PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /i	nA «.
Abb. postale I gruppo	“ V* CII tl VU lir
Leto XXVHI. Št. 143 (8236)
TRST, sobota, 17. junija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO STALISCU LEVICE KD IN VODSTVA PRI
V resnih težavah poskus Andreottija da bi sestavil centristično vlado
Ze včeraj je Andreotti pričel posvetovanja tudi o drugih možnih formulah
RIM, 16. — Po vesteh iz rimskih težave, na katere je naletel An-
Političnih krogov so demokristjani Pričeli z umikom, ko je zaradi republikanskega stališča propadel Predlog KD, da se ustvari centri-stična vlada. Republikanci so danes tudi zelo jasno povedali, da na vsedržavnem svetu, ki se bo pričel jutri in nadaljeval v nedeljo, ne bo Prišlo do nobenih sprememb glede stališča, ki ga je že napovedal La Malfa, ko postavlja kot osnovni Pogoj za sodelovanje v centristični vladi popolno enotnost KD in torej tudi odkrito in brezkompromisno Podporo demokristjanske levice.
Andreotti je danes pričel z novimi posvetovanji. Po vesteh iz nje->hu bližnjih krogov ne govori več samo o možnosti štiristranske ccn-tristične vlade, pa čeprav je prejel takšno pooblastilo od demokri-stjanskega vodstva in sedaj trdi, da hiu vodstvo ni začrtalo nobenih o-thejitev. Očitno gre za namerno phlapno razlaganje resolucije, ki j« je odobrila večina vodstva KD. Prav tako pa je tudi zelo jasno, da ta razlaga odraža in potrjuje
dreotti pri svojem poskusu ustvariti vlado centra.
Danes se je Andreotti sestal z Malagodijem, Tanassijem, La Malto in Bertoldijem.
Največje zanimanje je seveda bilo za razgovor z La Malfo, ki je kasneje dejal časnikarjem, da je Andreottiju potrdil stališče republikancev. La Malfa je nadaljeval, da je njihovo stališče dobro znano in da ga je soglasno odobrila direkcija stranke ter da bodo o njem ponovno razpravljali na seji vsedržavnega sveta stranke.
Bertoldi pa je po razgovoru dejal časnikarjem, da sta z Andreottijem razpravljala o političnem in parlamentarnem položaju ter to tudi v zvezi s predvidenimi zasedanji parlamenta. Glede političnega položaja je Bertoldi podčrtal stališče, ki ga je včeraj sprejelo tajništvo stranke.
Danes se je sestalo tajništvo PS Dl, kateremu je poročal Tanassi o pogajanjih za sestavo vlade. V nasprotju z njihovimi običaji je urad-
tt|iiiiiiiiiiti, mi, mu, imuni, imifmiiiimriiinMtiiiiHiuiiiiiiMiiiimimimiiimiimiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiimiii
PODGORNI V SEVERNEM VIETNAMU
Nova pobuda SZ za rešitev krize?
Sovjetski predsednik naj bi predlagal prekinitev ognja in nove volitve v Južnem Vietnamu
MOSKVA. 16. — Tako severno-vietnamski kot sovjetski tisk sta doslej zamolčala vest o potovanju Predsednika vrhovnega sovjeta Nikolaja Podgomega v Hanoj. O po-Rovorih v sevemovietnamskem glavnem mestu ni doslej niti najmanjše vesti, niti ni znano, če se je Podgorni sploh začel pogovarjat^ s tamkajšnjimi voditelji. Vse kaže, da želita tako Severni Vietnam kot SZ dati čim manjši poudarek obisku sovjetskega gosta, razlogi *a to pa niso znani.
O misiji predsednika Podgorne-Ra piše danes londonski list «Eve-ning news» v članku svojega moskovskega dopisnika, znanega so-vietskega časnikarja Victorja Louisa, ki velja za globokega poznavalca sovjetskih razmer, ima pa tudi zelo tesne zveze z zahodnim Svetom. Louis v svojem članku piše, da bo skušal Podgorni prepričati severne Vietnamce, naj privo-tijo v premirje v Indokini, ki naj Privede do začetka novih odločil-oih pogajanj za rešitev vietnamske krize, časnikar, ki se sklicuje na 'moskovske opazovalce*, meni. da t>i prekinitev ognja omogočila skli-°anie referenduma ali celo splošnih Volitev v Južnem Vietnamu, na °snovi katerih naj bi nato sestavili v Sajgonu novo vlado. Nixon — trdi |hed drugim Louis — je med svo Km obiskom v Moskvi prepričal spvjetske voditelje, da resno name-rava napraviti konec ameriškim obvezam v Indokini. Naloga Podanega naj bi bila, da prepriča 0 tem tudi Hanoj. -(Moskovski opa-2°valci» pa po pisanju časnikarja dvomijo v uspeh misije sovjetskega Predsednika posebno po novi ofen-tivj v Južnem Vietnamu, ki so jo sprožili zato — če naj verjamemo Louisu — da bi povzročili težave Ameriško - sovjetskemu vrhu.
Medtem se ie praktično začela ‘Udi druga važna diplomatska trosita — Kissingerjevo potovanje v Pe k>ng. Nixonov svetovalec je že za Pustil ZDA. ne da bi dal izjav. Na vPrašanje nekega časnikarja je sa jbo odločno izključil možnost, da b> se podal tudi v Hanoj. V vladnih krogih medtem poudarjajo, da ne b° Kissinger predlagal kitajskim roditeljem nobenih novih rešitev r^tnamske krize. Obisk — trdijo je posvečen vprašanjem dvoranskih odnosov, vietnamsko vpra-“Unje bo nedvomno prišlo na dnev-n| red, toda le v zvezi z nedavčni Nixonovim obiskom v SZ, ^ o katerem bo ameriški gost poročal "Uenlaju in njegovim sodelavcem.
2 indokitajskih bojišč poročajo, “a .le ameriško letalstvo tudi včeraj Uvedlo gar 340 napadov na sever jta vietnamsko ozemlie- Akcije so Pile povečini naperjene proti pod-r?čju takoj severno od demilitari-ftranega pasu. medtem ko niso u°mbardirali Hanoja in njegove o-kolice. To nai bi potrjevalo vesti, je Nixon ukazal prekiniti bom-?ardiranje H,<noja, dokler se bo u mudil sovjetski predsednik V khieriških krogih v Sajgonu pranju, da je to dokaz dobre volje “®le hiše. ki želi. da bi sovjetska rinisija v severnovietnamski preobilici uspela. V teh krogih so ^•nreč mnenja, da bo skušal Pod Rorpi vplivati na Hanoj, da
zavzel bolj popustljivo stališče na pogajanjih v Parizu.
V Južnem Vietnamu so se nadaljevali boji na vseh frontah, posebno pa na področju An Loca. Partizani so preteklo noč ponovno obstreljevali mesto, iz katerega se nadaljuje beg civilnega prebivalstva.
Jugoslovanski protest v Bonnu
BONN, 16. — Jugoslovanski veleposlanik v Bonnu Rudolf Kačinovič je vložil danes v zahodnonemškem zunanjem ministrstvu oster protest zaradi včerajšnjega atentata na stavbo jugoslovanskega generalnega konzulata v MUnchnu. Jugoslovanski veleposlanik je zahteval, da zahodnonem-ške oblasti podvzamejo odločne ukrepe, da bi zaščitile jugoslovanska zastopstva v Zahodni Nemčiji.
no poročilo zelo lakonično m socialdemokrati samo napovedujejo, da se bo prihodnji teden sestala direkcija stranke.
Danes se je sestala direkcija PLI skupaj z vodstvenimi odpori obeh parlamentarnih skupin. V uradnem poročilu govore o resnosti položaja ter pozitivno ocenjujejo uradna stališča KD in PSDI. Liberalci nadaljujejo, da ne vidijo druge možnosti kot vlado centra in demokratične solidarnosti. Za to resolucijo sta glasovali tudi obe manjšinski struji, ki pravita, da formula «cen-tralnost* ne pomeni obnovitve preteklega centrizma, temveč nov program ter širšo demokratično s~’i-damost.
Socialistični predstavniki so pozitivno ocenili stališče levice KD. Vincenzo Balsamo, ki pogosto izraža stališča tajnika stranke Mancinija, je takoj izjavil, da socialisti z zanimanjem spremljajo premor pri sestavi vlade, do katerega je prišlo po intervenciji La Malfe v zvezi s stališčem levice KD. Balsamo nadaljuje, da so predstavniki demokristjanske levice razumeli resnost politične linije PSI in so opozorili na dejstvo, da ni mogoč istočasni razgovor s socialisti in z liberalci. Pomembno je tudi, da je prišlo na zasedanju CK PSI do jasnega stališča glede zavezništev, tako da ni nobenih izgovorov
Obtožena skupina hrvaških študentov kontrarevolueionarjev
(Od našega dopisnika) BEOGRAD. 16. — Okrožni javni tožilec Zagreba je obtožil danes bivše voditelje tako imenovanega »gibanja hrvaških vseučiliščnikov* Dragiša Budiša. Ivana čička, Anteja Paradžika in Gorana Dodiga in sedem drugih njihovih sodelavcev. da so kot kontrorevoludonama zarotniška skupina med letom 1970 in 1971 izpeljali vrsto propagandnih in organizacijskih akcij in akcij, da bi uresničili svoje kontrarevolucionarne smotre: zrušiti oblast delovnega ljudst\»a. in zakonito izbrane zastopnike Hrvaške, spodkopali samoupravni socializem, razbiti federativno ureditev SFRJ in nasilno izločiti Hrvaško iz jugoslovanske skupnosti.
V obtožnici se navaja, da je bilo «gibanje hrvaških vseučiliščnikov* udarni odred kontrarevolucionarne skupine, ki je delovala v centrali «Hrvaške Matice* in da so Budiša in njegovi sodelavci pripravljali tudi ustanovitev oboroženih odredov v študentovskih organizacijah. Ta-
ko je bilo na seji predsedstva Zveze študentov Hrvaške 14. julija leta 1971 sklenjeno, da se ustanovi posebna komisija za vojaške zadeve in da se na otokih ustanovijo rekreacijski vojaški centri, kamor bi pakultete pošiljale študente na vojaške vaje.
