevi:
Apostolski vikarijat Uganda. Pismo o. Wlllcman.....90
Apostolski vikarijat Bangveolo. p'smo škofa Laruc-ja s statistiko 42
Stran
Očetje od Sv. Duha:
Apostolski vikarijat Gabun. Pismo škofa Martron .... 60 Apostolski vikarijat Senegambija. Pismo škofa Jalabert .... 26
Apostol, prefektura Zg. Cimbebazija, Misijon Knttene.
Pismo apostolsk. prefekta Keiling 44 Pismo o. Stcinweg.....92
Kapucinl:
Apostolska prefektura Djibuti.
Pismo apostolsk. prefekta Msgr. Paska! pl. Luchon .... 48
Sinovi najsvetejšega Srca:
Apostolski vikarijat Bakr-el-Ghazal. Pismo o. Zambonari .... 59
Oblati Marije Brezmadežne:
Apostolski vikarijat dežele Bazuto,
Misijon Samarija. Pismo o. Montel......74
Oblati sv. Frančiška Šaleškega:
Apostolski vikarijat Reke Oranje (dežela Nama). Pismo škofa Simon.....28
Očetje Brezmadež. Srca Marijinega (Scheut):
Apostolski vikarijat Belgijski Kongo. Pismo škofa Van Rousld ... 10
Stran
Apostolski vikarijat Zg. Kasai. Pismo o. Handekin.....77
Misijonska družba sv. Jožefa (Mill-Hill):
Misijonski vikarijat Zgornji Nil.
Pismo o. Stam ......29
Misijoni v vikarijatu Belgij. Kongo.
Pismo o. Brandsma......63
Dominikanl:
Apostolski vikarijat Vzhodni Ude
(Država Kongo.) Pismo o. J. pi. Mayer .... 79
Trapistl:
Apostolski vikarijat Belgijski Kongo.
Pismo o. Gregor......78
Črni domačini:
Pismo treh novoposvečenih črnih duhovnikov iz Alitiene (Abe-
sinija).........77
Pismo črnili semeniščnikov iz Ka-tagonde, Uganda, svojim dobrotnikom v Evropi .... 81
Pisma misijonarjev:
Stran......3, 11, 18, 30
Kratki misijonski dopisi:
6, 14, 20, 32, 49, 69, 80, 94
Zapiski Družbe sv. Petra Klaverja.
Stran..........00
Seztiamek odpustkov za ude Klaverjeve družbe.
Stran..... 8, 40, 56, 72, 80
Stran
Raznovrstno.
Dušna premija . . 3, 15, 18, 26 Kako uspešno podpiramo misi-
jone?.........16
Milodari za rešitev duš ubogih
zamorcev........23
Izkaz po Družbi sv. Petra Klaverja podeljenih misijonskih inilodarov v letu 1918 ... 55 K našemu izkazu darov ... 36 Nikogar ne sme manjkati! . . 38 Iz naše listnice .... 40, 88 Sv. oče Benedikt XV. iifc dobrodelni bazar v Ugandi ... 52 Strežba bolnikov v vikarijatu Zg.
Nil (k sliki).......57
Papež Benedikt XV. in Družba
sv. Petra Klaverja.....58
Kardinal Van Rossum, pokrovitelj
Klaverjeve družbe.....73
Poročilo iz Rtma......87
Obravnava za proglašenje mučen-cev v Ugandi blaženimi . . 96
Slike.
Sv. Peter Ktaver, apostol zamorcev 1 Rezljači slonove kosti, učenci misijonske Sole v BralaviU (Kongo) 5 Koča Klkujcev s kuhinjsko opravo 9 Sestre sv. Jožefa Klunlškega v Lu-fundzi; v kuhinji in pred pečjo za peko. V ozidju njih koča
in baraka .......17
Misijonar na potovanju v deželi
Bazuto........25
Skupina seminarlstov Iz Haratja
v deželi Galas, s profesor j i , 37 Misijon Srca Jezusovega ob Oka-
vangl.........41
O. Kelling In notranji gojenci v
Kakondi........47
Strežba bolnikov v vikarijatu Zg.
