Slavnostni zbornik ob 100-letnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani SLAVNOSTNI ZBORNIK OB 100-LETNICI FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI Glavni urednik: Gregor Pompe Odgovorna urednica: Barbara Pihler Ciglič Lektorica: Eva Vrbnjak Avtor fotografij: Borut Krajnc Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Založila in izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2019 Prva izdaja. Naklada: 2000 izvodov Publikacija je brezplačna. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. Oddelčni koordinatorji dogodkov ob 100-letnici Filozofske fakultete: Monika Kavalir (Oddelek za anglistiko in amerikanistiko), Predrag Novaković (Oddelek za arheologijo), Klara Hrvatin (Oddelek za azijske študi- je), Andrej Blatnik (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo), Jože Hudales (Od- delek za etnologijo in kulturno antropologijo), Janko Lozar Mrevlje (Oddelek za filozofijo), Darko Ogrin (Oddelek za geografijo), Petra Kramberger (Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko), David Movrin (Oddelek za klasično filologijo), Katarina Bogunović Hočevar (Oddelek za muzikologijo), Tadej Vidmar (Oddelek za pedagogiko in andragogiko), Primož Jurko (Oddelek za prevajalstvo), Luka Re- panšek (Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje), Tone Smolej (Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo), Matija Svetina (Oddelek za psihologijo), Mirjam Premrl (Oddelek za romanske jezike in književnosti), Špela Sevšek Šramel (Oddelek za slavistiko), Aleksander Bjelčevič (Oddelek za slovenistiko), Alojz Cindrič (Oddelek za sociologijo), Martin Germ (Oddelek za umetnostno zgodovino), Barbara Šatej (Oddelek za zgodovino). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610602033 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=299809536 ISBN 978-961-06-0197-5 E-knjiga COBISS.SI-ID=299935232 ISBN 978-961-06-0203-3 (pdf) Slavnostni zbornik ob 100-letnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Kazalo Uvodni nagovori 6 Kratek pogled na zgodovino humanističnega/filozofskega študija do ustanovitve Filozofske fakultete 1919 15 Filozofska fakulteta danes 21 »Priče« sedanjosti Filozofske fakultete 105 Obzorja in perspektive Filozofske fakultete 149 Filozofska fakulteta v številkah skozi čas 173 Dodatki 185 Nagovor ministra za izobraževanje, znanost in šport Stoletnica tako častitljive ustanove, kot je Zato je na mestu vprašanje, kaj si kot družba Univerza v Ljubljani in z njo tudi Filozof- želimo. Kakšne mlade državljane si želimo? ska fakulteta kot ena njenih ustanovnih Takšne, ki so sposobni kritičnega razmišlja- članic, je že sama po sebi dovolj za praznova- nja in imajo močno identiteto in integriteto? nje. Ko dodamo še vse vaše uspehe in preboje Takšne, ki negujejo svoj, materni jezik, pa se ter trdno umestitev ne le v slovensko, pač pa vendarle učijo tudi jezikov in kultur drugih tudi mednarodno akademsko in znanstveno narodov? Takšne z močno empatijo in razume- sfero, je razlogov za praznovanje in ponos še vanjem drugih, drugačnih? Takšne z visoko iz- mnogo več. obrazbo, ki razprejo krila, okusijo svet, dobijo nova znanja in izkušnje ter se vrnejo domov? Ob visokih jubilejih se vedno radi ozremo na- Moji odgovori so pritrdilni in vam v prid, saj z zaj in si zastavimo cilje za naprej. Si nastavimo vsem naštetim ravno na vaši fakulteti opremite ogledalo in se (tudi kritično) vprašamo, kaj lah- mlade; zaradi vseh vas, ki ustvarjate pisan mo- ko še izboljšamo, kaj lahko dodamo, da bomo zaik Filozofske fakultete, ti mladi pogumno, še bolj uspešni. Kako je sedanjost postala mo- ponosno in suvereno zakorakajo v ta vedno goča? Kako sedanjost omogoča prihodnost? bolj zahteven svet. Veliko je bilo opravljenega in verjamem, da z optimizmom zrete v prihodnost. Za konec tako le še zahvala za korajžo in spod- buda, da sledite zastavljeni viziji in poslanstvu. Družbena realnost v pozni modernosti ni vi- Ob vseh vplivih je težko ohraniti trezno gla- dna. Seveda so se stvari v teh 100 letih ves čas vo in poslušati le svoj glas, ki pa je vendarle spreminjale, a tako hitro, kot smo temu priča najbolj pravi, saj prihaja iz izkušenj, znanja in zadnjih 20 let, zagotovo ne. V akademski svet tistega, kar je najbolj pomembno, iz pedago- vstopajo mladi z novimi lastnostmi, različnimi škega erosa. Sledite mu in prepričan sem, da predznanji in predstavami, ki od vseh nas zah- bo pot prava. tevajo nove in nove prilagoditve. Spreminja- jo se trendi. Izobraževalni sistem se mora po Srečno in še na nadaljnjih (najmanj) 100 let! eni strani nenehno odzivati na spremembe v okolju, po drugi strani pa mora posredovati temeljna znanja in veščine, ki presegajo ozko red. prof. dr. Jernej Pikalo, usposobljenost za konkretni poklic, pomenijo minister za izobraževanje, znanost in šport pa osnovo za to, da se posamezniki pozneje na svoji karierni poti lažje prilagodijo razmeram na trgu in družbenim spremembam. Ob vseh vplivih je težko ohraniti trezno glavo in poslušati le svoj glas, ki pa je vendarle najbolj pravi. 6 Nagovor rektorja Univerza in predvsem Filozofska fakulteta ima ključno vlogo pri ohranjanju samobitnosti naroda. V imenu Univerze v Ljubljani iskreno če- in družboslovja. Zahvaljujem se vsem profeso- stitam naši članici, Filozofski fakulteti, ricam in profesorjem, ki so v preteklosti orali ob stoletnici delovanja. ledino, in seveda poznejšim generacijam, ki so to pomembno fakulteto pripeljale do omenje- Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 je nih dosežkov. Fakulteta je izobrazila številne bila Filozofska fakulteta njena ustanovna člani- generacije diplomantk in diplomantov huma- ca. V Zbornični dvorani takratnega deželnega nistike in družboslovja, in prav ti so odločilno dvorca je 3. decembra 1919 ob 9. uri zjutraj po- sooblikovali razvoj slovenske družbe. tekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Ta čast Filozofska fakulteta sodi med največje člani- je pripadla takrat 29-letnemu slavistu dr. Franu ce Univerze v Ljubljani in slovi po svoji druž- Ramovšu, habilitiranemu profesorju na Filo- beni odgovornosti in kritičnosti. V teh letih zofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predaval je je postala središče in temelj humanistike in o historični gramatiki slovenskega jezika. Na ta družboslovja. Temelji na vrednotah, kot so dan Univerza v Ljubljani uradno praznuje zače- svoboda, vrednost posameznika, odgovor- tek svojega delovanja. nost do skupnosti, strpnost do drugih. Uni- verza in predvsem Filozofska fakulteta ima A dejstvo je, da segajo začetki visokošolskega ključno vlogo pri ohranjanju samobitnosti na- humanističnega izobraževanja na Slovenskem roda, kjer sta poleg znanja ključna tudi jezik precej dlje v zgodovino. Obstoječim stotim le- in kultura. Filozofska fakulteta je bila in ostaja tom bi tako lahko dodali vsaj še tristo let. Leta temeljni gradnik razvoja naše skupnosti in je 1619 so jezuiti začeli s prvimi visokošolskimi ključna članica Univerze v Ljubljani. Brez nje predavanji iz moralne teologije. Zanimiv je tudi tudi naša Univerza ne bi bila to, kar je. zapis v Enciklopediji Britaniki, ki kot ustanov- no leto Univerze v Ljubljani navaja letnico 1595, Dovolite mi, da zaključim z mislijo velikega uči- ko je bil odobren jezuitski kolegij v Ljubljani. telja, mojstra Konfucija: »Človek, ki skrbi za svo- Sklenemo lahko, da je Univerza preživela stole- je znanje in hkrati nenehno pridobiva novo, tja, ne glede na politična dogajanja in ureditve. lahko postane učitelj drugih.« Želim vam uspeš- no delo še naprej. Vem, da boste na Filozofski Univerza v Ljubljani je najstarejša, največja in fakulteti tudi v prihodnje prizadevno skrbeli za najbolj uveljavljena izobraževalna in znanstve- nove mojstre in mojstrice na področju humani- noraziskovalna institucija v državi. Praznovanje stike in družboslovja. stoletnice predstavlja vsaj sto dobrih razlogov za povezovanje in sodelovanje. Ob tem po- membnem jubileju se Filozofski fakulteti zah- red. prof. dr. Igor Papič, valjujem za odlične pedagoške in znanstveno- rektor Univerze v Ljubljani raziskovalne dosežke na področju humanistike 7 Nagovor dekana Sto let. Tisoče spominov. Tisoče želja. Tisoče upanj za boljši svet. Za novih sto let. Sto let matiki slovenskega jezika. Nekateri so naredi- li globlji vdih, kot da bi želeli poudariti, da s Tretjega decembra 2018, ob enajsti uri seboj nosimo težo skorajda stoletne zgodovi- dopoldne, sem sedel v Zbornični dvo- ne in vsega tega, kar Univerza v Ljubljani po rani v stavbi nekdanjega kranjskega de- vsem tem času pomeni in predstavlja. Med želnega dvorca, kjer je danes sedež Univerze dekani in dekanjami je bilo opaziti nekaj ner- v Ljubljani. Odet sem bil v črn dekanov talar, voznih nasmehov, češ, začelo se je. Pred nami obrobljen z rdečimi pasicami, in nosil sem je posebno leto, polno slavnostnih dogodkov, zlato verigo Filozofske fakultete. Skupaj še z ki s seboj nosijo odgovornost zgodovinskega drugimi dekani in dekanjami šestindvajsetih trenutka. Ni poti nazaj. Števec nad vhodom v fakultet in akademij Univerze v Ljubljani sem stavbo rektorata, ki je odšteval dneve do stole- čakal na začetek slavnostne seje senata. tnice, je neusmiljeno kazal zgolj še 365 dni ... Dvorana je bila polna. Predsednik države, biv- ši predsedniki, minister, župan, nekdanji rek- Tisoče spominov torji, profesorji in profesorice, bodoči častni doktorji ... Vsi smo bili v pričakovanju začetka Filozofska fakulteta kot ena od petih usta- slavnostnih aktivnosti ob tradicionalnem ted- novnih članic Univerze v Ljubljani je v sto- nu Univerze. Rektor, red. prof. dr. Igor Papič, tih letih svojega obstoja postala izobraževal- je zbrane nagovoril: »Na današnji dan pred na in kulturna referenca, zabeležena v vrsti devetindevetdesetimi leti ob devetih zjutraj je znanstvenih, literarnih in medijskih zapisov. prav v tej dvorani potekalo prvo predavanje K znanstvenim zapisom intenzivno prispe- v slovenskem jeziku na novoustanovljeni uni- vamo sami: naša založba, ki je največja znan- verzi.« stvena založba s področja humanistike in družboslovja v Sloveniji, letno objavi okoli 70 Ujel sem nekaj pogledov ljudi, ki so se ob rek- novih naslovov znanstvenih monografij, zbor- torjevih besedah in njegovem poudarku, v nikov in učbenikov, profesorji in profesorice kako pomembnem prostoru sedimo, razgle- ter raziskovalci in raziskovalke na Filozofski dali po dvorani in številnih ornamentih, ki jo fakulteti pa so samo v letu 2018 objavili 302 krasijo, in si poskušali predstavljati, kako pred znanstvena članka, napisali 245 poglavij v njimi stoji takrat devetindvajsetletni Fran Ra- znanstvenih monografijah, izdali 59 znanstve- movš s svojim predavanjem o historični gra- nih in strokovnih knjig in se z referati udeležili 9 411 mednarodnih znanstvenih konferenc po ri so razmišljali pred desetimi leti. Še najbolj vsem svetu. Čeprav nas za vrat vse bolj stiska realna možnost se danes zdi selitev v prosto- problematična akademska kultura »objavljaj re Fakultete za strojništvo, ki načrtuje odhod ali propadi«, proti kateri se je treba boriti, saj na Brdo, kamor sta se preselili že Fakulteta za večinoma spodbuja kvantiteto na račun kvali- računalništvo in informatiko in Fakulteta za tete, prej omenjene številke vendarle nakazu- kemijo in kemijsko tehnologijo. Naj bo torej jejo zavidanja vredno znanstveno produkcijo. moja edina želja, izražena v tem uvodniku, ki ga bodo čez deset let brali naši zanamci, da V zadnjem letu in pol, odkar dnevno sprem- se vendarle, po tridesetih letih upanj, prošenj ljam izbor iz dnevnega poročanja medijev o in zahtev, uresniči možnost selitve v sosed- Filozofski fakulteti, ni minil niti dan, da mno- nje prostore. Naša stavba na Aškerčevi 2, ki žični mediji ne bi omenili naše fakultete, pa je bila zgrajena leta 1961, šestdeset let pozne- čeprav samo mimogrede, ob intervjuju s je preprosto ni več kos sodobnemu načinu kakšnim nekdanjim študentom ali študentko, visokošolskega izobraževanja in skoraj 5000 ki danes soustvarja politično, družbeno ali študentom in študentkam, 650 zaposlenim, kulturno realnost Slovenije. Določeni dogod- 46 dodiplomskim, 75 podiplomskim in trem ki v stoletni zgodovini – predvsem študentski doktorskim programom, 22 oddelkom ter 31 upori v sedemdesetih letih – se ponašajo s po- znanstvenim disciplinam na področju huma- sebnimi dokumentarnimi spominskimi zapi- nistike in družboslovja, ki jih leta 2019 gojimo si. A za prave spomine ob stoletnici – nekaj na Filozofski fakulteti. smo jih zabeležili tudi v pričujočem zborni- ku – je Filozofska fakulteta pomembna pred- Avgusta 2018 smo fakulteto resda povečali za vsem kot osebna referenca, ki uokvirja inte- 2000 m² – ob podpori Univerze smo najeli lektualni in duhovni razvoj na tisoče študentk knjižnične depoje v Domžalah, kjer smo pos- in študentov. O tem priča tudi dejstvo, da smo tavili 10.000 metrov knjižnih polic –, a to je tre- prav letos na Filozofski fakulteti podelili že nutno le obliž na rano, ki bo v matični stavbi petintridesettisočo diplomo. Prejela jo je di- ustvaril kakšen dodaten študijski in čitalniški plomantka Oddelka za primerjalno književ- prostor v knjižnicah in ponekod prosti dostop nost in literarno teorijo. do knjig, nikakor pa to ni celostna rešitev. Preprosto je nespodobno, da prostorsko te- Tisoče želja žavo osrednje humanistične in družboslovne visokošolske institucije v državi že trideset let zgolj »flikamo« z začasnimi rešitvami ... Jubilejne zabeležke o Filozofski fakulteti od osamosvojitve naprej omenjajo eno samo veli- Še ena želja, ki je v resnici zahteva – in bi jo ko željo (in nujnost): rešitev prostorske stiske. tako tudi morali posredovati v javnost –, se kot Z nekaj grenkobe sem prebral uvodnika v slav- rdeča nit vleče skozi uvodnike v zbornike Fi- nostna zbornika ob osemdeset- in devetdese- lozofske fakultete v zadnjih tridesetih letih, pa tletnici fakultete. Oba moja predhodnika, red. tudi že v prvih zapisih o zgodovini Univerze prof. dr. Ludvik Horvat in red. prof. dr. Valen- v Ljubljani: rešitev nezadostnega financiranja tin Bucik, omenjata prostorsko stisko in mo- visokega šolstva. Tako rekoč sleherna vladna žne rešitve, za katere se je v času njunega pisa- garnitura poudarja pomembnost znanosti za nja zdelo, da se bodo zdaj zdaj uresničile, a se gospodarski, kulturni in duhovni napredek do danes še niso. Stavbo Fakultete za kemijo države – s temi argumenti je bila nenazadnje in kemijsko tehnologijo, za katero se je nekaj tudi ustanovljena Univerza v Ljubljani –, a boj časa upalo, da bo novo domovanje Osrednje za ustrezno kadrovsko in finančno pokritje humanistične knjižnice, prav zdaj preurejajo v znanstvenega dela je stalnica visokošolskega nov dom Akademije za gledališče, radio, film vsakdana. Že prva leta po ustanovitvi, kot piše in televizijo. Nič ne kaže, da bi se lahko prese- dr. Vasilij Melik v zborniku Univerze v Lju- lili čez cesto v Šolski center Ljubljana, kar je bljani ob tridesetletnici osvoboditve (1945– bila prav tako ena od možnih rešitev, o kate- 1975), se je ljubljanska univerza soočala z 10 Vse kliče po še več humanizma in po ohranjanju zgodovinske vloge Filozofske fakultete kot kritičnega intelektualnega centra. zmanjševanjem proračunskih postavk in Tisoče upanj za boljši svet omejevanjem števila asistentov, za vsako novo profesorsko mesto pa je bilo treba, poudarja Claude Lévi-Strauss je nekoč zapisal, da bo 21. Melik, »hudega in dolgotrajnega boja na pros- stoletje stoletje humanistike ali pa ga sploh ne vetnem in finančnem ministrstvu«. Sto let poz- bo. Ta smela trditev se zdi v začetku 21. stole- neje situacija ni dosti boljša. tja, ko na vsakem koraku opažamo regresije, Tokratni uvodnik sicer pišem v času ponovne neskladne z razsvetljenskim projektom osvo- gospodarske konjunkture, a od te v visoko- bajanja človeka, morda na prvi pogled naivna, šolskem prostoru za zdaj nimamo kaj dosti. a v resnici to klavrno stanje stvari v družbi kliče Res je, da so sindikati konec leta 2018 izborili po še več humanizma. povišanje naših plač – dvig za dva ali tri plač- Živimo v času, ko trumpi v zibelkah demokra- ne razrede bo nekoliko popravil slab vtis –, a cije gradijo zidove, ko ljudje, skriti za izmišljeni- problem niso zgolj plače, za katere na Filozof- mi imeni v virtualnem prostoru, tekmujejo, kdo ski fakulteti porabimo že skoraj 98 odstotkov bo koga bolj prizadel s sovražnim govorom, in vsega denarja, ki nam ga država namenja za v času, ko populistično širjenje strahu vse po- izvedbo prve in druge stopnje študija, pač pa gosteje zaseda izpraznjeni prostor politike in investicije in razvojno delovanje, za kar de- omogoča manipulacije. Vse to kliče po še več narja preprosto ni. Še vedno se pobiramo od humanizma in po ohranjanju zgodovinske vlo- dveh večjih zarez v financiranje visokega šol- ge Filozofske fakultete kot kritičnega intelektu- stva v Sloveniji. Prva zareza je bila narejena ob alnega centra, ki se angažirano odziva tudi na bolonjski reformi, ko vlada, kljub obljubam, dogajanje v širšem okolju, kadar je treba braniti ni pokrila preoblikovanja štiriletnih progra- standarde civilizacijskih pridobitev. Ob svoji sto- mov v petletne, kot je zahtevala reforma. Dru- letnici imamo zato zgodovinsko nalogo, da še gi finančni udarec je visoko šolstvo doživelo naprej ostajamo središče kritične misli, glasen, v času finančne krize. Ta je v svojih »najbolj- čeprav prepogosto osamljen glas, včasih celo ših letih«, predvsem po letu 2012, univerzam krik humanizma, prostor razumnosti in raz- odvzela 12-odstotni delež financiranja, kar je sodnosti, ki je zavezan osvobajanju človeka in nekatere javne fakultete potisnilo na rob pre- vrednotam svobode, solidarnosti in enakosti ... živetja, Slovenijo pa na rep evropskih držav glede na delež bruto domačega proizvoda, ki ga namenja visokemu šolstvu. Žalostno je, da Za novih sto let! smo ob stoletnici Univerze v Ljubljani in Filo- zofske fakultete še vedno na robu, čeprav smo red. prof. dr. Roman Kuhar, bili svoj čas že na sredini te evropske lestvice. dekan Filozofske fakultete 11 Nagovor prodekana študenta V letošnjem letu mineva sto let od ustanovitve Študenti Filozofske fakultete smo tudi danes prve slovenske univerze – Univerze v Ljubljani dejavni na najrazličnejših področjih, hkrati smo in njenih ustanovnih članic, med katere spada eden od enakovrednih členov pri delovanju in tudi Filozofska fakulteta. Od ustanovitve se je v oblikovanju politike Univerze in Filozofske fa- slovenskem prostoru izoblikovala močna aka- kultete. Slednja je bila ena izmed prvih fakultet, demska skupnost in skupnost študentov naše ki je v osemdesetih uvedla institut prodekana fakultete, ki so skozi zgodovino sooblikovali študenta in tako študentom omogočila zasto- slovensko družbo, hkrati pa premikali meje na panost tudi znotraj vodstva fakultete; temu de- področju študentskega organiziranja in vključe- janju še danes sledijo ostale fakultete Univerze nosti študentov v organe univerze, fakultete. v Ljubljani s postopnim uvajanjem te funkcije. Na Filozofski fakulteti sta danes sooblikovalca V obdobju od nastanka Univerze v Ljubljani do študentskega življenja tudi Študentski svet Fi- danes je šla Filozofska fakulteta skozi številne lozofske fakultete in Študentska organizacija zgodovinske preobrate, ki so jo tako ali druga- Filozofske fakultete, ki tvorno sodelujeta pri če zaznamovali. Zagotovo velja izpostaviti štu- oblikovanju dogajanja na naši fakulteti. Glavni dentske proteste na Filozofski fakulteti (1968– člen pa so seveda tudi številni izjemno uspešni 1972), ki so nekaterim študentom prinesli tudi študenti in študentke, ki ime Filozofske fakulte- kazenski pregon in sankcije. S svojim delova- te ponosno predstavljajo po Sloveniji in svetu. njem so se tako ljubljanski študenti priključili svetovnim protestom, ki so zahtevali spremem- Ob stoletnici je zagotovo primeren čas, da se s be v obstoječih družbenih sistemih. Študenti hvaležnostjo spomnimo vseh tistih, ki so našo in zaposleni na ljubljanski Filozofski fakulteti fakulteto v akademskem smislu gradili, zgradi- so tvorno sodelovali tudi v drugih ključnih tre- li, in da vsi, ki skupaj tvorimo to veliko skup- nutkih pri oblikovanju in preoblikovanju aka- nost v jubilejnem letu, to primerno obeležimo demske sfere na Univerzi, Filozofski fakulteti, s številnimi dogodki in nenazadnje z izdajo oglašali pa so se tudi ob pomembnih trenutkih tega zbornika. zaznavanja sprememb na nacionalni in medna- rodni ravni. Z ustanavljanjem časopisov, revij, izdajanjem publikacij so vedno opozarjali na Luka Kropivnik, preobrate v družbi, hkrati pa ključno vplivali prodekan študent na raziskovanje humanistike in družboslovja v slovenskem prostoru. Glavni člen pa so seveda tudi številni izjemno uspešni študenti in študentke, ki ime Filozofske fakultete ponosno predstavljajo po Sloveniji in svetu. 13 14 Kratek pogled na zgodovino humanističnega/ filozofskega študija do ustanovitve Filozofske fakultete 1919 Prve evropske univerze, davni začetniki filozofske fakultete sedi prvi, desno od rektor- današnje velike humanistične, pa tudi ja. Naj ob tem navedem še eno zanimivost: za naravoslovne tradicije, so pretežno nasta- geografom Antonom Melikom (1946–1952) je le v romanskih deželah, v mestih Italije, Franci- bil edini predstavnik FF UL, ki je bil po drugi je, Pirenejskega polotoka in seveda Anglije. V svetovni vojni rektor največje, najstarejše in Evropi so prve srednjeveške univerze ustanovi- najuglednejše slovenske univerze, Univerze v li v 11. stoletju, na njih so poučevali pravo, me- Ljubljani, zgodovinar, akad. prof. dr. Fran Zwi- dicino in teologijo. Nujni uvod v proučevanje tter, čeprav Filozofska fakulteta ni bila brez filozofije in teologije pa je predstavljal študij kakovostnih in sposobnih kandidatov za rek-sedmih osnovnih ved, znanih kot septem artes torja. Rektor je bil med letoma 1952 in 1954.2 liberales, ki so bile osnova vse znanosti. Nam to kaj govori o razmerju »sil« in o pome- nu humanistike na Univerzi v Ljubljani sploh? Najstarejša univerza v Evropi je, kot trdijo raz- lični avtorji1, Univerza v Bologni, uradno Alma Slovenski študentje in tudi profesorji pa so bili Mater Studiorum – Università di Bologna. dosti bolj navezani na najpomembnejšo in Nastala je leta 1088, njen ustanovitelj pa je bil najstarejšo univerzo v okviru habsburških dežel, pravnik Irnerij, in prav lahko bi jo imeli tudi za kamor je spadalo kar devet desetin s Slovenci na- najstarejšo filozofsko fakulteto, vsekakor pa za seljenega ozemlja. Avtorji in uredniki priložno- najstarejšo humanistično visoko šolo v Evropi. stnega zapisa o zgodovini FF in UL so jo v zbor- niku o zgodovini Filozofske fakultete ob njeni Sploh je bilo mogoče najbližje slovenskemu 70-letnici označili kar za najbolj »domačo«.3 Alma prostoru študirati, danes bi rekli humanistične Mater Rudolfina je bila na Dunaju ustanovljena in družboslovne vede na visokošolski ravni v leta 1365. Ustanovil jo je Rudolf IV. Habsburški času nastajanja univerz prav v Italiji. Našemu in je še danes najuglednejša dunajska univerza, prostoru najbližja je bila Univerza v Padovi, sinonim za tisto »pravo« univerzo, čeprav je pre- ki je bila ustanovljena leta 1222. Gre za drugo težno usmerjena v humanistiko in družboslovje. najstarejšo univerzo v Italiji in eno najstarejših Na tej univerzi je samo med letoma 1848 in 1918 v Evropi. V 14. stoletju so se visoke šole, na ka- študiralo 1897 študentov s Kranjske. 4 terih je bilo mogoče študirati različne huma- nistične in družboslovne vede, razširile tudi v Visokošolski študij pa je v 16. stoletju segel slovanski in nemški svet ter na Madžarsko. tudi v Ljubljano. Ljubljanski škof Janez Tavčar je leta 1593 papežu in nadvojvodi predlagal Posebno mesto med njimi je imela Karlo- ustanovitev jezuitskega kolegija. 6. novembra va univerza v Pragi tako za češke kot tudi za 1595 je nadvojvoda sprejel in odobril malo prej nemške študente. Leta 1348 jo je ustanovil sklenjene sporazume o tem in o zagotovilu pri- nemški cesar Karel IV. Med štirimi izvirnimi mernih dohodkov za kolegij. 23. marca 1596 je fakultetami Karlove univerze so bile: pravna, papež Klemen VIII. kolegij ustanovil. V začetku medicinska, umetniška (filozofija) in teološka leta 1597 so jezuiti prišli v Ljubljano, z gimnazij- (zdaj katoliška teologija). Umetniška fakulteta skim poukom so začeli takoj. V naslednjih letih (filozofija) torej je temelj tudi te univerze, po- so zgradili svoje središče pri Sv. Jakobu. Prva vi- leg študija medicine (naravoslovja) predvsem sokošolska predavanja so se začela leta 1619 iz študij humanistike (filozofija, teologija) in kazuistike (moralne teologije). družboslovja (pravo). Morda je prav to razlog, da mnoge univerze v Evropi spoštujejo »pra- Fran Zwitter je v razpravi »Višje šolstvo na Slo- vilo«, da na univerzitetnih slovesnostih dekan venskem do leta 1918« ( Petdeset let slovenske 1 Andrea Romano (ur.): Gli Statuti universitari: Tradizione dei testi e valenze politiche. Atti del Convegno interna-zionali di studi. Messina-Milazzo 13–18 aprile 2004, Bologna 2007. 2 http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi887996/ 3 Vasilij Melik: »Predhodniki in začetki ljubljanske Filozofske fakultete«, Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919–1989, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989, str. 9. 4 Alojz Cindrič: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2009. 16 S filozofskim študijem, uvedenim na jezuitskem kolegiju v Ljubljani leta 1704, pred 285 leti, lahko začnemo predzgodovino današnje Filozofske fakultete. univerze v Ljubljani, 1969) po pravici relativizi- Pri reformi/oblikovanju visokošolskega študija, ral trditve nekaterih avtorjev, ki za rojstno leto vi- še posebej filozofskega, je imela pomembno sokošolskega študija (tj. ljubljanske univerze) na vlogo cesarica Marija Terezija. Ta je namreč leta Slovenskem postavljajo leto 1595, kar naj bi bilo 1752 ukazala reformo filozofskega študija. O povezano s šolsko dejavnostjo jezuitov. Ugota- njej najdemo v priložnostni študiji ob 70-letnici vljal je, da v letih 1595 in 1596 v Ljubljani jezuitov FF zapisano kratko in posrečeno analizo: sploh ni bilo. Prvi so prišli šele januarja 1597. Profesorji naj bi naravoslovja ne utemelje- Ne glede na »spor« okoli rojstne letnice ljubljan- vali s Svetim pismom in Aristotelom, sklice- ske univerze je pomembneje, kdaj se je začel iz- vali naj bi se na razum. Poudarjena je bila vajati tak ali drugačen filozofski študij oziroma pomembnost eksperimentalne fizike in pri- študij humanističnih ved. Ta pa sodi v začetek 18. rodopisa. Oba predmeta naj bi učili 'brez metafizične navlake'. Reforma je predpisala stoletja, ki je prinesel prizadevanja razširiti teolo- dveletni študij filozofije s tremi profesorji. ški študij, zasnovati filozofskega in v celoti prido- Predmeti naj bi bili logika, metafizika, mate- biti tudi univerzitetno stopnjo. Jeseni 1704 so se matika, splošna in eksperimentalna fizika, namreč začela predavanja iz logike, v naslednjih etika s politiko in državnim gospodarstvom, letih še iz fizike, metafizike in matematike. Tako prirodopis. Ta študij bi morali dokončati se je začel triletni, rekli bi popoln filozofski študij, vsi, ki bi nato študirali medicino. (Za bodo- kakor je bil v navadi na tedanjih filozofskih fakul- če teologe in pravnike je bil določen triletni tetah. Vendar Fran Zwitter v nadaljevanju zapi- študij filozofije z zgodovino in nemškim go- še: »Vsebina tedanjih filozofskih študij pri nas se vorništvom v tretjem letu.) Tu in tam, tudi v nam more zdeti danes zelo revna, a tedaj to tudi Ljubljani, so začeli uvajati tudi različne nove neobvezne predmete. Namesto latinščine je na jezuitskih in tudi na protestantskih filozofskih začela država kot učni jezik uveljavljati nem- fakultetah ni bilo drugače.«5 Melik pa je svoje ščino. Zanjo so menili, da jo je treba čimbolj misli zaključil z utemeljeno trditvijo: »S filozof- razširiti, in upali, da bo prej ali slej postala je- skim študijem, uvedenim na jezuitskem kolegiju zik vseh državljanov. Ob takih težnjah države v Ljubljani leta 1704, pred 285 leti, lahko začnemo se je zbudilo slovensko narodno gibanje. Za predzgodovino današnje Filozofske fakultete.«6 njegov začetek jemljemo knjižico, ki jo je leta 5 Fran Zwitter: »Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918«, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani. Ljubljana 1969, str. 26. 6 Ibid. op. 3. Več o tej temi glej predvsem: Fran Zwitter: »Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918«, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Ljubljana 1969, str. 13–51; Janko Polec: »Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo«, Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929; Jože Ciperle: »Po poti do univerze v Ljubljani«, Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919, Ljubljana 2009; Vasilij Melik: »Predhodniki in začetki ljubljanske Filozofske fakultete«, Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919–1989, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989, str. 9–15. 17 1768 izdal bosonogi avguštinec oče Marko desetletju pred prvo svetovno vojno so se Pohlin, v njej protestiral zoper širjenje nem- mladi juristi, slavisti in tudi nekateri drugi ščine, poudarjal pomen slovenščine in zahte- s štipendijami obeh vrst izpopolnjevali v val, da bi jo uvajali na vsa kulturna področja, Nemčiji, Rusiji in drugod. Med njimi je bilo tudi za učene ljudi in za visoke šole. pet poznejših prvih profesorjev ljubljanske Filozofske fakultete.8 Leta 1773 je papež razpustil jezuitski red. Je- zuitske šole je prevzela država. Za profesorje Težnja in zahteva po ustanovitvi lastne sloven- so deloma ostali bivši jezuiti, deloma so pos- ske univerze se je uresničila šele po razpadu tavili nove iz vrst posvetne duhovščine, po- dvojne monarhije v novi južnoslovanski drža- zneje tudi iz vrst neduhovnikov.7 vi. Pravzaprav se je začelo, še preden se je Na splošno pa lahko rečemo, da je bil avstrij- na »dan ujedinjenja« 1. decembra 1918 rodila ski srednješolski in visokošolski sistem v pred- Kraljevina SHS. Filozof/psiholog in docent na marčni dobi močno zaostal. Eden najboljših praški univerzi dr. Mihajlo Rostohar je skupaj slovenskih poznavalcev zgodovine šolstva, FF z ljubljanskim županom Ivanom Tavčarjem in UL ter eden najpomembnejših raziskovalcev sklical sestanek, na katerem naj bi se dogovo- zgodovine 19. stoletja na Slovenskem, akad. rili o ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani. prof. dr. Vasilij Melik, je v tem kontekstu in v Janko Polec v svojem obsežnem delu Zgodovi- povezavi z oblikovanjem modernega filozof- na slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 skega študija na univerzitetni ravni zapisal: pravi, da je Rostohar v »posvetovalnico mestne- ga magistrata« preko ljubljanskih dnevnikov Brž po revoluciji (1848, op. p.) so nastali re- povabil zastopnike Slovenske matice, Pravnika, formni načrti, ki so se potem tudi uresničili: društev slovenskih profesorjev, zdravnikov in odprava licejev, kvalitetna okrepitev univerz, sprememba dotedanjega filozofskega študi- tehnikov ter univerzitetnih profesorjev. Sesta- ja v sedmi in osmi razred gimnazije, zato pa nek je bil 23. novembra 1918. Glavno besedo je kakovosten štiriletni študij »filozofskih« pred- imel Rostohar. metov na univerzi. Ta reforma je pomenila Na sestanku se je razvila obširna razprava, saj začetek moderne, znanstveno kvalitetne filo- zofske fakultete. Te spremembe so same na so se ga udeležili znanstveniki, ki so že bili sebi gotovo pomenile pomemben korak nap- univerzitetni profesorji in habilitirani docenti. rej, toda prizadele so Slovence, ki so morali Med njimi so bili najpomembnejši prav znan- odslej prav vse, razen teologije, hoditi študi- stveniki s področja humanistike in družboslov- rat na tuje. Jeseni 1849 je bilo konec filozofije ja, npr. Fran Ramovš, Ivan Grafenauer ali Leo- in medicinsko-kirurškega študija, konec lju- nid Pitamic. Na koncu sestanka je Rostohar bljanskega liceja. Od vsega višjega šolstva je sestavil spomenico, naslovljeno na Narodno ostalo le bogoslovje kot škofijski učni zavod. vlado, v kateri so bili natančno opredeljeni Zdaj se je začel boj za slovensko univerzo, sklepi sestanka. Med sklepi, pomembnimi za ki se je močno razmahnil v času taborov nastanek Filozofske fakultete, je morda eden (1868–71), zlasti pa leta 1898 in po njem, najpomembnejših ta, da so Narodno vlado ko so se narodna nasprotja v Avstriji močno zaprosili, da »pokličejo« slovenske univerzitet- zaostrila. Kranjski deželni zbor je zahteval ne učitelje, ki so delovali na drugih univerzah: ustanovitev univerze s filozofsko, pravno in Frana Ramovša za slovensko filologijo, Ivana teološko fakulteto, ustanovil univerzitetni Grafenauerja za slovensko literaturo, Franceta sklad in razpisal štipendije za Slovence, ki Kidriča za slovensko filologijo, Antona Brez- bi se hoteli habilitirati na kaki pravni ali filo- zofski fakulteti v Avstriji in bi se zavezali, da nika za slovenski jezik, Ivana Prijatelja za slo- bodo sprejeli profesorsko mesto na ljubljan- vensko literarno zgodovino, Vinka Šarabona za ski univerzi. Tudi avstrijsko naučno ministr- geografijo in Ferdinanda Seidla za geologijo. stvo je dajalo podobne štipendije. V dobrem Pozivi pri vseh niso bili uspešni, zanimivo pa 7 Vasilij Melik: »Predhodniki in začetki ljubljanske Filozofske fakultete«, Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919–1989. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989, str. 10–11. 8 Ibid. 18 je, da v tej spomenici ni bil predviden nihče za pa bi bilo treba sestaviti posebne zakonske slovensko zgodovino.9 določbe. Da se ne bi ustanovitev zavlekla, so dali v zakon določbo, da 'se bo univerza Vasilij Melik pa je zadnja dogajanja v pre- v Ljubljani povsem upravljala po zakonu in lomnem letu 1919 skrbno strnil v celovito bese- uredbah o univerzi ... v Beogradu', dokler se dilo, ki ga obširno prevzemam, saj ni mogoče ne izdelajo specialni zakon in uredbe.10 Ta dodati česa novega: določba se je sicer izvajala glede univerzi- tetnih oblasti, ne pa glede študijskih skupin V začetku je mislila Vseučiliška komisija, da in izpitov, zlasti v začetku. Posebni zakon za bi se slovenska univerza pripravila na tleh Ljubljano ni nikdar izšel, pač pa so kmalu zagrebške univerze, kjer naj bi bil omogo- začeli pripravljati univerzitetni zakon za vso čen študij slovenskim študentom in kjer naj državo, vendar je do njega prišlo šele v času bi ustanovili slovenske stolice s predavanji v diktature 28. junija 1930. slovenščini. V zvezi s tem je bilo več tedaj v Zagrebu opravljenih habilitacij. Ves koncept 31. avgusta 1919 je bilo s kraljevo odločbo provizorija v Zagrebu je naletel na različne imenovanih prvih 18 profesorjev, v glavnem težave, tako da je že februarja 1919 prevladal tistih, ki jih je bila vseučiliška komisija predla- drug načrt: obrniti se na beograjsko vlado in gala v mesecu marcu. Na Filozofsko fakulte- takoj ustanoviti univerzo v Ljubljani. V začet- to je bil poleg Plemlja, Nahtigala in Ramovša ku marca se je že zdelo, da se bo vse hitro imenovan še Ivan Prijatelj, ki je imel sicer za uredilo. Vseučiliška komisija je sestavila pod- seboj že bogato literarnozgodovinsko znan- komisije za vsako bodočih fakultet, ki so do stveno delo, ne pa habilitacije. Njegovo ha- konca meseca izdelale načrte za organizacijo bilitacijsko delo je bilo sicer na češki praški fakultet in dale predloge za imenovanje prvih univerzi že sprejeto, pred habilitacijskim pre- profesorjev. Podkomisija za Filozofsko fakul- davanjem in izpitom pa je Prijatelj prošnjo teto je predlagala Josipa Plemlja, rednega za habilitacijo umaknil (1911). Naslonitev lju- profesorja matematike v Černovicah, Rajka bljanske univerze na beograjski zakon, ki ha- Nahtigala, rednega profesorja slovanske fi- bilitacijskega postopka ni poznal, je omogo- lologije v Gradcu, in Franceta Ramovša. Pro- čila imenovanje, ki ga je v polni meri zaslužil. jekt je predvideval 33 stolic, za njih zasedbo 20. septembra 1919 se je zadnjikrat sestala pa 8 profesorjev in habilitiranih docentov, Vseučiliška komisija, dva dni prej pa prvič vsi 6 uveljavljenih znanstvenikov, 5 takih, ki so redni profesorji kot univerzitetni svet. Ta je v habilitacijskem postopku, in 4, ki se bodo nekaj časa vodil vse zadeve fakultet in prip- habilitirali, skupaj torej 23 Slovencev, 4 Srbe ravil prve predloge za nadaljnje profesorje. in Hrvate, 2 Čeha, 1 Rusa in 1 Avstrijca. Od Za Filozofsko fakulteto je 7. oktobra izvolil vseh teh 31 predlaganih je prišlo takoj ali štiri nove redne profesorje: botanika Fran- pozneje na Filozofsko fakulteto 11 ljudi, še ca Jesenka, ki je bil že pred vojno docent na 2 pa na tehniko. To nam kaže, kako so bila dunajski Visoki šoli za kulturo tal, pedagoga marčna predvidevanja še v zraku. Marsikaj Karla Ozvalda, habilitiranega v Zagrebu 1914, se ni uresničilo, ker izbrani niso bili voljni literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča, priti, nekaterim ni uspela habilitacija, neka- habilitiranega malo prej (1919) na Dunaju, in terih pa fakulteta v poznejših razmišljanjih zgodovinarja Ljudmila Hauptmanna, ki se je ni hotela sprejeti. Aprila je prišlo do zapletov bil že izkazal z odličnimi znanstvenimi deli, v Beogradu, vendar je nazadnje vse znova formalne habilitacije pa ni imel. 12. novembra steklo. 30. junija je vlada sprejela načrt zako- so bili izvoljeni prvi rektor in prvi dekani. S na o novi univerzi, 16. julija je bil dokončno tem se je začelo samostojno življenje Filozof- sprejet v začasnem narodnem predstavni- ske fakultete. 15. novembra 1919 se je namreč štvu, 23. julija pa podpisan od regenta. začelo vpisovanje študentov. Njeni prvi štirje Univerza v Beogradu je delala po srbskem profesorji so bili močno obremenjeni tudi z zakonu iz leta 1905, univerza v Zagrebu po univerzitetnimi funkcijami: Plemelj je postal hrvaških zakonih, za univerzo v Ljubljani rektor, Nahtigal dekan, Prijatelj prodekan, 9 Ibid., str. 144–145. 10 To je bilo zapisano v 3. členu Predloga zakona o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 8. julija 1919, citirano po Janko Polec, op. cit., str. 173. 19 najmlajši Ramovš pa univerzitetni poslovod- ja, [danes bi rekli tajnik univerze]. 15. novembra se je začelo vpisovanje. V sredo 3. decembra 1919 ob 9. uri dopoldne je bilo v nekdanji deželni zbornici prvo predavanje. Ramovš je govoril o historični gramatiki slo- venskega jezika.11 Slovenska univerza v Ljubljani in z njo Filozof- ska fakulteta je bila rojena. Profesorji pa so bili nosilci kateder in s tem nosilci razvoja svojih strok na fakulteti. Filozofska fakulteta je najpomembnej- ša pedagoška in znanstvena ustanova na področju humanistike v Sloveniji. V času med vojnama, v vojnem in povojnem času je Filozofska fakulteta preživela vihar- ne pa tudi uspešne čase, ali če citiram kolega Toneta Smoleja, prehodila je pot od »fakulte- te profesorjev do fakultete študentov« in pos- tala največja fakulteta UL, velika kot nekatere evropske univerze v soseščini. Postala/ostala je najpomembnejša pedagoška in znanstvena ustanova na področju humanistike v Sloveniji. O tej poti, to je o njenem razvoju od nastanka do danes, bo govorila monografija Zgodovi- na Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Znanstvena založba FF, Ljubljana 2019). zasl. prof. dr. Dušan Nečak 11 http://www.ff.uni-lj.si/ (Zgodovina fakultete) in Vasilij Melik: »Predhodniki in začetki ljubljanske Filozofske fakultete«, Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919–1989. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989, str. 12–13. Podrobnosti glej zlasti: Janko Polec: »Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo«, Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana 1929. 20 Filozofska fakulteta danes Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Krajša zgodovina oddelka in književnosti je prinesel zgoščene pregledne predmet poučevanja predmete, kot tudi poglobljeno seminarsko obravnavo po posameznih temah in avtorjih. Z Red. prof. dr. Meta Grosman je pomembno ačetek študija angleškega jezika in knji- prispevala k vključevanju različnih interpreta- ževnosti na Univerzi v Ljubljani sega v tivnih in analitičnih postopkov ter k usmerja- leto 1920, ko je bil pod vodstvom dr. Ja- nju na bralčevo doživljanje literature, hkrati pa koba Kelemine, docenta za germansko filolo- se je na oddelku razvijal širši pogled na knji- gijo, ustanovljen Germanski seminar, poznejši ževnosti v angleščini z vključevanjem npr. av- Oddelek za germanske jezike in književnosti. stralske in kanadske književnosti; oddelek ves V prvem obdobju je bil poudarek na zgodovi- čas posveča tudi posebno pozornost ustvar- ni angleščine, čeprav je prof. Kelemina deloval jalnosti slovenskih izseljencev v anglosaške tudi na področju literarnih ved in prispeval k dežele. V zadnjem času oddelek v program prepoznavnosti Shakespearja v slovenskem umešča tudi hitro razvijajoča se področja, kot prostoru. so feministične literarne študije ter mladinska Oddelek se je skozi zgodovino aktivno odzi- in otroška književnost. val na potrebe slovenske družbe. Ko je bila s Na področju jezikoslovja je opazna čedalje večja povojnimi učnimi načrti angleščina uvedena v specializacija predmetov, ki sledi hitremu razvo- slovenske šole kot obvezni predmet, je to zah- ju različnih disciplin, od generativne in kognitiv- tevalo reorganizacijo dela ter posodabljanje in ne slovnice do sociolingvistike, psiholingvistike širitev predmetov in metodologije. V prvih de- in leksikografije. Predanost znanstvenemu delu setletjih po vojni je ljubljanska anglistika tako in posredovanju znanstvenih dosežkov tako na razvijala področja, kot so glasoslovje, skladnja področju jezikoslovja kot književnosti in didak- in idiomatika, anglist Ivan Konte je vodil tudi tike angleščine odseva tudi v organizaciji temat- prvi fonolaboratorij, ki ga je fakulteta opremila skih znanstvenih simpozijev. v študijskem letu 1962/63. Hkrati se je spremi- njalo univerzitetno okolje in naraščalo število študentov, tako da je študij anglistike že tra- dicionalno eden številčno najmočnejših na fakulteti. Takšna dinamika razvoja je povzro- čila, da se je Oddelek za germanske jezike in književnosti v letu 1998 razdelil na Oddelek za anglistiko in amerikanistiko ter Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavi- stiko. Zanimanje za vpis na študij angleščine se ohranja do današnjega dne in posredno priča o pomenu, ki ga ima ta jezik v globalni družbi, ter o številnih priložnostih za poklicno udejstvovanje anglistov. Kakor je oddelek rasel po številu in kadrih, se je bogatil tudi raziskovalno in pedagoško, najpomembnejša organizacijska prenova pa se je zgodila v letu 2009/10, ko so se začeli izvajati novi bolonjski programi. Vsebinski in metodološki razvoj poučevanja angleške Ves čas svojega delovanja oddelek poudar- za prevajanje in tolmačenje, ki je z delom začel ja pomen praktičnega strokovnega znanja in v letu 1997. V zadnjem času oddelek ponovno prepričanje, da je temeljito poznavanje jezika posveča posebno skrb prevajalskim kompe- osnovni predpogoj dobrega pedagoga. Posle- tencam diplomantov anglistike. dično je oddelek skozi zgodovino zaposloval strokovnjake, ki so imeli bogate in raznolike Oddelek skrbi za izobraževanje velike večine izkušnje ter povezave s številnimi bolj ali manj učiteljev angleščine, ki vstopajo v slovenske sorodnimi področji. Dr. Stanko Klinar je na pri- osnovne in srednje šole, ter s tem posredno mer znan po bogatem prevajalskem opusu in vpliva na jezikovno sliko v Sloveniji, zato je delu na področju planinske terminologije, tudi zanj izjemno pomembno področje didaktika sicer pa so sodelavci Oddelka za anglistiko in angleškega jezika. Da sta teorija in praksa iz- amerikanistiko slovenskim bralcem kot preva- jemno povezani, je v preteklosti dokazoval že jalci praktiki približali številna dela (tako klasič- področni predavatelj dr. Dušan Čop, ki se je na- na kot sodobna) iz angleško govorečih okolij učil kar 37 jezikov, od študijskega leta 2000/01 in slovensko besedo prek angleških prevodov naprej pa je pedagoška praksa tudi obvezni del pošiljali v svet. predmetnika na pedagoškem študiju. Od leta 2015/16 dalje lahko študenti anglistike obve- Prevajalsko področje se je na oddelku razvija- zno pedagoško prakso opravljajo tudi na par- lo tako praktično kot znanstveno. Prva preda- tnerskih šolah v Veliki Britaniji ali na Irskem vanja iz teorije prevajanja segajo v leto 1959, ter hkrati izpopolnjujejo tako svoje strokovno v sedemdesetih letih pa se je začelo tudi izo- znanje kot tudi poznavanje jezika in kulture. braževanje s področja tolmačenja; desetletje Zaposleni na oddelku so že tradicionalno for- pozneje so se študenti oddelka lahko v času malno in neformalno zelo dejavni na področju študija odločili za prevajalsko specializacijo. pouka angleščine v slovenskih šolah, prever- Ker je bila ob osamosvojitvi Slovenije in nje- janja znanja angleškega jezika in splošne pro- nem vključevanju v evropske in mednarodne mocije jezikov, branja in pismenosti. Posebej strukture velika potreba po prevajalcih, je od- velja izpostaviti vsakoletne programe stalnega delek s pomočjo programa TEMPUS leta 1993 strokovnega izpopolnjevanja učiteljev angle- začel oblikovati povsem nov študijski program ščine Novosti stroke, katerih začetki segajo v prevajalstva in pridobivati tehnično opremo leto 1989 in ki se jih udeležuje tudi po sto in zanj, to pa je pripeljalo do nastanka Oddelka več učiteljev iz vse Slovenije. 23 Pomembna opora študijskemu procesu in znan- letih izjemno priljubljena. Občasno oddelek stvenoraziskovalnemu delu oddelka je bila ved- organizira tudi dodatne oblike bilateralnega no tudi knjižnica. Po skromnih začetkih v letu in multilateralnega mednarodnega sodelova- 1919 je leta 1966 dobila prostore v novem poslo- nja, denimo skupno poučevanje na daljavo s pju FF na Aškerčevi 2, v katerih je bila šest let po- pomočjo informacijsko-komunikacijske tehno- zneje urejena tudi priročna knjižnica s čitalnico. logije, medsebojne obiske z univerzami v so- Leta 1993 je bila v izposojno knjižnico preureje- sednjih državah ali serijo poletnih šol Erasmus na velika predavalnica, ob priključitvi knjižnice IP Cultural Landscapes: Negotiating Cultural Oddelka za prevajalstvo marca leta 2006, ko je Encounters with the English-Speaking World. knjižnica dobila še delovni kabinet, se je pro- storsko združila in se preimenovala v Knjižnico Oddelek za anglistiko in amerikanistiko za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo. Njen fond je konec leta 2018 štel 88.022 enot. Letno Katedre knjižnico obišče okrog 13.000 uporabnikov, ki si izposodijo okrog 33.000 enot gradiva. S knjiž- • Katedra za angleški jezik nimi darovi, ki predstavljajo velik del fonda, so • Katedra za književnosti v angleškem jeziku izdatno pripomogle tuje institucije. • Katedra za didaktiko angleščine Oddelek za anglistiko in amerikanistiko je že po svoji naravi odprt v (anglosaški in širši) Trenutni raziskovalni projekti in svet – samo dve leti po ustanovitvi je seminar mednarodna sodelovanja že obogatila prva tuja lektorica za sodobni angleški jezik. S posredovanjem Britanskega • raziskovalni program Medkulturne literar- sveta so v Ljubljano prihajali številni lektorji – novedne študije (P6-0265) domači govorci, prek programa Fulbright da- • raziskovalni program Teoretične in apli- nes še vedno prihajajo gostujoči predavatelji kativne raziskave jezikov: kontrastivni, iz ZDA, še posebno tesno sodelovanje pa ima sinhroni in diahroni vidiki (P6-0218) oddelek s St. Mary’s College of Maryland. Zad- • raziskovalni program Literarnoprimerjal- nji dve desetletji oddelek zaznamuje živahno ne in literarnoteoretske raziskave udejstvovanje v programu Erasmus oz. Eras- • bilateralni projekt Kolonialna tekstovna mus+, ki omogoča stik s tujimi strokovnjaki dediščina misijonarjev iz Srednje Evrope, prek številnih krajših gostovanj, poleg tega pa posebej Slovenije, na ameriškem jugoza- seveda izmenjave študentov. Bogato ponudbo hodu ter književnost frontere/meje študijskih izmenjav – trenutno lahko študenti • bilateralni projekt Medjezikovni vidiki ple- izbirajo med približno 40 partnerskimi univer- onastičnega zanikanja v okviru tvorbeno- zami v več kot 20 različnih državah – dopolnju- -pretvorbenega jezikoslovja je tudi možnost prakse v tujini, ki je v zadnjih Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Anglistika – enopredmetni Anglistika – enopredmetni Anglistika – dvopredmetni Anglistika – dvopredmetni Anglistika – enopredmetni pedagoški Anglistika – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Področja: Ameriški študiji, Didaktika tujih jezikov, Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Jezikoslovje, Literarne vede 24 • bilateralni projekt Migracije in revšči- Seznam zaposlenih na skozi zorni kot otroške književnosti: oblikovanje kritične pismenosti in druž- • lekt. mag. Mojca Belak (od 1994) bene zavesti za potrebe aktivnega drža- • red. prof. dr. Jason Blake (od 2000) vljanstva med mladimi • lekt. dr. Lara Burazer (od 2008) • bilateralni projekt Primerjalna analiza • red. prof. dr. Lilijana Burcar (od 1997) univerzitetnega poučevanja migrantske • red. prof. dr. Danica Čerče (od 2018) in etnične književnosti v angleščini v Av- • asist. mag. Andreja Drašler (od 2018) striji in Sloveniji • red. prof. dr. Dušan Gabrovšek (od 1986) • bilateralni projekt Revščina in druž- • izr. prof. dr. Gašper Ilc (od 1999) bena pravičnost skozi prizmo otroške • lekt. mag. Zorka Jakoš (od 1991) književnosti • Špela Jevnikar, samostojna strokovna • bilateralni projekt Slovarski projekt slo- delavka (od 2018) vensko-angleškega in angleško-slovenske- • doc. dr. Monika Kavalir (od 2008) ga jezikoslovnega izrazja: nadaljevanje • red. prof. dr. Smiljana Komar (od 1991) • bilateralni projekt Sodobna ameriška knji- • red. prof. dr. Mojca Krevel (od 2004) ževnost v medkulturnem stiku: primerja- • asist. dr. Vesna Lazović (od 2018) va Slovenije in Črne gore • doc. dr. Frančiška Lipovšek (od 1997) • bilateralni projekt Vrednotenje pisne • Maja Lipužič, bibliotekarka (od 2005) zmožnosti pri izpitih z visoko stopnjo tve- • red. prof. dr. Igor Maver (od 1987) ganja – avstrijsko-slovenska primerjalna • Kristina Pegan Vičič, bibliotekarka študija (od 1990) • bilateralni projekt Prozodične značilnosti • lekt. dr. Veronika Rot Gabrovec (od 1994) ironije, litote in metalingvističnega zani- • red. prof. dr. Eva Sicherl (od 1993) kanja v ameriški angleščini • red. prof. dr. Janez Skela (od 1990) • bilateralni projekt Med jezikom in knji- • lekt. dr. Cvetka Sokolov (od 1992) ževnostjo: Medkulturni pristop k literarni • doc. dr. Andrej Stopar (od 2002) stilistiki • asist. dr. Anamarija Šporčič (od 2011) • mednarodni program študentske izmenja- • red. prof. dr. Marjeta Vrbinc (od 1994) ve ERASMUS+ • lekt. dr. Mirjana Želježič (od 1994) • sodelovanje s St. Mary’s College of Ma- ryland z vsakoletno aktivno izmenjavo štu- dentov in občasno izmenjavo osebja • bilateralno sodelovanje z več tujimi univerzami • Fulbrightov program izmenjav • trilateralno sodelovanje z Univerzo v Ce- lovcu in Univerzo v Vidmu Knjižne zbirke, znanstvene revije • Acta Neophilologica (znanstvena revija) • ELOPE (znanstvena revija) Študentske dejavnosti in društva • neuradno Študentsko anglistično in ameri- kanistično društvo (ŠAAD) • oddelčna študentska publikacija ENgLIST 25 Oddelek za arheologijo Krajša zgodovina oddelka in oba sta prihajala s Prirodoslovno-matematičnega predmet poučevanja oddelka Filozofske fakultete. S študijskim letom 1946/47 je bila arheologija spet vzpostavljena kot M samostojna predmetna skupina, celovit študijski arca 1919 je Vseučiliška komisija med program pa je zaživel štiri leta pozneje. Vključe- 33 katedrami Filozofske fakultete val je prazgodovinsko, antično in staroslovansko predvidela katedro za arheologijo in arheologijo, arheologijo paleolitika, etnologijo, prahistorijo ter katedro za epigrafiko. Zaradi grški in latinski jezik, paleoantropologijo ter kon- pomanjkanja učiteljev je prva in več desetletij zerviranje in prepariranje arheoloških predme- edina arheološka katedra začela z delom šele tov. Leta 1955 se je prazgodovinska katedra ločila v študijskem letu 1923/24, ko je bil za profesor- na katedro za arheologijo predkovinskih obdo- ja za klasično arheologijo imenovan Vojeslav bij in katedro za arheologijo prazgodovinskih Molè. Posamezne arheološke teme pa so se kovinskih obdobij; slednjo je prevzel France poučevale že od leta 1919 na drugih katedrah, Starè. V takratnem Arheološkem seminarju sta med drugim tudi na zgodovinski, kjer je bila delovala še asistenta Jaroslav Šašel in Tatjana Bre- leta 1924 zagovarjana prva arheološka diplom- gant. Tako zastavljen študijski program obdobij ska naloga. Leta 1926 je bil za profesorja klasič- se je v glavnih potezah ohranil trideset let. ne arheologije imenovan Balduin Saria, dote- danji kustos Narodnega muzeja v Beogradu in Leta 1960 se je Arheološki seminar preime- docent na tamkajšnji univerzi, ki je prevzel tudi noval v Oddelek za arheologijo in dobil pro- katedro za antično zgodovino. Predaval je več store v novi zgradbi Filozofske fakultete na kot 20 različnih predmetov iz antične arheologi- Aškerčevi 2. S tem letom diplomanti niso več je in zgodovine. Leta 1940 se mu je kot zasebni dobili splošnega naziva diplomiranih filozo- docent pridružil Rajko Ložar, ravnatelj Etnograf- fov, temveč po vedi, iz katere so diplomirali. skega muzeja, s temami iz prazgodovinske arhe- Med letoma 1960 in 1977 je bilo mogoče arhe- ologije. Klasična arheologija je bila vzporedni ologijo študirati tudi dvopredmetno, skupaj z ali pomožni diplomski predmet, najpogosteje v zgodovino, zgodovino umetnosti, etnologijo kombinaciji s klasičnimi jeziki, glavni diplomski ali klasičnimi jeziki. Leta 1961 sta bila vpeljana predmet pa je postala leta 1932. Do leta 1944 je dvostopenjski dodiplomski študij in magistrski iz arheologije diplomiralo 48 študentov. študij. Pomemben razvojni dosežek je bila usta- novitev znanstvene revije Poročilo o raziskova- Z drugo svetovno vojno so prišle korenite spre- nju neolita in eneolita v Sloveniji leta 1965, ki membe. Saria je odšel na graško univerzo, tik pod imenom Documenta Praehistorica izhaja pred osvoboditvijo je iz Slovenije odšel Ložar, še danes. Istega leta je bila v register knjižnic kmalu po njej pa tudi Molè, ki je med vojno za- vpisana tudi Knjižnica Oddelka za arheologijo. časno nadomestil Sario. Ker za antično arheologi- jo in zgodovino ni bilo habilitiranih profesorjev, V letih med 1966 in 1969 je prišlo na oddelku je Univerza v Ljubljani leta 1946 povabila Josipa do velike kadrovske krize. Umrla sta profesorja Klemenca, upokojenega kustosa Arheološkega Korošec in Klemenc, medtem ko so bili Starè, muzeja iz Zagreba, Josipu Korošcu, kustosu v Brodar in Škerlj upokojeni. Na pomoč so prisko- Zemaljskem muzeju v Sarajevu (1939–45) in Ptuj- čili strokovnjaki iz Hrvaške (V. Miroslavljević, M. skem muzeju (1945–47), pa podelila naziv profe- Zaninović, Z. Vinski), k trajnejšemu sodelova- sorja za prazgodovinsko in staroslovansko arhe- nju pa sta bila iz Narodnega muzeja povabljena ologijo. Paleolitsko arheologijo je prevzel Srečko Jože Kastelic za antično arheologijo, zgodovino Brodar, Božo Škerlj pa fizično antropologijo; in umetnost ter Stane Gabrovec za arheologijo 26 bronaste in železne dobe. France Osole s Fakul- Velike Britanije, ki je v študijskem letu 1988/89 tete za naravoslovje in tehnologijo je prevzel pa- predaval arheološko teorijo. leolitsko katedro, Zlata Dolinar-Osole z Bioteh- niške fakultete pa fizično antropologijo. Rimsko Delo oddelka je že od samih začetkov močno arheologijo je predaval tudi Peter Petru, ravna- omejevala prostorska stiska. Zato je fakulteta telj Narodnega muzeja, arheologijo srednjega leta 1985 najela prostore v meščanski vili na veka pa Branko Marušić iz Arheološkega muze- nekdanji Tobačni ulici 4, dokončno pa je bil z ja v Pulju. K ureditvi razmer so veliko prispevala izjemnim prizadevanjem Mitje Guština problem tudi štiri asistentska mesta, ki jih je oddelek do- rešen leta 1991 s preselitvijo v nekdanji Mladin- bil med letoma 1971 in 1976. ski dom Malči Beličeve na Zavetiški ulici 5. Študijski program se v osemdesetih letih ni bi- Od devetdesetih let naprej sta se študij in raz- stveno spreminjal. Jedro so predstavljali obdob- iskovalno delo na oddelku izrazito posodobi- ni predmeti: arheologija paleolitika, arheologija la. Na konceptnem področju so se nadgraje- predkovinskih prazgodovinskih obdobij, arheo- vale srednjeevropske kulturnozgodovinske logija kovinskih prazgodovinskih obdobij, kla- tradicije s pristopi angloameriške arheologi- sična arheologija, rimska provincialna arheolo- je, vzporedno pa je potekal tudi intenziven gija in arheologija zgodnjega srednjega veka. Po tehnološki razvoj. Rezultat tega so bile nove upokojitvi Jožeta Kastelica (1982) in Tatjane Bre- vsebine v študijskem programu: prostorska gant (1988) ter smrti Branka Marušića (1982) so arheologija, arheološka teorija in zgodovina, njihove predmete ob pomoči pogodbenih pro- arheologija okolja, neinvazivne metode te- fesorjev prevzemali mlajši sodelavci: Božidar renskega dela, geofizikalne raziskave, naravo- Slapšak rimsko provincialno arheologijo, Bojan slovne analize artefaktov, geografski informa- Djurić klasično arheologijo, Milena Horvat do- cijski sistemi, daljinsko zaznavanje. V kratkem kumentiranje in prepariranje arheoloških pred- času se je oddelek uveljavil kot pomemben metov, Mihael Budja neolitsko in eneolitsko ar- regionalni center v Evropi, v arheološki upo- heologijo, Ljubinka Teržan arheologijo bronaste rabi geografskih informacijskih sistemov pa je in železne dobe, Timotej Knific pa zgodnjesre- imel celo pionirsko vlogo v svetu. Takšen ra- dnjeveško arheologijo. Slednjega je po odhodu zvoj je bil mogoč samo z novimi strokovnjaki, v Narodni muzej leta 1989 začasno nadomestila ki so se šolali tudi na tujih univerzah (Branko asistentka Irena Mirnik Prezelj. Leta 1985 je bila Mušič, Peter Turk, Zoran Stančič, Predrag No- kot dokumentalistka zaposlena Darja Grosman vaković). Leta 1994 je bil v program uvrščen (pozneje predavateljica metodologije), za krajši nov obdobni predmet Arheologija mlajših ob- čas pa še mladi raziskovalci in stažisti Janka Is- dobij, katerega nosilec je bil sprva Guštin, po- tenič, Zoran Stančič in Barbara Toman Ravnik. zneje pa Katarina Katja Predovnik. Leta 1996 Kadrovske dopolnitve so se zaključile leta 1989 je bil močno prenovljen študijski program, ki s prihodom Mitje Guština, profesorja za meto- je poslej vseboval večji delež metodoloških in dologijo. V osemdesetih letih so v študijskem naravoslovnih vsebin ter arheološke teorije. programu redno sodelovali tudi strokovnjaki Leta 2004 so paleolitske študije s FNT UL preš- z drugih fakultet, France Osole in Vida Pohar le na Filozofsko fakulteto, kjer je bila na novi (FNT), Peter Šivic (FAGG), Zlata Dolinar-Osole, katedri angažirana Simona Petru. Katedro za Marija Štefančič, Tatjana Tomazo Ravnik (BTF) arheologijo zgodnjega srednjega veka – na in Peter Kos iz Narodnega muzeja, s Filozofske njej so v zadnjih desetletjih predavali Željko fakultete pa še profesorji z oddelkov za etnolo- Tomičić z Arheološkega inštituta v Zagrebu gijo, zgodovino in klasično filologijo. Opozori- ter Slavko Ciglenečki in Andrej Pleterski z In- ti velja na dve gostovanji, ki sta močno vplivali štituta za arheologijo ZRC SAZU – je leta 2012 na nadaljnji razvoj študija arheologije – Lewisa prevzela Tina Milavec. Božidarja Slapšaka, Lju- Binforda z Univerze Albuquerque iz ZDA, ute- binko Teržan in Bojana Djurića so po njihovi meljitelja t. i. nove arheologije, ki je leta 1985 en upokojitvi zamenjali Andrej Gaspari, Matija semester predaval arheološko epistemologijo, Črešnar in Katharina Zanier, pomembno vlo- in Johna Chapmana z Univerze v Newcastlu iz go v pedagoškem in raziskovalno-razvojnem 27 delu, zlasti na področju digitalnih tehnologij V zadnjih desetletjih je oddelek organiziral in prostorskih študij, pa ima tudi raziskovalec vrsto odmevnih znanstvenih srečanj – med naj- Dimitrij Mlekuž. pomembnejšimi sta ustanovni kongres Evrop- ske zveze arheologov leta 1994 v Ljubljani in Od leta 2009 se študij izvaja po t. i. bolonj- vsakoletni Neolitski seminar, ki poteka od leta skem modelu dveh stopenj. Osnove obdob- 1993. Sodelavci oddelka so v tem času sode- nih in metodoloških predmetov so pred- lovali v številnih projektih po vsem svetu, kot videne na prvi stopnji, na drugi stopnji pa gostujoči profesorji pa predavali na univerzah usmeritev v prazgodovinsko, antično ali his- v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Bosni in Her- torično arheologijo; na voljo je tudi večji iz- cegovini ter na Kitajskem. Študentje imajo da- bor predmetov s širšega področja metodolo- nes za izmenjave na voljo 32 univerz po vsej gije in naravoslovja. Študij druge stopnje se Evropi. Oddelek za arheologijo je že nekaj let je začel v letu 2012, tretja stopnja (program uvrščen med 200 najboljših arheoloških šol Humanistika in družboslovje) pa v letu 2009. na svetu (QS – World University Ranking). Od Tu oddelek sodeluje na dveh področjih: Ar- leta 1924 je do danes iz arheologije diplomiralo heologija in Heritologija. 584 študentov, 50 študentov je magistriralo (9 V izvajanju programa sodeluje 28 profesorjev, bolonjskih) in 94 doktoriralo. Študentje arheo- asistentov in lektorjev z Oddelka za arheologi- logije so prejeli 49 Prešernovih nagrad, od tega jo, drugih oddelkov FF UL, drugih članic UL in 19 univerzitetnih. drugih znanstvenih in kulturnih ustanov. Od- red. prof. dr. Predrag Novaković delčna knjižnica šteje več kot 30.000 bibliograf- skih enot, na oddelku pa je tudi depo z več kot 20.000 arheološkimi najdbami. 28 Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Arheologija – enopredmetni Arheologija – enopredmetni 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področji: Arheologija, Heritologija Katedre • tržni projekt Arheološko istraživanje na lokalitetu nacionalnog spomenika »Arhe- • Katedra za arheologijo paleolitika in ološko područje – prahistorijsko naselje u mezolitika Butmiru (Sarajevo)« • Katedra za arheologijo neolitika in • mednarodni programi študentske in uči- eneolitika teljske izmenjave ERASMUS in CEEPUS • Katedra za arheologijo kovinskih obdobij • Katedra za klasično arheologijo Knjižne zbirke, znanstvene revije • Katedra za rimsko arheologijo • Katedra za arheologijo zgodnjega • Documenta praehistorica srednjega veka (znanstvena revija) • Katedra za arheologijo mlajših obdobij • Archaeologia historica Slovenica • Katedra za arheološko metodologijo in (knjižna zbirka) teorijo Študentske dejavnosti in društva Trenutni raziskovalni projekti in mednarodna sodelovanja • Študentsko arheološko društvo • revija Profil • raziskovalni program ARHEOLOGIJA (P6-247) Seznam zaposlenih • projekt INTERREG Iron-Age-Danu- be - Monumentalized Early Iron Age • red. prof. dr. Mihael Budja (od 1984) Landscapes in the Danube river basin • doc. dr. Matija Črešnar (od 2004) (DTP1-1-248-2-2) • doc. dr. Andrej Gaspari (od 1997) • bilateralni projekt Prenašanje rezultatov • pred. Darja Grosman (od 1985) znanstvenih raziskav arheoloških krajin • asist. Luka Gruškovnjak (od 2016) v varstvo kulturne dediščine in njeno turi- • asist. dr. Tamara Leskovar (od 2017) stično promocijo (ZnanostZaDediščino) • doc. dr. Tina Milavec (od 2009) • raziskovalni projekt v sodelovanju z Grad- • doc. dr. Dimitrij Mlekuž (od 2002) skim muzejem iz Vršca Procena arheološ- • doc. dr. Branko Mušič (od 1990) kog potencijala, rizika i ugroženosti arhe- • red. prof. dr. Predrag Novaković (od 1992) oloških lokaliteta u Priobalju Dunava kod • doc. dr. Simona Petru (od 2004) Banatske Palanke • izr. prof. dr. Katarina Katja Predovnik • tržni projekt Poizkopavalna obdelava ar- (od 1998) heoloških najdb in dokumentacije z arhe- • Luka Pukšič, raziskovalec (od 2017) oloških izkopavanj na avtocestah • asist. dr. Brina Škvor Jernejčič (od 2017) • tržni projekt Arheološke preventivne razi- • Katja Švarc, samostojna strokovna delavka skave pri sanaciji objekta na Aškerčevi 5 (od 2005) • tržni projekt Arheološke preventivne • Danijela Udovič, bibliotekarka (od 2007) raziskave za Muzej in galerije mesta • asist. Manca Vinazza (od 2013) Ljubljane • doc. dr. Katharina Zanier (od 2018) • doc. dr. Andreja Žibrat Gašparič (od 2004) 29 Oddelek za azijske študije Krajša zgodovina oddelka: peda- za sinologijo, samo poimenovanje oddelka pa je goške in raziskovalne dejavnosti naznanjalo načrte za širitev na dodatna področja (zlasti afrikanistike, koreanistike in indologije). O Četudi so bile ideje, povezane z afrikanistiko – za- ddelek za azijske študije je bil s prvot- radi objektivnih pogojev in odsotnosti ustrezne- nim imenom Oddelek za azijske in afri- ga kadra –, opuščene in so se zato afriški študiji ške študije ustanovljen leta 1995. Usta- črtali tudi iz imena oddelka, so se v zadnjih letih novitelji oddelka so bili japonolog red. prof. dr. začeli uresničevati načrti, povezani z ustanovi- Andrej Bekeš ter sinologa red. prof. dr. Jana S. tvijo katedre za koreanistiko. Že od študijskega Rošker in red. prof. dr. Mitja Saje. Dr. Andrej Be- leta 2003/04 je oddelek ponujal začetni in nada- keš je mednarodno uveljavljeni strokovnjak za ja- ljevalni lektorat korejskega jezika in pisave, s štu- ponsko jezikoslovje in poznavalec širše družbe- dijskim letom 2015/16 pa se je začela izvajati tudi no kulturne specifike japonske družbe, dr. Jana smer Koreanistika v sklopu dvodisciplinarnega S. Rošker je vodilna in mednarodno uveljavljena programa Kulture Vzhodne Azije. Poleg tega so strokovnjakinja za področje kitajske filozofije in se z letnim semestrom 2008/09 na oddelku od- metodologije medkulturnih raziskav, dr. Mitja prla vrata tudi za jezike in kulture Indije: najprej Saje pa je vodilni strokovnjak za kitajsko zgodo- je bil to sanskrt s kulturo klasične Indije, s študij- vino ter politični in ekonomski sistem Ljudske re- skim letom 2009/10 pa se mu je pridružil tudi lek- publike Kitajske. Kot utemeljitelji novih disciplin torat jezika hindi. V zadnjem letu se na oddelku sinologije in japonologije v slovenskem prostoru izvaja še strokovni izbirni predmet iz perzijskega so delovali tudi kot pobudniki znanstvenega in jezika in uvajajo vsebine s področja iranistike. kulturnega sodelovanja s Kitajsko, Japonsko in Tajvanom, v zadnjih letih pa tudi s Korejo. Kot celota je Oddelek za azijske študije zasno- van interdisciplinarno in temelji na metodologiji Uveljavitev teh povsem novih, za Slovenijo izje- medkulturnih raziskav. Osrednji cilj študijskih in mno pomembnih znanstvenih disciplin je veli- raziskovalnih programov je sistematičen multidi- ko prispevala k širitvi študijskih programov na sciplinaren pristop h kulturam in jezikom Azije, Filozofski fakulteti in k pionirski vzpostavitvi še posebej Vzhodne Azije (Kitajske, Japonske, novih akademskih programov, ki so slovenski Koreje) ter indijske podceline, in posledično pre- javnosti z uporabo interdisciplinarnih metodo- seganje rigidnih okvirov posameznih disciplin, loških pristopov v obravnavi kulture, zgodovi- kar omogoča kritično razumevanje glavnih kul- ne, filozofije, sociologije, jezika, miselnosti in turnih determinant obravnavanih regij v njiho- političnega sistema kitajskega in japonskega vem družbenem kontekstu. Tovrstni cilji so za ra- sveta omogočili vpogled v vzhodnoazijski kul- zvoj slovenskega družboslovja in humanistike še turni prostor. Z dolgoletnim neprekinjenim posebej pomembni zaradi naraščajoče relevan- delovanjem so opazno prispevali k uspešnemu tnosti teh regij (zlasti vzhodnoazijskih) v okviru delovanju in splošni prepoznavnosti Univerze svetovnih političnih, gospodarskih, kulturnih in v Ljubljani ne samo v slovenskem, temveč tudi znanstvenih procesov. Oddelek si vseskozi priza- v svetovnem merilu, saj je UL z njihovo pomoč- deva tudi za širše in celovitejše pristope k vzhod- jo sklenila številne sporazume o sodelovanju noazijskim študijam, saj je za sodobno, aktualne- z najprestižnejšimi japonskimi, kitajskimi, taj- mu trenutku primerno obravnavanje teh regij vanskimi in korejskimi univerzami. potrebno preseganje ozkih, nacionalno pogoje- Vse od ustanovitve naprej sta na oddelku delova- nih pogledov na azijske jezike, kulture, družbene li dve katedri: katedra za japonologijo in katedra stvarnosti in njihove zgodovine. 30 Poleg pedagoškega dela na Oddelku za azijske študije potekajo najrazličnejše raziskovalne de- javnosti in z njimi povezane aktivnosti, kot so organizacije mednarodnih konferenc in simpo- zijev, organizacije poletnih šol, najrazličnejših delavnic in gostujočih predavanj. Med temi ve- lja izpostaviti organizacije konferenc štirih naj- večjih mednarodnih zvez s področja japonskih, kitajskih in tajvanskih študij (konferenca EACS – European Association for Chinese Studies je po- tekala septembra 2006, konferenca EATS – Eu- ropean Association for Taiwanese Studies maja 2011, konferenca EAJS – European Association for Japanese Studies avgusta 2014, konferenca CEESOK – Central and Eastern European Socie- ty of Koreanology pa septembra 2018), hkrati pa smo v okviru novo ustanovljene akademske zve- ze Specifične teme kitajskih študij STCS (Specific Topics of Chinese Studies), ki sta jo ustanovili dr. Jana S. Rošker in dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, organizirali tudi štiri zelo uspešne in odmevne mednarodne konference. Na pobudo dr. Jane S. Rošker in dr. Nataše Vam- pelj Suhadolnik sta bili na oddelku ustanovlje- ni tudi dve mednarodni znanstveni akademski zvezi, ki sta v svoj krog povezali mednarodne strokovnjake s področja kitajske filozofije (EACP – European Association for Chinese Phi- losophy) ter s področja azijske umetnosti in arheologije (EAAA – European Association for Asian Art and Archaeology). V okviru oddelka so bili ustanovljeni štirje ra- ziskovalni centri: kitajski, japonski, tajvanski in korejski center, ki dodatno podpirajo znanstve- noraziskovalne in pedagoške dejavnosti oddel- ka. Temeljno delo centrov zajema sodelovanje pri domačih in mednarodnih projektih, prido- bivanje dodatnega financiranja za raziskovalne projekte, spodbujanje akademskih aktivnosti, kot so izmenjava študentov, raziskovalcev ter predavateljev, sodelovanje pri raziskavah, pri- rejanje delavnic, seminarjev, konferenc, kultur- nih prireditev (umetniških razstav, glasbenih koncertov, filmskih večerov, delavnic) in dru- gih aktivnosti. lekt. dr. Klara Hrvatin, red. prof. dr. Jana S. Rošker in izr. prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Sinologija – enopredmetni Sinologija – enopredmetni Japonologija – enopredmetni Japonologija – enopredmetni Japonologija – dvopredmetni Japonologija – dvopredmetni Kulture Vzhodne Azije – dvopredmetni, smeri: Sinologija in Koreanistika 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področji: Jezikoslovje, Azijske in afriške študije Katedre • raziskovalni projekt Vzhodnoazijske zbir- ke v Sloveniji: vpetost slovenskega pros- • Katedra za japonologijo tora v globalno izmenjavo predmetov in • Katedra za sinologijo idej z Vzhodno Azijo (J7-9429) • bilaterala med Slovenijo in ZDA (BI- Trenutni raziskovalni projekti in US/18-20-039): Collecting practices of East Asian objects in the centres and mednarodna sodelovanja peripheries: on the example of Slovenia and USA • raziskovalni program Azijski jeziki in kul- • mednarodni raziskovalni projekt fun- ture (P6-0243) dacije Chiang Ching-kuo Foundation for international academic exchange Seznam zaposlenih Modern and Contemporary Taiwanese Philosophy • Darinka Baraga, bibliotekarka (od 1995) • mednarodni raziskovalni projekt funda- • Jasna Bavec, samostojna strokovna cije Chiang Ching-kuo Foundation for delavka (od 2016) international academic exchange Verske • lekt. Chan Yaoyao (od 2019) organizacije in odziv na nesreče na Taj- • lekt. Cheng Yo-Ning (od 2019) vanu in Kitajskem danes • doc. dr. Luka Culiberg (od 2006) • mednarodni program študentske izme- • asist. mag. Nina Golob (od 2008) njave ERASMUS+ • doc. dr. Kristina Hmeljak Sangawa • Srednjeevropski program za izmenjavo (od 1996) študentov in profesorjev CEEPUS • lekt. dr. Klara Hrvatin (od 2015) (Central European Exchange Program for • doc. dr. Saša Istenič Kotar (od 2009) University Studies) • doc. dr. Kang Byoung Yoong (od 2013) • izvedba projekta Taiwan Foundation • izr. prof. dr. Maja Lavrač (od 1996) for Democracy (TFD) za akademske • doc. dr. Nagisa Moritoki Škof (od 1995) izmenjave • asist. Marko Ogrizek (od 2016) • akademski sporazum med FF UL in TECO • izr. prof. dr. Mateja Petrovčič (od 2003) (Tajvan) za izvedbo predmetov tajvanskih • red. prof. dr. Jana S. Rošker (od 1995) študij • asist. dr. Ryu Hyeonsook (od 2003) • izvedba predmetov koreanistike v sodelo- • lekt. dr. Tea Sernelj (od 2009) vanju s Korejsko fundacijo in Akademijo • izr. prof. dr. Chikako Shigemori Bučar za korejske študije (od 1999) • izvedba projekta Seed v sodelovanju z • izr. prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik Akademijo za korejske študije (od 2004) • dvotedenski program za študentke in • asist. dr. Maja Veselič (od 2003) študente z japonskih partnerskih univerz • doc. dr. Nataša Visočnik Gerželj ( Slovenia tanki kenshū – SloTan) in peda- (od 2009) goška praksa za študentke in študente di- • lekt. Yu Danying (od 2019) daktike japonščine s partnerskih univerz Knjižne zbirke, znanstvene revije • Asian Studies/Azijske študije (znanstvena revija) • Acta Linguistica Asiatica (znanstvena revija) • Studia Humanitatis Asiatica (knjižna zbirka) Študentske dejavnosti in društva • Študentsko društvo za sinološke zadeve Yuan • Društvo študentov koreanistike Dajeong • Študentsko društvo Ikkyu 33 Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Krajša zgodovina oddelka in društev Slovenije, Narodne in univerzitetne predmet poučevanja knjižnice v Ljubljani, Univerzitetne knjižnice v Mariboru, tedanje Fakultete za sociologijo, po- O litične vede in novinarstvo, Pedagoške akade- ddelek za bibliotekarstvo, informacij- mije in Filozofske fakultete potrjen leta 1985, sko znanost in knjigarstvo usposablja leto pozneje pa je bila za izvajalko programa za delo v vseh tipih organizacij, ki se določena Filozofska fakulteta. Prvi razpis za ukvarjajo s produkcijo, zbiranjem, urejanjem, vpis je bil objavljen marca 1987. hrambo in posredovanjem zapisanega znanja v vseh oblikah – torej bibliotekarje, informa- Od prvega vpisa do leta 1995/96 je bilo mogo- tike in založnike, ki lahko delajo v knjižnicah, če bibliotekarstvo študirati le v povezavi z eno informacijskih in dokumentacijskih centrih, od drugih študijskih smeri na Filozofski fakul- knjigarnah, založbah in drugih medijskih hi- teti. Pozneje je študij potekal enopredmetno ali šah. Leta 2017 je Oddelek za bibliotekarstvo, dvopredmetno, po bolonjski prenovi (s prvim informacijsko znanost in knjigarstvo praznoval vpisom 2006/07) zgolj enopredmetno, s štu- tridesetletnico svojega obstoja. dijskim letom 2018/19 pa je spet vzpostavljena možnost dvopredmetnega študija. Čeprav poznamo knjižnice in založbe v vseh zgodovinskih obdobjih od antike naprej, na Svoje prostore je oddelek v petem nadstropju tem področju dolgo ni bilo možnosti formal- stavbe Filozofske fakultete dobil sredi študij- nega izobraževanja. V knjižnicah so v 20. stolet- skega leta 1990/91, do tedaj pa je gostoval na ju strokovno delo opravljali delavci z gimnazij- bivši Pedagoški akademiji. Število študentov je sko maturo, zahtevnejša in vodstvena dela pa skozi leta naraščalo. V študijskem letu 1995/96 delavci z univerzitetno izobrazbo, največkrat s je oddelek izdelal program podiplomskega humanističnega področja. študija bibliotekarstva, ki je bil prvič razpisan za leto 1997/98. Imel je tri smeri: bibliotekar- Priprave na ustanovitev oddelka, ki je tedaj v stvo, splošno informatiko in knjigarstvo, kar je imenu nosil le bibliotekarstvo, je popisal prvi tudi postavilo temelje za prenovljeni program predstojnik in ustanovitelj oddelka red. prof. bolonjskega študija. Ob koncu študijskega leta dr. Branko Berčič v zborniku ob sedemdesetlet- 1996/97 je oddelek vzpostavil tudi knjižnico in nici Filozofske fakultete, pozneje pa sta o od- v začetku leta 1999 kot prvi na Filozofski fakul- delku pisali še predstojnici red. prof. dr. Alen- teti uvedel avtomatizirano izposojo. ka Šauperl v zborniku ob 90-letnici FF ter red. prof. dr. Polona Vilar v prispevku ob 30-letnici Temeljni cilj univerzitetnega študijskega progra- oddelka. Študij je nadgradil različne oblike for- ma Bibliotekarstvo in informatika je usposobiti malnega izobraževanja poklicnih knjižničnih strokovnjaka za delo na področju organizira- delavcev, ki so v Sloveniji potekale od leta 1947, nja znanja, ki vključuje produkcijo, distribucijo, najprej kot nekajmesečni strokovni tečaji, nato hrambo in posredovanje vseh vrst informacij. kot enoletna šola, v študijskem letu 1964/65 pa Program daje osnovo tudi za nadaljevanje štu- je bil v program Pedagoške akademije vključen dija na magistrski in/ali specialistični stopnji ter redni dvoletni in dvopredmetni študij knjižni- za vseživljenjsko strokovno in znanstveno uspo- čarstva. Visokošolski program bibliotekarstva sabljanje, saj kandidati pridobijo znanja in spret- je bil po prizadevanju Zveze bibliotekarskih nosti za obvladanje sveta informacij. 