Javni tožilec nadalje dolži obtožence. da bi se kot organizatorji in voditelji kontrarevolucionarne organizacije «gibanja hrvaških vse-učiliščnikov* s silo. grožnjami in zarotami vrinili v razne družbenopolitične organizacije, da so s silo prevzeli vodstvo študentovske organizacije in študentovskega Usta in da so pripravljaU, da s silo zavzamejo študentsko vseučelišče v Zagrebu.
B. B.
BEOGRAD, 16.
Ob močnem potresu, ki je prizadel Ancono, s katerim ima mesto SpUt prijateljske stike od 1969. leta, je predsednik občine Split inž. Jakša Mili-čič poslal soUdamostno brzojavko županu Ancone prof. Alfredu TrifogUu.
ENOTNA DELEGACIJA ANTIFAŠISTOV PRI VIDEMSKEM PREFEKTU
ODLOČEN PROTEST PROTI FAŠISTIČNI PROVOKACIJI V BENEŠKI SLOVENIJI
Fašisti so napovedali shod na kraju, kjer so bile ustanovljene prve italijanske partizanske enote in kjer so nacifašisti požgali mnogo vasi • Protesta kulturnega društva dvan Trinko iz Čedada in občinskega sveta iz Fojde
VIDEM, 16. — Kakor smo naja-viU v našem dnevniku, je danes ob 19. uri videmski prefekt sprejel enotno protifašistično delegacijo, ki je zahtevala od predstavnika vlade prepoved fašistične manifestacije ob jugoslovaski meji na planoti nad Fojdo, ki jo domačini imenujejo Raune. Včeraj smo objaviU imena članov delegacije, danes moramo povedati, da je prišlo do nekaterih sprememb v sestavi delegacije same in tudi do njene razširitve. Namesto Vitalija za PSDI je bil prisoten Bruno Erminio, za PSI pa namesto dr. GiacomelUja Mattioli. Ostali člani delegacije so bili poslanec CastigUone za PSI, poslanec Lizzero in Ceccotti za KPI, Della Pozza za APO, kateremu se je pridružil se Maniio Cencach, dr. Espo-sito za Zvezo deportirancev, Filip-pini za sindikalne organizacije, Fabbro za ANPPIA, Del Gobbo, načelnik svetovalske skupine kr-
tuz, čigar ime ni bilo včeraj objavljeno, D’Andrea za antifašistični odbor, Vincenti in Gobbo za ANPI, Izidor Predan za kulturno društvo «Ivan Trinko*, Pascutti za PRI in Chiappino za CGIL.
Delegacijo ie prefekt sprejel točno ob 19. uri in takoj se ie videlo da ni bil pripravljen, da bi se zadržal dalj časa z njo, saj ni bilo pripravljenih niti stolov, da bi se delegati vsedU. Prefekt je prvi spregovoril in prosil delegacijo, naj mu pove kaj želi in da je pripravljen poslušati. K besedi se je oglasil prvi načelnik svetovalske skupine krščanske demokracije v deželnem svetu Del Gobbo Oglasil se je prvi tudi zato, je povedal med drugim, ker je bil danes v deželnem svetu v Trstu priča hudemu incidentu, ki so ga povzročili fašisti v zvezi z napovedanim shodom na planoti Frakadice nad Fojdo. Menimo — je dejal Del Gobbo — da so fašisti zbrali nalašč ta kraj. da bi
ščanske demokracije v deželnem | kompromitirali dobre odnose med svetu, kateremu se je pridružil še i Italijo in Jugoslavijo, za katere je prvi izvoljeni poslanec stranke San-! zainteresiran tudi deželni svet.
Nato ga je prefekt avtoritativno prekinil in dejal, da kategorično odklanja tako namigovanje o izbiri prostora, češ da smo tam na italijanskem ozemlju, da ie tam Italija, da se ne more govoriti o provokaciji. Del Gobbo pa je vztrajal, da so fašisti nalašč izbrali ta Kraj. kjer so bile ustanovljene prve partizanske italijanske enote, kjer so bile požgane cele vasi. kjer živijo le še vdove od fašistov postreljenih mož. Prefekt mu je odgovoril. da mu je vse to znano, da je sprejel vse potrebne ukrepe, da smo lahko brez skrbi in nai zaupa mo oblastem. Seveda se prisotni niso mogli strinjati s takim izmikajočim se odgovorom prefekta, zato so ga vprašali če bo orišlo ah ne do fašistične manifestacije Na to izrecno vprašanje ie ponovil prejšnji odgovor, vendar je dodal, da ne more povedati, če bo prišlo do prepovedi shoda fašistov ali ne. Pove dal je, da je dobil več protestnih brzojavk
Med drugimi je poslalo videmskemu prefektu in kvestorju brzojavko tudi kulturno društvo »Ivan Trin-
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMii um mn iiHiiiMiniiiimnuiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i ko* iz Čedada. Brzojavka se glasi
»Mimo obmejno prebivalstvo je
SKUPNA RESOLUCIJA CGIL, CISL IN UIL
Nadaljevati boj za reforme in socialni napredek delavcev
Izdelan načrt delovanja sindikalnih organizacij za bližnjo prihodnost
RIM, 16. — Na nedavnem sestanku tajništev treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL v Tarquinii to sprejeli resolucijo, ki nakazuje smernice bodočega sindikalnega boja na gospodarskem, socialnem in pogodbenem področju.
Potem ko resolucija ugotavlja, da
stojijo delavci sedaj pred zelo resnim gospodarskim položajem, poudarja, da je to posledica številnih notranjih in mednarodnih dogodkov in da morajo delavci plačati svoj davek zaradi resnih odgovornosti zasebnih in javnih delodajalcev, ki so klonili pre vdorom tujega kapitala in niso bili sposobni sprejeti ustreznih pobud. Resolucija zavrača vsako odgovornost sindikatov za nastali položaj in naglaša, da se bodo sindikati za premostitev krize zavzeli za dosego treh osnovnih smotrov: zaposlenost, socialne reforme in delovno pogodbo.
Ta tri vprašanja sindikati ne bodo ločeno obravnavali, temveč jih bodo uskladili v skupnem sindikalnem boju za dosego ciljev, ki so bili
NEZASLIŠANI POLICIJSKI NAPAD BREZ POVODA
Skoro tisoč vklenjenih študentov so v Milanu odpeljali na kvesturo
Študentje so bili mirno zbruni v veliki dvorani univerze na protifašističnem shodu
MILAN. 16. — Skoro tisoč študentov so včeraj vklenjenih odpeljali na kvesturo, potem ko je policija brez pravega povoda vdrla v univerzo. Študentje so se zbrali okrog 15.30 na skupščini, na kateri so protestirali zaradi najavljenega zborovanja, ki sta ga nameravala prirediti »mestni protikomunistični odbor* in »odbor protikomunističnih študentov* na Trgu Santo Stefano poleg univerze in katero je kasneje policija prepovedala, ker bi šlo za očitno kršitev javnega reda.
Po uradnih policijskih poročilih je okrog xo.3o prišel prea poslopje univerze milanski kvestor dr. Fer-ruccio Aiiitto, Ki je notel vstopiti v univerzo, kar pa mu je menda neki študent preprečil, ker ga ni poznal. Takrat je kvestor ukazal, da univerzitetno poslopje obkolijo oddelki «celere» in karabinjerjev in da se vsi študentje umaknejo izpred vhoda. Nato je kvestor zahteval od študentov, da odstranijo nekaj rdečih zastav, ki so visele z balkona nad vhodom, češ da »univerza ni politični sedež in da morajo zastave izginiti*. Študentje so skušali s kvestor jem razpravljati, nenadoma pa je prišlo do incidentov, ali bolje rečeno na ukaz kve-storja je policija izstrelila v univerzitetno poslopje številne solzilne bombe.
V veliki dvorani univerze je postalo ozračje kaj kmalu nevzdržno, zaradi česar so študentje razbili nekaj šip, da se ne bi zadušili. Policija je napadala, študentje so postavili pred vrati barikade iz pultov, stolov in drugega pohištva. Kasneje so sporočili, da so skoraj
tisoč študentov odpeljali vklenjene na kvesturo in med njimi tudi znanega voditelja študentskega gibanja
storja dr. Vittorie, ki je prejel več udarcev po rokah in nogah in kateremu so zlomili roko, tako da
Maria Capanno in namestnika taj- , se bo zdravil štirideset dni. nika pokrajinske federacije PSI Mi- I Na skupščini študentskega giba-lana Enrica Porra z ženo. Po teh i nja so bili prisotni tudi predstavni-vesteh je bilo med spopadi med ki delavskih svetov podjetij »Can-policijo in študenti ranjenih okrog dy» in »Manuli*, ki so izrazili so-trideset študentov in okrog petnajst lidarnost delavcev. Prečitali so tudi agentov javne varnosti.	; solidarnostno izjavo delavcev treh
Po nalogu državnega pravdnika pomembnih milanskih podjetij, ka-
De Peppa sta njegova namestnika Viola in Avallone pričela preiskavo in sta si ogledala prostore univerze, v katerih je prišlo do bitke med študenti in policijo. Po njih izjavah gre za resno škodo, ki so jo povzročile zažigalne steklenice in eksplozije solzilnih bomb. Uradno so tudi sporočili, da je bil med spopadi resneje ranjen namestnik kve-
terih nazive pa študentje niso hoteli povedati. Študentje so na skupščini ugotovili, da je za demokratične leve sile prepovedano, da hodijo po središču mesta, kjer pa se šopirijo fašisti ob zaščiti policije. Na skupščini študentov je bil prisoten tudi Giovanni Paoe, ki je odlikovan z zlato medaljo za odporniško gibanje.
nakazani. Sindikati menijo, da se morajo z razvojem osebne potrošnje s poredno razvijati tudi naložbe s stvarnimi pobudami gospodarske politike in s primernim izboljšanjem pokojnin in plač. Hkrati pa uveljavitev socialnih reform mora omogočiti strukturne spremembe notranjega popraševanja in spodbujati naložbe, ki so posredno ali neposredno povezane s socialno potrošnjo. V tem okviru, nadaljuje resolucija sindikalnih organizacij, morajo imeti odločujočo vlogo javni posegi, zlasti z naložbami v javnih podjetjih, kmetijstvu in socialni potrošnji. To pa narekuje, da je treba dati prednost predvsem pobudam na Jugu, kjer je treba skrbeti zlasti za zaposlitev. Glede socialnih storitev pa sindikati zahtevajo, da se začenjajo globalno reševati vprašanja šole. zdravstva, prevozov, javnih gradenj in javne uprave.