Nil..........57
Fobank-skala v Bazuto deželi . 65 Župnišče v inisijonu Nazaret (Bazuto dežela).......73
Veliko semeniSče v Ugandi na dan mašniškmi posveficnja. 29. julija 1918. V sredi škof Forbes, njemu ob strani črna
novoinafinika......80
Zamorska vas v Kainerunu (Afr.) 89
Leto XVI. Zvezek 1. Januar 1919.
Ilustrovan mesečnik ▼ prospeh afriških misijonov s prilogo „Klaverjev koledar".
Izdaja Klaverjeva družba.
Upravnlštvo:
LJubljani. Pred Škofijo 8, II. nadstr.
Stane za celo leto K 150| s koledarjem vred K 2-30.
Naročil« naj se »aslovijo: Družba sr. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred
Skotijo 8, II. nadstropje. Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv.
Srca Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost glavni voditeljici Klaverjeve družbe, gospej grofici M, Tereziji Led6chowsld, začasno Salzburg, Dreiialtigkeitsgasse 19.
Vsebina 1. zvezka Odmeva iz Afrike.
Misijonsko gibanje in ccrkveno življenje v domovini.
—	Dušna premija. — Pisma misijonarjev. — Kratki misijonski dopisi. — Popolni odpustek.
Slika: Rezljači slonove kosti, učenci misijonske šole v Braccavilli (Kongo).
BIH
od dne 1. do 30. septembra 1918.
Zu alrikanske misijone: K 886-96. — Za razne namene: K 16—. — Za »v. m a S e : K 239—, — Za stradajoče: K 72'80. — Za gobavce: K 30'—. — Za odkup sužnjev in botrinski darovi: K 126. — Za scmcniSčnikc: K 26—. — Zakatehiste: K 315—. — Za kruh sv. Antona: K 1103-80. — Za Klaverjev vinar: K 21-—. — Za Zvezo otrok za Afriko: K 36-98. — Za tnaino zvezo: K 1193-60.
—	Za misijonsko zvezo: K 60-60. — Za Klaverjevo družbo: K 10—. — Podporniški prispevki: K 44-50. —, Prispevki udeležnikov Družbe sv. Petra Klaverja: K 15-50.
♦♦♦♦
Prijave k Marijini svetovni maini zveri (ingol-stadtni) se sprejemajo v frančiškanskih samostanih v Mariboru (Štajersko) in v Inomostu (Tirolsko); za Nemčijo v Ingolstadtu.

VSEM BRALCEM Odmeva toplo priporočano naie lepe koledarčke v nakup. (Cena 80 vin.)
(Hm iz ftlrihc
ilustrovan mesečnik v pro-speh afriških misijonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. — Izdaja: Družba sv. Petra Klaverja. — Stane za celo leto K 1-50. — Uredništvo »Odmeva iz Afrike« pošilja vsako leto svojim naročnikom »Klaverjev koledar za ceno 80 vinarjev.
Blagoslovljen po Piju X. in Benediktu XV.
Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev — prosi za na« t
Misijonsko gibanje
in cerkveno življenje v domovini.
Piše F. K s. Noppenberger, vojni kurat.
Vnema za razširjanje sv. vere in živahno versko življenje v krščanskih občinah hodijo roko ob roki. To nas uči že cerkvena zgodovina. Časi najgorečnejšega verskega življenja so bili tudi najbolj cvetoči z ozirom na misijonsko delovanje. Primerjajmo na primer prva stoletja svete Cerkve in čase po reformaciji. Pa saj tudi ne more biti drugače. V času, ko preveva vernike velika ljubezen do ®°ga in sv. vere, v katerem sami na sebi tako prav posebno čutijo milost in blagoslov delečo moč svoje sv. vere, kako pač plamtečega srca hrepene, da bi tudi druga ljudstva in narodi postali deležni istih neizmernih dobrot resnice in otrok božjih. Bi li torej ne bilo tudi nasprotno uiogoče, namreč cerkveno življenje v domovini pospeševati in dvigniti s tem, da kristjane spomnimo na njih visoko dolžnost in odlično nalogo, skrbeti, da se privede v«dno več ljudi k luči resnice in milosti. Kajti s tem, da
Odmev 1. 19 --6800	1
2
ODMEV IZ AFRIKE ' St. 1
kristjani spoznajo strašno temo in duševno bedo, v kateri tavajo ubogi pogani, se zopet nauče spoštovati neizmerni zaklad sv. vere in nova ljubezen do sv. Cerkve in njenih pripomočkov za dosego milosti se mora vneti v njih srcih. Zopet se nauče ceniti, kar so podedovali brez lastne zasluge in kar jim je bilo kot nezaslužena milost položeno takorekoč v zibelko. Kar jim je postalo že nekako samoumevno in navadno, spoznajo v novi luči kot neizmerno . odlikovanje božje milosti, katerega se morajo izkazati vredne; kot dragocen, v skrbno varstvo jim izročen biser, katerega zgubiti bi bila največja nesreča. Kar pa ceni človek v vsej njegovi veličini, to tudi ljubi iz celega srca.