34 Do leta 2015/16 je oddelek vpisoval v tri ločene Oddelek izvaja tudi program doktorskega štu- magistrske programe (Bibliotekarstvo, Infor- dija, prvi doktorat je bil podeljen leta 1995. Od macijska znanost z bibliotekarstvom in Založ- 2009 se doktorski študij Informacijske vede niški študiji), od 2016/17 pa vpisuje v skupni izvaja v skupnem programu Humanistika in program Bibliotekarstvo, informacijski in za- družboslovje. ložniški študiji. Od leta 2002 oddelek podeljuje Berčičevo nag- Eden od velikih izzivov za sodobne družbe je rado za najboljše diplomsko delo, ki je name- tudi tako imenovana informacijska eksplozija: njena spodbujanju študentov, da bi se za di- ogromna količina informacij, ki onemogoča, plomsko delo še posebej potrudili. da bi vsak posameznik ob pravem času dobil pravo informacijo za rešitev svojega informa- Od leta 2008 oddelek podeljuje Sajetovo cijskega problema. Strokovno in znanstveno nagrado za najboljše magistrsko delo v pre- področje bibliotekarstva, informacijskih in za- teklem koledarskem letu. Pobudnik in dona- ložniških študij se ukvarja s proučevanjem vseh tor sredstev zanjo je bil prof. dr. Jerry D. Saye, vidikov informacij od nastanka do uporabe ter predavatelj na School of Information and Li- z načrtovanjem procesov in storitev za učinkovit brary Science na University of North Carolina dostop do informacij. Prav zato je poklic takega at Chapel Hill. informacijskega strokovnjaka, kot ga izobražuje- izr. prof. dr. Andrej Blatnik mo v programu Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji, eden od poklicev prihodnosti. Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Bibliotekarstvo in informatika – enopredmetni Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji – enopredmetni Bibliotekarstvo in informatika – dvopredmetni 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področje: Informacijske vede Katedre Seznam zaposlenih • Katedra za bibliotekarstvo • izr. prof. dr. Andrej Blatnik (od 2009) • Katedra za informacijska znanost • Nataša Elikan Korošec, samostojna • Katedra za knjigarstvo strokovna delavka (od 1992) • red. prof. dr. Primož Južnič (od 2004) Trenutni raziskovalni projekti in • red. prof. dr. Mihael Kovač (od 2000) • Maja Kuhar, mlada raziskovalka (od 2018) mednarodna sodelovanja • izr. prof. dr. Jasna Maver (od 1998) • doc. dr. Tanja Merčun Kariž (od 2007) • raziskovalni program Metodološki okvir • doc. dr. Marija Petek (od 2001) merjenja uporabniške izkušnje v digital- • doc. dr. Jan Pisanski (od 2008) nih knjižnicah (J5-8247) • red. prof. dr. Alenka Šauperl (od 1994) • raziskovalni projekt Modeliranje biblio- • doc. dr. Katarina Švab (od 2016) grafskih informacijskih sistemov (P5-036) • red. prof. dr. Polona Vilar (od 1998) • bilateralni projekt Razvoj in razširitve mo- • doc. dr. Ana Vogrinčič (od 2015) dela IFLA LRM s Kent State University • red. prof. dr. Vlasta Zabukovec (od 1999) • ERASMUS+ projekt EINFOSE (Encoura- • red. prof. dr. Maja Žumer (od 2001) ging Mobility and Learning Outcomes Harmonization) • ERASMUS+ projekt ILO (Information Lite- racy Online) • projekt strukturnih skladov Bralna pisme- nost in razvoj slovenščine – OBJEM • mednarodni program študentske izmenja- ve ERASMUS+ Knjižne zbirke, znanstvene revije • BiblioThecaria (knjižna zbirka) Študentske dejavnosti in društva • Sekcija študentov bibliotekarstva 36 Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Kratka zgodovina oddelka in Zupaničevi zasnovi predmetnika, čeprav so predmet poučevanja se že od študijskega leta 1952/53 predavanja prevešala v prikaze slovenske ljudske kulture, N poleg predavanj o obči etnologiji pa je Novak a Slovenskem imamo bogato tradicijo uvedel še sistematična predmeta o etnologiji razvoja etnoloških in antropoloških južnih Slovanov in etnologiji narodov Evrope. znanj in pristopov, ki so jih od 16. Komparativne vidike vede so v petdesetih in do zgodnjega 20. stoletja razvijali nekateri šestdesetih letih 20. stoletja ohranjala tudi pre- evropsko (pri)znani pisci (omeniti velja Žigo davanja z zunajevropskimi tematikami. Herbersteina, Janeza Vajkarda Valvasorja, An- tona Tomaža Linharta, Frana Miklošiča, Gre- Položaj na oddelku se je ponovno spremenil gorja Kreka, Karla Štreklja in Matija Murka), in leta 1960 s prihodom asistenta Slavka Kremen- tudi prvi profesionalni znanstveni instituciji: ška, ki je leta 1980 postal redni profesor. S tem Kranjski deželni muzej že od leta 1824 in Ma- je bila poleg katedre za regionalno etnologijo riborski pokrajinski muzej od 1909, v katerih zasedena še katedra za občo in neevropsko so ravnatelji in kustosi gojili etnografijo in zbi- etnologijo. Kremenšek je opustil ozko razu- rali t. i. etnografsko blago. Vendar je etnologi- mevanje ljudske kulture, ki so ga dotlej pove- ja kljub temu dobila svoje mesto na ljubljan- zovali le s podeželjem, in uveljavil proučeva- ski univerzi sorazmerno pozno – in tudi po nje delavske in urbane kulture, po čemer je tem je bil njen položaj v primerjavi z drugimi »ljubljanska etnološka šola« zaslovela tudi zu- t. i. nacionalnimi vedami šibkejši. Za pridobi- naj takratnih jugoslovanskih okvirov, na drugi tev naziva univerzitetnega profesorja na Filo- strani pa se je naslonil na historicistično me- zofski fakulteti si je že od leta 1920 prizade- todološko paradigmo. Izjemno pomembna je val Niko Zupanič (1876–1961), ki je bil kljub bil njegova usmeritev v proučevanje življenja pozitivnim mnenjem o svojem etnološkem, v mestnih in delavskih naseljih. Njegova razis- antropološkem in etnografskem delu zaradi kava v ljubljanskem naselju Zelena jama tudi v različnih razlogov večkrat zavrnjen. Predava- mednarodnih okvirih sodi med pionirska dela nja iz etnologije z etnografijo je Niko Zupanič na področju urbane etnologije in antropolo- začel šele leta 1940, ko je bil predmet sprejet gije. Njegovo delo na oddelku in v slovenski v izpitni red fakultete, a so bila zaradi vojne etnologiji je bilo povezano s pomembnimi predavanja prekinjena že v drugem semestru. premiki na področju metodologije in s kritič- Predmetnik, ki ga je po ponovnem začetku nim premislekom predmeta etnološkega dela, predavanj jeseni leta 1945 zasnoval Zupanič, njegova metodološko utemeljena in tudi ino- kaže na moderno zasnovan študij z izrazito vativna definicija vede pa je od šestdesetih let komparativno antropološko usmeritvijo. dalje omogočala odpiranje novih znanstvenih obzorij slovenske etnologije. Način življenja Po Zupaničevi upokojitvi leta 1957 je takratno (ki ga je kot predmet etnologije sočasno s Kre- katedro za etnologijo prevzel prvi doktorant menškom razvijal tudi Angelos Baš) in ljudska etnologije na Slovenskem, Vilko Novak (1909– kultura sta pod njegovim vplivom v Sloveniji 2003), ki je bil sicer na oddelku kot asis tent (p)ostala temeljna etnološka koncepta vse do zaposlen že od leta 1948 in kot docent od konca osemdesetih let. leta 1954. Novak je sledil široki komparativni 37 Šele nadaljnja kadrovska širitev oddelka v programa, kot ga je Zupanič zasnoval v štiride- osemdesetih letih 20. stoletja je omogočala tudi setih letih, je bilo v devetdesetih letih povezano širitev tematskih področij, med katerimi je bila tudi z novimi kadrovskimi okrepitvami oddelka. posebej pomembna zunajevropska etnologija. Leta 1998 je šel v pokoj profesor Vekoslav Kre- Leta 1974 je začel predavati dr. Zmago Šmitek menšek, leto pozneje pa sta sodelavca postala (redni profesor od leta 1995), leta 1978 dr. Ja- dr. Vito Hazler in dr. Rajko Muršič (od leta 2009 nez Bogataj (redni profesor od leta 1998) in redni profesor), leta 2000 pa še pokojni dr. Bo- leta 1984 dr. Božidar Jezernik (redni profesor rut Brumen (1963–2005) in leta 2001 dr. Mirjam od 1999). Z oddelkom pa je redno sodeloval Mencej (redna profesorica je postala leta 2011). tudi dr. Angelos Baš (redni profesor od 1984). Poslej je veliko bolj kot preteklost ljudskega živ- ljenja prišlo v ospredje proučevanje sodobnosti, Do naslednjega večjega premika v razvoju od- soočanje z aktualnimi družbenimi problemi in delka je prišlo v akademskem letu 1990/91, ko spremembami ter kritična refleksija dotedanjih se je oddelek preimenoval v Oddelek za etnolo- dosežkov. Epistemološki rez v devetdesetih gijo in kulturno antropologijo. To je bilo v tistem letih je utemeljil sodobno podobo slovenske času nujno, saj se dotedanje raziskovalno delo etnologije oziroma kulturne antropologije kot v in študijske vsebine niso bistveno razlikovale od svet odprte vede, ki z uporabo posodobljenih področij, ki so jih na zahodu imenovali social- metod odgovarja na ključne probleme svojega na ali kulturna antropologija. V poznejših letih lastnega okolja, hkrati pa se umešča v evropske so temu zgledu sledili malodane vsi podobni in svetovne tokove razvoja vede. Sodelavci in so- oddelki v srednji in vzhodni Evropi. Ob spre- delavke oddelka pa so se poslej v svojih znan- membi študijskih programov v študijskem letu stvenoraziskovalnih prizadevanjih uspešno 1994/95 je bil ob dotedanjem dvopredmetnem lotevali znanstvenih analiz mnogih sodobnih študiju uveden tudi samostojni študij etnologi- družbeno-kulturnih pojavov, nacionalizma, ste- je in kulturne antropologije. Tak razvoj je spre- reotipov, socialno kulturnih fenomenov mest, mljala živahna, mestoma celo žolčna razprava v posledic vojne v nekdanji Jugoslaviji, posledic strokovnih in znanstvenih revijah, saj so preime- novih meja, kulturnih značilnosti sodobnih novanje oddelka nekateri odklanjali. S časovne družb v različnih delih sveta itn. distance pa je jasno, da je uvedba antropologije omogočila kvalitativni premik v delu oddelka. Ob prehodu v novo tisočletje je prišlo do kore- nitega preloma in globokih sprememb, a so te Ponovno uvajanje samostojnega študija in obu- vendarle sledile razvojni logiki komparativne janje antropoloških razsežnosti študijskega in regionalno-etnografske usmeritve nosilcev 38 Zaradi izjemno bogate tradicije, raziskovalnih izkušenj in gosto spletene mreže mednarodnih povezav je oddelek osrednja etnološka in kul- turnoantropološka institucija na Slovenskem. Na oddelku izvajamo študijske programe na diplomski, magistrski in doktorski stopnji ter skupni magistrski program CREOLE s sedmimi evropskimi univerzami. Temeljni cilj progra- mov je pridobitev splošnih humanističnih in družboslovnih znanj ter specifičnih kompe- tenc, ki izhajajo iz poznavanja načinov življenja in kulturne raznolikosti. Sodelavci in sodelavke oddelka so nosilci in nosilke razvoja slovenske etnologije in kulturne antropologije in so v skoraj osemdesetih letih od ustanovitve razvi- jali lastne teoretsko-metodološke pristope, ki so jih ves čas soočali z raziskovalnimi pristopi po svetu in v okviru svojih možnosti, predvsem razvoja oddelka v prvih štirih desetletjih ra- v regionalnih okvirih, sooblikovali zgodovino zvoja oddelka. Po mnenju Boruta Brumna je vede in njeno strokovno podobo. oddelek s tem začel razvijati novo slovensko Oddelek za etnologijo etnologijo, ki se je s kulturno antropologijo in kulturno antropologijo približala sodobnim usmeritvam v humanistič- nih in družboslovnih vedah. Katedre Omenjeni premiki so se od takrat najizraziteje kazali v vse intenzivnejših povezavah s svetom • Katedra za splošno etnologijo in in vse večjem številu objav v slovenskih in med- metodologijo narodnih znanstvenih in strokovnih publikaci- • Katedra za etnologijo Slovencev jah, predvsem pa v knjižni zbirki Zupaničeva • Katedra za etnologijo Evrope knjižnica, ki je na pobudo Rajka Muršiča začela • Katedra za neevropsko etnologijo izhajati leta 1999 in v kateri je do začetka leta • Katedra za folkloristiko 2018 izšlo 15 monografij z različnih področij • Katedra za etnološko muzeologijo in etnologije, 15 zbornikov prispevkov z različnih etnološko konservatorstvo mednarodnih znanstvenih srečanj v angleškem • Katedra za kulturno antropologijo jeziku, 15 takšnih zbornikov v slovenskem jezi- ku in en prevod. Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Etnologija in kulturna antropologija – enopredmetni Etnologija in kulturna antropologija – enopredmetni Etnologija in kulturna antropologija – dvopredmetni Etnologija in kulturna antropologija – dvopredmetni KREOL: Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi / CREOLE: Cultural differences and trans- national processes – skupni 3. stopnja Področja: Balkanski študiji, Etnični in migracijski Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni študiji, Etnologija, kulturna in socialna antropologija, Heritologija 39 Trenutni raziskovalni projekti in Študentske dejavnosti in društva mednarodna sodelovanja • KULA: revija Slovenskega etnološkega in • raziskovalni program Slovenske identite- antropološkega združenja Kula te v evropskem in svetovnem kontekstu • Inštitut za multikulturne raziskave (IMR) (P6-0187) • Slovensko etnološko in antropološko • raziskovalni projekt Dediščina prve svetov- združenje KULA ne vojne: reprezentacije in reinterpretaci- • MATAFIR, društvo za medkulturne je (J6-7173) povezave • soizvajanje raziskovalnega projekta Mis- • Roaming Anthropology liti bodočnost: primerjalna antropološka • revija Šegavec študija pričakovanj v jugovzhodni Evropi (J6-7480) Seznam zaposlenih • soizvajanje raziskovalnega projekta Zava- rovana območja ob slovensko-madžarski • doc. dr. Alenka Bartulović (od 2004) meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega • red. prof. dr. Bojan Baskar (od 2006) razvoja (J6-8254) • Mojca Bele, samostojna strokovna delavka • bilateralni raziskovalni projekt Sodobne (od 2006) oblike postsocialistične samoartikulacije: • doc. dr. Neža Čebron Lipovec (od 2019) potrošnja, verovanja in domovanja • izr. prof. dr. Uršula Lipovec Čebron • bilateralni raziskovalni projekt National (od 2001) Borders and Social Boundaries in Europe: • doc. dr. Mateja Habinc (od 2010) the case of Friuli (z Mednarodno doktor- • izr. prof. dr. Jože Hudales (od 2001) sko šolo v Ženevi) • Mihaela Hudelja, bibliotekarka (od 1990) • sodelovanje red. prof. dr. Rajka Muršiča • red. prof. dr. Božidar Jezernik (od 1984) v mednarodnem raziskovalnem projektu • doc. dr. Miha Kozorog (od 2014) SENSOTRA – Sensory Transformations • doc. dr. Boštjan Kravanja (od 1999) and Transgenerational Environmental • doc. dr. Sarah Lunaček Brumen (od 2010) Relationships in Europe, 1950–2020 • red. prof. dr. Mirjam Mencej (od 1993) • sodelovanje v mednarodnih programih • dr. Anja Moric (od 2017) Erasmus+, Ne-EU Erasmus+ in Ceepus • red. prof. dr. Rajko Muršič (od 1993) • Oddelek izvaja skupni magistrski program • red. prof. dr. Mojca Ramšak (od 2009) Kreol: Kulturna raznolikost in transna- • izr. prof. dr. Jaka Repič (od 2002) cionalni procesi ( CREOLE: Cultural diffe- • izr. prof. dr. Peter Simonič (od 1999) rences and transnational processes). To je • asist. dr. Marjana Strmčnik (od 2013) prvi skupni evropski program na podro- • asist. Ana Svetel, mlada raziskovalka čju socialne/kulturne antropologije in ga (od 2016) izvajamo skupaj z Univerzo na Dunaju, • Damjana Žbontar Furlan, bibliotekarka Univerzo Lumière v Lyonu, Irsko nacio- (od 1999) nalno univerzo v Maynoothu, Avtonomno univerzo v Barceloni, Univerzo v Bernu, Univerzo v Stockholmu in Univerzo Ada- ma Mickiewicza v Poznanju. Knjižne zbirke, znanstvene revije • Zupaničeva knjižnica (knjižna zbirka) • Etno je fletno (e=f) (knjižna zbirka) • AE gradiva (knjižna zbirka) • Kulturna dediščina (knjižna zbirka) 40 Oddelek za filozofijo Krajša zgodovina oddelka in Cene Logar, ki se je želel posvetiti sociologiji. predmet poučevanja Mesto je dobil leta 1941 in začel predavati no- etiko (spoznavno teorijo), predvsem v smislu Z predmetnostne teorije. ačetki Oddelka za filozofijo segajo v leto 1919, ko je bil v okviru Filozofske fakulte- Drugo obdobje razvoja oddelka se začne leta te zasnovan skupni Seminar za filozofijo 1945 z novo politično situacijo. Če je imel dotlej (s psihologijo) in pedagogiko. Prvo obdobje de- študij filozofije bolj kabinetni značaj, je novi po- lovanja oddelka nosi pečat dr. Franceta Vebra, litični sistem pričakoval od filozofije aktivno vlo- ki ga je leta 1920 fakultetni svet imenoval za do- go v izgradnji socializma, pri čemer naj bi imel centa. Na oddelku je ostal do upokojitve avgusta dominantno vlogo dialektični in historični ma- 1945. Njegova začetna predavanja iz leta 1920 terializem. Povsod v Jugoslaviji je bila opravlje- obsegajo tako načela analitične psihologije kot na čistka med meščanskimi filozofi, katerih ve- ožje filozofska vprašanja. Vodenje Filozofskega lik del je bil odstranjen z univerz. Taka usoda je seminarja z aktivno udeležbo slušateljev je bilo doletela tudi Vebra, ki je bil avgusta 1945 admi- ves čas ena od značilnosti njegovega načina nistrativno upokojen. Ker je za razvijanje svojih dela. Prvi asistent na filozofiji je bil dr. Klement misli potreboval občinstvo, je po tem kot filozof Jug (1898–1924). Delo v seminarju se je začelo odnehal in ni napisal nobenega omembe vred- deliti šele z letom 1934, ko je docentka postala nega filozofskega spisa več. dr. Alma Sodnik (1896–1965). Avgusta 1945 je predstojništvo prešlo na Sodni- V tem času je Veber deloval na področju zgodo- kovo. Naslednjega leta je postala izredna profe- vine filozofije, drugo področje je bila sistemat- sorica, k prilagoditvi učnega načrta pa sta bistve- ska filozofija, kjer je predaval predmetnostno no prispevala Boris Ziherl in Cene Logar. Ziherl teorijo, in to na področjih etike, spoznavne teo- (1910–1976) je prevzel predavanja iz dialektične- rije in estetike. S tem je uvedel na področje slo- ga materializma. Logar (1913–1995) je nastopil venske filozofije srednjeevropsko filozofijo, ki kot docent leta 1947 in je do leta 1949 predaval je nastala v graškem seminarju pod vodstvom posamezna poglavja iz novoveške filozofije in profesorja Alexiusa von Meinonga in je bila po- teme iz spoznavne teorije dialektičnega in histo- sebna zvrst fenomenologije. Po smrti Meinonga ričnega materializma. Februarja 1949 je bil po re- je Veber leta 1921 od učiteljeve vdove odkupil soluciji informbiroja odstranjen, zaprt na Golem knjižnično zapuščino, ki je kot Meinongova otoku, po izpustitvi pa je dobil delo v Državnem knjižnica predstavljala glavno znanstveno opo- arhivu Slovenije. Fakulteta mu je priznala naziv ro Filozofskega seminarja na Univerzi v Ljublja- redni profesor, predavati pa zaradi bolezni ni za- ni. Katalog Meinongove knjižnice, ki je bil izdan čel. Na izpraznjeno mesto učitelja za dialektični 1998, obsega 2387 monografskih enot in 346 le- materializem z logiko in spoznavno teorijo je bil tnikov revij – večinoma iz filozofije, a tudi nekaj na fakultetnem svetu leta 1950 izvoljen docent s področij psihologije, pedagogike, družboslov- dr. Vladimir Seliškar (1911–1999), ki je nato pre- ja in naravoslovja. Če povzamemo to prvo ob- daval filozofijo marksizma in spoznavno teorijo. dobje razvoja oddelka, velja reči, da je bil pro- Leta 1954 je Boris Ziherl postal redni profesor za gram predavanj in seminarjev predvsem delo historični materializem, oddelek se je preimeno- dveh eminentnih predstavnikov slovenske filo- val v Oddelek za filozofijo in sociologijo in dobil zofske ustvarjalnosti: Vebra in Sodnikove. Leta tri asistentska mesta, ki so jih zasedli Veljko Rus, 1939 je za naziv privatnega docenta zaprosil dr. Taras Kermauner in Anton Žvan. 41 Leta 1960 je bil ustanovljen Oddelek za socio- logijo, katerega bistveni del je postala nekda- nja katedra za historični materializem Borisa Ziherla. Ta odcepitev katedre je pomenila tudi izgubo prostorov, ki so bili filozofiji namenje- ni v novi stavbi fakultete. Oddelek pa je spet prevzel staro in še danes veljavno ime Odde- lek za filozofijo. S študijskim letom 1961/62 se je filozofski odde- lek ponovno začel krepiti: nastopila sta Božidar Debenjak (1935–) kot predavatelj teorije stvar- nosti in Frane Jerman (1933–2002) kot asistent za dialektični materializem s spoznavno teorijo in logiko. Upok. red. prof. dr. Alma Sodnik je bila pripravljena še naprej predavati zgodovino starejše filozofije, sodelovanje je končala šele njena smrt. Leta 1965 je na oddelek kot docent za etiko prišel dr. Vojan Rus (1924–2015). Kmalu je napredoval v izrednega in pozneje v rednega in učnih vsebin, in sicer na vseh treh ravneh profesorja; pod sintagmo »filozofska sistemati- bolonjskega študija. Redni študij se je v zad- ka« je razgrnil celo vrsto filozofskih disciplin – njem desetletju okrepil z mednarodnimi po- etiko, antropologijo in ontologijo, pozneje tudi godbami o sodelovanju in izmenjavi študen- estetiko. Njegov prihod je tudi omogočil najprej tov in učiteljev. Borisu Majerju, da je 1968 doktoriral, nato pa, Poleg rednega študija Oddelek za filozofijo iz- da obranita doktorata še Frane Jerman in Boži- vaja tudi študij ob delu ter magistrski in dok- dar Debenjak. Oddelek je zdaj lahko organiziral torski študij. Zelo razvita je tudi raziskovalna tudi tretjestopenjski študij ter zaživel normalno dejavnost. Člani oddelka tvorijo raziskovalno življenje. To kažejo tudi statistike študentskega skupino Filozofija pri Znanstvenem inštitutu, ki vpisa in števila diplomantov. je najuspešnejša raziskovalna skupina ne le na Po univerzitetni reformi študija 1986, ki jo je od- Filozofski fakulteti, ampak v nacionalnem meri- delek izkoristil za uvedbo tudi enopredmetnega lu, glavni raziskovalni program Filozofske razi- (samostojnega) študija filozofije, se je oddelek skave pa vodi akad. prof. dr. Slavoj Žižek Krečič. v študijskem letu 1989/90 odločil za prestruktu- Oddelek za filozofijo omogoča zelo kompleks- riranje študijskega programa in uvedbo novih no poučevanje filozofije, v katerem so zasto- predmetov (filozofije religije, filozofije narave, pane vse vodilne usmeritve sodobne filozofije teoretske psihoanalize) ter za osamosvojitev (fenomenologija, hermenevtika, analitična fi- estetike z lastnim učiteljem. Ta program je sto- lozofija, strukturalizem in psihoanaliza). Mar- pil v veljavo s študijskim letom 1991/92, kar je sikje v svetu so filozofski oddelki razdeljeni po omogočilo, da so na oddelek prišli še trije učite- filozofskih smereh, tako da ima ena univerza lji: red. prof. dr. Tine Hribar, izr. prof. dr. Marko zastopano eno smer, npr. analitično, druga pa Uršič in izr. prof. dr. Lev Kreft. Strokovna stabil- drugo, npr. fenomenološko. V nasprotju s tem nost in uspešnost oddelka se je odzrcalila tudi pa je zavestna odločitev našega oddelka, da so v vpisnih številkah, ki so na vrhuncu dosegle v njem zastopane vse aktualne filozofske ori- prek 500 študentov v vseh smereh in letnikih, entacije. Ta odločitev za pluralnost in sožitje je tako da jih je bilo treba omejevati. prednost, ki jo narekuje predvsem zavezanost Bolonjska prenova leta 2006 je prinesla veli- dialogu. Ta drža in znanstvena odmevnost čla- ke vsebinske in kurikularne spremembe. Z vi- nov oddelka doma in v tujini izpričujeta njego- dika vsebine je Oddelku za filozofijo uspelo vo nesporno vitalnost. vključiti v programe vrsto novih predmetov Oddelek za filozofijo 42 Katedre Trenutni raziskovalni projekti in mednarodna sodelovanja • Katedra za zgodovino filozofije in fenomenologijo • raziskovalni projekt Struktura in genealo- • Katedra za logiko, analitično filozofijo gija indiference: logika – epistemologija – in spoznavno teorijo ideologija (J6-8263) • Katedra za ontologijo in filozofsko • raziskovalni projekt Jezik in znanost: sistematiko možnost realizma v moderni filozofiji • Katedra za socialno filozofijo, filozofijo (J6-7364) zgodovine in teoretsko psihoanalizo • raziskovalni projekt Evropa kot filozofska ideja in politični subjekt (J6-8264) • mednarodna programa študentske in uči- teljske izmenjave ERASMUS+ in CEEPUS Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Filozofija – enopredmetni Filozofija – enopredmetni smer a – Filozofske perspektive smer b – Filozofije sodobnosti Filozofija – dvopredmetni Filozofija – dvopredmetni pedagoški program modul a – Filozofija kulture modul b – Filozofija splošno Filozofija kulture – dvopredmetni 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področji: Filozofija, Študiji spola Varstvo okolja – interdisciplinarni 43 Študentske dejavnosti in društva • Študentsko filozofsko društvo • študentski časopis Iluzija • organizacija Filozofskega maratona na Oddelku za filozofijo Seznam zaposlenih • asist. Izidor Barši, mladi raziskovalec (od 2017) • red. prof. dr. Miran Božovič (od 1987) • doc. dr. Borut Cerkovnik (od 1994) • doc. dr. Jan Ciglenečki (od 2017) • red. prof. dr. Mladen Dolar (od 1980) • red. prof. dr. Eva Dolar Bahovec (od 2002) • doc. dr. Simon Hajdini (od 2014) • red. prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth (od 1977) • doc. dr. Valentina Hribar Sorčan (od 1997) • Renata Josipović, samostojna strokovna delavka (od 2010) • Bojana Jovićević, mlada raziskovalka (od 2017) • Marko Kitin, bibliotekar (od 2010) • izr. prof. dr. Zdravko Kobe (od 1997) • red. prof. dr. Dean Komel (od 1998) • asist. dr. Gregor Kroupa (od 2011) • red. prof. dr. Janko Lozar Mrevlje (od 2006) • red. prof. dr. Olga Markič (od 1998) • asist. dr. Luka Omladič (od 2011) • red. prof. dr. Borut Ošlaj (od 1996) • doc. dr. Nina Petek (2013–2016, od 2018) • red. prof. dr. Matjaž Potrč (od 1987) • izr. prof. dr. Igor Pribac (od 1985) • doc. dr. Jurij Simoniti (od 2010) • Marjetka Ščelkov, bibliotekarka (od 1985) • red. prof. dr. Marjan Šimenc (od 1994) • dr. Lidija Šumah (od 2014) • red. prof. dr. Marko Uršič (od 1992) • doc. dr. Sebastjan Vörös (od 2016) • red. prof. dr. Franci Zore (od 1993) • akad. red. prof. dr. Slavoj Žižek Krečič (od 1998) 44 Oddelek za geografijo Kratka zgodovina oddelka in Osnovan je bil seminar ter uvedene intenziv- predmet poučevanja ne terenske vaje. Pri znanstvenoraziskovalnem delu je bil poudarek na geomorfološkem, pre- A bivalstvenem in agrarnogeografskem prouče- kademsko pot je geografija na Sloven- vanju slovenskih pokrajin. skem začela z ustanovitvijo ljubljan- ske univerze leta 1919, ko sta bili zanjo Po drugi svetovni vojni je slovenska geografi- predvideni dve stolici, za fizično geografijo ja pridobila širše možnosti za organizacijski, in antropogeografijo. Pred tem je bila sloven- študijski in vsebinski razmah, vendar sta se ska geografija predvsem domoznansko in Melik in Ilešič vse do začetka šestdesetih let narodnobuditeljsko usmerjena, dobro je bila 20. stoletja sama ukvarjala z obsežnim pedago- razvita šolska geografija. Zaradi pomanjkanja škim delom, izdajo učbenikov, znanstvenora- ustrezno izobraženega domačega kadra je bil ziskovalnim delom in številnimi pomembnimi leta 1920 za prvega rednega profesorja za ge- družbenopolitičnimi funkcijami. Kadrovske ografijo imenovan Dalmatinec Artur Gavazzi. razmere so se izboljšale po letu 1959, ko je tret- Z delom je začel leta 1920, ko je bil v okviru je predavateljsko mesto zasedel Vladimir Kle- Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani usta- menčič, odobrenih in zasedenih pa je bilo tudi novljen tudi Geografski inštitut, predhodnik več asistentskih mest. današnjega Oddelka za geografijo. Gavazzi je Leta 1961 so Geografski inštitut preimenovali v poskrbel za tehnične pogoje študija, uredil in Oddelek za geografijo, ki se je v naslednjih letih opremil je prostore, poskrbel za knjižnico in dodatno kadrovsko okrepil. Študij geografije je zbirko kart ter opremil fizičnogeografski labo- bil organiziran dvopredmetno in dvostopenj- ratorij. Delo Geografskega inštituta je povezal sko. Diplomanti so se zaposlovali v osnovnih z vodenjem Zavoda za meteorologijo in geodi- in srednjih šolah, vse več jih je našlo zaposli- namiko, ki so ga leta 1921 priključili ljubljanski tev tudi zunaj šol. Leta 1966 je Oddelek za ge- univerzi. Študij geografije je potekal po vzoru ografijo začel tudi s podiplomskim študijem. avstrijskega študijskega sistema. Prvi študenti Ljubljanska geografija se je v šestdesetih letih in diplomanti geografije so leta 1922 ustanovili 20. stoletja uveljavila tako v takratnih jugoslo- Geografsko društvo Slovenije, ki je prerastlo v vanskih kot tudi v mednarodnih krogih. Znan- osrednjo stanovsko organizacijo slovenskih ge- stvenoraziskovalno delo se je zaradi hitre preo- ografov in začelo leta 1925 izdajati Geografski brazbe slovenskih pokrajin v sedemdesetih in vestnik, najstarejšo slovensko strokovno geo- osemdesetih letih 20. stoletja ter povečane spe- grafsko revijo. cializacije pedagoškega in raziskovalnega dela Po odhodu Gavazzija v Zagreb je bil leta 1927 razširilo na nova področja: geografijo krasa, na njegovo mesto izvoljen Anton Melik, ki je funkcijsko zasnovane klimatogeografske, hi- nato s Svetozarjem Ilešičem od leta 1933 do drografske in biogeografske raziskave, na pro- konca šestdesetih let 20. stoletja kreiral študij in učevanje naravnih nesreč, raziskave podeželja znanstveno usmerjenost slovenske geografije. in mest zaradi deagrarizacije, urbanizacije, in- Z Melikom je geografija na ljubljanski univerzi dustrializacije in razvoja turizma, proučevanje ulovila takrat sodobne mednarodne geograf- narodnostno mešanih območij itn. V tem času ske tokove in se hkrati razvijala kot nacionalna se je začela veda počasi izvijati iz tradicionalnih veda. Melik in Ilešič sta skrbela za napredek pe- okvirov s poudarkom na regionalni geografiji dagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela, in v ospredje postavljati probleme pokrajine v povečeval se je tudi interes za študij geografije. industrijski družbi, vplive tranzitnega položaja 45 Slovenije, odprtost Slovenije gospodarsko raz- sodelovanju s sedanjim Geografskim inšti- vitemu delu Evrope in probleme obmejnih re- tutom Antona Melika ZRC SAZU in, dokler je gij. Zaradi negativnih učinkov industrializacije obstajal, z Inštitutom za geografijo pri Univerzi in urbanizacije so veliko pozornosti posvečali v Ljubljani. V publikacijah obeh ustanov in v ekološkim problemom in varstvu okolja. Geografskem vestniku je izšla tudi večina raz- iskovalnih dosežkov članov oddelka. Zaradi Rezultat mednarodnih stikov članov oddelka vedno večjih potreb po objavljanju se je Odde- in njihovega povezovanja z različnimi geo- lek za geografijo FF UL leta 1985 odločil izda- grafskimi šolami v Evropi in zunaj nje je bila jati lastno znanstveno revijo Dela, ki še vedno raznolikost konceptov, ki so se pojavili v peda- redno izhaja. Po osamosvojitvi Slovenije, še po- goškem in znanstvenem delu sodelavcev. Pri sebej po vključitvi v Evropsko unijo, je prišlo metodologiji raziskovanja so se vse bolj uve- do korenitih sprememb raziskovalne politike ljavljale kvantitativne metode, ki so spremljale in vrednotenja raziskovalnega in pedagoške- vpeljavo računalnikov in programskih orodij ga dela. Za opravljanje raziskovalnega dela se zanje, predvsem geografskih informacijskih je oddelek vključil v Znanstvenoraziskovalni sistemov, v raziskovalni in pedagoški proces. inštitut Filozofske fakultete. Ta pomaga voditi Kadrovski in strokovni razvoj ter potrebe trga raziskovalno delo, ki poteka v okviru oddelčne dela so vodili v temeljito preoblikovanje študij- programske skupine, temeljnih projektov, skega programa. Poleg pedagoške je bila obli- mednarodnih projektov in tržno usmerjenih kovana tudi nepedagoška smer študija, ki je v projektov. Za izboljšanje raziskovalnih pogojev devetdesetih letih prejšnjega stoletja prerasla v in povečanje konkurenčnosti je oddelek leta samostojno smer. Znotraj nje se je izoblikova- 2002 ustanovil svoj Raziskovalni center, leta lo pet usmeritev: geografija krasa, varstvo geo- 2009 pa začel izdajati tudi zbirko monografij grafskega okolja, geografija turizma, politična GeograFF in leta 2010 e-GeograFF. geografija in prostorsko planiranje. Konec is- tega desetletja je bila opuščena dvopredmetna Korenite spremembe je študij geografije na lju- nepedagoška smer, obenem sta bila izenačena bljanski univerzi začel doživljati po letu 2005, predmeta A in B. Geografijo je bilo mogoče ko so stekle priprave za reorganizacijo študija študirati kot dvopredmetni pedagoški ali kot po bolonjskih smernicah. S prvo stopnjo bo- samostojni nepedagoški študij. lonjskega programa je oddelek začel v študij- skem letu 2008/09, z drugo pa v študijskem Raziskovalno delo članov oddelka je do konca letu 2011/12. Akreditirane ima štiri študijske osemdesetih let 20. stoletja potekalo v tesnem programe, po dva na prvi in drugi stopnji, med- Katedre tem ko je na tretji stopnji geografija kot znan- stveno področje vključena v interdisciplinarna • Katedra za fizično geografijo doktorska študija Humanistika in družboslovje • Katedra za družbeno geografijo ter Varstvo okolja. • Katedra za regionalno geografijo Po letu 1990 je postal študij geografije bolj • Katedra za regionalno planiranje množičen. Nanj se je letno vpisovalo okoli • Katedra za politično geografijo 100 študentov, 50 na enopredmetni in 50 na • Katedra za varstvo geografskega okolja dvopredmetni študij. Generacije študentov so • Katedra za didaktiko geografije razvile bogate obštudijske dejavnosti, vključ- • Katedra za geografijo turizma no z ustanovitvijo Društva mladih geografov Slovenije, ki organizira raziskovalne tabore, Trenutni raziskovalni projekti in potopisna predavanja, ekskurzije, študentske izmenjave in udeležbo na študentskih strokov- mednarodna sodelovanja nih srečanjih v tujini. Društvo izdaja tudi glasilo GEOmix. Od leta 2000 oddelek nagrajuje naj- • raziskovalni program Trajnostni regional- boljša študentska zaključna dela s Priznanjem ni razvoj Slovenije (P6-0229) Oddelka za geografijo. • temeljni aplikativni projekt Pokrajinska raznolikost in vroče točke v Sloveniji izr. prof. dr. Darko Ogrin (L6-6852) Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Geografija – enopredmetni Geografija – enopredmetni Geografija – dvopredmetni Geografija – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Področja: Etnični in migracijski študiji, Evropske Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni študije, Geografija Varstvo okolja – interdisciplinarni • temeljni aplikativni projekt Prožnost alp- Seznam zaposlenih skih pokrajin z vidika naravnih nesreč (J6-6853) • asist. Nejc Bobovnik (od 2017) • aplikativni projekt Potenciali in ovire za • doc. dr. Dejan Cigale (1994–1998, od 2002) razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah • dr. Martina Frelih, bibliotekarka (od 2009) v Sloveniji (CRP, V4-1631) • asist. Kristina Glojek, mlada raziskovalka • aplikativni projekt Celovita metodologija (od 2017) za popis in analizo degradiranih območij, • mag. Darja Gros (od 1998) izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev • doc. dr. Mojca Ilc Klun (od 2007) ažurnega registra (CRP, V6-1510) • Saša Jontez, bibliotekarka (od 2018) • raziskovalni projekt HORIZON 2020 New • Ida Knez Račič, bibliotekarka (od 1988) Entrat netWork: Business models for inno- • izr. prof. dr. Marko Krevs (od 1990) vation, entrepreneurship and resilience in • izr. prof. dr. Simon Kušar (od 2001) European agriculture (NEWBIE) • izr. prof. dr. Barbara Lampič (od 2002) • raziskovalni projekt INTERREG Educating • Simona Lukič, laborantka (od 1989) Youth for the Alps: (re)connecting Youth • Lucija Miklič Cvek, bibliotekarka and Mountainge for an inspiring future (od 2000) in the Alps (YOUrALPS) • mag. Jerica Mrak Pestotnik, samostojna • raziskovalni projekt ERASMUS+ Freely strokovna delavka (od 2016) Accessible Central European Soil (FACES) • izr. prof. dr. Karel Natek (od 1999) • raziskovalni projekt ERASMUS+ Transnati- • izr. prof. dr. Darko Ogrin (od 1987) onal Education in LEADER Implementati- • izr. prof. dr. Matej Ogrin (od 2003) on (TELI 2) • izr. prof. dr. Irma Potočnik Slavič (od 1997) • raziskovalni projekt ERASMUS+ Border • red. prof. dr. Dejan Rebernik (od 1993) Education – Space, Memory and Reflecti- • doc. dr. Blaž Repe (od 1999) ons on Transculturality (BeSMART) • izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc (od 1992) • projektna naloga za pripravo Strategije • doc. dr. Boštjan Rogelj (od 2000) prostorskega razvoja Slovenije – strokovna • Ana Seifert Barba, kartografinja (od 2017) podpora fokusnim skupinam v sklopu • red. prof. dr. Uroš Stepišnik (od 2006) priprave SPRS 2050; SKLOP (4): GORSKA • doc. dr. Tajan Trobec (od 2008) IN OBMEJNA OBMOČJA • Sara Uhan, raziskovalka (od 2018) • mednarodna programa študentske in uči- • izr. prof. dr. Katja Vintar Mally (od 2001) teljske izmenjave ERASMUS+ in CEEPUS • Tina Vrabič, kartografinja (od 2018) GeoRegNet • izr. prof. dr. Jernej Zupančič (od 2002) Knjižne zbirke, znanstvene revije • Dela (znanstvena revija) • GeograFF (knjižna zbirka) • e-GeograFF (knjižna zbirka v elektronski obliki) Študentske dejavnosti in društva • Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani (AGUL) • Društvo mladih geografov Slovenije (DMGS) 48 Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Krajša zgodovina oddelka in skupinah pod vodstvom lektoric in lektorjev ter predmet poučevanja višjih predavateljev, ki so tedaj velikokrat pouče- vali tudi temeljne predmete, od morfologije in Z fonetike do skladnje in stilistike. Leta 1965 se je ačetki Oddelka za germanistiko z neder- Seminar za germansko filologijo preimenoval v landistiko in skandinavistiko segajo v Oddelek za germanske jezike in književnosti, ki letni semester študijskega leta 1919/20, se je sčasoma razvil v enega številčno najmoč- ko je na Univerzi v Ljubljani začela delovati sto- nejših oddelkov na Filozofski fakulteti. Dinami- lica za germansko filologijo. Njen ustanovitelj čen razvoj stroke je leta 1998 pripeljal do spora- in prvi predstojnik je bil dr. Jakob Kelemina zumne razdružitve in ustanovitve dveh ločenih (1882–1957), mednarodno priznani strokov- oddelkov: Oddelka za anglistiko in amerikanisti- njak za nemško srednjeveško književnost, ki ko ter Oddelka za germanistiko z nederlandisti- je položil trdne temelje za razvoj germanistike ko in skandinavistiko. na Slovenskem in bil na njenem čelu več kot tri desetletja. V okviru germanske filologije so Prav lektorata za nizozemščino in švedščino, ki poučevali tako angleški jezik in književnost kot nudita intenzivni jezikovni pouk, omogočata nemški jezik in književnost; poudarek je bil na pridobitev mednarodno priznanih certifikatov historični slovnici in srednjeveških besedilih, ter posredujeta družbo, kulturo in literaturo kljub temu pa je profesor Kelemina že od sa- obeh govornih področij, sta pomembna obo- mega začetka v cikličnih predavanjih ponujal gatitev oddelka in hkrati unikum v slovenskem tudi literarnozgodovinske teme, ki so obravna- prostoru. Že v petdesetih letih 20. stoletja je go- vale književnost vse do pozne romantike, ter stovanje danskega slavista spodbudilo akademi- vaje k fonetiki, ortoepiji in stilistiki. ka red. prof. dr. Janeza Orešnika, da se je lotil in- tenzivnega proučevanja skandinavskih jezikov, Po koncu vojne je bila slovenska germanistika kar je leta 1971 pripeljalo do ustanovitve stalne- spet pravzaprav na začetku: v seznamu preda- ga lektorata za švedščino. Zasluge za uveljavitev vanj lahko od nemških predmetov zasledimo nizozemskega jezika na Filozofski fakulteti lahko zgolj historično slovnico prof. Kelemine, zato pripišemo nederlandistu in umetnostnemu zgo- pa je toliko bolj stopila v ospredje anglistika, za dovinarju Paulu van den Heuvelu (1952–2015), kar je bil v veliki meri zaslužen red. prof. dr. Ja- ki je leta 1989 postavil temelje za nizozemski lek- nez Stanonik (1922–2004), nemcist in anglist ter torat in s svojim načinom dela in poučevanja, s dolgoletni predstojnik oddelka. Germanistika v karizmatičnostjo in pedagoško predanostjo nav- ožjem pomenu besede se je tako začela pospe- duševal številne študente. Leta 1991 sta švedšči- šeno razvijati šele po letu 1962, ko se je – po ha- na in nizozemščina postali izbirni drugi tuji je- bilitaciji dr. Dušana Ludvika (1914–2001) v do- zik v okviru študija nemščine ali angleščine, po centa ter preselitvi v novo zgradbo na Aškerčevi uvedbi bolonjske reforme leta 2008 pa obvezno cesti – katedra za germansko filologijo razdelila izbirna predmeta na enopredmetnem prvosto- na katedro za angleški jezik in književnost ter penjskem študijskem programu germanistika. katedro za nemški jezik in književnost. Ta se je okrepila z novimi kadri, pouk pa je postal bolj Pri uveljavljanju nemškega jezikoslovja kot sa- diferenciran in individualiziran, k čemur so go- mostojne znanstvene discipline so pomembno tovo pripomogle tudi jezikovne vaje v manjših vlogo odigrali tuji lektorji, predvsem kolegi iz 49 nekdanje Nemške demokratične republike. najnovejšo nemško književnost, v študijske Zlasti prof. dr. Siegfried Heusinger je bil kot programe je trdno zasidrala literarno vedo in mentor številnih magistrandov in doktorandov literarno teorijo, razvijala pa je tudi literarno eden ključnih dejavnikov pri tem razvoju. V štu- didaktiko nemščine kot tujega jezika, področje, dijskem letu 1987/88 je bila poleg pedagoške ki se v številnih evropskih germanistikah šele in nepedagoške smeri kot nadgradnja prvih začenja uveljavljati. Velik korak kot znanstve- dveh let študija vpeljana še prevajalska smer, na disciplina je naredila tudi didaktika pouka ki pa je bila nato z ustanovitvijo samostojnega nemščine: delo Marjane Kordaš, ki je položila Oddelka za prevajalstvo leta 1997 ukinjena. temelje, je nadgradila izr. prof. dr. Ana Marija Muster, ki je leta 1997 prevzela tudi vodenje no- Če so se lektorji iz nekdanje NDR praviloma voustanovljene katedre za didaktiko nemščine. posvečali jezikoslovju, pa so bili lektorji iz ZRN predvsem literarni znanstveniki. Tudi z njihovo Pomembna opora študijskemu procesu in pomočjo – in rednimi gostovanji profesorjev iz znanstvenoraziskovalnemu delu najprej ene- Avstrije (zlasti prof. dr. Dietmarja Goltschnigga ga, nato dveh in nazadnje celo treh oddelkov in prof. dr. Kurta Bartscha) – je germanistika je bila vedno tudi knjižnica. Ustanovljena je prebrodila kadrovsko stisko, ki je nastala po bila leta 1919, po izgradnji Narodne in univer- upokojitvi dr. Helene Stupan (1900–1992) in zitetne knjižnice pa se je iz prvotnih prostorov prezgodnje smrti doc. dr. Draga Graha (1937– v pritličju današnje Univerze preselila v zgor- 1980). Če lahko pri Heleni Stupan, ki je leta nje nadstropje NUK. V požaru, ki je izbruhnil 1960 začela predavati nemško književnost, že ob strmoglavljenju nemškega poštnega letala, zasledimo prve zametke literarne didaktike, saj je bila večina knjig v knjižnici uničena. Po voj- je objavljala publikacije, uporabne tudi za sre- ni je ponovno dobila prostor na Univerzi, leta dnješolski pouk nemščine, pa je Drago Grah že 1961 pa se je preselila v novo poslopje FF na v sedemdesetih letih vnašal v študij teme iz mo- Aškerčevi 2. Po skromnih začetkih delovanja v derne in sodobne nemške književnosti ter ve- sobi 319 je leta 1966 dobila dodaten prostor, v liko prispeval kot prevajalec in posrednik med katerem je bila šest let pozneje urejena priroč- nemško in slovensko književnostjo. na knjižnica s čitalnico. Leta 1993 je bila ena od velikih predavalnic preurejena v izposojno Že takrat, zlasti pa v osemdesetih in devetdese- knjižnico, ob priključitvi knjižnice Oddelka za tih letih 20. stoletja, se je tako zgodil dokončen prevajalstvo marca leta 2006 pa je knjižnica do- preskok na sodobno in mednarodno povsem bila še delovni kabinet, se prostorsko združila primerljivo germanistiko, ki so jo zagotavlja- in preimenovala v Knjižnico za anglistiko, ger- li razvejen študijski program ter profesorji in manistiko in prevajalstvo. Danes je sodobna, profesorice z lastnimi raziskavami. Red. prof. bogato založena knjižnica, njen fond je konec dr. Anton Janko, prvi predstojnik samostojnega leta 2018 štel 88.022 enot. Letno knjižnico obiš- Oddelka za germanistiko, ki je nadaljeval filo- če okrog 13.000 uporabnikov, ki si izposodijo loško tradicijo svojih predhodnikov in se tako okrog 33.000 enot gradiva. S knjižnimi darovi, posvečal predvsem srednjeveški književnosti in ki predstavljajo velik del fonda, so izdatno pri- zgodovini nemškega jezika, je zelo pomembno pomogle tuje institucije. prispeval tudi k raziskovanju nemške literarne ustvarjalnosti na Slovenskem. Tudi red. prof. Na strukturo in delovanje oddelka pomembno dr. Mira Miladinović Zalaznik je začela odsti- vpliva tudi dejstvo, da člani oddelka poučujejo rati nova poglavja v raziskovanju nemško-slo- nemščino kot strokovni jezik na številnih drugih venskih literarnih in kulturnih stikov: tako se študijskih programih (zgodovina, umetnostna po eni strani posveča nemškemu časopisju na zgodovina, primerjalna književnost, etnologija, Slovenskem, po drugi pa prezrtim slovenskim filozofija in muzikologija), s čimer oddelek pri- avtorjem, ki so pisali v nemščini. Ledino v ger- speva k uspešnemu medoddelčnemu sodelo- manističnem prostoru je orala tudi zasl. prof. vanju pri izvajanju študijskih programov. V zad- dr. Neva Šlibar; že zelo zgodaj je začela prou- njih letih, predvsem po uveljavitvi bolonjskega čevati in vključevati v predavanja sodobno in študija, članice in člani oddelka vlagajo veliko 50 energije tudi v sodobne oblike poučevanja, sku- pinsko in projektno delo, e-učenje ter intenziv- no delo na doktorskem študiju. Angažiranim študentkam in študentom so na voljo številne študijske izmenjave, tako v sklopu Erasmus+, Ceepus in občasnih intenzivnih medfakultetnih programov kot v okviru medoddelčnega part- nerstva z Univerzo v Mannheimu, na oddelku pa so organizirane tudi številne obštudijske ak- tivnosti, od študentskega časopisa alleMANIAK, filmskih in literarnih večerov do gledališke sku- pine, debatnega kluba, obiska gledaliških pred- stav, ekskurzij ipd. Študij germanistike že nekaj desetletij sloni na treh temeljih: jezikoslovju, literarni vedi in jezi- kovni praksi z medkulturnostjo. Prvostopenj- ski študij je namenjen predvsem usvajanju te- meljnih znanj in kompetenc, na drugi stopnji pa se študentje odločajo bodisi za pedagoški program, ki jim omogoča poučevanje na vseh ravneh izobraževanja, bodisi za bolj splošni germanistični program. Današnji germanisti in germanistke gradijo po eni strani na oddelčnih tradicijah, predvsem na proučevanju in nadgra- jevanju komparativnih in kontrastivnih študij, po drugi strani pa uvajajo nove sodobne lingvi- stične in literarnovedne pristope, s čimer zago- tavljajo mednarodno primerljivost ter kakovost pouka in raziskovanja. izr. prof. dr. Irena Samide in doc. dr. Petra Kramberger Katedre • Katedra za nemški, nizozemski in švedski jezik • Katedra za starejši nemški jezik in starejšo nemško književnost • Katedra za novejšo nemško književnost • Katedra za moderno in sodobno nemško književnost • Katedra za slovensko-nemške kontrastivne študije • Katedra za didaktiko nemščine Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Germanistika – enopredmetni Germanistika – enopredmetni Nemcistika – dvopredmetni Nemcistika – dvopredmetni Nemščina – enopredmetni pedagoški Nemščina – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Področja: Didaktika tujih jezikov, Evropske študije, Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Jezikoslovje, Literarne vede, Študiji spola Trenutni raziskovalni projekti in Seznam zaposlenih mednarodna sodelovanja • red. prof. dr. Stojan Bračič (od 1979) • raziskovalni program Medkulturne literar- • Neja Čop, bibliotekarka (od 2001) novedne študije (P6-0265) • izr. prof. dr. Darko Čuden (od 1991) • raziskovalni program Teoretične in apli- • lekt. dr. Lars Felgner (od 2010) kativne raziskave jezikov: kontrastivni, • lekt. dr. Mateja Gaber (od 1997) sinhroni in diahroni vidiki (P6-0218) • lekt. Mita Gustinčič Pahor (od 2005) • raziskovalni projekt Zgodovina doktorskih • Tatjana Györköš, samostojna strokovna disertacij slovenskih kandidatov v Avstro- delavka (od 2000) -ogrski monarhiji (1872–1918) (J7-7276) • red. prof. dr. Marija Javor Briški (od 1993) • izobraževalni projekt IKT v pedagoških • izr. prof. dr. Brigita Kosevski Puljić študijskih programih (2017–2018) in JeŠT (od 1997) – Jeziki štejejo • doc. dr. Petra Kramberger (od 2010) • bilateralni projekt Slovenija-Hrvaška (BI- • izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk (od 1994) -HR/18-19-014): Raba frazemov v konflikt- • lekt. dr. Kristina Lahl (od 2018) nih dialogih v otroški in mladinski litera- • lekt. Christiane Leskovec (od 2000) turi (2018–2020) • asist. dr. Mojca Leskovec (od 2018) • bilateralni projekt Slovenija-Črna gora (BI- • doc. dr. Johann Georg Lughofer (od 2005) -ME/18-20-023): Po sledeh prostorov spo- • lekt. mag. Viktorija Osolnik Kunc mina: literatura, kultura in identiteta med (od 1999) preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo • doc. dr. Marija Mojca Peternel (od 2007) (2018–2020) • lekt. dr. Saša Podgoršek (od 1999) • mednarodni program študentske izmenja- • izr. prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič ve ERASMUS+ (od 2004) • doc. dr. Andreja Retelj (od 2012) • izr. prof. dr. Irena Samide (od 1998) Knjižne zbirke, znanstvene revije • lekt. dr. Anita Srebnik (od 1996) • Tina Sušnik, bibliotekarka (od 2018) • Slovenske germanistične študije • doc. dr. Urška Valenčič Arh (od 1996) (knjižna zbirka) • izr. prof. dr. Špela Virant (od 1997) • lekt. mag. Vanda Vremšak Richter Študentske dejavnosti in društva (od 1991) • Klub alumnov študentov germanistike • alleMANIAK, revija študentov Oddelka za germanistiko 52 Oddelek za klasično filologijo Krajša zgodovina oddelka in Anton Sovre, ki je pozornost zbudil s prevodom predmet poučevanja Sofoklovega Kralja Ojdipa in je pred vojno poučeval latinščino na gimnazijah, je leta 1946 K po prisilni upokojitvi »klerikalno-anglofilsko lasična filologija je na ljubljanski uni- nastrojenega« Frana Bradača zasedel mesto pro- verzi od samega začetka. Prvi profesor fesorja za grščino. V naslednjih letih je ustvaril za latinščino je bil Čeh Ivan Lunjak, prej niz pomembnih prevodov – Homerjevo Iliado univerzitetni profesor v Sankt Peterburgu, Mos- in Odisejo, vrsto tragedij, Herodota, Plutarha, kvi in Odesi, ki ga je v Ljubljano pripeljal Raj- Lukrecija, Pisma mračnjakov in druge. Število ko Nahtigal. Katedro za grščino je leta 1923 kot študentov se je po letu 1945 zaradi nenaklonje- docent zasedel Fran Bradač, ki je predaval do nosti oblasti močno skrčilo, z nekdanjih 15–20 prisilne upokojitve avgusta 1945. V seminarju je povprečje padlo na 5, včasih manj. Pogostejše so predavali še Ivan Arnejc, Josip Pipenbacher, so postale povezave z modernimi jeziki, filozo- Jože Debevec in Ivan Maselj. Med njihove štu- fijo in zgodovino, obseg obvezne lektire pa se je dente sodijo Silvester Kopriva, pisec Latinske zmanjšal. Po delni otoplitvi, ki je sledila inform- slovnice, Marijan Tavčar, prevajalec Aristofana, birojevskemu zasuku v jugoslovanski politiki, se Platona in Menandra, ter Jože Košar, ravna- je stanje za silo popravilo, preden je v sedemde- telj mariborske založbe Obzorja in pobudnik setih nastopila nova zmrzal. Bojan Čop je prišel zbirke Iz antičnega sveta, za katero je prevedel na oddelek kot asistent za klasično filologijo in Platonovo Državo in Zakone. indoevropsko primerjalno jezikoslovje, vendar Prvi doktoranti se pojavijo leta 1924 – Albin se je pozneje preusmeril v indoevropeistiko. Vilhar z disertacijo o helenističnem pesniku Leta 1951 je postala asistentka Erika Mihevc Parteniju, Josip Ilc z disertacijo o Tibulovih ele- Gabrovec, ki se je izpopolnjevala na Sorboni gijah in Ivan Ambrožič z disertacijo o Mitrovem in v Atenah. Izdelala je disertacijo o izginjanju kultu na Slovenskem. Leta 1934 je s tezo o sinta- perfekta v pozni grščini in habilitacijo o sintaksi ksi latinskega genetiva in dativa promoviral Mi- Joanesa Moshosa ter bila pozneje izvoljena za lan Grošelj, ki je po Lunjakovem odhodu zase- docentko, izredno in redno profesorico. del katedro za latinski jezik. Iz njegove šole so Leta 1962 je asistent za latinski jezik in književ- izšli Janez Fašalek, prevajalec Tukidida, Kseno- nost postal Kajetan Gantar. Doktoriral je na fonta, Polibija in Cezarja, Oton Muhr, zgodnji temo prostora in časa v Homerjevih epih in se zagovornik slovenske državnosti in profesor la- nato izpopolnjeval v Parizu, Heidelbergu, Že- tinščine in grščine na slovenskih gimnazijah v nevi in na Dunaju. Po upokojitvi Milana Grošlja Trstu in Gorici ter na Aquinas College v Michi- je postal docent za latinski jezik in književnost, ganu, ki je promoviral v Gradcu z disertacijo kot habilitacijo je predložil razpravo Amicus o Salustiju in je pozneje zapustil svojo strokov- sibi, leta 1978 pa je postal redni profesor. An- no knjižnico oddelku, pa Anica Šašel, avtorica tična književnost je v slovenščini v veliki meri latinskih vadnic in sodelavka pri izdajah rim- oblečena v njegove besede, med drugim je skih napisov, ki jih je objavil njen soprog Jaro prevajal Aristotela, Prokopija, Ajshila, Horacija, Šašel, in Alojz Rebula, ki je snov za svoj najve- Hezioda, Sofokla, Plavta, Homerja in Sveto pis- čji roman V Sibilinem vetru zajel iz antike. Kot mo. Njegovi dve knjigi spominov sta dragoce- arheologa sta delovala Stane Gabrovec in Jože no okno v zgodovino prostora in stroke. Kastelic. Slednji je v disertaciji, ki jo je pozneje predelal v monografijo Umreti ni mogla stara Leta 1967 je lektor za latinski jezik postal Pri- Sibila, obdelal Prešernov odnos do antike. mož Simoniti. Izpopolnjeval se je v Münchnu, 53 Würzburgu, Vatikanu in na Dunaju, njegova disertacija je izšla kot Humanizem na Sloven- skem. Leta 1987 je postal redni profesor. Med njegovimi mojstrskimi prevodi so Avguštin, Era- zem Rotterdamski, Petronij, Apulej, Heliodor ter cvetnik srednjeveške lirike. Iz Grošljeve in So- vretove šole je izšel tudi Jože Mlinarič, ki je dok- toriral z disertacijo o srednjeveški latinski epski pesmi o Mariji ter se uveljavil kot medievalist. Generacija Grošljevih in Sovretovih učencev je leta 1975 ustanovila Društvo za antične in humanistične študije Slovenije. Tega leta je na oddelek prišel tudi Martin Benedik, ki je vodil latinske lektorate ter prevedel več teoloških in strokovnih besedil (Hans Urs von Baltha- sar, Martin Luther, Kopitarjev Cločev glagolit). Srednji generaciji je pripadal Matija Pogorelec. V mlajši sta bili nadarjena, pri Ajacciu tragično preminula Zdenka Beran, ki je že kot študent- ka objavila razpravo o Petroniju, in Katja Pavlič Škerjanc, ki je pozneje postavila temelje preno- vljeni klasični gimnaziji. V sosednjih strokah sta se uveljavila filozof Valentin Kalan in arheo- loginja Marjeta Šašel Kos. V letih 1986–1993 je Breda Čop na oddelku delovala kot biblio- tekarka, od leta 1993 pa je lektorica za latinski jezik. Barbara Šega Čeh je leta 1988 postala asi- stentka, pozneje pa latinska lektorica. Oddelčna knjižnica, edina za to področje v Slo- veniji, je leta 1944 pogorela, ko se je na stavbo NUK zrušilo nemško poštno letalo. Svoj fond, ki danes šteje več kot 16.000 enot, je pozneje pomnožila tudi z odkupom Sovretove strokov- ne knjižnice ter z vsakoletno darilno pošiljko separatnih odtisov in periodičnih publikacij, ki jih je oddelku pošiljala Juliette Ernst, urednica L’année philologique, iz Pariza. Od poznih osemdesetih dalje se je v stroki uve- ljavila vrsta mlajših raziskovalcev. Filozof Go- razd Kocijančič je objavil več prevodov cerkve- nih očetov in integralni prevod Platona. Matjaž Babič je magistriral iz besednega reda pri Plavtu in doktoriral z raziskavo o besednem redu v mi- kenski grščini. Leta 2006 je postal redni profe- sor in je do leta 2011, ko je oddelek zapustil, razvijal študij grščine in ustvaril prvi zametek neohelenistike. Marko Marinčič je magistriral iz Katulovega epilija o svatbi Peleja in Tetide in doktoriral z disertacijo o helenističnem epiliju v Rimu . Uveljavil se je tudi kot prevajalec. Ro- revija Keria: Studia Latina et Graeca, ki je od-bert Petkovšek in Miran Špelič sta dejavna na prta tudi za sosednja področja. V novejšem področju teologije in patrologije. Brane Sene- obdobju je zlasti dejavna skupnost študentov. gačnik, pesnik, prevajalec, esejist in publicist, Med odmevnejšimi projekti, ki jih brez njiho- je doktoriral s tezo o dramaturški funkciji stran- vega sodelovanja ne bi bilo, so mednarodna skih likov v Sofoklovih tragedijah in leta 2010 študentska konferenca GLAS (Graecae Lati- postal docent. Matej Hriberšek je magistriral iz naeque antiquitatis studentes), poletna šola v imperfekta pri Ciceronu, doktoriral pa s tezo o Grčiji in šola prevajanja Andronicus, medna- slovenskih učbenikih za klasične jezike; od leta rodna konferenca o evropskem humanizmu 2010 je docent za latinski in grški jezik. Sonja in več ekskurzij. Hitro se razvija digitalna knji- Weiss je doktorirala iz nauka o duši pri Plotinu žnica, med nedavnimi pridobitvami je digitali- in leta 2012 postala docentka. Jerneja Kavčič zirana Loebova zbirka, transformativno orod- je doktorirala s tezo o neosebnih glagolskih je, ki postavlja ukvarjanje z antiko v Ljubljani oblikah v grški prozi srednjega veka; leta 2012 v okviru več disciplin na novo raven le tri leta je postala izredna profesorica za grški jezik. po tem, ko so to orodje dobili na Harvardu; pa Neo helenistiko kot samostojno raziskovalno in vrhunska enciklopedija antike Brill's New Pau- študijsko področje je podprla tudi grška vlada, ly ter bibliografska baza L'Année philologique; lektorica je najprej postala Vasiliki Varsamaki- vse so študentom dostopne tudi od doma, 24 dou, pozneje pa Konstantina Agnantopoulou. ur dnevno. S takšnimi koraki se je oddelek raz- vil v središče, ki antično dediščino posreduje Do leta 2013 je kot lektorica za latinščino in gr- v slovenski kulturni prostor, obenem pa je vse ščino delovala Jelena Isak, ki je magistrirala iz bolj vpet v mednarodne tokove. Kalimaha in je leta 2018 objavila odmeven pre- vod Homerjeve Iliade. Po magisteriju na Sred- Oddelek za klasično filologijo nje evropski univerzi v Budimpešti in izpopol- njevanju v Oxfordu je na oddelek prišel David Katedre Movrin, ki je leta 2008 doktoriral z disertacijo o odnosu med pogansko in krščansko biogra- • Katedra za latinski jezik fijo v pozni antiki. Od leta 2010 je docent za • Katedra za rimsko književnost rimsko in grško književnost, dejaven tudi kot • Katedra za grški jezik prevajalec in urednik. Kristina Tomc je kot mla- • Katedra za grško književnost da raziskovalka leta 2013 doktorirala z diserta- • Katedra za srednjeveško in humanistično cijo o Pindarju in Platonu. Andreja Inkret, asi- latinščino stentka od leta 2012, je v Oxfordu doktorirala iz grške dramatike s temo o igri v igri. Javnosti je znana predvsem kot prevajalka in publicist- Trenutni raziskovalni projekti in ka. Področji slovenistike in zgodovine so za- mednarodna sodelovanja znamovali Gregor Pobežin, Kozma Ahačič in Aleš Maver. Jera Ivanc in Nada Grošelj, Sovreto- • raziskovalni program Teoretične in apli- va nagrajenka leta 2011, sta s prevodi antičnih kativne raziskave jezikov: kontrastivni, klasikov obogatili zlasti gledališki repertoar. sinhroni in diahroni vidiki (P6-0218) Kot zadnja se je leta 2016 oddelku pridužila asi- • raziskovalni projekt Zgodovina doktorskih stentka za latinski jezik Špela Tomažinčič. disertacij slovenskih kandidatov v Avstro- Oddelek, ki je bil ob ustanovitvi usmerjen -ogrski monarhiji (1872–1918) (J7-7276) predvsem v filološke raziskave v ožjem pome- • bilateralno sodelovanje z Univerzo v Brnu nu besede, je v zadnjih desetletjih razširil svo- • projekt Evropski magisterij iz klasičnih je dejavnosti tudi na raziskave srednjeveške kultur v sodelovanju z dvanajstimi evrop- in humanistične latinščine, recepcije antične skimi univerzami (Atene, Ciper, Freiburg, kulture v slovenski in svetovni književnosti ter Hamburg, Innsbruck, Istanbul, Münster, moderne grščine. Leta 1999 je začela izhajati Perugia, Palermo, Rim, Poznan, Toulouse) 55 Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Antični in humanistični študiji – Antični in humanistični študiji – enopredmetni enopredmetni Grški jezik, književnost in kultura – Grški jezik, književnost in kultura – dvopredmetni dvopredmetni Latinski jezik, književnost in kultura – Latinski jezik, književnost in kultura – dvopredmetni dvopredmetni Grški jezik, književnost in kultura – dvopredmetni pedagoški Latinski jezik, književnost in kultura – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področji: Jezikoslovje, Literarne vede • mednarodni program študentske izmenja- • priprava vsebinske in strukturne zasnove ve ERASMUS+ ter vzorčne baze za novi grško-slovenski • projekt Our Mythical Childhood v sodelo- slovar (študentski inovativni projekt) vanju s Fakulteto Artes liberales na Univer- zi v Varšavi Seznam zaposlenih • projekt Učenje modernih jezikov s predznanjem klasičnih jezikov: pogled • lekt. Konstantina Agnantopoulou (od 2014) korpusnega jezikoslovja v sodelovanju • Živa Borak, bibliotekarka (od 2016) z Ohio State University v ZDA • lekt. Breda Čop (od 1986) • projekt dvojnega magisterija z Univerzo • doc. dr. Matej Hriberšek (od 1997) v Kölnu • doc. dr. Andreja Inkret (od 2012) • PHC Proteus 2019/41659QK: Uvajanje • izr. prof. dr. Jerneja Kavčič (od 2000) krščanstva v poznoantičnih škofijah Pa- • red. prof. dr. Marko Marinčič (od 1993) nonij in Ilirika – prozopografija (skupaj z • doc. dr. David Movrin (od 2003) Oddelkom za zgodovino FF UL ter univer- • doc. dr. Brane Senegačnik (od 1994) zama v Mariboru in Lillu) • lekt. Barbara Šega Čeh (od 1988) • asist. dr. Špela Tomažinčič (od 2016) Knjižne zbirke, znanstvene revije • doc. dr. Sonja Weiss (od 2000) • Keria: Studia Latina et Graeca (znanstvena revija) • Classics and Communism (medzaložniška zbirka v sodelovanju z Univerzo v Varšavi) Študentske dejavnosti in društva • Društvo za antične in humanistične študije, študentska sekcija • Clotho (znanstvena revija s študentskim uredniškim odborom) 56 Oddelek za muzikologijo Krajša zgodovina oddelka in Kot nadgradnjo zgodovini in analizi glasbe je predmet poučevanja študij vključil še sociologijo, psihologijo in es- tetiko glasbe, pomembna eksaktna spoznanja P o reprodukciji glasbe, njenem poslušanju in o dolgoletnem prizadevanju akademika dojemanju s fizikalnega in fiziološkega vidika dr. Dragotina Cvetka je bil s prenosom ka- pa je posredovala glasbena akustika. Glasbeno tedre za zgodovino glasbe z Akademije za zgodovino je pomembno dopolnjevala tudi glasbo na Filozofsko fakulteto leta 1961 ustano- etnomuzikologija. vljen Oddelek za muzikologijo. Ta je začel z de- lovanjem leta 1962. Za njegovega prvega pred- Poleg tega da je vstop v univerzitetni izobra- stojnika in rednega profesorja je bil imenovan ževalni sistem muzikologiji omogočil ureditev prav dr. Cvetko, ki si je dotlej s svojim znanstve- študija na novih temeljih, je z magistrskim in nim delom že pridobil mednarodni ugled ter doktorskim študijem stroki odprl širše znan- opravil pionirsko delo pri ustvarjanju temeljne stvene perspektive. Vpliv novo ustanovljenega literature iz slovenske glasbene zgodovine. Za- oddelka je kmalu segel prek meja ožje domo- vedanje, da je bila slovenska glasbena preteklost vine, prav tako pa je dal marsikatero pobudo precej manj raziskana kot literarna ali likovna, za delo v drugih ustanovah. Ker je bil na pro- ga je vodilo k zapolnitvi te občutne vrzeli v naši storih nekdanje Jugoslavije oddelek dolga leta kulturni zgodovini. Iz omenjene težnje je nasta- edina ustanova, kjer si je bilo mogoče pridobiti la Cvetkova Zgodovina glasbene umetnosti na znanstveni naziv, je pritegnil številne študente Slovenskem (1958–60), prvo slovensko delo te muzikologije iz republik nekdanje Jugoslavije. vrste v obsegu treh zajetnih knjig, ki je upošte- Čeprav je bila na oddelku poudarjena znan- valo načela moderne znanosti. stvena usmeritev, pa je ustrezna prisotnost pe- Ustanovitev in oblikovanje muzikologije na dagoških in praktičnih glasbenih disciplin v univerzitetni stopnji je odprlo vprašanje znan- študijskem programu vodila tudi k usposoblje- stvenega področja. Novo ustanovljeni oddelek, nosti za pedagoško delo. Sprva izključno dvo- ki je svoj program gradil po vzoru preverjenih predmetnemu študiju se je leta 1967 pridružil modelov v tujini, je v središče zanimanja pos- tudi enopredmetni študij muzikologije. tavil glasbenozgodovinski vidik muzikologije, Načrtnost znanstvenih prizadevanj je oddelek ob tem pa je poskušal po najboljših močeh okrepil z izdajanjem znanstvene revije Muzi- upoštevati tudi druge muzikološke discipline. kološki zbornik ( Musicological Annual), ki je Ker je stroka prav posebno skrb namenjala začela izhajati leta 1965. Preboj slovenske mu- proučevanju slovenske glasbene preteklosti, zikologije v mednarodni prostor so dokazo- se je muzikologija kmalu uvrstila med naše te- vale izdaje knjig domačih avtorjev v svetovnih meljne nacionalne vede. jezikih. Študij muzikologije oziroma glasboslovja je bil K mednarodni uveljavitvi slovenske muzikolo- usmerjen predvsem na glasbene stvaritve pre- gije je še posebej prispeval 10. kongres Medna- teklosti in sedanjosti, zato je v svoj predmetnik rodnega muzikološkega društva leta 1967 na ob glasbenozgodovinskih predmetih vključil Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je bil prvi kon- poznavanje glasbenoteoretskih disciplin (ana- gres Mednarodnega muzikološkega društva litična harmonija, analiza glasbenih oblik, osno- na slovanskih tleh. Osrednjo vlogo pri njegovi ve instrumentacije), igranje partitur kot njihove organizaciji in pri izdaji obsežnega kongresne- praktične dopolnitve in glasbeno paleografijo. ga poročila z več kot 80 referati in dodatnimi 57 diskusijami je imel prav Oddelek za muziko- logijo. Kongres je predstavljal eno najmočnej- ših mednarodnih afirmacij slovenske glasbene znanosti in kulture dotlej, še posebej pa muzi- kološke katedre na ljubljanski univerzi. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila v znamenju širitve oddelka. Kadrovska okrepitev je prispevala nove raziskave, študije in spozna- nja na vseh področjih delovanja slovenske mu- zikološke stroke. Naraščajoče število gostujočih mednarodno uveljavljenih muzikologov je širi- lo mednarodna obzorja stroke. Oddelek za mu- zikologijo je svojo dejavnost in prepoznavnost krepil na mednarodnem in domačem znan- stvenoraziskovalnem področju, prav tako pa si je prizadeval za trdno vpetost stroke v sloven- skem glasbenokulturnem življenju. Leta 2006 je vodenje etnomuzikološke kated- re na oddelku prevzel red. prof. dr. Svanibor Pettan, ki odtlej beleži izjemne mednarodne uspehe. Prav tako je treba omeniti okrepljeno izdajateljsko dejavnost Muzikološkega zborni- ka – najstarejše mednarodne znanstvene muzi- kološke revije pri nas in ene redkih v slovenski humanistiki in družboslovju, ki se lahko pohva- li z uvrstitvijo v ugledno bazo Arts & Humani- ties Citation Index. Objave besedil vrhunskih tujih in domačih muzikologov v Muzikološkem zborniku nakazujejo bogato mednarodno de- javnost oddelka, tako na ravni dodiplomskih in podiplomskih študentov kot pedagoškega osebja. Po obiskih vrste naših študentov na različnih univerzah po Evropi znotraj TEMPUS programa v devetdesetih letih prejšnjega stole- tja so v zadnjem desetletju prek Erasmus sklada za akademske izmenjave na tujih univerzah štu- dirali povprečno po štirje študenti Oddelka za muzikologijo letno, čemur ustreza obisk tujih študentov pri nas. Povprečno ima predavanje na Oddelku za muzikologijo sedem gostujočih muzikologov na leto, število mednarodnih pro- jektov, v katere so vključeni naši raziskovalci, pa iz leta v leto narašča. Rezultat mednarodne de- javnosti oddelka je tudi mednarodni bienalni muzikološki simpozij (od 2006). Ob naraščajočem zanimanju za študij muzi- kologije, ki zadnja leta zapolni 25 razpisanih mest na dodiplomskem študiju, si prizadeva- mo čim bolj okrepiti tudi podiplomski študij muzikologije, ki s prenovljenim študijskim pro- Knjižne zbirke, znanstvene revije gramom poteka v sodelovanju z Oddelkom za glasbeno pedagogiko in Oddelkom za kompo- • Muzikološki zbornik (znanstvena revija) zicijo in glasbeno teorijo Akademije za glasbo. • Glasba na Slovenskem po 1918 Ob redni pedagoški dejavnosti oddelek vsako (knjižna zbirka) leto organizira tudi uvajalni tečaj za študij mu- • Glasbena preteklost na Slovenskem zikologije in vsebinsko pester seminar vseži- (knjižna zbirka) vljenjskega izobraževanja. doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar Študentske dejavnosti in društva Katedre • Študentska sekcija pri Slovenskem muzikološkem društvu • Katedra za zgodovino starejše glasbe • Katedra za zgodovino novejše glasbe Seznam zaposlenih • Katedra za zgodovino slovenske glasbe • Katedra za sistematično muzikologijo • red. prof. dr. Matjaž Barbo (od 1991) • Katedra za etnomuzikologijo • doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar (od 2003) Trenutni raziskovalni projekti in • Peter Grum, bibliotekar (od 2003) mednarodna sodelovanja • doc. dr. Aleš Nagode (od 1995) • red. prof. dr. Svanibor Pettan (od 2005) • red. prof. dr. Gregor Pompe (od 2000) • raziskovalni program Raziskave slovenske • red. prof. dr. Leon Stefanija (od 1995) glasbene preteklosti (P6-0004) • doc. dr. Nejc Sukljan (od 2010) • raziskovalni projekt Slogovna in kompozi- • asist. dr. Vesna Venišnik Peternelj, cijsko-tehnična raznolikost slovenske glas- samostojna strokovna delavka (od 2011) be od leta 1918 do sodobnosti v luči druž- • red. prof. dr. Larisa Vrhunc (od 2000) benih sprememb (J6-7180) • raziskovalni projekt Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturna dinamika v Slo- veniji po letu 1991 (J6-8261) • mednarodni program študentske izmenja- ve ERASMUS+ • Fulbrightov program izmenjav Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Muzikologija – enopredmetni Muzikologija – enopredmetni 3. stopnja Področja: Glasbena pedagogika, Kompozicija in Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni glasbena teorija, Muzikologija 59 Oddelek za pedagogiko in andragogiko Krajša zgodovina oddelka in konceptualizacijo duhoslovne pedagogike, predmet poučevanja paradigme, ki je imela v obdobju med obema vojnama dominanten položaj tudi na nemških P univerzah. V zimskem semestru 1923/24 je v edagogika kot znanstvena disciplina je okviru svojih predavanj začel s predstavljanjem bila v Sloveniji že vse od svojega začetka duhoslovne oz. kulturne pedagogike, leta 1927 tesno povezana z Univerzo v Ljubljani pa je izšla njegova knjiga Kulturna pedagogi- in so jo pomembno zaznamovali univerzitetni ka, s katero je utemeljil duhoslovno pedago- profesorji in sodelavci. Že ob ustanovitvi Uni- giko v Sloveniji (kjer je bila bolj poznana pod verze v Ljubljani leta 1919 je bila kot študijsko imenom kulturna pedagogika). Razen pedago- področje na Filozofski fakulteti predvidena ških tem je Ozvald redno predaval tudi teme iz tudi pedagogika. Do leta 1925 je študij potekal psihologije, antropologije in sociologije. dvo predmetno, v obliki glavnega in stranskega predmeta. Na Filozofski fakulteti so se izobra- V letnem semestru 1930 se je Ozvaldu kot zuna- ževali bodoči gimnazijski profesorji, obvezna nji sodelavec in vodja praktičnega pedagoške- sestavina njihovega študija pa je bil tudi izpit iz ga seminarja pridružil dr. Stanko Gogala, tudi pedagogike. Kandidat je moral pokazati pozna- predstavnik duhoslovne oz. kulturne pedago- vanje temeljnih pedagoških pojmov in teorij, gike; tri leta pozneje je začel izvajati tudi pre- njihovo povezavo z logiko in s psihologijo, prav davanja. Ozvald in Gogala sta predavala tudi tako pa tudi osnove zgodovine pedagogike ter nekatere »mejne discipline«, ki so jih razume- vzgoje in izobraževanja od 16. stoletja naprej. li kot pomožne pedagoške vede: psihologijo (pedagoško, otroško in mladinsko, individual- Pedagogiko je bilo mogoče študirati tudi kot no), karakterologijo, psihoanalizo, sociologijo glavni diplomski predmet in kot doktorski štu- otrok in mladine, filozofijo pedagogike. Do dij. Za pristop k doktorskemu izpitu so morali študijskega leta 1937/38 pedagoški študij tudi imeti kandidati opravljenih 8 semestrov študija, ni vključeval didaktike ali specialnih metodik od tega pa vsaj 6 semestrov študija predmeta, ki so ga izbrali za glavni predmet doktorskega izpita. Pedagogika je sodila v okvir študijske- ga področja filozofije, kjer sta bila kot glavna predmeta možna študija bodisi filozofije bo- disi pedagogike. Od začetka študija pedagogi- ke kot doktorskega študija do leta 1945 je bilo promoviranih 13 doktorjev filozofije, ki so za glavni predmet izbrali pedagogiko oz. je bila tematika njihove doktorske disertacije peda- goška in je bil njihov mentor dr. Karel Ozvald. Za prvega profesorja pedagogike je bil imeno- van dr. Karel Ozvald, ki je tudi sodeloval pri izdelavi organizacijskega načrta za Filozofsko fakulteto; s predavanji je začel januarja 1920. Ozvald je hkrati začel tudi razvijati pedagogiko kot samostojno znanstveno disciplino na Slo- venskem, pri čemer se je naslonil na teoretsko gimnazijskih predmetov, kar pa se je spreme- vodja pokrajinske uprave Leon Rupnik z odlo- nilo s prihodom Gogale. Ta je v zimskem se- kom do nadaljnjega ustavil vsa predavanja na mestru 1937/38 začel razvijati in predavati tudi Univerzi v Ljubljani, torej tudi predavanja iz didaktične vsebine, ki jih je nato od naslednje- pedagogike. ga študijskega leta predaval vsako leto do leta 1942. Gogala je na Univerzi ostal tudi po koncu Študij pedagogike je bil ponovno uveden v druge svetovne vojne in kot profesor pedago- zimskem semestru 1945/46, a na novih in dru- gike nadaljeval Ozvaldovo delo. gačnih idejnih in političnih temeljih ter z no- vimi interpretacijskimi paradigmami, ki so bile Za popularizacijo in širitev pedagogike in pe- dosledno kritične in zavračajoče do vseh pe- dagoških idej je bil januarja 1921 na pobudo dagoških smeri in gibanj, ki jih ni bilo mogo- in ob stalnem sodelovanju Ozvalda na Univer- če upravičiti skozi marksistično interpretacijo. zi ustanovljen Akademski socialno-pedagoški Ozvald je bil leta 1945 predčasno upokojen, pri krožek, ki je deloval več let. čemer je mogoče sklepati, da je bil nesprejem- ljiv za novo oblast. Toliko bolj presenetljivo je, Predstavniki reformske pedagogike so ostro da je delo na Univerzi po letu 1945 lahko na- kritizirali oba predstavnika (univerzitetne) daljeval Gogala, ki pa se je – kar so mu očitali kulturne pedagogike, da se preveč ukvarjata – ukvarjal predvsem s temami in področji, ki s teorijo in namenjata premalo časa za pomoč ideološko niso bila močneje zaznamovana. V učitel jem in njihovi praksi. Na podlagi svojega zimskem semestru 1947/48 je kot honorarni dela in referenc sta odgovarjala, da takšna kri- predavatelj začel na pedagogiki predavati tudi tika ni upravičena, saj za tovrstnimi izjavami in dr. Vladimir Schmidt, ki je postal vodilni teore- kritikami ne stoji podcenjena praksa, ampak tik marksistične pedagogike v povojni Sloveniji želja in zahteva po drugačni pedagoški teoriji in eden najvidnejših v socialistični Jugoslaviji. ter zahteva po drugačni pedagoški paradigmi, V zimskem semestru 1950/51 se je Gogali in ki pa je povezana z določeno ideologijo in ka- Schmidtu kot asistentka pripravnica pridružila tere predstavniki na žalost uporabljajo negativ- Milica Bergant. V študijskem letu 1951/52 je v ne metode in argumente ad hominem za dose- študijskem programu Pedagogika sodelovalo go popularnosti. že več predavateljev, vendar so bili vsi razen V času italijanske zasedbe sta tudi Ozvald in Gogale honorarni sodelavci. Gogala nadaljevala s predavanji. Po kapitulaciji Po drugi svetovni vojni so hiter razvoj šolstva, Italije, septembra 1943, ko je Ljubljano zased- reformski procesi in potrebe po pedagoških la nacistična Nemčija, je kolaboracionistični 61 kadrih močno vplivali na strukturo študija pe- smer; takrat so se začela razmišljanja in razpra- dagogike. Od petdesetih let naprej se je začela ve o smiselnosti in perspektivnosti domske pedagogika intenzivno členiti in diferencira- smeri na Oddelku za pedagogiko, pri čemer je ti na različne poddiscipline in sorodne vede bilo sklenjeno, da se oddelek odreče tej smeri (pedagoška sociologija, didaktika, pedagoška in jo prepusti Pedagoški akademiji v Ljubljani. metodologija). Konec petdesetih let se je zače- Odločitev je imela daljnosežne posledice, saj je lo postopno prizadevanje za večjo strokovno bil s tem program študija pedagogike osiroma- avtonomijo pedagogike; tudi in predvsem na šen za socialnopedagoške vsebine, skrčil pa se podlagi prizadevanja profesorjev Oddelka za je tudi poklicni profil pedagoga. pedagogiko se je ta počasi začela otresati svo- je izključno transformacijske vloge in se pre- Po mnogih razpravah je bil v študijskem letu usmerjati iz čisto deduktivnega v induktivno 1992/93 uveden študij andragogike, posledič- empirično spoznavanje pedagoške stvarnosti no pa je bil leta 1996 tudi Oddelek za pedago- oziroma v poudarjanje in raziskovanje njunega giko preimenovan v Oddelek za pedagogiko in medsebojnega prepletanja in součinkovanja. andragogiko. Še naprej pa je bila pedagogika v raznih šolsko- Leta 2004 je oddelek začel s prenovo študijskih reformnih procesih nezadostno in neustrezno programov v skladu s smernicami bolonjske upoštevana, večkrat celo ignorirana. prenove. Konec leta 2006 je bila sprejeta kon- V šestdesetih letih 20. stoletja se je na oddelku senzualna odločitev, da bo študijski program vse več pozornosti namenjalo razvoju metodo- pedagogike in andragogike na prvi bolonjski logije empiričnega pedagoškega raziskovanja, stopnji enoten, na drugi stopnji pa se bo razde- ki je omogočala kritično empirično vrednote- lil v dva ločena programa. V postopek akredi- nje reformskih prizadevanj šolskih oblasti. Čla- tacije so bili nato poslani trije enopredmetni in ni oddelka so takrat s serijo razprav kritično trije dvopredmetni študijski programi: triletna opozarjali na pomanjkljivosti politično načr- prvostopenjska programa Pedagogika in an- tovane reforme najprej osnovnega, potem pa dragogika ter štirje dvoletni drugostopenjski tudi srednjega izobraževanja, ki je vrh doživela programi Pedagogika in Andragogika. V letu v obsežni reformi sekundarnega izobraževanja 2008 je bil prenovljen in v skladu z zahtevami konec sedemdesetih let. bolonjske prenove zasnovan tudi doktorski študij, in to v obliki dveh ločenih področij: Pe- Pomembno spodbudo študiju pedagogike je dagogika in Andragogika. prispevala uvedba šolske svetovalne službe v sedemdesetih letih, prav tako pa tudi razvoj te- Slovenska pedagoška znanost, ki se je pretežno orije in prakse izobraževanja odraslih ter teo- razvijala na Univerzi v Ljubljani, se je doslej vse- rije permanentnega izobraževanja v tem času. lej uspešno – sicer ne tudi čisto brez posledic – Nasploh je mogoče ugotoviti, da se je ob koncu uspela izvleči iz kritičnih situacij. Kako pa se bo sedemdesetih let študijski program Pedagogi- znašla v novih razmerah, ki jih zahteva in uvaja ka začel bolj približevati praksi. Do tedaj enovit spremenjeni – bolonjski, tj. anglosaški – model študij se je razcepil v tri usmeritve oz. smeri – univerzitetnega študija in z njim povezane zah- šolsko, andragoško in domsko. V prvih dveh le- teve po spremembi paradigme formiranja pe- tnikih je bil študij skupen, v tretjem in četrtem dagogov in andragogov, bo pokazal čas. letniku pa je bil del programa skupen, del pa izr. prof. dr. Tadej Vidmar specifičen glede na smer. V osemdesetih letih se je začelo intenzivneje Katedre razmišljati o samostojnem študiju andragogi- ke. Obstajala je dilema, kako naj bi bil samos- • Katedra za teorijo vzgoje in zgodovino tojni študij andragogike oziroma izobraževanja pedagogike odraslih konceptualno zasnovan. Do druge • Katedra za pedagoško metodologijo polovice osemdesetih let je bila ena od smeri • Katedra za pedagoško sociologijo in pred- študijskega programa Pedagogika tudi domska šolsko vzgojo 62 Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Pedagogika in andragogika – enopredmetni Pedagogika – enopredmetni pedagoški Pedagogika in andragogika – dvopredmetni Pedagogika – dvopredmetni pedagoški Andragogika – enopredmetni pedagoški Andragogika – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področji: Andragogika, Pedagogika • Katedra za šolsko pedagogiko, didaktiko Študentske dejavnosti in društva in visokošolsko didaktiko • Katedra za psihologijo poučevanja in • Društvo študentov andragogike in učenja pedagogike (DŠAP) • Katedra za poklicno pedagogiko in andragogiko • Katedra za andragogiko Seznam zaposlenih • Urša Černič, bibliotekarka (od 1999) Trenutni raziskovalni projekti in • Meta Furlan, mlada raziskovalka (od 2016) mednarodna sodelovanja • izr. prof. dr. Monika Govekar Okoliš (od 1994) • raziskovalni program Pedagoško-andra- • doc. dr. Petra Gregorčič Mrvar (od 2003) goške raziskave – Učenje in izobraževa- • doc. dr. Andreja Hočevar (1989–1992, nje za kakovostno življenje v skupnosti od 1999) (P5-0174) • izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec • projekt IKT v pedagoških študijskih pro- (od 1993) gramih UL (UL in ESS) • doc. dr. Katja Jeznik (od 2014) • projekt Digitalni UL – z inovativno upora- • red. prof. dr. Janica Kalin (od 1998) bo IKT do odličnosti (UL in ESS) • red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart (od 1987) • projekt Prenova poklicnega izobraževa- • asist. Nina Kristl (od 2016) nja 2016–2012 – Model individualizacije • red. prof. dr. Robert Kroflič (od 1993) (MIND+) (CPI RS in ESS) • izr. prof. dr. Nives Ličen (od 1994) • projekt Dvig poklicnih kompetenc učite- • doc. dr. Danijela Makovec Radovan ljev v letih 2016–2022 (CPI RS in ESS) (od 2010) • projekt ERASMUS+ Old Guys Say Yes to • izr. prof. dr. Jasna Mažgon (od 1996) Community • doc. dr. Borut Mikulec (od 2016) • bilateralni projekti z univerzama v Beogra- • red. prof. dr. Janko Muršak (od 1976) du in Zadru ter z Univerzo Črne gore • doc. dr. Vesna Podgornik (od 2000) • Nevenka Princes, samostojna strokovna delavka (od 1988) Knjižne zbirke, znanstvene revije • izr. prof. dr. Marko Radovan (od 2009) • izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc • Andragoška spoznanja/ Studies in Adult (od 1997) Education and Learning • asist. dr. Marjeta Šarić (od 2005) (znanstvena revija) • izr. prof. dr. Damijan Štefanc (od 2002) • izr. prof. dr. Barbara Šteh (od 1993) • Tanja Šulak, bibliotekarka (od 1982) • izr. prof. dr. Tadej Vidmar (od 1994) 63 Oddelek za prevajalstvo Krajša zgodovina oddelka in strokovni in širši javnosti ter prevajalskim in pre- predmet poučevanja vodoslovnim krogom v Evropi. Z Prvi študentje so se na štiriletni enopredmetni a prve prave zametke Oddelka za pre- študij na Oddelku za prevajalstvo vpisali v štu- vajanje in tolmačenje, ki se je pozneje dijskem letu 1997/98. Izbirali so med smermi preimenoval v Oddelek za prevajalstvo, angleščina-nemščina, angleščina-francoščina, lahko štejemo leto 1992, ko je red. prof. dr. angleščina-italijanščina in nemščina-anglešči- Meta Grosman začela navezovati stike z najug- na/francoščina/italijanščina, pri vseh kombi- lednejšimi evropskimi prevodoslovci in učite- nacijah je bila slovenščina vedno prvi jezik. lji prevajanja. V letu 1993 je zamisel o oddelku Okvirni program oddelka, pripravljen v okviru začela dobivati konkretnejše obrise, pri čemer projekta TEMPUS, se je v procesu razvoja od- je bila pomembna iniciativa prof. Ericha Prun- delka spreminjal v skladu z novimi strokovni- ča, direktorja tedanjega Inštituta za usposablja- mi spoznanji, poklicnimi zahtevami, odzivi štu- nje prevajalcev in tolmačev v Gradcu. Na nje- dentov in njihovo izkazano kompetenco. govo pobudo in s pomočjo njegovih stikov z V študijskem letu 2001/02 smo tako začeli iz- ustreznimi evropskimi prevajalskimi šolami je vajati enoletni podiplomski specialistični študij Filozofska fakulteta zaprosila za sofinancira- konferenčnega tolmačenja. Ta študij je skrbel nje priprav za ustanovitev oddelka iz sredstev za izobraževanje konferenčnih tolmačev vse evropskega programa TEMPUS. Nosilka pro- do začetka izvajanja novih bolonjskih študij- jekta in glavna gonilna sila pri njegovi pripravi skih programov in se je z letom 2007/08 spre- in izvedbi je bila red. prof. dr. Meta Grosman v menil v magistrski študij tolmačenja. sodelovanju z drugimi jezikovnimi oddelki FF. V triletnem projektu je sodelovalo 11 uglednih Leta 2004 je bil po predhodnem preverjanju evropskih prevajalskih šol oziroma inštitutov. kakovosti poučevanja in ocenjevanja prevaja- nja in tolmačenja ter kakovosti diplomantov Jedro pedagoškega osebja novega oddelka se je in diplomantk sprejet v mednarodno združe- postopoma oblikovalo iz obstoječih učiteljev in nje visokošolskih ustanov, ki poučujejo preva- asistentov jezikovnih oddelkov Filozofske fakul- janje in tolmačenje na visokošolskem nivoju tete ter mladih raziskovalcev in stažistov asisten- CIUTI. Oddelek je tako postal po Karlovi univer- tov na teh oddelkih, sčasoma pa je oblikovanje zi v Pragi edina institucija iz srednje in vzhodne učiteljskega kadra povsem prešlo v roke Od- Evrope, ki je izkazala zahtevano kvaliteto. delka za prevajalstvo. Prva predstojnica novega oddelka je bila izr. prof. dr. Irena Kovačič, ute- Junija 2005 je oddelek postal polnopravni meljiteljica znanstvenega proučevanja podnas- član mednarodnega konzorcija EMCI (Eu- lovnega prevajanja v Sloveniji in dolgoletna pre- ropean Masters in Conference Intepreting), vajalka pa tudi prva predavateljica in mentorica ki sta ga ustanovili službi za tolmačenje pri mnogim študentom na diplomski, magistrski Evropski komisiji in Evropskem parlamentu. in doktorski stopnji. Zaključek projekta TEM- S članstvom smo pridobili možnost izdajanja PUS in začetek svojega uradnega delovanja je certifikata oz. evropskega magisterija ter iz- oddelek obeležil z mednarodno konferenco o menjav učiteljev in študentov iz najeminen- prevajanju v nematerne jezike maja 1997, ki se je tnejših evropskih ustanov. je udeležilo več kot 100 domačih in tujih preva- jalcev, učiteljev in prevodoslovcev. S konferenco Oddelek za prevajalstvo je bil eden prvih na Fi- se je oddelek tudi uradno predstavil slovenski lozofski fakulteti in na Univerzi v Ljubljani, ki je 64 uvedel bolonjske študijske programe na vseh se lahko vpiše do pet študentov z Oddelka za treh stopnjah. Prvi vpis v triletni prvostopenj- prevajalstvo. ski bolonjski študijski program Medjezikovno posredovanje (ki se je pozneje preimenoval v Z bolonjsko prenovo se je odprla tudi mož- Prevajalstvo) je bil v študijskem letu 2006/07. nost za doktorski študij Prevodoslovja, ki smo ga začeli izvajati v študijskem letu 2007/08. Oddelek izvaja tudi dva skupna študijska pro- Od leta 2012/13 naprej poteka v sklopu inter- grama, Prevajanje (Slovenščina-angleščina- disciplinarnega doktorskega študija Humani- -francoščina) s pariškim INALCO in pariškim stika in družboslovje. Od septembra 2016 je ISIT ter Prevajanje (Slovenščina-angleščina- bil program Prevodoslovje sprejet v medna- -nemščina) z Univerzo v Gradcu. Skupni pro- rodno mrežo International Doctorate in Tran- gram je nadgradnja že obstoječih bolonjskih slation Studies (Mednarodni prevodoslovni magistrskih programov in ponuja študentom doktorski programi), ki se vzpostavlja v okvi-in študentkam najodličnejše na obeh ustano- ru mednarodnega prevodoslovnega zdru- vah. Študentje in študentke vsaj en semester ženja EST (European Society for Translation študirajo na partnerski univerzi in tam opravi- Studies). jo obveznosti v obsegu 30 ECTS. Tako ne pri- dejo le v neposredni stik z jezikom in kulturo Oddelek za prevajalstvo ima skupno knjižnico dveh jezikov, katerima se posvečajo, temveč z oddelkoma za anglistiko in germanistiko. jim je ponujena tudi možnost, da izbirajo med red. prof. dr. David Limon pestro ponudbo prevajalskih seminarjev na obeh inštitucijah. Na vsakega od programov Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Prevajalstvo – enopredmetni; Prevajanje – enopredmetni; smeri: Slovenščina-angleščina-nemščina, Slo- smeri: Slovenščina-angleščina-nemščina, Slovenščina- venščina-angleščina-francoščina, Slovenščina- -angleščina-francoščina, Slovenščina-angleščina-itali- -angleščina-italijanščina janščina Tolmačenje – enopredmetni Prevajanje (Slovenščina-angleščina-nemščina) – skupni Prevajanje (Slovenščina-angleščina-francoščina) – skupni 3. stopnja Humanistika in družboslovje – Področje: Prevodoslovje interdisciplinarni Katedre • raziskovalni projekt Viri, metode in orod- ja za razumevanje, prepoznavanje in • Katedra za prevodoslovje razvrščanje različnih oblik družbeno ne- • Katedra za leksikologijo in terminologijo sprejemljivega diskurza v informacijski • Katedra za slovenščino družbi (J7-8280) • Katedra za angleščino • bilateralni projekt Glagolska valenca v slo- • Katedra za nemščino venščini za frankofone govorce • Katedra za francoščino • bilateralni projekt Prevajanje in tolmače- • Katedra za italijanščino nje v Rusiji in Sloveniji kot medkulturna izmenjava: od tradicionalnih do hibri- Trenutni raziskovalni projekti in dnih metod in tehnik • bilateralni projekt Uporaba digital- mednarodna sodelovanja nih tehnologij pri razvoju akademske pismenosti • raziskovalni program Medkulturne literar- • bilateralni projekt Gradnja slovensko- novedne študije (P6-0265) -francoskih terminoloških virov za pre- • raziskovalni program Slovenski jezik – ba- vajanje strokovnih besedil in njihova zične, kontrastivne in aplikativne raziska- uporaba na področju poučevanja in ve (P6-0215) raziskovanja • raziskovalni projekt Viri, orodja in metode • projekt PARTHENOS (Pooling Activities, za raziskovanje nestandardne spletne slo- Resources and Tools for Heritage venščine (J6-6842) E-research Networking, Optimization • raziskovalni projekt Kolokacije kot temelj and Synergies) jezikovnega opisa: semantični in časovni • projekt MIME (Mobility and Inclusion in vidiki (J6-8255) Multilingual Europe) • raziskovalni projekt Nova slovnica sodob- • projekt Quality Assurance – Europe- ne standardne slovenščine: viri in metode an Masters in Conference Interpreting (J6-8256) Consortium • raziskovalni projekt Slovenska znanstvena • projekt Online (OPEN) resources for Confe- besedila: viri in opisi (J6-7094) rence Interpreter Training VIII (ORCIT VIII) 66 • projekt DigiLing: Trans-European e-Lear- • doc. dr. Helena Kuster Kopač (od 1999) ning Hub for Digital Linguistics • asist. Cyprian Adam Laskowski (od 2014) • projekt CLARIN ERIC (European Research • asist. Jakob Lenardič (od 2016) Infrastructure for Language Resources and • izr. prof. dr. Andrea Leskovec (od 2003) Technology) • Blaž Lovšin, tehnik (od 2008) • projekt CLARIN PLUS (Enhancing • lekt. dr. Amalija Maček (od 2001) CLARIN’s technical hub, office, partner- • doc. dr. Adriana Mezeg (od 2006) ships, outreach, and governance) • doc. dr. Tamara Mikolič Južnič (od 1998) • projekti Centra za jezikovne vire intehno- • doc. dr. Silvana Orel Kos (od 1991) logije (CJVT UL): Slovar sodobnega sloven- • Tadej Pahor (od 2018) skega jezika, Slovar sopomenk sodobne • doc. dr. Sandro Paolucci (od 2007) slovenščine, Kolokacijski slovar sodobne • red. prof. dr. Agnes Pisanski Peterlin slovenščine, Nadgradnja korpusov Gigafi- (od 1997) da, Kres, ccGigafida in ccKres • asist. dr. Damjan Popič (od 2010) • doc. dr. Donald Francis Reindl (od 2003) Knjižne zbirke, znanstvene revije • lekt. Mladen Rieger (od 2005) • red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar (od 1997) • Slovenščina 2.0 (znanstvena revija) • asist. Jure Škerl (od 2016) • Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje • Janž Snoj (od 2018) (knjižna zbirka) • doc. dr. Sonia Vaupot (od 1998) • red. prof. dr. Špela Vintar (od 1998) Študentske dejavnosti in društva • lekt. mag. Urša Vogrinc Javoršek (od 2003) • doc. dr. Marija Zlatnar Moe (od 1996) • filmska sekcija • doc. dr. Ana Zwitter Vitez (od 2003) • izr. prof. dr. Tanja Žigon (od 2004) Seznam zaposlenih • zn. sod. dr. Špela Arhar Holdt (od 2014) • asist. dr. Maja Bitenc (od 2008) • Mija Bon (od 2018) • asist. dr. Rok Chitrakar (od 2011) • asist. Jaka Čibej (od 2014) • izr. dr. Darja Fišer (od 2005) • Jasmin Franza (od 2018) • doc. dr. Apolonija Gantar (od 2015) • Mojca Golob, samostojna strokovna delavka (od 1997) • red. prof. dr. Vojko Gorjanc (od 1994) • asist. dr. Martin Anton Grad (od 2008) • lekt. mag. Nina Grahek Križnar (od 1998) • doc. dr. Robert Grošelj (od 2009) • asist. dr. Matejka Grgič (od 2018) • red. prof. dr. Ada Gruntar Jermol (od 1992) • doc. dr. Nataša Hirci (od 1997) • izr. prof. dr. Primož Jurko (od 1994) • red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn (od 1993) • doc. dr. Iztok Kosem (od 2015) • asist. dr. Simon Krek (od 2014) 67 Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Krajša zgodovina oddelka in Tvorbeno jezikoslovje, trenutno prevladujoči predmet poučevanja raziskovalni pristop, odkriva skupne lastnosti vseh naravnih človeških jezikov, določitev meja O lingvodiverzitete ter razumevanje načel, po ddelek za primerjalno in splošno je- katerih poteka usvajanje jezika pri otroku. Je- zikoslovje je edina enota Univerze v zikovne sisteme proučuje z namenom opisati Ljubljani s celovito zasnovano peda- jezikovno znanje govorca, ki mu v sodelovanju goško in znanstvenoraziskovalno infrastruk- z drugimi kognitivnimi zmožnostmi omogoča turo na področju jezikoslovnih znanosti. V tvorjenje in razumevanje povedi lastnega jezi- njenem okviru deluje več področij raziskova- ka. Splošno jezikoslovje se povezuje z drugimi nja naravnega človeškega jezika, in sicer glede znanstvenimi disciplinami in z njimi tvori inter- na tip raziskovalnih vprašanj in odgovarjajoče disciplinarna področja, kot so sociolingvistika, metodologije. psiholingvistika, nevrolingvistika, biolingvisti- Primerjalno jezikoslovje raziskuje jezik z di- ka ter računalniško, korpusno in forenzično ahronega vidika. Na podlagi primerjave med jezikoslovje. seboj razvojno enakih elementov sorodnih Uporabno jezikoslovje je izrazito interdisci- jezikov rekonstruira glasoslovne, oblikoslov- plinarno področje, ki dognanja teoretične- ne, besedotvorne, skladenjske in besedoslov- ga jezikoslovja prenaša v prakso. Obravnava ne prvine posameznih starejših razvojnih razmerja med družbeno strukturo in jezikom, stopenj jezikov vse do skupnega prednika. analizira družbene dejavnike jezikovnega Indoevropsko primerjalno jezikoslovje svoji razslojevanja, individualne in družbene vi- temeljni metodi uporablja na gradivu jezikov dike jezikov v stiku ter jezikovno-družbene indoevropske družine. Ker gre za razvejeno in posledice jezikovnega stika, obravnava izbi- obsežno družino z bogatimi literarnimi tradi- ro jezika ter jezikovnih zvrsti v večkulturnem cijami, podaja vpogled v jezikovno in kultur- kontekstu, procese jezikovnega prilagajanja, no zgodovino območij Evrope, starega Orien- etnolingvistično vitalnost, širjenje, ohranjanje ta, Indije in Srednje Azije in prodira globoko in opuščanje jezika, teorijo govornih domen v čas pred nastankom prvih pisnih virov, za oz. priložnosti za rabo jezika, tipologije dvoje- katerega rekonstruira indoevropsko praje- zičnosti ter razčlenjuje različne jezikovno stič- zično jezikovno in kulturno skupnost. Véde- ne pojave iz splošnega jezikovnega ter psiho- nje o strukturnih lastnostih indoevropskega in sociolingvističnega zornega kota. prajezika in tendencah njegovega razvoja vzajemno omogoča razumevanje raznoliko- Sedanje ime oddelka je staro 23 let. Med le- sti sinhronih jezikovnih specifik posameznih toma 1988 in 1995 je bila primerjalnemu je- indoevropskih jezikov in dešifriranje besedil zikoslovju dodana še orientalistika (zlasti kot poglavitnega jezikovnega vira za spozna- hetitologija in hetitščini sodobni neindoe- vanje kulturne dediščine človeštva. vropski jeziki), ki je v svojem indoevropei- stičnem delu (hetitščina s starimi iranskimi Splošno jezikoslovje raziskuje jezik s sinhrone- jeziki in staro indijščino) v pedagoškem in ga vidika. Osredinja se na skupne lastnosti vseh znanstvenoraziskovalnem delovanju ljubljan- jezikov, zgradbo jezika pa proučuje na glasov- ske indoev ropeistike sicer še vedno močno ni, morfološki, skladenjski in pomenski ravni. 68 zastopana. V skladu s to svojo drugačno vse- Skozi zgodovino se je na oddelku zvrstilo veli- binsko sestavo se je oddelek pred reorganiza- ko raziskovalnih in pedagoških sodelavcev, ki cijo študijske smeri Stara orientalistika in pred so vsebinsko bogatili osrednji izobraževalni ustanovitvijo smeri Splošno jezikoslovje ko- program. Že za časa Oštirja je bila s pomočjo nec leta 1988 imenoval Oddelek/Inštitut za in- dr. Viktorja Korošca in nato dr. Silvina Košaka doevropsko primerjalno jezikoslovje in staro indoevropeistiki pridružena stara orientalisti- orientalistiko, pred letom 1951 pa Seminar za ka, tej pa so bili priključeni še lektorati indoe- primerjalno jezikoslovje, ki je bil 1919. zasno- vropskih in neindoevropskih jezikov: hindija van po zgledu primerljivih študijskih smeri na (Branko Perko), litovščine (Jelena Konicka), srednjeevropskih univerzah Humboldtovske- albanščine (Rexhep Ismajli), stare egipčanšči- ga tipa kot temeljna jezikoslovna disciplina, ne in arabščine (Vladislav Jagodic, za klasič- usmerjena v spoznanja o jezikovnem razvoju no in pogovorno arabščino in arabsko knji- in jezikoslovni filogenetiki. ževnost od leta 1984 Miljana Stanković) in kitajščine (od leta 1981) pod vodstvom dr. Na začetku je slušateljem indoevropskega Mitje Sajeta. Posebne omembe je vreden lek- primerjalnega jezikoslovja še predaval slavist torat madžarščine, ki na oddelku deluje že od dr. Fran Ramovš, da se je premostilo obdobje leta 1981. Zunanjim slušateljem poleg naštetih do študijske izpopolnitve dr. Karla Oštirja, ki dodatnih vsebin za interne študente oddelek je nato poučeval do upokojitve leta 1959. Od nudi tudi tečaj klasične stare indijščine in do leta 1949 je bil pedagoško že prisoten tudi Bo- nedavnega esperanto. Seminar iz branja kla- jan Čop, ki je kot predavatelj leta 1960 nasle- sičnih in predklasičnih staroindijskih besedil dil svojega učitelja. Oba sta ob osrednji študij je med letoma 1989 in 2002 vodila indologinja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja in prevajalka sanskrtske književnosti v sloven- uvajala še dodatni aspekt, ki je odražal njuno ščino Vlasta Pacheiner Klander. širšo raziskovalno udejstvovanje, tj. metodo- loško sistematiziran študij predindoevropskih Študijska smer Splošno jezikoslovje je bila na jezikovnih prežitkov (alarodsko jezikoslovje) oddelku ustanovljena leta 1988. Z njo so na od- oz. aplikacijo primerjalne metode na vpraša- delek prišli jezikoslovci, katerih delo je pojave nje indouralske jezikovne sorodnosti. Oba sta iz slovenščine umestilo v aktualno svetovno se poleg vizionarskih in danes ponovno zelo dogajanje na področju splošnega in uporab- aktualnih študij v zgodovino jezikoslovja za- nega jezikoslovja. Dr. Janez Orešnik je na od- pisala tudi kot avtorja poglavitnih prispevkov delku deloval od 1990 do upokojitve leta 2010. k laringalni teoriji in anatolistiki ter indoura- V zgodnjih raziskovalnih letih se je ukvarjal z listiki. Po Čopovi upokojitvi je katedro vodila germanskim jezikoslovjem, od leta 1985 pa s dr. Varja Cvetko Orešnik, ki je ob svojem pro- splošnojezikoslovnimi temami s poudarkom fesorju komparativistike že od leta 1972 delo- na slovenščini in raziskovanju naravne skladnje. vala kot specialistka za vzhodne indoevropske Dr. Marija Golden je bila članica oddelka od jezike. Na oddelku je od leta 2012 pedagoško uvedbe nove smeri do upokojitve leta 2014. Nje- prisoten dr. Luka Repanšek, od 2015 kot do- no delo je umestilo pojave slovenske opisne cent za indoevropsko primerjalno jezikoslovje. skladnje v tvorbeno teorijo in s tem v aktualno Od zgodnjih devetdesetih let sta nepogrešljiva jezikoslovno dogajanje na področju splošnega podpora osrednjemu študijskemu programu jezikoslovja. Dr. Albina Nećak Lük velja za ute- dr. Marko Snoj (etimologija in indoevropska meljiteljico univerzitetnega študija uporabnega primerjalna slovnica) in dr. Metka Furlan (la- jezikoslovja na Univerzi v Ljubljani. Oddelku ringalna teorija in zgodovinska slovnica ana- se je pridružila leta 1991 z bogatimi delovnimi tolskih jezikov), od leta 2000 tudi dr. Simona izkušnjami z Inštituta za narodnostna vpraša- Klemenčič (zgodovinsko glasoslovje, dialek- nja v Ljubljani. Dr. Marina Zorman, ki deluje tologija in indoevropske starožitnosti), ki razi- na področjih teorije jezika, analize diskurza skovalno delujejo v okviru Etimološko-onoma- in hetitske slovnice, je pedagoško na oddel- stične sekcije matičnega Inštituta za slovenski ku začela delovati leta 1991, 1995. se je pridru- jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. žil tudi strokovnjak za jezikovne tehnologije, 69 dr. Primož Jakopin. Ob upokojitvi ga je kot zuna- nji sodelavec nadomestil dr. France Mihelič, nje- ga pa dr. Vitomil Štruc. Po letu 2000 je na odde- lek začela prihajati nova moč, ki ob ohranjanju tradicije prinaša tudi nova znanja in uvaja nove pristope. Leta 2009 je pedagoško in raziskoval- no delo na področju uporabnega jezikoslovja s poudarkom na manjšinskih in etničnih študijah ter slovenskem narodnem vprašanju prevzela dr. Sonja Novak Lukanović. Dr. Sašo Živanović je kadrovsko zasedbo okrepil že kot mladi raz- iskovalec leta 2003, danes pa nadaljuje tradicijo tvorbenega teoretičnega jezikoslovja na podro- čju semantike in fonologije. Dr. Tatjana Marvin se je na oddelku zaposlila leta 2011; deluje na področju tvorbene skladnje in morfologije ter pri interdisciplinarnih raziskavah jezika. Leta 2016 je študijski program obogatila še dr. Chri- stina Manouilidou, strokovnjakinja za psiho- in nevrolingvistiko, ki se osredotoča predvsem na izgubo jezikovnega znanja pri nevrodegenera- tivnih boleznih. Od leta 2008 oddelek sodeluje v programu mednarodnega skupnega magistr- skega študija kog nitivne znanosti. V okviru Osrednje humanistične knjižnice na oddelku deluje knjižnica, ki jo od leta 1991 vodi mag. Ana Mehle. Ker je bil prvotni fond indoev- ropeistične knjižnice leta 1944 skoraj popolno- ma uničen, je bila skrb za ponovno vzpostavi- tev osrednje raziskovalnoštudijske knjižnice, specializirane za jezikoslovne znanosti, vedno v ospredju oddelčnih prizadevanj. Vrzeli v fon- du so polnile osebne študijske knjižnice, ki so jih velikodušno podarjali nekdanji predavate- lji. Tako knjižnica s posebnim ponosom hra- ni Čopovo knjižno zapuščino, Košakovo ana- tolistično zbirko, Indološko knjižnico Vlaste Pacheiner Klander, Peturssonovo knjižnico ter arabsko in madžarsko zbirko. Poleti leta 2018 je bil knjižnici podarjen celoten knjižnični fond Oddelka za primerjalno indoevropsko jeziko- slovje in indoiranistiko Posarske univerze v Saarbrücknu (zdaj Bibliotheca Saravica). S tem se knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje naposled uvršča ob bok najime- nitnejšim specializiranim jezikoslovnim študij- skim in raziskovalnim knjižnicam v Evropi. red. prof. dr. Metka Furlan, red. prof. dr. Tatjana Marvin in doc. dr. Luka Repanšek Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Primerjalno jezikoslovje – dvopredmetni Primerjalno jezikoslovje – dvopredmetni Splošno jezikoslovje – dvopredmetni Splošno jezikoslovje – dvopredmetni Splošno jezikoslovje – enopredmetni 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področje: Jezikoslovje Katedre Knjižne zbirke, znanstvene revije • Katedra za indoevropsko primerjalno • Studia Indogermanica Labacensia (instru- jezikoslovje menta, disputationes) (knjižna zbirka) • Katedra za splošno jezikoslovje • Katedra za uporabno jezikoslovje Študentske dejavnosti in društva Trenutni raziskovalni projekti in • Krožek študentov in ljubiteljev stare mednarodna sodelovanja indoiranistike • raziskovalni program Manjšinske in etnič- Seznam zaposlenih ne študije ter slovensko narodno vpra- šanje (P5-0081), Inštitut za narodnostna • red. prof. dr. Metka Furlan (od 1994) vprašanja • lekt. Tamás Kruzslicz (od 2018) • raziskovalni program Teoretične in apli- • izr. prof. dr. Christina Manouilidou kativne raziskave jezikov: kontrastivni, (od 2016) sinhroni in diahroni vidiki (P6-0218) • red. prof. dr. Tatjana Marvin (od 2005) • raziskovalni program Slovenski jezik v • mag. Ana Mehle, bibliotekarka in samo- sinhronem in diahronem razvoju stojna strokovna delavka (od 1990) (P6-0038), Inštitut za slovenski jezik Frana • red. prof. dr. Sonja Novak Lukanović Ramovša ZRC SAZU (od 2009) • bilateralni projekt z ZDA, ki ga financira • doc. dr. Luka Repanšek (od 2015) ARRS in vključuje raziskave jezika pri de- • red. prof. dr. Marko Snoj (od 1993) menci s sodelavci na Aphasia and Neuro- • red. prof. dr. Marina Zorman (od 1987) linguistics Laboratory na Northwestern • doc. dr. Sašo Živanović (od 2003) University • mednarodni projekt Words in the World Partnered Research Training Initiative, ki ga financira Social Sciences and Humaniti- es Research Council of Canada • mednarodni program študentske izmenja- ve ERASMUS+ • oddelek sodeluje v mednarodnem in- terdisciplinarnem magistrskem študiju kognitivne znanosti skupaj z Univerzo na Dunaju, Univerzo Komenski v Bratislavi in Univerzo Eötvös Loránd v Budim- pešti ( Middle European Interdsciplinary Master’s Programme in Cognitive Science) 71 Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Krajša zgodovina oddelka in Leta 1934 se je Ocvirk spet odpravil v Pariz zbi- predmet poučevanja rat gradivo za svoje habilitacijsko delo Teorija primerjalne literarne zgodovine, ki je izšlo dve Z leti pozneje. Po smrti slovenista Prijatelja leta a zgodovino Oddelka za primerjalno 1937 se je Kidrič odločil, da izpraznjeno mesto književnost in literarno teorijo je klju- zasede Ocvirk, ki je že prej zaprosil za privatno čen 24. junij 1925, ko je ljubljanska filo- docenturo za primerjalno književnost. S pre- zofska fakulteta sprejela izpitni red beograj- davanji je začel v zimskem semestru 1937/38 ske, ki je predvideval tudi diplomski izpit iz najprej na slavistiki, nato pa še na primerjalni primerjalne književnosti s teorijo književno- književnosti. Septembra 1938 je Ocvirk postal sti. Na hitro je bilo treba ustanoviti novo stoli- docent za primerjalno zgodovino starejših in co, ki jo je začasno prevzel France Kidrič, sicer modernih književnosti. Po dogovoru s Kidri- profesor za starejšo slovansko literaturo s po- čem je Ocvirk svoje raziskave usmerjal zlasti na sebnim ozirom na slovensko. Leta 1926 je imel področje obče literarne teorije, poetike, stilisti- Kidrič med svojimi predavanji na slovanski fi- ke in metrike. Dotlej še nihče ni imel na Filo- lologiji tudi kurz z naslovom Evropski okvir zofski fakulteti seminarjev iz formalne analize za slovanske literature v dobi romantike (pog- lirike. Kot naslednik Prijatelja je moral Ocvirk lavje iz primerjalne književnosti). Istega leta je še dobro desetletje predavati tudi na slavistiki. bila na seji fakultetnega sveta omenjena usta- Med drugo svetovno vojno sta se oba profe- novitev Seminarja za primerjalno književnost. sorja vključila v odporniško gibanje. Od pole- Samostojno se je študij primerjalne književno- tnega semestra 1949 je Ocvirk predaval le na sti pojavil v napovedniku predavanj šele leta primerjalni književnosti. Septembra istega leta 1929. Po dogovoru, sprejetem ob začetku dela je fakultetni svet potrdil samostojno študijsko stolice, naj bi bil Kidrič zadolžen za primerjal- skupino Zgodovina svetovne književnosti z no literarno zgodovino, germanist Jakob Ke- literarno teorijo, ki da bo vzgajala naraščaj za lemina, avtor knjige Literarna veda (1927), za uredništva, založbe in radio. Ocvirk je v prvi literarno teorijo, slavist Ivan Prijatelj pa za zgo- polovici petdesetih let v resnici sam predaval dovino kritike. V resnici je imel posebna pre- vso svetovno književnost od antike do moder- davanja in seminarje za komparativiste ves čas nizma. Iz literarne teorije pa je tedaj predaval le Kidrič, druga omenjena profesorja pa sta metriko in stilistiko. bila zlasti izpraševalca na diplomskem izpitu iz primerjalne književnosti. Anton Ocvirk je Leta 1950 se je Seminar za primerjalno književ- tako jeseni 1930 že lahko opravljal diplomski nost in literarno teorijo brez javne utemeljitve izpit iz primerjalne književnosti in pri Kidriču preimenoval v Seminar za svetovno književnost zagovarjal obsežno seminarsko delo z naslo- in literarno teorijo, literarna zgodovina naj bi vom Uvod v primerjalno književnost. Jeseni bila tako kot družbenopolitična zgodovina raz- leta 1931 se je Ocvirk odpravil v Pariz. Na Sor- deljena na svetovno in nacionalno – slovensko. boni je poslušal predavanja Fernanda Balden- Leta 1957 je Ocvirka, ki je že dve leti opravljal spergerja in Paula Van Tieghema, na Collège dekanske dolžnosti, zadela možganska kap. de France pa predavanja Paula Hazarda. V Pa- Predstojniške posle seminarja je tedaj zača- rizu je pripravljal svojo doktorsko disertacijo sno prevzel slavist Anton Slodnjak. Ves čas Levstikov duševni obraz. 72 profesorjeve bolezni pa je proseminarske vaje vodil honorarni asistent Dušan Pirjevec, ki je drugo veliko ime, povezano z zgodovino od- delka. Partizanski komisar in večkrat odlikova- ni podpolkovnik se je leta 1948 kot izredni štu- dent vpisal na študij primerjalne književnosti, ki ga je zaključil leta 1952. Nato je bil devet let zaposlen na Inštitutu za literature pri SAZU. V tem času je začel pripravljati svojo doktorsko disertacijo Ivan Cankar in evropska dekaden- ca in simbolizem, ki jo je obranil leta 1961. V šolskem letu 1963/64 je Pirjevec kot izredni profesor začel predavati na oddelku (leta 1962 se je seminar preimenoval v oddelek), ki je od leta 1962 deloval v novi stavbi na Aškerče- vi. Prva Pirjevčeva predavanja so bila posve- čena zgodovini poetik, zgodovini in teoriji li- terarnih ved, književnosti starega Orienta ter književnos ti eksistencializma. Od šolskega leta 1966/67 pa je predaval zlasti evropski roman. Pirjevčeva predavanja so vsaj deloma povezana s pomembnim založniškim projektom, ki ga je tedaj pripravljal Ocvirk. Pri Cankarjevi založbi je v izredno visoki nakladi od leta 1964 izhajala zbirka Sto romanov, ki je imela za cilj v desetih letnikih objaviti sto reprezentativnih romanov z uvodnimi študijami. S Pirjevčevim nastopom se je znatno povečalo tudi število slušateljev. V šolskem letu 1967/68 se je na vse tri študijske skupine (enopredmetna, A, B) vpisalo več kot sto novincev, kar je bilo desetkrat več kot leta 1960. V drugi polovici šestdesetih let so diplo- manti prvič pridobili naslov diplomirani lite- rarni komparativist. Leta 1971 je oddelek spet sprejel staro ime, ki ga nosi do današnjih dni: Oddelek za pri- merjalno književnost in literarno teorijo. V šolskem letu 1970/71 se je oddelku kot izredni profesor priključil Janko Kos, ki je doktoriral s tezo o Prešernu in evropski romantiki. Leta 1973 je bil Pirjevec izvoljen za rednega profe- sorja, Ocvirk pa je po petintridesetih letih de- lovanja na oddelku odšel v pokoj. Leta 1977 je Pirjevec umrl, s čimer je nastala velika prazni- na, saj so bili na oddelku zdaj zaposleni le en profesor (Janko Kos) in dva asistenta (Evald Koren, Lado Kralj). Vse od sedemdesetih let je Kos predaval tudi uvod v literarno teorijo in teorijo literarnih vrst. Že leta 1983 je izdal Očrt literarne teorije, ki Jeseni 1997 se je oddelek preselil v nove kabi-velja za prvi celostni pregled tega problemske- nete, prvič po sedmih desetletjih je ustrezne ga polja pri nas in uvaja novo sistematiko. prostore dobila tudi knjižnica, ki je imela te- Leta 2001 je prenovljeni in dopolnjeni Očrt daj že več kot 14.000 enot. izšel pod naslovom Literarna teorija. V osem- desetih letih je Kos predaval tudi primerjalno Konec devetdesetih let se je spremenila kad- zgodovino slovenske književnosti in leta 1987 rovska struktura oddelka, saj sta se upokojila objavil monumentalno delo Primerjalna zgo- dolgoletna učitelja Janko Kos in Evald Koren, dovina slovenske literature. V teh letih se je pozneje še Lado Kralj. Generacijo profesorjev, na vse tri smeri v povprečju vpisalo 60 novin- Ocvirkovih učencev, rojenih okoli leta 1930, cev, kar je bila velika obremenitev za le dva je počasi zamenjala generacija mlajših univer- učitelja, Janka Kosa in Evalda Korena, ki se zitetnih učiteljev, rojenih v šestdesetih letih, ki je habilitiral leta 1979. Koren, ki je leta 1978 so bili vsi študentje Ocvirkovih učencev. doktoriral s tezo o evropskem naturalizmu in Leta 1998 je Kosovo profesorsko mesto nas- Kraigherjevi pozni pripovedni prozi, je na od- ledil docent Tomo Virk, ki je leto poprej dok- delku predaval zgodovino realizma in natura- toriral s tezo o usodi slovenskega romana lizma, od teoretskih predmetov pa evropske v dobi postmodernizma. Poleg zgodovine verzifikacijske sisteme in literarno retoriko. moderne proze in kratke proze ter teorije in V šolskem letu 1987/88 se je na oddelek kot zgodovine romana Virk predava tudi metodo- docent vrnil Lado Kralj, ki je bil med letoma logijo literarne vede. Leta 2000 se je kot do- 1971 in 1978 že asistent. Kralj, ki je leta 1986 cent habilitiral Vid Snoj, ki je leto poprej pod pod Kosovim mentorstvom doktoriral s tezo mentorstvom Janka Kosa doktoriral z diserta- o pojmu ekspresionizma v nemški in sloven- cijo o Svetem pismu Nove zaveze in slovenski ski literarni vedi, je več let predaval literarne literaturi. avantgarde. Zlasti v devetdesetih letih je pre- daval teorijo drame, s čimer je spet povezal Leta 2002 je docent postal še Matevž Kos, kom- svojo akademsko kariero z gledališko. parativist in filozof, ki je leta 2001 pod men- torstvom Lada Kralja doktoriral s tezo o Nie- Leta 1991 je docent postal Janez Vrečko, ki tzscheju in ničejanstvu v slovenski literaturi. je leta 1986 pod Kosovim mentorstvom dok- toriral s tezo o slovenski zgodovinski avant- V prvem desetletju novega tisočletja sta se ha- gardi in zenitizmu, v kateri je raziskoval vezi bilitirala tudi oba asistenta. Leta 2004 je do- Podbevška, Kosovela in Delakove skupine cent postal Tone Smolej, ki je leto poprej pod z Zenitom. Pozneje je objavil monografijo Korenovim mentorstvom doktoriral s tezo o o Kosovelu in uredil nekaj njegovih del. Od slovenski recepciji francoske naturalistične devetdesetih pa je Vrečko, ki je študiral tudi proze. Vanesa Matajc, ki je leta 2003 pod Kra- na AGRFT, na oddelku predaval tudi zgodo- ljevim mentorstvom doktorirala s tezo o du- vino epa in tragedije ter teorijo tragičnega. V hovnozgodovinski podlagi modernosti v slo- šolskem letu 1996/97 se je oddelku priključil venski književnosti, se je habilitirala leta 2007, Boris A. Novak, ki je pod Korenovim mentor- deset let pozneje pa postala sploh prva redna stvom doktoriral s tezo o recepciji romanskih profesorica naše stroke v Sloveniji. pesniških oblik v slovenski poeziji, ki je izšla V šolskem letu 2009/10 je oddelek prvič raz- pod naslovom Oblika, ljubezen jezika. Po- pisal prvostopenjski enopredmetni in dvop- leg primerjalne verzologije Novak predava redmetni bolonjski študij, štiri leta pozneje tudi srednjeveško poezijo, renesanso, barok pa še tri magistrske programe. Leta 2015 se in zlasti simbolizem. Uveljavljeni prevajalec je oddelku priključil asistent Alen Albin Šir- francoskih pesnikov (Mallarmé, Valéry, Ver- ca, pozneje pa še asistent Igor Žunkovič. Po- laine) je sicer o tem literarnem obdobju ob- mlajevanje pedagoškega kadra bo izziv tudi v javil monografijo ( Pogledi na francoski sim- bodoče. bolizem, 2007) in pripravil več komentiranih antologij. red. prof. dr. Tone Smolej 74 Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Primerjalna književnost in literarna teorija – Primerjalna književnost in literarna teorija – enopredmetni enopredmetni Primerjalna književnost in literarna teorija – Primerjalna književnost in literarna teorija – dvopredmetni dvopredmetni Primerjalna književnost in literarna teorija – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področji: Evropske študije, Literarne vede Katedre Študentske dejavnosti in društva • Katedra za primerjalno književnost • Društvo študentov primerjalne • Katedra za literarno teorijo in književnosti metodologijo Seznam zaposlenih Trenutni raziskovalni projekti in mednarodna sodelovanja • doc. dr. Varja Balžalorsky Antić (od 2017) • dr. Seta Knop, bibliotekarka (od 2001) • raziskovalni program Literarnoprimer- • asist. Matic Kocijančič, mladi raziskovalec jalne in literarnoteoretske raziskave (od 2015) (P6-0239) • red. prof. dr. Matevž Kos (od 1996) • raziskovalni projekt Slovenska literatura • red. prof. dr. Vanesa Matajc (1996–1998, in družbene spremembe: nacionalna od 2000) država, demokratizacija in tranzicijska • asist. dr. Anja Mrak, samostojna strokovna navzkrižja (J6-8259) delavka (od 2015) • raziskovalni projekt Zgodovina doktorskih • red. prof. dr. Boris A. Novak (od 1997) disertacij slovenskih kandidatov v Avstro- • red. prof. dr. Tone Smolej (od 1998) -ogrski monarhiji (1872–1918) (J7-7276) • red. prof. dr. Vid Snoj (od 1993) • asist. dr. Alen Albin Širca (od 2015) • red. prof. dr. Tomo Virk (od 1992) Knjižne zbirke, znanstvene revije • asist. dr. Igor Žunkovič (od 2015) • Acta comparativistica Slovenica (knjižna zbirka) 75 Oddelek za psihologijo Krajša zgodovina oddelka in predavalnico. Leta 2002 je bila v vzhodnem predmet poučevanja traktu v prvem nadstropju, kjer ima oddelek si- cer svoje predavalnice in kabinete, odprta mu- O zejska zbirka psiholoških pripomočkov. ddelek za psihologijo je bil ustanov- ljen leta 1950, s prostori na Parmovi 33 Do leta 2007, ko je bil ustanovljen Oddelek za v Ljubljani, predavanja pa so se začela psihologijo na Univerzi v Mariboru, je bil ljub- že leta 1949, zato kot začetek delovanja oddel- ljanski oddelek edini, ki je omogočal študij psi- ka štejemo akademsko leto 1949/50. Ustanovi- hologije v Sloveniji. Bil je pomemben identite- telj in prvi predstojnik je bil Mihajlo Rostohar tni element, saj so se do takrat na enem samem (1878–1966), ki je bil leta 1919 tudi med usta- mestu šolali vsi slovenski psihologi, vendar ni novitelji ljubljanske univerze. Prof. Rostohar je bil edini povezovalni element v stroki: po do- po dostopnih podatkih na začetku sam preda- segljivih podatkih je bilo že leta 1954 ustanov- val vse predmete; leta 1954 se mu je pridružil ljeno stanovsko Društvo psihologov Slovenije, prof. Zoran Bujas z Univerze v Zagrebu, ki je v ki od leta 1992 izdaja tudi revijo Psihološka ob- Ljubljani predaval psihologijo dela in psihome- zorja; leta 2014 je bil ustanovljen klub alumnov, trijo (do 1977), pozneje pa so kot profesorji na ki študijsko, strokovno in socialno povezuje bi- oddelku sodelovali tudi drugi, npr. prof. Nikola vše diplomante oddelka v Ljubljani. Rot z Univerze v Beogradu in prof. Lev Milčin- V začetnem obdobju študija je bilo mogoče štu- ski z Medicinske fakultete v Ljubljani. Takoj po dirati psihologijo dvopredmetno v kombinaciji končanem študiju so mesta asistentov nasto- s pedagogiko, pozneje pa samo kot samostojni pili prvi Rostoharjevi diplomanti, Ivan Toličič (enopredmetni) študij, ki je trajal štiri leta in se (1952), Leon Šebek (1955) in Vid Pečjak (1957). je končal z diplomo. Leta 2009 je oddelek pris- Mihajlo Rostohar je bil predstojnik oddelka do topil k bolonjskemu programu. svoje upokojitve leta 1959, ko je predstojništvo prevzel pedagog Vladimir Schmidt, za njim pa Ob 100-letnici UL praznuje Oddelek za psiho- leta 1961, ko je bil imenovan v docenta, Ivan logijo 70-letnico svojega delovanja. Člani oddel- Toličič. Tega leta se je oddelek preselil v novo- ka so dejavni na različnih področjih. Že pred zgrajene prostore na Aškerčevo 2, kjer Filozof- selitvijo na Aškerčevo 2 je imel oddelek svojo ska fakulteta domuje še danes. mehanično delavnico, v kateri so izdelovali pri- pomočke za najrazličnejše psihološke meritve; Število študentov in zaposlenih se je z leti po- tradicija se je nadaljevala, danes ima oddelek večevalo, leta 1960 je bilo npr. v prvi letnik svoje laboratorije, v uporabi ali souporabi ima vpisanih 52 študentov, leta 1970 pa 109; da različne pripomočke za psihološke meritve, npr. bi oddelek svojim študentom lahko zagotovil EEG, fMRI, očesno kamero, pripomočke za ko- ustrezne študijske pogoje, vključno z obve- diranje in analizo video posnetkov. Leta 2010 je zno prakso, je leta 1977 uvedel omejitev vpi- bil na oddelku ustanovljen Center za psihološko sa v prvi letnik (numerus clausus), ki jo je do merjenje in svetovanje, ki skrbi za oblikovanje in uvedbe državne mature leta 1995 izvajal odde- izdajanje psiholoških testov. Leta 2012 je začela lek s sprejemnimi izpiti. na oddelku delovati psihološka testoteka; ta hra- Leta 1991 je Filozofska fakulteta preuredila pro- ni zbirko psihološkega instrumentarija, ki je bil store v kleti, ki so bili prej namenjeni skladišču razvit ali se uporablja na oddelku za študijske in premoga; prostore v severovzhodnem traktu raziskovalne namene. Leta 2013 je bil v okviru je oddelek uredil v psihološke laboratorije in oddelka ustanovljen laboratorij za kognitivno 76 nevroznanost. Na oddelku je klinično-psiho- 61 ustanovami s področja organizacijske psiholo- loška svetovalnica, namenjena študentom UL. gije (zavodi za zaposlovanje, svetovalna podjetja) Knjižnica, ki deluje že od ustanovitve oddelka ter 47 ustanovami z drugih področij, npr. s pod- naprej, se je po letu 2000 povezala v elektronske ročja športne psihologije, humanitarnih dejav- knjižnične baze, kar je tako zaposlenim kot štu- nosti, nevladnih organizacij, prostovoljstva. Člani dentom omogočilo širok dostop do znanstvene oddelka sodelujejo v različnih odborih in telesih literature s področja psihologije. s področja izobraževanja, vodijo seminarje in iz- obraževanja psiholoških veščin za različne stro- Oddelek je že od vsega začetka tesno povezan kovne javnosti (npr. učitelje, zdravnike, pravnike, z življenjem v mednarodnem akademskem pro- vodstvene delavce). Člani oddelka so aktivno storu in tudi z ožjim socialnim okoljem; produk- sodelovali pri mednarodni pobudi za evropsko cija in razširjanje znanja sta široka. V letih svojega diplomo iz psihologije (EuroPsy) pri Evropski obstoja je oddelek (so)organiziral vrsto strokov- zvezi psihologov (EPSA), na oddelku je nastala nih in znanstvenih srečanj, simpozijev in konfe- mednarodna pobuda za supervizirano prakso v renc ter gostil številne mednarodno uveljavljene okviru EuroPsy. Oddelek ima v okviru UL pod- psihologe. Predavatelji oddelka so kot gostujoči pisanih vrsto pogodb za izmenjavo študentov raziskovalci in profesorji delovali na številnih in- in profesorjev, v zadnjih petih letih gre študijsko stitucijah po svetu, oddelek pa aktivno sodeluje za en semester vsako leto na različne evropske tudi z vrsto institucij po Sloveniji; samo na pod- univerze do okrog 10 študentov psihologije. Od- ročju psihološke prakse je npr. povezan s 187 delek ponuja tudi nekaj predmetov v angleškem ustanovami s pedagoškega področja (vrtci, šole), jeziku; v zadnjih petih letih je tako na oddelku v 116 ustanovami s področja klinične psihologije okviru mednarodnih izmenjav vsako leto tudi po (bolnišnice in zdravstveni domovi, centri za so- 15–20 študentov z drugih evropskih univerz. cialno delo, zavodi za usposabljanje in varstvo), 77 Na oddelku je živahno tudi študentsko življe- Trenutni raziskovalni projekti in nje. Leta 1993 je bilo ustanovljeno Društvo štu- dentov psihologije Slovenije, ki je že istega leta mednarodna sodelovanja postalo polnopravni član Evropske zveze štu- dentov psihologije (EFPSA). Študentsko druš- • raziskovalni program Psihološki in nevro- tvo organizira vrsto aktivnosti, npr. poletne in znanstveni vidiki kognitivnega nadzo- zimske šole, klinične vikende, strokovne eks- ra, osebnosti in psihičnega blagostanja kurzije za študente, predavanja različnih stro- (P5-0110) kovnjakov s področja psihologije, organizira • raziskovalni program Uporabna razvojna mednarodne izmenjave študentov, študentom psihologija (P5-0062) pomaga pri pridobivanju literature in drugih • raziskovalni projekt Mehanizmi integraci- znanj, izdaja strokovno in znanstveno publi- je možganske aktivnosti za učinkovit nad- cistiko; na državni ravni organizira vsakoletne zor kognicije (J7-6829) dejavnosti s področja psihologije in letno orga- • raziskovalni projekt Stabilni in dinamični nizira razprave ob aktualnih dogodkih v druž- vzorci EEG in fMR funkcijske konektivno- bi, družabne in kulturne dogodke, aktivno so- sti ter njihove povezave z individualnimi deluje pri vodenju evropske zveze študentov razlikami (J7-8275) psihologije. Društvo je za svoje delo prejelo • ciljni raziskovalni program Razvijanje več nagrad, med njimi npr. Rektorjevo nagrado zgod nje in akademske pismenosti v druži- (2014) in memorandum o prepoznavanju po- ni, vrtcu in šoli (V5-1655) mena duševnega zdravja na evropskem nivoju • bilateralni projekt Subjektivni kriteriji (EFPSA, 2016). medsebojnega zaupanja v poslovnih od- nosih med Slovenijo in Rusijo Oddelek za psihologijo na FF UL je živahno • bilateralni projekt Multimodalno preuče- mednarodno stičišče generacij, znanja, idej in vanje možganske integracije v zdravju in dela, tako na področju raziskovanja in publi- bolezni ciranja kot tudi študentskih aktivnosti in pro- • ESS projekt OBJEM – Bralna pismenost in jektov ter razširjanja znanja zunaj akademskih razvoj slovenščine okvirov. Oddelek v sedemdesetih letih svojega • projekt Varni brez nasilja – Celostni pro- obstoja tako nadaljuje tri glavne stebre tradicije gram primarne preventive nasilja nad svojih ustanoviteljev: soustvarja znanost in psi- vrstniki in spolnega nasilja na škodo otrok hološko stroko, šola generacije študentov ter in mladostnikov aktivno sooblikuje družbo, v kateri živi. red. prof. dr. Matija Svetina Knjižne zbirke, znanstvene revije Katedre • Rostoharjeva zbirka (knjižna zbirka) • Katedra za občo psihologijo Študentske dejavnosti in društva • Katedra za razvojno psihologijo • Katedra za socialno psihologijo • Društvo študentov psihologije Slovenije • Katedra za psihološko metodologijo (DŠPS) • Katedra za pedagoško psihologijo • revija Panika • Katedra za klinično psihologijo in • revija Eksperimentator psihoterapijo • Katedra za psihologijo dela in organizacije 78 Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Psihologija – enopredmetni Psihologija – enopredmetni 3. stopnja Področja: Aplikativne psihološke študije, Družbo- Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni slovna metodologija, Eksperimentalna psihologija, Psihologija osebnosti, Razvojnopsihološke študije Statistika – interdisciplinarni Varstvo okolja – interdisciplinarni Seznam zaposlenih • red. prof. dr. Melita Puklek Levpušček (od 1994) • asist. Lea Alič, mlada raziskovalka • asist. Nina Purg, mlada raziskovalka (od 2017) (od 2017) • izr. prof. dr. Andreja Avsec (od 1997) • red. prof. dr. Grega Repovš (od 1996) • doc. dr. Katarina Babnik (od 2018) • red. prof. ddr. Velko S. Rus (od 1981) • doc. dr. Boštjan Bajec (od 2001) • asist. Anka Slana Ozimič (od 2013) • izr. prof. dr. Eva Boštjančič (od 2004) • izr. prof. dr. Gregor Sočan (od 1996) • asist. Mark Bračič Floyd (od 2017) • red. prof. dr. Matija Svetina (od 1993) • red. prof. dr. Valentin Bucik (od 1986) • asist. dr. Tanja Šraj (od 2017) • asist. mag. Barbara Čibej Žagar (od 2018) • Milena Vukić, bibliotekarka (od 2005) • asist. dr. Sana Čoderl Dobnik (od 2006) • doc. dr. Gaja Zager Kocjan (od 2018) • doc. dr. Jure Demšar (od 2018) • Klemen Zorman, laborant (od 1988) • doc. dr. Katja Depolli Steiner (od 2001) • red. prof. dr. Maja Zupančič (od 1989) • izr. prof. dr. Urška Fekonja (od 1999) • Mojca Žaberl, bibliotekarka (2014–2015, • asist. Kaja Hacin Beyazoglu (od 2017) od 2017) • asist. Maja Jurjevčič (od 2018) • asist. dr. Urška Žugelj (od 2001) • Tina Kavšek, bibliotekarka (od 2012) • izr. prof. dr. Gregor Žvelc (2003–2006, • red. prof. dr. Darja Kobal Grum (od 1997) od 2013) • Nives Kolarič, samostojna strokovna delavka (od 2007) • doc. dr. Luka Komidar (od 2003) • Aleksij Kraljič, raziskovalec (od 2017) • asist. Žan Lep, mladi raziskovalec (od 2018) • asist. dr. Renata Marčič (od 2006) • izr. prof. dr. Robert Masten (od 2002) • asist. Andraž Matkovič (od 2017) • red. prof. dr. Vladimir Miheljak (od 2009) • red. prof. dr. Sonja Pečjak (od 1986) • red. prof. dr. Cirila Peklaj (od 1988) • doc. dr. Tina Pirc (od 2008) • izr. prof. dr. Anja Podlesek (od 1996) • asist. Vida Ana Politakis (od 2014) • asist. Mojca Poredoš (od 2015) 79 Oddelek za romanske jezike in književnosti Krajša zgodovina oddelka in je leta 1940 na predavanje o problemih itali- predmet poučevanja janskega jezika povabil italijanskega jeziko- slovca Mattea Bartolija, profesorja na torinski R univerzi. Istega leta je bil sprožen postopek za omanistika na ljubljanski univerzi je docenturo za italijanski jezik, izbran je bil dr. stara kot Univerza sama. Med prvimi Leben, dr. Antonu Gradu pa so predlagali pri- ljubljanskimi romanisti velja omeniti vatno docenturo. Na isti seji so podaljšali do- vsestranskega Friderika Juvančiča, ki je v štu- voljenje za predavanja iz italijanskega jezika dijskem letu 1920/21 kot honorarni sodelavec in književnosti dr. Evelu Gaspariniju. V vojnih začel predavati francosko historično slovni- letih sta z oddelkom sodelovala lektorica Va- co in zgodovino francoskega gledališča ter leria Rorato Grohar in honorarni profesor za voditi Seminar iz romanske filologije. V letih italijansko književnost Bartolomeo Calvi. 1921–1923 je v Ljubljano prihajal zagrebški profesor dr. Petar Skok, ki je imel predavanja Vodja Oddelka za romanske jezike in književ- iz italijanskega jezikoslovja in književnosti. V nosti dr. Šturm, ki je uvedel študij primerjalne študijskem letu 1921/22 pa je s predavanji hi- slovnice romanskih jezikov in velja za pionirja storične slovnice francoskega jezika začel dr. razglabljanja o furlanskem jezikovnem vplivu Franc Šturm, profesor na realki v Ljubljani. na slovenščino, je leta 1941 postal dekan FF. Ljubljanska univerza je od leta 1921 do zim- V študijskem letu 1946/47 je vodstvo oddelka skega semestra 1923/24 gostila znamenitega kot redni profesor prevzel dr. Stanko Škerlj, jezikoslovca Luciena Tesnièra, pozneje redne- dotlej profesor na filozofski fakulteti v Beo- ga profesorja za primerjalno in splošno jezi- gradu. Škerlj je bil član tako SAZU kot Bene- koslovje v Montpellieru in od leta 1953 dopis- ške akademije znanosti in umetnosti. Obnovil nega člana SAZU. Nastavljen je bil kot lektor je študij romanskega jezikoslovja in italijanske za francoski jezik. Predaval je francosko knji- dialektologije, posebej pa se je ukvarjal z itali- ževnost 19. stoletja in gramatiko modernega jansko skladnjo. francoskega jezika ter vodil vaje iz prevajanja Dr. Leben je bil leta 1945 izvoljen za izredne- v francoščino. Proučeval je dvojino in nareč- ga profesorja za francoski jezik s književnost- ne posebnosti sodobnega slovenskega jezika. jo, leta 1951 pa za izrednega profesorja za ro- Kot slavist je začetnik lingvistične geografije mansko filologijo. Dr. Grad, poznejši dekan in avtor prvega slovenskega lingvističnega FF (1966–1968) in dopisni član SAZU, je leta atlasa. Pozneje se je uveljavil kot avtor t. i. od- 1951 postal izredni profesor za zgodovino visnostne slovnice ( grammaire de dépendan- francoskega jezika. Lektorica za italijanski je- ce) in velja za enega najpomembnejših pred- zik je leta 1947 postala Vida Šturm, dr. Janko stavnikov strukturalizma. Kotnik pa predavatelj francoskega jezika. Leta Stolica za romanistiko je bila ustanovljena leta 1958 je na oddelku začel delovati asist. Mitja 1927, za docenta za romanske jezike in knji- Skubic, od 1982. redni profesor za romansko ževnosti pa je bil izvoljen dr. Šturm. V aka- filologijo in španski jezik. Raziskoval je itali- demskem letu 1937/38 je najprej kot lektor in janski glagol in sintakso ter sintakso drugih nato kot honorarni predavatelj začel delovati romanskih jezikov, beneške dialekte, jezikov- dr. Stanko Leben. Vodil je tečaje sodobnega ni stik med slovenščino in mejnimi romanski- italijanskega jezika, nekaj semestrov pa je pre- mi zvrstmi. Prizadeval si je za uvedbo lektora- daval italijansko književnost. Fakultetni svet tov portugalščine, katalonščine, furlanščine in 80 romunščine. Bil je član mednarodnega zdru- ženja Société de linguistique romane. Dr. Skubic je zaslužen za ustanovitev sekcije za hispanistiko. Za dr. Lebnom je predavanja iz francoske knji- ževnosti prevzel dr. Kotnik, sledili sta mu dr. Breda Cigoj Leben in dr. Marjeta Vasič. Kate- dro za francosko književnost je nato prevzel dr. Andrej Capuder, prevajalec, pisatelj, pe- snik in esejist, za njim pa dr. Miha Pintarič, strokovnjak za srednji vek in renesanso, ese- jist in pesnik. Na katedri za francosko književ- nost danes delujejo še pisateljica dr. Katarina Marinčič, dr. Boštjan M. Turk, strokovnjak za francoski klasicizem in publicist, in dr. Flo- rence Gacoin Marks, ki se ukvarja predvsem s sodobno francosko književnostjo ter s franco- sko-slovenskimi kulturnimi stiki. Jezikoslovni del katedre je dolga leta vodil dr. Vladimir Pogačnik. Strokovno se je usme- ril zlasti v besedotvorje, francosko-slovensko primerjalno slovnico, semantiko, slovaropisje in prevodoslovje. Dr. Pogačnik je v devetde- setih letih vodil katedro za slovenski jezik na inštitutu INALCO v Parizu. Po letu 2012 sta ga nasledila dr. Gregor Perko in dr. Primož Vitez. V ospredju zanimanja dr. Perka so kontrastiv- ne leksikološke in leksikografske raziskave, prevodoslovje, besedotvorje in semantika. Dr. Vitez se strokovno ukvarja s francosko fone- tiko, literarnim prevajanjem in teoretičnim jezikoslovjem. Dr. Agata Šega se ukvarja z jezikom, srednje- veško francoščino, pri predmetu Splošno ro- mansko jezikoslovje pa je nasledila dr. Skubi- ca. Pri raziskovalnem delu jo zanima starejše obdobje romanskih jezikovnih vplivov na slo- venščino in druge slovanske jezike. Od leta 2010 je članica ekipe redaktorjev v okviru pro- jekta Dictionnaire étymologique roman. Študij modernega jezika se je od šestdesetih let dalje razvijal pod vodstvom domačih lekto- ric M. Kovač, mag. E. Jereb, J. Baebler in M. Fic- ko. Kot domači lektorici sta na oddelku danes zaposleni dr. Jacqueline Oven in mag. Nataša Žugelj, didaktiki francoščine pa se posveča dr. Meta Lah. Delo katedre za italijansko književnost sta po Univerze v Zagrebu, potem pa je vodenje ka- Škerlju najvidneje zaznamovala višji predava- tedre za špansko in hispanoameriško književ- telj Niko Košir in dr. Atilij Rakar. Košir se je nost prevzela dr. Branka Kalenić Ramšak, ki uveljavil predvsem kot prevajalec zahtevnih se raziskovalno posveča predvsem pripoved- italijanskih, španskih in francoskih piscev. nim tehnikam in medkulturnosti v sodobnih Dr. Rakar se je posvečal študiju tržaške itali- španskih in hispanoameriških besedilih ter janske književnosti, pa tudi starejši književ- v španskih besedilih zlatega veka. Dr. Maja nosti, predvsem baroku in pesniškim šolam, Šabec se pri raziskovalnem delu posveča ki so vplivale na slovensko literaturo. S knji- predvsem srednjeveški književnosti, dramati- ževnostjo italijanske renesanse in 20. stoletja ki in prevodoslovju. se ukvarja dr. Irena Prosenc. Od leta 2005 je vodja katedre za italijansko književnost dr. Pa- Za dr. Skubicem je vodstvo jezikovne katedre trizia Farinelli, ki raziskuje poznorenesančno prevzela dr. Jasmina Markič, ki svoje razisko- petrarkistično in baročno liriko, ukvarja pa se valno delo usmerja v analizo diskurza, pra- tudi s fantastiko v italijanskem pripovedništvu gmatiko, prevodoslovje in teorijo tolmačenja. 20. stoletja in metanarativnostjo proze. Dr. Barbara Pihler Ciglič raziskuje španski glagol, analizo diskurza, jezikovno pragmati- Katedro za italijansko jezikoslovje je dolga leta ko in izražanje epistemične modalnosti. Z di- vodila dr. Tjaša Miklič. Posvečala se je aspek- daktiko španščine se je ukvarjala lekt. N. Zri- tualnosti ter besediloslovnim in diskurznim mec, danes pa to področje razvija dr. Marjana raziskavam, povezanim z besedilnim funkci- Šifrar Kalan. Utrip na hispanistiki pomembno oniranjem italijanskega glagola, večinoma s sooblikujejo dr. Gemma Santiago Alonso, dr. kontrastivne perspektive. Bila je vodja sekcije Alejandro Rodríguez Díaz del Real ter genera- za italijanistiko in raziskovalne skupine Teore- cija mlajših lektorjev in asistentov. tične in aplikativne raziskave jezikov. Pri vo- denju obeh jo je nasledila dr. Martina Ožbot Lektorat za portugalski jezik je začel delova- Currie, ki se raziskovalno posveča jezikom v ti v študijskem letu 1986/87. Po letu 2006 je stiku, besediloslovju z analizo diskurza in pre- za njegov obstoj pomembno skrbel Inštitut vodoslovju. Didaktiko italijanščine zadnjih 15 Camões, dr. Blažka Müller Pograjc in dr. Moj- let razvija dr. Darja Mertelj, pred tem pa je na ca Medvedšek pa odtlej delujeta kot lektorici tem področju delovala dr. Lucija Čok. tega inštituta. Z bolonjsko prenovo je portu- galščina postala izbirni strokovni predmet. K uspešnosti katedre so pomembno prispe- Trenutno si oddelek prizadeva za vzpostavi- vali tudi lektorji za italijanski jezik. Od začet- tev dodiplomskega programa Portugalski je- ka šestdesetih do konca osemdesetih let sta zik in književnost. to bila Ante Sušjan in višji predavatelj Sergij Šlenc , avtor Velikega slovensko-italijanskega Lektorat za romunski jezik je bil vpeljan leta slovarja in Velikega italijansko-slovenskega 1978. Tudi ta je z bolonjsko prenovo prešel slovarja. Nato je kot lektorica delovala Vasilka med izbirne strokovne predmete. S podporo Stanovnik, danes pa to nalogo opravljata zlasti katalonskega Inštituta Ramón Llull je več let dr. Jana Kenda in mag. Daša Stanič. deloval lektorat za katalonski jezik, v devetde- setih letih pa tudi lektorat za furlanski jezik. Navdušenje za hispanistiko je bilo ves čas prisotno. Še pred ustanovitvijo sekcije je na Profesorji in profesorice se kot člani medna- oddelku deloval lektorat za španski jezik pod rodnih in državnih društev, na kongresih in vodstvom Juana C. Ovna in Nubie Zrimec. z gostovanji na tujih univerzah vključujejo v V študijskem letu 1981/82 pa je hispanistika svetovno skupnost romanističnih strokovnja- polno zaživela: jezikoslovni del je prevzel kov. Oddelek vsako leto gosti tuje profesorje, dr. Skubic, literarnega pa dr. Juan Octavio znanstvenike, pisatelje in druge strokovnjake. Prenz, profesor na Univerzi v Trstu. Za kratek asist. dr. Mirjam Premrl čas ga je nasledila dr. Mirjana Polić Bobić z 82 Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Francistika – dvopredmetni Francistične in romanistične študije – enopredmetni Italijanski jezik in književnost – dvopredmetni Hispanistika – enopredmetni Španski jezik in književnost – dvopredmetni Francistične študije – dvopredmetni Italijanski jezik in književnost – dvopredmetni Španski jezik in književnost – dvopredmetni Italijanščina – dvopredmetni pedagoški Španščina – dvopredmetni pedagoški Francoščina – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Področja: Didaktika tujih jezikov, Jezikoslovje, Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Literarne vede Katedre Knjižne zbirke, znanstvene revije • Katedra za francoski jezik • Linguistica (znanstvena revija) • Katedra za francosko književnost • Verba Hispanica (znanstvena revija) • Katedra za didaktiko francoščine • Vestnik za tuje jezike – Journal for Foreign • Katedra za italijanski jezik Languages (znanstvena revija) • Katedra za italijansko književnost • Katedra za romansko jezikoslovje Študentske dejavnosti in društva • Katedra za didaktiko italijanščine • Katedra za španski jezik • Klub romanistov SOFIE • Katedra za špansko in hispanoameriško • gledališka skupina študentov francoščine književnost Les Théâtreux! • Katedra za didaktiko španščine • gledališka skupina študentov španščine Hipercloridia Trenutni raziskovalni projekti in • gledališka skupina študentov italijanščine mednarodna sodelovanja Maschere nude • raziskovalni program Teoretične in apli- Seznam zaposlenih kativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki (P6-0218) • lekt. mag. Kaja Katarina Brecelj (od 2016) • mednarodni program študentske izmenja- • asist. Mateja Brus, mlada raziskovalka ve ERASMUS+ (od 2018) • oddelek je del mednarodne mreže CEE- • izr. prof. dr. Patrizia Farinelli (od 2005) PUS FISH, v katero je vključenih 9 univerz • doc. dr. Ignac Fock (od 2014) iz osrednje in vzhodne Evrope (poleg Lju- • doc. dr. Florence Gacoin Marks (od 2002) bljane še Gradec, Budimpešta, Brno, Kra- • lekt. Uršula Marija Geršak (od 2012) kov, Bratislava, Zagreb, Novi Sad in Cluj) • lekt. dr. Ioana-Carmen Jieanu (od 2012) • red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak (od 1986) 83 • lekt. dr. Jana Kenda (od 1994) • asist. dr. Mirjam Premrl (od 2007) • izr. prof. dr. Meta Lah (od 1994) • izr. prof. dr. Irena Prosenc (od 1995) • lekt. Anne-Cecile Lamy-Joswiak (od 2015) • doc. dr. Alejandro Rodríguez Díaz del Real • lekt. dr. Mojca Medvedšek (od 1998) (2005–2008, od 2010) • doc. dr. Katarina Marinčič (od 1994) • doc. dr. Gemma María Santiago Alonso • red. prof. dr. Jasmina Markič (od 1981) (od 1998) • doc. dr. Darja Mertelj (1998 in od 2005) • lekt. mag. Daša Stanič (od 2008) • lekt. Tiziana Molle (od 2018) • izr. prof. dr. Maja Šabec (od 2001) • doc. dr. Blažka Müller Pograjc (od 1998) • doc. dr. Agata Šega (od 1996) • lekt. dr. Jacqueline Oven (od 1993) • doc. dr. Marjana Šifrar Kalan (od 1997) • red. prof. dr. Martina Ožbot Currie • Metka Šorli, bibliotekarka (od 1988) (od 1994) • lekt. Andreja Trenc (od 2013) • izr. prof. dr. Gregor Perko (1998, od 2004) • izr. prof. dr. Boštjan Marko Turk (od 1992) • izr. prof. dr. Barbara Pihler Ciglič • asist. Vita Veselko (od 2018) (od 2002) • izr. prof. dr. Primož Vitez (od 1992) • red. prof. dr. Miha Pintarič (od 1988) • Manuela Volmajer, samostojna strokovna • Marjeta Prelesnik Drozg, bibliotekarka delavka (od 2015) (od 1992) • lekt. mag. Nataša Žugelj (od 1996) Oddelek za slavistiko Krajša zgodovina oddelka in Inštitut za slovansko filologijo se je v študijskem predmet poučevanja letu 1959/60 znova preimenoval v Seminar za slovansko filologijo, 1962/63 je postal Oddelek S za slovanske jezike in književnosti, v sedemde- novanje slavistike v Ljubljani se je začelo setih letih se je imenoval Pedagoško-znanstve- hkrati z ustanavljanjem Univerze v Ljublja- na enota za slovanske jezike in književnosti, v ni. Novembra 1918 je bil izdelan koncept osemdesetih letih pa znova Oddelek za slovan- postopnega ustanavljanja visokošolskih usta- ske jezike in književnosti. nov, najprej ustanovitev knjižnice, nato vse- učilišča in akademije. Pri njihovi ustanovitvi je V študijskem letu 1959/60 je bilo na Filozofski aktivno sodeloval svetovno znani slavist, akad. fakulteti Univerze v Ljubljani mogoče študira- prof. dr. Rajko Nahtigal (1877–1958). ti naslednje slavistične predmete: slovenščino, srbohrvaščino, ruščino, od študijskega leta Vseučiliška komisija je 8. 