Glede sindikalnega boja za obnovitev delovnih pogodb, sindikati zavračajo vsako morebitno možnost pritiskov za omejitev pravic sindikalnega delovanja in poudarjajo, da je treba zavrniti katerikoli poskus, da bi uklenili obnovitev delovnih Dogodb v morebitne kratkoročne konjunkture in naglasajo, da je potrebno pri tem doseči trajne in u-činkovite rezultate. Nadalje sindikati pravijo, da bodo z vso silo nadaljevali z zahtevami po uresničitvi socialnih reform, ki so bile postavljene med preteklo zakonodajno dobo. Ob zaključku poudarjajo, da je treba v bližnji prihodnosti doseči polno zaščito svobodnega delovanja sindikatov in zavrniti katerikoli zakonsko omejitev.
tion* demokratske stranke na konvenciji v Miamiju, je pred gospodarsko komisijo kongresa potrdil, da bo v primeru izvolitve v Belo hišo zmanjšal za celih 32 milijard dolarjev letni proračun obrambnega ministrstva. Mč-Govem je poudaril potrebo po občutnem zvišanju državnih stroškov na družbenem področju ter dodal, da »najhujša nevarnost za ameriško družbo ne prihaja od zunaj, ampak od notranjega razkroja ameriške družbe. Najresnejši problemi, ki ogrožajo varnost, so problemi, ki ostajajo nerešeni na področju zdravstva, kvalitete šole, varnosti na cestah okolja in produktivnosti gospodarstva*.
Kljub zmanjšanju vojaškega proračuna bodo ZDA ohranile premoč nad SZ, je zagotovil McGovem. Če bo lahko uresničil ta program, bo preusmeritev investicij z vojaškega na civilni sektor omogočila ustvarjanje petih milijonov novih delovnih mest, s čimer se bo indeks brezposelnosti znižal od sedanjih sedem odstotkov na približno 4,3 odst.
V primeru zmage na predsedniških volitvah
McGovern napoveduje občutno zmanjšanje vojaških stroškov ZDA
WASHINGTON, 16. - Pacifistični senator George McGovem, ki velja za najresnejšega kandidata za »nomina-
viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Andreotti je v resnih težavah in vse kaže, da mu ne bo uspelo sestaviti centristične vlade, kot je to predvidela večina demokri-stjanskega vodstva. Prav v KD se je najprej zapletlo, ko je levica odločno nasprotovala spremeniti osnovne politične usmeritve stranke, ki je bila sprejeta na treh zadhjih kongresih. S tem pa so v težavah republikanci, ki so že prej jasno povedali, da gredo z liberalci in brez socialistov samo pod pogojem, da je za to vlado celotna KD in torej tudi levica večinske stranke. Zato so republikanci odločeni, da s tako centristično vlado, ki bi bila odprta samo na desno, ne gredo. Zaradi tega pa je Andreotti pričel nova posvetovanja, ko skuša najti novo rešitev.
i*
DANES
. ?!
i
Na nedavnem sestanku tajništev CGIL, CISL in UIL v Tarqui-nii, so tri sindikalna vodstva razpravljala o bodoči zvezi sindikalnih konfederacij in v tem okviru sestavila načrt, ki nakazuje smernice bodočega sindikalnega boja. V resoluciji, ki je bila objavljena, sindikalne organizacije poudarjajo, da bodo nadaljevale z odločnim bojem za uresničitev socialnih reform, za socialni napredek delavcev in za splošni gospodarski razvoj v državi.
Enotna delegacija antifašistič-
nih in demokratičnih strank tar organizacij bivših partizanskih borcev je včeraj videmskemu prefektu izrazila odločen protest prot! najavljenemu fašističnemu provokatorskemu zborovanju pri Čeneboii v Beneški Sloveniji tik ob jugoslovanski meji. Protestni izjavi sta prefektu poslali tudi kulturno društvo »Ivan Trinko* iz Čedada in občinski svet iz Fojde. Protest proti fašističnemu zborovanju je včeraj sprejel tudi deželni svet Furlanije • Julijske krajine.
Danes dopoldne ob 10.30 bo na razstavišču pri Montebelu svečana otvoritev 24. mednarodnega tržaškega velesejma. Vlado bo na otvoritvi zastopal minister za Jug in nerazvita področja Caiati.
ogorčeno zaradi fašističnega shoda, ki je napovedan za 25. t. m. na planoti Frakadice (Fojda). Ta manifestacija škoduje omikanemu sožitju med narodi*.
Razni predstavniki strank in organizacij so prefektu odločno povedali, da ne sme priti do te nesramne fašistične provokacije in da bodo napravili vse, da bi jo preprečili
Po protestnem dokumentu sekcije krščanske demokracije v Fojdi, ki smo ga včeraj objavili, je sprejel odločen protest tudi občinski svet v Fojdi, ki se je sestal na izredni seji v sredo 14. t. m. Večino v občini Fojdi ima krščanska demokracija, protestni doknment pa je soglasno odobrila tudi leva opozicija.
IZIDOR PREDAN
V	resoluciji je med drugim rečeno, da gre za očitno provokacijo v tistih krajih, ki so dali tako visok davek krvi v borbi za svobodo zoper fašizem in nacizem ter v krajih, kjer so nastale prve partizanske enote na tem področju. Resolucija ugotavlja nadalje, da ima shod namen skaliti dobre odnose s sosedno Jugoslavijo, s katero so občani Fojde povezani v idealih svobode, protifašizma in demokracije.
V	resoluciji je tudi rečeno, da ima občina Fojda tesne stike s tolminsko občino, vsa Furlanija -Julijska krajina pa ima že dalj časa prisrčne zveze s Slovenijo. Vse to bi bilo ogroženo, če bi dovolili fašistični shod na planoti nad Fojdo.
PISMO II RIMA
Slika
nekega
mesta
Aretirana Ulrike Meinhof
Nemška policija Je danes aretirala Ulrika Meinhof, voditeljico nemške anarhistične skupine, kateri pripisujejo številne atentate proti ameriškim vojaškim postojankam In sedežem desničarskih organizacij. Poročilo na 7. strani.	(Telefota AN S A)
Končno, po tolikem času, smo le prišli do rezultatov ljudskega štetja, ki so ga izvedli tiste «usodne noči» 24. oktobra lani. Zamudo so opravičili z neoporečno motivacijo:
«nepredvideni dogodku in »neupravičeni dvomi». Toda poglejmo, kaj nam rezultati štetja povedo o tem našem mestu, «caput mundi», kot so mu pravili starodavni Rimljani.
Statistika ni samo eksaktna znanost (če je ne manevrirajo), pač pa tudi koristna. In dejansko nam podatki, ki se tičejo Rima, dajejo točno sliko mesta; sliko, ki smo jo sicer že poznali, ki pa je sedaj opremljena še s številkami.
Pa poglejmo te številke: prebivalcev je 2.790.836, se pravi 611.676 več kot pri prejšnjem štetju leta 1961. V desetih letih je torej znotraj Rima zraslo novo mesto, a vendar z družbenimi in javnimi službami, ki so ostale iste. kot pred enim desetletjem, ko so že bile nezadostne. Kaj pa delajo ti ljudje? To je vprašanje: aktivnega prebivalstva je samo 32.7 odstotka, oziroma en milijon in 151 tisoč oseb. En milijon in 649 oseb pa ničesar ne dela. Tudi če upoštevamo, da so vmes otroci in starci, je pa vendar število zelo visoko. Zal pa je to tudi vsedržavni pojav, saj beležimo na vsedržavni ravni 34,7 odst. aktivnega prebivalstva, z zelo močnim nazadovanjem v primerjavi z letom 1961: kar 4,3 odstotka manj.
Izidi popisa f;™	st ra to-
rej potrjujejo vtis, ki ga ima tujec, ko pride v Rim: Kaj pa delajo Rimljani? Vsako leto se vseli v prestolnico nekaj desetin iisočev ljudi. In ko pridejo sem, živijo tako, da «si pomagajo«, kar je tipično italijanski posel, vendar zato, ker smo pogrešali politiko, ki bi koordinirala demografski razvoj z gospodarskim, ki bi upoštevala spreminjanje naše družbe. Ljudje «si pomagajo» ne zaradi tega, ker jim to prija, ampak ker so jim to vsilili. Polja srednje in severne Italije se praznijo, kmetje pa se zgrinjajo v Rim, kjer se ne ukvariajo več s kmetijstvom (samo 9,9 odst. prebivalstva Lacija še dela na poljih), mesto pa jim ne nudi drugih alternativ za zaposlitev.
Še bolj pa se nerazsodnost v razširitvi mesta kaže v dramatičnih podatkih o stanovanjih. Od 867 tisoč stanovanj je skoraj 64 tisoč praznih ali neprodanih: približno sedem odstotkov in pol. Istočasno pa imamo več kot osem tisoč «drugih vrst stanovanj», kot jih imenuje statistika, da bi se izognila terminom, kot so barake, jame itd. In če upoštevamo, da v teh «drugih vrstah stanovanj)) živijo pretežno družine z izredno visokim številom otrok, lahko sklepamo, da je okrog 40 tisoč oseb, ki leta 1972 živi v prestolnici kot v kameni dobi. Dejstvo, da je 64 tisoč stanovanj praznih ali neprodanih, pa pomeni, da so najemnine in prodajne cene previsoke. Vznemirljiv položaj, vendar pa nič čudnega: to je le rezultat grabežljive gradbene špekulacije, ki jo z vseh strani obsojajo, ki pa je nobena politična sila še ni mogla zatreti.