Pripovedujte vernikom o bojih in uspehih Cerkve božje na zemlji, opisujte jim dela, trud, pomanjkanje in veselje misijonarjev, poročajte jim o sreči in vnemi novo-krščencev! Ne bo jih li tedaj navdal sveti ponos in prisrčno veselje, da so otroci te velike, svete matere, vesoljne katoliške Cerkve? In z zanimanjem nad usodo kraljestva božjega na zemlji bo rastla tudi verska vnema in ljubezen do sv. Cerkve. Kdor tako čuti in misli s sv. Cerkvijo, je vzvišen nad mnoge dvome. Saj je življenje in delovanje sv. Cerkve najboljši branitelj njene resničnosti, lepote in božanstvenosti. In ali ne bo molitev za razširjanje svete vere ter požrtvovalno in radodarno sodelovanje pri tem svetem delovanju priklicalo božjega blagoslova in milosti v najvišji meri na posameznika, kakor tudi na njegovo okolico in cele narode?
Kdor torej sočustvuje ne samo z v temi zmot in nevere se nahajajočimi pogani, ampak tudi s svojim lastnim ljudstvom, komur je kaj na tem, da naše ljudstvo ne izgubi ljubezni do sv. vere in da se verska vnema ter življenje po naukih sv. vere vedno bolj razširja, krepi in poglobi, naj nikar ne prezre ravno sedaj ob času vojske vedno bolj se razširjajočega misijonskega gibanja, temveč naj krepko sodeluje ter tudi druge navdušuje za to sveto stvar. Delo za misijone je delo za lastno katoliško ljudstvo. Pri tem pa ne zadostuje navdušenost in sodelovanje samo posameznih pobožnih duš, temveč ravno lene, mlačne, postrani opazujoče gledalce moramo pridobiti za misijonsko gibanje. Tedaj smo jih pridobili tudi za sv. vero in sv. Cerkev, Vere nam ne ohrani samo molitev in premišljevanje, ampak tudi delovanje za sv. vero.

Dušna premija!
V namen naših naročnikov in dobrotnikov berejo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš.
Pisma misijonarjev.
(Došla od 30. marca do 11. maja 1918.
Škof de Saune, S. J., apostolski vikar, Tananariva, 19. januarja.
Č. mati C a 1 d a r a , vrhovna predstojnica kongregacije »Pie madri della Nigrizia«, Verona, 22. aprila (se zahvaljuje za denarno pošiljatev).
Sr. Frančiška Aleksija, oblatinja sv. Frančiška Šaleškega, Matjeskloof (potrebuje denarja za vzdrževanje otrok, zlasti, da more sprejeti enega izmed onih, ki so bili odposlani domov in ki sedaj daleč od misijona hira duševno in telesno. Nadalje pripoveduje o svojih malih gojenkah, katerih ena ji je Čltajoč »Odmev iz Afrike«, dejala: »Ako bi pisali dobri gospej od »Odmeva«, bi Vam gotovo poslala nekaj denarja«).