3. 1919 ustanovila 1962/63 pa še primerjalno slovansko jeziko- podkomisije za pripravo univerzitetnega pou- slovje. Tako so se organizacijsko in vsebinsko ka. Podkomisija za filozofsko (tj. modroslovno) še bolj začele kazati različne naloge in cilji fakulteto je poročilo z osnovnim načrtom or- slavističnih študijskih smeri: slovenistike kot ganizacije, ki je predvideval 33 osnovnih stolic, temeljne vede o maternem jeziku na eni stra- podala 25. 3. 1919. Slavistična študijska tema- ni ter rusistike in srbokroatistike, ved o soro- tika je bila uvrščena v razdelek 18 (Slovanska dnih, vendar tujih jezikih, in primerjalne slavi- filologija) in sestavljena iz štirih stolic: dveh za stike, ki postavlja tako slovenščino kot druge splošno slovansko filologijo (za lingvistiko in slovanske jezike v širši zgodovinskojezikovni slovansko literaturo) ter dveh za področje slo- kontekst, na drugi strani. venskega jezika in literature; dodana jim je bila še izvedbena perspektiva profesure ad perso- Po programski reformi v študijskem letu nam za srbohrvatski jezik in literaturo. Stolice 1984/85 so bile študijske skupine štiri: sloveni- so bile organizacijsko povezane v Seminar za stika, srbokroatistika z makedonistiko, rusisti- slovansko filologijo. ka in primerjalno slovansko jezikoslovje. Deset let po ustanovitvi je bil Seminar za slo- Leta 2002 se je Oddelek za slovanske jezike vansko filologijo velik inštitut s petimi rednimi in književnosti razdelil na Oddelek za slove- profesorskimi stolicami in dvema lektoratoma. nistiko in Oddelek za slavistiko. Premišljeno Stolice so bile še vedno razdeljene tako, kot so izpeljana razdružitev skupnega oddelka, ki je jih zastavili leta 1919. V prvem študijskem letu po eni strani sledila zgledom univerzitetnega je potekal ruski lektorat I in II, v drugem seme- študija nacionalnega jezika, jezikoslovne in stru študijskega leta 1921/22 pa lektorat za ru- literarne vede, po drugi pa študiju sorodnih ski jezik in lektorat za češki jezik. jezikov, literatur in kultur, je omogočila nada- ljevanje dotedanjih oblik pedagoškega in razi- Seminar za slovansko filologijo oz. Inštitut za skovalnega dela, izostrila specifike predmetnih slovansko filologijo, kakor se je preimenoval v področij in metodoloških pristopov, hkrati pa tridesetih letih, je bil tudi pobudnik nekaterih zagotovila nadaljevanje izročila, ki sega v sam pomembnih dejanj, npr. leta 1935 ustanovitve začetek ustanovitve Univerze in Seminarja za Slavističnega društva v Ljubljani in njegovega slovansko filologijo. glasila Slovenski jezik, leta 1948 ustanovitve Sla- vistične revije in leta 1956 revije Jezik in slov- Oddelek za slavistiko je imel v prvem študijstvo, ki izhajata še danes. skem letu samostojnega obstoja tri študijske 85 smeri (Primerjalno slovansko jezikoslovje, Ru- seznanjanju s praslovanščino kot genetskim iz- ski jezik in književnost, Hrvaški, srbski in ma- hodiščem ter se ukvarja predvsem z jezikovno kedonski jezik s književnostmi) in štiri slovan- rekonstrukcijo, jezikovnimi strukturami in nji- ske lektorate (češčina, poljščina, slovaščina in hovimi značilnostmi ter genetskim razmerjem bolgarščina) kot izbirne dopolnilne predmete. med slovanskimi jeziki, z arealnim jezikoslov- V študijskem letu 2004/05 se je vsebinska po- jem, slovenskim in slovanskim imenoslovjem, nudba ljubljanske slavistike razširila s tremi etimologijo kot metodo in vedo o izvoru be- novimi študijskimi smermi: Češki jezik in knji- sedja in pomena, jezikovnimi in kulturološki- ževnost, Poljski jezik in književnost ter Slovaški mi vidiki stare cerkvene slovanščine kot prve- jezik in književnost. ga slovanskega knjižnega jezika ter z literarno in skupno kulturno dediščino vseh slovanskih V študijskem letu 2009/10 so se začeli izvajati jezikov. bolonjski študijski programi, in sicer: Primer- jalno slovansko jezikoslovje, Južnoslovanski Rusistika ima na ljubljanski slavistiki dolgo študiji, Bohemistika, Polonistika, Slovakistika znanstveno in pedagoško tradicijo, ki je da- in Rusistika, 2010/11 pa še enopredmetni pro- nes nadgrajena s sodobnimi meddiscipli- gram Zahodnoslovanski študiji. Ti univerzitet- narnimi kulturološkimi pristopi. Primerjava ni prvostopenjski in drugostopenjski študijski sodobnih jezikovnih pojavov v ruščini in slo- programi s področja slovanskih jezikov, litera- venščini, dopolnjena z zgodovinskimi vidiki, tur in kultur dolgo in bogato tradicijo slovan- sociolingvistiko in drugimi jezikoslovnimi po- skih filoloških študijev združujejo z novimi dročji, omogoča osnovo za znanstveno obrav- metodami in sodobnimi pogledi. Primerjalno navo, za poučevanje ruščine in za praktično proučevanje zgodovine slovanskih jezikov in jezikovno kompetenco. Ruska avtohtona lite- študiji posameznih slovanskih kultur so prila- rarnovedna tradicija, ki je pomembno vpliva- gojeni sodobni kulturni in sociolingvistični si- la tudi na premike v literarni vedi v svetu, je tuaciji, saj tradicionalne pristope k študiju tujih osnova za doseganje literarnovednih kompe- jezikov in književnosti dopolnjuje širša kultu- tenc in razumevanje posebnosti, ki opredelju- rološka obravnava. jejo rusko kulturo. Študijski program Primerjalno slovansko jezi- Program Južnoslovanski študiji je delno spre- koslovje temelji na zgodovinskoprimerjalnem, menjen in delno nadgrajen program študija kontrastivnem in tipološkem študiju slovanskih neslovenskih južnoslovanskih vsebin, ki na jezikov s posebnim ozirom na slovenščino in Univerzi v Ljubljani z različnimi poimenovanji 86 polonistične refleksije, s čimer na izviren na- čin vsebinsko bogati polonistično vedo in se v znamenju metodološkega pluralizma odpira k tvornim pobudam poljskih univerzitetnih in znanstvenih stališč. Tudi slovakistika se je razvila iz obstoječega lektorata slovaščine, ki ima sedemdesetletno, predvsem literarno tradicijo. Od leta 2004 se v okviru študijske smeri slovakistika razvija kot samostojna stroka na področju jezikoslovja in literarne vede v tesni povezavi s ključnimi razi- skovalnimi in pedagoškimi institucijami na Slo- vaškem. Zahodnoslovanske filologije so tesno povezane s partnerskimi univerzami v Bratisla- vi, Krakovu in Pragi ter v okviru Srednjeevrop- ske akademske iniciative. Četudi se je študij slavistike metodološko in obstaja od njene ustanovitve. Študij se je sprva vsebinsko ves čas razvijal in sledil novim razis- povezoval s študijem slovenščine, nato s štu- kovalnim pristopom, je do bolonjske prenove dijem ruščine in drugih jezikov, pozneje pa z programov vendarle več kot pol stoletja pote- vsemi študiji na Filozofski fakulteti in tudi z ne- kal v okviru bolj ali manj nespremenjenega katerimi študiji na drugih fakultetah. Posebna modela. Zato je Oddelek za slavistiko preno- pozornost je namenjena primerjalnemu pristo- vo programov izkoristil tudi za globlje posege pu in obravnavi pojavov, sorodnih, podobnih v tradicijo študijskega procesa, ki jih je nare- ali nasprotnih v nacionalnih južnoslovanskih kovala naravna posledica razvoja slavističnih književnostih in jezikih. Preimenovanje štu- strok, kot se na ljubljanski univerzi predavajo dijskega programa v Južnoslovanski študiji ne od začetka obstoja Univerze. Ljubljanska sla- pomeni zgolj spremembe imena, temveč tudi vistika ima pomembno vlogo pri sooblikova- vsebine; k obstoječim temeljnim področjem je nju slavističnih središč na stičišču slovanskih dodan večji delež kulturoloških vsebin in bol- svetov in njihovega stika z neslovanskimi kul- garščine (ki je pred tem obstajala samo na rav- turnimi okolji. Ker so bile nekoč tesne kultur- ni lektorata). ne, družbene in gospodarske povezave tega prostora za več kot pol stoletja prekinjene, Bohemistika ima na ljubljanski slavistiki dol- posamezna kulturna območja pa med seboj go tradicijo, na katero se je navezal leta 2004 ločena, ima slavistika pomembno vlogo tudi vpeljani študij češkega jezika in književnosti. kot nosilka in pobudnica (spo)razumevanja, Poučevanje in raziskovanje češkega jezika in sodelovanja in razvijanja refleksije o zgodo- književnosti se opira na češko jezikoslovno, li- vinski vlogi, sodobnih oblikah in perspekti- terarno in literarnovedno tradicijo, ki jo razlaga vah za prihodnost še tvornejših in uporabnej- v kontekstu slovenske. ših oblik sodelovanja. Slovenska polonistika ima predzgodovino v Oddelek za slavistiko tvornih slovensko-poljskih kulturnih in literar- nih stikih od prve polovice 19. stoletja naprej, njen univerzitetni zarodek na ljubljanski slavi- stiki pa je bil lektorat poljščine, ki so ga uvedli leta 1947 in je deloval do leta 2004, ko je bila ustanovljena katedra za polonistiko. Ljubljan- ski študijski program Polonistika ima dve raz- poznavni potezi – izhaja iz dognanj slovenske 87 Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Češki jezik in književnost – dvopredmetni Češki jezik in književnost – dvopredmetni Južnoslovanski študiji – dvopredmetni Južnoslovanski študiji – dvopredmetni Polonistika – dvopredmetni Polonistika – dvopredmetni Polonistika – dvopredmetni pedagoški Primerjalno slovansko jezikoslovje – dvopredmetni Primerjalno slovansko jezikoslovje – dvopredmetni Rusistika – dvopredmetni Rusistika – dvopredmetni Rusistika – dvopredmetni pedagoški Slovakistika – dvopredmetni Slovakistika – dvopredmetni Slovakistika – dvopredmetni pedagoški Srednjeevropske študije – skupni 3. stopnja Področja: Jezikoslovje, Literarne vede, Slavistični Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni študiji Katedre • bilateralni projekt Jezik hrvaških in slo- venskih protestantskih besedil 16. stoletja • Katedra za ruski jezik (BI-HR/18-19-026) • Katedra za rusko književnost • bilateralni projekt Aksiološki diskurz v rus- • Katedra za primerjalno slovansko ki in slovenski književnosti – tradicija in jezikoslovje sodobnosti (BI-RU/19-20-036) • Katedra za staro cerkveno slovanščino • Erasmus+ Key action 1 – Mobility for lear- • Katedra za hrvaški in srbski jezik ners and staff (Higher Education Student • Katedra za hrvaško in srbsko književnost and Staff Mobility) z Inštitutom za slavisti- • Katedra za makedonski jezik in ko Ruske akademije znanosti književnost • Erasmus+ KA1 2017–2019 izmenjava z Uni- • Katedra za bohemistiko verzo v Sarajevu in Univerzo v Pittsburghu • Katedra za polonistiko • oddelek koordinira skupni magistrski štu- • Katedra za slovakistiko dijski program Srednjeevropske študije: partnerske univerze so Univerza v Bratisla- Trenutni raziskovalni projekti in vi, Karlova univerza v Pragi in Jagelonska univerza v Krakovu mednarodna sodelovanja • mednarodni program študentske izmenja- ve ERASMUS+ • raziskovalni program Slovenski jezik – ba- zične, kontrastivne in aplikativne raziska- Knjižne zbirke, znanstvene revije ve (P6-0215) • raziskovalni program Medkulturne literar- • Slavica Slovenica (knjižna zbirka) novedne študije (P6-0265) • bilateralni projekt Kontrastivno in primer- jalno preučevanje (BI-RU/16-18-009) Študentske dejavnosti in društva • koordinacija dveh Ceepus mrež: Ceepus AT-037 in Ceepus AT-0011 • študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije 88 Seznam zaposlenih • doc. dr. Vanda Babič (od 1995) • doc. dr. Tatjana Balažic Bulc (od 2001) • lekt. dr. Ljudmil Dimitrov (2005–2009, od 2014) • red. prof. dr. Miha Javornik (od 1985) • lekt. Andreja Klemenčič (od 2014) • asist. Anežka Kočalková (od 2004) • lekt. Zdenka Kohoutková (od 2015) • lekt. Tatjana Komarova (od 1992) • Branka Kotnik, samostojna strokovna delavka (od 1985) • lekt. Bojana Maltarić (od 1998) • izr. prof. dr. Jozef Pallay (od 2003) • lekt. Sanja Pešorda (od 2018) • lekt. Darija Pivk (od 2004) • lekt. Anastasia Plotnikova (od 2016) • doc. dr. Blaž Podlesnik (od 1999) • red. prof. dr. Vesna Požgaj Hadži (od 1982) • Kristina Pritekelj, bibliotekarka (od 2001) • doc. dr. Špela Sevšek Šramel (od 2006) • Urška Skalicky, bibliotekarka (od 2002) • lekt. dr. Joanna Sławińska (od 2004) • lekt. Marina Spanring Poredoš (od 1996) • izr. prof. dr. Petra Stankovska (od 2000) • izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec (od 1996) • izr. prof. dr. Namita Subiotto (od 2002) • doc. dr. Matej Šekli (od 2003) • lekt. dr. Eva Tibenská (od 2015) • doc. dr. Mladen Uhlik (od 2008) • lekt. spec. Janja Urbas (od 1987) • lekt. dr. Maria Wacławek (od 2015) • izr. prof. dr. Maria Zofia Wtorkowska (od 1999) • asist. Ana Žabkar Šalić (od 2008) 89 Oddelek za slovenistiko Krajša zgodovina oddelka in Okoli leta 1960 se je uveljavila močna genera- predmet poučevanja cija književnih zgodovinarjev, ki se je usmerila v književno interpretacijo, v več sodobne knji- V ževnosti in dramatike ter v mladinsko književ- isokošolski študij slovenskega jezika in nost. To so bili kulturni zgodovinar, esejist in književnosti sega v začetek 19. stoletja: dramatik Matjaž Kmecl, ki se je posvetil knji- na ljubljanskem liceju je od leta 1817 do ževnosti 19. stoletja in koroški književnosti; 1849 poučeval Franc Metelko, na liceju v Grad- prešernoslovec in raziskovalec slovenske poe- cu pa od 1812 Janez Primic, Koloman Kvas in zije 20. stoletja Boris Paternu; Franc Zadravec Gregor Krek. V drugi polovici 19. stoletja sta je raziskoval 20. stoletje, Helga Glušič interpre- se slovenski jezik in književnost v okviru pri- tirala najnovejšo prozo in mladinsko književ- merjalne slavistike poučevala na Dunaju (Fran nost, Jože Koruza pa je raziskoval dramatiko in Miklošič) in v Gradcu (Gregor Krek in Matija starejšo književnost. Murko), kjer je bila leta 1896 ustanovljena kate- dra za slovansko filologijo s posebnim ozirom V osemdesetih letih 20. stoletja je nastopila na slovenski jezik in književnost (Karel Štrekelj tretja generacija učiteljev: Tone Pretnar, Miran in Rajko Nahtigal). Leta 1848 se je odločno za- Hladnik, Boža Krakar Vogel, Irena Novak Po- čela pojavljati zahteva po slovenski univerzi, ki pov in Marko Juvan. Paternujevo delo in me- je svojo zgodovinsko formulacijo dobila febru- todo je na področju poezije 20. in 21. stoletja arja 1898 v kranjskem deželnem zboru. Z usta- nadaljevala in ju na slovenske pesnice razši- novitvijo Univerze v Ljubljani leta 1919 sta nas- rila Irena Novak Popov. Metodološki obrat v tali katedri za slovenski jezik in za slovensko empirično literarno vedo, v obravnavo korpu- književnost v okviru Seminarja za slovansko sov ter v raziskovanje trivialne književnosti je filologijo, ki je obsegal še katedri za splošno prinesel Miran Hladnik z obravnavo proznih slovansko lingvistiko in slovanske književnosti. žanrov. Tone Pretnar, utemeljitelj slovenske Med prvimi enajstimi profesorji nove univerze primerjalne verzologije, je statistične metode sta bila slavista/slovenista jezikoslovca Rajko apliciral na slovenski verz. Boža Krakar Vogel Nahtigal in Fran Ramovš, ki je imel 3. decembra je vzpostavila študij didaktike književnosti in 1919 tudi slavnostno prvo predavanje na novi razvijala sistemsko didaktiko, Marko Juvan pa univerzi. Katedro za književnost sta zasedla moderno literarno teorijo (intertekstualnost, Ivan Prijatelj in France Kidrič. Deset let po usta- literarna geografija, svetovni literarni sistem). novitvi je imel seminar že 130 študentov. Igor Grdina je nadaljeval kulturnozgodovinsko usmeritev v obravnavi starejše književnosti, Književnost sta do 2. svetovne vojne predavala Igor Saksida se je specializiral za mladinsko dva profesorja: sodobno književnost in knji- književnost. Književnost poleg Hladnika in ževnost slovanskih narodov Prijatelj, starejšo Juvana trenutno poučujejo še Aleksander Bjel- pa prešernoslovec Kidrič. Njun fokus je bil kul- čevič, specializiran za verzologijo in starejšo turnozgodovinski in biografski, metoda pa po- književnost, Mateja Pezdirc Bartol se z empirič- zitivistična, interpretativna in komparativistič- no-interpretativno metodo loteva dramatike in na. Upokojenega Prijatelja je med letoma 1937 mladinske književnosti, Alenka Žbogar na po- in 1948 nadomestil Anton Ocvirk. Po vojni sta doben način raziskuje kratko prozo, ukvarja pa učiteljski mesti zasedla Marja Boršnik in pre- se tudi z didaktiko književnosti, Alojzija Zupan šernoslovec Anton Slodnjak, ki je bil po desetih Sosič interpretativno in naratološko raziskuje letih prisilno politično upokojen; metodološko sodobni roman in ljubezensko poezijo, Urška sta bila blizu predhodnikoma. 90 Perenič deluje na področju empirične literarne vpeto v slovanski prostor in jezikoslovje. V se- vede, medijskih študij in kognitivne literarne demdesetih letih 20. stoletja pa se je tej izrazi- vede, Darja Pavlič proučuje moderno poezijo to zgodovinskoslovnični usmeritvi pridružilo in pesniško podobje. razis kovanje vprašanj sodobne slovenščine; to se je deloma usmerilo v ustrezno standardiza- Trenutni študij književnosti je metodološko cijo slovenskega jezika, predvsem pa v opis so- pluralen: od interpretacije besedil do obravna- dobnega (do konca 20. stoletja predvsem knji- ve korpusov, od kanonizirane do žanrske knji- žnega, a tudi narečnega) jezika. Ključno vlogo ževnosti, od tradicionalnih interpretativnih, pri oblikovanju jezikoslovnega pogleda in štu- verzoloških, naratoloških metod do obravnave dijskega programa je imela Breda Pogorelec, celotnega sistema književnosti. 8650 književ- ki je bila nekakšna vez med starim in novim: nih del 832 avtorjev, ki so jih študenti postavi- sprva je poučevala tudi fonetiko stare cerkvene li na Wikivir, je dobro izhodišče za prehod od slovanščine, pozneje pa se je usmerila v soci- obravnave posameznih del k obravnavi korpu- olingvistiko in jezikovno politiko slovenskega sov in celotnega sistema književnosti v vseh jezika, v raziskovanje zgodovine knjižnega je- medijih in etapah od produkcije prek distribu- zika ter v lingvostilistiko. S strukturalnim opi- cije do recepcije. som celotne zgradbe slovenskega knjižnega Jezikoslovni del slovenistike je v prvih deset- jezika in novo socialnozvrstno teorijo, ki je po- letjih (od ustanovitve do sedemdesetih let) udarjala pomen knjižnega jezika, je v Sloven- zaznamovalo t. i. diahrono jezikoslovje, ki se je ski slovnici ter številnih znanstvenih člankih in ohranilo v okviru različnih predmetov v pro- monografijah slovenistično jezikoslovje na Fi- gramu tudi danes. V prvih desetletjih ljubljan- lozofski fakulteti od sedemdesetih let do kon- ske univerze je bilo slovenistično jezikoslovje ca 20. stoletja zaznamoval Jože Toporišič. To knjižnojezikovno usmeritev je deloma nadalje- in Nataša Pirih Svetina na področju slovenščine vala Ada Vidovič Muha, pri čemer se je poleg kot drugega in tujega jezika. v normativna vprašanja usmerila predvsem v leksikalno-morfološko področje. V osemdese- Študij slovenistike je do leta 2002 potekal v okvi- tih letih se je Olga Kunst Gnamuš raziskovalno ru Oddelka za slovanske jezike in književnosti, ukvarjala s pragmatiko in teorijo sporazumeva- od 2002 pa na samostojnem Oddelku za slove- nja ter konec osemdesetih let 20. stoletja začela nistiko. Njegovi diplomanti in diplomantke so z didaktiko jezika v študijski program vključe- pomembno sooblikovali kulturno in politično vati uporabno jezikoslovje. V novem tisočletju zgodovino slovenskega naroda in države v 20. se slovenistično jezikoslovje izrazito usmerja v stoletju in jo še danes, saj prevzemajo vidne sodobne instrumentalne in perceptivne (npr. funkcije v šolstvu, medijih, založništvu, drugih fonetično-fonološke) raziskave, ki jih vključuje- kulturnih, družbenih in državnih ustanovah. mo tako v temeljne kot izbirne predmete. Na V okviru oddelka deluje Center za slovenščino podlagi sodobnih metod in z vključevanjem kot drugi in tuji jezik, ki z razvejeno program- novih vsebin delo Valentina Logarja in Marti- sko zasnovo širi vedenje o slovenskem jeziku, ne Orožen, tj. raziskovanje knjižnih in pisnih književnosti in kulturi v mednarodnem pro- virov starejših obdobij ter narečij, nadaljujeta storu, spodbuja mednarodno slovenistično Irena Orel in Vera Smole, ki predavata zgodo- razisko vanje, organizira strokovna in znanstve- vinsko slovnico, slednja tudi dialektologijo in na srečanja ter razvija celotno infrastrukturo za socialne zvrsti slovenskega jezika. Delo Brede doseganje, preverjanje in potrjevanje znanja Pogorelec pa nadaljujejo in nadgrajujejo Mar- slovenščine kot drugega in tujega jezika. ko Stabej, ki se raziskovalno ukvarja predvsem s področji sociolingvistike, jezikovne politike, izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič, korpusnega jezikoslovja, besediloslovja in zgo- dr. Mojca Nidorfer-Šiškovič, izr. prof. dr. dovine knjižnega jezika; Simona Kranjc, ki je Hotimir Tivadar, izr. prof. dr. Jerca Vogel specialistka za skladnjo in pragmatiko ter psi- holingvistiko; in Erika Kržišnik, ki raziskuje Katedre in predava jezikovnonormativno problemati- ko, leksikalno in znotraj tega frazeološko po- • Katedra za slovenski knjižni jezik in dročje. Z leksikalno-morfološkim področjem stilistiko se kot raziskovalka in profesorica ukvarja An- • Katedra za zgodovinsko slovnico in dreja Žele, Mojca Smolej se ukvarja s skladnjo dialektologijo in govorjenim jezikom, Saška Štumberger z • Katedra za novejšo in sodobno slovensko normativno-leksikološko tematiko in Hotimir književnost Tivadar s fonetično-retorično-govornotehnič- • Katedra za starejšo slovensko književnost nimi predmeti in normativnimi vprašanji. Jezi- in ustno slovstvo kovnodidaktično področje, ki ga je utemeljila • Katedra za literarno teorijo in Olga Kunst Gnamuš, razvijata Jerca Vogel na metodologijo področju poučevanja slovenščine kot prvega • Katedra za didaktiko slovenščine Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Slovenistika – enopredmetni Slovenistika – enopredmetni Slovenistika – dvopredmetni Slovenistika – enopredmetni pedagoški Slovenistika – dvopredmetni Slovenistika – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področje: Slovenistika 92 Trenutni raziskovalni projekti in Študentske dejavnosti in društva mednarodna sodelovanja • študentska sekcija Slavističnega društva • raziskovalni program Literarnoprimer- Slovenije jalne in literarnoteoretske raziskave • študentska revija Besedoholik (P6-0239) • študentska gledališka skupina • raziskovalni program Medkulturne literar- novedne študije (P6-0265) Seznam zaposlenih • raziskovalni projekt Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v Avstro- • izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič -ogrski monarhiji (1872–1918) (J7-7276) (od 1992) raziskovalni program Literarnozgodo- • red. prof. dr. Miran Hladnik (od 1979) vinske, literarnoteoretične in metodološke • asist. Luka Horjak (od 2018) raziskave (P6-0024) • asist. dr. Andraž Jež (od 2017) • raziskovalni program Slovenski jezik – ba- • Blaž Kavšek, mladi raziskovalec (od 2018) zične, kontrastivne in aplikativne raziska- • red. prof. dr. Simona Kranjc (od 1992) ve (P6-0215) • red. prof. dr. Irena Orel (od 1990) • bilateralni projekt Jezik, literatura in kul- • doc. dr. Darja Pavlič (od 2017) tura kot temelj medkulturne komunikacije • izr. prof. dr. Urška Perenič (od 2009) (BI-RS/18-19-016) • red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol • ciljni raziskovalni projekt Slovenska in (od 1998) evropska kulturna literarna dediščina • izr. prof. dr. Nataša Pirih Svetina (od 1995) – pravljice v slovenskem vzgojno-izobra- • Anka Polajnar, bibliotekarka (od 1997) ževalnem sistemu od vrtca do srednje šole • Kristina Pritekelj, bibliotekarka (od 2001) (V5-1702) • Andreja Puc, bibliotekarka (od 1997) • bilateralni projekt Diskurzni označevalci • Aleksander Rath, mladi raziskovalec v govorjeni in pisni nemščini in slovenšči- (od 2017) ni (BI-AT/18-19-017) • Mateja Robida, samostojna strokovna • Mednarodna komisija za sestavo Slovan- delavka (od 2004) skega lingvističnega atlasa (MK OLA) pri • Urška Skalicky, bibliotekarka (od 2002) Mednarodnem komiteju slavistov s sede- • red. prof. dr. Vera Smole (od 1996) žem v Moskvi • izr. prof. dr. Mojca Smolej (od 1998) • mednarodni program študentske izmenja- • red. prof. dr. Marko Stabej (od 1990) ve ERASMUS+ • lekt. dr. Mojca Stritar Kučuk (od 2019) • Urška Šavc, bibliotekarka (od 2018) • bilateralni projekt Tipološke podobno- • doc. dr. Saška Štumberger (od 2005) sti med slovensko in ameriško poezijo • izr. prof. dr. Hotimir Tivadar (od 1998) (BI-US/18-19-071) • izr. prof. dr. Jerca Vogel (od 1997) • red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič Knjižne zbirke, znanstvene revije (od 1998) • red. prof. dr. Andreja Žele (od 2011) • zborniki rednih vsakoletnih mednarodnih • izr. prof. dr. Alenka Žbogar (od 1998) seminarjev Seminar slovenskega jezika, literature in kulture • zborniki rednih vsakoletnih mednarodnih simpozijev Obdobja 93 Oddelek za sociologijo Krajša zgodovina oddelka in sociologije in družboslovja na gimnazijah in predmet poučevanja srednjih strokovnih šolah. Kljub temu je Od- delek za sociologijo začel širiti svoje študijsko O zanimanje tudi na področja sociologije kultu- ddelek za sociologijo na Filozofski re in sodobnih socioloških teorij. V študijskem fakulteti v Ljubljani je bil ustanovljen letu 1981/82 je oddelek ponudil dva programa: leta 1960 na pobudo akademika prof. Sociologijo kulture (nepedagoška smer) in So- Borisa Ziherla, takratnega direktorja Inštituta ciologijo (pedagoška smer). Razvijanje novih za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani. Profe- teoretskih usmeritev in poddisciplin ter po- sor Ziherl je postal tudi prvi predstojnik novo- vezovanje z drugimi vedami sta predvsem na nastalega oddelka, s tem pa se je začel organi- nepedagoškem programu Sociologije kulture zirani študij sociologije na Slovenskem. Prvi vodila v interdisciplinarno oblikovan študij, predavatelji na oddelku, katerega študij je sta- kar se je odražalo v uvedbi številnih izbirnih tut Filozofske fakultete iz leta 1961 določal kot predmetov. enopredmetno in dvopredmetno skupino, so bili prof. dr. Ludvik Čarni, prof. dr. Marjan Bri- Glavni poudarki pri študiju sociologije kulture tovšek in prof. dr. Anton Žun. Prva večja reor- so bili posvečeni sodobnim teorijam kulture, ganizacija študija se je zgodila v študijskem letu metodološkemu strukturalizmu in jezikovni 1966/67, ko se je študijski program enopred- analizi, semantiki in kritiki ideoloških družbe- metne sociologije prenesel na Visoko šolo za nih formacij, kritični analizi družbe ter teoret- politične vede (leta 1970 se je preimenovala v skim implikacijam izsledkov psihoanalize. Pri Fakulteto za sociologijo, politične vede in no- vpeljavi teh vsebin sta imela odločilno vlogo vinarstvo, danes jo poznamo kot Fakulteto za prof. dr. Rastko Močnik in prof. dr. Drago B. družbene vede), študij sociologije na Filozofski Rotar. Ob teh, za sociologijo kulture distink- fakulteti pa se je osredotočil predvsem na pe- tivnih vsebinah, so imele pomembno vlogo dagoško usposabljanje učiteljev za poučevanje tudi obča sociologija, klasiki sociološke misli, Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Sociologija kulture – enopredmetni Sociologija kulture – enopredmetni Sociologija – dvopredmetni Sociologija kulture – dvopredmetni Sociologija – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Področja: Epistemologija humanis tike in družboslovja, Etnični in migracijski študiji, Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Globalizacijski študiji, Medijski študiji, Religiologija, Sociologija kulture, Študiji spola študije nacionalizmov in globalizacije (prof. Z bolonjsko prenovo študija je Oddelek za ddr. Rudi Rizman), sociologija religije (prof. dr. sociologijo na prvi stopnji vzpostavil eno- Marko Kerševan), analiza socialne zgodovine, predmetni program Sociologija kulture, ki presečišča zgodovinske in družbene dinamike, je edinstven v slovenskem prostoru zaradi klasičnih družbenih gibanj in historične socio- poglobljenega teoretskega pristopa z vključe- logije (prof. dr. Avgust Lešnik). V naboru speci- vanjem poznavanja klasične in temeljne socio- fičnih študijskih vsebin je oddelek ponujal me- loške misli ob hkratnem razvijanju analitskih dijske študije in kulturo (doc. dr. Jože Vogrinc osnov, oprtih na najnovejše epistemološke in in prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat), študije spo- teoretske premike v polju humanistike in druž- lov (prof. dr. Milica Antić Gaber in prof. dr. Ro- boslovja. Ob tej študijski možnosti na oddelku man Kuhar), teorijo filma, sociologijo znanosti ponujamo še dvopredmetni program Sociolo- (doc. dr. Igor Škamperle), sociologijo likovnih gija. Na drugi stopnji je mogoče vpisati eno- umetnosti, sociologijo branja itn. Omeniti velja predmetni ali dvopredmetni študij Sociologije tudi socialno antropologijo in z njo povezane kulture ali dvopredmetni pedagoški študijski projekte in terenske raziskave, ki sta jih v osem- program Sociologija. Na vseh programih je desetih in devetdesetih letih preteklega stoletja študij zasnovan tako, da na začetku gradi na izvajala predvsem prof. dr. Iztok Saksida in temeljnih socioloških in širše humanistično- prof. dr. Bojan Baskar. -družboslovnih znanjih, ki se v višjih letnikih razvija v specialna sociološka polja. Študij sociologije kulture in določenih special- nih socioloških polj (spol, mediji, epistemologi- ja, religija, globalizacija) je mogoče nadaljevati tudi na doktorskem študiju, ki poteka v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje. Odde- lek za sociologijo si prizadeva krepiti tudi do- mačo in mednarodno raziskovalno dejavnost, njegovi članice in člani pa se kritično angažira- jo v javnem in medijskem življenju. Podrobnejši podatki o delovanju oddelka in njegovih članov v obdobju 1960–2010 so ob- javljeni v zborniku, ki ga je oddelek izdal ob 50-letnici svojega delovanja. Oddelek za sociologijo Katedre • doc. dr. Dejan Jontes, raziskovalec (od 2015) • Katedra za občo sociologijo • red. prof. dr. Tina Kogovšek (od 2005) • Katedra za sociologijo kulture • Andreja Končan, samostojna strokovna delavka (od 1991) Trenutni raziskovalni projekti in • asist. dr. Živa Kos, raziskovalka (od 2019) • doc. dr. Gorazd Kovačič (od 2001) mednarodna sodelovanja • doc. dr. Primož Krašovec (od 2015) • red. prof. dr. Roman Kuhar (od 2006) • raziskovalni program Problemi avtonomije • red. prof. dr. Breda Luthar, raziskovalka in identitet v času globalizacije (P6-0194) (od 2015) • raziskovalni program Družbena pogodba • izr. prof. dr. Damjan Mandelc (od 2003) v 21. stoletju: historično-sociološki, filozof- • doc. dr. Polona Petek, raziskovalka sko-etični in izobraževalno-pedagoški vidi- (od 2015) ki (P6-0400) • asist. dr. Jasna Podreka (od 2009) • evropski projekt Gearing roles – Gender • izr. prof. dr. Maruša Pušnik, raziskovalka Equality Actions in Research Institutions (od 2015) to transform Gender roles (GA No. 824536) • Tomaž Pušnik, mladi raziskovalec (od 2017) • temeljni projekt Državljanstvo in diskrimi- • Nejc Slukan, mladi raziskovalec (od 2017) nacija: intersekcijski pristop k raziskova- • Rok Smrdelj, mladi raziskovalec (od 2018) nju družbene izključenosti (J6 9381) • dr. Kaja Širok, raziskovalka (od 2015) • Ciljni raziskovalni projekt Enakost spolov • doc. dr. Igor Škamperle (od 1991) na področju izobraževanja (V5 1705) • asist. dr. Tjaša Učakar, raziskovalka (od 2011) • red. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat Knjižne zbirke, znanstvene revije (od 1995) • doc. dr. Jože Vogrinc (od 1987) • Zvezki (knjižna zbirka) • doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič (od 2008) • Dela (knjižna zbirka) • izr. prof. dr. Anja Zalta (od 2009) • Portreti (knjižna zbirka) • Mojca Žaberl, bibliotekarka (od 2006) • Album (knjižna zbirka) • Prevodi (knjižna zbirka) Študentske dejavnosti in društva • Sociopatija – društvo študentov sociologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Seznam zaposlenih • red. prof. dr. Milica Antić Gaber (od 1992) • doc. dr. Marinko Banjac, raziskovalec (od 2014) • Tjaša Cankar, raziskovalka (od 2019) • doc. dr. Alojz Cindrič, bibliotekar (od 1983) • Emanuela Fabjan, mlada raziskovalka (od 2018) • doc. dr. Ana Ješe Perković, raziskovalka (od 2011) 96 Oddelek za umetnostno zgodovino Kratek oris zgodovine oddelka in spomenikov, konservatorstvu in umetnostni študijske vsebine topografiji. Tik pred začetkom druge svetovne vojne se je program obogatil z novimi predava- O nji: France Mesesnel je leta 1939 začel predavati ddelek za umetnostno zgodovino Filo- bizantinsko umetnost, Rajko Ložar je predaval zofske fakultete skupaj z njo praznuje antično umetnost, Vojeslav Molè je leta 1940 častitljivi jubilej stoletnice, saj je bila prevzel stolico za bizantologijo, študentje pa umetnostnozgodovinska katedra vzpostavlje- so poslušali tudi predavanja drugih profesor- na že ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani. Prvi jev sorod nih humanističnih disciplin. vodja stolice je bil Izidor Cankar, ki je doktoriral na Dunaju in je osnovni koncept razvoja stroke Po prekinitvah v času vojne so se predavanja na- utemeljil na ugledni dunajski umetnostnozgo- daljevala leta 1945 in do Stelètove upokojitve so dovinski šoli. Temam iz evropske umetnosti se zlasti doktorski študenti Stane Mikuž, Emilijan je pridružilo raziskovanje slovenske umetnosti, Cevc, Marijan Zadnikar, Ivan Komelj, Nace Šumi, metodološko pa je bilo delo od vsega začetka Sergej Vrišer idr. vse intenzivneje raziskovali sta- zastavljeno kot proučevanje umetnostnih spo- rejšo slovensko umetnost ter postavili temelje menikov in pojavov v zgodovinskem kontek- za nadaljnji razvoj stroke. Leta 1950 se je kot asi- stu. Ob Cankarju so v dvajsetih letih predavali stent zaposlil Luc Menaše, ki se je posvetil pred- še trije dunajski doktoranti: Josip Mantu ani, Vo- vsem zahodnoevropski umetnosti in razvijanju jeslav Moleìn Balduin Saria. V središče je bila ikonološke metode. Od 1958 je oddelek vodil skladno s tradicijo dunajske šole postavljena Stane Mikuž in dve leti pozneje je z delom začel slogovna analiza, ob tem pa je bila hkrati jasno Nace Šumi, ki je prevzel slovensko in pozneje še izražena skrb za druga teoretska in metodolo- jugoslovansko umetnost novega veka. Šumi je ška vprašanja. Cankar ni bil samo odličen pro- posebej zaslužen za ustanovitev Znanstvenega fesor, temveč tudi plodovit pisec, urednik in inštituta FF (1979), katerega prvi predsednik je umetnostni kritik, ki je na tem področju v slo- bil. Ob redno zaposlenih profesorjih so v študij- venskem prostoru oral ledino. Ustanovil je tudi skem programu sodelovali tudi ugledni sodelav- Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo ci: Franjo Baš in pozneje Sergej Vrišer za muze- (1921) in sočasno zastavil prvo strokovno revi- ologijo in konservatorstvo ter Josip Klemenc in jo Zbornik za umetnostno zgodovino, ki izhaja za njim Jože Kastelic s predavanji o umetnosti še danes. Izidor Cankar je z vsestranskim delo- starega veka. vanjem udejanjil sodobno vizijo univerzitetne- Omenjeni profesorji so narekovali razvoj študi- ga študija umetnostne zgodovine in zagotovil ja vse do konca osemdesetih let in začrtano pot osnovne infrastrukturne pogoje (vzpostavitev je nadaljevala tudi generacija, ki jim je sledila: oddelčne knjižnice in delovnega mesta labo- Janez Höfler se je posvetil predvsem srednje- ranta), hkrati pa mu je uspelo izgraditi zavest o veškemu slikarstvu na Slovenskem ter prev- pomenu umetnostne zgodovine v širši družbi. zel predavanja iz slovenske in jugoslovanske Cankarjevo delo je na zastavljenih smernicah umetnosti srednjega veka, Mirko Juteršek je pre- nadaljeval France Stelè, prav tako dunajski daval vzhodnoevropsko umetnost, Lev Menaše doktorant, ki je katedro prevzel leta 1938. Kot je prevzel zahodnoevropsko umetnost novega strokovnjak s področja konservatorstva (pred veka, Milček Komelj slovensko umetnost no- prihodom na fakulteto je vodil Spomeniški vega veka in Nataša Golob zahodnoev ropsko urad za Slovenijo) je Stelè še posebej zaslu- umetnost v srednjem veku. Program so bogati- žen za študijske vsebine, posvečene varstvu li številni sodelavci: zgodovino fotografije je v 97 osemdesetih predaval Mirko Kambič in za njim restavratorstva, umetnostnih tehnik ter umetno- Primož Lampič, umetnostne tehnike in resta- stnozgodovinske didaktike. Vključeno je bilo vratorstvo Milan Železnik, pozneje Janez Mi- tudi poučevanje latinskega in nemškega jezika, kuž in Josip Korošec. Slednji je po upokojitvi latinske paleografije in estetike. S selitvijo knjižni- Kastelica prevzel še umetnost starega veka, do- ce v večje prostore je bil omogočen prost pristop bil na oddelku redno zaposlitev in izvajal tudi do knjig, s čimer je oddelek sledil zgledu vodil- metodiko poučevanja umetnostne zgodovine. nih evropskih umetnostnozgodovinskih centrov. Konservatorstvo je od leta 1995 predavala So- Ob tem je leta 1994 oddelek prvič dobil strokov- nja Ana Hoyer, medtem ko je muzeologijo, ki je no tajnico Blanko Lukič, kar je bistveno izboljšalo v tem času postala samostojni predmet, pouče- administrativno delovanje in organizacijo. vala sodelavka Jasna Horvat. Konec preteklega in v začetku novega tisočletja V poznih osemdesetih in v devetdesetih letih se je se je po upokojitvah starejših profesorjev odde- izoblikovalo ogrodje študijskih programov, ki so lek pomladil: Samo Štefanac (slovenska srednje- s posameznimi vsebinskimi obogatitvami ostali veška umetnost), Martin Germ (zahodnoevrop- v veljavi vse do bolonjske prenove. Umetnost no ska umetnost poznega srednjega in zgodnjega zgodovino je bilo mogoče študirati kot samostoj- novega veka), Matej Klemenčič in Beti Žerovc ni ali dvopredmetni študij, študenti pa so imeli (slovenska umetnost novega veka), Katja Mah- možnost, da na dvopredmetnem študiju izbere- nič (muzeologija), Rebeka Vidrih (zahodno- jo pedagoško ali nepedagoško smer. Vsebinsko evropska umetnost novega veka in sodobna jedro programov so tvorili pregledi slovenske in umetnost) in Nataša Kavčič (zahodnoevropska evropske umetnosti z izbranimi poglavji, semi- umetnost srednjega veka) so postopoma posta- narji in terenskimi vajami, predavanja iz zgodo- li nosilci prenovljenih bolonjskih študijskih pro- vine fotografije, muzeologije, konservatorstva, gramov, vpeljanih leta 2008. Pomemben je tudi 98 doprinos zunanjih sodelavcev: po Koroščevem in slovensko ambasado v Kairu (2016), semi- odhodu leta 2000 je za umetnostne tehnike in nar Umetnost za skupnostno rabo (2015–), restavratorstvo skrbel Ivan Bogovčič, pozneje ki poteka v soorganizaciji z Društvom Igor Miladi Makuc Semion in Tamara Trček Pečak, Zabel za kulturo in teorijo, ter sodelovanje v specialno didaktiko je nadgradila Olga Pau- raziskovalnem seminarju From Riverbed to Se- lič, umetnost starega veka je v okviru oddelka ashore: Art on the Move in Eastern Europe and sprva predavala Monika Osvald in nato Stanko the Mediterranean in the Early Modern Period Kokole, medtem ko je Robert Peskar po upoko- pod okriljem Gettyjeve fundacije in Univerze jitvi Sonje Ane Hoyer prevzel konservatorstvo. Harvard (2014–2015). Zamenjala se je tudi generacija strokovnih so- delavcev: tajnica je postala Majča Korošaj, ki je Tudi v pedagoškem delu oddelek dobro so- pomembno prispevala k učinkovitejšemu vo- deluje s številnimi evropskimi univerzami, denju oddelka, v knjižnici, ki poskuša držati ko- programi študentskih izmenjav omogočajo rak s časom hitrih infrastrukturnih sprememb, kakovostno izkušnjo študija v tujini, redni pa so z delom nastopili Franc Saša Šumi, Jakob študijski progam je obogaten z gostujočimi Klemenčič, ki je pred tem delal že v oddelčni fo- profesorji in študentskimi srečanji. Kot najsta- toteki, in Marko Kitin. Z nastavitvami asistentov rejša nacionalna institucija za razvoj umetno- v zadnjih letih – Gašper Cerkovnik, Martina Ma- stne zgodovine se oddelek zaveda tudi širše lešič in Renata Novak Klemenčič – se je izobli- družbene vloge in aktivno deluje na področju kovala današnja kadrovska zasedba, ki s svojim izobraževanja na osnovnošolski in srednješol- delom sledi sodobnim zahtevam po visoki ka- ski ravni, v pripravi razstav, kulturnih dogod- kovosti pedagoškega in raziskovalnega dela, pri kov in delavnic, sodeluje v projektih varstva čemer intenzivno razvija različne oblike medna- spomenikov in njihove zaščite, skrbi za ka- rodnega sodelovanja. kovostno umetnostno kritiko ter z objavami poljudnoznanstvenega značaja krepi zavest Internacionalizacija dela tako na institucional- o pomenu umetnosti v družbi. Pri tem ima ni kot na individualni ravni se je vidno okrepila pomembno vlogo odlično sodelovanje s Slo- že v devetdesetih letih – odmevne konference venskim umetnostnozgodovinskim društvom in razstave, mednarodni projekti in gostujoča ter z vodilnimi slovenskimi institucijami, ki predavanja so utrdili ugled oddelka tudi v tu- se ukvarjajo z umetnostjo, njenim proučeva- jini. V novem tisočletju je vpetost oddelka v njem, promocijo, varovanjem in zaščito. mednarodno akademsko skupnost še intenziv- nejša: leta 2016 je bilo skupaj z Oddelkom za V mnoge od naštetih dejavnosti so vpeti tudi štu- zgodovino ustanovljeno Mednarodno središče denti umetnostne zgodovine, ki so zelo aktivni za primerjalne zgodovinske raziskave ( Inter- v projektu tutorstva, organizaciji ekskurzij in raz- national Center for Comparative Historical ličnih delavnic. Študenti so od leta 2004 poveza- Studies), ki posebej spodbuja interdisciplinar- ni v Društvu študentov umetnostne zgodovine no raziskovalno delo. Člani oddelka sodelujejo Kunsthisterik, ki v sodelovanju s profesorji or- v organizaciji znanstvenih konferenc doma in ganizira razne dejavnosti (predavanja, razstave, v tujini (npr. Arhitekturna zgodovina, Interna- pogovore, študentska srečanja itn.). Izdaja tudi tional Conference of Iconographic Studies), šte- časopis Artfiks, ki se je iz tiskanih začetkov razvil vilo projektov, razstav in objav v uglednih tujih v spletno platformo, organizira pogovore, ime-publikacijah opazno narašča. novane Artkusije, in matineje s spremljevalnimi predavanji z naslovom Filmska Kunsthisterija. Med najodmevnejšimi projekti velja izpostaviti Tesnejša povezanost študentov s profesorji in organizacijo mednarodnih konferenc doktor- strokovnimi sodelavci je eden od dosežkov, na skih študentov International Conference for katerega smo kot akademska skupnost posebej PhD Students and Recent PhD Graduates, ki po- ponosni, saj je to temeljni pogoj za kakovosten tekajo od leta 2014, razstavo Anton Laščak, sre- študij in razvoj oddelka. dnjeevropski arhitekt modernega Egipta, v so- delovanju s fotografom Matjažem Kačičnikom red. prof. dr. Martin Germ 99 Katedre Seznam zaposlenih • Katedra za slovensko umetnost in umet- • doc. dr. Gašper Cerkovnik (2005–2010, nost drugih južnoslovanskih narodov od 2017) • Katedra za občo umetnost • red. prof. dr. Martin Germ (od 1995) • Katedra za muzeologijo in • doc. dr. Nataša Kavčič (od 2010) konservatorstvo • Marko Kitin, bibliotekar (od 2015) • mag. Jakob Klemenčič, bibliotekar Trenutni raziskovalni projekti in (od 1994) • red. prof. dr. Matej Klemenčič (od 1995) mednarodna sodelovanja • doc. dr. Stanko Kokole (od 2010) • Majča Korošaj, samostojna strokovna • raziskovalni program Slovenska umetnost delavka (od 1999) in umetnost Srednje Evrope in Jadrana • v. zun. sod. dr. Enrico Lucchese (od 2019) (P6-0199) • doc. dr. Katja Mahnič (od 2003) • oddelek je soustanovitelj Mednarodnega • asist. dr. Martina Malešič (2009–2013, središča za primerjalne zgodovinske razi- od 2017) skave / International Center for Compara- • doc. dr. Renata Novak Klemenčič tive Historical Studies (ICCHS) (2000–2006, od 2017) • sodelovanje v mednarodnem projektu In- • red. prof. dr. Samo Štefanac (od 1985) ternational Conference for PhD Students • Franc Saša Šumi, bibliotekar (od 2007) and Recent PhD Graduates • asist. Sara Turk, mlada raziskovalka (od 2017) Knjižne zbirke, znanstvene revije • doc. dr. Rebeka Vidrih (od 2007) • zn. sod. dr. Alenka Vodnik (od 2004) • Arhitekturna zgodovina (knjižna zbirka) • asist. dr. Asta Vrečko (od 2015) • Ars & Humanitas: revija za umetnost in • izr. prof. dr. Beti Žerovc (1997–2007, humanistiko (znanstvena revija) od 2011) • Historia Artis (knjižna zbirka) Študentske dejavnosti in društva • Kunsthisterik, društvo študentov umetnostne zgodovine • Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Umetnostna zgodovina – enopredmetni Umetnostna zgodovina – enopredmetni Umetnostna zgodovina – dvopredmetni Umetnostna zgodovina – dvopredmetni Umetnostna zgodovina – dvopredmetni pedagoški 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področji: Heritologija, Umetnostna zgodovina 100 Oddelek za zgodovino Krajša zgodovina oddelka in študijski proces vključevati tudi problematiko predmet poučevanja novejših zgodovinskih obdobij. S Po drugi svetovni vojni se je moral oddelek de- lovensko znanstveno zgodovinopisje se jansko na novo kadrovsko vzpostaviti, saj sta je pod vplivom avstrijske zgodovinske Radojčić in Saria ob začetku vojne Ljubljano za- šole začelo razvijati že v sedemdesetih pustila. Milku Kosu sta se pridružila Gregor Čre- in osemdesetih letih 19. stoletja, toda šele z mošnik in Josip Klemenc, leta 1948 pa se je na fa- ustanovitvijo Univerze v Ljubljani 1919 so bili kulteto vrnil tudi Zwitter. Obstoječim katedram ustvarjeni pogoji, ki so omogočali načrtno sta bili dodani dve novi, in sicer katedra za zgo- vzgajanje znanstvenega in pedagoškega ka- dovino Slovencev ter kot prva v takratni Jugosla- dra v slovenskem jeziku. Z vzpostavitvijo Uni- viji tudi katedra za zgodovino narodnoosvobo- verze in študija zgodovine je bilo raziskovanje dilnega boja. Prvo je prevzel Bogo Grafenauer, preteklosti slovenskega naroda in slovenskega drugo pa Metod Mikuž. Kljub političnim pritis- prostora dokončno institucionalizirano in po- kom so se sodelavci oddelka pri svojem razisko- stavljeno v središče znanstvenega interesa. valnem delu bolj ali manj opirali na izhodišča iz časa pred drugo svetovno vojno. V središču Zgodovina je bila ena izmed trinajstih znanosti, njihovega zanimanja je bila še vedno zgodovina med katerimi so lahko leta 1920 izbirali prvi slu- slovenskega naroda in posamezne z njo poveza- šatelji Filozofske fakultete. Za prvega profesorja ne teme, od naselitve Slovanov v Vzhodne Alpe, na Historičnem seminarju, kot se je sprva imeno- položaja kmečkega prebivalstva in njihovih upo- val oddelek, je bil postavljen takrat že uveljavlje- rov v poznem sred njem veku in zgodnjem no- ni raziskovalec zgodnjesrednjeveške slovenske vem veku do narodnega gibanja v 19. stoletju zgodovine Ljudmil Hauptmann, ki se mu je v ter gospodarske in družbene zgodovine v prvi zimskem semestru 1920 kot profesor za zgodo- polovici 20. stoletja. S svojimi ugotovitvami so vino Srbov in Hrvatov pridružil Nikola Radojčić, sodelovali pri obsežnih sintetičnih delih sloven- v naslednjem semestru pa še Nikolaj Mihajlovič skega zgodovinopisja ( Zgodovina slovenskega Bubnov, ruski begunec iz Kijeva, ki je kot me- naroda, Gospodarska in družbena zgodovina dievist svetovnega slovesa prevzel predavanja iz Slovencev). Vse od ustanovitve Zgodovinskega antične zgodovine. Nekaj let pozneje sta Haupt- časopisa, ki se je po 1947 uveljavil kot osrednja manna, ki je odšel v Zagreb, ter Bubnova, ki se strokovna revija slovenske zgodovinske stroke, je upokojil, zamenjala Milko Kos in Balduin Sa- so bili sodelavci oddelka njegovi glavni soobli- ria. Kadrovska sestava ter no tranja organizacija kovalci. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je Historičnega seminarja, ki se je delil na katedro oddelek postopoma kadrovsko okrepil in se po za antično zgodovino, za srednjeveško zgodovi- manjši krizi v osemdesetih letih, ki je bila posle- no ter za zgodovino južnoslovanskih narodov, dica menjave generacij, ustalil v današnjem ob- je ostala nespremenjena vse do leta 1937, ko se segu. Danes poleg kateder za antično, srednje- je seminarju pridružil Fran Zwitter ter prevzel veško in zgodnjenovoveško zgodovino oddelek novoformirano katedro za zgodovino novega sestavljajo še katedre za zgodovino 19. stoletja, veka. Čeprav katedra za slovensko zgodovino sodobno zgodovino ter didaktiko zgodovine. formalno ni obstajala, se je zlasti Milko Kos po- svečal izključno raziskovalnim problemom, po- V letih po drugi svetovni vojni je bil študij zgodo- vezanim s slovensko srednjeveško zgodovino. vine podvržen številnim organizacijskim in vse- Šele z Zwittrovim prihodom se je ob pritegnit- binskim reformam, vedno pa se je sledilo želji, vi modernih metodoloških konceptov začelo v da bi se študentje v študijskem procesu srečali z 101 vsemi zgodovinskimi obdobji, ki so se glede na V zadnjih desetletjih se je spekter raziskovalnih vsebinske poudarke običajno delili na tri večje področij, s katerimi se ukvarjajo člani oddel- geografske sklope, na slovenski prostor z Vzho- ka, bistveno razširil in ni več vezan izključno dnimi Alpami, na prostor jugovzhodne Evrope na vprašanja nacionalne zgodovine. S svojimi ter na preostali svet. Vsa leta je oddelek veliko raziskavami so vpeti v širši prostor Vzhodnih pozornost posvečal tudi praktičnemu usposa- Alp, Furlanije, Dalmacije in jugovzhodne Evro- bljanju bodočih učiteljev zgodovine ter didaktiki pe. Preko različnih programov in projektov zgodovine, ki jo je sprva pokrival zunanji sodela- sodelujejo z različnimi institucijami doma in v vec, po 1976 pa redno zaposleni predavatelj. tujini. Na ta način so vpeti v širše mednarodne raziskovalne tokove, sledijo sodobnim razisko- Zadnja velika sprememba študija je bila izvede- valnim trendom v svetovni historiografiji in jih na 2009 s t. i. bolonjsko reformo. Danes je tako po svojih močeh tudi sooblikujejo. Znanstveni študij zgodovine organiziran v treh stop njah rezultati pričajo o njihovi uspešnosti. (dodiplomski, magistrski, doktorski študij). Na dodiplomskem študiju dobijo študenti osnovni izr. prof. dr. Janez Mlinar pregled nad vsemi zgodovinskimi obdobji, ma- gistrski študij pa je že namenjen specializaciji. Katedre Svoje znanje lahko nadgradijo na različnih sme- reh ali pa se na pedagoških programih uspo- • Katedra za antično zgodovino in sobijo za poučevanje zgodovine na osnovnih in zgodovino starega veka srednjih šolah. Doktorski študij, ki je zasnovan • Katedra za zgodovino srednjega veka zelo individualizirano, je namenjen reševanju in za pomožne zgodovinske vede posameznih znanstvenih vprašanj in ustvarja- • Katedra za zgodovino zgodnjega nju novega zgodovinskega védenja. Let no je na novega veka različnih programih in smereh v študij zgodovi- • Katedra za zgodovino 19. stoletja ne vključeno preko 500 študentov. • Katedra za sodobno zgodovino • Katedra za didaktiko zgodovine 102 Trenutni raziskovalni projekti in • mag. Maja Božič, bibliotekarka (od 2006) mednarodna sodelovanja • doc. dr. Alenka Cedilnik (od 2000) • doc. dr. Ana Cergol Paradiž (od 2009) • izr. prof. dr. Mitja Ferenc (od 2001) • raziskovalni program Slovenska zgodovi- • asist. dr. Božidar Jožef Flajšman (od 2017) na (P6-0235) • asist. Ana Jenko Kovačič, • raziskovalni projekt Napravite mi to de- mlada raziskovalka (od 2015) želo nemško ... italijansko ... madžarsko • izr. prof. dr. Sašo Jerše (od 1998) ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raz- • Polona Kaplar, strokovna sodelavka narodovalni politiki in življenju slovenske- (od 2018) ga prebivalstva (J6-8248) • doc. dr. Jernej Kosi (2006–2011, od 2013) • bilateralni projekt Določanje republiških • mag. Ana Marija Lamut, bibliotekarka in državnih meja BiH in Slovenije s Hr- (od 2011) vaško (1945–2018): historičen vpogled v • doc. dr. Milan Lovenjak (od 2017) sedanjost • doc. dr. Peter Mikša (od 2009) • bilateralni projekt Gore pri določanju • doc. dr. Dušan Mlacović (1994–1999, identitete Slovenije in Črne gore od 2008) • bilateralni projekt Oblikovanje Jugoslavije • izr. prof. dr. Janez Mlinar (1997–2001, in jugoslovanstva v srbskih in slovenskih od 2004) narativnih virih • Matej Petrič, mladi raziskovalec (od 2017) • evropski projekt EIRENE Post-war transi- • dr. Matteo Perissinotto, raziskovalec tions in gendered perspective: the case of (od 2018) the North-Eastern Adriatic region • red. prof. dr. Božo Repe (od 1996) • mednarodni program študentske izmenja- • dr. Jelena Seferović, raziskovalka (od 2018) ve ERASMUS+ • doc. dr. Irena Selišnik (od 2009) • koordinacija dveh Ceepus mrež: Ceepus • izr. prof. dr. Rok Stergar (od 1998) AT-1101 in Ceepus HU-1306-01-1819 • doc. dr. Urška Strle (od 2013) • mag. Barbara Šatej, bibliotekarka (od 1996) Knjižne zbirke, znanstvene revije • akad. prof. dr. Peter Štih (od 1985) • doc. dr. Marko Štuhec (od 1984) • Historia (knjižna zbirka) • dr. Petra Testen Koren (od 2018) • Neža Trdin, samostojna strokovna Študentske dejavnosti in društva sodelavka (od 2017) • red. prof. dr. Danijela Trškan (od 2002) • Društvo študentov zgodovine – ISHA • Jasna Vanček, samostojna strokovna • Klub alumnov oddelka delavka (od 2007) • asist. Maja Vehar, mlada raziskovalka Seznam zaposlenih (od 2016) • red. prof. dr. Marta Verginella (od 1995) • doc. dr. Kornelija Ajlec (od 2010) • dr. Dagmar Wernitznig, raziskovalka • doc. dr. Bojan Balkovec (od 1987) (od 2018) • Špela Bezjak, mlada raziskovalka (od 2018) • doc. dr. Žiga Zwitter (od 2010) Študijski programi 1. stopnja 2. stopnja Zgodovina – enopredmetni Zgodovina – enopredmetni Zgodovina – dvopredmetni Zgodovina – enopredmetni pedagoški Zgodovina – dvopredmetni pedagoški Zgodovina Jugovzhodne Evrope – skupni 3. stopnja Humanistika in družboslovje – interdisciplinarni Področje: Zgodovina 103 »Priče« sedanjosti Filozofske fakultete Sedanjosti Filozofske fakultete ne predstavljajo toliko posamezni oddelki, prostori, katedri, pro- jekti, revije in knjižne zbirke, kot je to predvsem pisana pahljača ljudi, profesorjev, študentov, doktorantov in drugih zaposlenih, ki razkrivajo bistvo in raznolikost fakultete prav prek različ- nih pogledov na svet, družbo, umetnost in jezik. Zato o današnjem stanju fakultete, njenih odli- kah in tudi kakšni pomanjkljivosti najbolje pričajo misli izbranih »pričevalcev«, ki so jih oddelki poiskali med svojimi uglednimi profesorji, izstopajočimi študenti ali v javnosti uveljavljenimi diplomanti. Njim pripadata sedanjost in prihodnost, ki ju ni brez vpogleda v pisano preteklost. 106 Izr. prof. dr. Kozma Ahačič Takšno, a še mnogo večjo uporabnost ima la- tinščina in pouk klasičnih jezikov nasploh. Vé- OBVOZNE STRATEGIJE *12 denje o povsem drugem svetu, v okviru kate- T rega lahko mislimo svoje trenutno življenje, je e dni sem z zanimanjem spremljal sor- skozi stoletja močno bogatilo evropsko druž- tes Homericae, ki jih je na Facebooku iz bo. Premišljevati o današnjem svetu je lažje, novega prevoda Iliade objavljala spletna če prek besedil spoznamo civilizacijo, ki se je skupnost Athenaeum Slovenija. (Novi prevod s podobnimi vprašanji že spopadala na tak ali Jelene Isak Kres kar buhti od svežine in nam drugačen način. Razmišljanje o sodobnem je- ponuja jezikovno najsodobnejšega Homerja ziku je drugačno, če poznamo jezik, ki več ne doslej.) Nekdaj so s »homerskim žrebom« celo živi. Spreminjanje evropske kulture je lahko prerokovali, danes nam daje dobro izhodišče uspešno samo, če vemo, katere korenine so jo za razmišljanje. Naključno izžrebani (ali odprti) ves čas držale pokonci. odlomek iz knjige sam po sebi nič ne pomeni; če intenzivno razmišljamo o kakem vprašanju, Včasih je človeku, ki tega ni poizkusil, težko pa skoraj praviloma pomaga, da pogledamo na razumeti, kako drugačen pogled na današnji problem še z druge perspektive, zunaj naših čas nam daje opis razmer v Rimskem cesar- ustaljenih vzorcev. Spomnil sem se, kako sem stvu v času, ko je kritika izgubljala pomen; ko med študijem latinščine in slovenščine, kadar so nad prvovrstno literaturo začeli prevlado- sem bil v kaki dilemi, počel takšne stvari z Ver- vati priročniki in skrajšane izdaje knjig, ki naj gilijem ( sortes Vergilianae) in še pozneje s Sve- bi jih bilo dobro poznati, če želimo narediti tim pismom ( sortes Biblicae). dober vtis; ko so postajala gledališča vedno bolj podobna cirkusu; ko je bilo glavno vodilo S podobno motivacijo si že dvajset let redno vodilnih politikov preživetje; ko se je zgodovi- izposojam knjigo Briana Ena Obvozne strate- nopisje pisalo s svežo jezo na predhodnike in gije. V Knjižnici Otona Župančiča imajo enega s prizadevnostjo ustreči trenutnim veljakom; od treh v Sloveniji dostopnih izvodov te odlič- ko je osebna čast veljala vse manj, zato pa javno ne srbske zbirke Enovih intervjujev, spisov in mnenje toliko več. kartic za ustvarjalce v dilemi ( Zaobilazne stra- tegije / Oblique Strategies). Svojega izvoda še Ne gre za to, da bi v klasični izobrazbi in po-nisem uspel dobiti, so pa zato pred kratkim datkih iz preteklosti iskali rešitev. Neposrednih dali knjigo v ponovno vezavo, kar kaže, da rešitev ne bomo našli. Zagotovo pa takšna zna- nisem njen edini bralec. Knjiga je v izhodišču nja močno vplivajo na naš način razmišljanja. uporabna samo za ustvarjalce eksperimental- V času, ko potrebujemo nove ideje, nove rešit- ne glasbe, še najbolj za producente in avtorje. ve, nove vizije, ni pametno dajati v izobraževa- Zame ima mnogo širšo vrednost, saj s pomočjo nju v stranski kot vseh njihovih temeljnih virov: principov, ki jih za glasbeno umetnost opisuje umetnosti, filozofije, klasičnih jezikov, kritike, Eno, včasih lažje poiščem kako svežo idejo ob retorike. Zgolj neposredno uporabno znanje metodoloških dilemah v sicer povsem drugač- ne more dati napredka. Vsak od nas namreč nem znanstvenem svetu. potrebuje več svojih obvoznih strategij. Nekaj Spreminjanje evropske kulture je lahko uspešno samo, če vemo, katere korenine so jo ves čas držale pokonci. * Besedilo je bilo pod istim naslovom objavljeno 25. 3. 2018 v časniku Delo. 107 jih najdemo sami; dobro je, če nam káko dá dejstvu, da je v Pragi že predaval kot izredni tudi šola. Tu so po mojem v srednjem šolstvu profesor, ni bil izbran za profesorja na UL. Zato dijaki klasičnih razredov dolgoročno v pred- je odšel v Brno, kjer je na Masarykovi univerzi nosti. To seveda ne pomeni, da brez klasične leta 1925 ustanovil oddelek za psihologijo, kot izobrazbe ne gre. Seveda gre. Samo prvi koraki bi zagotovo storil v Ljubljani, če bi imel mož- do obvoza so z njo mnogo lažji. nost. Rostohar se je v času informbiroja vrnil domov in ustanovil Inštitut za psihologijo na Pred leti je vlada začela koristno akcijo za po- UL FF, ki je prerasel v oddelek, in sicer po vzo- večanje vpisa na naravoslovne in tehniške fa- ru eminentnih oddelkov na bližnjih evropskih kultete. Negativni stranski učinek te akcije je univerzah (Gradec, Dunaj, Praga, Brno). Odde- bil občutek, da so družboslovni in humani- lek je razvijal eklektičen, pregleden, poglobljen stični predmeti zato manj pomembni, da ne in izrazito empirično usmerjen ter eksperimen- prinašajo služb in da se jih moramo izogiba- talno bogat študij z veliko praktičnega dela in z ti tudi v srednjih šolah. Pa je ravno obratno. ne prevelikim številom študentov. Prav naravoslovje in tehnologija potrebujeta bodoče študente z močno humanistično in Tudi danes študij psihologije v Ljubljani sledi družboslovno izobrazbo. Pomanjkanje obvo- začetni ideji usmeritve v teoretsko pogloblje- znih strategij namreč krni možnost novih idej, nost, a hkrati v empiričnost, eklektičnost, možnost širšega pogleda na svet, šibi odnos raziskovalno moč, čim večjo individualizaci- do sočloveka in občutek za predstavitev znan- jo študija in praktično usmerjenost v sodelo- stvenih ter tehničnih spoznanj ali izdelkov vanje z ustanovami, kjer psihologi opravljajo splošni javnosti. svoje poslanstvo, pa najsi gre za delovne or- ganizacije, vrtce in šole, vzgojne zavode, azile, Tudi zato so me sortes Homericae v teh dneh zapore, športne ustanove, klinike, ambulante spravljale v dobro voljo. Ne samo Iliada, v mi- ali bolnišnice. Kdaj pa kdaj slišimo zamero ob nulih letih je izšlo na metre odličnih prevodov omejevanju števila študentov pri vpisu glede iz klasičnih jezikov. Srednješolski učitelji latin- na velik interes za študij psihologije, a jasno ščine in stare grščine so polni novega zagona je, da ob omejenem številu pedagoških de- in idej, pouk pa povsem prilagojen sodobnim lavcev, omejenih prostorskih kapacitetah, šte- dijakom. Mlada generacija čaka dobro priprav- vilnih individualnih meritvah ter obiskih par- ljena na okopih pred osnovno šolo. In kaj pravi tnerskih ustanov potrebnih psiholoških znanj Homer? Tole je povedal žreb: »Njima kot dober ni mogoče zagotoviti drugače kot v majhnih je znak poslala Palada Atena / čapljo v bližino skupinah. Zato študij psihologije ni poceni in poti – čeprav je v nočni temoti / nista zaznala treba bo storiti vse za ustrezno ovrednotenje z očmi, sta slišala njene glasove.« študijskega programa glede na dejanske stro- Izr. prof. dr. Kozma Ahačič je diplomant Oddel- ške s ciljem odlične izobrazbe in usposoblje- ka za klasično filologijo, jezikoslovec in literarni nosti psihologov. zgodovinar, urednik portala Fran in predstoj- Naš oddelek je najstarejši in največji v državi, nik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. tako po številu zaposlenih pedagoških in stro- kovnih sodelavcev kot tudi po številu študen- tov, s tem pa je delo psihologinj in psihologov, Red. prof. dr. Valentin Bucik izobraženih na našem oddelku, najdaljši čas in najbolj poglobljeno vtkano v različne plasti U družbenega življenja, o čemer govori izpričana niverza v Ljubljani praznuje stoletnico, količina in kakovost znanstvene in strokovne z njo pa tudi Filozofska fakulteta, saj bibliografije, strokovnega dela, svetovanja, po- je bila ena od petih ustanovnih članic javljanja v medijih ipd. Zato oddelek čuti moč- Univerze. Vendar med ustanovnimi oddelki UL no družbeno odgovornost in iz tega črpa svo- FF ni Oddelka za psihologijo. Mihajlo Rosto- jo energijo za kakovostno delo, ki vsako leto har, eden od ustanoviteljev UL, zaradi notra- k študiju privabi sposobne, delavne in visoko njih razprtij na novonastali univerzi in navkljub 108 Naši študenti so integralni del dinamičnega življenja na oddelku. motivirane študente. Prednost našega študija v tednu duševnega zdravja v oktobru, vedno je, da je velika večina sodelavcev na oddelku na neko aktualno psihološko temo, povezano v stalnem in polnem delovnem razmerju, kar z duševnim zdravjem, kot so družbena omrež- omogoča kakovostno delo in natančno načr- ja, zlorabe, preobremenjenost in stres, spol in tovanje pedagoške, raziskovalne in strokovne spolnost. dejavnosti. K sodelovanju si prizadevamo pri- vabiti tudi najboljše strokovnjake iz drugih ved, Oddelek z organiziranjem znanstvenega pro- nevrologe, fiziologe, psihiatre, specialiste me- grama sodeluje z Društvom psihologov Slove- dicine dela in pedagoge, ki nam s podpornimi nije pri organizaciji najpomembnejšega evrop- vsebinami pomagajo pri zagotavljanju kakovo- skega psihološkega dogodka, saj bo Ljubljana stnega študija. leta 2021 gostila Evropski psihološki kongres (2017 v Amsterdamu, 2019 v Moskvi), kar je za Prihodnost psihologije vidimo v internacio- slovensko psihologijo veliko priznanje. nalizaciji, medkulturnih primerjavah dušev- nih fenomenov, povezovanju s sorodnimi Raziskovalno je oddelek vse močnejši. V psiho- znanostmi, skrbi za čim bolj strokovno in ka- loškem laboratoriju, laboratoriju za kognitivno kovostno obravnavo klientov (delavci, otroci nevroznanost ter na terenu v okviru dveh pro- in mladi, odrasli s trenutnimi težavami, bol- gramskih skupin (Uporabna razvojna psiho- niki in pacienti …) ter sodelovanju s prakso logija ter Psihološki in nevroznanstveni vidiki – klinično, šolsko in delovno organizacijsko. kognitivnega nadzora, osebnosti in psihičnega Teme, ki jih imamo namen naslavljati, so še blagostanja) ter vrste projektov izvajamo psi- spol, večkulturnost, migracije, naravne nesre- hološke študije. Naš laboratorij za kognitivno če in katastrofe, ekonomska kriza, brezposel- nevroznanost je z raziskovalnimi projekti v nost, stres in tesnoba, ravnanje s človeškimi vrhu raziskav s področja kognitivne psihologi- viri, ekologija, preglednost raziskovanja in eti- je in nevroznanosti. Delo v laboratorijih poteka ka v psihološkem delu. s pomočjo računalniških postaj za vedenjske preizkušnje in sledilca očesnih premikov na Želimo še naprej razvijati oddelčni Center za našem oddelku, EEG-sistemov na Inštitutu za psihološko merjenje in svetovanje, ki izvaja klinično nevrofiziologijo in na Kliničnem od- raziskovalne, razvojne, izobraževalne, sveto- delku za bolezni živčevja ter s pomočjo mag- valne in strokovne psihološke dejavnosti, kot netnoresonančnega tomografa v Centru za kli- so razvoj psiholoških merskih pripomočkov, nično fiziologijo UL MF. psihološko merjenje in raziskovalna dejavnost, založništvo psiholoških testov in drugih gradiv, Pred nami je vrsta izzivov: razvijati center, la- izpopolnjevanje, izvedba psihološkega ocenje- boratorije, raziskovalno dejavnost, se truditi vanja za kadrovsko selekcijo ter poklicno, kari- za še večjo povezanost s prakso, zlasti na kli- erno in študijsko svetovanje. ničnem področju, okrepiti aktivnosti za spre- membo študijskega programa v enovit petletni Naši študenti so integralni del dinamičnega študij, doseči spremembo financiranja študij- življenja na oddelku. Zelo dejavni so v študent- skega programa ter pridobiti najbolj motivira- skih organizacijah in v tutorski mreži, glavno ne, zavzete in zmogljive kandidate. Energijo gonilo aktivnosti pa je Društvo študentov psi- želimo vložiti v širitev dejavnosti psihološke hologije Slovenije. Posebej odmeven je Kako študentske svetovalnice, ki za študente delu- si?, tedenski projekt, ki ga že 11 let organizirajo je v okviru katedre za klinično psihologijo in 109 psihoterapijo. Psihološkega dela nam v pri- da bi naslednjih nekaj let preživel na Oddelku hodnje zagotovo ne bo zmanjkalo. za umetnostno zgodovino. Čeprav so mi vsi to bolj ali manj odsvetovali, češ da je to eden tež- Red. prof. dr. Valentin Bucik je profesor za jih humanističnih študijev v Sloveniji, mi je to psihološko metodologijo na Oddelku za psi- predstavljalo svojevrsten izziv. Prvikrat sem v hologijo UL FF. Ukvarja se predvsem s teorijo stavbo Filozofske fakultete vstopil v študijskem merjenja in testiranja ter raziskovanjem me- letu 2012/13, takrat še kot dijak tretjega letnika, dosebnih razlik v inteligentnosti, nadarjenosti da se malo razgledam na informativnih dnevih. in ustvarjalnosti, pa tudi z etiko psihološke- Na Oddelku za umetnostno zgodovino jih je ga raziskovanja, reproducibilnostjo študij v vodila profesorica Nataša Golob, skupaj s pro- družboslovju ter verodostojnostjo znanstvenih fesorjem Tinetom Germom. Bil sem povsem izsledkov. Gostuje na univerzah na Reki, v očaran. Gledati dva strokovnjaka, ki nista znana Gradcu, Trierju, Zürichu, Cambridgeu, Trna- in cenjena le v akademski sferi – konec koncev vi, Brnu, Zagrebu, Sarajevu in Podgorici. Bil je sta se podpisala tudi pod nekaj meni znanih član Državne komisije za splošno maturo ter enot srednješolskega gradiva za umetnostno njen predsednik in dekan FF. zgodovino –, je bilo zame nekaj nepredstavlji- vega. Spomnim se, da nas je profesorica Nata- ša Golob kar nekoliko (konstruktivno sicer!) Matic Ferlan prestrašila, profesor Germ pa je njene besede sproti »prevajal« s kančkom humorja, da smo jih boječi najstniki lažje sprejeli in si izobliko- UMETNOSTNA ZGODOVINA – vali mnenje o študiju umetnostne zgodovine. NAJPRIJETNEJŠI NAJTEŽJI ŠTUDIJ N Naslednje leto sem šel ponovno na informativ- a neki tih, skoraj nezaveden način me ne dneve na Oddelek za umetnostno zgodo- je umetnost vedno privlačila, a če bi vino – vodil jih je dr. Stanko Kokole, ki me je mi kdo pred leti rekel, da bom študiral očaral s svojo retoriko, odličnim znanjem jezi- umetnostno zgodovino in deloval na področju kov in širokim poznavanjem humanistike. Tudi sodobne umetnosti, mu zagotovo ne bi verjel. sam sem želel postati tak svetovljan. Ko smo Dokler se ni zgodilo leto 2011 in je v Ljublja- morali na vpisni list napisati izbrani študij, sem no prišel 29. grafični bienale, ki ga je kurirala skoraj povsem prepričan v svojo odločitev vpi- dr. Beti Žerovc, danes profesorica na Oddelku sal kratico »FF-UMZG ENO« in postal študent za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. umetnostne zgodovine. To je bila prva razstava sodobne umetnosti, ki sem jo videl, in je še danes ena mojih najljub- Kot študent sem prišel v stik z Amadejo Iskra, ki ših; če si je takrat ne bi ogledal, danes zagotovo je takrat ravno nastopila kot oddelčna koordina- ne bi pisal tega besedila. torica tutorjev, pozneje pa je bila med drugim izvoljena na mesto predsednice Študentskega Ko sem se moral odločiti, s čim se želim ukvar- sveta Filozofske fakultete. Nikoli ne bom poza- jati v življenju, sem premleval več možnosti, bil najinega prvega srečanja – na uradnem spre- nekje globoko v meni pa je vseskozi tlela želja, jemu brucev pred Univerzo sem jo pocukal za Veliko nas je, ki ponovno hodimo na predavanja iz določenega predmeta, čeprav smo izpit že opravili. 110 rokav in jo zasul z vprašanji, najverjetneje precej ki nam je – naivnim brucem – preko svojega trapastimi, pa vendar mi je na vsa prijazno od- uvodnega predmeta pokazala, kaj pomeni biti govorila. Čeprav v prvem let niku nikakor nisem umetnosti zgodovinar, in nas v pravi študij usme- bil najbolj vzoren tutorand, se je na koncu vse rila z močno osnovo, na kateri smo gradili nap- obrnilo, saj sem že v drugem letniku postal tu- rej. Tudi vsi predavatelji, ki so nam svoje znanje tor, pozneje celo oddel čni koordinator tutorjev. predajali pozneje, so odlični strokovnjaki in zna- S kakšno traparijo sem zagotovo obremenjeval jo študentom dobro razložiti snov. Da postavim tudi oddelčno tajnico Majčo Korošaj, ki mi ni stvari v perspektivo – veliko nas je, ki ponovno samo ljubeznivo pomagala, ampak mi je vedno hodimo na predavanja iz določenega predme- namenila še spodbuden nasmeh. Študent je smo ta, čeprav smo izpit že opravili. To je po mojem kmalu razumeli, da je Majča sonce našega ma- mnenju eden najboljših pokazateljev tega, o lega vesolja, brez katerega bi se bistveno težje kakšni kakovosti predavateljev govorimo! znašli v birokraciji bolonjskega študija, in hkrati središče oddelka, ki tudi za profesorje predsta- Seveda študij ni bil cvetlična greda – pošteno vlja gravitacijsko točko, okrog katere se gibljejo smo morali zagristi v delo in pred izpiti smo bili vsak v svoji orbiti. pogosto na trnih, da ne rečem na robu obupa. Trud se je vedno izplačal, mnogi ustni izpiti pa Predavanja na oddelku sem kar požiral. Z nav- so se izkazali za prijetno presenečenje, saj so bili dušenjem sem poslušal dr. Kokoleta, ko je razla- profesorji korektni in razumevajoči, tako da sta se gal o mezopotamski in egipčanski umetnosti ter prvotni strah in trema kmalu izgubila. Velikokrat zraven citiral nemške in latinske odlomke iz lite- mi je sam izpit pomenil več kot ocena, saj mi je rature; dr. Germa, ki je med študenti vedno ve- pogovor odkril nove plati študija in razumevanja ljal za najbolj priljubljenega predavatelja, čeprav umetnosti, hkrati pa mi je omogočil drugačen, predava ene od težjih predmetov; dr. Mahnič, bolj intimen vpogled v delo in značaj profesorja. 