Prazna stanovanja in življenje po barakah pa sta samo dva elementa tega položaja, h katerima je treba prišteti še popolno dezorganizacijo mesta, uničevanje zelenja, nezadostnost javnih prevozov, kaotični promet, nečloveške življenjske pogoje, izgubo človeške dimenzije življenja. Kako naj bi se potem v takem položaju čudili, če so se v neki rimski šoli pojavili modrasi — kot sem vam pripovedoval v prejšnjem pismu. Prav včeraj so na primer ulovili kačo v samem središču mesta: kaže torej, da se pojav širi, da «caput mundi» postopoma postaja idealno okolje za kače. Mogoče bi bilo pametno, da bi ob prihodnjem popisu prebivalstva prešteli tudi modrase, ki živijo v Rimu.
MARIO DEZMANN
i
17.	1**2
DANES DOPOLDNE PRI MONTEBELU
V prisotnosti ministra Caiatija slovesen začetek 24. velesejma
1.157 razstavljavcev • Močna udeležba iz tujine - Danes «dan Zah. Nemčije», jutri «dan Jugoslavije* - Kje je kaj na sejmišču
Na razstavišču pri Montebelu se I ki šteje 18 članic.
danes dopoldne ob 10.30 odpre 24. mednarodni vzorčni velesejem. V prisotnosti najvišjih predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti bo prireditev odprl minister za izredne posege na Jugu in na nerazvitih področjih srednje in severne Italije prof. Italo Giulio Caiati. Sejem bo trajal do vključno 29. junija, obiskovalce pa opozarjamo, da bo dostop na sejmišče dovoljen le v popoldanskih in večernih urah, to je od 17. do 24. ure, razen ob sobotah in praznikih, ko bo dostop možen od 10. do 24 ure.
Za naše bralce naj kratko ponovimo, da obsega razstavni prostor skupno 35.000 kv. metrov in da na njem nastopa letos 1.157 razstavljavcev. od tega 651 iz Italije in 506 iz tujine. Tujina ie prisotna z 32 deželami, od katerih jih nastopa uradno 15. Poleg evropskih (Avstrije, Češkoslovaške Jugoslavije, Zahodne Nemčije, Poljske, Portugalske in Madžarske), sodelujejo izvenevropske dežele Kamerun, Gabon, Srednjeafriška republika, Zaire, Brazilija, Kolumbija, Gana in pa Zveza arabskih dežel.
V paviljonu A so zbrani pretežno električni gospodinjski stroji, naprave za dom. javne lokale in trgovine ter ogrevalne naprave; v paviljonu B (pod paviljonom A) so razstavljeni izdelki tržaških obrtnikov in v prvi vrsti pohištvo: paviljon C obsega izdelke mehanske industrije, železarstva in ladjedel-stva. na odprtem prostoru pa so razstavljeni orodm stroji, stroji za gradbeništvo, motorji in pritikline za avtomobile; paviljon E obsega v pritličju mednarodno lesno razstavo. v prvem nadstropju pa razstavo »vse za dom*; paviljon D (Palača narodov) obsega uradne razstave tujih dežel, razstavo stanovanjske opreme in razstavo obrtniških izdelkov Deželne ustanove za razvoj obrti; v paviljonu H pred upravno zgradbe velesejma ie na meščena razstava afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti; v paviljonu G z bazenom je nameščena razstava videmske trgovinske zbornice prosi or okoli bazena pa ie namenjen razstavi navtike, v paviljonu F je pripravljen prikaz emporialnih dejavnosti
llliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiaiiiiiiiiiuimmm,mm,„i,iiil„ili,ll,||lll|||||||||t|||||||inilnl|||in,|l||a
PRED VOLITVAMI V KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO
Ne gre samo za kmete ampak za vso skupnost
Včeraj vaški sestanki pri Korošcih, v Saležu in v Nabrežini
čez 12 dni, 29. junija, na praznik novanje kandidatov v upravni od-
bor kmečke bolniške blagajne.
Podrobneje bomo o teh sestankih še poročali.
Seja izvršnega komiteja KPI
Prejšnje dni se je sestal izvršni odbor tržaške federacije KPI in med drugim ocenil uspeh nabirke sred-nu je bonomlanska štev ki »o potrebna Za kritje'staš-X svojega zadnjega I »kov volilne kampanje. Ugotovili so, da so sekcije, tako teritorialne kot tovarniške, odločilno prispevale k uspehu, še posebej pa skrutina-torji, ki so skoraj vsi prispevali svoje dnevnice. Na tak naŠn so zbrali več kot 9 milijonov lir.
Izvršni komite je na svoji seji odobril tudi večmesečni spored praznikov tiska, katerih namen je zbrati v tržaški pokrajini 19 milijonov lir. Kampanja ki jo označujejo številni ljudski prazniki in bogat kulturni program, je — v bistvu — začetek jesenske volilne kampanje za obnovitev občinskega sveta.
»v. Petra in Pavla, bodo kmetje volilni upravičenci na Tržaškem — prvič šli na volitve, da izvolijo vodilne in nadzorne organe pokrajinske kmečke bolniške blagajne. Po vseh drugih italijanskih pokrajinah so take volitve vsaka tri leta že od leta 1954 dalje. Krivica, ki se je godila našim kmetom, bo torej odpravljena po 18 letih, po vztrajnih prizadevanjih, posredovanjih, zahtevah in protestih, ki so prihajali do izraza zlasti na občnih zborih Kmečke zveze in ki so jili podprli 1 '"ritavniki naprednih strank, med Hfto je bonomlanska Coldiretti vse občnega zbora (12. marca 1972) zagovarjala nadaljevanje komisarske uprave. šele na tem občnem zboru Je bila prvič izglasovana resolucija z zahtevo, da se razpišejo volitve v pokrajinsko bolniško blagajno. To so dejstva, ki jih nihče ne more zanikati in ki ne gredo kar tako v pozabo. Tega ne pišemo zaradi polemike ali da bi blatili kogar koli, ki pri tem ni imel nobene krivde, zaradi »obrekovanj* ali zato, da bi podpihovali razdor in razprtije med našimi kmeti, ki jih dobro poznamo, cenimo in spoštujemo. Popolnoma se strinjamo s stališčem Kmečke zveze, ki na vseh predvolilnih sestankih poudarja, da morajo volitve v bolniško blagajno še bolj združevati naše kmetovalce, da se zaradi tega ne sme vnesti razdor. Iz grenkih izkušenj dobro vemo, kako škodljivi so spori in medsebojni prepiri, toda prav tako pa naši kmetje dobro vedo, kdo brani in je branil njihove koristi, kdo je zagovarjal in se zavzemal za naše gospodarske in narodne pravice. In to ne od včeraj! Prav zaradi tega uživa Kmečka zveza tak ugled. In to je treba jasno povedati ter poudariti prav v tej predvolilni dobi, ko bi nekateri radi mešali štrene in lovili poštene ljudi na limanice, da bi ustregli željam »višjih«, ki niso bili nikoli, in tudi ne bodo naklonjeni slovenskim kmetom in sploh Slovencem. Dobro tudi vemo, in tega se naši kmetje zavedajo, kar prihaja do izraza na vaških sestankih, da imajo prve volitve v kmečko bolniško blagajno na Tržaškem velik pomen ne samo za njene zavarovance, ampak tudi za vso našo narodno skupnost.
Kot je bilo napovedano, so bili snoči dobro obiskani in živahni vaški sestanki, ki jih je organizirala Kmečka zveza pri Korošcih, v Saležu in v Nabrežini. Na kratko so program in važnost volitev orisali predstavniki Kmečke zveze, nakar se je razvila diskusija in ime-
tržaške luke; na pvričadi pred u-pravno zgradbo velesejma so nameščeni stroji za gradbeništvo in kmetijstvo ter weekend hišica; vzdolž glavne aleje razstavljajo svoje proizvode Dalmine, Stock in Co-ca Cola; pred palačo narodov in na spodnji ploščadi ie urejen Gastronomski park; na trgu izven razstavišča na so razstavljene športne in kamping naprave ter izdelki podjetja «Artesana Chicco*.
Danes je na sejmu «dan Zahod-1 ne Nemčije*. Ob tej priliki bo generalni konzul ZRN v Milanu dr. Dankmar Seibt priredil v večernih urah v hotelu Adriatico Palače v Grljanu sprejem, ki se ga bodo udeležili vidnejši predstavniki javnega in poslovnega življenja iz naše dežele. Jutri bo «dan Jugoslavije*. ki obsega precejšen program: ob 9.30 bo stopi) na sejmišče jugoslovanski ambasador v Rimu Miša Pavičevič, ki ga bo spremljalo večje gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ Ob 10. uri se bodo člani odposlanstva sestali s predstavniki tiska in s številnimi gosti. Po skupnem ogledu jugoslovanskega in drugih paviljonov bo slavnostno kosilo ki ga prireja vodstvo velesejma Popoldne ob 16. uri bo na trgovinski zbornici širši sestanek med italijanskimi in jugoslovanskimi poslovnimi l.judmi. zvečer pa bo v Jolly hotelu sprejem, ki ga bodo priredili generalni konzul SFRJ v Trstu in predsednika gospodarskih zbornic iz Ljubljane in Hrvatske. V ponedeljek bo dan Avstrije. Jutri se začne tudi serija strokovnih srečanj, ki bodo spremljala velesejem vse do njegovega zaključka. O njih bomo sproti poročali tudi v našem dnevniku
Ljubitelje lahke glasbe opozarjamo, da sta letos na sporedu dva posebno vabljiva večera, in sicer nastop Oriette Bertijeve in njene-
ga ansambla (v peusk. 23. junija ob 21. uri) ter nastop znane pevke Nade (v ponedeljek, 26. junija ob 21. uri). Na tem mestu naj navedemo še »selekcijo tržaških barma-nov», ki jo prirejajo pod pokroviteljstvom družbe Stock in na kateri bodo podelili posebno trofejo «stocktail». Prireditev bc v torek. 20. junija ob 21.30.