Š Jc o f F o r t i n e a u , C. S. P., apostolski vikar, Diego Suarez, Madagaskar, 12. februarja (se zahvaljuje za denar za stavbo cerkve ter poroča o razveseljivem razvoju misijona Si-hanaka. Namerava tudi ondotne družine posvetiti presv. Srcu Jezusovemu ter se peča z načrtom glede stavbe cerkve Srca Jezusovega v Ambatondrazaka in Srca Marijinega v Imeriman-drozo. »Priporočam Vam zlasti misijon v Sihanaka, ker se gre tukaj za pridobitev cele dežele za krščansko vero. Ta dežela je bila dolgo časa brez pomoči in že dosegli uspehi so jako tolažilni.«)
Sr. Andreja, misijonska sestra sv. Jožefa Kluniškega, Bessou, Ubanghi-Chari, 29. januarja (se zahvaljuje za vsoto za posinovljenje ter pošilja pismo nekega posinovljenega otroka njegovi dobrotnici. »Imamo sedaj 60 notranjih gojencev, med ni'mi nekaj odraslih, in 40 zunanjih. Imeli bi jih lahko še več, bi nas njih vzdrževanje ne stalo letno nad 50 frankov.«)
O. D a n t i n , misijonar de la Salette, apostolski prefekt, Betafo, Madagaskar, 8. februarja (pošilja pismo o. Michaud, ter prav toplo priporoča njegov novoustanovljeni misijon v Am-
bohibary).
O. Michaud, misijonar de la Salette, Ambohibary, 8- februarja (potrebuje 12.000 kron za uredbo misijonske naselbine. »Na splošno žalost smo morali odpustiti več izvrstnih

katehistov, ker jim ne moremo dati najpotrebnejšega za vzdrževanje njihovih družin. Dobili bodo z lahkoto primerne službe. Nepopisna bolest je za misijonarja, gledati propast šol in krščanskih občin in to samo, ker ne more prehraniti svojih so-trudnikov!«)
Škof Jarosseau, O. Cap., apostolski vikar, Harar, Gallas-dežele, 20. februarja (se zahvaljuje za denarno pošiljatev, poroča o svojem pastirskem potovanju v notranjost vikari-jata ter opisuje junaško mučeništvo nekega črnega novo-krščenca, čigar posledica je ustanovitev misijona »Naše ljube Gospe sedem žalosti«),
O. Fracassini, frančiškan, Assiut, Zgornji Egipt, 4. marca (hvaležno potrjuje prejem misijonske miloščine. »Misijon je imel velike izdatke vsled poldrugi mesec trajajoče bolezni nekaterih misijonarjev. Toda z božjo pomočjo so sedaj izven nevarnosti, četudi bo še dalj časa trajalo do njih popolnega okrevanja. S prejetim denarjem hočemo plačati zdravnika in zdravila ter še nekoliko popraviti cerkev v Beni Suef, ki je bila že blizu razpada.«)
Sr. Hieronima, misijonska sestra sv. Jožefa Kluni-škega, Loango, 25. februarja (se zahvaljuje za prejeto pošiljatev in pošilja fotografijo. Njeni varovanci nestrpno pričakujejo obljubljenih molitvenikov. Potrebovala bi tudi nad 100 metrov blaga, in sicer najraje rdečega, da bi imeli vsi otroci enako obleko. Razen tega prosi za kakih 30 priprostih nožičev za otroke, da si morejo z njimi rezati svoja jedila, delo, katero so morali doslej opravljati prsti in zobje. »Cel mesec oktober ni bilo kapljice dežja! Naši otroci so na niže ležečih poljih pridno delali. Riž stane 3 franke kilogram in ga skoraj ni več dobiti. — Nič več nimam škapulirjev, s katerimi bi naša dekleta izpodbujala k težkemu in zato neljubemu poljskemu delu«).
O. Keiling, C. S. Sp., apostolski prefekt, Huambo, Zgornja Zimbebazija, 3. marca (se zahvaljuje za 2879 05 frankov v olajšanje lakote. »Zopet nam grozi huda lakota, ki bo zahtevala tem več žrtev, ker se ubogi zamorci od strašne lakote leta 1916. in 1917. še niso opomogli. Ta šiba božja je pustošila povsod na jugu prefekture Kakonda, Katoko in Massaka.«)
Škof Streicher, M. A., apostolski vikar, Uganda, 21. februarja.