111 Dejstvo, da je Oddelek za umetnostno zgodo- umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, vino relativno majhen, ga v mojih očeh naredi lahko zatrdim, da je tudi eden najprijetnejših. samo še bolj prijetnega. Vsi se namreč med seboj poznamo in študenti za profesorje za- Matic Ferlan je študent dodatnega leta na pro- gotovo nismo le številke – ko se srečamo, se gramu Umetnostna zgodovina – enopredmetni. pozdravimo in izmenjamo nekaj besed, pa naj bo to na gledališki predstavi, na polnem mestnem avtobusu v deževnem popoldnevu, na letališču nekje v tujini ali zgolj mimogrede Red. prof. dr. Metka Furlan na fakulteti. Tudi študentska skupnost je zelo odprta – na oddelku je študentsko organizi- MOJ VSTOP V SVET PRIMERJALNEGA JEZIKOSLOVJA ranje tako dobro zasnovano, da je pogosto omenjeno kot dober zgled. Društvo študentov Ko sem se sredi sedemdesetih let prej- šnjega stoletja kot bodoča maturantka umetnostne zgodovine Slovenije Kunsthiste- soočila z dejstvom, da sem bom mo- rik je organizator mnogih dogodkov, koordi- rala kmalu odločiti za smer študija, ki bo na nator marsikaterega projekta ter pomembna ljubljanski Filozofski fakulteti in nikjer drug- stična točka študentov in profesorjev. To sem je, sem spadala med tisti odstotek bodočih izkusil zelo neposredno, ko sem postal nje- študentov, ki še niso prepričani, katera smer gov predsednik – komunikacija z vodstvom študija bi bila zanje najbolj primerna, da bi jih oddelka je vedno potekala odlično. Tu bi rad željne znanja brezpogojno dopolnjevala in izpostavil sedanjo predstojnico dr. Rebeko navduševala in bi bili zato pripravljeni, če bo Vidrih, ki je bila v času mojega predsedniko- treba, tudi stisniti zobe. Prepričana sem bila le, vanja društvu odprta za vse študentske ideje da bi si morala izbrati študij, ki bi bil v zvezi z in pobude, hkrati je bila vedno pripravljena jezikom. Težava pa je bila, da me študij posa- ponuditi svojo pomoč. meznih jezikov, kot jih je nudil študijski pro- Profesorji so študentom vsak trenutek na voljo gram Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pri reševanju težav, ki se nam porodijo, hkrati ni preveč navduševal. Študij jezika, a kakšen, pa vedno pripravljeni pomagati pri raznora- je bila dilema, ki mi ob pogledu na nekate- znih študentskih projektih. Tako je dr. Rebe- re druge, ki so tako rekoč že v zibelki vedeli, ka Vidrih prek svojih predmetov sodelovala s kaj bodo študirali, ni dala miru. Še danes sem študentsko revijo Artfiks (ki se je v letošnjem hvaležna njemu, ki je prisluhnil tej stiski in iz letu razširila na portal študentov več umetno- Ljubljane prinesel nekaj drobnih zvežčičev, v stnih fakultet), dr. Katja Mahnič že večkrat pri katerih so bile predstavljene posamezne je- projektu Artkusije, dr. Beti Žerovc se poskuša zikovne študijske smeri, med njimi je bil tudi povezati s čim več študentskimi projekti … Program za študij primerjalnega jezikoslovja in orientalistike. Za besedni zvezi primerjalno Vsem, ki smo pri tem študiju s srcem in glavo, jezikoslovje in primerjalna slovnica do takrat vzhodno krilo tretjega nadstropja Filozofske še nisem slišala, kaj šele, da bi vedela, kaj po- fakultete zares predstavlja drugi dom; ljudje, menita. Ko sem začela listati po knjižici, se mi ki tu preživljajo svoje dneve, pa so kot naša je začel odstirati popolnoma nov pogled na družina. Atmosfera na Oddelku za umetno- jezik. Še danes ocenjujem, da so bili moji gim- stno zgodovino te hitro zasvoji. Ker se mi zdi nazijski profesorji, ki so me poučevali sloven- ključnega pomena, da si zares aktiven v oko- ščino in tuje jezike, dobri in so mi dali solidno lju, ki zaznamuje dobršen del tvojega življenja, znanje jezikov in tudi ustrezen vpogled v nji- sem se pozneje še intenzivneje angažiral in za- hovo slovnično strukturo. Ne morem popol- čel z delom tudi v Senatu Filozofske fakultete. noma zanikati, da nam kateri od profesorjev ni podajal tudi znanj, ki bi jezik predstavljala Znano je, da sodi študij umetnostne zgodo- kot razvojni rezultat, a je bilo tega gotovo pre- vine med najzahtevnejše študije s področja malo, da bi se spoznanje o razvojnosti in sis- humanistike in družboslovja, a na podlagi pe- temskosti jezika – in ne le o njegovi statičnosti, tih let, ki sem jih na preživel na Oddelku za 112 Primerjalnemu jezikoslovju je jezik sredstvo prodiranja v globine nena- pisane preteklosti jezika in kulture. tj. sinhronem stanju – v zadostni meri usidra- v primerjavi s prejšnjimi precej številčen. Na- lo med zavestna znanja gimnazijca. Pri meni tančnega števila se ne spomnim več, a bili smo je to takrat še bolj ali manj intuitivno zavest več kot štirje. Študentka v višjem letniku je na- dosegla šele drobna knjižica, v kateri me je mreč samevala, profesor Čop pa se je, čeprav navdušila možnost študija starejših in arhaič- so bila njegova predavanja iz primerjalne slov- nih indoevropskih jezikov, njihovega razvoja nice indoevropskih jezikov ciklična, odločil, od prajezika do historičnih dob ter njihovih da nas ne pahne kar in medias res, ampak je tesnejših medsebojnih sorodstvenih vezi. Nav- prav za naš letnik pripravil mehkejšo uvertu- dušil me je podatek, da je iz besednega zak- ro. Prvo srečanje s tedaj asistentko Varjo Cvet- lada indoevropskih jezikov primerjalno jezi- ko, ki nas je poučevala staro indijščino, je bilo koslovje sposobno dognati sestavine prvotne nadvse prisrčno. Čeprav nas je študij nam no- indoevropske duhovne in materialne kulture. vega, tudi glede pisave popolnoma neznane- Podrobno navedene tematike so mi odstira- ga jezika navdajal s strahom, je našo začetno le popolnoma drugačen pogled na jezik, ko tremo kmalu razblinila sama, ko je pokazala so napovedovale natančen študij jezikovnih izjemno skrb, tudi za urnik, ki ga lahko spre- pojavov na glasoslovni, oblikoslovni, bese- meni, če bi se komu od nas ure prekrivale. Pri dotvorni in skladenjski ravni. Ob podrobni tedaj asistentu Silvinu Košaku smo se učili he- vsebinski predstavitvi študija indoevropskega titščino. Njegova zavzetost, da bi nas čim prej primerjalnega jezikoslovja je bila vsa navede- in tem bolje vpeljal v svet tega klinopisnega na študijska literatura v tujih jezikih, pretežno maloazijskega jezika, je bila tako velika, da v nemščini in francoščini, a to moje navduše- nam je v prvih srečanjih podal številno dodat- nosti ni zmotilo. Močnejša je bila radovednost, no študijsko literaturo, ki je še v naslednjih le- kaj neki se skriva npr. pod »Reduplicirana no- tih ni bilo mogoče vsaj natančneje pregledati. mina, vrste in pomen reduplikacije. Nomina z Do vseh treh predavateljev smo zaradi njiho- morfemom nič = korenska.« ali pod »Pripone ve visoke strokovnosti čutili globoko spošto- s -H- (laringal): -eH, -iH- in -uH-, tudi -jeH-: pri- vanje. Sama pa sem ob teh prvih srečanjih z meri, funkcija.« Odločitev o študijski smeri je njimi doživela še nekaj drugega, nepričako- kmalu padla: Vpisala sem bom na študij indo- vanega. Njihov odnos do nas študentov, ne- evropskega primerjalnega jezikoslovja. Ker pa vednežev, je bil izjemen. Ko so nas ogovorili, je bilo treba izbrati dve študijski smeri, se pri nismo nikoli imeli občutka, da so kaj več, da drugi nisem obotavljala: Pod B bom študira- so nad nami. Ko so morali večkrat ponoviti že la slovenščino. Starši so ob mojem študijskem povedano, so to storili brez kančka cinizma. izboru zmajevali z glavo, štipendist mi je od- Ne morem trditi, da so bile moje izkušnje gle- rekel gostoljubje, razen če študijski smeri obr- de odnosa z dotedanjimi učitelji slabe, a šele nem. Mladostniška vnema je bila s trmo vred študij primerjalnega jezikoslovja mi je poka- za vse pripombe gluha. zal, da je odnos učitelja do učenca ne glede na velik prepad v znanju in medgeneracijsko Nastopil je oktober in z njim prve spoznavne razliko lahko pristno človeški in spoštljiv. V ure s tremi predavatelji na primerjalnem jezi- študijskih letih na primerjalnem jezikoslov- koslovju. Profesor Bojan Čop nad nami novin- ju sem svoje predavatelje občutila kot velik ci ni skrival navdušenja, saj je bil »moj« letnik preplet človeškosti, korektnosti in gorečega 113 predajanja visoko strokovnega znanja. Tak označeval rdečo barvo in ga poznajo tudi drugi odnos je hočeš nočeš vplival na študente, da narodi, npr. gr. ἐρυθρός, lat. ruber, sti. rudhirá- smo lažje prebrodili čase, ko smo se zaradi itn., prek praslovanščine, kjer se je glasil * rъdrъ, zahtevnosti študija odrekali drugim radostim v istrski slovenščini ohranil do današnjih dni. življenja. Nobeden od predavateljev se tudi ni- Je zgovorna priča o trdoživosti besed. Samo koli ni izpostavljal, ko je predajal znanja, ki jih primerjalno jezikoslovje je lahko dognalo, da je v stroki pomagal sooblikovati. Če pa je kdo je slovnična kategorija ženskega spola inovaci- svoj prispevek vendarle omenil, ga je navedel ja poznega indoevropskega prajezika, da zgo- kot zadnjega. To bi bil morda za koga nepo- dnja praindoevropščina slovnične kategorije memben detajl, a je dandanes močno opazna časa še ni imela, da so v 2. tisočletju pred našim nezdrava in neperspektivna egocentričnost, štetjem maloazijsko območje obvladovali tudi ko predavatelj svojo razlago postavi na prvo jeziki indoevropske družine itn. mesto ali pa kot edino obstoječo in veljavno. V tem ni prihodnosti niti za stroko niti za štu- Dr. Metka Furlan je redna profesorica za in- dij. Kot v življenju nasploh tudi v stroki in pri doevropsko primerjalno jezikoslovje in znan- pedagoškem delu prostora za cinizem ne bi stvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik smelo biti. Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer deluje v okviru etimološko-onomastične sekcije. Njeno delo je Vstopu v svet nepreštevnih razsežnosti je sledi- osredotočeno na slovensko, slovansko in hetit- la uspešno opravljena diploma, ki mi je omo- sko oz. širšo anatolsko problematiko s področ- gočila nadaljevanje študija, nato etimološko ja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja raziskovanje slovenskega jezika in pozneje ob in etimologije ter onomastike. Je avtorica več njem tudi predavateljstvo na oddelku, kjer sem monografij in številnih temeljnih razprav ter študirala in kjer poskušam ohranjati tradicijo soavtorica Bezlajevega Etimološkega slovarja svojih profesorjev, zaznamovano z visoko stro- slovenskega jezika , z etimološkimi analizami kovnostjo in človečnostjo. slovenskega pretežno občnoimenskega fonda pa nadaljuje v okviru del za Novi etimološki Primerjalno jezikoslovje, indoevropsko, slovan- slovar slovenskega jezika . sko ali katero drugo, je pomemben del mojega vsakdana že več desetletij. Primerjalno je jezi- koslovje in je metoda. Med vsemi drugimi jezi- koslovji le ono iz med seboj sorodnih jezikov, a Red. prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth v času in prostoru zelo različno izpričanih, ob sposobnosti prodiranja in prepoznavanja nji- Od nastanka modernih družb ni bilo hovih starejših nezapisanih razvojnih stopenj v nobeno področje življenja polože- do skupnega prajezičnega prednika odstira nega toliko upanja kot prav v podro- prvine duhovne in materialne kulture starejših čje izobraževanja. Izobraževanje je ljudstev, o katerih pisnih podatkov ni. Primer- bila malomeščanska utopija, da je jalnemu jezikoslovju je jezik sredstvo prodira- med mezdnim delom in kapitalom nja v globine nenapisane preteklosti jezika in možna še tretja oblika eksistence, iz- kulture. Odkriva starost in prvotno glasovno obrazba je bila upanje delavskega podobo besed z njihovimi prvotnimi slovnič- razreda, da je mogoče z vednostjo nimi značilnostmi vred in je edini pričevalec doseči tisto moč, ki so mu jo prepreči- nezapisanih obdobij indoevropske civilizacije. le doseči neuspele in izostale revolu- Drugim jezikoslovjem je pridevnik v slovenski cije, izobrazba je bila in še vedno je narečni zvezi ˈǝrdra ˈro.ža ‘poljski mak’ znak iz- sredstvo, ki naj bi omogočalo emanci- razne pestrosti narečnega leksikona, ker nasto- pacijo in integracijo spodnjih slojev, pa v pomenu ‘rdeč’, za primerjalno jezikoslov- žensk, migrantov, obstrancev, inva- je pa je ta v slovenski Istri še v tem tisočletju lidov in zatiranih manjšin, izobraz- uporabljani pridevnik tudi podatek, da se je ba v informacijski družbi velja za praindoevropski pridevnik * H rudh-ró-s, ki je 1 zaželeni resurs v tekmi za položaje, 114 izobrazba je sredstvo, ki naj bi prep- reform od političnih, bančnih, ekonomskih in rečevalo predsodke, diskriminacije, podobno. Krogi iz številnih vodilnih rektorskih brezposelnost, lakoto, aids, nehuma- vrst univerz po Evropi, vključno z ljubljansko, nost in genocid, se spopadlo z izzivi so spregovorili celo o bolonjski zaroti, in vemo, prihodnosti in mimogrede še osrečilo da se tega ni dalo preprečiti. otroke in zaposlilo odrasle. Ko ljudje iz neakademskih vrst sprašujejo o Konrad Paul Liessmann, 2006 tem, kaj je bolonjska reforma študija, jim člo- vek iz akademskih krogov to še najlažje razlo- ži z izrazi kot industrija izobraževanja, polizo- KDO IN ZAKAJ NAM JE VSILIL BOLONJSKO VISOKO- brazba ( Halb bildung), trženje znanja ali kar ŠOLSKO REFORMO množično poneumljanje, in vsi smo edini, da T ta skolarizacija univerze ( Verschulung der o je bilo politično dejanje, ki je izobraže- Universität) – vsi ti izrazi so Adornovi – ni nič vanje namenoma spreminjalo v sredstvo, dobrega. Se pa ta proces nadaljuje, in mnogi med drugim za učinkovitejšo delovanje ne razumemo, zakaj. ekonomij. Tako je vse postalo izmerljivo, zgolj kvantitativno opredeljeno, in ko nekateri o iz- Adorno je že v svojem času opozoril na »vse- obraževanju še vedno razmišljajo »kot o idili povsod opazne simptome razkroja izobraz- solidarnega sožitja in nekonfliktne integracije, be«, še pri izobražencih samih, kajti med dru- pa se drugi kar ne morejo nasititi tekmovanj, gim se očitno znižuje duhovna zahteva do konkurence, testov, mednarodnih točkovanj, teh, ki se izobražujejo. Ta proces je Adorno v evalvacij, ukrepov za zaščito kvalitete in kurzov petdesetih letih 20. stoletja razumel kot nekaj, učinkovitosti«. Liessmann si je suvereno upal kar se bo samó nadaljevalo, in nekdanja funk- zapisati tole daljšo misel: »Mizerija evropskih cionalizacija izobraževanja v podobi sprotne- univerz ima svoje ime: Bolonja. Preusmeritev ga študija je te tendence tudi potrjevala. Toda postsekularnega izobraževalnega sektorja po tukaj so na delu določeni sovisni družbeni zgledu – kot se zdi na prvi pogled – anglo- momenti, vpetost v širše dogajanje, o katerem ameriškega modela tristopenjskega sistema, za Adorno že zelo zgodaj ugotavlja tole: »Kar je katerega so se leta 1999 v Bologni dogovorili nastalo iz izobrazbe in se sedaj, zagotovo ne evropski šolski ministri, je izšla iz ideje posta- samo v Nemčiji, sedimentira kot neke vrste vitve enotnega evropskega visokošolskega negativni objektivni duh, to bi bilo moč izpe- prostora, ki bi povečala primerljivost in s tem ljati že iz zakonov gibanja družbe, celo iz poj- mobilnost znanstvenikov in študentov.« Zakaj ma izobrazbe. Izobrazba je postala socializira- je prišlo do tega, po kakšni logiki? na polizobrazba, vsepričujočnost odtujenega duha. Glede na genezo in smisel polizobrazba Po izrazito in izključno politični! Naravnost, ni pred izobrazbo, ampak ji sledi. V njej je vse brez olepševanj povedano gre za tole: »Kar je ujeto v zanke podružbljenja, nič ni več neobli- na ravni političnih teženj po združevanju klavr- kovana narava; toda njena surovost, tisto staro no propadlo z zavrnitvijo evropske ustavne po- neresnično, se trdoživo vzdržuje pri življenju, godbe, je bilo moč izpeljati vsaj na ravni izobra- se reproducira in razširja.« Narava ne prehaja ževanja in morda vendarle pognati v tek motor več v kulturo, ampak prej v barbarstvo, in tako nadaljnje integracije in širitve, še zlasti ker se za nastala polizobrazba je kot slepa pega, ki zah- bolonjski proces zavzemajo številne države, ki teva kritično refleksijo, teorijo, ki se je s tem na članstvo v EU še čakajo. Kar je na prvi pog- dejstvom zmožna soočiti. led videti plavzibilno – osnovanje enotnega evropskega visokega šolstva –, se na konkret- In ko gre za izobrazbo, gre najprej za kulturo, saj ni ravni vendarle izkaže za nadaljnji moment v »izobrazba ni nič drugega kot kultura po plati procesu odmikanja od evropske ideje univer- njene subjektivne prisvojitve«. Kultura je hkra- ze.« Tako kot nekoč nam še vsem znana skupna ti pomenila svobodo, vendar tukaj po Adornu izobraževalna jedra pomeni reforma visokošol- nastaja neki primanjkljaj, kajti vzpon in eman- skega študija nadomestilo za vrsto spodletelih cipacija meščanstva nista prinesla tega, da bi 115 meščanska družba pomenila dejansko emanci- kot jih v zadnjem času usmerja tudi kulturna pacijo človeštva. Kot da bi humanizem ostal ne- industrija, postavilo nekaj takšnega, kot je kaj nedorečenega, samo na pol poti, in tako je oblikovanje avtonomne sposobnosti presoje nastal prostor za vdor marsičesa. Po eni strani je in razsodne moči. In ti razmisleki nas zatem kultura dojeta kot samo duhovna in zdaj postaja popeljejo prek gole institucionalnosti uni- »samosmoter«, tako kot je o tem razmišljal Wil- verze in postanejo kritika družbe, ki ljudem s helm Dilthey. Po drugi strani pa postaja kultura tem, ko jih v čedalje večji meri integrira, kot sredstvo za prilagajanje in oblikovanje stvarne- temu pravimo, hkrati jemlje njihove možnos- ga življenja, sredstvo, ki lahko zajezi in nevtra- ti.« Takšna reforma starejšega človeka, kot je lizira izbruhe kaotičnosti, skratka, ljudje naj »se Adorno sam, osrečuje in celo ohranja nekaj drug ob drugem obrusijo«. Humanistična ideja utopičnega. izobrazbe je želela hkrati obvladati to, kar je v človeku živalskega, in ohraniti naravno, da bi z Hkrati s to reformo univerze, ki je emancipa- njim omogočila »upor zoper pritisk trhlega člo- cijska še v širšem družbenem smislu, je tu nav- veškega družbenega reda«. zoča še ena plat reforme, ki ni spodbudna. Gre za instrumentalizacijo izobraževanja, vpeljavo Adorno je že v svojem času še v Uvodu v soci- tega, kar je tesni Adornov sodelavec z Univer- ologijo študente opozarjal na protislovje med ze v Frankfurtu Max Horkheimer (1895–1973) motivom »poenostavitve univerze, torej njene imenoval »instrumentalni um«, ki je usmerjen skolarizacije, ki vas v smislu poklicnega izobra- v »skolarizacijo univerze, v njeno spremembo ževanja in predizobraževanja razbremenjuje v nekakšno tovarno ljudi, ki na čim bolj racio- ovinkov«, in pričakovanji študirajočih na univer- nalen način proizvaja blago po imenu delov- zi v prihodnje, kajti kot trajno je naslovil »zahte- na sila in ljudi usposablja za dobro prodajanje vo po reformi univerze, ki nam ne bo dirigira- svoje delovne sile kot blaga«. Pri rubriki opisa la, ki bo dajala prednost svobodni in neodvisni predmeta v bolonjskem univerzitetnem pro- misli in se bo predvsem v to tudi usmerjala«. gramu je ta skolarizacija vpisana kot »cilji in Enostavneje rečeno: gre za to, naj akademsko predmetno specifične kompetence« in gre na izobraževanje oblikuje tako strokovnjaka kot škodo gibanja za avtonomijo univerze. hkrati tudi intelektualca, ne pa da ta proces – ki omogoča postati in biti intelektualec – amputi- Iz Bruslja smo pred leti prejeli priporočilo, naj ra po bolonjsko z zelo prefinjenim funkciona- za visokošolski študij uvedemo šolnino. Senat lizmom, ki je celo normiran in povrhu izrazito Filozofske fakultete je o tem razpravljal in od- kvantitativno naravnan, tj. usmerjen v točkova- ločno odklonil, kajti v take predloge je vključe- nje in brezobzirno zbiranje točk. no še zelo določeno dojemanje demokracije. Človekova pravica do izobraževanja je temelj- Z reformo univerze in z njo povezanim štu- na človekova potreba, ki mora ostati socialno- dentskim gibanjem Adorno razume, da gre po -solidarna kategorija – javno dobro – in nikdar eni strani »za resnično emancipacijsko giba- ne sme biti transformirana v ekonomsko kate- nje, ki bi rado privedlo do tega, da se misel ne gorijo, v tržno blago; recimo po pravilu kolikor bi držala povodca, da bi se nasproti splošnim denarja imaš, toliko izobrazbe boš dobil, in toli- prisilam prilagajanja, kot jih izvaja družba in ko zdravja boš imel, kolikor ti to dopušča tvoja Reforma univerze nikdar ne more biti nadomestek za vse druge spodletele reforme. 116 plačilna zmogljivost. Kot takratna senatorka Red. prof. dr. Božidar Jezernik Filozofske fakultete sem to odločno poudari- la in študenti so se mi prišli zahvalit. Soočeni smo bili s kar najbolj rafiniranimi (hinavski- Začetki današnjega Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo segajo v leto mi) ukrepi in pričakovanji Združene Evrope tik pred začetkom druge svetovne voj- in njeni diktati iz Bruslja so vse do danes kot ne. Prvi profesor etnologije Niko Zupanič je politično leglo »izsuševanja virov družbene so- sicer računal, da bo dobil profesuro po koncu lidarnosti«, ki vodi v socialno patologijo tako prve svetovne vojne, ko se je iz Londona, kjer znotraj zasebnega kot tudi javnega področja, je deloval kot prvi slovenski član Jugoslovan- skratka v celotni družbi. skega odbora, vrnil v domovino. Vendar se je Filozofi kot Jürgen Habermas in Jacques Der- izkazalo, da je bil profesor Zupanič srečnejše rida od Združene Evrope – čeprav je to Evro- roke pri kreiranju državnopravne usode južnih pa različnih hitrosti – pričakujejo, da se ne bo Slovanov kot pri uresničevanju svojih znanstve- spustila pod merila socialne pravičnosti, za nih ambicij: preden je zasedel mesto profesor- katera je že v preteklosti sama dala zgledne ja etnologije, je moral počakati polnih dvajset vzore, in da bo v času politike »onstran nacio- let. Zapisniki sej Sveta Filozofske fakultete iz nalne države« kot »politika brzdanja kapitaliz- let 1920 do 1940 hranijo zabeležene zanimi- ma v prostorih brez meja«. Glede na to, da v ve razprave v zvezi z Zupaničevo profesuro. svetu sodobne družbe prevladuje troje dejstev, Profesorja Josip Plemelj in Marijan Salopek se in sicer »denar, moč in solidarnost«, mora po konec leta 1924, denimo, nista sramovala niti Habermasu vsekakor »socialno povezujoča sila na glas vpraševati, »ali je takšna stolica sploh solidarnosti« obvladovati premoč denarja in potrebna«, profesorju Ivanu Prijatelju pa se administrativno moč politike, skratka, razvita ni zdelo neprimerno navajati (zasebnih) izjav solidarnost mora skrbeti za družbeno uravno- profesorjev Vatroslava Jagića in Jovana Cvijića, teženost. Tem Habermasovim stališčem vseka- ki naj bi bila menda »oba o dr. Županićevem kor velja samo pritrditi. znanstvenem delu zelo slabega mnenja«. S taki- mi »argumenti« so profesorji Prijatelj, Salopek Človek, ljudje smo mnogo, mnogo več kot in nekateri drugi uspešno ustavljali Zupaniče- samo privesek ekonomije – ena od parol moje vo kandidaturo vse do študijskega leta 1940/41, burjevestniške generacije '68, ki se je prote- ko je bila odločitev za njegovo redno profesuro stno, celo za ceno policijskih pendrekov upira- sprejeta od zunaj. Dne 27. junija 1940 je namreč la funkcionalizaciji visokega šolstva, takrat pri regent Pavel Karađorđević na predlog prosvet- nas propagiranega kot ideja sprotnega študija. nega ministra Božidarja Maksimovića imeno- val dr. Nika Zupaniča za profesorja »za splošno Skratka, naj bo še enkrat odločno poudarjeno: in narodno etnologijo«. reforma univerze nikdar ne more biti nadome- stek za vse druge spodletele reforme, od eko- Politika je potemtakem zaznamovala etnologi- nomskih, političnih, bančnih pa še kakšnih. V jo že od vsega začetka, tesna povezanost med imenu avtonomije univerze, svobode akadem- njima pa je ostala prisotna tudi v času po pro- skega študija, možnosti izbire študijske smeri, fesorju Zupaniču. Če je profesor Zupanič pred ki si jo vsak posameznik sam izbere, mora vsa- drugo svetovno vojno svoja stališča izražal tako ka reforma univerze – ki sicer je vedno vpeta v v člankih v dnevnem tisku kot v svojem politič- aktualno družbeno stanje – ostati avtonomna nem delovanju, pa se je njegov naslednik pro- in kot taka smiselna kot najširše emancipacij- fesor Vilko Novak znašel v prav nasprotnem sko gibanje. položaju. Novak je bil namreč po svojem sve- tovnem nazoru blizu stališčem prav tiste stran- Red. prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth je predava- ke, s katero je njegov predhodnik tako vroče- teljica na Oddelku za filozofijo. Osrednja pod- krvno polemiziral, to je klerikalne Slovenske ročja njenega raziskovanja so ontologija, me- ljudske stranke. V letih po drugi svetovni vojni tafizika, etika in aksiologija. je vzela v svoje roke škarje in platno vladajoče ideologije Komunistična partija Jugoslavije, ki 117 je strankarski pluralizem razglasila za nedemo- premik raziskovalnega fokusa od stvari na ljudi kratičen. S tistimi, ki niso delili njenega mnenja, – na videz majhen korak, a korak z velikanskimi je znala tudi (surovo) obračunati. V takih oko- posledicami. Resda te niso bile opazne takoj, to- liščinah profesor Novak svojih političnih sta lišč liko bolj ker je tistikrat večina etnologov delala v seveda ni mogel oziroma smel izražati na glas. muzejih in zavodih za spomeniško varstvo, kjer Že njegovo stališče, sicer povsem v skladu z so imeli opraviti predvsem s takšnimi ali drugač- gledanji dolgoletnega predsednika Slovenske nimi predmeti. Tudi sicer so pozornost etnolo- akademije znanosti in umetnosti Josipa Vid- gov še vedno pritegovali predvsem pripadniki marja, da je narodnost nekaj nezgodovinskega, tako imenovanega ljudstva, se pravi, prebivalci narojenega, je bilo predmet ostre kritike. Go- podeželja. Vendar so bili od evropskih etnolo- voriti o politiki, zlasti z vidika opozicije, je bilo gov prav slovenski med prvimi, ki so v svoje ra- preveč tvegano. Zato je politika med etnologi ziskave zajeli tudi prebivalce mest. Najprej tiste postala kar nekakšen tabu: o njej se ni govorilo, med njimi, ki so nosili delavska oblačila, a sčaso- raziskave pa so bile tematsko usmerjene v pov- ma so svojo pozornost obrnili tudi na meščane sem nepolitične teme. in nato še pripadnike plemstva. Kot nekakšno varovalko, da etnologija ne bi Moji osebni spomini zajemajo nekako drugo ušla z ideoloških vajeti, je bil kot Novakov asi- polovico delovanja oddelka, ki jo lahko označi- stent nastavljen Slavko Kremenšek. Kremenšek mo tudi kot čas ekspanzije, in sicer tako v smis- je bil ideološko na povsem nasprotnem bregu lu števila redno zaposlenih učiteljev kot tudi v kot Novak, obema pa je bil skupen bolj ali manj tematskem. Pomemben mejnik na tej poti je odklonilen odnos do Zupaniča. Ta pa ni prišel predstavljala odločitev za preimenovanje od- do izraza v kritiki njegovega dela, pač pa v mol- delka v Oddelek za etnologijo in kulturno an- Humanistika nikakor ne more ostajati v slonokoščenem stolpu, ločenem od aktualnega dogajanja. ku o njem: njegovih del se ni bralo, še manj tropologijo in njegova selitev iz glavne stavbe pisalo o njih. Vedelo se je sicer, da ni bil zgolj Filozofske fakultete v sedanje prostore na Za- prvi profesor etnologije na ljubljanski univerzi, vetiški ulici. Takrat je namreč že dlje časa po- temveč tudi ustanovitelj Slovenskega etnograf- tekala ostra polemična diskusija zaradi predlo- skega muzeja in prve periodične znanstvene ga, da v imenu oddelka za etnologijo dodamo publikacije Etnolog. Mlajši etnologi pa nismo še (kulturno) antropologijo, kar so pred tem vedeli niti tega, kako se je sploh pisal. Ko smo že storili kolegi marsikje na »vzhodu« Evrope. na oddelku razmišljali o izdajanju svoje knjižne Koliko je pri tem posamezne udeležence pole- zbirke, smo jo po njem poimenovali »Župani- mike vodila ideologija in koliko strokovno-po- čeva knjižnica«. Pod tem imenom je izšlo prvih litični razlogi, ne vem. Je pa polemika intenziv- 19 knjig, šele po simpoziju ob 125-letnici nje- no potekala domala deset let. Svoj vrhunec je govega rojstva smo jo preimenovali v današnjo dosegla sredi devetdesetih, ko mi je profesor »Zupaničevo knjižnico«. Kremenšek predlagal, naj se oddelek razdeli na oddelek za etnologijo in oddelek za antro- Prvo obdobje pomembnejših tematskih spre- pologijo. Po njegovem predlogu naj bi se po- memb v etnoloških raziskavah so prinesla šestde- lemika razrešila s tem, da bi pokojni profesor seta leta, ko je profesor Kremenšek napovedal Zmago Šmitek in podpisani zapustila oddelek 118 ter ustanovila poseben oddelek za antropolo- gijo. Namesto da bi se razvila tehtna razprava o znanstvenih in strokovnih vprašanjih, so se pojavljale bolj ali manj težke besede, prišlo je celo do izključevanj. Najbolj žalostno prav go- tovo leta 2005, ko je Slovensko etnološko dru- štvo zavrnilo predlog, da bi Murkovo nagrado podelili Borutu Brumnu. V prostorski stiski, v katero je bil ujet »zamudni- ški« oddelek v glavni stavbi FF, o kaki širitvi ni bilo mogoče misliti. Do te je prišlo šele na pre- lomu stoletja, ko smo v novih prostorih prvič v svoji zgodovini imeli sočasno redno zapo- slenih več rednih profesorjev. Najprej sta bila v naziv rednega profesorja imenovana Zmago Šmitek in Janez Bogataj. Njima smo sčasoma sledili še Božidar Jezernik, Rajko Muršič in Mirjam Mencej, z Oddelka za sociologijo pa se nam je pridružil še Bojan Baskar. Poleg rednih je bilo poslej na oddelku redno zaposlenih še več izrednih profesorjev in docentov. Naš pro- blem tako ni več v tem, da ima oddelek enega samega profesorja in večje število asistentov, pač pa ravno obratno, da ima več učiteljev in premalo asistentov (pravzaprav samo enega, in to s polovičnim delovnim časom). To je na oddelku široko odprlo vrata za pluralizacijo tematskih interesov in stališč, zastopanih med učitelji. Večji prostori pa so nam tudi omogoča- li, da smo vpisovali veliko večje število študen- tov kot nekoč. Pluralizacija pogledov in stališč pa ni več priha- jala do izraza v obliki ideoloških in političnih nasprotij. Zlasti od začetka 21. stoletja je pred- vsem po zaslugi pokojnega profesorja Brum- na etnologija/kulturna antropologija tudi na Slovenskem vedno bolj odločno in izrecno začela nastopati v vlogi zagovornika vseh mar- ginaliziranih, ne samo pripadnikov oddaljenih ljudstev v Afriki, ki jih je profesor Brumen ra- ziskoval s toliko žara in predanosti, temveč tudi v odnosu do rušenja na Metelkovi ulici v Lju- bljani, do izbrisanih in podobnih tem. Stališče, ki ga še danes zavzeto zastopa velik del učite- ljev na oddelku. Tak, angažiran pristop večine učiteljev je v času vrhunca migrantske krize po letu 2015 privedel do živahnih diskusij med študenti, ki so zastopali dvoje stališč. Eni so se z veliko empatijo zanimali za vsa vprašanja, povezana z migranti, drugi pa so menili, da uči- univerzitetnimi učitelji, politična bitja in se telji na oddelku posvečamo vprašanju migracij politiki ne moremo povsem izogniti, pa če si preveliko pozornost. Med vsemi omenjenimi še tako prizadevamo za to. polemikami pa prav ta polemika lahko pos- tane najbolj plodna, saj gre v njej za resnično Red. prof. dr. Božidar Jezernik je diplomiral na tehtna vprašanja. Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistri- ral in doktoriral pa na Filozofski fakulteti; po- Namreč, hitro spreminjajoče se okoliščine si- doktorski študij je opravil na London School of lijo humanistiko v hitre odzive, zlasti kadar se Economics. Je profesor za etnologijo Balkana znajdejo na mizi najbolj pereče teme dneva. in kulturno antropologijo in vodja programske Humanistika nikakor ne more ostajati v slo- skupine Slovenske identitete v evropskem in nokoščenem stolpu, ločenem od aktualnega svetovnem kontekstu ter temeljnega raziskoval- dogajanja: vsak tak poizkus ima lahko zanjo nega projekta Dediščina prve svetovne vojne: trajno negativne posledice. Po drugi strani pa reprezentacije in reinterpretacije. Je avtor več spet ni sprejemljivo, da se dnevnim temam znanstvenih monografij. Za svoje znanstveno- posveča preveliko pozornost: tak pristop jo raziskovalno delo je prejel Kajuhovo nagrado namreč lahko zapelje stran od znanstvenosti. (1984), Gourmand Award »Best Coffee Book« Neugoden položaj med Scilo in Karibdo sili v (2014) in Murkovo nagrado za življenjsko premislek o tem, kako naprej. Na to vprašanje delo (2015). si mora vsak dan sproti odgovarjati vsak etno- log/kulturni antropolog, še zlasti pa prihaja- joče generacije. V svoji zgodovini je bila naša veda eno od pomembnih orodij oblikovanja Red. prof. dr. Primož Južnič družbenih identitet, v hitro spreminjajočih se okoliščinah njenega sodobnega delovanja pa se utegne zgoditi, da bodo družbene okolišči- Zadnja leta so bila na Oddelku za biblio- tekarstvo, informacijsko znanost in knji- ne bolj oblikovale njo. garstvo zelo dejavna in razgibana. Zago- tovo gre za področja, ki so pod velikim vplivom Novi časi in nove okoliščine so tedaj na dnev- razvoja informacijske družbe, zato smo spre- ni red postavljale vedno nova vprašanja, ki so memb vajeni in nanje pripravljeni. terjala odgovore, če smo se hoteli prilagajati spremembam, zdaj edini stalnici delovanja Začeli bi z zakonskimi spremembami, saj po- oddelka, in na ta način ohraniti aktualnost in membno določajo dejavnosti, za katere izo- širši družbeni pomen svoje znanstvene disci- bražujemo na oddelku. Novembra 2015 so pline. Ves čas pa je ostalo še naprej aktualno bile objavljene sprejete spremembe Zakona vprašanje odnosa do ideologije in politike, v o knjižničarstvu, ki določajo zakonske osno- času političnega pluralizma tudi do politič- ve delovanja knjižničarstva kot javne službe. nih strank. Vprašanje se ne le ponavlja z veli- Predstavniki oddelka smo aktivno sodelova- ko trdoživostjo, temveč ohranja svoj nekdanji li pri pripravi strokovnih osnov, predlogih, pomen. Namreč, če se neka veda ali razisko- spremembah in razpravah o zakonu. Zakon valna in/ali pedagoška institucija preveč tes- je tako, po več kot 15 letih, med drugim dolo- no poveže z eno politično opcijo, to hkrati čil tudi, kdo lahko opravlja dela bibliotekarja. povzroči, da ta postane – v očeh konkurenčne Za tiste, ki nimajo izobrazbe s tega področja, politične opcije – negativno politično oprede- zahteva znanja iz temeljnih vsebin, seveda ljena. S tem delovanjem je povezana nevarna pridobljenih v okviru akreditiranih študijskih možnost, da znanstvenim spoznanjem – tudi programov. Bibliotekarski izpit ni več prever- tistim povsem nepolitičnim – damo politični janje znanja, kot je bil pred temi spremem- predznak. Po drugi strani, kar morda najlep- bami, temveč preverjanje usposobljenosti še ponazarjajo prav trije ustanovitelji etno- za strokovno delo, torej licenca. Na oddelku logije/kulturne antropologije kot akadem- smo imeli že pozitivno izkušnjo s podobnim ske discipline, pa smo seveda vsi, vključno z programom za šolske knjižničarje, študijskim Gre za področja, ki so pod velikim vplivom razvoja informacijske družbe, zato smo sprememb vajeni in nanje pripravljeni. programom za izpopolnjevanje iz knjižničar- mentoricami in mentorji, in njihove ocene stva, ki je bil prav tako namenjen pridobiva- praks kažejo na visoko zadovoljstvo z delom nju ustreznih znanj. Tega smo preoblikovali naših študentk in študentov, kar nas navdaja s v program, ki ima dve smeri, eno za šolske posebnim zadovoljstvom. knjižnice in drugo oblikovano v skladu s spre- membami Zakona o knjižničarstvu in Pravilni- Tretja oblika obvladovanja in prilagajanja ka o bibliotekarskem izpitu. V študijskem letu spremembam je raziskovalno delo na oddel- 2018/19 smo tudi prvič vpisovali kandidatke ku. Sodelavci in sodelavke sicer delujemo v in kandidate v dvopredmetni program na prvi veliki meri mednarodno, sodelujemo v med- stopnji. Tak program smo sicer že imeli pred narodnih projektih in s tujimi raziskovalci, ob- bolonjsko reformo, a smo ga v celoti prenovi- javljamo rezultate svojega raziskovalnega dela li in prilagodili ostalim spremenjenim študij- v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah skim programom. in založbah. S tem spremljamo novosti v stro- ki in jih tudi lažje prenašamo študentkam in Druga pomembna oblika spremljanja spre- študentom. V letu 2017, ko smo praznovali 30 memb v okolju je sodelovanje z zaposlovalci let oddelka, smo na strokovnem posvetova- in praktiki v profesiji. V naših visokošolskih nju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z programih praktikum služi kot posebna vez rezultati našega raziskovalnega dela seznani- med teorijo na eni strani ter praktičnim delom li tudi strokovno javnost v Sloveniji. Zelo po- in stroko na drugi strani in ga tudi uporablja- memben je vpliv raziskovalnega dela na peda- mo pri pripravi diplomantov za strokovno goški proces, saj tako pridobljena nova znanja delo. Poteka v tretjem letniku prve stopnje in redno vključujemo v pedagoški proces in s v drugem letniku druge stopnje. Ti programi tem študentke in študente usposabljamo za uporabljajo koncept praktikuma kot mode- njihovo samostojno raziskovanje. Raziskoval- la za izboljšanje. Diplomo prve stopnje smo no delo sicer poteka na različnih področjih, preoblikovali v diplomski seminar s praktiku- praviloma v okviru kateder oddelka. Izposta- mom, temo seminarja predlagajo strokovnjaki vil bi naslednja širša področja: iz ustanov, kjer študentje opravljajo prakso. Tudi vse več magistrskih nalog nastaja na • Katedra za bibliotekarstvo osnovi predlogov in sugestij iz prakse. Z men- • Praktikum in pedagoški proces toricami in mentorji se tudi redno sestajamo • Primerjava ekspertnih ocen in biblio- in si izmenjavamo izkušnje ter poskušamo čim metrijskih indikatorjev pri izbiri bolj izboljšati potek praktičnega usposablja- projektov za financiranje nja. Študentke in študentje prakso opravljajo • Primerjava različnih virov za podatke v različnih ustanovah od knjižnic do založb, o citiranosti kar bistveno vpliva na zaposljivost in zaposlo- • Informacijsko vedenje raziskovalcev vanje naših diplomantk in diplomantov. Poiz- • Katedra za informacijsko znanost vedbe, ki smo jih v obliki anket opravili med • Razvoj modela FRBR • Vizualizacija bibliografskih podatkov 121 • Preučevanje informacijskega vedenja jezike in književnosti. Da je obstajal interes za različnih skupin visokošolski študij romanskih jezikov, je zapi- • Potek katalogizacijskega procesa in sano v dokumentih o ustanovitvi Univerze, v potrebe končnih uporabnikov katerih se omenjajo tudi romanisti. Vse se je • Katedra za knjigarstvo začelo s študijem francoščine v prvem aka- • Raziskovanje branja po svetu in doma demskem letu rednega delovanja Univerze • Razvoj knjižnih trgov (1920/21), nadaljevalo s študijem italijanščine • Učbeniki (1937/38) in nekaj desetletij pozneje še s štu- • Kakovost založniških standardov dijem španščine (1981/82). Vsekakor pa je in- teres za poznavanje in učenje romanskih jezi- Strokovno delovanje sodelavk in sodelavcev kov obstajal že veliko pred letom 1919, bodisi iz oddelka poteka v dveh oblikah. Prva je javno političnih razlogov, na primer zaradi odnosov s nastopanje, predvsem v medijih, ko je potreb- sosednjo Italijo ali pomena francoščine v času no razložiti in pojasniti delovanje ali razvoj na Ilirskih provinc 1809–13, bodisi zaradi želje naših področjih. Drugi pomembni element pa po kulturni povezanosti z romanskim svetom, je sodelovanje v različnih strokovnih in profe- na primer zaradi prevajanja bogate romanske sionalnih telesih, odborih, svetih in komisijah. književne dediščine. Sodelavke in sodelavci oddelka v njih aktivno delujemo, zelo pogosto jih tudi vodimo. Po- Naš oddelek je skozi sto let počasi rastel, se širil men tega delovanja je dvojen: po eni strani s in duhovno bogatil – ustanavljali smo nove štu- tem lahko pomembno vplivamo na delovanje dijske programe in katedre, dodajali nove vse- in razvoj področja, po drugi strani pa tako oh- bine, vpeljevali vedno nove lektorate roman- ranjamo stik s prakso. S tem stroko prenašamo skih jezikov, začeli z izdajanjem mednarodnih tudi med praktike, ki morda ne spremljajo re- znanstvenih revij, se pedagoško, znanstveno in dno in v celoti naših znanstvenih objav. strokovno uveljavljali doma in po svetu. Trdno verjamem, da bomo v kratkem lahko prvič raz- Dr. Primož Južnič je redni profesor na Oddelku pisali tudi nov študijski program portugalskega za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in jezika in književnosti. Kako pomembno je po- knjigarstvo, raziskuje in poučuje bibliometrijo vezovanje, smo romanisti vedeli že veliko pred in izgradnjo knjižničnih zbirk. Pred prihodom strategijo o internacionalizaciji ali evropskimi na Filozofsko fakulteto leta 2004 je bil vodja programi mobilnosti, saj smo spletali številne različnih specialnih in visokošolskih knjižnic. mednarodne vezi s tujimi visokošolskimi insti- Bil je tudi direktor Univerzitetnega računal- tucijami in strokovnjaki, ki so prihajali k nam niškega centra in deloval kot ekspert za infor- kot gostujoči profesorji, nekateri pa so postali matiko pri Evropski komisiji. Vodil je različna naši kolegi. Vedno smo z veseljem sodelovali strokovna telesa v Sloveniji in v svetu, med dru- z drugimi oddelki, fakultetami in univerzami, gim Strokovno telo za mednarodno literaturo tudi s predstavniki drugih znanstvenih in ume- pri ARRS in sekcijo za izobraževanje in uspo- tniških področij. Odprt duhovni prostor, ki raz- sabljanje IFLA. V zadnjih letih je vodil tri ciljne vija človeško svobodo – poetično ga lahko po- raziskovalne projekte s področja bibliometrije. imenujemo nedoumljivo vesolje ali neizmerni prostor –, predstavlja jedro dolgoročne roma- nistične strategije. Red. prof. dr. Branka Kalenić Ob praznovanju rojstnega dne, še posebej če gre za častitljivih sto let, se zdi nujno priklicati Ramšak iz spomina najbolj izstopajočo značilnost slav- ljenca – zame so to zagotovo razumevajoči in UBI CONCORDIA, IBI VICTORIA spoštljivi kolegialni odnosi, ki so mi jih kot ne- Stoletnico delovanja Universitas Laba- pisan kodeks posredovali moji predhodniki in censis in Filozofske fakultete bomo pra- ki jih spoštujemo vsi, ki domujemo v romani- znovali tudi na Oddelku za romanske stični hiši. Kljub številnim kriznim obdobjem, 122 Pomembno pa je, da univerzitetna skupnost pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu vedno ostane samostojna ter moralno in intelektualno neodvisna od vsakršne oblike moči. ki smo jih doživeli v preteklosti, in hudim pro- nismo nikoli popustili, z resnim in vztrajnim storskim stiskam (še danes sta hispanistična delom smo naše skupne zaveze prenašali tako sekcija in knjižnica fizično ločeni od ostalih na mlajše kolege kot na študente. romanistov) nismo nikoli razmišljali, da bi naša pot vodila v »vrt razcepljenih stez« več oddel- Profesorji nikoli ne smemo delovati s pozicije kov. Zaradi globoke vere v moč dialoga in pri- moči ne v odnosih do svojih kolegov ne do hodnost slovenske romanistike, humanistike študentov. Naš stalen izziv je vzpostavljanje ter universitas smo presegli nesporazume, par- kritičnega dialoga in sprejemanje drugačnih cialne interese ali slabe ideje. Tako je Oddelek mnenj, ki posledično lahko vplivajo tudi na za romanske jezike in književnosti postal eden naše poglede in dejanja, česar se nikakor ne najbolj notranje povezanih in v medosebnih smemo sramovati: Errare humanum est, per- odnosih najbolj prijaznih fakultetnih oddelkov, severare autem diabolicum. Tako nobeno ki upošteva tako voljo posameznika kot po- mnenje ne sme biti prepovedano, dokler je men skupnosti. To spoznanje bodo kot poezijo spoštljivo in se ne sprevrže v sovražni govor, uma in srca, verjamem, v prihodnosti ohranili ki ga v akademskem prostoru že per se zavra- tudi mlajši kolegi. čamo. Nesprejemanje ali celo sankcioniranje konstruktivne kritike nujno vodi v licemerje Univerza se mora nujno povezovati z okoljem, ali v tišino, ki ima lahko za akademsko skup- v katerem deluje, ter si s pridobljenim znanjem nost nepredstavljivo negativne posledice. in kritičnim duhom prizadevati spreminjati Zato bodimo še naprej svobodni v razmišlja- družbene tokove. Tudi najstarejše evropske nju, delimo z drugimi svoje dvome, vendar pa visokošolske skupnosti, ki so nastale v ro- to libertas strpno dopustimo tudi drugim. manskem svetu, že od ustanove Alma Mater Studiorum v Bologni dalje poudarjajo odpr- Vivat, crescat, floreat Oddelek za romanske tost akademskega sveta in zavzemanje za hu- jezike in književnosti Filozofske fakultete Uni- manistične vrednote, še posebej za človekove verze v Ljubljani! pravice, odgovornost posameznika do skup- In to je vse, prijatelji. nosti in zavračanje vsakršnih predsodkov. Po- membno pa je, da univerzitetna skupnost pri Red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak je pro- svojem pedagoškem in raziskovalnem delu fesorica za špansko in hispanoameriško knji- vedno ostane samostojna ter moralno in inte- ževnost na Oddelku za romanske jezike in lektualno neodvisna od vsakršne oblike moči. književnosti, v letih 2013–2017 je bila deka- Tega dejstva smo se romanisti, podobno kot nja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, številni drugi na Filozofski fakulteti, vseskozi v študijskem letu 2017/2018 pa prorektorica v preteklosti zavedali, tudi takrat, ko smo bili Univerze v Ljubljani za področje pedagoške- pod hudimi zunanjimi pritiski. Izsiljevanjem ga dela. 123 Zasl. prof. dr. Marko Kerševan Po tedanjih pravilih je moral ustrezen predlog sprejeti tudi pristojni organ FF. To pa ni bilo SPOMINI, PRIČE PRETEKLOSTI enostavno, kajti mnogi profesorji so bili prepri- U čani, da fakulteta potrebuje sociologijo in da je vajanje študija sociologije v začetku njeno pravo mesto v sklopu njenih humanistič- šestdesetih let je bilo na Filozofski fa- nih in kulturnih strok. Med njim je bil tudi zgo- kulteti spremljano z dvomi in nezau- dovinar, prof. Bogo Grafenauer, ki je v takrat- panjem. Sociologija se je rimala s socializmom, nem profesorskem zboru imel velik ugled in odločitev za uvedbo študija je bila sprejeta avtoriteto. Visoko ga je cenil tudi prof. Ziherl. nekje v partijskem vrhu, njen pobudnik in prvi Tudi med člani ZK so bili različni pogledi, ven- predstojnik novega oddelka je bil Boris Ziherl, dar je vodstvo fakultetne organizacije ZK disci- ki je veljal za trdega partijskega ideologa na plinirano sklenilo, naj člani ZK predlog enotno področju kulture in znanosti. Po drugi strani podprejo. Na seji se je tako obetala ostra raz- je sociologija veljala za »buržoazno znanost«: prava. Zagovorniki predloga so računali, da bo Marx svojega raziskovanja ni poimenoval »so- za njegov sprejem odločilna (»zagotovljena«) ciologija« in študij sociologije je takrat obstajal podpora Borisa Ziherla kot ustanovitelja in na zahodnoevropskih in ameriških univerzah, prvega predstojnika oddelka ter človeka z naj- ne pa na socialističnem Vzhodu. Kakorkoli: leta močnejšim partijskim »zaledjem«. Ko je dobil 1960 je oddelek začel z delom s tremi redno besedo, je na presenečenje vseh izjavil, da bi zaposlenimi in dvema kabinetoma, ki sta bila bilo dobro zadevo odložiti, še enkrat premisliti hkrati tudi pisarna in oddelčna knjižnica; tajni- in pri tem upoštevati tudi interese FF in njenih co in knjižničarko (v eni osebi) je delil z Oddel- strok, ne nazadnje tudi študentov sociologije. kom za filozofijo. Vsi drugi učitelji so prihajali z Inštituta za sociologijo in z drugih oddelkov Kaj se je zgodilo? Uvajanje študija sociologije v začetku šestdesetih let je bilo na Filozofski fakulteti spremljano z dvomi in nezaupanjem. in fakultet. Nič ni kazalo, da bi bilo ob takratnih Med takratnimi študentkami in študenti socio- prostorskih stiskah, pa finančnih in kadrovskih logije je bila tudi hči člana najožjega vrha takra- »ožinah« na Univerzi lahko kmalu kaj bolje. Sko- tne slovenske (in jugoslovanske) politike. Kot raj sočasno je bila zunaj Univerze ustanovljena študentka se ni postavljala ali izpostavljala s Visoka šola za politične vede (z novo stavbo in svojim imenom in priimkom. Je pa tedaj očetu dovolj prostora). Njen glavni ustanovitelj je bil razločno in odločno povedala, da se je vpisala CK ZKS. Zamišljena je bila najprej kot visoka na študij sociologije na Filozofski fakulteti in partijska šola. Kmalu pa je prevladalo mnenje, da hoče študij tudi zaključiti kot diplomantka da naj postane normalna visoka šola in nato te fakultete in ne kakšne visoke partijske šole. fakulteta ljubljanske univerze: k temu bi poma- In da tako hoče tudi večina njenih kolegic in galo, če bi vanjo vključili tudi študij sociologije. kolegov. Povedala je tako razločno in odločno, Eno z drugim: sredi šestdesetih let se je nekje da je oče tisti večer pred odločilno sejo pokli- na (še višjem) vrhu rodila ideja, da naj se študij cal Borisa Ziherla … sociologije s FF v celoti in čim prej preseli na VŠPV. Za to so nazadnje, čeprav s težavo, prido- Kot je znano, je bil pozneje namesto sklepa o bili tudi prof. Ziherla. popolni in takojšnji preselitvi študija sociologije 124 sprejet dogovor, da se samostojni (enopred- Ta je bila razumljena kot nasprotje znanstveni metni) študij postopoma res prenese na VŠPV/ pedagogiki, ki se ravno kot znanost razlikuje od FSPN in da se tam razvija večina posebnih so- filozofije. To razlikovanje je posledica procesa ciologij, da pa na FF ostane dvopredmetni štu- razkrajanja enotnosti filozofije in znanosti, ki dij sociologije za pedagoške poklice in da se se je začel z osamosvajanjem naravoslovja od za(radi) povezave z drugimi humanističnimi in filozofije narave in se nadaljeval s specializacijo kulturnimi strokami posebej posveča sociološki posebnih področij vednosti, ki jih danes imenu- teoriji in sociologiji kulture. jemo družboslovne in humanistične vede. Tudi različne smeri pedagogike, ki se bolj ali manj Zgoraj zapisano ni moj spomin na dogajanje, navezujejo na te novonastale vede, so posledica ampak spomin na pripoved pokojnega prof. tega procesa. Čarnija o njem. Čarni je bil tedaj asistent prof. Ziherla in kot diplomirani zgodovinar je dob- Toda začetek slovenske akademske pedagogi- ro poznal tudi učitelje Oddelka za zgodovino. ke in njen razvoj vse do konca druge svetovne Poz neje sva bila dve desetletji skupaj v istem vojne sta tesno povezana predvsem s kulturno kabinetu. Prav je, da se njegova pripoved oh- oziroma duhoslovno pedagogiko, ki so jo tak- rani tudi kot opomin sociologom, da ob vsem rat obravnavali kot zvrst filozofske pedagogike. priseganju na »strukture in procese« ne pozabi- Po tem pa je prišlo do preloma s to tradicijo, jo na pomen konkretnih dejanj konkretnih lju- ker je bila tako razumljena pedagogika z vidika di, in kot opomin zgodovinarjem, da ob prise- marksistične pedagogike, ki je bila takrat edina ganju na dokumente in zapisnike ne pozabijo, politično dopuščena pedagogika, videna kot da v njih ni vsega, kar je »delalo zgodovino«. idealistična in družbeno reakcionarna pedago- gika, ki poskuša uveljaviti duhovne vrednote Zasl. prof. dr. Marko Kerševan je doktor socio- buržoazne kulture. Za nesprejemljivo in nepo- logije, eden izmed utemeljiteljev sociologije re- trebno je bila razglašena tudi filozofija vzgoje, ligije na Slovenskem, nekdanji dekan Filozof- in to z razlago, da obravnava marksistična peda- ske fakultete (1991–1993). gogika kot znanost vsa tista vprašanja, ki pose- gajo na področje filozofije. Čeprav so se tedaj tudi druge družboslovne in humanistične vede Znan. svet. dr. Zdenko Kodelja razglašale za marksistične, pa se je marksistič- na pedagogika po mojem mnenju opirala na P najbolj dogmatske in diamatske interpretacije red sto leti, ko je bila ustanovljena Uni- marksizma ter – v nasprotju z drugimi vedami, verza v Ljubljani, je bila pedagogika med denimo, filozofijo in sociologijo – izključevala prvimi znanstvenimi vedami, ki so dobile tako imenovani »zahodni marksizem«, vključno svojo lastno katedro na Filozofski fakulteti. Prav s kritično teorijo družbe in althusserjanstvom. to dokazuje, da je bila pedagogika takrat v svetu Ignorirala je celo pomembne marksistične štu- že priznana kot posebna akademska disciplina, dije o vzgoji in izobraževanju, ki so še danes re- kot posebna znanstvena veda, ki jo poučujejo ferenčna dela. To pa ne pomeni, da se pogledi profesorji pedagogike in ne več v glavnem filo- na to, kaj je prava marksistična pedagogika, niso zofi, kot je bilo na mnogih nemških in drugih spreminjali, še manj, da so vsi pedagogi mislili univerzah v navadi še ne dolgo pred tem. Ne in ravnali enako. Pravzaprav se profesorji večine glede na to pa prvi profesor pedagogike na Uni- študijskih predmetov, še posebej tistih, ki so bili verzi v Ljubljani ni bil po izobrazbi ne pedagog povezani z empiričnim pedagoškim raziskova- ne filozof, temveč filolog. Da pa so pedagogiko njem, kolikor se spomnim, z marksizmom niso na univerzah, preden je postala posebna veda, kaj dosti ukvarjali. Kljub temu je pedagogika v poučevali filozofi, ni nič nenavadnega, saj je delu javnosti veljala za režimsko vedo. Po moji bila pedagogika del filozofije. Njen temelj je presoji deloma upravičeno, deloma ne. Vsaj namreč bila etika oziroma praktična filozofija. nekateri profesorji z Oddelka za pedagogiko To je bil verjetno razlog, da so nekateri takšno so večkrat javno opozarjali na napake partijske pedagogiko imenovali »filozofska pedagogika«. šolske politike, denimo v zvezi z usmerjenim 125 Marksistična pedagogika se je, po mojem mnenju, opirala na najbolj dogmatske in diamatske interpretacije marksizma. izobraževanjem. Žal pa so včasih tudi molčali. ekonomika izobraževanja, zgodovina šolstva Med drugim tudi takrat, ko je partijska politika itn., ki bi se razvijale kot discipline v okviru ma- zahtevala indoktrinacijo (vcepljanje marksistič- tičnih ved ali pedagoških fakultet, ne pa kot po- nega svetovnega nazora) v šolah, ki je bila v možne vede pedagogike ali andragogike. nasprotju s človekovimi pravicami, zagotovljeni- mi v mednarodnih dokumentih, ki jih je tedanja Dr. Zdenko Kodelja je znanstveni svetnik, razi- država ratificirala. skovalec in vodja Centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Doktoriral je Že nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije pa se iz pedagogike in filozofije. V okviru domačih in je zgodil postopen prehod iz marksistične peda- mednarodnih projektov se raziskovalno ukvar- gogike v pluralnost različnih pedagoških smeri, ja predvsem z vprašanji filozofije vzgoje. O tej za kar so v veliki meri zaslužni tudi tedaj mlajši problematiki je objavil sedem knjig in več kot kolegi na oddelku. Po osamosvojitvi pa se tako 500 razprav in člankov v različnih domačih in ali tako nihče ni več upal ali hotel sklicevati na tujih strokovnih revijah, knjigah, zbornikih in marksistično pedagogiko. Pred dobrimi štirimi časopisih. Je član in aktivni sodelavec več med- desetletji se je začel po mojem mnenju izredno narodnih strokovnih združenj. pomemben proces notranje diferenciacije pe- dagoških disciplin, ki se je iztekel v osamosvoji- tev andragogike, kar se lepo vidi že v spremem- bi imena fakultetnega oddelka: bivši Oddelek Akad. zasl. prof. dr. Janko Kos za pedagogiko je zdaj Oddelek za pedagogiko in andragogiko. Za pedagogiko je bila to bistve- na sprememba, kajti odtlej ni in ne more več biti Vsi, ki smo okoli leta 1950 prišli na Filozof- sko fakulteto, da bi postali študentje pri- razumljena kot obča veda o vzgoji in izobraže- merjalne književnosti in literarne teorije vanju, se pravi veda, katere predmet proučeva- – takrat se je imenovala še svetovna književnost nja je vzgoja in izobraževanje nasploh, vključno z literarno teorijo –, smo pričakovali, da nas tu z izobraževanjem odraslih. Vprašanje, ki je zame čaka študij literature, ki bo odprt, svoboden, kri- ključno, je, v katero smer bo šel nadaljnji razvoj. tičen in hkrati znanstven, pa vendar izhodišče za Dve možnosti se nakazujeta. Prva je vzpostavi- prenos teh spoznanj v javnost, literarno kritiko tev nekakšne metaznanosti, katere poddiscipli- in kulturno polemiko. Ta želja je bila razumljiva ni bosta pedagogika in andragogika; druga pa spričo tedanjega političnega in kulturnega po- je konstituiranje tega, kar v nekaterih državah ložaja, ki je bil strogo ideološki, z gesli marksiz- že obstaja: znanosti o vzgoji in izobraževanju. V ma-leninizma nenaklonjen svobodni, kritični in obeh primerih bi pedagogika in andragogika, znanstveni misli o kulturi, filozofiji in tudi litera- neodvisno od njunega hotenja in ravnanja, izgu- turi. Študij primerjalne književnosti in literarne bili položaj temeljnih ved na področju vzgoje in teorije, ki ga je na oddelku vodil Anton Ocvirk, izobraževanja. Enkrat bi se znašli v položaju po- naj bi bil izhod iz tega položaja. V prvih letih štu- možnih ved ali objekta proučevanja neke nove dija se je izkazalo, da je to zares bil, in še mnogo vede, drugič pa bi postali le dve izmed tovrstnih več. Komparativistika je bila zasnovana tako, da ved: sociologija izobraževanja, filozofija vzgoje, je bila na široko odprta k drugim vedam. To se 126 je na zunaj kazalo s tem, da smo bili njeni štu- samo v sebi zelo obsežno in mnogolično. Nje- dentje obvezani k predavanjem iz slovenistike, gov obseg naj bi segal od starega Orienta do srbokroatistike, klasične filologije, filozofije in modernih avantgard 20. stoletja, od Vergilija in še česa – poslušali smo torej Antona Slodnjaka, Danteja do Apollinaira in Virginie Woolf. Pred- Marjo Boršnikovo, Emila Štamparja, pa še An- vsem pa je bilo za primerjalno književnost od- tona Sovreta, Milana Grošlja in Almo Sodnik. ločilno, da je že Ocvirk postavljal v njeno središ- Ta odprtost se ni kazala samo v obveznem za- če, v povezave s svetovno in evropsko literaturo hajanju na druge fakultetne oddelke, ampak še predvsem slovensko književnost. To ostaja glav- bolj v notranji zasnovi komparativistike, kot jo je na značilnost slovenske komparativistike – kot na oddelku uveljavljal njen poglavitni in do leta je videti – vse do najnovejšega časa. Zlasti v lite- 1963 edini nosilni predavatelj Anton Ocvirk. V rarni teoriji ji služi za izhodišče gradivo iz klasič- predavanjih je literaturo povezoval s posegi v je- ne in moderne slovenske literature. zikoslovje, psihologijo, psihoanalizo, včasih tudi v politično in socialno zgodovino kulture, v filo- Druga značilnost te vede, ki smo se je priučili že zofske teorije, v zgodovino likovne umetnosti in v študentskih letih, je bila težnja k strogi znan- gledališča. Ta odprtost je komparativistiki ostala stvenosti literarne zgodovine in teorije. Oboje je do današnjega časa, ko se pogosteje povezuje uveljavljal Ocvirk z zahtevo po empiričnih me- s filozofijo, politično teorijo, muzikologijo in todah v literarni zgodovini in po logični prever- umetnostno zgodovino, z zgodovino gledališča, ljivosti v literarni teoriji. Ne vem, če je na kakem s psihoanalizo, teologijo in religiologijo. drugem oddelku Filozofske fakultete obstajal podoben model znanstvene refleksije, razen V prvih letih je bilo pod Ocvirkovim vodstvom morda na zgodovini pri Bogu Grafenauerju. jasno, da je območje primerjalne književnosti Znanstvenost je Ocvirk seveda razumel v duhu ne samo odprto k drugim vedam, ampak tudi pozitivizma, ki ga je odkrito zagovarjal zoper ... ostaja pozitivizem še zmeraj podlaga vsake humanistične vede, ki hoče biti znanstvena ... stališča preveč abstraktnih in spekulativnih, svobodnega širjenja področij in metod, ki so jih pogosto ideoloških pristopov neoidealizma in nove generacije komparativistov začele uvaja- marksizma-leninizma. Imel je toliko prav, koli- ti po Ocvirkovi in Pirjevčevi smrti. Ob tem, da kor je pozitivizem 19. stoletja s Tainom, Scherer- ostajajo trdno pri povezavi slovenske literature jem in drugimi dejansko ustvaril literarno zna- z evropsko in svetovno ali pa da nadgrajujejo nost v pravem pomenu besede. Naj te metode empirične raziskave s filozofskimi, psihoanali- – biografsko, psihološko, sociološko – še tako tičnimi ali sociološkimi, si lahko samo želim, da podcenjujemo, ostaja pozitivizem še zmeraj bi takšna mnogostranost vodila to vedo in njen podlaga vsake humanistične vede, ki hoče biti oddelek tudi v prihodnje. znanstvena, ne samo esejistična ali napol literar- na. Zdi se mi, da je zato pozitivizem še zmeraj Akad. zasl. prof. dr. Janko Kos je doktor literar- navzoč v komparativistiki tudi po Ocvirku. To nozgodovinskih znanosti, do upokojitve redni pa ne pomeni, da že v njegovem času primer- profesor na Oddelku za primerjalno književ- jalna književnost in literarna teorija ne bi segali nost in literarno teorijo Filozofske fakultete v onstran pozitivizma. Kar zadeva mene, sem že Ljubljani, redni član Slovenske akademije zna- zgodaj začutil potrebo po pristopih, ki bi dopol- nosti in umetnosti, zaslužni profesor Univerze nili pozitivistično podlago z nečim, kar bi bilo v Ljubljani, prejemnik Zoisove nagrade za živ- blizu filozofije, v zgodovini in teoriji zmožno ljenjsko delo. drznejših primerjav, posplošitev in sintez. Mor- da me je to nagnilo k metodologiji, ki se lahko imenuje duhovnozgodovinska. Da ima svoje Mag. Zoran Krstulović mesto zlasti v komparativistiki, je očitno iz dej- stva, da je to vedo v dobi romantike zasnovala šola Friedricha in Augusta Wilhelma Schlegla, Ali si današnji študenti muzikologije sploh lahko predstavljajo študij brez ki je bila izrazito duhovnozgodovinska in ji je glasbe in literature »na klik«, brez pod- šele nekaj desetletij za tem francoska šola lah- pore naprav, ki jih vsi nosimo vedno s seboj in ko dala trdnejšo pozitivistično podlago. V želji omogočajo dostop do informacij, poslušanje po takšni dopolnitvi naše vede me je potrjeva- in branje vsepovsod? Prav gotovo je bil sredi la zavest, da je na Slovenskem bila njen začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja študij mu- prav ta usmeritev, saj jo je v Prešernovem času zikologije na Filozofski fakulteti drugačen, kot sprejemal Matija Čop, ki po mojem trdnem pre- je danes. Tako glede materialnih pogojev študi- pričanju lahko velja ne le za pravega začetnika ja kot študijskega programa. Družba je še bila slovenske literarne zgodovine, ampak tudi za analogna. Lahko celo zapišemo, da je bila ver- začetek slovenske primerjalne književnosti in jetno manjša razlika med tedanjim študijem na literarne teorije. Da je bila dopolnitev Ocvirko- oddelku in pogoji za študiranje v času študija vega pozitivizma že v njegovem času mogoča, je naših profesorjev, kot je razlika med tem, kar je bila seveda zasluga Dušana Pirjevca, ki je v času, danes na voljo študentom in kar je bilo možno ko sva bila pridružena Ocvirku kot fakultetna sredi osemdesetih let 20. stoletja. učitelja, uvajal v komparativistiko drznejše me- tode fenomenologije, Heideggerjeve filozofije Oddelek za muzikologijo je bil lociran – tako eksistence in strukturalizma. To je bil začetek kot je danes – čisto na vrhu Filozofske fakultete, 128 na koncu hodnika, še naprej od referata za štu- pešajočim ekonomskim razmeram takratne dr- dentske zadeve. Zaradi svoje majhnosti je bil žave je bil tedanji predstojnik prof. Andrej Ri- pravzaprav skrit med vgradnimi omarami, ki so javec vedno uspešen pri pridobivanju denarja, se vrstile vzdolž hodnika. Vhodna vrata oddel- da so lahko skupine študentov vsako leto obi- ka se niso razlikovala od vrat omar. Ko si vrata skale vsaj enega od teh festivalov. Bienale je še našel, se je zdelo, da v oddelek vstopaš skozi danes pomemben mednarodni glasbeni dogo- omaro tako kot v domišljijsko Narnijo. Takrat je dek. Nam študentom je bilo zelo pomembno Oddelek za muzikologijo obsegal en kabinet, slišati, videti in osebno srečati osrednje oseb- ki so si ga delili profesorji in asistentka, in še en nosti glasbene ustvarjalnosti tedanjega časa, prostor, ki je služil kot predavalnica, knjižnica kot so bili John Cage, Luciano Berio ali Iannis in pisarna obenem. Pa še pianino je bil tam. Xennakis. Ne le svetovnih ustvarjalcev, temveč tudi vrhunske poustvarjalce glasbe 20. stoletja. Oddelek je bil v osemdesetih letih prejšnjega Videti jih ne le na odru, ampak jih srečati v sre- stoletja majhen »ansambel« v zasedbi treh pro- dišču Zagreba, v kavarni na Cvetnem trgu. Na fesorjev in asistentke ter z vrsto zunanjih sode- Tribuni tam pa smo pridobili vpogled v glasbe- lavcev. Predavanj pravzaprav ni bilo veliko, ob no ustvarjanje na področju nekdanje skupne petkih sploh ne. Dan je bil namenjen študiju v države. Vsako leto so se v Opatiji zbrali vsi jugo- oddelčni knjižnici, študiju partitur in predvsem slovanski skladatelji in številni poustvarjalci so- poslušanju glasbe z gramofonskih plošč. Te so listi, komorni ansambli in orkestri ter poustva- bile takrat najbolj razširjeni nosilci zvočnega rili vrsto krstnih izvedb novonastalih skladb, na zapisa. Zbirka gramofonskih plošč Oddelka za katerih smo ostrili lastno razumevanje in doži- muzikologijo je bila za tiste čase precej bogata, vljanje sodobne glasbene ustvarjalnosti. vsebovala je posnetke od najzgodnejše glasbe srednjega veka do stvaritev sodobnih sklada- Praktične glasbene predmete so na oddelku teljev. Zvočno izkušnjo smo izpopolnjevali z poučevali eminentni slovenski skladatelji, obiski koncertov, najraje simfoničnih orkestrov obenem odlični praktični glasbeniki. S teori- Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV ter jo in izvajalsko prakso igre generalnega basa komornih koncertov v stavbi Filharmonije. nas je spoznaval pianist in skladatelj Pavel Abonmajsko kartico smo si lahko »izposodili« Šivic. Analitično harmonijo, oblikoslovje in kar v knjižnici. Pogosto smo s partituro v rokah partiturno igro je sprva predaval prav tako spremljali koncertno interpretacijo glasbenih pianist in skladatelj Marijan Lipovšek, ki je z del. Koncerti so bili nekakšno nadaljevanje naslednjim šolskim letom našega študija do- proseminarskih vaj, »živi laboratorij«, v kate- končno opustil poučevanje. Po enem letu is- rem smo lahko primerjali slišane posnetke na kanja ustreznega nadomestila je predavanja gramofonskih ploščah z interpretacijami glas- iz oblikoslovja in analitične harmonije prev- benikov »v živo«. Zvočno pokrajino in slušno zel Janez Matičič, ponovno izvrsten pianist in izkušnjo, predvsem aktualno dogajanje na po- skladatelj. Partiturno igro pa je prevzel diri- dročju sodobnih glasbenih smeri, smo si širili gent Uroš Lajovic, ki je na oddelku začel svo- z obiskovanjem Glasbenega bienala v Zagre- jo profesorsko kariero in jo pozneje uspešno bu in Tribune glasbene ustvarjalnosti Jugosla- nadaljeval na Visoki šoli za glasbeno in gleda- vije v Opatiji. Kljub skromnim in vedno bolj liško umetnost na Dunaju. Znanja, pridobljena v analognem svetu, so uporabna kot temelj uspešnega delovanja v digitalni dobi. 129 Predavanja na različne teme iz zgodovine glas- Alenka Metljak be in glasbene estetike smo obiskovali z vese- ljem. Predavanja prof. Jožeta Sivca, ki se je suve- Prevajalec je edini poklic z visoko iz- reno »sprehajal« po t. i. stari glasbi in nam z zanj obrazbo, ki v karieri ne more napre- značilnim navdušenjem razkrival podrobnosti dovati, in ostane ves čas le prevajalec glasbenega razvoja od antičnih časov prek sre- z vedno več nakopičenega terminolo- dnjega veka do renesanse in baroka. Najraje škega in jezikovnega znanja. pa je predaval o vokalno-instrumentalni glasbi velikih mojstrov baroka, o Händlovih operah ZRSZ – Opis poklica ali Bachovih pasijonih. Izstopal je z resničnim PERSPEKTIVNOST PREVAJALSKEGA POKLICA obvladovanjem podatkov in s poznavanjem še V DOBI GLOBALIZACIJE tako neznatnih podrobnosti iz življenja skla- dateljev ter časa, v katerem so ustvarjali. Pravo nasprotje so bila predavanja prof. Andreja Ri- Ta apatična opredelitev, iz katere veje duh po stagnaciji, je izsek iz opisa poklica, kot javca, ki je navdihnjeno in lucidno komentiral so si ga zamislili na Zavodu Republike ustvarjalno pot in dela velikih skladateljev od Slovenije za zaposlovanje. Ob nadaljnjem branju časa Schuberta prek Mahlerja in Schönberga opisa mladi, ki se poigravajo z mislijo o študiju vse do Varèsa, Stockhausna in Cagea. Prav tako prevajalstva, dobijo vtis, da prevajalec do konca je znal umestiti v čas in svetovne glasbene to- poklicne poti nemočno stopiclja na mestu, ujet kove slovensko ustvarjalnost prve polovice 20. v okove lastnega poklica, ki mu onemogoča stoletja. Nekoliko več osredotočenosti od nas kakršno koli napredovanje, razen že omenjene- študentov so terjala predavanja prof. Marije ga »kopičenja znanja«. Poleg tega obstaja sploš- Bergamo, katere razmišljajoči svet je povezoval no prepričanje, da »prevajanje ni nič posebnega« filozofijo z glasbeno zgodovino, teoretične za- in da je samo še vprašanje časa, kdaj bodo pre- pise o glasbi skozi stoletja s sociologijo glasbe, vajalce nadomestili računalniki. Po mnenju vseh glasbeno teorijo z glasbeno estetiko. Odpirala nepoklicanih se bo to zgodilo že jutri. Vendar, ali nam je nova obzorja, obstoja katerih se nismo se bo res? Prevajalstvo je zelo široka in dinamič- zavedali, a smo s takim pristopom redko priha- na panoga, o kateri mladi prevajalec ne ve veli- jali v stik v svojem preduniverzitetnem šolanju. ko, dokler se vanjo dejavno ne vključi. Sredi osemdesetih let je še vedno poučeval na Na Oddelku za prevajalstvo so diplomo pri- oddelku tudi starosta slovenske muzikologije dobili številni (le) prevajalci, ki so se z lastnim prof. Dragotin Cvetko. Srečanja s prof. Cvet- delom in sposobnostmi uspeli dokazati na kom so nam dala vpogled v nazore in razisko- različnih področjih prevajalske panoge. V tem valne metode, iz katerih je zrasla generacija na- prispevku želim na primeru lastne karierne ših profesorjev. poti prikazati nekatere možnosti, ki so na voljo Po končanem študiju nas je, tedanje študente, diplomantu oddelka, in začeti razpravo o per- življenje razneslo po različnih poteh, v različne spektivnosti poklica. službe, dostikrat le delno povezane z muziko- Moj študij se je zaključil leta 2005. Kot popol- logijo, še bolj pogosto na čisto druga strokovna noma neizkušena prevajalka sem vstopila v področja. Vendar pa se je izkazalo, da je bilo svet tehničnih prevodov, prevajalskih orodij, tisto, kar smo se naučili ob študiju muzikologi- strogega preverjanja kakovosti in kratkih rokov. je, mogoče izkoristiti tudi na drugih področjih. Hitro je postalo jasno, da je razkorak med zna- Pa tudi, da so znanja, pridobljena v analognem njem, pridobljenim v času študija, in zahteva- svetu, uporabna kot temelj uspešnega delova- mi trga nepričakovano velik. Prevajalski orehi, nja v digitalni dobi. nad katerimi smo vzdihovali med študijem, so Mag. Zoran Krstulović je diplomiral in magis- se v primerjavi z dejanskimi izvirniki zdeli kot triral iz muzikologije, trenutno pa je pomočnik lahkoten sprehod ob morju. Starejši sodelavec ravnatelja za vodenje strokovnega dela Naro- me je ob neki priložnosti poskusil opogumiti dne in univerzitetne knjižnice. z besedami: »Ne obstajajo lažji in težji prevodi, 130 obstajajo samo bolj ali manj izkušeni prevajal- karierne usmeritve, ki so bolj ali manj poveza- ci.« Neizkušenemu (in dovolj samokritičnemu) ne s prevajanjem: terminološko delo, vodenje prevajalcu je skoraj vsak prevod tematike, ki projektov, zagotavljanje kakovosti, jezikovna se je loteva prvič, težak, a sčasoma ta občutek podpora v zagonskih podjetjih, izobraževanje zbledi, nekako premo sorazmerno s količino in tehnična podpora za uporabnike prevajal- prevedenih besed, prejetih povratnih informa- skih orodij, aktivno sodelovanje pri razvoju cij in novih naročil. Ko se je pojavila priložnost jezikovnih tehnologij ter drugo. Prevajalska pa- za prakso v evropskih institucijah, sem jo zgra- noga se razvija. Pri tem se – zlasti zaradi vsepri- bila z obema rokama. Vendar v velikih institu- sotne digitalizacije in rasti v proizvodnih dejav- cijah stvari potekajo počasneje, pogrešala sem nostih – povečuje tudi količina vsebine, ki jo je dinamiko manjšega okolja in zato kmalu začela treba prevesti. Skladno s tem se povečuje tudi delati kot vodja projektov v enem od prevajal- povpraševanje po kakovostnih prevajalcih. Pre- skih podjetij. Po nekaj letih sem si kljub razgi- vajanje je postalo ena od globalnih panog, če- banemu delu zaželela več stika s prevajanjem, mur se mora prilagoditi tudi prevajalec in delo- zato sem se odločila za nov karierni obrat. Spet vati v skladu s tem. Brez prevajanja bi bil obseg sem začela znova, tokrat kot samostojna pre- poslovanja na čezmejni, regionalni in globalni vajalka. Prvih nekaj mesecev sem intenzivno ravni nepredstavljivo manjši. Temelj za uspešno kariero je najprej dobra teoretična izobrazba in primerno praktično usposabljanje. pošiljala ponudbe za svoje storitve ter iskala Bistveno na začetku poti je, da mladi prevaja- naročnike, nato sem začela sprejemati manjše lec, opremljen z diplomo, jezikovnim znanjem projekte in tako postopoma gradila svoje ime. in željo po dokazovanju na tem področju, pre- Zaradi vedno večjega povpraševanja sem mo- maga strah pred tehnologijo. Zdi se, da umetna rala kmalu začeti razmišljati o širitvi podjetja in inteligenca, pametna orodja in avtomatizacija iskanju sodelavcev. Zdaj se je šele zares začelo. ogrožajo naše delo in njegovo vrednost. Ven- dar je treba gledati širše: na voljo je nešteto Kako mi je na tej karierni poti pomagala diplo- orodij, ki ponavljajoča se opravila izvedejo ma Oddelka za prevajalstvo? Dala mi je trdno namesto nas, tako da se lahko prevajalec pos- jezikovno podlago, širino in samozavest, vešči- veti osnovni dejavnosti. To zajema predvsem ne, ki jih prevajalec potrebuje na samem začet- prevajanje zapletenejših besedil, ki se vedno ku. Zadnjih nekaj let je sodelovanje med od- znova izognejo predvidljivosti, enoličnosti in delkom in slovenskimi prevajalskimi podjetji konformizmu. Zato prevajalska panoga kljub na precej visoki ravni, saj je razkorak med zna- tehnološkemu napredku ne bo nikoli izginila, njem, ki ga kažejo sedanji študenti, in tem, kar prav nasprotno, prevajanje omogoča, spremlja od njih pričakujejo podjetja, vsako leto manjši. in spodbuja napredek, zato o stagnaciji sploh ne more biti govora. Oddelek za prevajalstvo in na splošno večina podjetij si stalno prizadevajo, da prevajalec Za prevajalce, ki vsaj malo sledijo trendom in kljub neambicioznim omejitvam iz navedene so se sposobni prilagajati spremembam, bo formalne opredelitve poklica ne stagnira, am- vedno na voljo dovolj poklicnih in poslov- pak napreduje skupaj z razvojem panoge. V nih priložnosti. Temelj za uspešno kariero je njej je na voljo ogromno priložnosti za različne najprej dobra teoretična izobrazba in primerno 131 praktično usposabljanje. To dvoje je prvi korak. Ko prevajalec sčasoma ujame ritem, ga pot vodi samo še naprej in navzgor. Alenka Metljak je iz prevajalstva diplomirala leta 2005 in je ustanoviteljica prevajalskega podjetja Alt plus d.o.o. Akad. zasl. prof. dr. Boris Paternu NE POZABIMO IVANA PRIJATELJA Ustanovitev Univerze v Ljubljani leta 1919 pomeni močno prelomno mesto v ra- zvoju slovenske literarne zgodovine. Ne samo zaradi njene prve akademske instituciona- lizacije z umestitvijo na Filozofsko fakulteto, kar ji je dajalo čisto nove možnosti. Prelom je bil ob tej priložnosti več kot samo institucijski, zgodil se je tudi znotraj stroke same, v njeni globinski orientaciji. Gre za univerzitetno nastopno pre- davanje Ivana Prijatelja dne 8. decembra 1919 z načelnim naslovom Literarna zgodovina. Lah- ko rečemo, da je bil to prvi globoko domišljen koncept moderne literarne zgodovine na Slo- venskem, ki se je zgodil ob prihodu stroke na samostojno univerzo. Ivan Prijatelj je prišel iz slovitega Jagićevega seminarja dunajske univer- ze, kjer je bil predviden za profesorja slovanskih literatur, vendar se je odločil za Ljubljano. Za sabo je imel svetovljansko literarno izobrazbo in globoko razumevanje sodobnih zahodnih, pa tudi ruskih tokov literarne znanosti. Vedel je, kam prihaja, in poznal stanje stroke. V preda- vanju se ni omejil na kakšno priložnostno tezo, temveč je s teoretsko pretanjenostjo posegel v tako rekoč vsa temeljna vprašanja literarnozgo- dovinske znanosti in ji odprl smotrno pot iz do- mače v sodobno, evropsko razvito znanost. Sam jo je poimenoval »moderna literarna zgodovi- na«. Mnoge njegove misli so še danes ali celo znova aktualne. Vodilna misel Prijateljeve sicer zelo komple- ksne razprave je: razviti literarno zgodovino na višjo, tudi osamosvojeno raven spoznanja, do- seči njeno avtonomnost. Prestopiti njeno uje- tost v konglomerat filoloških in drugih strok. To pa se lahko zgodi samo ob dojemanju in sprejemanju literature kot umetnosti. Torej ob Naj bo torej stoletnica naše univerze tudi jubilej kreativnega subjekta. literarnem tekstu samem in prodoru v njego- resnici za nezamejen pojem. Celo mnogo po- vo umetniško substanco. Povedano naravnost: znejši strogi scientist Jurij Lotman je kreativni »Literarna zgodovina ni nič drugega kot zgodo- intuiciji posvetil veliko pozornost. vina literature« in »ne sme izgubiti izpred oči končnega namena, ki je vendarle razumevanje Ob ustanovitvi ljubljanske univerze leta 1919 in cenitev umetnin«. In naposled, literatura »je je torej nastal nov in celovit koncept moderne umetnost, ki uporablja za svoje izrazilo jezik«. slovenske literarne znanosti. Vendar ne vemo, zakaj je besedilo predavanja tedaj ostalo v ro- Seveda bi lahko v Prijateljevem univerzitetnem kopisu in je bilo objavljeno šele leta 1952 v prvi nastopu z naslovom Najnovejša ruska poezija knjigi Izbranih esejev in razprav Ivana Prijate- razbrali slovensko različico slovitega Jakob- lja, ki jih je uredil Anton Slodnjak. Če bežno pre- sonovega nastopa za osamosvojitev literarne letimo kar nekaj desetletij stroke po ustanovitvi vede leta 1919 v moskovskem lingvističnem Univerze, lahko rečemo, da Prijateljev koncept krožku. O tedanjem stanju stvari se je Prijatelj- moderne literarne znanosti v resnici ni zaživel, zelo jasno izrazil: »Namesto znanosti v literaturi pojavljal se je bolj fragmentarno in epizodno. je nastajal konglomerat poenostavljenih disci- Pa tudi Prijatelj sam je, kot kaže, ob dejanskem plin – od filologije in sociologije do psiholo- stanju stroke in političnih razmerah resigniral gije, filozofije in politike.