V ponedeljek na Proseku seja podeželskih konzult
O ukrepih katere namerava kon-zulti za vzhodni in zahodni Kras predložiti občinski upravi, smo že obširno poročali prejšnji teden. Na zadnji seji konzulte na Opčinah ta obširna točka zaradi pomanjkanja časa ni prišla niti na dnevni red, skupno pa bosta o njej končno razpravljali obe podeželski konzulti na skupni seji, ki bo na Proseku v ponedeljek ob 21. uri na sedežu občinskega predstavništva.
Predlog obsega dokaj učinkovite posege proti uničevanju okolice po brezvestnih izletnikih iz mesta.
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
DOBRI UČNI USPEHI NA STROKOVNI ŠOLI
S prihodnjim šolskim letom mora postati ta šola avtonomna
Tudi na državnem strokovnem ] vodstvo te strokovne šole v UL zavodu za industrijo in obrt — Frausin 14.
koordinirana šola s slovenskim uč nitn jezikom pri Sv. Jakobu — se je zaključil šolski pouk in so na oglasni deski objavljeni izidi. Kot je znano, delujeta na tej šoli dva oddelka, in sicer oddelek za šivilje ter oddelek za orodne mehanike.
Uspešno so zaključili šolsko leto naslednji dijaki.
Oddelek za šivilje
I.	razred
Izdelale so: Neva Bogatez, Ida Gregori, Sonja Oblak, Juridislava Spetič, Gracijela Stanissa, Aleksan-i dra Tenze. Neva Umek, Rosana Versa.
II.	razred
Izdelale so: Marija Elizabeta Berdon, Romualda Furlani, Maja Pahor
Oddelek za orodne mehanike
I. razred
Izdelali so: Zvonko Hrovatin, A-leksander Kalc, Lovrenc Milič, Pavel Sossi, Paride Sossi, Franko Žerjali. En dijak ni bil ocenjen.
H. razred
Izdelal je: Darij Manin.
Dijakom, ki so dokončali srednjo šolo in se ne nameravajo vpisati na druge višje srednje šole, pač pa se hočejo strokovno pripraviti za poklic, toplo svetujemo, naj se za informacije in pojasnila obrnejo na
S prihodnjim šolskim letom bo vsak oddelek imel tri razrede in bo s tem šola postala popolna ter avtonomna, kot so pristojne oblasti pred časom že zagotovile. Šolski skrbnik, kot smo izvedli, je že odposlal v Rim prošnjo, da se ustanovi tudi dodatni bienij, kar bo dalo šoli še večjo veljavo, dijakom pa možnost popolnejše strokovne usposobitve.
Šolske vesti
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM -Tret, Ul. Ginnastica 72, Čampo S. Luigi 11, telefon 793-167 prireja od 31. julija do 31. avgusta
TEČAJ
ZA POPRAVNE IZPITE
za dijake nižjih in višjih srednjih šol, za naslednje predmete: slovenščina. italijanščina, latinščina, grščina, angleščina, nemščina, kemija, fizika, matematika, trgovsko računstvo, trgovinstvo, ekonomija, knjigovodstvo, blagoznan stvo, zgodovina, zemljepis, stenografija. Vpisovanje in informacije vsak dan dopoldan in od 17. do 19. ure do vključno 30. junija.
Pozdrav občinskega odbora razstavljavcem na velesejmu
Ob otvoritvi 24 izvedbe trža škega mednarodnega velesejma 'je1 "bbčtoskU'odbor objavil naslednji pozdrav:
Tržaški mednarodni vzorčni velesejem je dosegel letos svojo 24. izvedbo: to ie pomemben cilj. ki soupada s povečanjem števila tujih razstavljavcev ter dokazuje nenadomestljivo vlogo ki io ima Trst kot most med Evropo in prekomorskimi državami Občinska uprava najtopleje pozdravlja vse razstavljavce ter izraža prirediteljem svoje zadovoljstvo spričo vse večjega uveljavljanja tržaške razstave

V ČETRTEK SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
75 milijonov lir za razširitev in izpopolnitev kraškega vodovoda
Poročilo o dolu pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso v mesecu maju
Prihodnji četrtek se na svoji redni seji sestane tržaški pokrajinski svet. Predvidoma bodo razpravljali predvsem o upravnih vprašanjih, posebno še zato, ker .ie bila prejšnja seja posvečena tržaški odroma videmski univerzi. Na dnevnem redu, ki so ga svetovalci prejeli te dni. je več zanimivih vprašanj Med temi velja vsekakor omeniti sklep o ustanovitvi poizkusne postaje za nadzorstvo nad onesnaževanjem zraka. V tem smislu je odbomištvo za higieno že namestilo po mestu več »lijakov*, ki bodo služili v ta namen. Mrežo »lijakov* za analize zraka v mestu bo upravljal pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso. S tem v zveri nam je odbornik Lovero poslal poročilo o
dejavnosti tega laboratorija v mesecu maju 1972.
Iz pregleda statističnih podatkov o delu laboratorija ie takoj jasno, da je eno izmed važnih vprašanj, s katerim so se tehniki laboratorija spoprijeli v tem mesecu, pred vsem onesnaževanje morja in možnosti za kopanje v tržaškem zalivu, v skladu z znanimi okrožnicami mi nistrstva za zdravstvo.
Laboratorij je izvedel analizo 199 vzorcev vode. odroma grezničnih odplak. Kliničnih pregledov krvi in urine je bilo 300. splošnih kliničnih pregledov za ugotovitev možnih o-kužb pa kar 2339. Od teh ie analiza v 87 primerih dala pozitiven rezultat.
Hrano in pijače so analizirali v
TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
OD 17. DO 29. JUNIJA 1972
Med prijetnim sprehodom si boste ogledali najnovejše svetovne proizvode, ki zadovoljujejo vsako zahtevo doma, urada, podjetja, prevozništva, oblačenja, gastronomije, počitništva in prostega časa.
1157 razstavljavcev iz 32 držav — 3. razstava afriških držav, ki so vključene v Evropsko gospodarsko skupnost — 21. mednarodna razstava lesa — Zgodovinska razstava »Tri stoletja kave* — Posebna razstava »Tržaško pristanišče in sredozemsko trgovanje* — Strokovna srečanja in prireditve.
Vsak dan bodo izžrebane bogate nagrade, ob zaključku pa bo med vsemi obiskovalci izžreban avtomobil fiat 500.
Urniki od 17. do 24. uro (ob sobotah, nedeljah In praznikih od 10. do 24. ure)
ZAOSTRENI NASTOPI ZA MUNICIPALIZACIJO PROG
Za torek napovedana stavka uslužbencev občinskih in zasebnih prevoznih podjetij
Napovedana je tudi ulična manifestacija, ki bo dejansko ohromila ves promet po mestu - Solidarnostna nabirka v podporo stavkajočim uslužbencem SAP
Stavko so sindikati prevoznikov oklicali včeraj zjutraj, ko so se v delavski zbornici CGIL v Ul. Pon-dares 8 zbrali stavkajoči uslužbenci SAP pod predsedstvom sindikalistov CGIL, CISL in UIL ter deželnega koordinatorja sindikatov prevoznikov CGIL Varina.
V	živahni in marsikdaj tudi raz burjeni razpravi so stavkajoči ugotovili, da javne oblasti tako na de* želni, pokrajinski, kakor tudi občinski ravni, .ne kažejo zadostnega zanimanja za to kočljivo vprašanje. Da bi opozorili javnost na odprto vprašanje javnih prevozov v Trstu, so stavkajoči sklenili postaviti na Goldonijevem trgu šotor, kjer bodo prebivalcem obrazložili položaj in nudili vso potrebno dokumentacijo.
V	šotoru bodo stavkajoči in sindikalisti zbirali tudi prostovoljne solidarnostne prispevke za stavkajoče. Upoštevati moramo, da bodo uslužbenci SAP, katerih boj izraža dejanske interese vsega mestnega prebivalstva, drago plačali — sa; ne bodo prejeli ene mesečne plače.
Sindikati so oklicali v ta namen splošno nabirko denarnih sredstev rned prebivalstvom. Prepričani so, da bodo Tržačani razumeli položaj In stavkajočim izrazili potrebno gmotno solidarnost.
Burno ploskanje je v dvorani sprejelo nastop predstavnika delavskega sveta tovarne GMT iz Boljunca. ki je stavkajočim izročil prvi prispevek v višini 223 tisoč lir.
Solidarnostna zbirka lahko omogoči stavkajočim zmago, ki ne bo koristila samo šoferjem in sprevodnikom avtobusnih prog, temveč predvsem prebivalcem kraških in okoliških področij, ki bodo — po muni-cipalizaciji — lahko uporabljali avtobuse ACEGAT, ki so cenejši in
šotor stavkajočih delavcev na Goldonijevem trgu vabi mestno prebivalstvo k stvarni solidarnosti: munlcipalizacija SAP ni samo zadeva njenih uslužbencev, temveč Tržačanov na sploh.
102 primerih. 1785 ljudem so odvzeli kri za razne analize, v 21 primerih so zaradi živalskih ugrizov morali opraviti ustrezen preventivni pregled.
Za naše ljudi je vsekakor važen sklep, o katerem bodo prav tako razpravljali, naj se konzorciju kraških občin za potenciranje in izpopolnitev kraškega vodovoda, o-dobri prispevek v višini 75 milijonov lir
Prijavljena sodišču ker nista pošiljala svojih otrok v šolo
Ženski oddelek policije je včeraj prijavil sodnim oblastem 36-letne-ga Giuseppa Ardita in njegovo ženo, 32-letno Bianco Antonaz por. Ardito, oba iz Pendice Scoglietto 34. Pred sodnimi oblastmi se bosta zakonca, ki sta po poklicu kramarja, morala zagovarjati zaradi kršitve čl. 731 kaz. zakonika, ki govori o obveznosti staršev, da pošiljajo svoje otroke v šolo.