O. W o 11 e r s , M. A., Villa Marija, Uganda, 23. januarja. Škof de Saune, S. J,, apostolski vikar, Tananariva, Madagaskar, 19. februarja (pošilja sedem krstnih listov in članek o. Krol, v katerem poroča imenovani o težkočah pri spre-obračanju vasi Amborompotsi).
Sr. H e 11 a d e , M. L. Moousso, Obrežje slonove kosti, 4. marca.
Škof Carrara, Asmara, Eritreja, 28. februarja (se zahvaljuje za 1118 mašnih štipendijev, ki so mu bili v dragoceno pomoč).
Sr. I g i n a , Asmara, 15. februarja (se zahvaljuje za Klaverjeve podobice, zvezke »Odmeva« in »Zamorskega otroka«.
Imamo tukaj na misijonu veliko takih otrok, ki so jih zavrgli lastni starši. Zelo bi Vam bili hvaležni, če bi se jih ob priliki
Rezijači slonove kosti, učenci misijonske šole v Braccavilli (Kongo).
(Družbu sv. Petra Klaverja ima v svojih muzejih več takih od zamorcev umetno izrezljanih predmetov.)
spomnili bodisi s kakimi molitveniki, podobicami ali drugimi Primernimi predmeti.«)
Sr. Marcela, frančiškanka, Nagalama, Zgornji Nil, februarja. (»Božič je bil težek čas za nas, ker nismo mogli obdarovati naših otrok z obleko. Vihar nam je pred kratkim odnesel iz naše šole vso streho, tako da smo imeli nad sabo le •nilo nebo. Pač smo jo zopet pokrili z dolgo travo, a bojim se, 'ta jo bo prihodnje deževje zopet izpralo. Pa o tem ni vredno delati si nadaljnjih skrbi: Hujše bo, ako se uresniči napoved,
da nas obiščejo kobilice. Če se roji ustavijo tukaj, bodo uničili vse in nastopila bo huda lakota,«)
Sr. O g e r, M. A„ St, Charles, Severna Afrika, 3. aprila (se zahvaljuje za miloščino).
Sr. Marija Alojzija, oblatinja sv. Frančiška Šaleškega, Pella, reka Oranje. (»Vse je grozno drago in slabo; vedno imamo tukaj še mnogo otrok, ki ne morejo v šolo radi pomanjkanja obleke.«)
O. P a j o t, vrhovni predstojnik misijonarjev de la Salette, Grenoble, 6. aprila (je ob svojem bivanju v Rimu obiskal našo ondotno osrednjo hišo »Marije, matere dobrega sveta«. »Poln radosti Vas obveščam, da smo na predlog msgr. Laurentia vložili prošnjo za povzdigo misijona v Betafo v apostolski vikarijat s preč. o. Dantinom kot naslovnim škofom. Ako je navada, da Vaša družba pomaga nositi misijonom ob taki priliki neizogibne stroške, se priporočam Vaši blagosrčnosti.«)
O. P a s k a 1, kapucin, apostolski prefekt, Djibouti, So-mali-dežela, 7. aprila. (»Ker upam, da nam preč. o. Adolf, ki se začasno nahaja na oddihu v Evropi, pride na pomoč, hočemo ustanoviti novo postajo. Nahajala se bo v Djidjigo, kjer se stekajo iz vseh krajev dežele Somali prihajajoče karavane. Odtod nam bo mogoče stopiti v stik z raznimi rodovi in vedeli bomo, proti kateri strani nam bo mogoče pričeti z našim delovanjem.«)
0, B i e h 1 e r, S. J., Empandeni, Rodezija, 17. marca. (Pošilja troje potrdil posinovljenih otrok, poroča o svojem delovanju, se zahvaljuje vsem dobrotnikom, k'i' so mu pripomogli k nakupu konja in se jih hoče vsak dan spominjati pri najsvetejši daritvi.)
0. G i 11 e t, C. S. Sp., Kimbenca, pokrajina Kongo, dne 10. marca. (»Ker mi je izročeno oskrbovanje daleč od misijona se nahajajočih rodov, sem skoro ves čas na potovanju. A sedaj nimam več nobenega prenosljivega oltarja. Kajti oni, kS sem ga našel ob svojem prihodu, je bil že zelo star. Pet nadaljnjih let v moji službi se je obrabil še bolj, tako da ni več sposoben za najsvetejšo daritev.«)
Kratki misijonski dopisi.