« Jakobson je zadevo in svoje zadnje velike moči posvetil Kulturni in radikaliziral v svojo misel: »Poezija je jezik v politični zgodovini Slovencev 1848–1895, ki je njegovi estetski funkciji.« Po njegovem pred- v petih knjigah izšla med letoma 1938 in 1940 v met literarne znanosti ni literatura, temveč »li- uredništvu Antona Ocvirka. terarnost, se pravi tisto, kar neko delo naredi za literarno delo«. Tudi Prijatelj je estetiko in Nov prelom in vzpon v moderne tokove je naša jezik postavil v vrh presoje. Vendar nikakor ni literarna znanost doživela šele po drugi svetov- podcenjeval zalednega konteksta – ne biograf- ni vojni, in sicer v šestdesetih in sedemdesetih skega ne historičnega ne filozofskega pa tudi letih. Predvsem v navezavah na sodobna do- ne narodnopolitičnega. Literarno zgodovino je gajanja v zahodnoevropski in ruski znanosti. odločno odprl modernizaciji in njeni emanci- S prodorom eksistencializma, hermenevtike, paciji. Z globokim smislom za organsko celovi- strukturalizma in formalizma. Pri tem je samo tost stroke z njenim historizmom vred. po sebi prihajalo tudi do močne reaktualiza- cije Prijateljevih tez, še posebej v slovenistiki. Prijateljev koncept moderne literarne zgodo- Toda proti koncu stoletja se je vse bolj opazno vine je segel tudi čez meje jezikovne poetike pojavljal že nov obrat, tokrat v območje post- in estetike. Najvišji in najbolj odprt prostor av- modernizma, ki seveda še ni dovolj razvidno tonomije je prepuščal subjektu raziskovalca ali in raziskano. Novost postmodernizma je bila interpreta samega v osebnem kreativnem stiku v nečem: obe prejšnji zgodovinski fazi stroke, z literarnim delom. Ta stik je imenoval »umet- tradicionalizem in modernizem, sta temeljili niški nagon«, predvsem pa »intuicija«. In prav vsaka na svoji, vendar razvidni duhovni ori- ta intuicija je nekaj, česar se ne da »nadomesti- entaciji. Bili sta tudi vključeni v tradicionalni ti z nobeno eksaktno metodo«. Bergsonovsko Hum boldtov model univerze. intuicijo je postavil celo za »zadnji zakrament« stroke. Pojem je Prijatelj seveda uporabljal v Postmodernizem temelji na relativizmu in skep- takratnem novoromantičnem smislu, vendar ticizmu in nima več kakšne duhovne osredin- je bil odprt tudi dodatnim pomenom. Gre v jenosti. Temelji na tehnološki inovaciji in mer- ljivi donosnosti. Odprt je v »nedoločljivost« in 133 brezmejno »podatkovno religijo«. Brezmejna je empirizmu smiselne, pa tudi manj smiselne lahko tudi ob književnosti. Z najbolj drastične vrste, ki je bolj dosegljiv, varen in tudi karierno plati je predstavil novo dobo Jean-François Lyo- bolj potrdljiv. Na prvi pogled gre za pragma- tard v svoji knjigi Postmoderno stanje že leta tično zrelost. Vendar ne čisto zanesljive vrste. 1979. Gre za »konec dobe Profesorja: slednji za Navsezadnje ne kaže prezreti, da tudi najbolj prenašanje etablirane vednosti ni nič bolj pristo- trdne in empirične znanosti, kot je na primer fi- jen kot spominska mreža, za umišljanje novih po- zika, vedo, da je »kreativni subjektivizem« tudi tez in novih iger pa nič bolj kot interdisciplinarne del globljih spoznanj. Ko S. W. Hawking razpra- ekipe«. Humboldtov tip univerze, prevladujoč v vlja o resnici, ne zapiše »resnica«, temveč »moj 19. in 20. stoletju, ki je bil s svojo znanostjo obr- model resnice«. Resnice torej, ki ne potujuje. In njen k »duhovnemu in moralnemu izoblikovanju sodobni angleški filozof Simon Critchley se v naroda« in človeka, je v zatonu in z njim vred vsa- zelo zanimivem knjižnem eseju Kontinentalna ka spekulacija ali »metapripoved« tudi. filozofija (2001) zavzema za moderno spojitev dveh tradicionalnih nasprotij: angleškega anali- Tu naj bežno opozorim samo na dvoje pojavov, tičnega empirizma in kontinentalne hermenev- ki v naši današnji literarni zgodovini kažejo na tike. Hermenevtike, ki v svojem iskanju smisla mentalno zaledje postmodernizma. Prvega izhaja iz kreativnega subjektivizma. lahko ugotovimo v zelo prevladujoči odpove- di presoji najbolj avtonomnega dela literature, Naj bo torej stoletnica naše univerze tudi jubi- njene umetniške vrednosti. Težko je v množici lej kreativnega subjekta. Ne pozabimo profe- današnjih razprav in knjig najti delo, ki pose- sorja Ivana Prijatelja! ga v območje estetske presoje literature. Ni se mogoče znebiti vtisa, da stroka bolj kot kdaj- Akad. zasl. prof. dr. Boris Paternu (1926) je li- koli odlaga svojo avtonomnost. Pod vplivom terarni zgodovinar, od 1951 do 1994 profesor moči, veljave in uporabnosti eksaktnih znano- slovenske književnosti na Filozofski fakulteti sti se obrača vanje in jim poskuša slediti. Od v Ljubljani. Je eden vodilnih prešernoslovcev kognitivne psihologije do topologije, od medij- (monografija France Prešeren in njegovo pe- skih ved do tehnologij tiska pa še kaj. Seveda sniško delo ), specialist za književnost 20. sto- so to pogosto solidne znanstvene razprave, ki letja, zlasti za poezijo ter za literarno kritiko. močno bogatijo našo vednost. Po drugi strani Vodil je projekt zbiranja pesništva v času 2. sve- pa ni mogoče prezreti tega, da se literarna zgo- tovne vojne ( Slovensko pesništvo upora I–IV ). dovina spet opazno izgublja v konglomeratu Metodološko inovativno je domislil imanentni drugih ved, kot se je izgubljala nekoč. Tudi tu je in evolucijski pristop k literarnim besedilom. Je Prijatelj ob emancipaciji svoje vede našel mero. redni član SAZU in prejemnik številnih držav- Zapisal je: »Specializacija naše vede pa ne po- nih odlikovanj. meni, da se naša disciplina ograja od drugih ved, od življenja za neprodornim zidom, da se zariva v ozek rov svojih najtesnejših spekulacij.« Zasl. prof. dr. Dušan Plut Drugo temeljno vprašanje, ki ga odpira današ- nje postmoderno stanje v literarni vedi, je njen subjekt. Je tisto, kar je Prijatelj imenoval »krea- Darko Ogrin, stanovski prijatelj in trenu- tno predstojnik »mojega« Oddelka za tivni subjektivizem« v dojemanju in vrednotenju geografijo na Filozofski fakulteti, je v literature kot umetnosti. Je osebni »umetniški povabilu k osebnemu pričevanju ob naši sto- nagon« ali »intuicija«, če govorimo v takratnem letnici med drugim v sebi lastnem prijaznem jeziku, ki se odpre najbolj avtonomni, estetski slogu zapisal nekako takole: »Zapiši tisto, kar substanci bralnega dela. Seveda pa, kot je pouda- ti pade na misel, ko zapreš oči in pomisliš na ril Prijatelj, ne po poti poljudnega doživljajskega oddelek in FF.« Kriza …, saj so se zaradi mojega impresionizma, temveč po poti literarnega sci- pravzaprav še svežega upokojenskega statusa entizma. Kreativni subjekt se je danes tako rekoč same po sebi prvinsko in pričakovano sprožile umaknil iz stroke in se uklonil znanstvenemu nenadzorovane možganske kemijske reakcije, 134 Zato sem trdno prepričan, da Filozofska fakulteta je in bo tudi v prihodnje primeren in varen dom tudi za Oddelek za geografijo. glorifikacije mojih študentskih let na geograf- nad reorganizacijami še nikakor ni bilo konec, skem (pod A) in zgodovinskem oddelku (pod nasprotno, organizacijska nevihta je prerasla v B): zagnano, kar vročično spoznavanje in pre- pravi reorganizacijski tornado, ki je geografijo poznavanje podstati zlasti geografije, nepo- krepko premetaval na vse strani. Leta 1955 sta se zabne geografske terenske vaje, rahlo »mašče- namreč fakulteti ponovno združili, a se že leto valno« vsakokratno študentsko premagovanje pozneje znova ločili … In med vedami vsebinsko učiteljske nogometne ekipe, pravičniški juriši na križ razpeta geografija je za nekaj let znova na nebo ob zasedbi fakultete, protestno zaprtje našla zasilno bivališče na naravoslovju, a leta Aškerčeve ceste zaradi hrupa … 1961 ponovno pristala v okviru Filozofske fakul- tete, kar je v svetu izjema in ne pravilo. Najbrž ni Po racionalnejšem premisleku pa se mi je kot preveč drzna predpostavka, da je na pogostost geografu, ki je seveda vezan na poskuse vsa- včasih preveč lahkotno razumljenega organiza- kokratnega razkrivanja prostorskih razsežnosti cijskega sprehajanja ljubljanske univerzitetne ge- življenja, pojavilo naslednje vprašanje: Je huma- ografije vplivala tudi nihajoča vsebinska in tudi nistično-družboslovna mavrična Filozofska fa- politična moč vsakokratnih vodilnih slovenskih kulteta dejanski organizacijski in vsebinski dom univerzitetnih fizičnih in družbenih geografov. tudi za geografijo kot tisto svojevrstno vedo v sis- temu znanosti, ki je v svojem vsebinskem bistvu Sodim, da je nekajdesetletna ustalitev Oddel- odisejsko »obsojena« na družboslovno-humani- ka za geografijo znotraj Filozofske fakultete, stično in naravoslovno »dvo-edinost«. Najprej je vztrajno pojasnjevanje njenega specifičnega treba pobrskati po stoletni preteklosti … položaja in s tem povezanih nekaterih speci- fičnih potreb znotraj sistema znanstvenih ved Stoletnica Univerze v Ljubljani in Filozofske fa- »podnebno« pomembno otoplila raven razu- kultete je hkrati formalno stoletnica delovanja mevanja družboslovnih in humanističnih od- Oddelka za geografijo. Geografija pa je na lju- delkov naše fakultete za geografijo (in seveda bljanski univerzi pravzaprav organizacijsko za- tudi obratno!), ki se seveda ne more in ne sme živela leta 1920 oziroma leta 1921 kot Geograf- odpovedati tudi svojemu drugemu, naravo- ski inštitut znotraj takratne Filozofske fakultete, slovnemu obrazu. Glede na moje dolgoletno, ki pa je poleg humanističnih in družboslovnih zelo uspešno in izjemno korektno, strokovno vključevala tudi naravoslovne vede. Glede na medsebojno zelo spoštljivo in tvorno sodelo- ključno »mostovno« zasnovo geografije, glede vanje z naravoslovno izobraženimi raziskoval- na njeno družboslovno-humanistično in nara- ci in univerzitetnimi učitelji na področju varo- voslovno podstat, ji je tedanji organizacijski vanja okolja si bom dovolil zapisati naslednjo položaj pravzaprav optimalno ustrezal. predpostavko: Zaradi poudarjeno empirične, A leta 1949 so se iz Filozofske fakultete izločile kvantitativne metodologije naravoslovnih ved naravoslovne vede in se organizirale v novo Pri- bi bil proces ustvarjanja primernega položaja rodoslovno-matematično fakulteto, v nov orga- geografije v naravoslovnem organizacijskem nizacijski pristan pa je odjadrala tudi geografija. fakultetnem okviru zlasti za družbeno- in re- No, očitno prislovične slovenske navdušenosti gionalnogeografske vsebine, ki so objektivno 135 136 vezane tudi na kvalitativno metodološko polje, iz radovednosti. Po enem letu lektorata in pol- po moji sodbi zelo dolgotrajen in zahteven, letni študijski izmenjavi v Bratislavi so me jezik najbrž tudi zelo težaven proces … Podobno bi in zlasti literatura, kultura ter ljudje tako prite- veljalo za sistem vrednotenja znanstvenih dop- gnili, da sem slovaščino vpisala kot vzporedni rinosov geografije, za merila napredovanja itn. študij. Ob primerjavi z bolj »teoretičnima« sme- rema, ki sem ju prvotno izbrala, sem imela pri Zato sem trdno prepričan, da Filozofska fa- slovaščini občutek nenehnega napredovanja kulteta je in bo tudi v prihodnje primeren in in hitrega pridobivanja konkretnih znanj in varen dom tudi za Oddelek za geografijo, za kompetenc. Z jezikom se je pred mano začel doseganje optimalnih medsebojnih »toplo- na široko odpirati povsem neznan, a na neki tnih« razmerij pa bo tudi v prihodnje potrebno način domač (slovanski) svet, ki smo ga slo- vsakokratno prepoznavanje posebnosti ved, vakisti in slovakistke spoznavali in usvajali na npr. tudi naravoslovne soosnove geografije. klasičnih predavanjih in vajah, a še toliko bolj Zahtevno iskanje primernih odgovorov na na- na številnih obštudijskih dejavnostih in pozne- raščajoča večplastna družbena, ekonomska in je izmenjavah ter poletnih šolah. Slovaščina je okoljska protislovja sveta, Evrope in Slovenije torej bila zame veliko odkritje, ki je moje in- pa vse véde moralno, organizacijsko in vsebin- telektualno obzorje raztegnila v povsem ne- sko samo po sebi zavezuje k sodelovanju. predvideno smer, na lestvici mojih poklicnih Dr. Dušan Plut je zaslužni profesor Univer- prioritet pa hitro zlezla na sam vrh. V slovaški ze v Ljubljani. Do upokojitve je bil zaposlen literaturi sem odkrila prevajalski potencial in na Oddelku za geografijo Filozofske fakulte- priložnost za živahnejšo kulturno izmenjavo, v te, vodil je katedro za varstvo okolja in pro- slovaški (postsocialistični) družbi in zgodovi- gramsko skupino. Bil je ustanovni predsednik ni pa predvsem izjemen teren za raziskovanje Zelenih Slovenije, član prvega demokratično in plodno vzporejanje z našo družbenozgodo- izvoljenega Predsedstva Republike Slovenije vinsko situacijo. Svojo potopljenost v slovašči- (1990–1992) in državni svetnik prvega skli- no, slovaško (a z njo tudi nujno širšo srednje- ca. Od leta 2015 je član sveta SAZU za varova- evropsko) družbo in kulturo razumem kot nje okolja in podpredsednik belokranjskega velik privilegij, vendar hkrati tudi kot veliko društva za okolje Proteus. odgovornost pri medkulturnem posredništvu, ki sem ga nekako že v času študija sprejela kot svoje poslanstvo. Kot literarna prevajalka z veliko pozornostjo izbiram prevodne naslo- Diana Pungeršič ve, še z večjo skrbnostjo knjige prevajam in nato predstavljam širši javnosti. Še najraje ob Na Oddelku za slavistiko sem prišla v pomoči samih avtorjev, ki jih z veseljem va- stik s slovanskimi jeziki na lektoratu, bim k nam. Ne nazadnje pa si upam verjeti, da ki sem ga ob dvopredmetnem študiju sem zaradi razgledanosti po slovaški (srednje- slovenščine in sociologije kulture obiskovala evropski) literaturi tudi bolj suverena literarna Študij slovaščine je bil zame formati- ven, nepričakovano je začrtal mojo poklicno, a tudi življenj sko pot. Pot, po kateri hodim z veseljem. 137 kritičarka. Brez dvoma, študij slovaščine je bil vrednotenja in literarne analize izbranih pe- zame formativen, nepričakovano je začrtal smi, romanov, zgodb ipd., prof. Hadži nam je mojo poklicno, a tudi življenjsko pot. Pot, po kot mama polagala na srce, da moramo gradi- kateri hodim z veseljem. vo proučevati podrobno, takratni lektor Ćužić nam je odkrival kulturne in jezikovne lepote Diana Pungeršič je samostojna ustvarjalka na hrvaščine, s prof. Subiotto pa se mi je odprl področju kulture, prejemnica Stritarjeve na- povsem nov svet makedonskega jezika in kul- grade in nagrade Radojke Vrančič, diplomant- ture, ki me je pozneje najbolj očaral in v ka- ka slovenistike, slovakistike in sociologije kultu- terega sem se zaljubila na prvi pogled. Študij re na Filozofski fakulteti UL. HSM-ja ni bil zgolj študij, obvezni del študij- skega programa so bila gostovanja pisateljev, pesnikov, lingvistov in literarnih strokovnja- Lara Mihovilović kov, Slovanski večeri, brucovanja in ekskurzi- je. Najlepši spomini se dotikajo ekskurzij, še posebej tiste v Slavonijo, kjer smo odkrivali »Od kolijevke do groba najljepše je student- vinske kleti in literarne poti, pa ekskurzija v sko doba,« je nekoč zapisal pesnik Branko Bosno, kjer smo uživali ob zvokih sevdaha, in Radičević. Študij hrvaškega, srbskega in make- ekskurzija v meni ljubo Makedonijo, kjer nas donskega jezika s književnostmi bi lahko po- je po Ohridu popeljal cenjeni prof. Dragi Ste- imenovala tudi popotovanje od Vardarja do fanija. To niso bile zgolj strokovne ekskurzije, Triglava, kajti v študijskih letih se mi je odprl pač pa dnevi druženja, povezovanja, učenja in neizmerno velik in prostran, kulturno in je- zabave. V času študija smo se povezali študen- zikovno bogat prostor južnih Slovanov. Naše tje vseh slavističnih smeri in najprej ustano- popotovanje in druženje (ker nas je bilo manj vili revijo Slavko, nato pa še društvo Filoslav. kot na ostalih študijskim smereh, smo z leti Združili smo moči in jezike in prirejali številne postali prava študijska družina) je bilo polno filmske večere, literarne in družabne dogod- dogodiv ščin, anekdot, veselih in žalostnih tre- ke, zbirali prispevke za Slavka in širili ljube- nutkov. Študij na Oddelku za slavistiko me je zen do slovanskega sveta. Tako smo naredili prevzel že na začetku – na prvih predavanjih korak naprej in poleg tradicionalnega Slovan- profesorja Osolnika, ki je s strastjo razlagal o skega večera delovali na tedenski oz. mesečni Hemusu in cenjenem Njegošu, Kopitarju, Stan- ravni. Hvaležna sem, da so nas pri tem delu koviću in ostalih, svojevrstne so bile vaje pri vseskozi podpirali naši profesorji. prof. Strsoglavec, kjer smo se učili kritičnega Študij na Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti mi je odprl obzorja, me naučil kritično razmišljati in vrednotiti, razvijal je moj talent in mi omogočil, da lahko danes vztrajam in sledim svojim sanjam in svoji strasti. 138 Študij na Oddelku za slavistiko na Filozofski fa- azijskih študijah. Lahko smo samo veseli, da kulteti mi je odprl obzorja, me naučil kritično smo uspeli ta mit v slovenskem prostoru in- razmišljati in vrednotiti, razvijal je moj talent stitucionalizirati v osrčju znanosti in kulture in mi omogočil, da lahko danes vztrajam in naše majcene, a velepomembne države, na- sledim svojim sanjam in svoji strasti. Hvaležna mreč nikjer drugje kot na sami Filozofski fa- sem za vse čudovite trenutke, za prijateljstva, kulteti Univerze v Ljubljani. ki smo jih spletli v času študija, za tisti občutek pripadnosti in za toplo »balkansko« dušo, ki jo S tem smo doprinesli svoj prispevek k bujni je bilo mogoče začutiti na vsakem koraku. mitologiji te fakultete. Njena konceptualna zasnova, torej njena inherentna samooprede- Lara Mihovilović je diplomantka študijske sme- litev, temelji namreč na mitološkem verovanju ri Južnoslovanski študiji in Zgodovine. v svobodo znanosti. Srž njenega poslanstva je razvoj slovenskega družboslovja, kulturologi- je in humanistike. Na Oddelku za azijske štu- dije si prizadevamo za vzpostavitev zrcalnih Red. prof. dr. Jana S. Rošker podob teh študijskih in raziskovalnih podro- čij, ki so v današnjem svetu vse bolj odrivana SONČNI VZHOD V DEŽELI ZAHAJAJOČEGA SONCA v ozadje, nekam daleč v dekorativni imagina- Filozofska fakulteta in njeni Azijci in Azijke rij zaodrja vélike znanosti. S tem čarobnim zr- K calom želimo prebiti led, ki ločuje discipline o smo pred več kot dvajsetimi leti us- evropskih in azijskih znanosti. Skupaj s kolegi- tanavljali prvi slovenski Oddelek za cami in kolegi drugih oddelkov si želimo vse azijske študije, je bil zasnovan zgolj pogostejših in vse bolj poglobljenih dialogov. kot kombinacija dveh ved s področja vzhod- Samo dialogi so po mojem mnenju namreč noazijskih študij, namreč japonologije in si- tisti, ki lahko resnično odprejo vrata v prosto- nologije. Pozneje smo medse privabili še ko- S tem čarobnim zrcalom želimo prebiti led, ki ločuje discipline evropskih in azijskih znanosti. rejske študije, hkrati pa sanjamo tudi o uvedbi re, kjer sonce vzhaja in zahaja hkrati. V prosto- indijskih študij, kajti naša vizija je bila vselej re torej, ki nastajajo vsled interakcij misli, ljudi usmerjena v široko polje azijskih študij. Zato in sistemov iz različnih in oddaljenih, a hkrati je ta oddelek eden takšnih, ki nudijo Filo- skupnih in domačih perspektiv. V prostore, zofski fakulteti in s tem Sloveniji vedno nove kjer se čas meri drugače, kot smo vajeni. možnosti gradnje mostov k drugim (nalašč napisano z malo začetnico). Ti mostovi nam Zame bosta v takšnem prostoru za vedno ohra- vsekakor lahko pomagajo prebroditi trenutno njena spomina na Boruta in Saxa, ki sta – vsak nadvse perečo krizo zahodne kulture. A ob na svoj način – opredeljevala moja zgodnja tem se seveda ves čas zavedamo tudi dejstva, leta v svojstvu polnopravne članice Filozofske da je »kriza zahodne kulture« stara točno to- fakultete. Zame sta bila oba predstavnika tiste liko kot »zahodna kultura« sama. Kriza, mit o najlepše, najbolj plodne in ustvarjalne znano- zatonu zahodne kulture je torej hkrati konsti- sti, ki je tako neumna, da kritizira samo sebe. tutivni element mita o njenem obstoju. Del Ta zavestna ranljivost jo oplaja in hrani; omo- tega mita je tudi institucionalizacija mita o goča ji, da se nenehno na novo vzpostavlja in 139 da vselej znova razpotegne mavrico upanja Red. prof. dr. Božidar Slapšak ter dvoma nad sive mehanizme akademskega determinizma. Živimo v različnih svetovih in MOJIH ARHEOLOŠKIH PETDESET LET NA FILOZOF- vsak od njih ima svoja sonca, svoje čase in pro- SKI FAKULTETI store. Lepo je slišati kar največ glasov, mnenj in stališč, ki so produkti drugačnih pogledov na eksistenco, obstoj in predvsem na življenje. Na Oddelek za arheologijo sem prišel kot študent in se od njega formalno, Takšna znanost zna prisluhniti tudi glasovom, dejansko pa ne povsem, poslovil z ki nastajajo zunaj mainstreamovske epistemo- upokojitvijo pred tremi leti. Moja generacija, logije in njenih ideologij. Temelji na svobodni ki je študij arheologije začela konec šestdese- avtonomiji človeka, ki se, mimogrede, nika- tih let, se je po smrti dveh nosilnih učiteljev in kor ni oblikovala šele v obdobju evropskega potem še odhodu tretjega znašla na oddelku, razsvetljenstva. ki je v nekem trenutku premogel le eno pre- davateljico z asistentskim nazivom, vodenje Zato morda tudi ni slučaj, da nosi monografija, pa je bilo zaupano Oddelku za zgodovino. V ki smo jo članice in člani našega oddelka izda- teh okoliščinah je nalogo obnove prevzel do- li predlani ob 20-letnici njegove ustanovitve, tedanji direktor Narodnega muzeja, filolog in »poetičen« naslov Na stičišču mnogoterih sve- arheolog, polihistor, pesnik, publicist, kritik tov. Četudi se, takole na prvo žogo, naslov bere in prevajalec Jože Kastelic. Prevzel je obsež- nekoliko kičasto in klišejsko, smo ga izbrali na no pedagoško obveznost (rimska in klasična podlagi konsenza, ker je med drugim tudi res- arheologija, antična zgodovina, epigrafika, ničen. Izraz »stičišče mnogoterih svetov« na- numizmatika, predaval je tudi za študente mreč še najbolje opiše najgloblje in najprosoj- zgodovine in umetnostne zgodovine) in kot nejše domovine velike večine članov in članic nosilce in gostujoče predavatelje pritegnil Oddelka za azijske študije. To je morda naša številne slovenske in hrvaške strokovnjake razločevalna posebnost. Poleg nenehnega is- na čelu s Stanetom Gabrovcem, s katerim sta kanja in vzpostavljanja medperspektivnih dia- potem med našo generacijo izbirala možne logov, seveda. kandidate za asistentska oz. bodoča učiteljska Takšni dialogi, pogovori in druge oblike inte- mesta. Asistenti, ki smo nastopili v sedemde- rakcij so vsekakor pomembni iz kopice najraz- setih letih, smo tako ob tradiciji povojne arhe- ličnejših razlogov. Če izvzamemo vsebinske ološke šole, ki jo poosebljata Josip Korošec inspiracije, vpoglede in razsežnosti, ki nam in Josip Klemenc pa Tatjana Bregant, prek jih lahko nudijo, je pri tem pomembno tudi Staneta Gabrovca dobili strog metodološki dejstvo, da je tovrstna heterogenost eden od aparat nemške šole, prek Jožeta Kastelica pa temeljev humanistike. Če ni heterogenosti, je hrepenenje po širokem znanju, kultivirani be- humanistika kot veda oropana svoje elemen- sedi in nedosegljivih obzorjih. Kot njegov iz- tarne vitalnosti. Lahko se zbirokratizira, zme- branec za predmet Rimska arheologija sem bil nedžerira, se učinkovito drži vseh rokov in bolj kot strogega vodstva deležen spodbud in administrativnih norm, a njen obraz bo ostal odpiranja možnosti, udeleževal sem se akvi- neviden in njen družbeni doprinos prav tako. lejskih tednov in tečajev bizantinske kulture v Raveni, na tečaju Fundacije Lerici v Rimu Na vso srečo je humanistika Filozofske fakul- sem se spoznal z razvojem neinvazivnih me- tete kljub vsem tegobam, ki jih mora prestajati, tod arheološkega raziskovanja, usmeril me je izjemno živahna in ima vsekakor svoj značilni v topografsko delo, z njegovo podporo sem obraz. Zato smo veseli, da smo njeni Azijci in dobil štipendijo grške vlade za usposabljanje njene Azijke (pa še marsikaj drugega). Ganbei v Atenah. Cela generacija takratnih asisten- in Wansui, dragi Filofaks! tov je iskala poti onkraj pri nas že preizkuše- nega in uveljavljenega, najsi gre za zahtevne Red. prof. dr. Jana S. Rošker je ena od ustano- analize prazgodovinskih grobnih pridatkov viteljic Oddelka za azijske študije, njegova dol- vključno s spolnimi posebnostmi, regionalne goletna predstojnica in profesorica sinologije. študije zgodnjesrednjeveške poselitve, študij 140 Danes je to moderen, v mednarodnih okvirih priznan oddelek s kompeten- tnim kadrom, sposobnim zgotoviti kako- vostno reprodukcijo arheološke stroke. umetnostne produkcije v kamnu v vseh fazah je Slovensko arheološko društvo ustanovilo od kamnoloma do končnih porabnikov ali glasilo, ki je že dobra tri desetletja forum za razlagalni potencial naravoslovnih raziskav. teoretsko in metodološko diskusijo. Novous- Sam sem se, posebej med bivanjem v Atenah, tanovljeno Evropsko združenje arheologov je zakopal v takrat v anglosaškem svetu cvetoče prepoznalo potencial ljubljanske arheološke teoretske debate in metodološke inovacije šole in je oddelku zaupalo organizacijo svoje- pri študiju poselitve in verjamem, da je izbor ga inavguracijskega kongresa leta 1994. doktorske teme presenetil celo permisivnega Kastelica. Relativna svoboda izbire je imela se- Takšna naravnanost se je odražala še posebej veda svojo ceno, osamljenost je generirala ne- v reformah študijskega programa, kjer smo že gotovost in odlašanja, habilitacije so prihajale zgodaj uvajali predmete, pomembne za vzdrže- počasneje, kot je naš duhovni vodja upal. vanje stika z razvojem vede v svetu, kot so ar- heološka teorija in zgodovina, matematika in Takšna naravnanost se je odražala tudi v skup- statistika, meritve, geografski informacijski sis- nem nastopanju pri terenskih raziskavah, kjer temi, naravoslovje. Mlajše generacije sodelav- smo si prizadevali uvajati tehnične in postop- cev so prevzele pobudo pri nadaljnjem razvoju kovne inovacije, po habilitacijah pa v medna- in ustvarile sodoben program v okviru bolonj- rodnem povezovanju z vsebinsko sorodnimi skega sistema, mednarodno kompetitiven in centri in omrežji, gostujočih profesurah ter privlačen za izmenjave študentov in trdno sode- sodelovanju v mednarodnih projektih v vrsti lovanje z univerzami v širši regiji. Naši študentje držav. V okviru teh je prihajalo tudi do meto- odhajajo na izmenjave v ugledne evropske uni- doloških prebojev, delež mlajših sodelavcev verzitetne centre, terensko prakso pa opravljajo je denimo Sloveniji na prehodu v devetdese- tudi v okviru oddelčnih mednarodnih projek- ta leta zagotovil status pionirja pri aplikacijah tov ali posebej organiziranih terenskih šol v tuji- računalniškega orodja, ki je danes ključno za ni, sodelovali so tudi pri terenskih delih v Egiptu obvladovanje in analize prostorskih podat- in v Mehiki. Na oddelku je zagovarjala doktorate kov, obenem pa je prihajalo do prenosa novih vrsta kandidatov iz tujine ali pa so naši učitelji tehnik in pristopov v našo arheologijo. Čla- mentorsko sodelovali pri doktoratih na tujih ni oddelka so tudi sami vzpostavili nekatera univerzah. Oddelek je z Univerzo na Primor- mednarodna omrežja in jih še danes razvija- skem v konzorciju uglednih evropskih univerz jo prek raziskovalnega sodelovanja ali rednih sodeloval pri vzpostavitvi študija arheologije na znanstvenih srečanj in publikacij. Izkušnje iz Univerzi v Sarajevu. raziskav, metodološki razmisleki in zgodnja informatizacija so oddelku omogočili vodil- V perspektivi vidim naša prizadevanja na od- no vlogo pri vzpostavljanju standardov in delku kot stalno poseganje po nedoseženem postopkovnih pravil za vse vrste terenskih in pogosto nedosegljivem, polno lepih trenut- raziskav, posebej za potrebe zaščite arheolo- kov, kolegialne solidarnosti, objektivno velikih ške dediščine v Sloveniji. Na pobudo oddelka dosežkov kolektiva in posameznikov v njem, 141 pa tudi frustracij in neuresničenih nalog. Po- založenih knjigarnah; za študentko angleščine mirjujoče je spoznanje, da je to danes mode- iz države, v kateri prav v tistem obdobju v knji- ren, v mednarodnih okvirih priznan oddelek s garnah ni bilo mogoče dobiti tuje literature, je kompetentnim kadrom, sposobnim zgotoviti bilo popoldne v eni od knjigarn primerljivo z kakovostno reprodukcijo arheološke stroke, bivanjem v raju na Zemlji. nadaljnji razvoj in poseganje po najvišjih ciljih. V času, ko je bil v Jugoslaviji ukinjen uvoz tuje li- Red. prof. dr. Božidar Slapšak je bil na Filozof- terature, smo študentje in študentke tujih jezikov ski fakulteti zaposlen med letoma 1971 in 2016. prežali na kakršnekoli knjige v jezikih, ki smo jih Predaval je rimsko arheologijo, antično numiz- študirali. V sušnem obdobju je oddelčna knjižni- matiko, epigrafiko, zgodovino in teorijo arheo- ca gradivo osveževala tako, da so knjižničarke logije. Gostoval je na številnih univerzah po sve- dajale kopirati in vezati tujejezične knjige iz za- tu. Leta 1993 je bil profesor na Univerzi Pariz I. sebnih knjižnic, občasno pa so jih iz tujine prina- Z uvajanjem konceptov anglo-ameriške arheo- šali (tudi gostujoči) profesorji in profesorice. Pri- logije (teoretska arheologija, prostorska arheo- ložnosti za vsakdanji stik z avtentično angleščino logija, neinvazivne terenske metode) je posebej je bilo v primerjavi z današnjimi pogoji za študij zaslužen za modernizacijo slovenske arheologi- tujih jezikov nepredstavljivo manj. »Govoreči slo- je. Vodil je odmevne raziskave poselitve Krasa, varji«, ki danes omogočajo poslušanje izgovarja- otoka Hvara in antičnih mest Beocije. ve besed, so bili takrat znanstvena fantastika. Do 8. septembra 1988, ko sem diplomirala in nastopila službo na Srednji naravoslovni šoli/ Lekt. dr. Cvetka Sokolov Gimnaziji Bežigrad, je veter jugoslovanskih družbenopolitičnih sprememb zavel tudi pri O pouku tujih jezikov. Ne samo da je bil že lep čas ja, v osemdesetih letih 20. stoletja sproščen uvoz tuje literature, celo tuje učbeni- smo študirali čisto drugače. Ni bilo ke je bilo mogoče uporabljati pri pouku tujih računalnikov, tablic in mobilnih tele- jezikov. Dr. Meta Grosman me je sicer povabila, fonov, recimo. Niti tutorjev ne. Ko je napočil naj ostanem na fakulteti in vpišem podiplom- moj prvi študijski dan na FF, sem se tako zna- ski študij, vendar si tega v tistem trenutku ni- šla pred izzivom, v primerjavi s katerim je bila sem mogla predstavljati. V treh mesecih, ki sem priprava na sprejemni izpit mala malica – raz- jih potrebovala, da sem naštudirala v pretežni biranjem in sestavljanjem urnika. Gnetli smo se meri slaboumno gradivo za diplomski izpit iz pred urnikom za vse štiri letnike, obešenim na književnosti, se mi je Filozofska fakulteta poš- oglasni deski, in obupovali. Kako bom študira- teno uprla. Še danes menim, da upravičeno. la, ko niti urnika ne znam prebrati?! Naj se grem raje ponudit za pometanje cest? Kdo ve, kako A pod vplivom časovne distance, izkušenj in bi se končalo, če mi ne bi na pomoč priskočila dozorevanja se postopoma začne spreminjati kolegica, prav tako brucka, ki je bila očitno bolj tudi perspektiva. Ko mi je štiri leta pozneje dr. funkcionalno pismena od mene. Meta Grosman ponovno predlagala, naj vložim prošnjo za lektorski naziv in se na takratnem O programih mednarodne študentske izme- Oddelku za germanske jezike in književnosti njave, kot je Erasmus+, smo v naših časih lahko potegujem za lektorsko mesto, sem ponudbo samo sanjali. Z redkimi izjemami smo si biva- sprejela brez oklevanja. Zdaj je bila možnost nje v tujini lahko privoščili le, če smo delali. dela na fakulteti že videti privlačen izziv. Tako sem po tretjem letniku v študijskem letu 1985/86 študij za eno leto prekinila, da sem lah- Prav sem se odločila – moj oddelek je napre- ko kot varuška devet mesecev bivala v Londo- doval. Sestava kolektiva se je od leta, ko sem di- nu in tako prek interakcije z domačimi govor- plomirala, že spremenila; oddelek so pomladili ci in govorkami »na terenu« izboljševala svojo novi kadri, tudi iz moje generacije. Ob drago- angleščino. Prosti čas sem med drugim izko- ceni in spoštljivi spodbudi dr. Mete Grosman ristila za listanje po knjigah v številnih bogato je bila nova generacija lektoric samozavestna, 142 Ob dragoceni in spoštljivi spodbudi dr. Mete Grosman je bila nova generacija lektoric samozavestna, ambiciozna in dejavna tudi na raziskovalnem področju. ambiciozna in dejavna tudi na raziskovalnem Dr. Cvetka Sokolov je lektorica angleškega je- področju. Po zaslugi dr. Grosman smo takšne zika. Na Oddelku za anglistiko in amerika- še danes. Vse lektorice na Oddelku za anglisti- nistiko, kjer vodi jezikovne vaje na prvi in ko in amerikanistiko smo pridobile znanstveni drugi stopnji, je zaposlena od študijskega leta magisterij, večina tudi doktorat. 1992/93. Objavlja strokovne in znanstvene članke in pripravlja izobraževalne vsebine za Naprej se je vrtel tudi ostali svet. Lepega dne sem seminarje za osnovnošolske in srednješolske se morala soočiti z dejstvom, da me bo povozil, učitelje in učiteljice. V magistrski nalogi (1999) če se ne bom podvizala. Priskrbela sem si lasten in doktorski disertaciji (2014) je obdelala temi računalnik in e-naslov. Tudi v VIS in e-učilnice s področja poučevanja in (standardizacije) sem nekako prisopihala. Najdlje sem se upirala ocenjevanja pisne zmožnosti v angleškem jezi- mobilnemu telefonu, dokler nisem klonila pod ku. V prostem času piše za otroke in mladino. težo sklepa oddelka, da moram biti v službe- nem času ves čas dosegljiva. Z vdorom vseh teh naprav in storitev v moje službeno življenje se je zgodila obžalovanja vredna sprememba pri mo- Dr. Štefan Vevar jem delu – mimo so časi, ko sem se lahko v miru in poglobljeno pripravljala na pouk tudi po več O PEČATU AŠKERČEVE 2 ur na dan; v krasnem novem svetu me ves čas prekinjajo službeni mejli in naloge, ki mimogre- de prifrčijo v moj e-nabiralnik. Kaj šteje, šteje največ na poti skozi šola- nje, se vprašam, moje šolanje, ki se je na Filozofski fakulteti izteklo 7 let pred nje- Seveda tudi študentje in študentke niso več to, nim 100-letnim jubilejem? Marsikaj, si odgovar- kar so bili. Osip, zlasti v prvem letniku, se je jam, kot tisto najpomembnejše pa se mi – skoraj dramatično povečal. Domače obveznosti pre- paradoksalno – izriše pred očmi prepuščenost več študentov in študentk opravlja neredno in sebi, to, da vsaj na moji poti proti diplomi ni površno. Občutno je naraslo število tistih, ki bilo formalistično zasnovanega in srednji šoli ponavljajo posamezne letnike. Po drugi strani podobnega vodenja študentov na vrvicah; da naši najboljši študentje in študentke na polno mi je prav prepuščenost sebi puščala čas za tis- izkoriščajo sodobne poti do znanja in dosega- to, kar mi je bilo blizu, da sem lahko – vsaj kar jo izjemne rezultate, ki izkazujejo njihovo kri- zadeva literaturo – gradil na duhovnem hedo- tičnost, ustvarjalnost in poglobljeno znanje. nizmu, ki je (če ga premoreš) najboljši temelj Ob visokem jubileju svoji fakulteti in svojemu vsake refleksije. Duhovni hedonizem je sploh, oddelku iskreno čestitam in se z njima veselim zdi se mi, prapočelo, ki mora obstajati, preden vsega, kar sta dosegla. V naslednjih stotih letih vstopiš v svet literarnih diskurzov, in ki ostane, pa bo seveda treba še marsikaj postoriti. tudi ko diskurzi obnemorejo. Ko sem v osnovni 143 šoli bral Bevka, Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, In ko sem se pozneje med »študijem tretje Cankarja, Seliškarja, Twaina, Karla Maya, Jule- stopnje«, ki ga je karizmatično in nadvse kom- sa Verna, Sienkiewicza, Suhadolčana, Prežiha, petentno vodila Neva Šlibar, srečeval z vejami Dickensa, Scotta, Defoeja …, sem kajpak užival literarne vede, sem sicer radovedno srkal nova v zamaknjenosti v privlačni babilon svetov. Da spoznanja, a se tudi nikoli nisem odrekel kancu mi je to branje hkrati nezavedno vgraviralo nekaj, dvoma. Dvoma spričo opaznega ekskluziviz- čemur bi lahko rekli slovenska literarna struktura, ma in radikalne subverzivne narave nekaterih ki mi je prišla prav pozneje pri prevajanju, ko sem smeri ter izganjanja življenjske empirije iz njih, moral razdirati in preobražati tuje strukture – o teorij, ki v času postmodernega karnevalizma tem nisem vedel nič. Nas je učiteljica glasbenega (izraz po Bahtinu) kot ničejanska vesela zna- pouka – se vprašam ob prebujenih asociacijah – nost lažje imponirajo »skolarjem« vseh dežel. v osnovni šoli na Ravnah na Koroškem naučila Morda je tudi dvom o teorijah, ki se same ne premalo, ker ni prakticirala glasbene pedagogike dojemajo kot zgolj komplementarne drugim, in tonskih lestvic, temveč nam je pripovedovala eno od važnejših spoznanj na moji poti skozi presunljive in ganljive zgodbe o velikih mojstrih Filozofsko fakulteto. glasbe ter dajala poslušati največje bisere glasbe- ne umetnosti? Ko smo poslušali Beethovnovo Seveda pa me ta skepticizem ni odvrnil od te- sonato Ob luninem svitu, se je tišino v razredu orije, prej me je malce prekalil za bolj kritično dalo skoraj otipati. Smo v Gimnaziji na Ravnah obravnavo, mi priklical v zavest, da nobena na Koroškem – sprašujem naprej – manj odnesli (nova) ni zveličavna, da gre, najsi je še tako od pouka slovenščine, ker nas je odlični profesor dobro argumentirana, vendarle za drugim Janez Mrdavšič silil razmišljati, formulirati in nam komplementarno perspektivo. Misel zrelega je zato spredaval manj snovi? Goetheja o tem, da je vsa teorija siva, zeleno pa je drevo življenja, lahko za alibi pride prav Smo ne nazadnje manj odnesli tudi na Filozofski marsikomu, ki se mu teorija upira, a je ne kaže fakulteti pri Heleni Stupan, ker je kot profesorica razumeti dobesedno, prej v smislu, da naj o vel- nemške književnosti ostajala pri duhovnozgo- javnosti teorije odloča empirija življenja. dovinskem pogledu na literaturo in ni razgrnila pred nami tistih deset ali koliko že vzpetin, s kate- Prevod, moja življenjska izbira, je marsikaj, a je rih je mogoče specifično, a tudi bolj tendenčno tudi najnaravnejša razlaga oziroma interpreta- premeriti literaturno krajino v dolini pod njimi? cija nekega teksta in je zato po svoje prav tako Zato pa nam je lahko dve uri živo predavala o teorija. Je obenem izraz življenjske empirije in Musilovem romanu Mož brez posebnosti. In prav je empirično preizkušeno »utelešenje« teorije. ona nam je, novincem v Ljubljani, priporočila Zato ni povsem odveč vprašanje, kakšen bi bil, Slovensko kinoteko in antikvariat. In napisala je če bi literaturo prevajal v znamenju katere od imenitno knjižico o nemški književnosti z zade- literarnovednih teorij. Odgovor je zapleten, a timi karakterizacijami največjih nemških literar- vsaj nekaj je mogoče ugotoviti vnaprej: bil bi nih imen, knjižico, ki je desetletja bila moj mali tendenčen, po svoje ideološki. Prevodno deja- brevir in temeljna orientacija. nje pač izključuje sleherni reduktivizem v me- todi, saj poteka na izhodiščih vsega racionalno Duhovni hedonizem je sploh, zdi se mi, prapočelo, ki mora obstajati, preden vstopiš v svet literarnih diskurzov, in ki ostane, tudi ko diskurzi obnemorejo. 144 in intuitivno razpoložljivega v prevajalcu, se jo prakticiram, pa razume prevodno delovanje pravi v znamenju univerzalne inkluzivnosti in kot veliko igro dobitkov in izgub, ki jo velika ne ekskluzivizma literarnovednih disciplin. večina solidnih prevajalcev na zemeljski obli igra tako, da so dobitki bistveno večji od izgub. A prav v zvezi s tem sem pri svojih prevodo- Ko prevajalec pristaja na koncesije (izgube), slovnih razmišljanjih ugotavljal, da se prevo- pristaja na tiste, ki so najnižje na njegovi priori- doslovje večinoma opira na reduktivistično tetni lestvici treh kategorij: semantike, estetike metodologijo teorije in da operira, kakor sem in pragmatike. Zaveda se, da prevaja pomen in to definiral, kot formalna teorija. Temeljni pro- lepoto in da mora njegov prevodni izid še skozi blem formalne teorije je v tem, da pri vredno- filter umeščanja v nov kulturni kontekst. V pre- tenju prevodnega procesa ne zna preseči svo- vodu poskuša torej zavestno ali nezavedno oh- je linearne naravnanosti in ne more zaobjeti raniti vse tri enakovredne kategorije, neogibne problema, ki se imenuje prevod. Razlogov za izgube pa dopustiti šele na najnižjih ravneh teh to je več. Eden je ta, da formalni teoretiki veči- enako pomembnih kategorij. Za kolikšno ekvi- noma niso prevodni praktiki, zato se hitro uja- valenco gre pri konkretni prevodni rešitvi, je mejo v pasti reduktivne lingvistike ali literarnih zmeraj šele kompleksno »izračunljivo na teme- ved, sploh pa jim manjkajo izkušnje, intuitivno lju raznolikih dejavnikov« in nikoli ne more biti kompleksno razmišljanje ter dojemanje preva- tisto, na kar nereflektirano prisega formalna te- jalcev in kompleksno operiranje v skladu s ši- orija: vnaprejšnja iz (do)besedne pomenskosti rino prevodnega problema. Drugi pa je ta, da izhajajoča danost. Spoznanja te vrste so prišla gre pri formalni teoriji bolj ali manj za lingvisti- počasi, seveda na podlagi počel, ki sem jih tu ko oziroma filologijo ali pa za strukturalizem skiciral, kakor se mi je sploh zelo počasi zbistri- oziroma literarno vedo v prevodoslovni preob- lo še eno temeljno spoznanje: da ne prevajamo leki. Substančna teorija, kakršno zagovarjam in tekstov, temveč njihovo delovanje. In prav vsa, zdi se, štejejo, kakor šteje ne nazad- organiziranem delu je zelo kmalu v meni spod- nje to, da jih brez odtisa Filozofske fakultete ne budilo željo po raziskovanju. bi bilo. Do mnogih med njimi nikoli ne bi prišel brez teorije, ob kateri sem na poti skozi magiste- Ko sem se spraševala, kako si ustvariti pogoje rij in doktorat kritično zorel in se učil argumenti- zanj, sem ugotovila, da so bile razmere v italijan- rati, in vendar prav tako ne brez duhovnega he- skem akademskem okolju povsem nenaklon- donizma kot prapočela ter empirije življenja kot jene mlajši generaciji humanistov. Doktorski nepogrešljive kopeli za kaljenje teorije in teorij. študij se je takrat šele vzpostavljal in razpoložlji- va raziskovalna mesta je že zapolnila generacija Dr. Štefan Vevar je prevajalec, prevodoslovec in leta '68. Mentorica Luisa Accati mi je svetovala, muzejski svetovalec v Slovenskem gledališkem naj preverim možnosti nadaljevanja študija in muzeju. Znan je predvsem po kongenialnih univerzitetne kariere v Ljubljani. Zavila sem z prevodih največjih imen nemške književnosti očmi in pomislila, da tako sugestijo lahko daje v slovenščino in je mdr. dobitnik Sovretove na- le Torinčanka, ki slabo pozna razmere v sose- grade (1999). dnji Jugoslaviji in ki ji je povsem tuje slovensko akademsko okolje. Po zagovoru diplome sem najprej pridobila habilitacije za poučevanje na slovenskih šolah v Italiji. Pomembno je bilo, da Red. prof. dr. Marta Verginella sem se finančno osamosvojila. Šele potem sem K se vpisala na magistrski študij zgodovine na o sem se po končani srednji šoli leta Univerzi v Ljubljani in po opravljenem rigoro- 1979 odločala za študij zgodovine, sem zu nadaljevala z doktorskim študijem. Končno bila razdvojena med Trstom in Ljubljano. sem lahko od blizu spoznala osrednji sloven- Mikal me je odhod v slovensko prestolnico. Pri- ski zgodovinarski krog, ki je takrat poučeval na jatelji in znanci so mi pripovedovali o živahnem Oddelku za zgodovino. Seznanjena sem bila z študentskem življenju, kar je v meni spodbujalo najpomembnejšimi zgodovinopisnimi knjiž- misel na odhod, a tudi o togem pedagoškem re- nimi projekti v sedemdesetih in osemdesetih žimu, ki naj bi takrat vladal na Oddelku za zgo- letih in prebirala sem tudi referenčna zgodovi- dovino. Vsaj táko je bilo mnenje tistih tržaških nopisna dela, ki so takrat izhajala. študentov, ki so mi potarnali o duhamornem Spomnim se rahle vznemirjenosti ob vstopu v memoričnem učenju letnic in dogodkov, tradi- novo okolje, v stavbo brez grafitov in znamenj cionalni metodi učenja, ki sem jo že kot dijaki- študentske nepokornosti. Lesene knjižne oma- nja globoko mrzila. Pridobljene informacije so re so zakrivale pogled na knjige in moji sogo- delovale zastrašujoče ne nazadnje tudi zato, ker vorniki so na moje veliko začudenje vljudno sem bila pri pouku zgodovine in filozofije va- obešali moj plašč na obešalo. Presenetili sta me jena interdisciplinarnega povezovanja in kritič- pozornost in naklonjenost, ki so mi ju izkazo- nega pristopa do snovi. Demokratizacija pouka vali. In to, kar se je sprva kazalo kot oddaljenost in šolskih struktur, ki jo je v Italiji prinesel štu- in togost, se je kmalu sprevrglo v prijaznost in dentski val leta 1968, je bila še v sedemdesetih podporo, predvsem po zaslugi mentorja prof. letih dejavna in je pustila sled tudi v tistem delu Petra Vodopivca, ki si je vedno znal vzeti čas za dijaške generacije, ki je bil najbolj aktiven v štu- žlahtne pogovore. Spoznala sem intelektualno dentskem gibanju in je verjel v moč uporniških širino in skromnost starejših predavateljev, ki drž. Tudi zaradi slednjih je prevladala odločitev so znali poznavalsko spremljati tudi moje raz- za študij zgodovine na tržaški filozofski fakulteti iskovalne začetke. Spominjam se zadoščenja in z njo vstop v akademsko okolje, ki so mu da- in radosti, ki sta me spremljala po obiskih pri jali pečat mlajša generacija profesorjev in pro- prof. Angelosu Bašu in prof. Sergiju Vilfanu. fesoric, intenzivni stiki predavateljev in preda- Njuni nasveti in spodbude so potrjevali pravil- vateljic s študentsko populacijo ter spodbujanje nost izbrane raziskovalne poti. Vilfan mi je kot kritične zavesti in intelektualne samostojnosti. odličen pravni zgodovinar poklonil še nekaj Intenzivno učenje ob visoki stopnji izbirnosti več. Rojen v Trstu in po duhu svetovljan se je in interdisciplinarnosti v pretežno seminarsko 146 Spoznala sem intelektualno širino in skromnost starejših predavateljev, ki so znali poznavalsko spremljati tudi moje raziskovalne začetke. ob komentiranju mojega seminarja o oporoč- nih virih prostodušno nasmehnil in pikro pri- pomnil: »Samo v Ljubljani se lahko univerzalni dedič sprevrže v vesoljnega.« V hipu sva bila povezana v svoji tržaškosti. Takrat še nisem ve- dela, da bom na pobudo Oddelka za sociolo- gijo v kratkem vstopila v slovenski akademski krog. Ponudba, naj pristopim kot raziskovalka v skupino, ki sta jo takrat oblikovala prof. Iz- tok Saksida in prof. Bojan Baskar, je bila preveč vab ljiva, da bi jo zavrnila. Red. prof. dr. Marta Verginella je predavatelji- ca obče zgodovine 19. stoletja in teorije zgo- dovine. Vodila in koordinirala je več različnih raziskovalnih projektov, trenutno pa je glavna nosilka prestižnega evropskega raziskovalne- ga projekta EIRENE – Povojne tranzicije v per- spektivi spola: primer severozahodnega jad- ranskega prostora. Raziskovalno se osredotoča zlasti na zgodovino žensk in spola, socialno zgodovino, ustno zgodovino, spominske študi- je ter mejne in nacionalne študije. 147 Obzorja in perspektive Filozofske fakultete Filozofska fakulteta danes ravni fakultete delujejo še naslednje skupne F organizacijske enote: že omenjena Osrednja ilozofska fakulteta Univerze v Ljubljani humanistična knjižnica, Znanstvenorazisko- je bila ustanovljena leta 1919 in je tako valni inštitut, Center za pedagoško izobraže- ena izmed ustanovnih članic Univerze v vanje, Enota za šport, Center za slovenščino Ljubljani. S svojim delom je začela v zimskem kot drugi in tuji jezik, ki je vsebinsko in or- semestru študijskega leta 1919/1920, in sicer ganizacijsko povezan z Oddelkom za sloveni- z 245 študenti, sto let pozneje, leta 2019, pa stiko, Znanstvena založba FF, ki se s približno jih je na Filozofski fakulteti vpisanih skoraj sedemdesetimi naslovi na leto uvršča med 5000. Trenutno na fakulteti poučuje 95 red- največje znanstvene založbe s področja hu- nih profesorjev in rednih profesoric, 80 izre- manistike in družboslovja v Srednji Evropi, in dnih profesorjev in izrednih profesoric, 85 Knjigarna FF, ki poleg celovite ponudbe pu- docentov in docentk, 50 lektorjev in lektoric, blikacij Znanstvene založbe skrbi tudi za bo- 52 asistentov in asistentk ter 5 predavateljev gato ponudbo druge humanistične in druž- in predavateljic, skupaj torej 367 pedagoških boslovne produkcije. delavcev in delavk. Strokovno podporo de- javnostim fakultete dajejo skupne strokovne Za opravljanje upravno-administrativnih in službe, tajništva oddelkov in knjižnični delav- strokovno-tehničnih nalog skrbi uprava fakul- ci s 153 nepedagoškimi strokovnimi sodelavci tete, ki jo vodi tajnica fakultete. Naloge upra- in sodelavkami. ve izvajajo glavna pisarna dekana in tajništvo fakultete, Finančno-računovodska služba, Fakulteta ima akreditiranih 47 prvostopenjskih Kadrovska služba, Služba za pravno-upravne študijskih programov (20 enopredmetnih in zadeve, Služba za ekonomsko-pravne zadeve 27 dvopredmetnih) ter 77 drugostopenjskih in tržne programe, Služba za študijske zadeve študijskih programov (24 enopredmetnih, 22 (Referati za 1., 2. in 3. stopnjo), Služba za akre- dvopredmetnih, 6 enopredmetnih pedago- ditacije in spremljanje študijskih programov, ških, 19 dvopredmetnih pedagoških, 5 sku- Mednarodna pisarna, Računalniški center in pnih in 1 interdisciplinarnega skupnega). Na Služba za multimedijsko podporo, Gospo- tretji stopnji fakulteta izvaja 3 interdisciplinar- darsko-tehnična služba, Služba za varnost in ne doktorske študijske programe; pri dveh zdravje pri delu, fotokopirnica in recepcija ter sodeluje kot izvajalka (Varstvo okolja, Statisti- strokovne službe organizacijskih enot. ka), pri enem (Humanistika in družboslovje) pa kot izvajalka in koordinatorica študijskega V letu 2017 smo na fakulteti dekana prvič iz- programa. Na kakovost študijskih programov volili na splošnih volitvah, svoj glas so lahko Filozofske fakultete kažejo različni mednaro- prispevali vsi zaposleni in študenti. Prvega dni certifikati (npr. EuroPsy) nekaterih študij- oktobra 2017 je tako z delom nastopilo novo skih programov pa tudi uvrstitve nekaterih vodstvo za obdobje štirih let (1. 10. 2017–30. programov na različnih svetovnih lestvicah 9. 2021): dekan fakultete je red. prof. dr. Ro- (QS University Ranking). man Kuhar, prodekan za dodiplomski in magistrski študij in informacijski sistem je Osnovna izobraževalna in znanstvenorazisko- izr. prof. dr. Gašper Ilc, prodekanja za dok- valna organizacijska enota Filozofske fakul- torski študij in znanstvenoraziskovalno delo tete je oddelek, ki se deli na katedre. Na fa- je izr. prof. dr. Jasna Mažgon, prodekanja za kulteti imamo 21 oddelkov in kar 115 kateder, kakovost in založništvo je izr. prof. dr. Barba- v okviru oddelkov pa delujejo tudi knjižnice ra Pihler Ciglič, prodekanja za gospodarske in raziskovalno-razvojni centri. 18 oddelčnih zadeve in organizacijo delovanja fakultete knjižnic se organizacijsko povezujejo v OHK ter mednarodno sodelovanje je izr. prof. dr. – Osrednjo humanistično knjižnico, ki je naj- Katja Vintar Mally, prodekan študent pa Luka večja fakultetna knjižnica Univerze v Ljublja- Kropivnik. Tajnica fakultete je od leta 2019 ni, tretja največja visokošolska in peta naj- Tanja Hribar. večja knjižnica v Sloveniji. Poleg oddelkov na 150 Študenti in študentke Filozofske fakultete Uni- UPRAVA verze v Ljubljani so bili vedno avantgardna sila prodorne, angažirane in kritične humanistične misli. Organizirani so v Študentski svet FF in Glavna pisarna dekanata Študentsko organizacijo FF. Glavna pisarna dekanata predstavlja sti- čišče dejavnosti, ki se odvijajo na Filo- Usmeritev in vizija zofski fakulteti, tako v komunikaciji z oddelki in strokovnimi službami kot tudi v ko- Na Filozofski fakulteti izvajamo dejavnost nacio- munikaciji navzven ter z javnostmi. Samostojne nalnega programa visokega šolstva ter nacional- strokovne delavke v glavni pisarni skrbijo za ad- nega razvojnega in raziskovalnega programa na ministrativno-tehnično pomoč in podporo deka- področju humanističnih, družboslovnih in izo- nu, prodekanom in tajnici fakultete pri izvedbi braževalnih ved, zagotavljamo njihov razvoj in operativnih nalog s področja vodenja fakultete. izvajamo druge dejavnosti, določene s Statutom UL in Pravili FF. Filozofska fakulteta je največja V Glavni pisarni dekanata se sklicujejo seje, članica Univerze v Ljubljani ter največja fakulte- pripravljajo gradiva in zapisniki sej orga- ta v državi, zato se zavedamo velike odgovorno- nov fakultete (Senat FF, Akademski zbor FF, sti, ki jo imamo pri izobraževanju študentov in Upravni odbor FF), kolegija dekana, razšir- študentk ter ustvarjanju bodočih vrhunskih izo- jenega kolegija dekana, kolegija strokovnih bražencev in izobraženk z odprtim in kritičnim služb, sestankov s tajništvi oddelkov in števil- mišljenjem na področju humanistike in druž- nih drugih sestankov članov vodstva. Poleg boslovja. Posebno pozornost na fakulteti posve- tega se v pisarni pripravljajo in izdajajo na- čamo krepitvi ved, ki so nacionalnega pomena, ročilnice, usklajuje se rezervacije fakultetnih hkrati pa skrbimo za vzpostavljanje mednarod- prostorov za izvedbo pedagoškega procesa nih znanstvenih povezav in povezovanje z dru- in izpitnih rokov, tečajev tujih jezikov, tečajev gimi, domačimi in tujimi fakultetami. Že stoletje slovenskega jezika za tujce ter izobraževanj, gojimo znanstvenoraziskovalno delo, odpiramo seminarjev, simpozijev in ostalih dejavnosti, nova znanstvena področja, razvijamo interdisci- ki jih izvajamo v okviru dejavnosti fakultete. plinarnost ter skrbimo za sprotno izboljševanje Preko glavne pisarne potekajo rezervacije in nadgrajevanje študijskih programov, hkrati prostorov v deželnem dvorcu in namestitev v pa prispevamo k reševanju družbenih vprašanj Knafljevem domu na Dunaju ter v Domu po- in k duhovnemu razvoju slovenske, evropske in diplomskih študentov, z oddelki pa se uskla- svetovne skupnosti. juje in pripravlja podelitve prvostopenjskih diplomskih listin. V glavni pisarni se sprejema Naša osnovna vizija je ostati ena najboljših izo- obiske predstavnikov tujih fakultet ter ostalih braževalnih in znanstvenoraziskovalnih ustanov domačih in tujih gostov. v slovenskem in mednarodnem prostoru s pod- ročja humanistike, družboslovja in izobraževa- Področje za spremljanje dejavnosti Filozofske nja učiteljev in učiteljic. Tako vizijo je mogoče fakultete je bilo v okviru dekanata fakultete uresničevati le z ustvarjalnim, kritičnim in kako- ustanovljeno leta 2008 in zajema cel niz aktiv- vostnim delom, prepoznanim tako v domačem nosti, ki jih druži skupni imenovalec – odnosi kot mednarodnem okolju. Eden od najboljših z javnostmi. Poudarek je na seznanjanju jav- izrazov tega so strokovno podkovani, kritično nosti z najnovejšimi raziskovalnimi dosežki razmišljujoči in humanistično razgledani štu- zaposlenih in najrazličnejšimi dogodki, ki se denti in študentke. To je naša temeljna usmeri- dnevno odvijajo na fakulteti, dejavnost pa za- tev delovanja, kot akademska skupnost, ki izha- jema še sodelovanje in komunikacijo z mediji, ja iz razsvetljenskega projekta, pa smo ob tem organizacijo in vodenje različnih dogodkov zavezani tudi vrednotam humanosti, svobode, fakultete (podelitve nagrad in priznanj, razsta- enakosti in pravičnosti. ve, novinarske konference, sejmi ipd.), skrb za komunikacijo prek družbenih medijev 151 (Facebook, Twitter, Instagram, LinkedIn pro- • sprejemanje odločitev glede pravic in ob- fil, portal Alumni UL), urejanje spletnih stra- veznosti delavcev, izhajajočih iz delovnega ni ter promocijskega gradiva fakultete, vode- razmerja; nje različnih postopkov (študentske nagrade, • priprava analiz in poročil o kadrovskem priznanja fakultete, doktorske nagrade, pri- stanju fakultete za potrebe vodstva fakul- znanja Univerze v Ljubljani). Zajema tudi so- tete, organov upravljanja UL in zunanjih delovanje pri večjih projektih, ki potekajo na uporabnikov; fakulteti (eden takšnih je tradicionalni sejem • vodenje kadrovske evidence zaposlenih; akademske knjige Liber.ac), pa tudi drugih • izvedba strokovnega dela pri volitvah in dogodkih, ki jih organizirajo oddelki in zapos- imenovanju organov in komisij; leni na fakulteti. • priprava predlogov pogodb za urejanje pogodbenih razmerij; V sklopu Glavne pisarne dekanata deluje tudi • pregled in obračun študentskega dela. Kurirska služba, v kateri strokovni delavki po- leg sprejemanja in odpošiljanja vseh vrst poš- tnih pošiljk skrbita tudi za postrežbo na sejah organov fakultete. Leta 1960 se je na Filozofski fakulteti zaposlila višja referentka, ki je vodila postopke zaposlo- vanja, habilitacijske postopke in kadrovske evi- dence. Leta 1980 jo je nadomestila referentka Seznam zaposlenih za delovna razmerja, leta 1984 se je v kadrovski • Bojana Dragić (od leta 2017) službi zaposlila administratorka, leta 1988 pa • Milena Kavšek (od leta 1991) pravnica; obseg študija se je namreč povečeval, • Majda Pinosa (od leta 1997) ustanovljeni so bili novi oddelki in povečevalo • Kristina Zajc Božič (od leta 2008) se je število zaposlenih, zato se je kadrovska • Urša Žigon (od leta 2008) služba reorganizirala kot kadrovskopravna služ- ba. Pravnica kadrovskopravne službe je prevzela dela in naloge tajnice fakultete, leta 1997 se je v kadrovski službi zaposlila samostojna strokovna Kadrovska služba delavka za delovna razmerja. Kadrovskopravna služba se je leta 2000 preimenovala v kadrovsko Kadrovska služba spremlja razvoj viso- službo, vodenje pa je prevzela pomočnica tajni- ko strokovnega osebja in nudi strokov- ce fakultete za kadrovske zadeve. no pomoč vodstvu fakultete, organom V prihodnosti bo treba razviti kadrovski infor- upravljanja, zaposlenim in zunanjim uporabni- macijski sistem, ki bo omogočal povezavo s kom. Zaposleni uporabnikom nudijo podporo Finančno-računovodsko službo in Znanstveno- in svetovanje pri formalnih postopkih, njihove raziskovalnim inštitutom. S tem bo fakulteta op- temeljne naloge pa so: timizirala delovne procese in Kadrovski službi • strokovno svetovanje vodstvu pri uporabi omogočila analize podatkov; te bodo v še večji predpisov, ki urejajo delovna razmerja za- meri podpirale vodstvo fakultete pri upravlja- poslenih na Univerzi v Ljubljani; nju, poenostavitvi delovnih procesov in izbolj- • strokovno delovanje na področju šanju kakovosti delovanja na vseh nivojih. habilitacij; • priprava dokumentacije in skrb za izved- bo postopkov za sklepanje delovnih raz- Seznam zaposlenih merij delavcev na področju pedagoškega, • Damjana Adamič (od 2010) raziskovalnega in strokovnega dela na • Jure Prevoršek (od 2017) fakulteti; • Ivanka Repinc (od 1997) • izvedba postopkov v zvezi z zaposlova- • Lidija Strmole Menčak (od 1980) njem tujcev in napotitvami učiteljev slo- venščine na delo v tujino; • Martina Strnad (od 2001) 152 Finančno-računovodska služba šolstva ter avtonomnih predpisov Univerze v Ljubljani, priprava predlogov splošnih in Finančno-računovodska služba vodi knji- posamičnih aktov fakultete, informacijsko govodstvo in poslovodno računovodstvo svetovalno delo, strokovna podpora vodstvu fakultete, izvaja računovodsko nadziranje ter drugim službam in komisijam fakultete, in pripravlja finančne načrte ter računovodska vodenje pravnih in upravnih postopkov fa- poročila. Skrbi za računovodsko informiranje kultete, oblikovanje mnenj in stališč s pravno- notranjih uporabnikov, pripravo in posodab- -upravnega delovnega področja za potrebe ljanje računovodskih pravil ter arhiviranje in delovnih procesov na fakulteti, sodelovanje s varovanje poslovnih knjig skladno z veljavni- strokovnimi službami na Univerzi v Ljubljani mi predpisi in zakonodajo. Zaposleni pri delu ter oblikovanje stališč v postopkih predlogov uporabljajo tri informacijske sisteme (Visoko- sprememb in dopolnitev zakonskih in podza- šolski informacijski sistem ter poslovnoinfor- konskih aktov s področja visokega šolstva in macijska sistema IRC in Vasco) in sodelujejo z raziskovalne dejavnosti. drugimi službami na Filozofski fakulteti. Vizija službe je delovati kot kakovostna, ažurna, Vizija službe za prihodnost je vzpostaviti brez- sodobna in visoko motivirana enota, ki bo upo- papirno poslovanje in optimizirati delovni rabnikom pravnih storitev nudila podporo in proces. Novi poslovnoinformacijski sistem rešitve na visokem strokovnem nivoju. V postop- bo skrajšal čas delovnih procesov, optimiziral kih varovanja pravic, kakor tudi v ostalih pravnih upravljanje prispelih dokumentov in povezal postopkih, so ključnega pomena aktivno ravna- poslovanje Finančno-računovodske službe z nje stranke znotraj predpisanih rokov, temeljita drugimi službami na fakulteti. S tem bo delo pravna analiza primera ter iskanje najbolj opti- v Finančno-računovodski službi hitrejše, na- malne rešitve, ki jo znotraj dopustne pravne ar- tančnejše, brez stroškov tiskanja in s popolno gumentacije zagotavlja obstoječi pravni red. sledljivostjo postopkov. Pravno-upravna služba je posledično usmerje- na k fleksibilnosti pri reševanju pravnih vpra- šanj ter zagotavljanju pravne varnosti v delov- Seznam zaposlenih nih procesih na fakulteti. • Leonora Ajrizaj (od 2018) • Simona Arhar (od 1996) • Maja Dejak (od 2017) Seznam zaposlenih • Sara Gornik (od 2008) • Matija Vedenik (od 2011) • Maša Kolarič (od 2008) • Tanja Kolšek Smrtnik (od 2007) • Suzana Kovač (od 2018) • Matejka Lapajne (od 2009) Služba za ekonomsko-pravne • Mojca Likar (od 2004) • Damijana Rozman Tegovski (od 2006) zadeve in tržne programe • Brigita Škrlj (od 2017) Služba za ekonomsko-pravne zadeve in tr- žne programe deluje na dveh področjih: osnovnem in tržnem. V okviru osnovne Služba za pravno-upravne zadeve dejavnosti skrbi za postopke naročanja blaga, gradenj in storitev, sodeluje pri pripravi finanč- Leta 2016 je na Filozofski fakulteti Univer- nih načrtov in poročil o realizaciji ter koordini- ze v Ljubljani začela delovati Služba za ra pripravo cenika storitev, ki jih fakulteta nudi pravno-upravne zadeve. Njene primarne študentom in zunanjim uporabnikom. Prav naloge so ažurno spremljanje zakonskih in tako sodeluje pri pripravi ostalih gradiv za fa- podzakonskih predpisov s področja visokega kultetne organe. 153 S tržnimi programi, ki so se razvijali od leta 2000, in v sodelovanju z visoko usposobljeni- mi kadri izvaja tečaje 28 tujih jezikov, interes za udeležbo pa z leti narašča. Poleg organiza- cije tečajev Služba za ekonomsko-pravne za- deve in tržne programe nudi strokovno in ad- ministrativno podporo različnim projektom, ki jih izvaja Filozofska fakulteta. V zadnjem času je poudarek na vodenju arheološkega konzorcija. Služba skrbi tudi za finančno izvedbo izredne- ga študija in je v podporo oddelkom pri odlo- čanju o porabi sredstev. Seznam zaposlenih • mag. Mirjana Petković (od 1995) Referati za dodiplomski, magistrski in doktorski študij Referat za študentske zadeve, ki je bil v preteklosti edina služba Filozofske fa- kultete za urejanje študijskih zadev, se je pozneje razdelil na Referat za dodiplom- ski študij in Referat za podiplomski študij. Z bolonjsko reformo so bili v študijskem letu 2009/10 vzpostavljeni trije referati: Referat za dodiplomski študij (namenjen študentom prve stopnje), Referat za magistrski študij (na- menjen študentom druge stopnje) in Referat za doktorski študij (namenjen študentom tret- je stopnje). Poslanstvo vseh treh referatov je zagotavljanje kakovostne in učinkovite podpore študentom na njihovi študijski poti, od vpisa do zaključ- ka posamezne stopnje študija. Referati nudijo podporo in svetujejo študentom pri urejanju statusov, zagotavljajo učinkovito obveščanje študentov o relevantnih študijskih in študent- skih zadevah in skrbijo za hitro reševanje štu- dentskih prošenj. Organizacija dela v referatih je usmerjena k racionalizaciji in optimizaciji postopkov. V kratkih, zakonsko določenih rokih je treba na- mreč izpeljati veliko postopkov, kar brez dobre organizacije ne bi bilo mogoče, saj morajo re- Služba za akreditacije in spremlja- ferati pri izvajanju operativnih nalog in zago- tavljanju podpore za študente sodelovati tako nje študijskih programov z drugimi fakultetnimi službami kot zunanjimi institucijami (Univerza v Ljubljani, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo). K uspešnemu delu Filozofska fakulteta študentom omogoča izbiro med raznolikimi študijskimi pro- referata – poleg zaposlenih – pomembno pri- grami na vseh treh stopnjah izobraževa- speva tudi Študentski informacijski sistem, ki nja, od enopredmetnih in dvopredmetnih do je uporabniku prijazen in prilagojen potrebam pedagoških, interdisciplinarnih in skupnih študentov in delavcev fakultete. Sistem se ne- študijskih programov. Fakulteta izvaja 47 akre- nehno nadgrajuje in povezuje s preostalo po- ditiranih univerzitetnih študijskih programov slovno informatiko na fakulteti. 1. stopnje, 75 študijskih programov 2. stopnje in 3 interdisciplinarne študijske programe 3. Študentova izobraževalna pot se – z vpisom stopnje. Je ena od članic Univerze v Ljubljani, v študijski program – začne v referatu, kamor ki ima akreditiranih največ skupnih študijskih se študent tudi v času študija nenehno vrača, programov, ki jih izvaja s priznanimi tujimi in in se tam tudi zaključi, z izdajo potrdila o za- domačimi partnerji. Je ena od dveh koordina- ključku študija oziroma izdajo listine. V okvi- toric interdisciplinarnega doktorskega študij- ru zagotavljanja podpore študentom si bodo skega programa Humanistika in družboslovje, zaposleni v referatih še naprej prizadevali za v katerem se povezuje kar 7 članic Univerze strokovno, odgovorno, učinkovito delovanje, s in ki omogoča študij na več kot 60 študijskih ciljem zagotoviti čim bolj prijetno in spodbud- področjih. no okolje, ki bo študentom v zadovoljstvo na njihovi poti do cilja. Z namenom učinkovitega upravljanja s štu- dijskimi programi je bila v letu 2017 kot sa- mostojna enota ustanovljena Služba za akre- Seznam zaposlenih ditacije in spremljanje študijskih programov, katere temeljne naloge so: vodenje postopkov Služba za študijske zadeve (1., 2. in 3. stopnje) akreditacij študijskih programov ter njihovih • Doris Sattler (od 2017) sprememb, vodenje postopkov podaljšanj • Daniela Preglau (od 2017) akreditacij visokošolskega zavoda in evalvacij študijskih programov, vodenje evidenc študij- Referat za dodiplomski študij skih programov ter spremljanje kakovosti štu- • Sabina Anžiček (od 2012) dijskih programov. • Andreja Okršlar (od 2007) Služba skrbi za pripravo dokumentov in iz- • Janja Sešek (od 1982) vedbo ukrepov za izboljšanje kakovosti štu- • Marija Šuštar Tabaković (od 1995) dijskih programov. Eden pomembnejših Referat za magistrski študij korakov je bilo oblikovanje učinkovitejšega sistema priprav samoevalvacijskih poročil • Barbara Fabjan (od 2011) študijskih programov in njihova povezava • Živa Banfi (od 2016) z oddelčnimi in s fakultetnim poročilom o kakovosti. Referat za doktorski študij • Lidija Žabkar (od 1992) • Ana Ravnik (od 2010) Seznam zaposlenih • Tanja Dečman Flis (od 2016) • Slobodanka Milinković (od 2008) 155 Mednarodna pisarna Možnost dodatnega izobraževanja v tujini ima- jo tudi strokovni delavci, vsi zaposleni pa so se Slovenija je leta 1999/2000 pristopila k pro- lahko udeležili tečaja angleškega jezika, ki je bil gramu Evropske komisije Socrates-Eras- financiran iz sredstev programa Erasmus. mus, ki je omogočal kontinuirano financi- Od študijskega leta 2015/16 Mednarodna pisar- ranje izmenjav tako študentov kot akademskega na izvaja razpise Erasmus+ Mednarodna kre- osebja, pozneje pa tudi strokovnega osebja. ditna mobilnost, saj se je program Erasmus+ Filozofska fakulteta je prepoznala priložnost razširil na sodelovanje s partnerskimi država- za sodelovanje in institucionaliziranje že ob- mi. Izvedli smo mobilnosti študentov in profe- stoječih dobrih povezav s partnerji v tujini. sorjev s partnerskimi univerzami iz Argentine, Program Erasmus je sprva temeljil na osebnih Bosne in Hercegovine, Črne gore, Japonske, stikih akademskega osebja, ki je v programu vi- Republike Južne Afrike, Kitajske, Malezije, Ma- delo priložnost za tesnejše sodelovanje, kar je z roka, Moldavije, Nigra, Rusije, Ukrajine in ZDA. leti preraslo v potrebo po umestitvi te dejavno- Filozofska fakulteta sodeluje tudi v programu sti znotraj fakultete. Od leta 2000 to področje CEEPUS (Central European Exchange Program pokriva Mednarodna pisarna. for University Studies), ki povezuje visokošol- Z vse večjo internacionalizacijo fakultete so pos- ske institucije iz 16 držav. CEEPUS deluje na tala mednarodna prav vsa področja našega delo- osnovi mrež za določena področja, znotraj vanja. Od leta 2017 se pisarna osredotoča pred- katerih se odvijajo mobilnosti. Na fakulteti tre- vsem na mobilnosti in omogoča organizacijsko nutno deluje 15 CEEPUS mrež, letno gostimo podporo za prihajajoče in odhajajoče mobilnosti od 70 do 80 študentov in okoli 10 profesorjev. študentov in profesorjev; prevzela je tudi prijave Program omogoča tudi sodelovanje z državami na razpise s področja internacionalizacije. Balkanskega polotoka, ki še niso programske države programa Erasmus. Filozofska fakulteta ima zelo razvejeno sodelo- vanje v okviru programa Erasmus+. V progra- Filozofska fakulteta sprejema največ študentov mu sodeluje s kar 399 ustanovami, izvaja razpi- preko programa meddržavnih štipendij, po- se tako za Erasmus+ študijske izmenjave kot za membno pa je tudi sodelovanje v okviru pod- Erasmus+ praktično usposabljanje. Prvi razpis pisanih medfakultetnih in meduniverzitetnih za Erasmus študijske izmenjave smo izvedli leta sporazumov. Mednarodne izmenjave so koor- 2000 in v tujino se je odpravilo 17 študentov, dinirane s sodelovanjem oddelkov. na študij pa smo sprejeli 4. Prvi razpis za Eras- Na fakulteti od študijskega leta 2006/07 delu- mus+ praktično usposabljane smo izvedli v štu- je tutorstvo za tuje študente. Tutorji študentom dijskem letu 2008/09, ko je na prakso v tujino pomagajo v težavnem začetnem obdobju, jim odšlo 11 študentov. Znotraj razpisa Erasmus+ omogočajo stik s slovenskimi študenti in različ- praktično usposabljanje se je za študente od- ne obštudijske aktivnosti. prla tudi možnost za izvedbo prakse v enem letu od zaključka študija. Za študente skupaj s V prihodnosti si bomo prizadevali za še boljšo Kariernimi centri UL FF pripravljamo tudi de- pripravo naših študentov na študij v tujini pred lavnice na temo predstavitve delodajalcu in is- odhodom na izmenjavo in povečanje nabora kanja prakse v tujini. predmetov, ki bi se lahko izvajali tudi v tujih jezikih (predvsem v angleščini), kar bi tujim Čeprav je financiranje izmenjav akademskega študentom na izmenjavi omogočalo lažje opra- osebja časovno omejeno, so gostovanja na tu- vljanje obveznosti. jih univerzah zelo dobrodošla, saj omogočajo tesnejše stike med partnerskimi ustanovami in poglabljajo možnosti za nadaljnja sodelovanja. Seznam zaposlenih Med članicami UL tako izvedemo največ to- vrstnih mobilnosti. • Anja Golec (od 2000) • dr. Tjaša Ribizel (od 2015) 156 Računalniški center predavanja na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture ter na sejmu akademske Prihod informacijske dobe je prinesel knjige Liber.ac. Posnetki so objavljeni na vi- spremembe tudi na Filozofsko fakulteto, deo portalih Videolectures, YouTube in Ar- ki po svojih zmožnostih vse od začet- nes. Nekatere prireditve tudi ozvočimo. ka spremlja razvoj informacijskih tehnologij Služba skrbi za fotografiranje posameznih in se vključuje vanj. Zaradi novosti, ki jih je dogodkov in arhiviranje fotografskega gra- prinesel nagel razvoj na informacijskem po- diva, pa tudi za ohranjanje digitalne dedišči- dročju, je bil ustanovljen Računalniški center ne s pretvorbo starejših v sodobne digitalne Filozofske fakultete. Center podpira uvajanje formate. Vedno je na razpolago za tehnična novih informacijskih tehnologij in delovanje vprašanja in nudi podporo pri uporabi ra- računalniških sistemov ter zagotavlja potre- čunalniške opreme v reprezentativnih pro- ben razvoj Filozofske fakultete na področju storih in predavalnicah, kjer se odvijajo »iz- informatizacije. Osebje, zaposleno v Računal- postavljeni« dogodki. Služba skrbi tudi za niškem centru, se ves čas strokovno izobražu- računalniško opremo in nemoteno delovanje je in izpopolnjuje, kar je nujno za optimalno knjižnic OHK. delovanje Računalniškega centra, še zlasti pa je sprotno sledenje novostim pomembno pri Služba za multimedijsko podporo je bila kot sa- zagotavljanju pomoči uporabnikom. Tem Ra- mostojna enota ustanovljena leta 2005. čunalniški center nudi podporo pri reševanju računalniških problemov in zagotavljanju ne- motene uporabe informacijskih storitev. Ra- Seznam zaposlenih čunalniški center skrbi za delovanje več kot 1300 računalnikov ter sodeluje pri vpeljavi • Matjaž Rebolj (od 1982) novih informacijskih tehnologij in implemen- taciji spletnih navodil. Znotraj Računalniškega centera deluje tudi fakultetna fotokopirnica. Gospodarsko-tehnična služba Seznam zaposlenih Gospodarsko-tehnična služba pokriva področja vzdrževanja, čiščenja in va- • Albert Bračič (od 2012) rovanja prostorov Filozofske fakultete. • Jože Divjak (od 1987) Zaposleni so receptor, vzdrževalec, vzdrževa- • Dane Filippini (od 1999) lec električar, AVO-tehnik, štirinajst čistilk, čis- • Rok Huskić (od 2008) tilec, pomočnik vodje službe in vodja službe. S • Mitja Podreka (od 2007) pomočjo zunanjih servisov zagotavljamo fizič- • Leopold Slak (od 2005) no varovanje, deloma pa skrbimo tudi za delo • Uroš Škrjanc (od 2002) recepcije. • Uroš Taljat (od 1992) Služba izvaja dela na več lokacijah (Ašker- čeva 2, Rimska 11, Zavetiška 5, Tobačna 5 in Karlovška 19) s skupno notranjo površino Služba za multimedijsko podporo 17.584 m2, leta 2018 pa smo pridobili še do- datnih 2000 m2 skladiščnih prostorov v Zgor- D njih Jaršah. ejavnost službe zajema zagotavljanje foto in video dokumentacije doga- Služba pripravlja dela in projekte za tekoče janja na fakulteti. Gre za snemanje vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in na- dogodkov, kot so Besedne postaje (Knjigar- kup opreme, skrbi za fakultetni vozni park, na Filozofske fakultete), izbrani dogodki, ki evidence osnovnih sredstev, zadnja leta pa se jih prirejajo Debaterji Oddelka za anglistiko, posveča tudi energetskemu managementu. 