Osebje didaktičnega ravnateljstva šole v Ul. Kandler 10 je med tem šolskim letom večkrat skušalo prepričati nerazsodne starše, naj pošljejo v šolo svoje tri otroke, 14-letnega Giovannija, 12-letnega Luigija in 7-letno Manuelo, vse tri vpisane v HI., V. in I. razred osnovne šole »C. Suvich*. Toda zaman. Ker se je vsak poskus izkazal za jalovega, je omenjeno ravnateljstvo sklenilo se obrniti na ženski oddelek policije, ki je poskrbel za prijavo staršev sodnim oblastem.
SPD BARKOVLJE
priredi danes. 17. t. m. v društvenih prostorih v Ul. Cerreto At 12
ŠTUDENTOVSKI PLES
Začetek ob 17.30 — Vljudno vabljeni 1
Tri tedne že traja stavka uslužbencev avtobusnega podjetja SAP, ki povezuje mestni center z gornjo okolico in mestno periferijo. Iz nerazumljivega razloga občinske o-blasti oklevajo, namesto da bi takoj prešle k postopku za munici-palizacijo Sergasovega podjetja. Slišati je le govorice o mrzličnih pogajanjih glede višine odškodnine lastniku, ki zahteva kar 700 milijonov lir, medtem ko je občina pripravljena izplačati največ 400 milijonov.
Mnenje prizadetih delavcev, pa tudi prebivalstva, ki ga občasni poseg vojaške oblasti s svojimi tovornjaki ne more zadovoljiti, je, da bi občinska uprava morala preprosto preklicati koncesijo družbi SAP, ker je že večkrat dokazala, da ne more opravljati tako važne socialne vloge, kot je prevoz občanov.
Od tod zaostritev, ki dosega te dni svoj višek. Sindikati, ob katerih strnjeno stoje demokratične sile in prebivalstvo prizadetih mestnih četrti, so na skupščini stavkajočih že napovedali ostre ukrepe. Med temi velja vsekakor omeniti sklep, da se bo v torek zvečer, ko se bo začela seja tržaškega občinskega sveta, ustavil ves javni promet v mestu. Stavkali bodo vsi uslužbenci prevoznih podjetij: ACEGAT, Saita,
SAP in drugi. Delo bodo prekinili ob uri, ko je popraševanje po javnem prevoznem sredstvu naj večje: od 18. ure do 21.30.
Ob 19. uri se bodo stavkajoči, skupaj s potniki in drugimi delavci, zbrali na Goldonijevem trgu, nato pa šli v sprevodu po mestnih ulicah, kjer bo tistega večera nemogoč tudi zasebni promet. Sindikalne organizacije pozivajo vse mestno prebivalstvo, naj se v znak solidarnosti pridruži stavkajočim in s tem dokaže svojo zrelost, saj je j Trgovina s stroji za obdelavo lesa vprašanje municipalizadje zasebnih j nudi takojšno prvo zaposlitev dekletu avtobusnih prog socialno vprašanje , za uradniško delo. Javiti se osebno vsega tržaškega delavstva.	1 na naslov trgovine Ul. Contl 9, Trst.
šolsko skrbništvo obvešča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovne šole za leto 1972/73 v vseh didaktičnih ravnateljstvih do 30. junija.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* sporoča, da bo razdelitev spričeval in nagrad danes. 17. t. m. ob 10. uri, naslednjim najboljšim dijakom:
Sabrina Franco, Luciana Hrovatin, Elder Švab, Nevenka Pertot, Aleksandra Metlika, Wilma Orel. Darina Košuta, Marija Lavrenčič, Pierina Furlan, Nadja Pancrazi, Franca Salvi.
ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE
Boljunec: razstava danes 17. junija popoldne in 18. junija.
Dom jo: razstava 18. junija, prireditev danes ob 20.30.
Ricmanje: razstava 18. junija, prireditev 24. junija po zaključni maši.
Dolina: razstava 18. junija, zaključna akademija 24. junija po zaključni maši.
Boršt: razstava 18. junija, žavlje: razstava 25. junija, prireditev 23. junija ob 9.30.
Pesek: razstava 25. junija, akademija 25. junija po zaključni maši.
Mačkovlje: razstava 25. junija, prireditev 28. junija ob 10. uri.
Korošci: razstava 26. junija po maši. Cerovlje: prireditev 18. t. m. ob 18. uri. razstava 18. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Mavhinje: razstava danes od 16. do 19. ure in 18. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Na znanstvenem liceju «France Prešeren* je odprta razstava dijaških likovnih izdelkov. Razstavo si lahko ogledate dnevno od 9. do 12. ure do vključno 21. junija.
Učenci slovenske strokovne šole v Trstu priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo svojih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca od 9. do 12. ure.
Učenci srednje šole »Ivan Cankar* priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo likovnih in drugih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca, od 9. do 12. ure.
Učenci državne osnovne šole »Albert Sirk* v Sv. Križu vabijo starše in vse Križane na zaključno akademijo, ki bo v društveni dvorani danes, 17. junija ob 19. uri ter na ogled razstave deških in dekliških ročnih del, ki bo v šolskih prostorih prihodnjo nedeljo, 18. junija. Umik razstave od 9. do 12. ure in od 16. do 21. ure.
Srednja šola »Srečko Kosovel* na Opčinah’ 'Obvešča; da bo danes,’.’17. t. m. in v nedeljo, 18. t. m. razstava ročnih in likovnih izdelkov.. .....	, (
Umik: .ja-v!naslednji: danes od 15. ure (otvoritev) do 21. ure, v nedeljo od 9. do 13. in od 16. do 21. ure.
Profesorski zbor državne srednje šole »Igo Gruden* v Nabrežini vljudno vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 18. junija 1972 ob 18 uri v prosvetni dvorani »Igo Gruden* v Nabrežini.
Učenci in učiteljstvo navedenih šol vljudno vabijo starše in prijatelje o-trok na ogled razstave ročnih del in risb, ki bodo po tem umiku: Osnovni šoli pri Sv. Jakobu in »Kette* — Ul. sv. Frančiška: 18., 19. in 20. junija od 9. do 12. ure.
Osovna šola Donadoni: 17. junija od 16. do 19. ure in 18. junija od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
Osnovna šola pri Sv. Ani: od 19. do 24. junija od 9. do 12. ure.
Osnovna šola Skedenj: 18. junija od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter 19.. 20. in 21. junija od 9. do 12. ure.
Osnovna šola na Repentabru bo imela zaključno šolsko prireditev v nedeljo, 18. junija ob 17. uri. Razstava ročnih del pa bo odprta istega dne od 9. do 13. in ob 16. do 20. ure. Vabljeni!
Učenci in učitelji osnovne šole na Opčinah vljudno vabijo starše in prijatelje, da si ogledajo razstavo roč-
šola GLASBENE MATICE -Nabrežina
Danes, 17. t. m., ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden*
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Na sporedu klavir, čelo, klarinet, trobenta, harmonike, godalni kvartet in otroški pevski zbor «Kraški slavček* pod vodstvom prof. Sergija Radoviča.
Kino
Nazionale 16.15 «11 ritorno del gl®-diatore piu forte del mondo*. Brad Harris. Barvni film.
Fenice 16.15 «Oggi a me... domani a te*. Bud Spencer. Barvni film-
Eden 16.30 »Tempi modemi*. Charlie Chaplin, črnobeli film.
Grattacielo 16.30 »I quattro dellAve Maria*. Barvni film. Terence Hilli Bud Spencer in Eli Walach.
Excelsior 16.15 — 22.10 »Taking off»: Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 »Gli orrori del castello m Norimberga*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00-22.00: »Mimi metallur-gico*. Giancarlo Giannini, M. Me-lato. Barvni film.
Inipero 16.30 «La piu bella storia <** Dickens*. Barvni film.
Capitol 16.30 «Shaft il detective*.
Cristallo 16.30 »Ispettore Callaghan. il caso Scorpio e tuo*. Barvni fU®-Clint Eastwood. Prepovedano i™4' dini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «11 provinciale*. Giann1 Morandi, Maria Grazia Buccella. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «11 elan ®el Backer*. Barvni film. Prepovedan® mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «1 4 per Cordoba*. George Spepard, Giovanna Ralli. Barvni film.
Abbazia 16.30 «A 007 dalla Russia con amore*. Sean Connery in P. Armen-daris. Barvni film.
Astra 16.30 «Rio Lobo*. John Wayn*-Barvni film.
zagotavljajo v mejah obstoječega nih del ta risb ki to	v ne.
položaja, boljši prevoz, kot SAP
Sindikalna kronika beleži tudi sestanek upokojenih pomorščakov, katerim je spregovoril tajnik sindikata upokojencev CGIL Antonio Cottonar. Upokojena so sklenili zahtevati, naj parlament takoj odobri zakon o dokončni ureditvi nokojnin v mornariškem sektorju.
Resolucijo so poslali ministru za delo in socialno skrbstvo, parlamentarnim skupinam ter vsedržavnemu združenju upokojencev, oziroma sindikatu mornariških delavcev. V njej zahtevajo, naj sindikati začnejo z vlado ustrezna pogajanja
V zveei z možnostjo poviška za pokojnine samostojnih delavcev, o-brtnikov, trgovcev in poljedelcev, sklicuje sindikat upokojencev CGIL sestanek, ki bo v četrtek ob 10.30 v prostorih delavske zbornice v Ul. Pondares 8.
Mali oglasi
m o b i I i
urim
RAZSTAVA
POHIŠTVA
Ul. Ssttefontan* 58, 62, 64
OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE,
DA SO PREJŠNJE TELEFONSKE ŠTEVILKE ZAMENJANE Z NOVO
772731 z avtomatskim poklicem
deljo. 18. t.m. od 9. do 12. ure in od 16. do 21. ter v ponedeljek v dopoldanskih urah.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 17. junija GORAZD
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 11.56 in zatone ob 00 14.