S k o f de S a u n c, S. J., apostolski vikar, piie z dnem 12. marca 1918 iz Tananarive: »Škof Cazet je dne 6. t. m. mirno zaspal v Gospodu. Nek misijo-
nar, dalje časa njegov spovednik, mi je dejal: Čutim se nagnjenega, ne toliko, da bi zanj molil, ampak se mu priporočal v molitev, — MalgaSi so se v ve-
likem Številu udeležili njegovega pogreba ter s tem pokazali svojo vdanost do prvega svojega Škofa. In sedaj pridno naroču-jejo sv. maše za njegov dušni mir. — škof Cazet nam je zapustil krasen zgled čednosti.«
škof Biermans, M. H., apostolski vikar, piSe iz Nzam-bya: »Del denarja, katerega ste mi poslali, se bo porabil za vzgojo katehistov - aspirantov; preostanek se pa obrne v podporo najubožnejSim katehistom v misijonu. Upam, da ste s tem zadovoljni. — Naravnost občudovanja vredno je, kako v sedanjih razmerah spravite skupaj tolike vsote. Pogosto premišljujem o tem ter hvalim božjo previdnost, občudujem pa tudi VaSe neumorno delovanje in blagosrčnost dobrotnikov. — 0 misijonih ne morem poročati nič veselega. Imam premalo duhovnikov; nekaj izmed njih je bo-lehnih in iz Mill-Hilla hipno ne •norem pričakovati pomoči. — Razen tega so celo deželo obokale osepnice, kuga in druge nalezljive bolezni. Pomanjkanje živeža je toliko, da se je bati lakote. Zadnja deževna doba je izostala popolnoma in sedanja le nastopila prepozno. Sicer imamo sedaj precej dežja, toda do žetve je še tri mesece. — Srčno priporočam svoj misijon VaSi molitvi. — Zelo nam primanjkuje raznih cerkvenih posod, oltarnih prtov, alb, maSnc obleke, kadilnih plaSčev, mon-Stranc, mašnih knjig itd. In za svojo stolnico (!) bi zelo nujno Potreboval harmonija.« ,$kof Larue, apostolski vi-2<»r v Bangveolo, piše z dnem • /ebruarja: »Skrajno pomanj-*an)e apostolskih delavcev je gotovo najžalostnejSe dejstvo v našem vikarijatu. Čim bolj na-število kristjanov, tem bolj •se krJi število misijonarjev. In vendar potrebujejo ti novokr-»cenci, ki so sredi svoje po-
ganske okolice izpostavljeni tolikim nevarnostim, tako zelo misijonarjeve pomoči. Ker bivajo pogosto daleč od misijonske centrale, moramo iti k •njim, da krepimo njih duše s kruhom božje besede in jim delimo sv. zakramente. Toda le obiske nam je v sedanjem času mogoče ponavljati komaj vsake štiri mesece, torej le trikrat na leto. In še takrat se morajo kristjani iz šest do sedem vasi zbrati v eni osrednji vasi. Tako morajo mnogi prehoditi pel do šest ur, da pridejo do misijonarja. A hvala Bogu je njih vera živa dovolj, da se ne ustrašijo tega truda in izgube časa. Nihče ne manjka ob takih prilikah, razen bolniljov in tistih, ki so ob obisku misijonarjevem daleč od doma.«
Sestra Schulz piše z dnem 11. maja 1918 iz Dunbro-dyja: »Vaš blagi dar nam je do-šel kot uslišanje po dolgih, vročih molitvah. Dandanes je vse tako neznansko drago in po večletni suSi je lansko leto nastopilo predolgo deževje, ki je uničilo vse žito. Žetev je pokončala rja in tako smo dobili manj kot smo vsejali. In vendar imamo 93 gojencev-domačinov, ki jih moramo kljub suši in povod-nji na svoje stroške prerediti in oblačiti.«