157 Srednje- in dolgoročni prihodnji cilji službe so Na področju požarne varnosti je delovanje zaposlitev receptorjev, zaposlitev delavca za Službe usmerjeno preventivno z namenom delo na višini in okrepitev ekipe vzdrževalcev. preprečitve oziroma čim manjše škode ob mo- rebitnem požaru. Filozofska fakulteta glede na namembnost, število ljudi in velikost objekta Seznam zaposlenih sodi med požarno zahtevne objekte, zato so vsi ukrepi usmerjeni v zgodnje odkrivanje požara • Senada Abdijanović (od 2017) ter varno in hitro evakuacijo iz objekta. Treba je • Ramiza Alagić (od 2017) zagotavljati delovanje v požarno varnost vklju- • Janko Brojan (od 2007) čenih sistemov in usposobljenost uporabnikov • Ljubica Cvetkoska (od 2017) objekta. Ob različnih prenovah, rekonstrukci- • Rasema Čelić (od 2018) jah in vzdrževalnih delih se je požarna varnost • Igor Gaber (od 1993) na objektih fakultete pomembno izboljšala, v • Zdravko Galič (od 1982) preteklosti pa je Služba za varnost in zdravje • Ajša Hamzagić (od 2017) pri delu uspešno izvedla dve celotni evakuaciji • Hadija Korać (od 2017) ljudi iz objektov. • Martina Milić (od 2019) • Zorica Mitrović (od 2017) Na področju ekologije Služba urejuje varno • Jasmin Mustafić Marjetič (od 2011) odstranjevanje odpadkov in nevarnih odpad- • Milica Nikić (od 2017) kov, vodenje evidenčnih listov in izdelavo let- • Šemsa Pehlić (od 2017) nih poročil o nastalih odpadkih, ki jih zahteva • Zvezdan Stanojević (od 2017) pristojno ministrstvo. • Ismeta Šabić (od 2017) Dejavnost varnosti in zdravja pri delu je najprej • Đana Tatarević (od 2017) (od leta 2006) delovala v okviru Gospodarsko- • Milena Tontić (od 2017) -tehnične službe, od leta 2018 pa deluje kot • Danica Vuzem (od 2010) samostojna enota. Služba med drugim uspo- • Mitja Zaplatil (od 2010) sablja zaposlene in študente (ki so vključeni v • Edin Zukić (od 2017) delovne procese) za varnost pri delu. Priložnosti za izboljšanje stopnje varnosti so v prihodnjem načrtovanju in izvajanju promocije Služba za varnost in zdravje zdravja na delovnem mestu, usposabljanjih in pri delu izobraževanjih zaposlenih ter tehničnih izpo- polnitvah in dograditvah varnostnih sistemov. Cilj Službe je, da zaposlenim omogoča varno in uspešno opravljanje poklic- nega dela s polnim delovnim učinkom Seznam zaposlenih od prvega delovnega dne do upokojitve. Za • Tomaž Flis (od 1994) vzdrževanje visokega nivoja varnosti in zdrav- ja pri delu opravlja predvsem naslednje nalo- ge: izbira, nakup in vzdrževanje sredstev za delo ter načrtovanje delovnih mest, izdelo- vanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti, zagotavljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju, zagotavljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, izvajanje notranjih nadzorov nad izvajanjem ukrepov za varno delo, izdelovanje navodil za varno in zdravo delo ter sodelovanje z medi- cino dela. 158 DRUGE ORGANIZACIJSKE ENOTE in projekti drugih shem financiranja, tržni pro- jekti ipd. V tem pogledu je odprtih še veliko možnosti za izboljšave na področju informacij- Znanstvenoraziskovalni inštitut sko-komunikacijskih tehnologij, ki se nenehno Filozofske fakultete (ZIFF) razvijajo in so v veliko pomoč vodjem projek- tov pri razporejanju finančnih in drugih virov. Vloga in pomen Znanstvenoraziskovalne- Kot vsako drugo področje delovanja na viso- ga inštituta Filozofske fakultete, ustanov- košolski ustanovi je tudi raziskovanje podvr- ljenega leta 1979, sta skrb za razvoj, širjenje ženo nenehnim spremembam zaradi želje po in podporo znanstvenoraziskovalnega dela na napredku in izpopolnjevanju sistema, ki bi vo- osrednji humanistični instituciji na Slovenskem dil k prebojem na raziskovalnem področju in ter globalno povezovanje raziskovalcev s podro- h krepitvi trajnostnega razvoja družbe. Sistem- čij humanistike, jezikoslovja in družboslovja. sko uravnoteženo financiranje raziskovalne dejavnosti je zato eden ključnih vidikov, ki bi Svet inštituta, ki je v zadnjih letih doživel velike jih morala zagotoviti država, kar hkrati odpira spremembe v smeri bolj usklajenega in pove- možnosti za pridobivanje finančnih sredstev zanega delovanja raziskovalcev z različnih pod- iz Evropske unije. Naslednji večletni okvirni ročij, je pomembno posvetovalno telo ZIFF, ki program EU za raziskave in inovacije bo tako skrbi za strateški razvoj raziskovalnega dela na pomembno oblikoval različne raziskovalne Filozofski fakulteti. sfere tudi pri nas, zato so pričakovanja, po- Leta 1985 je Inštitut začel izdajati zbirko znan- vezana s financiranjem humanistike in druž- stvenih publikacij Razprave FF. Od treh mono- boslovja, toliko večja. grafij, izdanih v prvem letu nastanka zbirke, je Raziskovalna prizadevanja na področjih huma- do danes število različnih publikacij naraslo na nistike in družboslovja pomembno prispevajo več kot 70 naslovov letno. Pozneje so s podpo- k razvoju znanosti in družbe in se komplemen- ro ZIFF začele izhajati tudi znanstvene revije in tarno povezujejo z vsemi drugimi znanstvenimi različne druge zbirke, pospešeno se je razvijal disciplinami. Zato bo prihodnost raziskovanja na tisk učbenikov. Vse obsežnejša publicistična tem področju zelo raznolika in razvejena. Seveda dejavnost je vodila v ustanovitve Znanstvene danes tudi v znanosti vse bolj prevladujejo težnje založbe Filozofske fakultete leta 2007. po neposredni uporabnosti in ekonomski upra- Raziskovalke in raziskovalci Filozofske fakulte- vičenosti raziskovalnih rezultatov – in pogosto se te, ki se lahko pohvalijo s številnimi odmevni- ustvarja vtis, da družboslovno, zlasti pa humani- mi dosežki, so skozi leta soustvarjali in krojili stično raziskovanje tem pričakovanjem ne zmo- pot znanstvenih disciplin humanistike in druž- re slediti. A velja poudariti, da nobena družba in boslovja. Številni znanstveni uspehi na različ- nobena znanost ne more obstati brez temeljne nih področjih so rezultat skupnega in inter- zmožnosti premišljanja o tistih, ki jo (so)ustvarja- disciplinarnega dela naših raziskovalcev. jo, brez razumevanja človeka, medčloveških od- nosov in družbene dinamike, ki se iz njih poraja, Strokovno službo ZIFF poleg vodje sestavlja brez znanja o jeziku, ki nas vzpostavlja kot misle- pet samostojnih strokovnih sodelavk, ki admi- ča bitja, torej brez humanistike in družboslovja. nistrativno in finančno upravljajo več kot 100 projektov letno. Med njimi so denimo razi- skovalni programi, projekti in drugi podporni Seznam zaposlenih mehanizmi, ki jih financira Agencija za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije, pa tudi • Darinka-Ika Bartol (od 1987) projekti Evropske unije (shema Obzorje 2020), • Saša Blatnik Ristović (od 2018) projekti Evropske komisije, različni projekti, ki • Barbara Dolenc od 2008) jih financirata Evropski sklad za regionalni ra- • Hana Jensterle zvoj ter Evropski socialni sklad, večji projekt v • Ema Karo (od 2018) okviru sheme Evropskega raziskovalnega sveta • Olivera Novaković (od 2016) 159 Center za pedagoško kemije, grščine, latinščine, likovne didak- izobraževanje (CPI) tike, matematike, naravoslovja, nemščine, psihologije, slovenščine, sociologije, špan- C ščine, teologije, umetnostne zgodovine in enter za pedagoško izobraževanje Filo- zgodovine. zofske fakultete je bil ustanovljen leta • Program za pridobitev pedagoško-andra- 1978 z namenom celovitega izobraže- goške izobrazbe za predavatelje višjih stro- vanja in izpopolnjevanja (bodočih) učiteljev. kovnih šol usposablja predavatelje za kako- Poslanstvo Centra kot organizacijske enote Fi- vostno izobraževalno delo ob upoštevanju lozofske fakultete je s strokovnim in raziskoval- sodobnih dognanj pedagoške psihologije, nim pristopom razvijati kakovostno, sodobno, visokošolske didaktike, andragogike, po- raziskovalno podprto pedagoško izobraževa- klicne pedagogike in specifičnosti poklic- nje učiteljev na vseh stopnjah vzgoje in izobra- nega področja. ževanja ter stalno strokovno izpopolnjevanje • Študijska programa za izpopolnjevanje iz diplomantov pedagoških študijskih smeri. bibliotekarstva (Izpopolnjevanje iz biblio- CPI deluje na naslednjih področjih: tekarstva za šolske knjižničarje in Izpopol- njevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski • programi za izpopolnjevanje izobrazbe, izpit) sta namenjena usposabljanju za delo • programi profesionalnega usposa- v šolski knjižnici in pripravi na bibliotekar- bljanja strokovnih delavcev v vzgoji in ski izpit. izobraževanju, • Program Osnove visokošolske didaktike • izobraževanje s področja visokošolske je namenjen izobraževanju visokošolskih didaktike, učiteljev na področjih kakovostnega načr- • koordinacija sistema kakovosti na fakulteti, tovanja, izvajanja in vrednotenja rezultatov • izobraževanje s področja mentoriranja štu- študijskega procesa ob upoštevanju sodob- dentov na praksi, nih teoretičnih spoznanj in načel aktivnega • koordinacija projektov s področja pouče- študija. Namenjen je tako tistim učiteljem, vanja in praktičnega usposabljanja, ki šele začenjajo z delom na Univerzi, kot • koordinacija sistema tutorstva na Filozof- tudi tistim, ki imajo že več let prakse, a že- ski fakulteti, lijo svoje znanje osvežiti in ga posodobiti, • izpiti iz tujih jezikov, obenem pa izmenjati izkušnje s kolegi z • mednarodno sodelovanje, organizacija drugih fakultet. konferenc in poletnih šol. • Program Strokovno izpopolnjevanje tolma- čev za sodišča in urade je namenjen tistim, ki delajo v skupnostnem tolmačenju, ter PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE sodnim tolmačem, ki bi radi poglobili svo- Sodelavci in sodelavke Centra za pedagoško je znanje. izobraževanje izvajajo naslednje programe za izpopolnjevanje izobrazbe: PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA • Program Pedagoško-andragoška izobrazba STROKOVNIH DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU za strokovne delavce v osnovnih in sred- njih šolah je namenjen diplomantom viso- Ena glavnih dejavnosti CPI je tudi izvajanje pro- košolskih študijskih programov, ki želijo gramov profesionalnega usposabljanja strokov- pridobiti pedagoško oziroma pedagoško- nih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so na- -andragoško izobrazbo. Posebnost progra- menjeni učiteljem različnih študijskih področij. ma so specialne didaktike 24 različnih pod- Strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ročij: andragogike, angleščine, biologije, s posodabljanjem njihovega disciplinarnega, družboslovja, filozofije, fizike, francoščine, strokovnega in profesionalnega znanja ter sez- geografije, glasbene vzgoje, italijanščine, nanjanjem z učinkovitimi vzgojno-izobraževal- nimi praksami Center omogoča kontinuiran 160 profesionalni razvoj, fakulteta pa tako ohranja s posebnimi potrebami, tutorstvo za tuje štu-in vzdržuje redne stike s svojimi diplomanti, za- dente in učiteljsko tutorstvo. Center koordinira poslenimi v osnovnih in srednjih šolah. naštete oblike tutorstva, ki so zgled mnogim drugim članicam Univerze v Ljubljani. Vsako leto za delo usposobimo okoli 100 tutorjev štu- KAKOVOST dentov in 21 oddelčnih koordinatorjev tutorjev Center za pedagoško izobraževanje koordinira študentov, ki svetujejo in usmerjajo tutorande. pripravo fakultetnega poročila o kakovosti in od- delčnih poročil o kakovosti ter strokovno podpi- ra dejavnosti za razvoj kakovostnega študija. IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV Kandidati z vsaj osnovnim znanjem tujega jezi- KOORDINIRANJE MENTORIRANJA ŠTUDENTOV NA ka imajo možnost opravljanja izpitov za potrdi- PRAKSI lo o znanju tujega jezika za zasebne ali uradne namene (razpis na delovno mesto, pridobitev Pri izvedbi praktičnega usposabljanja študen- štipendije, študij v tujini, izpolnjevanje meril tov CPI skrbi za koordinacijo med fakulteto, za napredovanje ipd.). Kandidati lahko izbi- mentorji in delovnimi organizacijami, v katerih rajo med 21 tujimi jeziki (angleščino, češčino, se izvaja praksa. Ob tem priložnostno izvaja esperantom, francoščino, grščino, hrvaščino, tudi program izpopolnjevanja za mentorje v italijanščino, japonščino, kitajščino, latinšči- delovnih organizacijah. no, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, portugalščino, ruščino, slovaščino, KOORDINACIJA PROJEKTOV S PODROČJA POUČEVA- srbščino, staro grščino, španščino in švedšči- NJA IN PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA no). S postopkom standardizacije izpraševal- cev in usklajevanja izpita bodo postala spriče- Center za pedagoško izobraževanje sodeluje vala izpita iz tujega jezika usklajena s Skupnim s članicami Univerze v Ljubljani in rektoratom evropskim jezikovnim okvirom. ter se povezuje z vzgojno-izobraževalnimi in- stitucijami. Ti projekti so pomemben dejavnik pri krepitvi splošnih in specifičnih kompetenc MEDNARODNO SODELOVANJE, ORGANIZACIJE KON- v poučevanju. FERENC, POLETNIH ŠOL IN EKSKURZIJ Pri izvedbi nekaterih projektov se Center po- K prepoznavnosti doma in v tujini pripomore vezuje tudi z gospodarstvom. Interdisciplinar- tudi mednarodna dejavnost, saj Center stro- ne študentske projektne skupine omogočajo kovno znanje pri organizaciji izobraževalnih prenos znanja med akademskim okoljem in dogodkov nudi tudi drugim oddelkom. S tem (ne)gospodarstvom ter odpiranje fakultete v se odziva na aktualne probleme in izzive v izo- širše in lokalno okolje; študentom omogočajo braževanju (bodočih) učiteljev. pridobitev delovnih izkušenj in dodatnih kom- petenc že med študijem. Center je prevzel tudi koordinacijo izobraževanj znotraj Univerze v PRIHODNJI IZZIVI Ljubljani v okviru projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu. Gre za delav- Pri svojem delu si bomo v skladu s temeljni- nice, ki so namenjene visokošolskim učiteljem mi načeli za izobraževanje učiteljev, ki jih je na javnih univerzah v Sloveniji. sprejela Evropska komisija (2004), še naprej prizadevali za multidisciplinarno zasnovano izobraževanje, ki je usmerjeno v vseživljenjsko TUTORSTVO izobraževanje in temelji na nenehnem razisko- vanju lastne prakse ter na partnerstvu fakultet Študentsko tutorstvo je na fakulteti formalno in šol. Pri tem bomo skrbeli za spodbujanje urejeno od študijskega leta 2007/08. Deli se kakovosti pedagoškega izobraževanja na vseh na uvajalno tutorstvo, tutorstvo za študente 161 ravneh (v osnovnem, srednjem in visokošol- razis kujejo, poučujejo ali prevajajo. Seminar skem izobraževanju), obenem pa poskrbeli poleg intenzivnega tečaja slovenščine ponuja tudi za večjo prepoznavnost svojega dela. strokovna predavanja (o najnovejših dognanjih s področja slovenskega jezika, literature in kul- ture), izbirne tečaje in spremljevalni program. Seznam zaposlenih • Urška Gruden (2004–2010, od 2013) SLOVENŠČINA NA TUJIH UNIVERZAH • Mihaela Hojker (od 2004) • Luka Hrovat (od 2009) Program na nacionalni ravni koordinira in pod- • Maja Malec (2019) pira lektorate in študije slovenščine na več kot 60 univerzah po svetu. Dejavnost spremljanja slovenističnega dela na univerzah zunaj Slove- nije sega v šestdeseta leta 20. stoletja, intenziv- Center za slovenščino kot drugi in neje pa se je začela razvijati po osamosvojitvi tuji jezik Slovenije v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah (1992). Poslanstvo programa Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik je zagotav ljati kakovosten študij slovenščine, deluje v okviru Oddelka za slovenistiko spodbujati raziskovalno delo na področju slo- Filozofske fakultete in kot posebna orga- venistike v tujini in krepiti akademsko sodelo- nizacijska enota fakultete od leta 1991. Začetek vanje, obenem pa z različnimi projekti predsta- njegovih dejavnosti sega v šestdeseta leta 20. sto- vljati slovenski jezik, književnost in kulturo na letja, ko so na takratnem Oddelku za slovanske univerzah in širše. Letno se slovenščine uči ali jezike in književnosti začeli z načrtnim širjenjem jo študira približno 2500 študentov, študijska mednarodnega akademskega sodelovanja na smer je akreditirana na 28 univerzah. Sloven- področju slovenistike in uveljavljanjem sloven- ščino na tujih univerzah poučuje in predava ščine kot tujega jezika po svetu. okoli 100 učiteljev, od tega je 31 zaposlenih na Filozofski fakulteti. Center skrbi za področje slovenščine kot dru- gega in tujega jezika in sledi spreminjajočim se družbenim potrebam ter vse večjemu povpra- SIMPOZIJ OBDOBJA ševanju po znanju slovenščine kot tujega jezika v Sloveniji in po svetu. Za izvajanje nekaterih Simpozij Obdobja je osrednje mednarodno dejavnosti na nacionalni ravni, npr. za izdajanje znanstveno slovenistično srečanje Centra in potrdil o znanju, izvedbo lektoratov in študijev Oddelka za slovenistiko. Ljubljanski slovenisti slovenščine na tujih univerzah, je pooblaščen s so ga prvič organizirali leta 1979 kot znanstveni strani države. Dejavnosti Centra so se v zadnjih del slovenističnega razpravljanja v okviru Semi- petnajstih letih razširile in so danes organizira- narja, a se je hitro razvil v samostojno tridnev- ne v osmih obsežnih programih. no prireditev. Simpozij pomembno prispeva k promociji slovenske kulture, literature in jezika ter slovenistične znanosti v evropskem in sve- SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN tovnem prostoru. KULTURE Seminar je najstarejši program Centra in najsta- TEČAJI SLOVENŠČINE rejša mednarodna strokovna slovenistična pri- reditev (poteka od leta 1965), namenjena štu- Začetki programa segajo v leto 1982, ko je bila dentom slovenščine na tujih univerzah in tujim na pobudo Slovenske izseljenske matice or- slovenistom, slavistom, književnim ustvarjal- ganizirana prva Poletna šola slovenskega jezi- cem, prevajalcem, strokovnjakom za primerjal- ka, namenjena izpopolnjevanju slovenščine no jezikoslovje in književnost, ki slovenščino pri mlajših potomcih slovenskih izseljencev in 162 zdomcev. Leta 1989 se ji je pridružila Celolet na šola slovenskega jezika (intenzivni tečaj za tuje državljane, ki se odločijo za študij, bivanje ali strokovno izpopolnjevanje v Sloveniji), leta 1995 pa še Zimska šola. Program se je širil in prilaga- jal potrebam naslovnikov s ponudbo rednih in specializiranih tečajev za specifične naslovnike (prevajalci, tolmači, zdravniki, študenti) in tiste s posebnimi cilji (priprava na izpit, integracija pri- seljencev). V zadnjih 15 letih se je slovenščino v okviru Tečajev učilo več kot 13.000 tečajnikov. Program ves čas skrbi tudi za strokovno usposa- bljanje učiteljev slovenščine kot tujega jezika ter sodeluje pri pripravi učbenikov in gradiv. IZPITNI CENTER Razvija in izvaja izpite (okoli 3000 na leto) iz znanja slovenščine kot drugega in tujega jezi- ka. Prvi izpiti so bili izvedeni leta 1991 v okvi- ru uvajanja uradnih jezikovnih zahtev za tuje govorce slovenščine. Leta 1994 so bili uveljav- ljeni standardi znanja slovenščine kot tujega jezika, ki so bili temelj za izpite iz t. i. aktiv- nega znanja, istega leta je Vlada Republike Slovenije imenovala Center za slovenščino kot strokovno komisijo za pripravo standardov ter preverjanje in potrjevanje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika in ustanovljen je bil program Izpitni center. Leta 2000 je bil pripravljen javno veljavni program Slovenšči- na za tujce. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je Izpitni center postal polnopravni član združenja evropskih jezikovnih testatorjev ALTE. Leta 2015 je bil sprejet nov program Slovenščina kot drugi in tuji jezik, ki je uskla- jen z dokumentom Skupni evropski jezikovni okvir, izvajani izpiti pa imajo od 2017 znak ka- kovosti Q ALTE. SLOVENŠČINA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE Zametki programa segajo v leto 1996, ko je Ministrstvo za šolstvo Centru odobrilo mesto lektorja z nalogo poučevati na tečajih Centra in Poletni šoli za otroke ter v organizaciji Zavoda RS za šolstvo izobraževati vzgojitelje in učitelje, ki so v zamejstvu in po svetu poučevali otro- ke, govorce slovenščine kot drugega in tujega jezika. Od takrat se Center posveča naslednjim KNJIŽNE ZBIRKE IN E-GRADIVO dejavnostim: tečajem slovenščine za otroke in • Zborniki Seminarja slovenskega jezika, lite- mladostnike, razvoju tiskanih in elektronskih rature in kulture učnih gradiv, usposabljanju učiteljev, razisko- • Zborniki simpozija Obdobja vanju področja in svetovalnemu delu. Program • Učbeniki Slovenska beseda v živo, A, B, C … predstavlja edinstveni primer povezovanja 1, 2, 3, gremo in Čas za slovenščino Univerze v Ljubljani s primarno in sekundarno • Žepna slovenščina (23 knjižic, 23 jezikov) stopnjo izobraževanja. • Antologija literature Ivana Cankarja s spremnimi besedami in prevodi v 22 jezikih ZALOŽNIŠTVO • časopisi udeležencev Jesenske in Spomla- Dejavnost se je skupaj z drugimi programi danske šole, Jutranjega in Popoldanske- Centra razvijala od leta 1998. V okviru progra- ga tečaja ( Dobesednik), Zimske šole ( Zi- ma izhajajo zborniki prispevkov z znanstvenih mopis), Poletne šole ( Pošopis) in Mladinske in strokovnih srečanj, priročniki in učbeniki za poletne šole ( Poletnik) učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika • e-gradiva: Slika jezika – spletne igrice za ter raznovrstno priložnostno in promocijsko učenje slovenščine za otroke, Slonline – gradivo. Nekatere vsebine so dostopne tudi v spletni tečaj za učenje slovenščine, Otroški elektronski ali interaktivni obliki. kotiček – spletni tečaj slovenščine za otro- ke, WriLab2 – Interaktivni laboratorij bra- nja in pisanja, Pridevnik tedna IZOBRAŽEVANJE STANOVSKA DRUŠTVA IN DEJAVNOSTI Center je osrednja institucija v Sloveniji, ki že več kot 20 let ponuja izobraževalne seminarje • članstvo v ALTE – združenju evropskih s področja slovenščine kot drugega in tujega jezikovnih testatorjev jezika doma in po svetu. Leta 2005 je nastal sa- • Silektornet – interni e-poštni seznam mostojni program Izobraževanje, ki celovito učiteljev slovenščine na tujih univerzah skrbi za strokovno usposobljenost učiteljev slo- venščine kot drugega in tujega jezika v Sloveni- ji, lektorjev slovenščine na univerzah v tujini, Seznam zaposlenih ponuja začetna in nadaljevalna usposabljanja in z izobraževalnimi seminarji skrbi za učitelje, • Tjaša Alič (od 2005) ki slovenščino in druge predmete v slovenščini • dr. Ina Ferbežar (od 1993) poučujejo v zamejstvu in izseljenstvu. • asist. dr. Damjan Huber (od 2008) • Tanja Jerman (od 2004) • dr. Damjana Kern Andoljšek (od 2007) • Jana Kete Matičič (od 2008) TRENUTNI RAZISKOVALNI PROJEKTI IN MEDNA ROD- • Matej Klemen (od 2009–2011, od 2017) NA SODELOVANJA • dr. Mihaela Knez (od 1998) • nacionalna študija Evalvacija modelov uče- • Neža Kočevar (od 2018) nja in poučevanja slovenščine kot drugega • Katja Kralj (2010–2011, od 2018) jezika za učence in dijake, ki jim slovenšči- • red. prof. dr. Simona Kranjc (2005–2009, na ni materni jezik od 2017) • Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetno- • Petra Likar Stanovnik (od 2009) sti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani • mag. Mateja Lutar (od 2008) • Projekt Erasmus+ (K2) Working with volun- • dr. Mojca Nidorfer Šiškovič (od 1995) teers in migrant language education: roles • Brigita Zahirović (od 2019) and competences (VIME) – Prostovoljci v jezikovnem izobraževanju migrantov 164 SLOVENŠČINA NA TUJIH UNIVERZAH Znanstvena založba in knjigarna Seznam učiteljev, napotenih na delo na tuje univerze s kraji in z letom prve zaposlitve: ZNANSTVENA ZALOŽBA FILOZOFSKE FAKULTETE • Beograd: mag. Laura Fekonja Fonteyn, Brno (2007) Založniška dejavnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je več let potekala • Bratislava: dr. Saša Vojtech Poklač, po posameznih organizacijskih enotah dodatno Nitra (2002) in oddelkih, dokler ni krepitev znanstvenega za- • Brno: mag. Mateja Kosi (2011) ložništva tako v smislu števila izdanih publikacij • Bruselj, Gent: Ivana Petric Lasnik, Zagreb, kot tudi njihove odmevnosti pri strokovni jav- Nottingham (2004) nosti narekovala povezovanja enot oziroma nji- • Budimpešta: dr. Mladen Pavičić, Krakov, hove založniške dejavnosti pod okriljem Znan- dodatno Katovice (1988) stvene založbe Filozofske fakultete. Ta je bila • Buenos Aires, La Plata: Tjaša Lorbek (2014) ustanovljena ob koncu leta 2007, leto pozneje • Bukarešta: Katarina Dovč (2017) pa je začela delovati kot samostojna organiza- • Cleveland: dr. Luka Zibelnik (2008) cijska enota fakultete z novo sestavo področnih • Gradec: dr. Andrej Šurla, Praga, Padova, uredništev in jasno začrtano strategijo razvoja. Katovice, dodatno Bielsko Biała (1995) Založba izdaja najnovejše raziskovalne dosež- • Granada: Ana Fras (2011) ke humanističnih in družboslovnih ved pa tudi • Katovice: Tina Jugović (2011) študijsko literaturo in strokovna dela, zanimiva • Köln: Nejc Robida (2017) za širšo javnost. Z več kot 70 knjižnimi naslovi • Krakov: mag. Bojana Todorović (2000) na leto se uvršča med največje znanstvene za- • Lizbona: mag. Mateja Rozman (2008) ložbe s področja humanistike in družboslovja v • London: Maja Rančigaj Beneš, Nottingham Srednji Evropi, obenem pa je vodilna tovrstna (2014) založba Sloveniji, s čimer pomembno prispeva • Lvov: Primož Lubej (2010) k prepoznavnosti Filozofske fakultete Univerze • Moskva: Boštjan Božič, Bukarešta, Bielsko v Ljubljani kot osrednje humanistično-družbo- Biała (2008) slovne institucije pri nas. Znanstvena založba s • Padova: Polona Liberšar, Sofija (2001) svojo dejavnostjo podpira temeljno poslanstvo • Pariz: Petra Seitl (2018) Filozofske fakultete: razvijanje in posredovanje • Peking: mag. Metka Lokar, Center (1998) znanja, ki je predmet spoznavnega procesa, ter • Praga: Magda Lojk, Moskva (2013) spodbujanje kritičnega in ustvarjalnega mišlje- • Rim: Sanja Pirc (2007) nja, ki določa človeka kot razmišljujoče bitje. • Sarajevo: mag. Pavel Ocepek, Gent, dodatno Bruselj (2003) Znanstveno založništvo je vitalnega pomena za • Sofija: Eva Šprager (1998) razvoj visokošolskega izobraževanja in znanosti, • Sombotel: Mojca Jesenovec, Buenos Aires, posledično pa za celotno družbo; pomemben se- dodatno La Plata (2003) gment založniške dejavnosti Znanstvene založbe • Tokio: mag. Meta Klinar, Zagreb, Bruselj, je tako poleg skrbi za objavo raziskovalnih dosež- Louvain-la-Neuve, Buenos Aires, Pariz kov raziskovalcev tudi izdajanje univerzitetnih (2003) učbenikov, s katerimi se aktualna znanstvena • Trst: mag. Rada Lečič, dodatno Padova, spoznanja učinkovito vključujejo v študijski pro- Rim (1993) in dr. Karin Marc Bratina ces. Poleg učbenikov in znanstvenih monografij (2009) založba redno izdaja tudi 15 znanstvenih revij, • Tübingen: dr. Irma Kern Nachtsheim nekatere od njih izhajajo večkrat letno (vsi članki (2011) so prosto dostopni na https://revije.ff.uni-lj.si). In • Varšava: dr. Jasmina Šuler Galos, Krakov čeprav je založba pri znanstvenih objavah usmer- (1984) jena v vsebino, sledi uredniškemu konceptu, ki zagovarja izdajanje oblikovno privlačnih in bral- • Zagreb: Simona Gotal, Pariz (2012) cu prijazno urejenih publikacij. 165 Založba pripravlja interdisciplinarne izdaje, pri globalni ravni in pri nas, v njihovo predstavlja- katerih je povezanih več organizacijskih enot FF, nje pa knjigarna vključuje avtorje, prevajalce, in v sklopu znanstvenoraziskovalne dejavnosti urednike in poznavalce strokovnih področij, ki fakultete sodeluje pri mednarodnih založniških jih obravnavajo predstavljene knjige. projektih. V okviru založbe delujejo štiri uredni- štva, ki skrbijo za posamezna področja založniš- ke dejavnosti fakultete: Uredništvo znanstvenih SEJEM AKADEMSKE KNJIGE LIBER.AC publikacij, Uredništvo visokošolskih in drugih učbenikov, Uredništvo strokovnih publikacij in Znanstvena založba in knjigarna od leta 2010 or- Uredništvo promocijskih gradiv. ganizirata sejem akademske knjige Liber.ac, ki je zasnovan kot tridnevna brezplačna javna prire- Znanstvena založba Filozofske fakultete je od ditev s spremljevalnim programom in v sloven- leta 2017 članica mednarodnega združenja As- skem prostoru uveljavlja novo obliko knjižnega sociation of Learned and Professional Socie- sejma, obenem pa se vzpostavlja novo kulturno ty Publishers (ALPSP), ki združuje več kot 300 in komunikacijsko središče. Sejem povezuje raz-akademskih založnikov z vsega sveta. S tem lične akterje s področja produkcije in promoci- naša založba postaja vedno bolj prepoznavna je akademske knjige od univerzitetnih založb in tudi zunaj meja Slovenije. Ker sledi najnovejšim knjigarn do univerzitetnih knjižnic. Opozarja na smernicam na področju znanstvenega založniš- raznolikost in kakovost slovenskega akademske- tva in univerzitetnega tiska, od maja 2018 omo- ga založništva, najnovejše dosežke znanosti in goča tudi odprti dostop do večine svojih knji- interdisciplinarne razvojne usmeritve v visokem žnih izdaj na spletnem naslovu https://e-knjige. šolstvu. Obenem poskuša akademsko knjigo ff.uni-lj.si. Znanstvena založba Filozofske fakul- približati širši zainteresirani javnosti, študentom, tete je od leta 2018 članica evropske raziskoval- dijakom, ki se odločajo o izbiri študija, kakor tudi ne infrastrukture OPERAS. tistim, ki se v okviru vseživljenjskega izobraževa- nja odločajo za univerzitetno izobrazbo. KNJIGARNA FILOZOFSKE FAKULTETE Liber.ac in Besedne postaje sta tako rekoč zaščite- Filozofska fakulteta se je leta 2003 odločila ni znamki, vezani na ime red. prof. dr. Miha Pin- ustanoviti svojo akademsko knjigarno, ki skrbi tariča, ki si ju je pred leti domislil. Ti jezikovni iz- za prodajo znanstvene in strokovne literature, najdbi sta se ohranili in celo prešli v splošno rabo učbenikov, priročnikov in psiholoških merskih na FF in tudi širše. pripomočkov, ki nastajajo v okviru založniške dejavnosti Filozofske fakultete, ter omogoča ZNANSTVENE REVIJE dostopnost kakovostnih knjig in revij s pod- ročja humanistike in družboslovja. V tem času • Acta Linguistica Asiatica je Knjigarna FF široko razvejala svojo prodajno • Acta Neophilologica mrežo, ki zajema distribucijo knjigarnam po • Andragoška spoznanja / Studies in Adult Sloveniji in v zamejstvu, knjižnicam, javnim za-Education and Learning vodom ter drugim pravnim in fizičnim osebam, • Ars & Humanitas: r evija za umetnost knjige Znanstvene založbe FF pa lahko kupite in humanistiko tudi prek spletnega portala https://knjigarna. • Azijske študije /Asian studies ff.uni-lj.si. Leta 2008 je Knjigarna FF postala tudi • Clotho prostor kreativnih srečevanj in najrazličnejših • Dela kulturnih dogodkov (literarni večeri, recitali, • Documenta Praehistorica debatni klubi, razstave slik, fotografij, karikatur • ELOPE: English Language Overseas ipd.), po imenovanih Besedne postaje. V serijo Perspectives and Enquiries pogovorov o knjigah so vključena izvirna in pre- • Keria: Studia Latina et Graeca vodna družboslovna, humanistična in leposlov- • Linguistica na dela z usmeritvijo v refleksijo najaktualnejših • Muzikološki zbornik / družbenih dogajanj, pojavov in premikov na Musicological Annual 166 • Slovenščina 2.0 • Obdobja • Verba Hispanica • Pontes academici • Vestnik za tuje jezike /Journal • Portreti for Foreign Languages • Prevodi • Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje • Razprave FF KNJIŽNE ZBIRKE • Rostoharjeva zbirka • Seminar slovenskega jezika, literature in • Acta Comparativistica Slovenica kulture • AE gradiva • Slavica Slovenica • Album • Slovenske germanistične študije • Archaeologia historica Slovenica • Studia Humanitatis Asiatica • Arhitekturna zgodovina • Studia Indogermanica Labacensia • BiblioThecaria (instrumenta, disputationes) • Dela • Učbeniki FF • E-GeograFF • Zupaničeva knjižnica • Etno je fletno • Zvezki • GeograFF • Glasba na Slovenskem po 1918 • Glasbena preteklost na Slovenskem Seznam zaposlenih • Historia • Maja Avsenik (od 2008) • Historia artis • Ida Kraš (od 2003) • Historia Facultatis • Jure Preglau (od 2011) • Kultura sožitja • dr. Matevž Rudolf (od 2010) • Kulturna dediščina • mag. Eva Vrbnjak (od 2017) Osrednja humanistična knjižnica selitvijo v NUK leta 1941, še zlasti pa v novo (OHK) stavbo Filozofske fakultete leta 1961, ko so se iz seminarskih tudi preimenovale v oddelčne. O A čeprav so zdaj namenjene tako akademske- srednja humanistična knjižnica je s mu osebju kot študentom, je tesna vez med knjižnim fondom okoli 775.000 enot oddelki in knjižnicami ostala. Pri tem ne gre le (od tega je več kot 50.000 diplomskih, za nakup knjižnega gradiva ali za bibliograf- magis trskih, doktorskih in raziskovalnih del) sko dejavnost, ki se krepi iz leta v leto (vsako največja knjižnica Univerze v Ljubljani, tretja leto se v Cobiss vnese okoli 10.000 zapisov), največja visokošolska knjižnica v Sloveniji (za ampak predvsem za to, da je knjižnica prostor, ljubljansko Narodno in univerzitetno knjižni- kjer so zaposleni na oddelku med seboj v ne- co in Univerzitetno knjižnico Maribor) in peta nehnem živem stiku – kar pripomore k temu, največja knjižnica v državi sploh (presegata da so bibliotekarji seznanjeni z aktualnimi jo le največji javni knjižnici – Mestna knjižni- smernicami v stroki in bolj kompetentno op- ca Ljubljana in Mariborska knjižnica). Obsega ravljajo svoje delo –, obenem pa tudi prostor, 2300 m2 in ima okoli 275 čitalniških mest, od kjer prihaja do interakcije med akademskim leta 2000 pa povprečno beleži skoraj 200.000 osebjem in študenti. obiskov letno. Ustanovljena je bila kot virtu- alna knjižnica, in vsaj v prostorskem smislu V tem času so se podobno razvijale tudi knji- taka tudi ostaja. Prostorsko »realne« so zgolj žnice drugih univerz v Evropi in se soočile z oddelčne knjižnice, ki jo sestavljajo, in teh je izzivom, pred katerega je že dolga leta pos- ob stoletnici nastanka ljubljanske univerze tavljena tudi OHK: ali se združiti ali ne oziro- osemnajst. Dejavnosti, kot so koordinacija na- ma na kakšen način se združiti. Knjižnice, ki bave revij, izdelava statistik in medknjižnična so to težavo rešile, so to storile z radikalnim izposoja, potekajo na ravni OHK kot celote, prostorskim posegom – gradnjo novega po- temu pa se je nedavno pridružila tudi digi- slopja, namenjenega izključno za potrebe talizacija zaključnih študentskih del oziroma knjižnice. njihov vnos v Repozitorij Univerze v Ljubljani. Tudi mi bi si želeli, da bi se študenti in študent- Osnovna dejavnost torej poteka na ravni od- ke nekoč v prihodnosti razgledovali med po- delkov, delo pa usklajujejo delovne skupine licami, kjer bi prosto pristopali do gradiva in za posamezna področja. brskali po knjigah. Se potem usedli v čitalnico Študenti Filozofske fakultete večinoma obi- ali kotiček, kjer bi si mirno delali izpiske, ali skujejo »matično« knjižnico oddelka, na ka- pa se morda umaknili v »seminarski« prostor, terem študirajo, glede na svojo stroko pa si kjer bi s kolegi skupaj razpravljali o kakšni knjižno gradivo izposojajo tudi v drugih od- temi. Šli na kavo v kavarnico in se udeležili delčnih knjižnicah. Največja težava je, da ni- kakšne prireditve. Saj vemo: knjižnice so že majo omembe vredne skupne čitalnice ali ko- dolgo vse kaj drugega kot skladišče knjig, pos- tičkov za delo v ožjih študijskih skupinah in da tale so družabni prostor, kjer se ljudje ne le iz- lahko zaradi prostorske stiske gradivo večino- obražujejo, ampak tudi srečujejo in zabavajo. ma iščejo le prek knjižnično-informacijskega In naj bo združitev takšna ali drugačna, mora sistema Cobiss, ni pa jim – razen v nekaterih ohraniti specifičnost univerzitetnega okolja, knjižnicah – dostopno v prostem pristopu. tesno prepletenost bibliotekarskih dejavnosti s strokami, živost in vrvež študentskega življe- To stanje »dialektične« napetosti med deli in nja, brbotanje novih idej. celoto je seveda posledica zgodovinskega razvoja Univerze, kjer so se z ustanavljanjem posameznih študijskih smeri znotraj njih pos- Seznam zaposlenih topoma oblikovale tudi seminarske knjižnice; te so bile najprej zgolj priročne knjižnice za • mag. Priscila Gulič (od 2018) potrebe priprave predavanj in izvajanja se- • bibliotekarji so navedeni na seznamih minarjev, a so seveda te okvire prerasle že s zaposlenih na posameznih oddelkih 168 Pedagoška enota za šport povezavi s telesnimi praksami. Študentje mo- rajo za opravljeni izpit pri izbranem predmetu Šport ima na Filozofski fakulteti dolgo tra- opraviti izpit iz teorije in praktični del v sklo- dicijo, saj zametki športne vzgoje segajo pu ponujenih športnih programov Pedagoške v leto 1963. Takrat so, tudi na pobudo štu- enote za šport. Število vpisanih študentov na dentov, najeli telovadnico in plačali honorar- predmet Šport in humanistika raste iz leta v nega učitelja. Dve leti pozneje so razmere toli- leto: od začetnih približno 200 se jih v zadnjih ko dozorele, da je bilo mogoče redno zaposliti letih vpisuje več kot 750. prvega učitelja. Študenti so se v učnovzgojni Poleg redne športne aktivnosti študentov or- proces vključevali fakultativno, izbirali so med ganiziramo tudi treninge in tekme za športni- odbojko, košarko in plavanjem. Jeseni 1969 je ke, ki vsakoletno zastopajo barve naše fakulte- Republiška izobraževalna skupnost sprejela te v tekmovanjih v okviru Univerze v Ljubljani. sklep, da financira redno športno vzgojo, ven- Že vrsto let sodelujemo na tekmovanjih v od- dar je fakulteta zaradi pomanjkanja vadbenih bojki (z odbojkarsko ekipo študentk smo bili prostorov uvedla redno športno vzgojo le za že petkrat prvaki Univerzitetne odbojkarske študente drugega letnika. Redno je zaposlila lige), nogometu in košarki (z ekipo košarkar- drugega učitelja športne vzgoje, vadbene sku- jev smo pred leti sodelovali na mednarodnem pine so oblikovali po predhodnih prijavah za turnirju v Kaunasu in Tel Avivu). Naši študenti razpisane športne zvrsti. Od takrat ima šport in študentke sodelujejo tudi na mednarodnih na Filozofski fakulteti pomembno vlogo. Da- športnih tekmovanjih. nes je na Pedagoški enoti za šport zaposlenih kar pet učiteljev športne vzgoje. Leta 2019 smo pridobili certifikat Športniku prijazno izobraževanje, ki ga Olimpijski komi- Kot osrednja humanistična ustanova se tudi te Slovenije podeljuje ustanovam, ki pomaga- danes zavedamo pomembnosti celostnega jo športnikom usklajevati šport in študij. razvoja osebnosti in pomena vrednot, ki jih nudi šport. Sit mens sana in corpore sano je Vse večjo pozornost posvečamo tudi športni tudi naše vodilo. Naši programi so vzgojno- aktivnosti zaposlenih na Filozofski fakulte- -izobraževalni, preventivno zdravstveni, re- ti: omogočamo jim redno tedensko vadbo in kreativni in tekmovalni. Študenti in študentke vsako leto organiziramo vsaj pet športnih ak- lahko izbirajo med brezplačnimi in plačljivi- tivnosti samo za njih. mi programi. Že vrsto let so najbolje obiska- ni programi joge, pilatesa, odbojke, TNZ-ja in smučanja. Športne programe prilagajamo Seznam zaposlenih tudi na podlagi odgovorov v anketnih vprašal- nikih. Tako vsako leto uvedemo kaj novega, s • Gregor Hribar (od 2000) čimer poskušamo zadovoljiti potrebe in želje • Metka Jerman Šenica (od 1998) študentk in študentov. • Maja Krpan Božič (od 2013) • Aleš Močnik (od 2006) Izkoristili smo tudi priložnost, ki jo je prines- • Ana Ravbar (od 2017) la bolonjska prenova študijskih programov, in pripravili učni načrt za splošni izbirni pred- met s petimi ECTS-točkami Šport in humani- stika, ki je bil akreditiran leta 2009 in ga izvaja- mo na prvi in drugi stopnji od študijskega leta 2009/10 dalje za vse študente Univerze v Lju- bljani. S tem predmetom študentke in študen- ti dobijo poglobljene informacije o interdisci- plinarnosti fenomena športa, osvetljenega z izbranimi poglavji iz filozofije, sociologije in zgodovine športa ter medicine in preventive v 169 ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE delavnic ter individualno ali skupinsko sveto- vanje in informiranje o spremembah trga dela. Študentom je na voljo individualno svetovanje Karierni centri Univerze v kot pomoč pri iskanju optimalnih rešitev in Ljubljani, Filozofska fakulteta oblikovanju lastnih načrtov za nadaljnji karier- ni razvoj. Lahko se udeležijo tudi delavnic iz- S obraževanja, kjer pridobijo nove funkcionalne premembe na področju trga dela od- spretnosti in mehke veščine. Na predstavitvah pirajo nove poglede na humanistiko in kariernih poti in kariernih dnevih se lahko štu- družboslovje, predvsem na njuno vlogo dentje povežejo z realnim delovnim okoljem v razvoju družbe 21. stoletja. Vloga kariernega in spoznajo karierne poti svojih predhodnikov centra se, tudi zato, oblikuje na novo in zahte- ter navežejo stike za prihodnja sodelovanja. va tako od strokovnih sodelavcev kot študen- tov zavesten angažma in ozaveščanje o teh Vodilo Kariernega centra Filozofske fakulte- spremembah. te je, in bo tudi v prihodnje, iskanje in potr- jevanje vloge humanistov in družboslovcev v Karierni centri Univerze v Ljubljani delujejo že 21. stoletju. desetletje in so univerzitetna služba, ki razvija, organizira in izvaja različne aktivnosti za krepi- tev zavedanja o pomenu skrbi za pravočasen in Seznam zaposlenih nenehen razvoj kariere. Zaradi raznolikosti štu- dijskih programov in velikega števila študentov • Neža Hlebanja (od 2016) ima znotraj projekta Filozofska fakulteta svojo • Nastja Majerič (od 2019) karierno svetovalko, ki skrbi za celovito karier- no orientacijo za študente in študentke fakulte- te skozi celoten študijski proces – od vpisa do vstopa na trg dela. Študentski svet Filozofske Bliskoviti razvoj tehnologije spreminja delovne fakultete pogoje, delovne odnose in ustvarja nova delov- na mesta. Na trgu dela so poleg akademsko pri- dobljenega znanja vse bolj zaželene t. i. mehke Študentski svet Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani kot najvišji in edini pred- veščine in generične kompetence, predvsem stavniški organ študentov skrbi za posre- dobro razvite sposobnosti komuniciranja, so- dovanje in uveljavljanje študentskega glasu na delovanja, samostojnega učenja, sposobnost fakulteti. 22 predstavnikov – 21 z vsakega od- vodenja, multikulturnega sodelovanja ipd. delka in en predstavnik študentov 3. stopnje Na drugi strani pa lahko zaznamo trend za- z notranje izvoljenim predsedstvom – podaja vedanja pomena timskega dela in multidisci- mnenja o kandidatih za dekana in o pedago- plinarnega pristopa, znotraj katerega brez ški usposobljenosti visokošolskih učiteljev, voli strokovnjakov s področja humanistike in študentske predstavnike v komisije in organe družboslovja ni mogoče reševati problemov fakultete ter predvsem skrbi za zagotavljanje 21. stoletja. Delodajalci šele vzpostavljajo pra- in uresničevanje tako pravic kot tudi dolžnosti ve interdisciplinarne time, ki prinašajo nove študentov. dinamike ter vedenje in znanje o ljudeh, ki Študentski svet Filozofske fakultete je organ s njihove storitve in izdelke uporabljajo. Na ta konstruktivnim načinom delovanja. Tesno so- način tudi humanisti in družboslovci tvorno deluje tako s prodekanom študentom, ki je kot sooblikujejo izdelke, storitve in uporabniške del vodstva najtesnejši vezni člen s študenti, kot izkušnje, dostopne na trgu. s študentskimi predstavniki v Senatu Filozof- Karierni center na Filozofski fakulteti pokriva ske fakultete ter z vodstvom samim, saj se samo temeljna področja navezovanja stikov s poten- na ta način lahko zagotavlja dobrobit vseh štu- cialnimi delodajalci, izvajanje in organizacijo dentov na največji fakulteti v Sloveniji. Poleg 170 delovanja na matični fakulteti je ŠSFF aktivno prisoten tudi v Študentskem svetu Univerze v Ljubljani in komisijah UL, kjer so študentje naše fakultete med najvidnejšimi in najaktivnejšimi predstavniki. Poleg skrbi za kakovost izobraževanja Študent- ski svet skrbi tudi za obštudijsko dejavnost na fakulteti. S pomočjo pridobljenih finančnih sredstev s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS prek razpisov, na katere se lahko prijavijo oddelki, društva ali pa po- samezniki, ki delujejo na Filozofski fakulteti, zagotavlja (so)financiranje projektov, kot so ekskurzije, publikacije, konference, okrogle mize, razstave ... Poleg projektov, ki so omeje- ni na posamezne oddelke, pa Študentski svet Filozofske fakultete podpira tudi fakultetne projekte ( Kako si? Oddelka za psihologijo, medfakultetni literarni natečaj za kratko zgod- bo in poezijo Rdeča nit ter Filozofski maraton v organizaciji Oddelka za filozofijo) in prilo- žnostne humanitarne projekte, kot so Trije zimski botri. Vsi ti projekti so dodatni dokaz odličnosti študentov Filozofske fakultete. Klub alumnov Filozofske fakultete Klub alumnov Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani združuje diplomante, magistrante ali doktorante na oddel- kih in študijskih smereh Filozofske fakultete. Spodbuja njihovo povezovanje z matično fa- kulteto. Klub skrbi za ugled fakultete in uvelja- vljanje družboslovnih in humanističnih strok. Naloga krovnega kluba je tudi promoviranje, krepitev in podpora ustanovljenim klubom alumnov na posameznih oddelkih na fakulteti ter prizadevanje za njihovo medsebojno pove- zovanje. Klub spodbuja povezovanje fakultete z gospodarskimi in negospodarskimi dejav- nostmi ter si prizadeva za sodelovanje z drugi- mi strokami. Med dejavnosti kluba sodijo organiziranje sre- čanj, strokovnih posvetovanj, predavanj, eks- kurzij, razstav; obveščanje članov o aktualnih vprašanjih družboslovnih in humanističnih strok; spremljanje odzivov članov na aktualna dogajanja v stroki; ohranjanje stikov med alu- naša prizadevanja gredo v to smer – bolj dol- mni in fakulteto oziroma posameznimi oddel- goročnimi dobrimi učinki. ki kot izobraževalnimi ter raziskovalnimi insti- tucijami; izmenjava izkušenj s sorodnimi klubi; Ena takih je zagotovo Leto plus, dejavnost, ki sodelovanje z drugimi organizacijami; sodelo- omogoča učenje slovenščine, posebej prila- vanje z mediji. gojeno tujim študentom Univerze v Ljubljani z namenom študente, ki niso domači govorci V prihodnosti načrtujemo, da bomo lahko čla- slovenščine, usposobiti za uspešno kosanje s nom ponudili strokovne in družabne dejavno- študijskimi izzivi v slovenskem jeziku. Rednim sti (strokovna predavanja, izlete, srečanja) ter tujim študentom (torej ne tistim, ki so pri nas pripravili redna letna srečanja v okviru fakulte- na izmenjavi) je omogočeno brezplačno uče- te in periodična srečanja v okviru posameznih nje slovenščine, in sicer v prvem letu njihove- oddelkov. Člane bomo seznanjali o dogodkih ga študija v Ljubljani. Da bi se ti študentje laž- na fakulteti, jim omogočali brezplačno preje- je vključili tako v življenje kot v študij, se jim manje spletnega fakultetnega glasila, popuste pod pogojem, da si z učenjem slovenščine v pri dodatnem izobraževanju, tečajih, delavni- tem prvem letu študija pridobijo 6 ECTS KT, z cah, strokovnih konferencah, omogočali jim opravljanjem študijskih obveznosti na svojem bomo sodelovanje pri projektih Filozofske fa- programu pa najmanj 24 ECTS KT (skupaj to- kultete in jih seznanjali o novih delovnih mes- rej najmanj 30 ECTS KT), omogoči enoletno tih oziroma iskanju kadrov. podaljšanje študentskega statusa. To je torej zanje dodatno ali plus leto, plus pa je seveda Vljudno vabimo vse, ki ste diplomirali, magis- tudi možnost brezplačnega učenja slovenšči- trirali ali doktorirali na Filozofski fakulteti, da ne in posledično lažji vstop v slovenski aka- se včlanite v krovni klub Filozofske fakultete demski svet. oz. v klube posameznih oddelkov prek spletne platforme Graduway. Ker je učenje in poučevanje slovenščine veza- no na eno od matičnih in ustanovnih ved Fi- lozofske fakultete, je ta prevzela koordinacijo Leta plus za celotno univerzo. Pilotno je bilo Leto plus Leto plus prvič izvedeno v študijskem letu U 2016/17, ob njegovi drugi redni izvedbi v štu- niverza v Ljubljani v zadnjih dveh de- dijskem letu 2018/19 pa se je nanj prijavilo že setletjih ponovno beleži povečanje več kot 400 študentov. V nadaljevanju naj bi števila tujih študentov – poleg tistih, zaradi zagotavljanja čim boljše kakovosti pro- ki prihajajo na študijsko izmenjavo, raste tudi grama poskrbeli za najmanj 300 študentov na število redno vpisanih študentov na vseh treh letni ravni. In se tako v slovenščini še naprej študijskih stop njah. Med njimi je največ štu- mirno pripravljali na katero izmed naslednjih dentov iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje ob- ali stoletnic. Jugoslavije. Trend naraščanja števila tujih štu- dentov je v skladu s cilji internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora, ki si jih je slovenska država zastavila v obdobju med letoma 2016 in 2020. Čeprav je bila razprava o internacionalizaciji visokega šolstva poveza- na predvsem s poskusi spreminjanja zakona o visokem šolstvu in z bojaznijo pred vdorom angleščine kot učnega jezika na slovensko univerzo, so se znotraj internacionalizacije razpletale tudi manj udarne, a za Filozofsko fakulteto, predvsem pa za tuje študente Uni- verze v Ljubljani bolj pozitivne zgodbe z – vsaj 172 Filozofska fakulteta v številkah skozi čas Število zaposlenih na Filozofski fakulteti v študijskem letu 2018/2019 V študijskem letu 2018/2019 je na Filozofski fakulteti skupno 680 zaposlenih 48 rednih profesorjev in 47 rednih profesoric 34 izrednih profesorjev in 46 izrednih profesoric 35 docentov in 50 docentk 148 visokošolskih učiteljev in sodelavcev 5 lektorjev in 45 lektoric 250 visokošolskih učiteljic in sodelavk 17 asistentov in 35 asistentk 2 predavatelja in 3 predavateljice 7 učiteljev slovenščine in 24 učiteljic slovenščine na tujih univerzah 28 raziskovalcev in 48 raziskovalk 47 raziskovalcev in raziskovalnih sodelavcev 15 mladih raziskovalcev in 16 mladih raziskovalk 82 raziskovalk in raziskovalnih sodelavk 4 raziskovalni sodelavci in 18 raziskovalnih sodelavk Skupne strokovne službe (22 delavcev in 67 delavk) 29 upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih delavcev Oddelčna tajništva ter strokovni in tehniški 124 upravno-administrativnih sodelavci na oddelkih in strokovno-tehničnih delavk (2 delavca in 27 delavk) Knjižnice (5 delavcev in 30 delavk) 174 Število vpisanih študentk in študentov na dodiplomske univerzitetne študijske programe vključno z bolonjskimi magistrskimi študijskimi programi po letih*13 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 01 03 05 07 09 11 13 15 17 19 0/ 2/ 64/ 6/ 8/ 0/ 2/ 74/ 6/ 8/ 0/ 2/ 84/ 6/ 8/ 0/ 2/ 94/ 6/ 8/ 0/ 2/ 04/ 6/ 8/ 0/ 2/ 14/ 6/ 8/ 196 196 19 196 196 197 197 19 197 197 198 198 19 198 198 199 199 19 199 199 200 200 20 200 200 201 201 20 201 201 Študijsko Število Študijsko Število Študijsko Število leto vpisanih leto vpisanih leto vpisanih 1960/61 1190 1980/81 2405 2000/01 6416 1961/62 1539 1981/82 2275 2001/02 6274 1962/63 1491 1982/83 2233 2002/03 6611 1963/64 1352 1983/84 2324 2003/04 7538 1964/65 1425 1984/85 2340 2004/05 7872 1965/66 1615 1985/86 2630 2005/06 7771 1966/67 1763 1986/87 2802 2006/07 8537 1967/68 1883 1987/88 2610 2007/08 8470 1968/69 2184 1988/89 2645 2008/09 8382 1969/70 2404 1989/90 2801 2009/10 7990 1970/71 2545 1990/91 2727 2010/11 7614 1971/72 2664 1991/92 2966 2011/12 7489 1972/73 2668 1992/93 3414 2012/13 6890 1973/74 2603 1993/94 3799 2013/14 6023 1974/75 2479 1994/95 4077 2014/15 5503 1975/76 2646 1995/96 4049 2015/16 5205 1976/77 2628 1996/97 4643 2016/17 5175 1977/78 2623 1997/98 5270 2017/18 4681 1978/79 2452 1998/99 5775 2018/19 4469 1979/80 2404 1999/00 6156 * Natančni podatki o številu vpisanih študentov pred letom 1960 niso popolni, zato v publikaciji niso objavljeni. 175 Število diplomantk in diplomantov po letih 2500 2000 1500 1000 500 0 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 2013 2016 Leto Število Leto Število Leto Število Leto Število diplo mantov diplo mantov diplo mantov diplo mantov 1926 8 1949 26 1972 168 1995 276 1927 16 1950 42 1973 242 1996 347 1928 30 1951 77 1974 266 1997 418 1929 40 1952 123 1975 255 1998 484 1930 50 1953 97 1976 301 1999 545 1931 51 1954 130 1977 341 2000 611 1932 45 1955 151 1978 334 2001 663 1933 38 1956 161 1979 327 2002 947 1934 56 1957 134 1980 308 2003 762 1935 63 1958 168 1981 368 2004 778 1936 73 1959 189 1982 322 2005 834 1937 57 1960 220 1983 311 2006 843 1938 76 1961 158 1984 251 2007 923 1939 69 1962 110 1985 280 2008 761 1940 78 1963 108 1986 245 2009 838 1941 103 1964 120 1987 233 2010 913 1942 25 1965 124 1988 251 2011 846 1943 29 1966 121 1989 255 2012 1206 1944 31 1967 96 1990 400 2013 1204 1945 5 1968 103 1991 207 2014 1227 1946 4 1969 118 1992 231 2015 1011 1947 31 1970 118 1993 275 2016 2037 1948 32 1971 171 1994 255 2017 644 176 Število magistric in magistrov znanosti po letih* 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 Leto Število Leto Število Leto Število magistrantov magistrantov magistrantov 1965 1 1987 26 2009 83 1966 3 1988 19 2010 86 1967 3 1989 54 2011 54 1968 7 1990 40 2012 88 1969 6 1991 49 2013 75 1970 1 1992 44 2014 116 1971 1 1993 39 2015 174 1972 7 1994 52 2016 341 1973 7 1995 47 2017 378 1974 4 1996 46 1975 21 1997 77 1976 7 1998 68 *1 1977 18 1999 81 1978 19 2000 56 1979 16 2001 109 1980 17 2002 108 1981 17 2003 106 1982 11 2004 116 1983 15 2005 94 1984 18 2006 91 1985 20 2007 90 1986 12 2008 93 * Natančni podatki o številu magistrov znanosti pred letom 1965 niso popolni, zato v publikaciji niso objavljeni. 177 Število doktoric in doktorjev znanosti po letih 120 100 80 60 40 20 0 1920 1923 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 2013 2016 Leto Število Leto Število Leto Število Leto Število doktorantov doktorantov doktorantov doktorantov 1920 1 1945 5 1970 5 1995 35 1921 3 1946 2 1971 11 1996 40 1922 4 1947 0 1972 5 1997 25 1923 12 1948 1 1973 4 1998 41 1924 7 1949 1 1974 5 1999 51 1925 11 1950 0 1975 13 2000 45 1926 3 1951 0 1976 8 2001 54 1927 5 1952 6 1977 15 2002 46 1928 6 1953 6 1978 15 2003 50 1929 4 1954 0 1979 13 2004 50 1930 3 1955 13 1980 5 2005 54 1931 2 1956 10 1981 7 2006 53 1932 0 1957 10 1982 10 2007 63 1933 4 1958 2 1983 12 2008 56 1934 4 1959 25 1984 22 2009 54 1935 1 1960 10 1985 14 2010 84 1936 3 1961 11 1986 18 2011 47 1937 2 1962 7 1987 15 2012 41 1938 6 1963 4 1988 17 2013 60 1939 8 1964 17 1989 13 2014 86 1940 4 1965 33 1990 28 2015 83 1941 15 1966 16 1991 23 2016 89 1942 5 1967 4 1992 35 2017 111 1943 5 1968 6 1993 47 1944 6 1969 5 1994 27 178 V IH JE JIH AN RS) ARODN NSTVENIH DN RUŽEN (AR DELOV ZD ME ZNA US+ KTI M ERAS PROJE I 2018 I ALC LAD RS) M ISKOV (AR RAZ 2017 IN IJA I KI OC OST RS) NSTVENI ANST (AR 2016 ZNA SE PROM ZNAN E ALN , IJE IJE AC 2015 UD ISKOV ŠT EVALV RAZ O JEAN 2014 ERALN RS) ELOV (AR BILAT SOD H 2013 NIH KTI UR OV EZIJSKI PROJE RUKT SKLAD ST IN KOH 2012 tih I KTI ARODNDN PROJE 2011 EVROPSKI IN ov po le MEI RS) I ALN ojekt CILJN 2010 ISKOV KTI (AR RAZ PROJEI RS) I IN ER NI IVNI ALN RC OJE 2009 ELJN KTI T IN E LIKAT ISKOV LAG KTI (AR EFS kovalnih pr TEM AP RAZ PROJE PRI PROJE I I I ALN ELJN RAM RS) TEM ISKOV (AR PROG RAZ evilo razis 0 Št 60 50 40 30 20 10 179 2018 2017 2016 2015 jani. 2014 jubl 2013 ze v L 2012 ije er niv 2011 graf 2010 ono o ete U m ult 2009 eljen ak 2008 tvene edpr ske f 2007 of Znans Neo 2006 2005 žba Filoz 2004 2003 ena zalo 2002 tv FF vošt 2001 ve ra ožni 2000 zp al jena Znans 1999 Ra Soz vl 1998 tano 1997 ov 1996 vezkov) 1995 enik o je bila us (št. z 1994 FF 1993 ta 2008, k 1992 Ponatisi učb Revije 1991 jo od leol * 1990 tih 1989 ikacije j so na v 1988 publ aci 1987 kini 1986 1985 Učbe Strokovne 1984 1983 jižnih izdaj po le 1982 1981 1980 evilo kn 0 Podatki o posameznih tipih publik Št 80 60 20 40 120 100 * 180 Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 18 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 17/ Št. študentov v tujini ERASMUS+ 20 Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 6/17 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 201 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 5/16 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 201 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 4/15 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 201 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 3/14 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 201 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 2/13 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 201 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 1/12 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 201 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 0/11 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 201 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 9/10 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA 200 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi Št. študentov iz tujine ERASMUS+ 8/09 Št. študentov v tujini ERASMUS+ PRAKSA tih 200 Št. študentov v tujini ERASMUS+ Št. študentov iz tujine, ostali programi 7/08 Št. študentov iz tujine ERASMUS+ Št. študentov v tujini ERASMUS+ 200 ov po le Št. študentov iz tujine, ostali programi 6/07 Št. študentov iz tujine ERASMUS+ Št. študentov v tujini ERASMUS+ 200 Št. študentov iz tujine, ostali programi 5/06 Št. študentov iz tujine ERASMUS+ tudent Št. študentov v tujini ERASMUS+ 200 Št. študentov iz tujine, ostali programi 4/05 Št. študentov iz tujine ERASMUS+ Št. študentov v tujini ERASMUS+ 200 Št. študentov iz tujine, ostali programi 3/04 Št. študentov iz tujine ERASMUS+ Št. študentov v tujini ERASMUS+ 200 tudentk in š Št. študentov iz tujine, ostali programi 2/03 Št. študentov iz tujine ERASMUS+ Št. študentov v tujini ERASMUS+ 200 jih š Št. študentov iz tujine, ostali programi 1/02 Št. študentov iz tujine ERASMUS+ Št. študentov v tujini ERASMUS+ 200 Št. študentov iz tujine, ostali programi 0/01 Št. študentov iz tujine ERASMUS+ evilo tu Št. študentov v tujini ERASMUS+ 200 Št 0 50 100 150 200 250 300 181 Knjižnice in knjižnični fondi ZGODOVINA NASTAJANJA ODDELČNIH KNJIŽNIC 1941 FILOZOFSKE FAKULTETE Selitev knjižnic v NUK 1919 1950 Knjižnica Seminarja za teoretično filozofijo Knjižnica Inštituta za psihologijo (PSI) (FIL) 1961 Knjižnica Pedagoškega seminarja (PED) Knjižnica Seminarja za slovansko filologijo Selitev knjižnic v Filozofsko fakulteto na (SLA) Aškerčevi 2 Knjižnica Romanističnega seminarja (ROM) 1961 1920 Knjižnica Oddelka za sociologijo (SOC, ločitev od skupne knjižnice s filozofijo) Knjižnica Historičnega seminarja (ZGO) Knjižnica Umetnostnozgodovinskega 1962 seminarja (UMZ) Knjižnica Oddelka za muzikologijo (MUZ) Priročna knjižnica Germanističnega seminarja (GER) 1995 Knjižnica Klasičnega seminarja (KLF) Knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije Knjižnica Geografskega inštituta (GEO) (AAŠ) 1921 1996 Knjižnica Lingvističnega seminarja (PRJ) Knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo (BIB) 1923 1996 Knjižnica Arheološkega seminarja (ARH) Združitev v Osrednjo humanistično knjižnico (OHK) 1927 1997 Knjižnica Seminarja za primerjalno zgodovino književnosti (PRK) Knjižnica Oddelka za prevajanje in tolmačenje (2006 priključena Knjižnici za anglistiko in 1940 germanistiko) Knjižnica Seminarja za etnologijo in etnografi- jo (ETN, ločitev od slavističnega seminarja) Knjižnično gradivo oddelčnih knjižnic Filozofske fakultete skozi čas 1932*14 Arh Fil Geo Ger Klf Ped Prk Rom Sla Spj Umz Zgo Skupaj 617 3220 4058 3682 2253 2000 220 810 20.350 600 1450 4000 43.260 1944 Požar v NUK, okoli 15.000 knjig je zgorelo, skoraj v celoti romanski, germanski, lingvistični in klasični seminar. * Podatki nav. po: Melita Pivec-Stelè: »Naše knjižnice«. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 13/1–4 (1932). 182 1945–2000 Knjižnično gradivo oddelčnih knjižnic po petletjih**15 Odd. 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 Arh 800 1195 2070 3651 4672 5163 7082 8366 11.875 14.125 18.866 18.866 Aaš 3630 Bib 701 3856 Etn 103 947 1275 2085 2744 3351 4983 6780 12.667 13.753 14.130 15.018 Fil 3306 3837 4260 5500 6935 8280 10.183 11.970 12.845 13.885 15.274 17.841 Geo 6220 8870 12.837 30.643 35.101 39.331 45.704 53.902 61.874 67.263 72.108 77.089 Ger 690 1964 3603 6075 13.683 18.976 25.475 29.812 40.515 43.923 51.288 54.427 Klf 0 1245 2462 3394 5389 6798 8240 9597 10.246 11.288 11.826 12.944 Muz 1771 4131 6532 8549 10.320 11.812 13.215 15.223 Ped 2500 3500 5000 6000 7500 8870 10.342 12.092 13.868 17.528 19.800 22.355 Prk 570 843 1213 1986 2700 4656 6893 8799 10.362 11.777 13.032 14.799 Psi 1130 1568 3633 5780 9241 12.267 13.911 15.319 18.020 19.162 Rom 1890 2640 3391 4359 7663 10.860 13.100 14.750 17.693 20.227 24.002 26.900 Sla 21.904 23.239 25.390 30.181 42.535 50.649 58.705 68.041 77.299 86.534 94.877 104.048 Soc 1767 3413 5868 8146 9736 11.740 14.429 18.093 Spj 128 347 600 1100 2079 3211 4105 4833 5227 5706 7151 8177 Umz 2775 3100 3669 4510 5950 7183 8621 9870 12.083 14.677 17.093 20.728 Zgo 3270 3546 6372 9015 21.042 23.000 27.865 35.837 39.400 43.820 47.396 52.087 Skupaj 44.156 55.273 73.272 110.067 165.164 203.652 252.939 303.611 359.921 403.377 453.208 505.243 Grafični prikaz knjižničnega gradiva oddelčnih knjižnic 1945–2000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 ** Podatki do leta 1960 so nezanesljivi. 