Jutri, NEDELJA, 18. Junija BOGDAN
Vreme včeraj: najvišja dnevna tem. peratura 23,7, najnižja 15,7, ob 19, uri 23.00 stopinj, zračni tlak 1014,6 rahlo pada, veter 12 km na uro za-hodnik, vlaga 47 odstotna, padavine 3,4 mm, nebo 1/10 pooblačeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. junija se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Michele Vioia, 74-letni Fabio Eppingher, 65-letna Maria Balos por. Femetti, 56-letni Guer rino Pischianz, 63-letna Olga Kovačič por. Guerrieri, 66-letna Antonia Pa-dovan vd. Novak, 87-letna Santa Me-gner vd. Blasi, 73-letna Amelia Pe-teani vd. Lo Cicero to 6 ur stara Lui-sa Bemardon.
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 17. uri risanke
»SILVESTRO E GONZALES DENTE PER DENTE*
Izleti
Slovensko planinsko društvo Pr*rf<^ jutri 18. L m. izlet v Mokrtoe v Avstrijo (Passo Pramollo — Nassfe«*' ob priliki cvetenja Wulfemie, * vzp0’ nom na Garinerkofel v višini Vpisovanje pri Norci Zavadlal v ® • Geppa 9.
Odhod ob 6. uri zjutraj izpred jod4* 'palače (Foro Ulpiano). Prehod ®®* s potnim listom ali z veljavno o**®* izkaznico.
Prosvetno društvo »Ivan Grbe** PJ"
redi 29. junija 1972 izlet v B4***! Ribnico in Kočevje. Vpisovanj* društvenih prostorih, škedenjaka »*** 124, od 17. do 19. ure vsak da®
PD »Valentin Vodnik* priredi f|j’ t. m. enodnevni izlet v Sevnico- v*? sovanje od ponedeljka 19. t. ®-vključno srede od 20. do 20.30 V štvenih prostorih v Dolini. Vlju®* vabljeni.
Razstave
v Kraški hiši v Repnu razstavjj* Zora Koren škerkova. Njena ra***4 va bo trajala do konca mesac*-
V	Tržaški knjigarni razstavlja “ konca meseca svoja najnovejša ®e Franko Volk.
V	galeriji Cartesius v UL Giuila J® razstavljajo štirje goriški slikarji Jr sicer Mocchiutti, Monai, Mauri ® roncob dela pod naslovom »Gori* navzočnost*.
V	občinski galeriji razstavlja svoj* dela Mario Zol. Razstava bo odp' do 20. t m.
V	galeriji Russo v pasaži Rosso® razstavljala do vključno sobote. . t.m., tržaška slikarka Silvia Foho4’^ je za svojo sedanjo razstavo PrlP vila poldrugi ducat olj s tipično nje motiviko. Poleg teh svojih del je u?\ g. niča dala na ogled še 16 malih 44 reiov, ki so tudi vredni pozornost**
Prispevki
Namesto cvetja na grob Ane G ® daruje družina Lavriha iz Doline lir za spomenik padlim v NOB v zovici.
Namesto cvetja na grob Ane u _ daruje družina Volpi 3000 lir 24 jaško matico.
V počastitev spomina Ane Grji®!t ruje družina Ukmar 5000 lir ** w ško matico.
SOŽALJE
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti-EmUi. Ul. Combi 19; Al Samaritan«, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, C. S. Giacomo 1; Grigolon, Allm Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai Due Mori. Trg UnitA dTtalia 4, Al S. Lo lenzo. Ul. Soncini 179 (Skedenj).
Centralsped, tržaška *P®^eJ0je-družbu, izreka globoko sožalje * j,j mu sodelavcu Fablu Violi ob 11 očeta.
15. t.m. nas je za vedno naš nepozabni
zapt
Michele Viola
Pogreb dragega pokojnika b° v soboto 17. t.m. ob 15.30 iz K glavne bolnišnice na Katinaro-
|I05
Žalostno vest sporočaj®
bratJ*
Ana. sin Fabio, sestre ter drugo »®'
Trst Katinara. 17. junija
,rod»*°'
GORIŠKI DNEVNIK
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
SINOČI V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU
Deželni odbor odločno nasprotuje] Zelo zanimiva razprava o odnosih neofašistični provokaciji v Fojdi med občinsko upravo in sindikati
Začasna prekinitev seje zaradi razgrajanja misovcev Morellija in Boschija - Razprava o zakonu v korist nerazvitih otrok
Napovedani fašistični shod v Fojdi je včeraj odjeknil tudi v dvorani deželnega sveta na Trgu Oberdan: odbornik Romano je objasnil nasprotno stališče deželne vlade in svetovalci demokratičnih političnih skupin so obsodili to nedopustno izzivanje. V umirjeno in demokratično razpravo pa so posegli misovski svetovalci, ki so z žalitvami in grobimi prekinitvami celo sprožili incident, zaradi katerega je predsednik Ribezzi bil primoran sejo začasno prekiniti.
Najprej sta svetovalca Del Gobbo (KD) in Pellegrimd (KPI) orisala vsak svoje nujno vprašanje, ki sta ga predložila odboru pred nekaj dnevi. Del Gobbo je dejal, da izraža čustva vsega prebivalstva Pojde in okolice, ko obsoja shod, jfi ima neizpodbiten značaj fašistične provokacije. In provokacija ni namenjena samo proti tamkajšnjemu prebivalstvu, pač pa tudi proti sosednji republiki Jugoslaviji, katere meje so oddaljene le nekaj sto metrov od kraja, kjer naj bi bila manifestacija «nacionalne desnice*. Odbor mora poseči, da odgovorne oblasti preprečijo to hudo izzivanje v kraju, v katerem so fašisti požgali 8 živih partizanov in Porušili večji del poslopij.
Svetovalec Pellegrini je postavil ta dogodek v širši okvir prevratniških načrtov desnice, ki se kujejo Po vsej državi. V Fojdi in v bližnjih vaseh so ustanovili prve partizanske odrede garibaldincev in ni dopustno, da se fašistični ostanki shajajo prav na tem mestu.
Medtem ko je Pellegrini še govoril je vstopil v dvorano misovski prvak Morelli, ki je nemudoma začel motiti do tedaj umirjeno razpravo. Kljub temu je Pellegrini mirno zaključil, da bodo ljudske množice, člani odporniškega gibania in mladina znali preprečiti manifestacijo.
Odbornik Romano je odgovoril v hnenu odsotnega predsednika Ber-zantija in dejal, da je deželni odbor že nastopil pri videmskem Prefektu in mu predočil «nepri-mernost» shoda v Fojdi. Tej manifestaciji se je uprlo vse javno •nnenje in prav zaradi tega je odbor čutil potrebo, da napravi vse Potrebne korake za preprečitev nedopustnega izzivanja.
Ko je svetovalec Del Gobbo začel svoj govor, v katerem je izrazil zadovoljstvo zaradi nastopa odbora, se je izzivanju Morellija pridružil še videmski svetovalec MSI Boschi, kj je začel razgrajati, češ da bi bilo bolj primerno razpravljati o pokolih, ki so jih zakrivili komunisti. Predsednik sveta Ribezzi ie začasno prekinil sejo — morda °i bilo bolje, če bi že prej odstranil iz dvorane neofašista, tako da bi sploh ne prišlo do incidenta, vsekakor sta Morelli in Boschi nadaljevala z žalitvami še med prekinitvijo seje in razumljivo, da so nekaterim svetovalcem popustili živci, in je prišlo tudi do fizičnega Spopada.
Ko se je seja po skoro polurnem Premoru nadaljevala, je svetovalec ^SlUP Bettoli orisal stališče prebi-Valstva Fojde in okolice, ki si ni Samo ustvarilo miroljubno razmerje * bližnjimi Furlani, ampak tudi s Slovenci, ki živijo na tistem pod-r°čju. Prav to miroljubno razmerje nameravajo skaliti in zato je treba fašistično provokacijo prepovedati. (°b zaključku svojega posega je Beteli še dejal, da so ga med vojno rijeli fašisti in da so ga nameravali nstreliti. to mu daje vso pravico, d? označi Boschija za »staro faktično razvalino*.
Zatem se .je začela razprava o sionskem predlogu za finansiranje Pobud v korist fizično in psihično nerazvitih otrok. Po novem zakonu b°do ponovno finansirali postavke Sakona št. 20 iz leta 1966 v ta namen bodo potrošili v prihodnjih treh letih P° 550 milijonov lir letno.
V	razpravo o zakonu so posegli letovalci De Cecco (PSIUP), Urli JKD), Bergomas (KPI), D’Antoni j^SDI), Štoka (Slov. skupnost) in Morelli (MSI).
V	bistvu so se vsi strinjali s Podloženim zakonom v upanju, da r? deželni odbor v kratkem pripra-ri* še nadaljnje pobude v korist nerazvitih otrok. Glasovanje bo v«rjetno v torek.
cem in dijakom, zlasti tistim, ki so v tekmovanjih mladih matematikov, fizikov, literatov, v športu in na drugih področjih dosegli uspehe ne samo v lokalnem ampak tudi v republiškem merilu. Sprejema se je udeležila tudi učenka četrtega razreda italijanske osnovne šole v Kopru Daniela Cavalich, ki je s svojo pripovedko «Klic pomladi* dosegla odlič/.-n uspeh na drugem festivalu mladih literatov v Poreču.
Vesti s Koprskega
V Portorožu se je včeraj končal Vodnevni kongres evropske federa-.fj® dimnikarjev. Udeleženci so ve-2°° razprav posvetili problemom ktoče jraka in sploh varnost’ (Kojotovega okolja. Federacija se bo jjfočno prizadevala, da bi vsa ®čja industrijska podjetja vgr?’e-bfa v dimnike čistilne naprave ter jb°rabljaln takšno kurilno tehniko, j? bi oilo kar najmanj saj in dru-®b odpadkov. V tem smiVu bodo beleženci kongresa v Portorožu rafali priporočilo vladan posa-^aznih držav.