O. B i e h 1 e r, S. J., piše z dnem 17. marca 1918 iz Plum-trecja (Rodezija): »Kako te Vam naj zahvalim za VaSo velikodušnosti Pred vsem tisočeri: »Bog plačajl« za konja, kateri mi izvrstno služi; a revež ima vsled premnogih slučajev mrzlice, katera vsled neprestanega dežja v zadnjih treh mesecih pogosto nastopa, zelo naporno službo. Povejte blagim našim dobrotnikom, da tudi oni spadajo v vrsto tistih, za katere se, kakor sem obljubil, prav posebno moli pri vsakdanji sveti maši. — Deževna doba mi je
onemogočila, kakor po navadi obiskati razne postaje; večkrat sem se radi deročih valov moral vrniti nazaj. Sicer sem reke ve činoma preplaval ali prebredel, toda pesek in blato sta vedno nevarna, zlasti za konja. Radi teh težkoč in ovir sem večji del zadnjih mesecev porabil za razna rokodelstva. Pred vsem je bilo treba popraviti našo staro godbeno orodje, ki je bilo že v zelo slabem stanju, kajti novega nabaviti sedaj pač ni mogoče. Nato sem izgotovil troje duri in osem okenj za nekatere nove stavbe, katere hočem koj po deževni dobi postaviti. Potreboval sem za svoje štiri šole s 500 otroki tudi nove šolske table in stojala ter marsikaj drugega. V vsaki postaji sem zasadil njivo s koruzo, dal izkopati v skalo 84 do 94 čevljev globoke studence itd. Vprašujem se, kaj neki vse mi je ljubi Bog še prihranil za moja stara leta. Zdi se mi, da sem izvrševal že skoro vsako rokodelstvo, — toda vse k časti božji! Molite zame, kajti čutim, da mi pešajo moči.«
O. P o r t e , iz družbe oblatov Brezmadežnega Spočetja, predstojnik misijona v Taungsu, piše z dnem 11. aprila: »Letos se bosta tukaj žalibog vršila dva poganska praznika, ki se k sreči obhajata le vsakih 25 let. To je za naše mlade ljudi čas hude preizkušnje. Ti poganski obredi,
ki trajajo tri do štiri mesece, naj bi napravili iz mladeničev može, iz deklet popolne žene. Pri tem jih vpeljejo v vse poganske znanosti, v vse skrivnosti njih praznoverja in »ne-umrljivosti«. Ne morem Vam tega opisati, ker je naravnost grozno in ogabno. Dal sem nekaterim mladim možem denarja, da pobegnejo ter se skrijejo v dijamantnih jamah v Kimberleyu. Toda kaj storiti z dekleti? Poslati jih v mesto, bi pomenilo toliko, kot jih zgubiti. Oh, kako je to žalostno! Molite, gospa grofica, in priporočajte moliti, da oživotvorjenje te poganske šege misijonom ne bo napravilo prevelike škode!«
O. P i o t i n iz lijonske misijonske družbe piše 20. marca 1918 iz Assabe: »Kljub težko-čam in zmanjšanemu številu osobja spreobrnjenja niso ponehala. Imeli smo preteklo leto 322 spreobrnjenj odraslih in 839 krstov otrok v smrtni nevarnosti. Število katehumenov znaša približno 2000 duš. Veliko težavo pri delovanju za zveličanje duš tvorijo mnogoštevilna narečja v naši prefekturi; za sedaj upamo pri rodovih »Sobo« in »Idjo« na dober uspeh. Po vojski hočemo potem med tem ljudstvom, ki kaže mnogo dobre volje, ustanoviti novo misijon-I sko postajo.
Popolni odpustek,
ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca januarja:
Dne 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev.
Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. Reš. Telesa, obisk cerkve, molitev za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta.
Ponatis (tankov iz .Odmeva Iz Afrike' nt dovoljen, ponatis misijonskih pisem in
porodi le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Soltiourndii.	Odgovorni urednik: Dr. ). JcrSc.
Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.