183 Grafični prikaz knjižničnega gradiva OHK 2001–2017 900.000 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Grafični prikaz prirasta knjižničnega gradiva OHK 2001–2017 25.000 20.000 15.000 10.000 5000 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 184 Dodatki Seznam dekanov in dekanj 1930/1931 ter prodekanov in prodekanj dekan: prof. dr. Jakob Kelemina prodekan: prof. dr. Izidor Cankar 1919/1920 1931/1932 dekan: prof. dr. Rajko Nahtigal dekan: prof. dr. France Veber prodekan: prof. dr. Ivan Prijatelj prodekan: prof. dr. Jakob Kelemina 1920/1921 1932/1933 dekan: prof. dr. Ivan Prijatelj dekan: prof. dr. Ivan Prijatelj prodekan: prof. dr. Rajko Nahtigal prodekan: prof. dr. France Veber 1921/1922 1933/1934 dekan: prof. dr. Artur Gavazzi dekan: prof. dr. Karel Oštir prodekan: prof. dr. Ivan Prijatelj prodekan: prof. dr. Ivan Prijatelj 1922/1923 1934/1935 dekan: prof. dr. France Kidrič dekan: prof. dr. Rajko Nahtigal prodekan: prof. dr. Artur Gavazzi prodekan: prof. dr. Karel Oštir 1923/1924 1935/1936 dekan: prof. dr. Jovan Hadži dekan: prof. dr. Milko Kos prodekan: prof. dr. Karel Ozvald prodekan: prof. dr. Rajko Nahtigal 1924/1925: 1936/1937 dekan: prof. dr. Ljudmil Hauptmann dekan: prof. dr. France Kidrič prodekan: prof. dr. Jovan Hadži prodekan: prof. dr. Milko Kos 1925/1926 1937/1938 dekan: prof. dr. Nikola Radojčić dekan: prof. dr. Jakob Kelemina prodekan: prof. dr. Ljudmil Hauptman prodekan: prof. dr. France Kidrič 1926/1927 1938/1939 dekan: prof. dr. Fran Ramovš dekan: prof. dr. France Kidrič prodekan: prof. dr. Nikola Radojčić prodekan: prof. dr. Jakob Kelemina 1927/1928 1939/1940 dekan: prof. dr. Karel Ozvald dekan: prof. dr. Jovan Hadži prodekan: prof. dr. Fran Ramovš prodekan: prof. dr. France Kidrič 1928/1929 1940/1941 dekan: prof. dr. Aleksandar Stojičević dekan: prof. dr. Anton Melik prodekan: prof. dr. Karel Ozvald prodekan: prof. dr. Jovan Hadži 1929/1930 1941/1942 dekan: prof. dr. Izidor Cankar dekan: prof. dr. Franc Šturm prodekan: prof. dr. Aleksandar Stojičević prodekan: prof. dr. Anton Melik 186 1942/1943 1954/1955 dekan: prof. dr. Franc Šturm dekan: red. prof. dr. Božo Škerlj prodekan: prof. dr. Fran Ramovš prodekan: izr. prof. dr. Anton Grad 1943/1944 1955/1956 dekan: prof. dr. Franc Šturm dekan: red. prof. dr. Anton Ocvirk prodekan: prof. dr. Fran Ramovš prodekan: red. prof. dr. Božo Škerlj 1944/1945 1956/1957 dekan: prof. dr. Jakob Kelemina dekan: red. prof. dr. Anton Ocvirk prodekan: prof. dr. Vojeslav Molè prodekan: red. prof. dr. Ivan Vidav 1945/1946 1957/1958 dekan: prof. dr. Anton Melik dekan: red. prof. dr. Bogo Grafenauer prodekan: prof. dr. Anton Peterlin prodekan: izr. prof. dr. Stanko Gogala 1946/1947 1958/1959 dekan: prof. dr. Anton Peterlin dekan: red. prof. dr. Metod Mikuž prodekan: prof. dr. Anton Ocvirk prodekan: red. prof. dr. Bogo Grafenauer 1947/1948 1959/1960 dekan: prof. dr. Stanko Škerlj dekan: red. prof. dr. Metod Mikuž prodekan: prof. dr. Anton Peterlin prodekan: red. prof. dr. Bogo Grafenauer 1948/1949: 1960/1961 dekan: red. prof. dr. Jovan Hadži dekan: red. prof. dr. Emil Štampar prodekan: red. prof. dr. Stanko Škerlj prodekan: izr. prof. dr. France Bezlaj 1949/1950 1961/1962 dekan: red. prof. dr. Jovan Hadži dekan: red. prof. dr. Emil Štampar prodekan: red. prof. dr. Stanko Škerlj prodekan: izr. prof. dr. France Bezlaj 1950/1951 1962/1963 dekan: red. prof. dr. Milan Grošelj dekan: izr. prof. dr. Vladimir Schmidt prodekan: red. prof. dr. Stanko Škerlj prodekan: doc. dr. Ferdo Gestrin 1951/1952 1963/1964 dekan: red. prof. dr. Anton Slodnjak dekan: red. prof. dr. Vladimir Schmidt prodekan: red. prof. dr. Milan Grošelj prodekan: izr. prof. dr. Ferdo Gestrin 1952/1953 1964/1965 dekanja: red. prof. dr. Alma Sodnik dekan: red. prof. dr. Stanko Gogala prodekan: red. prof. dr. Anton Slodnjak prodekan: izr. prof. dr. Valentin Logar 1953/1954 1965/1966 dekan: red. prof. dr. Josip Korošec dekan: red. prof. dr. Stanko Gogala prodekan: izr. prof. dr. Anton Grad prodekan: izr. prof. dr. Valentin Logar 187 1966/1967 1978/1979 dekan: red. prof. dr. Anton Grad dekan: izr. prof. dr. Matjaž Kmecl prodekan: doc. dr. Anton Žun prodekan: izr. prof. dr. Mirko Pak prodekanja: izr. prof. dr. Ana Krajnc 1967/1968 dekan: red. prof. dr. Anton Grad 1979/1980 prodekan: doc. dr. Anton Žun dekan: red. prof. dr. Janko Pleterski prodekanja: izr. prof. dr. Helga Glušič 1968/1969 prodekan: izr. prof. dr. Mirko Jurak dekan: red. prof. dr. Valentin Logar prodekan: doc. dr. Igor Vrišer 1980/1981 dekan: red. prof. dr. Janko Pleterski 1969/1970 prodekanja: izr. prof. dr. Helga Glušič dekan: red. prof. dr. Valentin Logar prodekan: izr. prof. dr. Mirko Jurak prodekan: izr. prof. dr. Igor Vrišer 1981/1982 1970/1971 dekan: red. prof. dr. Mirko Jurak dekan: red. prof. dr. Dragotin Cvetko prodekan: izr. prof. dr. Marko Kerševan prodekan: izr. prof. dr. Janez Stanonik prodekanja: izr. prof. dr. Barica Marentič Požarnik 1971/1972 dekan: red. prof. dr. Dragotin Cvetko 1982/1983 prodekan: izr. prof. dr. Janez Stanonik dekan: red. prof. dr. Mirko Jurak prodekan: izr. prof. dr. Marko Kerševan 1972/1973 prodekanja: izr. prof. dr. Barica Marentič dekan: red. prof. dr. Janez Stanonik Požarnik prodekan: izr. prof. dr. Vasilij Melik 1983/1984 1973/1974 dekan: red. prof. dr. Nace Šumi dekan: red. prof. dr. Janez Stanonik prodekan: red. prof. dr. Kajetan Gantar prodekan: izr. prof. dr. Vasilij Melik prodekan: izr. prof. dr. Janek Musek 1974/1975 1984/1985 dekan: red. prof. dr. Vasilij Melik dekan: red. prof. dr. Nace Šumi prodekan: izr. prof. dr. Levin Šebek prodekan: red. prof. dr. Kajetan Gantar prodekan: izr. prof. dr. Janek Musek 1975/1976 dekan: red. prof. dr. Vasilij Melik 1985/1986 prodekan: red. prof. dr. Levin Šebek dekan: red. prof. dr. Nace Šumi prodekan: izr. prof. dr. Dušan Nečak 1976/1977 prodekan: izr. prof. dr. Janek Musek dekan: red. prof. dr. Vasilij Melik prodekan: red. prof. dr. Levin Šebek 1986/1987 dekan: red. prof. dr. Nace Šumi 1977/1978 prodekan: izr. prof. dr. Dušan Nečak dekan: izr. prof. dr. Matjaž Kmecl prodekan: izr. prof. dr. Janek Musek prodekan: izr. prof. dr. Mirko Pak prodekan: doc. dr. Ludvik Horvat prodekanja: doc. dr. Ana Krajnc 188 1987/1988 1996/1997 dekan: izr. prof. dr. Dušan Nečak dekan: red. prof. dr. Frane Jerman prodekan: doc. dr. Vladimir Pogačnik prodekan: izr. prof. dr. Janko Muršak prodekan: doc. dr. Ludvik Horvat prodekan: izr. prof. dr. Anton Gosar 1988/1989 1997/1998 dekan: izr. prof. dr. Dušan Nečak dekan: red. prof. dr. Ludvik Horvat prodekan: doc. dr. Vladimir Pogačnik prodekanja: izr. prof. dr. Neva Šlibar prodekan: asist. dr. Argio Sabadin prodekan: izr. prof. dr. Anton Gosar 1989/1990 1998/1999 dekan: red. prof. dr. Mirko Pak dekan: red. prof. dr. Ludvik Horvat prodekan: red. prof. dr. Janez Höfler prodekanja: izr. prof. dr. Neva Šlibar prodekan: doc. dr. Argio Sabadin prodekan: izr. prof. dr. Anton Gosar 1990/1991 1999/2000 (v. d.) dekan: red. prof. dr. Leon Zorman dekan: red. prof. dr. Ludvik Horvat (v. d.) prodekan: doc. dr. Janez Peršič prodekanja: izr. prof. dr. Neva Šlibar (v. d.) prodekan: doc. dr. Mitja Guštin prodekan: izr. prof. dr. Andrej Bekeš 1991/1992 2000/2001 dekan: red. prof. dr. Marko Kerševan dekan: red. prof. dr. Ludvik Horvat prodekan: izr. prof. dr. Anton Janko prodekanja: red. prof. dr. Neva Šlibar prodekan: red. prof. dr. Martin Žnideršič prodekan: izr. prof. dr. Andrej Bekeš 1992/1993 2001/2002 dekan: red. prof. dr. Marko Kerševan dekan: red. prof. dr. Ludvik Horvat prodekan: red. prof. dr. Martin Žnideršič prodekanja: red. prof. dr. Neva Šlibar prodekan: izr. prof. dr. Anton Janko prodekan: izr. prof. dr. Andrej Bekeš 1993/1994 2002/2003 dekan: red. prof. dr. Frane Jerman dekanja: red. prof. dr. Neva Šlibar prodekanja: izr. prof. dr. Nataša Golob prodekan: doc. dr. Jože Urbanija prodekan: red. prof. dr. Martin Žnideršič prodekan: doc. dr. Tomo Virk prodekanja: izr. prof. dr. Katarina Bedina 2003/2004 1994/1995 dekan: red. prof. dr. Božidar Jezernik dekan: red. prof. dr. Frane Jerman prodekan: doc. dr. Jože Urbanija prodekanja: izr. prof. dr. Katarina Bedina prodekan: izr. prof. dr. Tomo Virk prodekan: red. prof. dr. Martin Žnideršič 2004/2005 1995/1996 dekan: red. prof. dr. Božidar Jezernik dekan: red. prof. dr. Frane Jerman prodekan: doc. dr. Jože Urbanija prodekan: izr. prof. dr. Janko Muršak prodekan: izr. prof. dr. Tomo Virk prodekan: izr. prof. dr. Anton Gosar prodekan: izr. prof. dr. Miha Pintarič 189 2005/2006 2012/2013 dekan: red. prof. dr. Božidar Jezernik dekan: red. prof. dr. Andrej Černe prodekan: red. prof. dr. Valentin Bucik prodekan: red. prof. dr. Vojko Gorjanc prodekan: doc. dr. Nikolaj Jež prodekan: izr. prof. dr. Tone Smolej prodekan: izr. prof. dr. Miha Pintarič prodekanja: izr. prof. dr. Danijela Trškan 2006/2007 2013/2014 dekan: red. prof. dr. Božidar Jezernik dekanja: red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak prodekan: red. prof. dr. Valentin Bucik prodekan: izr. prof. dr. Martin Germ prodekan: doc. dr. Nikolaj Jež prodekan: red. prof. dr. Predrag Novaković prodekan: izr. prof. dr. Miha Pintarič prodekan: izr. prof. dr. Gregor Perko 2007/2008 2014/2015 dekan: red. prof. dr. Valentin Bucik dekanja: red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak prodekan: red. prof. dr. Andrej Černe prodekan: izr. prof. dr. Martin Germ prodekan: doc. dr. Martin Germ prodekan: red. prof. dr. Predrag Novaković prodekanja: izr. prof. dr. Frančiška Trobevšek prodekan: izr. prof. dr. Gregor Perko Drobnak 2015/2016 2008/2009 dekanja: red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak dekan: red. prof. dr. Valentin Bucik prodekan: izr. prof. dr. Martin Germ prodekan: red. prof. dr. Andrej Černe prodekanja: izr. prof. dr. Tatjana Marvin prodekan: izr. prof. dr. Martin Germ prodekan: red. prof. dr. Predrag Novaković prodekanja: izr. prof. dr. Frančiška Trobevšek prodekan: izr. prof. dr. Gregor Perko Drobnak 2016/2017 2009/2010 dekanja: red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak dekan: red. prof. dr. Valentin Bucik prodekan: izr. prof. dr. Martin Germ prodekan: red. prof. dr. Andrej Černe prodekanja: izr. prof. dr. Tatjana Marvin prodekan: izr. prof. dr. Vojko Gorjanc prodekan: red. prof. dr. Predrag Novaković prodekanja: izr. prof. dr. Frančiška Trobevšek prodekan: izr. prof. dr. Gregor Perko Drobnak 2017/2018 2010/2011 dekan: red. prof. dr. Roman Kuhar dekan: red. prof. dr. Valentin Bucik prodekan: izr. prof. dr. Gašper Ilc prodekan: red. prof. dr. Andrej Černe prodekanja: red. prof. dr. Jasna Mažgon prodekan: izr. prof. dr. Vojko Gorjanc prodekanja: izr. prof. dr. Barbara Pihler Ciglič prodekanja: izr. prof. dr. Frančiška Trobevšek prodekanja: izr. prof. dr. Katja Vintar Mally Drobnak 2011/2012 2018/2019 dekan: red. prof. dr. Andrej Černe dekan: red. prof. dr. Roman Kuhar prodekan: red. prof. dr. Vojko Gorjanc prodekan: izr. prof. dr. Gašper Ilc prodekan: izr. prof. dr. Tone Smolej prodekanja: red. prof. dr. Jasna Mažgon prodekanja: izr. prof. dr. Danijela Trškan prodekanja: izr. prof. dr. Barbara Pihler Ciglič prodekanja: izr. prof. dr. Katja Vintar Mally 190 Seznam tajnikov in tajnic fakultete • dr. Marko Kerševan • dr. Vladimir Klemenčič • Anton Pišek (1962–1981) • akad. dr. Janko Kos • Maja Dolenc (1981–1983) • dr. Tomo Korošec • Marjan Strle (1983–1984) • dr. Boris Kožuh • Lidija Koman Perenič (1984–1990) • dr. Ana Krajnc • Amalija Šiftar (1990–1999) • dr. Vekoslav Kremenšek • Dragica Pristavec (1999–2002) • dr. Sonja Kump • Matjaž Jarc (2003) • dr. Jurij Kunaver • dr. Renata Kranjčec (2002, 2004–2019) • akad. Lojze Lebič Nadomeščanje: • akad. dr. Valentin Logar • Sonja Drozdek Šinko (2017–2018) • ddr. Barica Marentič Požarnik • Tanja Hribar (2019–) • dr. Ljubica Marjanovič Umek • dr. Zdenko Medveš • akad. dr. Vasilij Melik Seznam zaslužnih profesorjev in • dr. Luc Menaše profesoric • dr. Erika Mihevc Gabrovec • dr. Andrej Bekeš • dr. Tjaša Miklič • dr. Branko Berčič • ddr. Metod Mikuž • dr. Marija Bergamo • dr. Janek Musek • dr. Milica Bergant • dr. Dušan Nečak • akad. dr. France Bezlaj • dr. Albina Nećak Lük • dr. Janez Bogataj • dr. Vilko Novak • akad. dr. Marja Boršnik • akad. dr. Anton Ocvirk • akad. dr. Rajko Bratož • akad. dr. Janez Orešnik • dr. Marjan Britovšek • dr. Martina Orožen • akad. dr. Srečko Brodar • dr. Mirko Pak • akad. dr. Dragotin Cvetko • akad. dr. Boris Paternu • akad. dr. Bojan Čop • dr. Vid Pečjak • dr. Božidar Debenjak • dr. Marko Polič • dr. Aleksandra Derganc • dr. Dušan Plut • akad. dr. Ivan Gams • dr. Breda Pogorelec • akad. dr. Kajetan Gantar • dr. Darko Radinja • akad. dr. Ferdo Gestrin • dr. Atilij Rakar • dr. Helga Glušič • dr. Andrej Rijavec • ddr. Nataša Golob • ddr. Rudi Rizman • akad. dr. Anton Grad • dr. Mitja Saje • akad. dr. Bogo Grafenauer • dr. Vladimir Schmidt • dr. Meta Grosman • akad. dr. Primož Simoniti • ddr. Janez Höfler • dr. Jože Sivec • akad. dr. Tine Hribar • dr. Aleksander Skaza • akad. dr. Svetozar Ilešič • dr. Mitja Skubic • dr. Frane Jerman • dr. Miroslav Stiplovšek • dr. Matjaž Jeršič • dr. France Strmčnik • dr. Jože Kastelic • dr. Alenka Šivic Dular 191 • dr. Neva Šlibar • mag. Apolonija Klančar Kobal (1996–2002) • dr. Zmago Šmitek • doc. dr. Stanko Klinar (1968–1998) • dr. Nace Šumi • red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn • akad. dr. Ljubinka Teržan (1993–1999) • dr. Ivan Toličič • Vida Kološa (1977–2018) • dr. Ada Vidovič Muha • lekt. Ivan Konte (1966–1980) • dr. Ignacij Voje • izr. prof. dr. Irena Kovačič (1988–1997) • akad. dr. Igor Vrišer • lekt. Doris Križaj (1970–1992) • akad. dr. Franc Zadravec • mag. Aleksander Kustec (1994–1999) • akad. dr. Fran Zwitter • Sabine Langridge (1991–1996) • dr. Drago Žagar • Jonathan Lewis (1966–1967) • dr. Martin Žnideršič • red. prof. dr. David Limon (1979–1984) • lekt. Alasdair MacKinnon (1963–1965) Seznam nekdanjih zaposlenih • lekt. Tina Mahkota (1992–2003) po oddelkih • red. prof. dr. Tatjana Marvin (1997–2011) • red. prof. Milena Milojević Sheppard Seznam vključuje vse, ki so bili na Filozofski fa- (1985–2014) kulteti zaposleni vsaj za polovični delovni čas • lekt. Bojan Moll (1961–1978) in so delovali vsaj en semester. Zaradi pomanj- • red. prof. dr. Uroš Mozetič (1989–2016) kljivih podatkov v fakultetnih arhivih dopušča- • dr. Dušan Pavlič (1955–1965) mo možnost napak in vas prosimo, da nam jih • lekt. Marija Peklenik (1988–2001) sporočite, če jih opazite. • red. prof. dr. Jerneja Petrič (1981–2012) • Kenneth Richards (1959–1963) ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO • Michael Scammel (1958–1959) • red. prof. dr. Robin Bates (1987–1988, • lekt. Nataša Schell Bratina (1997–2007) 1994–1995) • izr. prof. dr. Urška Sešek (1997–2018) • Allyson Beckett (1978–1979) • Oliver Sims (2000) • Marjana Benčina (1988–2018) • mag. Franc Slivnik (1961–1987) • mag. Saša Benulič (1992–2007) • red. prof. dr. Janez Stanonik (1953–1990) • Sonja Berce (1980–1990) • Marija Šinko (1987–1995) • Dana Blagajne (1960–1988) • lekt. Marija Švajger (1970–1993) • dr. Katarina Bogataj Gradišnik (1961–1989) • red. prof. dr. Rastislav Šuštaršič • David Boulting (2000) (1987–2014) • Philip Burt (1985–1990) • red. prof. dr. Frančiška Trobevšek • dr. Dušan Čop (1970–1981) Drobnak (1989–2018) • doc. dr. Margaret Davis (1971–1977, • lekt. Helena Vogrinec Hribar (2001–2011) 1987–2000) • izr. prof. dr. Alenka Vrbinc (1991–1996) • Una Mary Rosalind Dinning (1977–1978) • Richard Webster (1952–1953) • Madeleine Mary Duff (1967–1970) • asist. dr. Mihaela Zavašnik Arčnik • Richard Francis (1984–1985) (2001–2009) • lekt. Franc Friedl (1961–1991) • mag. Alenka Goričan (1970–1987) ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO • zasl. prof. dr. Meta Grosman (1960–2009) • mag. Vladimira Bertoncelj Kučar • dr. Nada Grošelj (2002–2004) (1976–1985) • Angelika Hribar (1970–2005) • red. prof. dr. Tatjana Bregant (1955–1988) • red. prof. dr. Mirko Jurak (1961–2005) • dr. Vojka Cestnik (2007–2014) 192 • mag. Radovan Cunja (1989–1992) ODDELEK ZA AZIJSKE ŠTUDIJE • izr. prof. dr. Bojan Djurić (1977–2018) • zasl. prof. dr. Andrej Bekeš (1995–2007) • mag. Miran Erič (1994–2005) • asist. dr. Boštjan Bertalanič (2012–2013) • Srečko Firšt (1994) • lekt. mag. Bi Yanli 毕艳莉 (2004–2006) • dr. Teja Gerbec (2011–2014) • lekt. mag. Chang Minyoung 장민영 • red. prof. ddr. Mitja Guštin (1989–2005) (2015–2016, 2017–2018) • Margareta-Ana Hirschbäck Merhar • lekt. Chan Yaoyao 产瑶瑶 (2017–2019) (1987–2005) • doc. dr. Tinka Delakorda Kawashima • doc. dr. Milan Horňák (2006–2009) (2003–2004, 2006–2010) • pred. Milena Horvat (1977–2018) • lekt. mag. Dong Lijing 董立晶 (2009–2011) • doc. dr. Janka Istenič (1985–1990) • lekt. mag. Endo (Tsukada) Yukiko • Mojca Jereb (2008–2009) 遠藤 (塚田)由希子 (2001–2004) • mag. Draško Josipovič (1989–1995) • lekt. mag. He Lirong (2002–2004) • zasl. prof. dr. Jože Kastelic (1968–1983) • lekt. Hu Suhong 胡素红 (2006–2007) • red. prof. dr. Josip Klemenc (1946–1967) • lekt. mag. Huang Nansong (1997–1998, • izr. prof. dr. Timotej Knific (1974–1987) 2000–2002) • red. prof. dr. Josip Korošec (1947–1966) • lekt. mag. Ichimiya (Tsuneki) Yufuko • mag. Dušan Kramberger (1996–2001) 一宮由(常木)布子 (2003–2010, 2011) • doc. dr. Milan Lovenjak (1997–2007) • doc. dr. Ida Naomi 井田尚美 (2005–2009) • Miha Mihelič (2014–2015) • asist. dr. Tina Ilgo (2005–2011) • Pavla Maškova (2013–2015) • lekt. mag. Kato (Shimaoka) Noriko • Andreja Maver (2009–2010) 加藤(島岡)紀子 (1999–2001) • Matjaž Mori (2014–2015) • asist. dr. Kawashima Takamune 川島尚宗 • Eline Nas (2015–2016) (2009–2012) • Olivera Nedović (1992–1997) • doc. dr. Kawk Bumo 곽부모 (2016–2017) • Irena Mirnik Prezelj (1989–1997) • asist. mag. Kobayashi Reiko 小林玲子 • dr. Tjaša Ribizel (2013–2014) (1997–1999, 2001–2002) • red. prof. dr. Balduin Saria (1926–1942) • asist. mag. Kumagai Yoko 熊谷容子 • Dunja Salecl (2011–2014) (2001–2003) • mag. Helene Simoni (1994–1995) • asist. Kurashina Sayaka • red. prof. dr. Božidar Slapšak (1973–2014) 倉科さやか (1999–2000) • Jure Soklič (2012–2014) • asist. dr. Lee Chinyun (1999–2001) • dr. Marko Sraka (2011–2015) • lekt. Lee Wan-ju 李宛儒 (2015–2017) • dr. Zoran Stančič (1986–1992) • doc. dr. Lee Yong 이용 (2009–2015) • doc. dr. France Stare (1949–1968) • lekt. mag. Li Haiyan (1997–1999) • Vesna Svetličič Turk (1999) • lekt. Lin Ching-Yeh 林靚曄 (2017–2018) • dr. Jaroslav Šašel (1951–1961) • prof. Lin Ming-Chang 林明昌 (2012–2013) • akad. zasl. prof. dr. Ljubinka Teržan • lekt. Liu Chaoling 刘朝玲 (2012–2015) (1972–2014) • asist. dr. Sarah Lunaček Brumen, • Barbara Toman Ravnik (1985–1986) mlada raziskovalka (2002–2007) • Alfred Trenz (1987–1992) • lekt. Luo Danping (2007–2008) • dr. Ivan Turk (1971–1975) • lekt. Ming Shujie 明树杰 (2016–2018) • doc. dr. Peter Turk (1990–1999) • lekt. mag. Mogi (Koga) Michiru • Marjan Valoh (1999–2000) 茂木（古賀）美千留 (2002–2005) • Mija Vida (1994–1995) • lekt. mag. Moshino (Ikeda) Megumi • Tanja Vidic (2013) 池田(若 野)恵 (1999–2002) • Jan Zachar (2013–2016) • lekt. mag. Nansong Huang (2002) 193 • doc. dr. Nakajima Akiko 中島晶子 • mag. Tatjana Dolžan Eržen (1988–1992) (2004–2005) • Tina Glavič (2013–2016) • doc. dr. Okano Hiroyuki 岡野裕行 • dr. Maja Godina Golija (1988–1995) (2006–2007) • dr. Boža Grafenauer (1999–2007) • lekt. mag. Ren Yuhua (1998–2002) • Peter Grum (2003) • zasl. prof. dr. Mitja Saje (1995–2015) • lekt. mag. Sangawa Noriaki • izr. prof. dr. Vito Hazler (1992–2017) 寒川典昭 (2013–2017) • Greta Hirschback Merhar (1987–1999) • doc. dr. Irena Srdanović (2005–2006, • Matjaž Hribar (2009–2010) 2011–2012, 2013–2015) • dr. Katja Hrobat Virloget (2004–2009) • asist. mag. Takagi Yoko • Simona Jazbinšek (2016–2017) 高木陽子 (1996–1997) • Katarina Juvančič (2003–2008) • asist. mag. Iwasa (Takeda) Utako • Marjetka Kastelic (1999–2001) 岩佐（武田）詩子 (1998–1999) • dr. Simona Klaus (2008–2012) • prof. dr. Kirill Tcherevko (1998–1999) • dr. Marija Klobčar (1983–1995) • doc. dr. Beatriz Tomšič Čerkez (1997–1998) • Urša Kocjan (2005–2007) • lekt. Tsai Li-Chu 蔡麗珠 (2013–2015) • dr. Daša Koprivec Hribar (1989–1992) • asist. Matic Urbanija (2005–2006) • dr. Vekoslav Kremenšek (1960–1998) • asist. dr. Matjaž Vidmar (2012–2017, • dr. Duša Krnel Umek (1970–1980) 2018–2019) • dr. Lea Kužnik (2000–2006) • prof. Xiao Jin 肖进 (2014–2016) • dr. Ambrož Kvartič (2009–2012) • lekt. Xu Hao 徐浩 (2008–2012) • dr. Maja Lamberger Khatib (2003–2009) • lekt. Yuan Zheng 袁铮 (2016–2017) • Alenka Lapornik (2011–2012) • assist. Matej Zima (2014–2018) • Dijana Lukić (2009–2010) • dr. Andreja Mesarič (2006–2009) • mag. Tatjana Milčinski Oblak ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO (1994–1999) ZNANOST IN KNJIGARSTVO • dr. Vilko Novak (1948–1978) • zasl. prof. dr. Branko Berčič (1987–1990) • Radharani Pernarčič (2009–2012) • Viktor Harej (2010–2014) • dr. Svanibor Pettan (2003–2005) • doc. Majda Jakše Ujčič (1988–1994) • Sara Pistotnik (2016–2017) • Tjaša Jug (2014–2019) • dr. Špela Pogorelec (2000–2005) • Manca Noč Oletič (2012–2019) • Mojca Račič (1987–2000) • Mihela Pauman Budanović (2013–2019) • Zdenka Rahne (2000) • mag. Hedvika Pavlica Kolman (1996–2017) • dr. Mojca Ravnik (1971–1983) • doc. dr. Miloš Rybař (1988–1993) • dr. Tjaša Ribizel (2013–2014) • doc. dr. Jože Urbanija (1992–2009) • dr. Irena Rožman (1995–2000) • zasl. prof. dr. Martin Žnideršič (1991–1999) • dr. Ingrid Slavec Gradišnik (1982–1995, 1999–2001) • Nives Sulič Dular (1982–1990) ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO • dr. Jana Šimenc (2010–2012) ANTROPOLOGIJO • dr. Zmago Šmitek (1973–2010) • Maja Avsenik (2001–2003) • dr. Sara Špelec (2012–2016) • dr. Eva Batista (2009–2014) • dr. Mojca (Marija) Terčelj (1988–1992) • Petra Bevek (2005–2006) • dr. Urša Valič (2008–2014, 2016) • dr. Janez Bogataj (1975–2009) • dr. Nataša Visočnik Gerželj (2004–2008) • dr. Borut Brumen (1991–2005) • mag. Adriana Volarič (1996–1998) 194 • dr. Natalija Vrečer (1990–1997) • dr. Miloš Pahor, mladi raziskovalec • dr. Ana Vrtovec Beno (2011–2016) (2008–2014) • dr. Irena Weber (2009–2010) • izr. prof. dr. Borut Pihler (1972–1997) • dr. Niko Zupanič (1940–1957) • Jasmina Podlesek, mlada raziskovalka • dr. Nena Židov (1988 –1989, 1992–1993) (1994–1995) • Urša Žigon (2004–2008) • Matevž Rudl, mladi raziskovalec (1990–1995) • red. prof. dr. Vojan Rus (1964–1993) ODDELEK ZA FILOZOFIJO • doc. dr. Vladimir Seliškar (1950–1961) • akad. prof. dr. Alma Sodnik (1934–1959) • dr. Ana Bajželj Bevelacqua, • dr. Vojko Strahovnik, mladi raziskovalec mlada raziskovalka (2009–2013) (2005–2008) • dr. Jan Bednarich, mladi raziskovalec • dr. Rok Svetlič, mladi raziskovalec (1999–2002) (2000–2004) • zasl. prof. dr. Božidar Debenjak • dr. Lenart Škof, mladi raziskovalec (1961–2001) (1998–2001) • dr. Sašo Dolenc, mladi raziskovalec • dr. Danilo Šuster, mladi raziskovalec (2000–2002) (1990–1994) • dr. Ignacija Fridl Jarc, mlada raziskovalka • red. prof. dr. Andrej Ule (1974–2015) (2001–2004) • Martin Uranič, mladi raziskovalec • dr. Uroš Grilc, mladi raziskovalec (2015–2018) (1995–1998) • red. prof. dr. France Veber (1920–1945) • viš. pred. dr. Mirko Hribar (1963–1973) • dr. Gita Zadnikar, mlada raziskovalka • akad. zasl. prof. dr. Tine Hribar (2003–2008) (1992–2006) • akad. prof. dr. Boris Ziherl (1952–1960) • akad. prof. dr. Jože Goričar (1950–1951) • red. prof. dr. Bojan Žalec (1996–2009) • zasl. prof. dr. Frane Jerman (1961–1998) • asist. dr. Anton Žvan (1955–1987) • asist. dr. Klement Jug (1923–1924) • red. prof. dr. Valentin Kalan (1970–2013) • red. prof. dr. Božidar Kante (1979–1996) ODDELEK ZA GEOGRAFIJO • dr. Branko Klun, mladi raziskovalec • Tončka Abbad (1971–2009) (1997–1999) • asist. Marjan Bat (1982–1991) • dr. Klemen Klun, mladi raziskovalec (2000–2003) • asist. Damijan Bec (2014–2015) • red. prof. dr. Žiga Knap (1993–2005) • dr. Monika Benkovič Krašovec (2000–2006) • red. prof. dr. Lev Kreft (1991–2016) • doc. dr. Valter Bohinec (1937–1942) • dr. Bojana Kunst Štromajer, mlada raziskovalka (1996–2000) • doc. dr. Valentina Brečko Grubar (1996–2007) • red. prof. dr. Cene Logar (1941–1949) • mag. Slavko Brinovec (1979–1982) • dr. Tilen Izar Lunaček, mladi raziskovalec (2005–2009) • red. prof. dr. Milan Bufon (1986–1993) • akad. prof. dr. Boris Majer (1960–1973) • red. prof. dr. Andrej Černe (1977–2016) • doc. dr. Maja Malec (2017–2018) • Mojca Dolgan Petrič (1987–2000) • red. prof. dr. Maja Milčinski (1991–2016) • akad. zasl. prof. dr. Ivan Gams (1967–1989) • dr. Gregor Moder, mladi raziskovalec • red. prof. dr. Artur Gavazzi (1920–1927) (2007–2009) • red. prof. dr. Anton Gosar (1973–2002) • dr. Helena Motoh, mlada raziskovalka • Andrej Herakovič (2003–2009) (2003–2006) • asist. Mavro Hrvatin (1992–1995) 195 • akad. zasl. prof. dr. Svetozar Ilešič • dr. Katja Vrtačnik Garbas (2003–2008) (1933–1975) • Sokol Vukelj (1965–1969) • Danica Jakopič (1991–2016) • red. prof. dr. Marjan Žagar (1960–1980) • zasl. prof. dr. Matjaž Jeršič (1982–1997) • Marko Žerovnik (1960–1966) • dr. Igor Jurinčič (1990–1993) • Jerko Žiga (2002) • izr. prof. dr. Matjaž Klemenčič (1997–1998) • zasl. prof. dr. Vladimir Klemenčič (1951–1996) ODDELEK ZA GERMANISTIKO Z NEDERLANDISTIKO • izr. prof. dr. Marijan Mihael Klemenčič IN SKANDINAVISTIKO (1972–2011) • lekt. Kasilda Bedenk (1993–2002) • izr. prof. dr. Vladimir Kokole (1955–1961) • Marjana Benčina, bibliotekarka (1988–2018) • red. prof. dr. Andrej Kranjc (1998–2002) • dr. Katarina Bogataj Gradišnik • asist. Saša Kosten Zabret (2003–2008) (1961–1989) • mag. Marija Košak (1979–1981) • lekt. Valter Braz (1961–1975) • Tanja Koželj (2010–2017) • dr. Dušan Čop (1960–1988) • Jelka Kunaver (1960–1977) • lekt. Doroteja Debenjak (1960–1982) • zasl. prof. dr. Jurij Kunaver (1961–1974, • lekt. Vitoslava Gaćeša (2007–2009) 1986–1999) • doc. dr. Drago Grah (1966–1980) • mag. Terezija Kürbus (1988–1992) • lekt. Käthe Grah (1975–1998) • doc. dr. Vladimir Leban (1962–1976) • red. prof. dr. Siegfried Heusinger • Veronika Leskovšek (1992–1998) (1976–1979, 1992–1997) • red. prof. dr. Franc Lovrenčak (1966–2007) • lekt. Paul J. M. van den Heuvel • dr. Vincenc Malovrh (1946–1948) (1989–1996) • Pavel Markelj (1969–1990) • Mihaela Hojker, samostojna strokovna • Miha Marolt (2009–2010) delavka (2003-2004) • doc. dr. Jakob Medved (1962–1978) • lekt. Lena Holmqvist (1970–1995) • red. prof. dr. Anton Melik (1927–1965) • Angelika Hribar (1971–2005) • izr. prof. dr. Irena Mrak (1998–2016) • lekt. mag. Niko Hudelja (1983–2013) • asist. Milan Natek (1961–1966) • red. prof. dr. Anton Janko (1979–2007) • zasl. prof. dr. Mirko Pak (1962–2003) • lekt. dr. Pavel Karlin (1961–1965) • Irena Petroša (1983–1997) • red. prof. dr. Jakob Kelemina (1920–1957) • mag. Nataša Pichler Milanović • lekt. Suzana Kerin (1998–2011) (2004–2008) • viš. pred. Marjana Kordaš (1986–1994) • zasl. prof. dr. Dušan Plut (1974–1990, • lekt. mag. Erna Kožar (1989–1997) 1993–2015) • red. prof. dr. Dušan Ludvik (1952–1983) • dr. Sabina Popit (1996–2004) • asist. dr. Jasna Makovec Černe (1980–1991) • Tatjana Pretnar (1963–1991) • red. prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik • zasl. prof. dr. Darko Radinja (1960–1996) (1985–2012) • dr. Andrejka Slavec (1989–1996) • izr. prof. dr. Ana Marija Muster • Tatjana Šifrer (1957–1989) (1991–2008) • izr. prof. dr. Metka Špes (1997–2014) • lekt. Stanislava Petrišič (1995–2007) • Janja Turk (1979–2012) • viš. pred. Melita Počkar (1958–1978) • asist. mag. Maja Umek (1984–1991) • lekt. Ana Renčelj (1986–1990) • Milan Vatovec (1973–1983) • lekt. mag. Marjeta Senčar (1982–2009) • Ciril Vojvoda (1966–1991) • lekt. Helena Spanring (1977–1989) • zasl. prof. dr. Igor Vrišer (1960–1997) • viš. pred. dr. Helena Stupan (1960–1976) 196 • lekt. Meta Šega (1961–1969) • mag. Monika Kartin (1975–1986) • lekt. Madita Šetinc Salzmann (1975–2006) • Nataša Kričevcov (1990–1993) • zasl. prof. dr. Neva Šlibar (1979–2012) • Špela Lah (2004–2010) • viš. pred. Adela Žgur (1950–1977) • akad. zasl. prof. Lojze Lebič (1986–1997) • mag. Aleš Miholič (2002–2005) • mag. Lidija Podlesnik Tomášiková ODDELEK ZA KLASIČNO FILOLOGIJO (1997–2015) • Ana Prevc Megušar (1998–2006) • dr. Ivan Arnejc (1933–1936) • asist. dr. Tjaša Ribizel (2009–2013) • dr. Matjaž Babič (1987–2011) • zasl. prof. dr. Andrej Rijavec (1962–1997) • Martin Benedik (1977–2016) • zasl. prof. dr. Jože Sivec (1963–1995) • dr. Fran Bradač (1923–1945) • izr. prof. dr. Jurij Snoj (2004–2009) • dr. Mojca Cajnko (2012–2014) • Vilko Ukmar (1962–1979) • Pavel Češarek (1996–2007) • red. prof. dr. Jernej Weiss (2004–2008) • akad. zasl. prof. dr. Bojan Čop (1949–1952) • Sara Železnik (2010–2012) • dr. Jože Debevec (1920–1921) • akad. zasl. prof. dr. Kajetan Gantar (1962–1997) ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO • akad. dr. Milan Grošelj (1937–1967) • Andreja Grošelj Kiauta (1970–1974) • doc. dr. Milan Adamič (1993–2006) • Renata Hrovatič (1994–1996) • asist. Božena Ambrozius (1992–1995) • dr. Josip Ilc (1968–1975) • zasl. prof. dr. Milica Bergant (1950–1993) • mag. Jelena Isak Kres (2001–2013) • asist. mag. Bojan Brumen (1991–1993) • dr. Ivan Lunjak (1920–1930) • viš. pred. Marica Dekleva Modic • Ivan Maselj (1921–1925) (1961–1972) • dr. Erika Mihevc Gabrovec (1951–1986) • asist. mag. Marjeta Domicelj (1975–1988) • dr. Josip Pipenbacher (1920–1939) • Marija Vera Erjavec (1972–1981) • Zala Rott Dali (2008–2017) • red. prof. dr. Stanko Gogala (1946–1967) • Tina Silič (2005–2006) • asist. dr. Dejan Hozjan (2002–2004) • akad. dr. Primož Simoniti (1967–2002) • asist. dr. Andreja Istenič Starčič (1999–2003) • akad. Anton Sovre (1946–1956) • asist. dr. Marija Javornik (1992–1993) • dr. Marjeta Šašel Kos (1985–1987) • asist. mag. Mahima Jyoti (1985–1998) • Mateja Švajncer (2007) • zasl. prof. dr. Boris Kožuh (1973–2007) • dr. Kristina Tomc (2006–2012) • zasl. prof. dr. Ana Krajnc (1969–2001) • Vasiliki Varsamakidou (2010–2014) • zasl. prof. dr. Sonja Kump (1998–2015) • dr. Barbara Zlobec Del Vecchio (1999–2000) • asist. Vida Lončarič (1984–1986) • zasl. prof. ddr. Barica Marentič Požarnik (1971–2005) ODDELEK ZA MUZIKOLOGIJO • zasl. prof. dr. Zdenko Medveš (1982–2009) • red. prof. dr. Katarina Bedina (1971–2000) • dr. Bogomir Mihevc (1970–1971) • zasl. prof. dr. Marija Bergamo (1981–1997) • doc. dr. Nena Mijoč (1991–2009) • akad. zasl. prof. dr. Dragotin Cvetko • red. prof. dr. Ilija Mrmak (1975–1991) (1962–1981) • red. prof. dr. Karel Ozvald (1920–1945) • Cvetka Bevc (1989–1992) • doc. dr. Leopoldina Pregelj Plut (1974–1982) • Darja Frelih (1987–1998) • asist. Barbara Prinčič Zajc (1981–1990) • Jožica Habjan (2001–2002) 197 • red. prof. dr. Metod Resman (1975–2010) ODDELEK ZA PRIMERJALNO IN SPLOŠNO • red. prof. dr. Janez Sagadin (1962–1990) JEZIKOSLOVJE • zasl. prof. dr. Vladimir Schmidt • asist. dr. Mojca Cajnko (2007–2012) (1954–1975) • red. prof. dr. Varja Cvetko Orešnik • red. prof. dr. Vinko Skalar (1977–1982, (1974–2015) 1984–1985) • akad. zasl. prof. dr. Bojan Čop (1951–1990) • zasl. prof. dr. France Strmčnik (1957–1994) • izr. prof. dr. Tamara Ditrich (1985–1989) • asist. Jasna Škarič (1996–1998) • lekt. Erzsébet Fejes (1993–1998) • izr. prof. dr. Ana Tomić (1983–1996) • lekt. Ursolya Gállos (1998–2003) • asist. dr. Vida Vončina (2007–2014) • doc. dr. Nataša Gliha Komac (1999–2008) • asist. Darja Zorc Maver (1988–1992) • red. prof. dr. Marija Golden (1992–2014) ODDELEK ZA PREVAJALSTVO • mag. Klara Gönc Moačanin (1991–1995) • asist. Julia Balint Čeh (2015–2018) • lekt. József Hekli (1992–1993) • lekt. Kasilda Bedenk (1997–2002) • akad. prof. dr. Rexhep Ismajli (1988–1994) • asist. Lara Burazer (2002–2008) • lekt. Vladislav Jagodic (1861–1983) • asist. Robert Čampa (1997–2011) • doc. dr. Primož Jakopin (1995–2001) • lekt. Darja Hoenigman (2001–2008) • lekt. Gyorgy Juhasz (1981–1988) • asist. Nataša Hribar (2000–2007) • red. prof. dr. Jonathan Kaye (2008–2009) • izr. prof. dr. Irena Kovačič (1988–2008) • doc. dr. Jelena Konicka (1994–1995) • asist. dr. Peter Jurgec (2014–2018) • akad. prof. dr. Viktor Korošec (1951–1969) • red. prof. dr. David John Limon (1999–2018) • izr. prof. dr. Silvin Košak (1969–1975) • lekt. Nataša Logar (2004–2009) • asist. mag. Mateja Lavrič (1995–1999) • asist. mag. Andrej Skubic (1998–2004) • lekt. István Lukacz (1988–1992) • doc. dr. Jana Zemljarič Miklavčič • lekt. Agnes Mélpataky (2003–2008) (2010–2010) • red. prof. dr. France Mihelič (1992–2018) • zasl. prof. dr. Albina Nećak Lük (1995–2008) • akad. zasl. prof. dr. Janez Orešnik ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN (1961–2010) LITERARNO TEORIJO • akad. prof. dr. Karel Oštir (1922–1959) • dr. Alenka Jovanovski (2002–2006) • dr. Vlasta Pacheiner Klander (1989–2002) • akad. prof. dr. France Kidrič (1925–1948) • lekt. Branko Perko (1961–1964) • izr. prof. dr. Evald Koren (1963–1999) • lekt. Emese Rajšli (2008–2012) • doc. dr. Alenka Koron (1986–1992) • akad. prof. dr. Fran Ramovš (1919–1922) • akad. zasl. prof. dr. Janko Kos (1970–1998) • zasl. prof. dr. Mitja Saje (1981–1996) • red. prof. dr. Lado Kralj (1971–1978, • lekt. Éva Schwetter (2012–2018) 1987–2005) • doc. dr. Tatjana Srebot Rejec (1991–1999) • Peter Lamovec (2009–2012) • lekt. Miljana Stanković (1984–2013) • akad. zasl. prof. dr. Anton Ocvirk • red. prof. dr. Rastislav Šuštaršič (1938–1974) (1999–2005) • izr. prof. dr. Darja Pavlič (1993–1997) • asist. dr. Nataša Terbovšek Coklin • red. prof. dr. Dušan Pirjevec (1963–1977) (2001–2010) • Polona Prodnik (2012–2015) • Vera Troha (1971–2001) ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO • red. prof. dr. Janez Vrečko (od 1978–2018) • viš. pred. Miroslav Adlešič (1962–1973) • asist. Neža Ajdišek (2007–2008) 198 • Sabina Anžiček (2012–2013) • asist. dr. Polona Matjan Štuhec • izr. prof. dr. Janez Bečaj (1984–2007) (1993–2011) • mag. Breda Bezić (1960–1996) • Majda Mekinda (1971–1977) • asist. mag. Aleksander Bratina (1986–1992) • prof. dr. Štefan Michielli (1964–1968) • red. prof. dr. Klas M. Brenk (1970–2011) • asist. dr. Bojana Moškrič (1993–2003) • red. prof. dr. Zoran Bujas (1954–1979) • zasl. prof. dr. Janek Musek (1970–2014) • asist. Ana Caleari (1962–1963) • dr. Zdravko Neuman (1960–1979) • asist. Blanka Colnerič (2009–2013) • doc. dr. Ana Ožura (1998–2010) • Eva Cvetko Kardelj (1996–1998) • Milena Papež (1961–1997) • asist. dr. Matej Černigoj (1997–2010) • zasl. prof. dr. Vid Pečjak (1957–1998) • red. prof. dr. Miran Čuk (1965–1990) • asist. Tatjana Penko (1986–1992) • Alojz Debeljak (1958–1979) • izr. prof. dr. Bogomir Peršič (1962–1984) • Andrej Dolinar (1962–1984) • red. prof. dr. Marija Petrič (1963–1991) • asist. dr. Vera Doma (1964–1977) • red. prof. dr. Oto Petrovič (1961–1996) • doc. dr. Kristina Egumenovska • Ajda Pfifer (2009–2011) (2008–2011, 2013–2016) • Indre Pileckyte (2016) • asist. Maja Furlan (2006–2012) • zasl. prof. dr. Marko Polič (1970–2014) • asist. dr. Silvana Gasar (1991–1992) • red. prof. dr. Peter Praper (1991–2009) • Vida Gostič (1977–1991) • red. prof. dr. Mihajlo Rostohar (1949–1959) • doc. dr. Janez Gregorač (1969–1996) • red. prof. dr. Nikola Rot (1962–1966) • asist. dr. Katja Grgić (2004–2011) • izr. prof. dr. Argio Sabadin (1975–2009) • red. prof. dr. Ludvik Horvat (1972–2016) • doc. dr. Polona Selič (1989–1993) • asist. dr. Martina Horvat (2008–2014) • asist. dr. Manca Seničar (2010–2014) • Ana Jenko (1958–1961) • zasl. prof. dr. Jože Sivec (1956–1958) • Saša Jontez (2015, 2017–2018) • asist. Aljaž Sluga (2014–2015) • dr. Andrej Kastrin (2017) • asist. dr. Maja Smrdu (2010–2014) • izr. prof. dr. Tina Kavčič (2000–2006) • asist. dr. Martina Starc (2011–2015) • Marko Kitin (2014–2015) • red. prof. dr. Borut Šali (1967–1991) • doc. dr. Miro Kline (1980–1994) • red. prof. dr. Levin Šebek (1955–1988) • doc. dr. Žiga Knap (1978–1979) • asist. dr. Sanja Šešok (1996–2002) • Katarina Kocbek (2015–2016) • asist. Maja Tajnšek (2006–2007) • red. prof. dr. Edvard Konrad (1964–2007) • red. prof. dr. Onja Tekavčič Grad • Lidija Kos (1975–2011) (2011–2014) • asist. Mojca Kosec (1984–1985) • zasl. prof. dr. Ivan Toličič (1952–1992) • izr. prof. dr. Katja Košir (2001–2007) • red. prof. dr. Maks Tušak (1977–2008) • red. prof. ddr. Asja Nina Kovačev • zasl. prof. dr. Peter Umek (1971–1990) (1991–1995) • red. prof. dr. Vekoslav Verhovnik • red. prof. dr. Tanja Lamovec • izr. prof. dr. Gaj Vidmar (1996–2001) (1973–1996) • dr. Maša Vidmar (2011) • asist. dr. Petra Lešnik Musek (1993–2002) • asist. dr. Blaž Vodopivec (1987–1994) • asist. Vesna Lešnik (2005–2006) • asist. dr. Erika Zabret (2004–2012) • Marjeta Longyka (1999–2005) • red. prof. dr. Vlasta Zabukovec • zasl. prof. ddr. Barica Marentič Požarnik (1986–2000) (1971–2005) • red. prof. dr. Leon Zorman (1960–1996) • zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek • zasl. prof. dr. Drago Žagar (1969–2011) (1976–2017) 199 ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI • lekt. Eleonora Kolar (2009–2014) • lekt. Jérémy Alloyeau (2013–2015) • viš. pred. Niko Košir (1955–1975) • lekt. Jasna Baebler (1973–2004) • viš. pred. dr. Janko Kotnik (1946–1961) • lekt. Victoria Ballesteros Garcia • lekt. Marija Kovač (1958–1973) (2003–2005) • lekt. Jean Yves Lacroix (1933–1941) • lekt. Gabriela Biris Roua (2004–2005) • izr. prof. dr. Stanko Leben (1938–1956) • lekt. Didier Bourguignon (2003–2004) • lekt. Catherine Chantal B. Leroy • lekt. Jorge Canals Pinas (1984–1987) (2012–2014) • lekt. Aurora Calvet (1998–2001) • lekt. René Martel (1924–1928) • red. prof. dr. Andrej Capuder (1973–1993, • lekt. Santiago Martín (2002–2009) 1997–2005) • zasl. prof. dr. Tjaša Miklič (1975–2007) • lekt. Eva Catrinescu (1990–2001) • lekt. Emanuele Minardo (2002–2006) • lekt. Ombretta Cigni (1999–2001) • lekt. Virginia Danielle Helga Mols • doc. dr. Breda Cigoj Leben (1947–1982) (2011–2012) • lekt. Florin Ioan Cioban (2006–2007) • lekt. Marius Ilie Oros (1982–1986) • lekt. Maria Rosa Coppola (2006–2007) • bibl. Ludvik Osterc (1956–1959) • lekt. dr. Maximiano Cortés Moreno • lekt. Juan Carlos Oven (1974–1990) (1990–1991) • lekt. Tamara Quitero Padrón (2010–2011) • Sabina Čarman, samostojna strokovna • lekt. Francesco Passeri (2006–2010) delavka (2017–2018) • lekt. Luisa Pavan (2006–2007) • izr. prof. dr. Lucija Čok (1999–2005) • lekt. Anna Judith Pollet (2014–2015) • lekt. mag. Roberto Dapit (1990–1999) • lekt. David Picard (2005–2006) • lekt. Julie David (2006–2011) • asist. mag. Damjana Pintarič (1994–1996, • lekt. Manon Marie Louisa Delcour 1999–2001, 2006–2008) (2004–2005) • viš. bibl. Jožica Pirc (1984–2005) • lekt. Matías Escalera Cordero (1989–1991) • red. prof. dr. Vladimir Pogačnik • lekt. Xavier Farré Vidal (2003–2005) (1970–2012) • lekt. Iván Fernández Reymóndez • red. prof. dr. Mirjana Polić Bobić (2002–2003) (1991–1992, 1994–1995) • lekt. Joséphine Ferrari (1983–1989) • asist. mag. Barbara Pregelj (1995–2002) • lekt. Demetrio Gallardo Redondo • red. prof. dr. Juan Octavio Prenz (1993–1996) (1981–1991) • lekt. Laurent Guibelin (2006–2011) • asist. staž. Nada Prodan (1995–2000) • lekt. Nicolas Hanot (2015–2018) • zasl. prof. dr. Atilij Rakar (1962–1997) • lekt. dr. Florica Hrubaru (2001–2004) • lekt. Patrizia Raveggi (1976–1985) • lekt. Maja Ficko (1970–1996) • lekt. Michel Renault (1984–1989) • red. prof. dr. Goran Filipi (1997–2000) • lekt. Pilar Sanchís Cerdan (2008–2011) • prof. dr. Evel Gasparini (1936–1941) • lekt. Richard Sârbu (1978–1982) • lekt. Tinka Golob (1986–1998) • asist. dr. Mojca Schlamberger Brezar • akad. zasl. prof. dr. Anton Grad (1995–2001) (1951–1977) • lekt. Raffaella Sforza (1995–1999) • lekt. Carmen Ioviero (2014–2016) • zasl. prof. dr. Mitja Skubic (1958–1997) • lekt. Antonio Jenco (1987–1994) • lekt. dr. Nicolae Stanciu (2007–2012) • viš. pred. mag. Elza Jereb (1967–1994) • lekt. Vasilka Stanovnik (1985–2013) • asist. Franco Juri (1988–1993) • lekt. Ante Sušjan (1961–1985) • lekt. André Koeniguer (1990–1991) • red. prof. dr. Stanko Škerlj (1945–1964) 200 • viš. pred. Sergij Šlenc (1961–1989) • Mihael Bregant (1989–1998) • asist. dr. Tea Štoka (1994–2007) • prof. dr. Vera Brnčič (1958–1976) • red. prof. dr. Franc Šturm (1927–1944) • Alina Bronskaja (1968–1969) • pred. Vida Šturm (1947–1973) • prof. dr. Dalibor Brozović (1953–1956) • lekt. Paolo Tazio (2016–2018) • dr. Ladislav Brož (1984–1988) • lekt. dr. Lucien Tesnière (1920–1923) • prof. dr. Vaclav Burian (1922–1940) • lekt. Agnes Toda i Bonet (2005–2006) • Eugeniusz Czaplejewicz (1969–1971) • lekt. Dalibor Tomic (1997–2002, 2011–2013) • Marija Cvetek (1989–2000) • lekt. Luciano Troisio (1995–2002) • Rosana Čop (1980–1986, 1986–1993) • lekt. Maja Turnher Miklavc (1990–2012) • Ljubica Črnivec (1974–1987) • lekt. Patrizia Vascotto (2000–2014) • Nina Dmitrijeva (1978–1980) • izr. prof. dr. Marjeta Vasič (1960–1978) • Mimica Dernikovič (1968–1990) • lekt. Marc Vey (1929–1932) • doc. dr. Janez Dular (1972–1989) • lekt. Chiara Vigliano (2007–2009) • mag. Darja Gabrovšek (1988–1992) • lekt. Claude Vincenot (1962–1964) • Ekaterina Gičkova (1982–1983) • viš. bibl. Gordana Vitorović (1960–1994) • mag. Velemir Gjurin (1979–1991) • asist. Ana Vogrinčič (2008) • zasl. prof. dr. Helga Glušič (1960–1996) • lekt. Stefano Volpe (2002–2005) • mag. Mateja Hočevar Gregorič • asist. mag. Nives Vrabec Lenassi (1990–1999) (1987–1995) • Aleš Gulič (1980–1984) • lekt. Nubia Zrimec (1981–2009) • prof. dr. Přemysl Hauser (1971–1974) • asist. mag. Boštjan Zupančič (1991–1994) • prof. dr. Aleksander Isačenko (1939–1940) • asist. dr. Metka Zupančič (1979–1989) • akad. prof. dr. Franc Jakopin (1949–1983) • asist. Ana Zwitter Vitez, mlada raziskovalka • Rodion Jakovenko (1965–1968) (2003–2009) • red. prof. dr. Alojz Jembrih (1973–1996) • Špela Žakelj, mlada raziskovalka • doc. dr. Hermina Jug Kranjec (1962–1993) (2004–2011) • akad. prof. dr. Janko Jurančič (1952–1964) • Antonio Juričic (2001–2002) ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI • red. prof. dr. Marko Juvan (1986–1995) • Mateja Kadivec (1996–1999) Oddelek za slovanske jezike in književnosti se • doc. dr. Karmen Kenda Jež (1988–1992) je leta 2002 razdelil na Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko. Tu so našteti tisti, ki so • akad. prof. dr. France Kidrič (1921–1950) službovanje na fakulteti zaključili pred razde- • akad. prof. dr. Matjaž Kmecl (1960–1993) litvijo oddelka. • prof. dr. Rudolf Kolarič (1920–1923, 1951–1958) • dr. Zofia Adamczyk (1979–1983) • Rajko Korošec (1985–1989) • akad. prof. dr. Anton Bajec (1946–1963) • zasl. prof. dr. Tomo Korošec (1972–1982) • prof. dr. Štefan Barbarič (1955–1959) • red. prof. dr. Jože Koruza (1961–1988) • akad. prof. dr. France Bernik (1951–1957) • Staša Koruza (1967–1997) • izr. prof. dr. Marja Bešter Turk (1985–1998) • prof. dr. Urszula Kowalska (1969—1971) • akad. zasl. prof. dr. France Bezlaj • Marko Kranjec (1958–1997) (1930–1955, 1958–1981) • dr. Bratko Kreft (1947–1949, 1959–1961) • Zvonko Anton Bizjak (1929–1952) • dr. Hana Kriaková (1988–1992) • Vladimir Blažek (1969–1971) • rfed. prof. dr. Martina Križaj Ortar • akad. zasl. prof. dr. Marja Boršnik (1982–1998) (1948–1964) 201 • red. prof. dr. Olga Kunst Gnamuš • Ljudmila Smirnova (1972–1974) (1982–1996) • Viktor Smolej (1947–1972) • Władysław Kupiszewski (1963–1965) • Tatjana Snegockaja (1980–1982) • Władysław Łaciak (1966–1967, 1968–1969) • Jenny Sraka (1986–1987) • Albinca Lipovec (1971–1998) • red. prof. dr. Dragi Stefanija (1967–1998) • Ljudmila Lobačova (1988–1992) • prof. dr. Aleksandar Stojičević (1921–1952) • Alenka Logar Pleško (1970–1989, • Olga Sudilovska (1995–1999, 2003–2008) 1991–1997) • Anna Šimková (1975–1978) • akad. zasl. prof. dr. Valentin Logar • red. prof. dr. Peter Svetina (1995–2002) (1958–1985) • prof. dr. Emil Štampar (1950–1977) • dr. Władisław Lubaś (1965–1966) • Rozka Štefan (1947–1977) • Mihael Mate (1973–1978) • Eva Šterbová (1998–2000) • Elza Mazurkevič (1974–1976) • akad. prof. dr. Jože Toporišič (1965–1996) • Viktorija Menkadžijeva (1992–1996) • Meri Tagijeva (1976–1978) • akad. Boris Merhar (1960–1970) • Boris Urbančič (1941–1943, 1955–1972) • akad. prof. dr. Rajko Nahtigal (1919–1953) • prof. dr. Katerina Veljanovska (1999–2001) • zasl. prof. dr. Martina Orožen (1957–1996) • Kazimierz Woźniak (1971–1976) • red. prof. dr. Bożena Ostromęcka Frączak • akad. zasl. prof. dr. Franc Zadravec (1983–1991) (1957–1993) • akad. zasl. prof. dr. Boris Paternu • Janez Zor (1950–1996) (1951–1994) • Ljudmila Petrosjan (1985–1988) • Marta Pirnat (1982–1990) ODDELEK ZA SLAVISTIKO • Lidija Pirogova (1969–1970) • Natalija Belova (2003–2008) • Darinka Počaj Rus (1988–1995) • Barabara Buršić (2014–2018) • zasl. prof. dr. Breda Pogorelec (1955–1997) • Tomislav Ćuzić (2006–2009) • Helena Polaková (1976–1984, 1992–1997) • zasl. prof. dr. Aleksandra Derganc • red. prof. dr. Denis Poniž (1973–1974, (1975–2015) 1975–1976) • Maria Dmitrieva (2014–2016) • prof. dr. Nikolaj Preobraženski • Elena Fjodrova (2008–2012) (1922–1959) • Julia Hansmanová (2010–2011) • doc. dr. Tone Pretnar (1972–1992) • doc. dr. Petr Hora (2009–2012) • red. prof. dr. Ivan Prijatelj (1919–1937) • Lilija Ilieva (2010–2012) • Berta Pušnik (1992–1998) • Najda Ivanova (2002–2006, 2012–2014) • akad. prof. dr. Fran Ramovš (1919–1952) • izr. prof. dr. Nikolaj Jež (1988–2018) • Marina Remnjova (1970–1972) • Ljudmila Kašeževa Nartova (2000–2003) • akad. prof. dr. Blaže Ristovski (1961–1966) • Agata Kruszec (2005–2008) • red. prof. dr. Janez Rotar (1954–1956, • doc. dr. Marián Milčák (2011–2015) 1972–1972, 1978–1997) • Žiga Mujakič (2008–2010) • prof. dr. Anna Ryzkova (1995–1999) • Maria Magdalena Nowakowska • znan. svet. dr. Mirko Rupel (1949–1963) (2008–2012) • red. prof. dr. Igor Saksida (1991–1998) • red. prof. dr. Vladimir Osolnik (1987–2015) • Jože Sever (1981–1995) • Antun Pavlin (2003–2005) • Maja Sjomočkina (1983–1985) • Maša Plešković (2009–2013) • red. prof. dr. Svetlana Slapšak (1986–1989) • dr. Eva Premk Bogataj (2003–2005) • akad. prof. dr. Anton Slodnjak (1950–1959) • red. prof. dr. Andrej Rozman (1991–2016) 202 • Oľga Ružičková Ambrošová (2006–2009) • doc. dr. Marta Gregorčič, mlada raziskovalka • zasl. prof. dr. Aleksander Skaza (1962–2004) (2001–2004) • zasl. prof. dr. Alenka Šivic Dular • Marko Hren, mladi raziskovalec (1971–2009) (1990–1994) • doc. dr. Jana Šnytová (2005–2015) • zasl. prof. prof. dr. Marko Kerševan (1974–2010) • dr. Elena Tomova (1997–2002) • doc. dr. Igor Kramberger, mladi raziskovalec • red. prof. dr. Juraj Vaňko (1999–2003) (1987–1993) • prof. dr. Miloš Zelenka (2006–2008) • red. prof. dr. Avgust Lešnik (1987–2015) • red. prof. dr. Rastko Močnik (1970–2014) • asist. dr. Albert Mrgole (1989–1995) ODDELEK ZA SLOVENISTIKO • Tina Musec, bibliotekarka (2008–2009) • assist. dr. Maja Bitenc (2008–2016) • doc. dr. Bernard Nežmah, mladi raziskovalec (1991–1994) • red. prof. dr. Vojko Gorjanc (1994–2004) • asist. dr. Stojan Pelko (1990–1996) • red. prof. ddr. Igor Grdina (1989–2004) • dr. Ana Podvršič, mlada raziskovalka • Urška Jarnovič (2005–2009) (2013–2014) • red. prof. dr. Boža Krakar Vogel • zasl. prof. ddr. Rudi Rizman (1979–2014) (1986–2016) • Tina Romih, raziskovalka (2008–2009) • red. prof. dr. Erika Kržišnik (1981–2017) • red. prof. dr. Drago Braco Rotar • doc. dr. Nataša Logar (1998–2004) (1983–2007) • Jordi Magrinya (2006–2008) • asist. dr. Sara Rožman (2006–2010) • Andreja Musar (2005–2007) • Eva Saksida, samostojna strokovna delavka (1985–1991) • Leonora Nardoni Grah (1997–2004) • izr. prof. dr. Iztok Saksida (1985–1998) • red. prof. dr. Irena Novak Popov • doc. dr. Irena Selišnik, mlada raziskovalka (1987–2016) (2004–2007) • doc. dr. Tomaž Sajovic (1977–2005) • Špela Šinigoj, mlada raziskovalka • Anka Sollner Perdih (1977–2018) (2009–2010) • dr. Mojca Stritar (2004–2008, 2008–2011) • asist. dr. Iztok Šori, mladi raziskovalec • zasl. prof. dr. Ada Vidovič Muha (2003–2011) (1979–2010) • asist. dr. Tjaša Učakar (2011–2014) • Matjaž Zaplotnik (2004–2008) • Valentina Uran, samostojna strokovna delavka (1995–1996) • Andreja Žižek Urbas (2003–2008) • red. prof. dr. Marta Verginella, mlada raziskovalka (1992–1995) • Miha Zadnikar, mladi raziskovalec ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO (1991–1994) • Mara Arčon, samostojna strokovna delavka • akad. prof. dr. Boris Ziherl (1960–1976) (1964–1983) • red. prof. dr. Anton Žun (1962–1978) • asist. dr. Tina Ban, raziskovalka (2004–2008) • red. prof. dr. Bojan Baskar (1987–2006) ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO • asist. dr. Branko Bembič, mladi raziskova- lec (2012–2014) • asist. dr. Ines Babnik, mlada raziskovalka • doc. dr. Maja Breznik, raziskovalka (2009–2014) (1997–2000, 2006–2009) • Franjo Baš, predavatelj (1950–1963) • zasl. prof. dr. Marjan Britovšek • prof. mag. Ivan Bogovčič (2003–2008) (1962–1993) • akad. prof. dr. Izidor Cankar (1920–1936) • red. prof. dr. Ludvik Čarni (1960–1996) • zasl. prof. ddr. Nataša Golob • Saša Đorđević, bibliotekarka (2012–2013) (1986–2014) 203 • Metka Dolenec Šoba, bibliotekarka • dr. Janez Premk, mladi raziskovalec (2004–2015) (2002–2007) • Alenka Habič, fotografinja (1967–1992) • Franc Preša, laborant (1938–1966) • akad. zasl. prof. ddr. Janez Höfler • prof. dr. Balduin Saria (1926–1941) (1972–2005) • akad. prof. dr. France Stelè (1938–1957) • doc. dr. Jasna Horvat (1991–2007) • asist. mag. Irena Šterman (2008–2012) • izr. prof. dr. Sonja Ana Hoyer (1995–2010) • prof. Mirko Šubic (1960–1976) • dr. Marko Jenko, mladi raziskovalec • zasl. prof. dr. Nace Šumi (1961–1994) (2006–2010) • Mateja Tušar, bibliotekarka (1995–2012) • Matija Jurovič, fotograf (1993–2005) • red. prof. dr. Sergej Vrišer (1971–1991) • izr. prof. dr. Mirko Juteršek (1978–1989) • Tatjana Wolf, bibliotekarka (1965–1975) • mag. Mirko Kambič (1984–1992) • dr. Dejan Zadravec, raziskovalec • zasl. prof. dr. Jože Kastelic (1969–1983) (2008–2011) • red. prof. dr. Metoda Kemperl, • Barbara Zupančič, bibliotekarka mlada raziskovalka (1996–2001) (1981–1992) • prof. dr. Josip Klemenc (1946–1967) • Milan Železnik, predavatelj (1982–1987) • mag. Sonja Klemenc, bibliotekarka • Marina Barbara Žlender, bibliotekarka (2001–2009) (1997–1999) • akad. izr. prof. dr. Milček (Bogomil) Komelj (1985–2010) • dr. Josip Korošec (1984–2000) • Ida Maček Kranjc, bibliotekarka ODDELEK ZA ZGODOVINO (1995–2010) • akad. zasl. prof. dr. Rajko Bratož • doc. dr. Anabelle Križnar, (1976–2017) mlada raziskovalka (1999–2004) • dr. Alja Brglez, mlada raziskovalka • Vesna Krmelj, bibliotekarka (1995–1997) (1991–1996) • Maja Krulc Kržišnik, dokumentalistka • red. prof. dr. Nikolaj Mihajlović Bubnov (1973–1980) (1920–1924) • izr. prof. dr. Primož Lampič (1993–2015) • Jana Cedilnik, samostojna strokovna • mag. Marjana Lipoglavšek, bibliotekarka (1975–1995) delavka (1987–1988) • doc. dr. Rajko Ložar (1940–1942) • Marjanca Cvek Centrih, bibliotekarka • Blanka Lukič, samostojna strokovna (1972–1980) delavka (1994–1999) • red. prof. dr. Janez Cvirn (1991–2013) • prof. dr. Josip Mantuani (1920–1924) • red. prof. dr. Gregor Čremošnik • dr. Katra Meke, mlada raziskovalka (1946–1958) (2011–2017) • Majda Čuden, bibliotekarka (1980–2010) • izr. prof. dr. Lev Menaše (1985–2008) • asist. Robert Devetak, mladi raziskovalec • zasl. prof. dr. Luc Menaše (1950–1990) (2014–2018) • prof. dr. France Mesesnel (1939–1943) • doc. dr. Eugenio Duprè Theseider • Janez Mikuž, predavatelj (1989–1994) (1941–1943) • prof. dr. Stane Mikuž (1951–1983) • dr. Miloš Fon, mladi raziskovalec • akad. red. prof. dr. Vojeslav Molè (2006–2011) (1924–1925, 1941–1944) • akad. zasl. prof. dr. Ferdo Gestrin • doc. dr. Monika Osvald (1998–2008) (1959–1983) • asist. mag. Olga Paulič (1998–2008) • doc. dr. Jelka Pirkovič (1991–1995) • akad. zasl. prof. dr. Bogo Grafenauer • mag. Nataša Polajnar Frelih, bibliote- (1946–1982) karka in samostojna strokovna delavka • Martin Grum, mladi raziskovalec (1992–1994) (1982–1983) • Stane Hafner, služitelj (1945–1954) 204 • red. prof. dr. Ljudmil Hauptmann • izr. prof. dr. Štefan Trojar (1977–1998) (1920–1926) • asist. dr. Ernest Turk (1923–1927) • Elizabeta Hriberšek Balkovec, • red. prof. dr. Peter Vodopivec (1971–1999) bibliotekarka (1992–1993) • zasl. prof. dr. Ignacij Voje (1951–1993) • izr. prof. dr. Olga Janša Zorn (1968–1980) • akad. zasl. prof. dr. Fran Zwitter • Slavka Kajba Milić, bibliotekarka (1937–1942, 1948–1975) (1955–1968) • dr. Sabina Žnidaršič Žagar, • zasl. prof. dr. Jože Kastelic (1968–1983) mlada raziskovalka (1995–1996) • red. prof. dr. Josip Klemenc (1946–1967) • red. prof. dr. Matjaž Klemenčič, mladi raziskovalec (1979–1982) • Andrej Komac, mladi raziskovalec (1998–2003) • akad. red. prof. dr. Milko Kos (1926–1965) • dr. Mojca Kovačič Dadić, mlada raziskovalka (2004–2007) • Ljudmila Langerholc, samostojna strokovna delavka (1988–2007) • red. prof. dr. Walter Lukan (2000–2009) • Franci Matičič, mladi raziskovalec (1979–1981) • akad. zasl. prof. dr. Vasilij Melik (1947–1952, 1959–1991) • zasl. prof. ddr. Metod Mikuž (1947–1980) • akad. red. prof. dr. Vojeslav Molè (1942–1945) • zasl. prof. dr. Dušan Nečak (1980–2016) • red. prof. dr. Egon Pelikan, mladi raziskovalec (1992–1996) • doc. dr. Janez Peršič (1973–2010) • akad. prof. dr. Janko Pleterski (1969–1982) • Helena Prelc Dakić, bibliotekarka (1996–1997) • akad. red. prof. dr. Nikola Radojčić (1920–1941) • mag. Boris Radosavljević (1989–1995), mladi raziskovalec • Matjaž Rebolj, bibliotekar (1980–2005) • red. prof. dr. Balduin Saria (1926–1942) • red. prof. dr. Vasko Simoniti (1979–2015) • Miha Sluga, mladi raziskovalec (2009–2012) • Cilka Smolič, samostojna strokovna delavka in bibliotekarka (1954–1972) • Nataša Stergar, bibliotekarka (1971–2005) • zasl. prof. dr. Miroslav Stiplovšek (1961–2002) 205 Seznam nekdanjih zaposlenih • Nataša Mavrič (2008–2009) po službah in drugih • Vida Miklavec (1998–2014) • Janez Ogrinc (1992–1997) organizacijskih enotah • Marcela Pelan (1984–2005) • Breda Pirnat (1986–2004) GLAVNA PISARNA DEKANATA • Tina Poglajen (2014–2016) • Maja Avsenik (2003–2008) • Majda Pustovrh (1998–2000) • Barbara Fabjan (2011–2012) • Metka Rakušček (1964–1982) • Polona Movrin (2015–2017) • Vida Skalar (2006–2010) • Anica Perko (1977–2015) • Breda Smole (1986–2016) • Zinka Rajšek (1970–2003) • Draga Šega (1973–1982) • Katja Rozman (2004–2017) • Marinka Šuštar (1988–2016) • Emilija Temov (1968–1986) • Vojka Turšič (1983–1996) KURIRSKA SLUŽBA • Breda Vučkovič (1997–2006) • Branka Kotnik (1985–1998) • Bojana Zupančič (1992–2008) • Danijela Centa (1971–1991) • Katja Rozman (1998) SLUŽBA ZA PRAVNO-UPRAVNE ZADEVE • Sonja Drozdek Šinko (2016–2019) KADROVSKA SLUŽBA • Breda Butala (1992–1995) SLUŽBA ZA EKONOMSKO–PRAVNE ZADEVE IN TRŽNE • Barbara Čufer (2004) PROGRAME • Vili Erveš (1999–2000) • Barbara Ferjančič (2010–2011) • Luka Hrovat (2009–2010) • Tatjana Hribar (1985–2018) • Nives Kolarič (2007–2011) • Saša Jontez (2017) • Matija Vedenik (2011–2018) • Jože Lukan (1991–1991) • Leonora Nardoni Grah (1986–1987) REFERAT ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE • Ana Seliškar (1958–1981) • Darja Bidovec (1994–2012) • Andreja Sever (1986–1986) • Ljuba Bradaška (1961–1982) • Amalija Šiftar (1988–1990) • Nataša Elikan Korošec (1992–1992) • Marija Šuštar Tabaković (1995) • Andreja Koler Križe (1990–1993) • Nevenka Švarc (1994–2012) • Peter Lamovec (2008–2012) • Lidija Žabkar (1992–1994) • Anja Mrak (2015–2017) • Cvetka Orel (1962–1982) FINANČNO-RAČUNOVODSKA SLUŽBA • Zmaga Predan (1986–1994) • Aleksandra Bikar (1998–2000) • Polona Prodnik (2012–2015) • Daša Božič (2012–2013) • Marjetka Ščelkov (1985–1991) • Simona Cimperman (1996–2009) • Ana Štih (1963–1999) • Marija Dolenc (1988–2007) • Nevenka Valjavec (1997–2016) • Alenka Eržen (2001–2002, 2003–2005) • Anja Žebaljec Žavbi (2011–2012, 2014–2015) • Tadeja Gornik (2014–2017) • Cirila Žumer (1974–2005) • Boža Herček (1995–2014) • Nataša Košarac (2015–2016) REFERAT ZA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ • Danica Kukovič (2017–2018) • Katja Dolinar (2007–2008) • Marija Kutnar (2010–2018) • Tanja Hribar (2001–2017) 206 • Samo Košir (2002–2004) ZNANSTVENI INŠTITUT FILOZOFSKE FAKULTETE • Olivera Novaković (1997–2016) • Marija Djurovič (1979–1986) • Eva Saksida (1985–1994) • Leonora Nardoni Grah (1987–1995) • Tomaž Šimenc (2010–2010) • Andrej Prosen (2011–2019) • Polona Vadnjal (2010–2016) • Jadranka Šumi (1980–2010) • Marinka Šuštar (1988–2016) SLUŽBA ZA AKREDITACIJE IN SPREMLJANJE • Martina Tekavec (2008–2018) ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV • Sonja Žitko Bahovec (1975–1976) • Tanja Hribar (2017–2019) CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE MEDNARODNA PISARNA • Lea Avguštin (2008–2010) • Jana Božič (1979–1980) • Petra Bevek (2007–2008) • Agneza Florjančič (2006–2008) • Tanja Vidic (2010–2011) • Breda Jurčič Cacovich (1986–1999) • Slobodanka Milinković (2008–2017) • Jernej Ključevšek (2008) • Tanja Kolšek (2007–2008) RAČUNALNIŠKI CENTER • Samo Košir (2003–2004) • Erika Kovačič (2006–2007) • Mitja Guštin (2003–2005) • dr. Renata Kranjčec (1999–2004) • Primož Jakopin (1998–2002) • Jana Kumljanc (1992–2000) • Aleš Moškon (1996–1998) • Mitja Podreka (2007–2008) • Boris Poredoš (1997–1999) • Daniela Preglau (2017–2018) • Katja Rozman (1999–2004) GOSPODARSKO–TEHNIČNA SLUŽBA • Petra Teslić (2017–2018) • Novka Božić (1979–1992, 1993–1995, 2002, • Vera Vetrih (1980–1985) 2017–2018) • Magda Gaber (1964–1992) CENTER ZA SLOVENŠČINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK • Marija Grmek (1973–1991) • Elizabeta Kic (1967–1987) • Mihael Bregant (1989–1998) • Medina Husić (2002, 2017–2018) • Dejan Černigoj (1993–1994) • Tonka Karas (1990–2014) • Ljubica Črnivec (1977–1982, 1987) • Radivoj Kotnik (1990–2015) • mag. Katja Dragar Gorjup (2004–2006) • Ida Kraš (2001–2003) • Branka Gradišar (2010–2019) • Tomo Kuret (1988–2008) • Lidija Jesenko (2000–2017) • Renata Lampret (1988–1995) • Špela Kajič Kmetič (1996–1997) • Hasan Ljubljankić (1982–1996) • dr. Martina Križaj Ortar (1985–1998) • Katarina Malovrh (1982–2013) • Marjana Lavrič (2003–2006) • Angelca Pavković (1970–1995, 2002) • Polona Liberšar (2001–2003) • Cveto Pustovrh (1982–2009) • mag. Meta Lokar (1998–2009) • Maks Praznik (1996–2010) • Andreja Markovič (1991–1993) • Jožefa Sever (1983–1999) • Darinka Počaj Rus (1988–1995) • Francka Slejko (1972–1991) • Andreja Ponikvar (1997–2003) • Anica Stibrič (1967–1982) • dr. Jana Zemljarič Miklavčič (1993–2008) • Alojz Strmecki (1973–1983) • Manca Perko (1995–1996) • Milica Trpin (1980–1995) • Ivana Petric Lasnik (2004) • Slavko Vidic (1972–1973, 1979–1980, 1982) • dr. Mateja Pezdirc Bartol (1997) 207 • dr. Nataša Pirih Svetina (2004–2017) • dr. Ina Ferbežar, Tübingen (1993–1995) • Staša Pisek (2009–2010) • Srečko Fišer, Nottingham (1977–1979) • Lidija Pogačnik (2002–2005) • Nina Gabrovšek, Moskva (2003–2005) • Bogomira Skvarča (1998–2000) • Janko Germadnik, Leipzig (1980–1981) • Jenny Sraka (1986) • mag. Velemir Gjurin, Sarajevo, Lawrence • dr. Mojca Stritar Kučuk (2004–2008) (1979–1991) • Danuša Škapin (1993–2000) • dr. Helga Glušič, Lawrence (1985–1986) • Gita Vuga (1997–1998) • Drago Grah, Gradec (1975–1976) • dr. Sabina Grahek, Nottingham (1997–2000) • mag. Vesna Gros Nedelko, Gradec, Bruselj, UČITELJI NA TUJIH UNIVERZAH PO LETU 1970 Louvain–la–Neuve (2007–2012) • Tjaša Alič, Gradec (2011–2014) • dr. Miran Hladnik, Lawrence (1984–1985) • Maja Alidžanović, Moskva (1996) • dr. Jasna Honzak Jahić, Sarajevo, Bratislava, • Danica Bakovnik, Leipzig, Berlin, Praga (1993–2008) Saarbrucken, Tübingen (1986–1996) • Saša Horvat, Pariz (2002–2006) • mag. Andrej Bartol, Pariz (2000–2002) • Jože Iskra, Nottingham (1985–1988) • Kasilda Bedenk, Gradec (1993–2005) • Barbara Iskra Šarec, Padova (2002–2008) • Lidija Beloglavec, Rim (1985–1986) • Irena Ivelja, Padova (1999–2002) • Dragica Bešlin, Budimpešta, Lawrence, • Darija Jakše, Bratislava (1996–2002) Gradec (1981–1984) • mag. Tatjana Jamnik, Brno (2002–2004) • dr. Marja Bešter Turk, Tübingen, Gradec • dr. Zoltan Jan, Zadar, Trst (2005–2009) (1990–1994) • dr. Anton Janko, Leipzig (1977–1978) • dr. Aleksandra Bizjak Končar, Sydney • dr. Mateja Jemec Tomazin, München (1989–1994) (2003–2004) • Petra Blagšič, Brno (2000–2002) • dr. Alenka Jensterle Doležal, Praga, New • Nina Blažon, Tübingen (1996–1998) York, Krakov, Nottingham (1990–2001) • Aleksandra Boj, Bukarešta (2006–2008) • Zvonka Kajba, Beograd (2008–2010) • Marija Bolta, New York (1989–1990) • Francka Kavčič, Moskva (1987–1989) • dr. Silvija Borovnik, Gradec (1983–1992) • Mihaela Kavčič, Trst (1997–2001) • Anica Cedilnik, Moskva (1976–1980) • Urška Kerin, Katovice (2007–2008) • Ljudmila Cvetek Russi, Trst (1978–2009) • Matej Klemen, Nottingham, London, • dr. Jožica Čeh Steger, Gradec (1996–1998) Gradec (2011–2017) • Božena Činkole, Nottingham (1979–1984) • dr. Simona Klemenčič, Krakov • Polonca Čontala, Brno (1999–2000) (1993–1994) • Rosana Čop, Pariz, Yale (1980–1993) • Jernej Ključevšek, Lvov, Nottingham, Lon- • Ljubica Črnivec, Nottingham, don, Sombotel (2008–2012, 2016–2017) Lawrence, New York (1974–1977, • mag. Jana Kobav, Bloomington 1982–1983, 1986–1987) (1990–1991) • mag. Metka Čuk, Leipzig, Lawrence, • dr. Metka Kordigel Aberšek, Gradec Notting ham, Sydney (1990–1999) (1980–1982) • France Drolc, Celovec, Trst (1970–1972, • dr. Lojze Krakar, Frankfurt (1970–1974) 1984–1986) • dr. Uršula Krevs Birk (1995–1996) • Andreja Duhovnik Antoni, Krakov, Rim, • mag. Aleksander Križ, Krakov, Lodž Videm (1981–1982, 1991) (1998–2009) • Anica Dušej Blatnik, Lawrence (1981–1983) • mag. Adriana Krstić, Nottingham • Jože Faganel, Pariz (1973–1975) (1993–1997) • Ksenja Fänrich, Moskva (2002–2003) • dr. Erika Kržišnik, Gradec (1994–1996) 208 • Marjana Lavrič, Gent (2003–2006) • Danuša Škapin, Pariz (1993–2000) • Cvetka Lampreht, Pariz (1986–1991) • Helena Škrbec, Vilna (2007–2008) • Albinca Lipovec, Praga (1971–1973) • Mojca Šoštarko, Bukarešta, Tübingen • mag. Darja Markoja, Moskva (1999–2002) (2005–2011) • Alenka Markuž, Moskva (1982–1986) • Lucija Štamulak, Vilna (2004–2006) • mag. Mateja Medvešek Rjavec, Brno • dr. Saška Štumberger, Tübingen (2004–2007) (1999–2005) • Marjanca Mihelič, Budimpešta • Andreja Šuler, Lawrence (1988–1989) (1986–1992) • Mateja Tirgušek, Katovice, Zagreb • dr. Vladimir Nartnik, Zagreb, Moskva, (2000–2005) Praga, Budimpešta, Katovice (1970–1986) • Natalija Toplišek, Peking (2009–2013) • mag. Dragica Novak Štokelj, Rim • Jana Unuk, Katovice (1993–1995) (1986–1994) • Barbara Upale, Katovice (2008–2011) • dr. Marjeta Novak Kajzer, Pariz, New York • mag. Uroš Urbanija, Rim (2002–2007) (1975–1980, 1987–1988) • mag. Vera Vetrih, Rim (1999–2002) • mag. Irena Oder, Bukarešta (2004–2006) • Nives Vidrih, Praga (1991–1994) • Katarina Ogrinc, Moskva (2005–2013) • dr. Janja Vollmaier Lubej, Lodž • dr. Irena Orel, Tübingen (1993) (2009–2012) • dr. Martina Orožen, Krakov, Gradec • dr. Tatjana Vučajnk, Gradec (2005–2011) (1962–1963, 1977–1978) • dr. Peter Weiss, Leipzig, Berlin • Peter Pal, Bukarešta (1978–1979) (1985–1986) • Bernarda Pavlovec Žumer, Vilna • mag. Katjuša Zakrajšek, Bruselj, (2000–2003) Louvain–la–Neuve (1998–2006) • Vera Pejović, Pariz (1993–1996) • Vera Zalokar, Sofija, Moskva • Monika Pemič, Hamburg, Köln (1990–1995) (2003–2016) • Metka Zobec, Gradec (1996–2000) • Darja Peperko, Pariz (1992–1993) • Tone Perčič, Leipzig, Pariz, Nottingham, Padova (1982–1986, 1997–1999) ZNANSTVENA ZALOŽBA • Dušan Pirc, Krakov (1972–1973) • mag. Nataša Detič (2007–2010) • Lara Pižent, Vilna (2008–2017) • mag. Mateja Lutar (2008–2009) • dr. Mirjam Podsedenšek, Praga (1987–1991) OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA • Andreja Ponikvar, Nottingham, London, Zagreb, Beograd (2003–2014) • doc. dr. Milan Lovenjak (2007–2017) • dr. Tone Pretnar, Gradec, Krakov, Osijek, PEDAGOŠKA ENOTA ZA ŠPORT Katovice (1972–1994) • dr. Bernard Rajh, Gradec (1978–1980) • Iztok Belehar (1974–2005) • Žiga Rangus, Vilna (2006–2007) • Darja Kürner (1992–2011) • Srečko Renko, Rim, Neapelj • Edo Mihelčič (1965–1994) (1965–1978) • Cilka Podobnik (1979–1997) • dr. Vida Rus, Bukarešta (1984–1996) • Irena Santoro, Bukarešta (1996–2002) • dr. Marko Stabej, Tübingen (1992–1993) • dr. Irena Stramljič Breznik, Gradec (1994–1996) • dr. Katarina Šalamun Biedrzycka, Krakov (1974–1975) • Alenka Šalej, Bratislava (1994–1996) 209 Seznam študentskih Prešernovih 1958 Marija Tratnik nagrajencev in nagrajenk 1958 Tone Zorn 1958 Danica Zupančič 1959 Majda Zalesjak 1948 Cveto Germovšek 1959 Ivan Debeljak 1948 Ernest Faninger 1959 Lidija Magajna 1948 Angelos Baš 1959 Vladimira Jan Šedlbauer 1949 Branko Marušič 1959 Mojca Kristan 1949 Ivan Komelj 1959 Helga Glušič 1949 Drago Meze 1959 Bogomir Ramovš 1949 Ivan Gams 1959 Milena Hajnšek 1949 Anton Sore 1959 Mirjana Cvikl 1949 Darko Radinja 1959 Ivan Nemanič 1950 Jaroslav Šašel 1959 Lojze Penič 1950 Ana Cevc Hlepce 1959 Ksenija Rozman 1951 Jakob Rigler 1959 Mirko Kambič 1951 Josip Žontar 1959 Mirko Juteršek 1951 Ljerka Mravljak Menaše 1960 Marijan Kramberger 1951 Štefan Kališnik 1960 Gregor Strniša 1951 Janez Dolenc 1960 Vojko Černelč 1951 Bernarda Perc 1960 Zinka Leb 1952 Kajetan Gantar 1960 Jože Koruza 1952 Marija Jagodic 1960 Jože Stabej 1952 Stanko Škaler 1960 Branko Marušič 1952 Franc Križnar 1960 Mirko Stiplovšek 1952 Ema Umek 1960 Jelka Kraškovic 1952 Janez Rotar 1960 Milena Knafelc 1952 Jakob Rigler 1960 Vilko Novak 1952 Rudolf Kodela 1960 Marjan Krišelj 1952 Stanko Kotnik 1960 Ivan Mesiček 1952 Vida Stare Brezovnik 1960 Vida Korošak 1953 Milan Železnik 1960 Pavel Pertot 1953 Franc Leben 1960 Peter Logar 1953 Stanko Kotnik 1960 Franc Slivnik 1953 Jakob Rigler 1960 Mirko Jurak 1953 Bernarda Perc 1960 Ljudmila Šemrl 1953 Romana Lavrinšek 1960 Meta Grosman Dokler 1953 France Pibernik 1960 Zoran Jelenc 1958 Matjaž Kmecl 1960 Danica Škufca Sedej 1958 Roman Oberlintner 1961 Božidar Vračko 1958 Aleksander Skaza 1961 Ferdo Fischer 1958 Stane Šimenc 1961 Franc Vogelnik 210 1961 Silvo Fatur 1963 Marija Zlobec 1961 Hermina Jug 1963 Borut Plavšak 1961 Anto Oroulič 1964 Dragica Strmole 1961 Heda Ivanuš 1964 Andrej Frančeškin 1961 Andrej Rijavec 1964 Edvard Konrad 1961 Drago Grah 1964 Tatjana Wolf 1961 Edvin Zdovc 1964 Stane Bernek 1961 Mirko Bogić 1964 Marko Dvoržak 1961 Alja Krapež 1964 Herman Vogel 1961 Dobruška Podkoritnik 1964 Vera Zorko 1961 Franci Lavrenčak 1964 Peter Breščak 1961 Marko Žerovnik 1964 France Novak 1961 Dušan Voglar 1964 Radoslav Dabo 1961 Majda Blinc Stanovnik 1964 Slava Razpotnik 1961 France Vreg 1964 Jože Fistrovič 1961 France Kresal 1964 Majda Juteršek 1961 Bogdan Kavčič 1964 Vinko Kmetič 1961 France Polak 1965 Janez Höfler 1961 Ljubomir Marun 1965 Drago Kusvac 1962 Andrej Kirn 1965 Marijan Vesenjak 1962 Janez Kos 1965 Janez Repanšek 1962 Viktorija Jazbec 1965 Tomaž Zajc 1962 Marija Orešnik 1965 Jožefa Dekleva 1962 Jože Škufca 1965 Karel Pišec 1962 Andreja Štefančič 1965 Viktorija Jazbec 1962 Božo Lovec 1965 Francka Šiljar 1962 Marija Ristovska 1965 Vlado Nartnik 1962 Karla Ban Novak 1965 Janez Mušič 1962 Valentin Kracina 1965 Lado Kralj 1962 Marjana Kobe 1965 Drago Kolenc 1963 Andrej Kirn 1965 Jasna Dobrila 1963 Marjan Tavčar 1965 Franc Rozman 1963 Jože Šušmelj 1966 Valentin Kalan 1963 Jelica Mesesnel 1966 Noël Favreliere 1963 Francka Mencinger 1966 Herman Vogel 1963 Zofija Tasić 1966 Jože Faganel 1963 France Golob 1966 Miha Mate 1963 Prvenka Turk 1966 Vera Debevec 1963 Zorka Šubic 1966 Borut Mencinger 1963 Lena Petrič 1966 Darko Dolinar 1963 Viktor Majdič 1967 Alenka Novak 1963 Tomo Korošec 1967 Janez Kavčič 211 1967 Marija Hrovat 1971 Aleksandra Kovačič 1967 Nevia Šegota 1972 Zoltan Jan 1967 Janez Dular 1972 Slavica Plahuta 1967 Mojca Marija Grafenauer 1972 Ladislav Jakša 1967 Niko Grafenauer 1972 Maja Krulc 1968 Peter Vodopivec 1972 Metka Najdič 1968 Valter Motaln 1972 Aleksander Zorn 1968 Franc Zalar 1972 Mitja Guštin 1968 Ljudmila Cvetek 1972 Timotej Knific 1969 Ivan Bezek 1972 Borjana Dolgan 1969 Marko Polič 1972 Stanislav Napast 1969 Anton Resnik 1972 Janez Malačič 1969 Jože Mlinarič 1972 Saša Benulič Škofic 1969 Irena Vilfan 1972 Zdenka Beran 1969 Damjan Prelovšek 1972 Bogomir Komelj 1969 Erna Zajamšek 1972 Janez Dular 1969 Vladimir Frantar 1973 Leon Marin 1969 Alenka Pleško Logar 1973 Darja Grafenauer 1969 Mojca Mihelič 1973 Alojz Likar 1970 Janez Peršič 1973 Dušan Plut 1970 Peter Krečič 1973 Joža Vertot 1970 Ana Aškerc 1973 Nada Šumi 1970 Andrej Kranjc 1973 Peter Monetti 1970 Saša Šarmazanova Derganc 1973 Zdravko Slamič 1970 Ignac Klemenčič 1973 Breda Mihelič 1970 Maja Košmrlj 1973 Jelka Kocbek Pirkovič 1970 Zoltan Jan 1973 Sonja Bahovec Žitko 1970 Katarina Arh 1973 Andreja Žigon 1970 Marijan Klemenčič 1973 Marjan Štrancar 1970 Gojko Bervar 1973 Tone Dežman 1970 Jože Cvetek 1973 Franc Maver 1970 Dana Zwitter 1973 Danila Turnšek Rudolf 1971 Marjan Drnovšek 1973 Marija Dušej 1971 Stanko Granda 1973 Darja Uranjek 1971 Janez Tehovnik 1973 Gorazd Gorkič 1971 Andrej Vovko 1973 Martin Ahlin 1971 Marjana Lipoglavšek Cimperman 1973 Zdenka Beran 1971 Nataša Golob 1973 Vera Bukić Kržišnik 1971 Ljubinka Teržan 1974 Rajko Bratož 1971 Katjuša Strnad 1974 Ljubinica Črnivec 1971 Ksenija Dolinar Pogačnik 1974 Boris Gombač 1971 Monika Kartin 1974 Verena Koršič 212 1974 Irena Kovačič 1990 Marko Stabej 1974 Boža Krakar 1990 Matjaž Barbo 1974 Jože Meh 1991 Primož Vitez 1974 Nevenka Meh Korošec 1992 Andrej Marušič 1974 Anton Ožinger 1993 Nada Prodan 1974 Kristina Šamperl 1994 Katarina Lia Kompan 1974 Ferdinand Šerbelj 1995 Katja Katarina Predovnik 1974 Zvonka Šumej 1996 Primož Hvala 1974 Jera Vodušek 1998 Gregor Žvelc 1975 Mojca Apih 2000 Katarina Barborič 1975 Velimir Gjurin 2000 Blaž Komac 1975 Živa Gruden 2001 Matija Zorn 1975 Ivanka Petrič 2002 Maksimiljana Tušak 1975 Maksimiljan Sagadin 2003 Živa Antauer 1975 Jože Škorjanc 2003 Mojca Cajnko 1976 Fedor Černe 2003 Tanja Matič 1976 Rado Genorio 2003 Polona Pečnik 1976 Božena Činkole 2003 Andrej Perdih 1976 Olga Čufar 2003 Nina Podlipnik 1976 Branko Gradišnik 2003 Katarina Rojko 1976 Janez Janžekovič 2003 Nadja Zotlar 1976 Ivo Piry 2003 Blaž Podpečan 1977 Zdenko Čepič 2004 Maja Fesel Martinčevič 1977 Aleš Gulič 2004 Alenka Bartulović 1977 Drago Kladnik 2005 Naja Marot 1977 Matjaž Klemenčič 2006 Tea Hvala 1977 Erika Kržišnik 2007 Agni Prijatelj 1977 Nina Majer 2007 Zala Pezdir 1977 Daniela Milotti 2008 Špela Oman 1977 Tomaž Sajovic 2008 Martina Malešič 1977 Andrej Smrekar 2009 Sebastjan Vörös 1977 Ida Tomše 2010 Jure Vuga 1977 Eva Zamperlo 2011 Luka Repanšek 1977 Dare Kovačič 2011 Manja Žebre 1978 Andrej Pleterski 2012 Grega Milharčič 1978 Janez Lombergar 2013 Seta Štuhec 1984 Jana Horvat 2013 Aleš Zobec 1984 Marja Bešter 2015 Maja Lukanc 1985 Stanko Kokole 2016 Janoš Lukan 1985 Dušan Kos 2016 Luka Gruškovnjak 1987 Vita Žerjal 2017 Sara Zupančič 1989 Andreja Gantar 2018 Simon Koblar 213 Seznam profesorjev in profesoric, • dr. Anton Slodnjak rednih članov in članic SAZU • dr. Anton Sovre • dr. Janez Stanonik • dr. France Stelè • dr. Anton Bajec • dr. Stanko Škerlj • dr. France Bernik • dr. Peter Štih • dr. France Bezlaj • dr. Ljubinka Teržan • dr. Rajko Bratož • dr. Jože Toporišič • dr. Srečko Brodar • dr. France Veber • dr. Izidor Cankar • dr. Igor Vrišer • dr. Dragotin Cvetko • dr. Franc Zadravec • dr. Bojan Čop • dr. Boris Ziherl • dr. Stane Gabrovec • dr. Fran Zwitter • dr. Ivan Gams • dr. Slavoj Žižek Krečič • dr. Kajetan Gantar • dr. Ferdo Gestrin • dr. Jože Goričar Seznam profesorjev in profesoric • dr. Bogo Grafenauer z najvišjimi državnimi in • dr. Milan Grošelj mednarodnimi priznanji • dr. Tine Hribar • dr. Svetozar Ilešič V seznam so vključena mednarodna priznanja • dr. Franc Jakopin državniških in univerzitetnih ravni, pri doma- • dr. Janko Jurančič čih pa tista, ki presegajo ožje stanovske izbore. • dr. France Kidrič • dr. Matjaž Kmecl MEDNARODNA PRIZNANJA • dr. Milček Komelj Red legije časti, častni naziv vitez • dr. Janko Kos • dr. Milko Kos • red. prof. dr. Andrej Capuder • dr. Andrej Kranjc • dr. Bratko Kreft • Lojze Lebič Red Izabele Katoliške • dr. Valentin Logar • red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak • dr. Boris Majer • zasl. prof. dr. Mitja Skubic • dr. Anton Melik • dr. Vasilij Melik • dr. Boris Merhar Japonsko državno odlikovanje Red • dr. Rajko Nahtigal vzhajajočega sonca, zlati žarki z rozeto • dr. Anton Ocvirk (旭日小綬章) • dr. Janez Orešnik • zasl. prof. dr. Andrej Bekeš • dr. Karel Oštir • dr. Boris Paternu • dr. Janko Pleterski Nagrada Japonske fundacije (国際交流基金賞) • dr. Fran Ramovš • zasl. prof. dr. Andrej Bekeš • dr. Veljko Rus • dr. Primož Simonitti 214 Red za zasluge, častni naziv vitez Avstrijski častni križec za znanost in umetnost I. reda • viš. pred. mag. Elza Jereb • akad. zasl. prof. dr. Vasilij Melik • red. prof. dr. Peter Vodopivec Red italijanske zvezde, častni naziv veliki častnik • red. prof. dr. Andrej Capuder Herderjeva nagrada • akad. zasl. prof. dr. Dragotin Cvetko Red zvezde italijanske solidarnosti, častni naziv komendnik • zasl. prof. dr. Atilij Rakar Častni doktorat Plovdivske univerze Pajsij Hilendarski • zasl. prof. dr. Mitja Skubic • viš. pred. Sergij Šlenc • dr. Rastko Josip Močnik Red zvezde italijanske solidarnosti, častni Častni doktorat Univerze v Pécsu naziv vitez • zasl. prof. dr. Mirko Pak • akad. zasl. prof. dr. Ferdo Gestrin • zasl. prof. dr. Tjaša Miklič • doc. dr. Igor Škamperle Zlati doktorat dunajske filozofske fakultete • akad. prof. dr. Milko Kos Red akademskih palm, častni naziv častnik • viš. pred. mag. Elza Jereb Častni doktorat Alpe Adria Universität • red. prof. dr. Vladimir Pogačnik Klagenfurt (Celovec) • akad. prof. dr. Janko Pleterski Red akademskih palm, častni naziv vitez • izr. prof. dr. Meta Lah Član Evropske akademije znanosti in • red. prof. dr. Boris A. Novak umetnosti (Academia scientiarum et artium Europaea) • lekt. dr. Jacqueline Oven • red. prof. dr. Miha Pintarič • akad. prof. dr. Peter Štih • viš. bibl. Jožica Pirc • izr. prof. dr. Boštjan Marko Turk • red. prof. dr. Vladimir Pogačnik • red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar • red. prof. dr. Peter Vodopivec Redni član Poljske akademije znanosti • akad. prof. dr. Vojeslav Molè Vitez reda umetnosti in književnosti Francoske republike Redni član Srbske akademije znanosti in • red. prof. dr. Boris A. Novak umetnosti • akad. prof. dr. Nikola Radojčić 215 Dopisni član Poljske akademije znanosti DRŽAVNA PRIZNANJA • akad. prof. dr. Milko Kos Zlati častni znak svobode Republike Slovenije • akad. prof. dr. Franc Jakopin Dopisni član Češke akademije znanosti • akad. prof. dr. Matjaž Kmecl • akad. prof. dr. Janko Pleterski • akad. prof. dr. Milko Kos • zasl. prof. dr. Dušan Plut Dopisni član Avstrijske akademije znanosti Zlati red za zasluge Republike Slovenije • akad. prof. dr. Peter Štih • zasl. prof. dr. Branko Berčič • akad. zasl. prof. dr. Ivan Gams Dopisni član Bavarske akademije znanosti • akad. zasl. prof. dr. Tine Hribar • akad. prof. dr. Stane Gabrovec • akad. zasl. prof. dr. Janko Kos • akad. zasl. prof. dr. Janez Orešnik • zasl. prof. dr. Miroslav Stiplovšek Redni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Red za zasluge Republike Slovenije • red. prof. dr. Gregor Čremošnik • red. prof. dr. Ljudmil Hauptman • zasl. prof. dr. Janez Bogata • zasl. prof. dr. Ana Krajncj Dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Srebrni častni znak svobode Republike • akad. prof. dr. Milko Kos Slovenije • akad. zasl. prof. dr. Fran Zwitter • akad. zasl. prof. dr. Ferdo Gestrin • zasl. prof. dr. Vladimir Klemenčič • akad. zasl. prof. dr. Vasilij Melik Dopisni član Srbske akademije znanosti in umetnosti • akad. zasl. prof. dr. Boris Paternu • zasl. prof. dr. Breda Pogorelec • akad. zasl. prof. dr. Dragotin Cvetko • akad. prof. dr. Jože Toporišič • red. prof. dr. Gregor Čremošnik • akad. zasl. prof. dr. Franc Zadravec • akad. zasl. prof. dr. Bogo Grafenauer • red. prof. dr. Ljudmil Hauptman • akad. prof. dr. Milko Kos Častni znak svobode Republike Slovenije • akad. zasl. prof. dr. Fran Zwitter • red. prof. dr. Boris A. Novak Dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Medalja za zasluge Republike Slovenije • akad. zasl. prof. dr. Dragotin Cvetko • zasl. prof. dr. Ignacij Voje • zasl. prof. dr. Ignacij Voje • viš. pred. Sergij Šlenc Dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Državno odlikovanje AVNOJ BiH • akad. zasl. prof. dr. Dragotin Cvetko • akad. zasl. prof. dr. Bogo Grafenauer • zasl. prof. ddr. Metod Mikuž 216 • akad. prof. dr. Boris Ziherl • zasl. prof. dr. Ignacij Voje • akad. zasl. prof. dr. Fran Zwitter • akad. prof. dr. Jože Toporišič Red dela z rdečo zastavo Zoisovo priznanje • akad. prof. dr. Janko Pleterski • zasl. prof. dr. Janez Bogataj • izr. prof. dr. Mitja Ferenc • red. prof. dr. Matevž Kos Red zaslug za narod s srebrnimi žarki • doc. dr. Tina Milavec • zasl. prof. dr. Vladimir Klemenčič • red. prof. dr. Rajko Muršič • akad. zasl. prof. dr. Janko Kos • red. prof. dr. Jana S. Rošker • akad. zasl. prof. dr. Franc Zadravec • zasl. prof. dr. Zmago Šmitek • red. prof. dr. Janez Vrečko Red dela z zlatim vencem Nagrada Republike Slovenije za • akad. zasl. prof. dr. Ivan Gams znanstvenoraziskovalno delo • zasl. prof. dr. Vladimir Klemenčič • zasl. prof. dr. Jurij Kunaver • akad. zasl. prof. dr. Valentin Logar • zasl. prof. dr. Mirko Pak • zasl. prof. dr. Dušan Nečak • zasl. prof. dr. Nace Šumi Red dela s srebrnim vencem Kidričeva nagrada • akad. prof. dr. Matjaž Kmecl • akad. prof. dr. Anton Bajec • akad. zasl. prof. dr. Marja Boršnik Red zaslug za narod z zlato zvezdo • akad. zasl. prof. dr. Srečko Brodar • akad. zasl. prof. dr. Dragotin Cvetko • akad. zasl. prof. dr. France Bezlaj • akad. zasl. prof. dr. Bojan Čop • akad. prof. dr. Jože Goričar Red zaslug za narod s srebrno zvezdo • akad. zasl. prof. dr. Bogo Grafenauer • akad. zasl. prof. dr. Svetozar Ilešič • zasl. prof. dr. Helga Glušič • akad. prof. dr. Viktor Korošec • red. prof. dr. Franc Lovrenčak • red. prof. dr. Anton Melik • akad. prof. dr. Janko Pleterski • zasl. prof. ddr. Metod Mikuž • akad. zasl. prof. dr. Anton Ocvirk Zoisova nagrada • akad. zasl. prof. dr. Boris Paternu • akad. prof. dr. Janko Pleterski • akad. prof. dr. France Bernik • zasl. prof. dr. Vladimir Schmidt • akad. zasl. prof. dr. Rajko Bratož • akad. prof. dr. Anton Slodnjak • akad. prof. dr. Stane Gabrovec • red. prof. dr. Jaroslav Šašel • akad. zasl. prof. dr. Kajetan Gantar • akad. zasl. prof. dr. Franc Zadravec • zasl. prof. dr. Vladimir Klemenčič • akad. zasl. prof. dr. Fran Zwitter • red. prof. dr. Dean Komel • akad. zasl. prof. dr. Janko Kos • akad. zasl. prof. dr. Janez Orešnik 217 Nagrada sklada Borisa Kidriča • zasl. prof. ddr. Rudi Rizman • zasl. prof. dr. Marjan Britovšek • red. prof. dr. Jana S. Rošker • akad. zasl. prof. dr. Ivan Gams • zasl. prof. dr. Neva Šlibar • akad. zasl. prof. dr. Ferdo Gestrin • zasl. prof. dr. Zmago Šmitek • akad. zasl. prof. dr. Bogo Grafenauer • doc. dr. Jože Urbanija • red. prof. dr. Miran Hladnik • izr. prof. dr. Anja Podlesek • red. prof. dr. Valentin Kalan • akad. prof. dr. Peter Štih • zasl. prof. dr. Marko Kerševan • zasl. prof. dr. Vladimir Klemenčič Zlati znak ZRC SAZU • akad. prof. dr. Matjaž Kmecl • zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek • akad. zasl. prof. dr. Ferdo Gestrin • zasl. prof. dr. Janek Musek • red. prof. dr. Metka Furlan • akad. zasl. prof. dr. Janez Orešnik • red. prof. dr. Boris A. Novak • zasl. prof. dr. Vid Pečjak • red. prof. dr. Marko Snoj • akad. prof. dr. Janko Pleterski • red. prof. dr. Tomo Virk • zasl. prof. ddr. Rudi Rizman • zasl. prof. dr. Miroslav Stiplovšek Srebrni znak ZRC SAZU • zasl. prof. dr. Ivan Toličič • akad. prof. dr. Jože Toporišič • doc. dr. Luka Repanšek • zasl. prof. dr. Ignacij Voje • zasl. prof. dr. Igor Vrišer • red. prof. dr. Leon Zorman Prešernova nagrada • akad. zasl. prof. dr. Fran Zwitter • akad. zasl. prof. dr. France Bezlaj • akad. prof. dr. Slavoj Žižek Krečič • akad. zasl. prof. dr. Dragotin Cvetko • akad. zasl. prof. dr. Svetozar Ilešič • zasl. prof. dr. Marko Kerševan Ambasador Republike Slovenije v znanosti • akad. prof. dr. France Kidrič • red. prof. dr. Anton Gosar • akad. prof. dr. Milko Kos • zasl. prof. dr. Vladimir Klemenčič • akad. zasl. prof. Lojze Lebič • akad. prof. dr. Andrej Kranjc • red. prof. dr. Anton Melik • akad. zasl. prof. dr. Boris Paternu • red. prof. dr. Boris A. Novak • zasl. prof. dr. Vid Pečjak • zasl. prof. ddr. Rudi Rizman • akad. prof. dr. Slavoj Žižek Krečič • znan. svet. dr. Mirko Rupel • akad. prof. dr. Anton Slodnjak • prof. Vilko Ukmar Zlata plaketa Univerze v Ljubljani • akad. prof. dr. Boris Ziherl • zasl. prof. dr. Janez Bogataj • red. prof. dr. Anton Žun • zasl. prof. ddr. Nataša Golob • red. prof. dr. Božidar Jezernik Nagrada Prešernovega sklada • zasl. prof. dr. Marko Kerševan • red. prof. dr. Rajko Muršič • izr. prof. dr. Andrej Blatnik • zasl. prof. dr. Martina Orožen • viš. pred. Niko Košir • zasl. prof. dr. Mirko Pak • red. prof. dr. Boris A. Novak • red. prof. dr. Svanibor Pettan • red. prof. dr. Larisa Vrhunc 218 Sovretova nagrada • red. prof. dr. Metod Resman • red. prof. dr. Andrej Capuder • red. prof. dr. Vinko Skalar • akad. zasl. prof. dr. Kajetan Gantar • zasl. prof. dr. Ivan Toličič • zasl. prof. dr. Frane Jerman • viš. pred. Niko Košir • red. prof. dr. Marko Marinčič • red. prof. dr. Boris A. Novak • doc. dr. Tone Pretnar • doc. dr. Brane Senegačnik • akad. zasl. prof. dr. Primož Simonitti • lekt. Barbara Šega Čeh • izr. prof. dr. Primož Vitez Častni doktorat Univerze v Ljubljani • akad. zasl. prof. dr. France Bezlaj • akad. zasl. prof. dr. Dragotin Cvetko • akad. prof. dr. Milko Kos • akad. prof. dr. France Stelè • akad. zasl. prof. dr. Fran Zwitter Žagarjeva nagrada • red. prof. dr. Stanko Gogala • zasl. prof. dr. Ana Krajnc • zasl. prof. ddr. Barica Marentič Požarnik • viš. pred. Marica Dekleva Modic • red. prof. dr. Janez Sagadin • zasl. prof. dr. France Strmčnik Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva • zasl. prof. dr. Helga Glušič • zasl. prof. dr. Meta Grosman • red. prof. dr. Miran Hladnik • zasl. prof. dr. Vladimir Klemenčič • red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart • red. prof. dr. Boža Krakar Vogel • red. prof. dr. Robert Kroflič • zasl. prof. dr. Jurij Kunaver • zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek • zasl. prof. dr. Zdenko Medveš • red. prof. dr. Sonja Pečjak 219