»Pospeševateljica naj postanem — jaz? Ali, prispevati hočem že Se kaj; po to smete priti vsako leto. Toda postati pospcševalka, ne, tega pa ne morem!« Ne samo enkrat, ampak sto-in stokrat slišimo ta odgovor aH pa čitamo y pismih: »Nisem se »pala prijaviti kot pospeševateljica, ker sem mislila, da zahteva družba od svojih pospeševateljev več, kakor bi mogla izpolniti.«
Pogum! Poglejmo, kaj zahteva družba od svojih pospeševateljev oziroma koga imenuje svojega pospeševatelja ali pospeŠevateljico? Pospeševatelje imenuje družba vse one, ki z letnim prispevkom 2 kron pospešujejo njene težnje. V resnici odločuje torej le denarnica, ali bolje rečeno dobra volja, ljubemu Bogu odstopiti toliko od svojih letnih dohodkov in si v slučaju potrebe naložiti male žrtve, da si prihrani na leto ti dve kroni. S temi prispevki omogočijo pospeševatelji družbi ustanavljati potrebna podjetja za vneto propagando in pospešujejo tako velevažno stvar, namreč misijonsko delovanje, ne da bi prav za prav sami prijeli za delo. Ta način pospeševanja zadostuje popolnoma za udeležbo vseh pospeševateljem naklonjenih zakladov milosti.
Seveda lahko pospeševatelji store še več, a to je potem njih Prosta volja. Da delavni pospeševatelji, kateri razširjajo druibine časopise, mašno zvezo, otroško zvezo itd., misijonske naprave bolj pospešujejo kot samo plačujoči člani, je umevno; toda prisiljen k temu ni nihče. — Proč torej z malosrčnostjo! Če dovoljujejo sredstva prispevek dveh kron, je zadoščeno dolžnosti in ni nobenega povoda, odtegovati se tej prekoristni napravi ter izgubiti s tem toliko duhovnih koristi.. Se pa srce pozneje navduši za osebno delovanje, t^daj je prišel trenutek, naroČiti si od Klaver-icve družbe spisov in letakov za propagando ter jih pridno razširjati. In takrat bo vsaka malokfčnost takorekoč izginila kakor megla na ?ojncu in vsak bo čutil sam nS sebi, kako osrečujoče je, sodelovati Pri najbogoljubnejšem med bogoljubnimi deli.
Nekdo, ki govori iz skušnje.
Izjava za pristop.
Podpisan pristopim k Družbi sv. Petra Klaverja Kot pospeševatelj — pospeševateljica z letnim prispevkom kron (navadni prispevek 2 kroni, za duhovnike 5 kron, 2adnji dobijo brezplačno »Odmev iz Afrike« in »Zamor-sltega otroka«) ter prosim za dopošiljatev sprejemnice.
Inie:
Natančen naslov:
Datum:
JVCisijonski časopisi,
katere izdaja Družba sv, Petra Klaverja.
1.	»ODMEV IZ AFRIKE«, Ilustrovan mesečnik za odrasle, ki prinaša misijonska poročila iz vseh delov Afrike in nudi tako jasen pregled čez vse afrikanske misijone. Cena s poštnino vred 1 krono 50 vinarjev.
2.	..Zamorski otrok". Mesečnik za mladino s podobami iz afrikanskega misijonskega življenja. Prinaša kaj mične članke resne, kakor šaljive in zlasti vzpodbudne vsebine iz življenja krščanskih zamorskih otročičev; zato ga toplo priporočamo staršem in vzgojiteljem. Kajti dobri zgledi malih črncev bodo gotovo blažilno vplivali na nežni in sprejemljivi značaj naših dragih malčkov, Listič nudi tudi marsikaj zanimivega in poučnega iz afrikanskega živalstva in rastlinstva ter stane letno 1 krono. Dobivajo se tudi posamezni zvezki, in sicer komad za 10 vinarjev.
Z razširjanjem misijonskih časopisov lahko postane vsakdo apostol!
Izjava za naročbo.
Podpisan naročam:
izvodov mesečnika Odmev iz Afrike (letno K 1'50). izvodov mesečnika Zamorski otrok (letno K 1'—).
Ime:	*(.'.. ........................
Natančen naslov:
Prosimo, da blagovolite tu list izpolniti, odtrgati in z denarjem vred poslati Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljuni, Pred Škofijo 8,