1 ®b zaključku kongresa ja za ude c“enee onredila sprejem predsedni-,a Piranske občinske skupščine Jo-Kos.
• • •
B ®b koncu šolskega lete. je pod-^edsednik koprske občinske skup-J"tne Bojan Furlan sprejel skupino ' •'"'cev in dijakov koorsnih osnov-'k in srednjih Sol, ki so dosegli ®-uoijse učne us.ieV, hkrati pa *e uveljavili tudi izven šolskih ■J°drotij. V kratkem nagovoru je PtClPr*A®dndk Furlan čestital učen-
Na odborništvu za javna dela
Sestanek s sindikalisti o stanovanjski reformi
Na deželnem odborništvu za javna dela je bil sestanek, na katerem so razpravljali o gradnji ljudskih stanovanj v zvezi z državnim zakonom št. 865 o stanovanjski reformi. Sestanka so se udeležili poleg odbor-
nika za javna dela in funkcionarjev deželnega odborništva za javna dela, tudi sindikalni voditelji. Orisali so položaj po šestih mesecih, od kar je novi zakon stopil v veljavo.
Najprej je odbornik Masutto podal poročilo o delovanju svojega odbora v prvi dobi veljavnosti zakona. Zatem so sindikalni predstavniki analizirali kako je dežela uporabila vsoto 27 milijard lir, ki jih je dal na razpolago CIPE. Pri tem so poudarili predvsem potrebo, da se finančne vsote porazdelijo bolj enakomerno predvsem glede na potrebe manj razvitih področij.
Domenili so se tudi za nadaljnji sestanek, katerega se bo udeleži! tudi odbornik za urbanistiko De Carli. Končno so začeli razpravo o gradbeniškem zadružništvu, ki predstavlja vir velikega socialnega napredka. Prav zaradi tega bo od-bomištvo za javna dela podpiralo vse pobude zadrug — je zaključil odbornik Masutto.
tiiiimiiiiimiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiii
VČERAJ PRED POROTNIM SODIŠČEM
Oprostilna razsodba za trojico mladih obtožencev
Javni tožilec je predlagal za obtožence skupno 9 let zapora in 300 tisoč lir denarne kazni
Do razprave je prišlo zaradi stavke občinskega osebja, ki je bila v sredo - Poudarjena zahteva po večjih stikih in dialogu med občinskimi upravitelji in sindikati
Pred tržaškim porotnim sodiščem (preds. Corsi, pris. sodnik Salerno, tož. Brenči) se je včeraj po osmih urah sojenja končala s presenetljivo razsodbo sodna obravnava proti trojici mladeničev, obtoženih izsiljevanja denarja. Šestčlanska porota je ugotovila, da 26-letni Radivoj Škerk iz Saleža št. 26, 33-letni Ga-fer Erkanli, Turk po rodu, a s stalnim bivališčem v Ljubljani ter 28-letni Giovanni Alberti iz Samator-ce št. 18 niso izsilili pod grožnjo samokresa sedmim turškim državljanom 500 mark, kot je to trdila obtožnica, in zato oprostila vse obtožence z utemeljitvijo, da dejanje ni koznivo.
Včerajšnja sodna obravnava se je pričela z govorom javnega tožilca dr. Brencija, ki je predlagal za vsakega obtoženca po 3 leta zapora in 100 tisoč lir denarne kazni. Skupno torej kar 9 let zapora in 100 tisoč lir denarne kazni. Vrh tega je javni tožilec predlagal za Erkanlija, obtoženega tudi nedovoljene posesti orožja (samokresa), 4 mesece pripora. Za njim so spregovorili trije branilci, odvetniki Sfiligoj in De-vetag iz Gorice za Škerka oziroma za Erkanlija ter Caravaggio iz Vidma za Albertija. Vsi so se potegovali za oprostitev, ker obtoženci niso zakrivili kaznivega dejanja, v drugi, podrejeni stopnji, pa za o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodni zbor porotnikov in dveh sodnikov se je umaknil v posvetovalnico ob 11.30, iz nje pa prišel ob 13.15. Maloštevilno občinstvo, ki je oba dni pazljivo spremljalo proces, je po prebranju oprostilne razsodbe navdušeno zaploskalo.
Prometni ukrepi tržaške občine
Župan je izdal tri odloke prometnega značaja.
Zaradi jarka, ki ga je izkopala SIP za postavitev podzemskih telefonskih zvez v Ul. Pascoli, je prepovedano parkiranje na obeh straneh te ulice na odseku od Trga Garibaldi do Ul. Parini. Na istem odseku so uvedli tudi enosmerni promet v smeri od Ul. Parini proti Trgu Garibaldi.
Zaradi postavitve lesene ograje okrog gradbišča v Ul. S. Caterina 2 je prepovedano parkiranje vseh vozil na strani gradbišča omenjene ulice vse od Korza do konca ograje. Na nasprotni strani ceste bo parkiranje dovoljeno, toda le za eno uro. Ob koncu gradbišča bodo u-vedli »zebrasti* prehod za pešce.
Končno je prepovedano parkiranje
v ulicah Toro, S. Zaccaria in Cri-spi ob ograji, ki so jo postavili zaradi popravila poslopij na omenjenih ulicah. Prepoved je stalna in velja za vsa vozila.
Vsi ti ukrepi in prepovedi bodo trajali vse do konca del.
Z avtom na pločnik in v drevo
Primo lob, 38-letni pek iz Vidma, in njegova 32-letna žena Ilva, se bosta morala zdraviti v goriški bolnišnici vsak po 8 dni. Nekaj po 15. uri včeraj sta se s fiatom 500 UD 205159 peljala po Ulici Manzano, ko sta iz nepojasnjenih razlogov zavozila s ceste na pločnik ter se zaletela v drevo. lob se je poškodoval po prsnem košu, njegovi ženi pa so zdravniki ugotovili precejšnje rane po glavi.
Na Korzu Italija se je včeraj predpoldne	ponesrečila	33 - letna
Gianfranca De Gressi poročena Rosso iz Kraške ulice 37. Peljala se je s svojim mopedom po Korzu v smeri železniške postaje, ko je pri pokrajinski palači trčila ob fiat IKK),
Več kot uro in pol so na snočnji seji občinskega sveta v Gorici govorili o stavki občinskega osebja, ki je bila v sredo. Župan De Simone je takoj po začetku seje obvesti občinski svet o stavki, prikazal sindikalne dokumente in stališča občinske uprave, govoril o delu, ki je bilo opravljeno v zadnjih dveh letih. Po njegovem poročilu so posegli v razpravo predstavniki političnih skupin in vsi razen enega so ugotovili, da je treba uvesti v odnose med občinsko upravo in osebjem, ki ga zastopajo sindikati, nov način vsakdanjega dialoga, ki edini lahko pripomore, da se razna nesoglasja razčistijo in uredijo in da ne pride do stavk.
Župan De Simone je povedal, da je v zadnjih dveh letih, odkar so odobrili nov organik občinskega o-sebja, ustrezni urad uredil nekaj sto položajev posameznih uslužbencev. Izvršili so nekaj desetin notranjih in zunanjih natečajev, včasih je bilo treba natečaj ponoviti, ker ni bilo konkurentov, drugič pa so se dela zakasnila zaradi trenutne odsotnosti kakega člana izpitne komisije. Župan je tudi deje,], da so sindikati šele aprila predložili občinski upravi osnutek novih plač in novega organika, da je on takrat sindikatom obljubil, da bodo o stvari razpravljali po drugih važnih in nujnih odločitvah (s tem je verjetno mislil tudi na volitve). Kar tako na lepem pa ni moč odgovoriti sindikatom in zaradi tega ni prav, da je prišlo do stavke. Obljubil pa je, da bo občinska uprava skušala urediti čimprej položaje uslužbencev, čeprav občina potrebuje čas za razmišljanje.
Prvi je v debato posegel odvetnik Battello (KPI). Začudil se je, da župan ni nakazal točnih datumov, do katerih namerava odgovoriti sindikatom. Potem ko se je županu zahvalil za prikazano dokumentacijo, je dejal, da prav ta negotovost s strani občinske uprave lahko privede do radikalizacije spora ne pa do pozitivne rešitve. Battello je še zahteval, da se preosnuje uradno osebje, ki ima sedaj preveč omejene možnosti in ki ne zmore vsega dela.
čim prej. Govorila sta še misovca Pedroni in Coana, liberalec Foma-sir pa je ožigosal stavko ter dejal, da je imel župan do sindikatov zelo odprto stališče. V svojem posegu je liberalni predstavnik omenil počasnost delovanja celotnega sektorja, ki zajema občinsko osebje in ugotovil neke majhne pomanjkljivosti. Tudi Candussi (PSDI), ki je v prejšnjem odboru odgovarjal za osebje, je dejal, da se stvari odvijajo prepočasi in da je treba določiti točne delovne termine.
Odvetnik Sancin (PSJ) je dejal, da je treba o stvari razpravljati s politične plati. Dejal je, da vlada med osebjem nezaupanje. O tem morajo razpravljati občinski svetovalci. Treba je uvesti pravilne odnose med občinskimi upravitelji in uslužbenci, ki jih zastopajo sindikati Z uvedbo takih odnosov, z razpravljanjem, z direktnimi kontakti bodo mnoga nesoglasja odpravljena, rešitve se bodo našle. Odv.
Sanzin je dejal tudi, da prav iz takšnega stalnega dialoga prihajajo na dan nove potrebe, ki se lahko hitro rešijo, ne da bi prišlo potem do ostrih sporov. Govornik se je torej zavzel za kolektivno delo. Dejal je, da mora imeti odbornik za osebje dr. Paulin ali pa skupina odbornikov stalne kontakte s sindikati.
Svetovalec prof. Bratina (SDZ) pa je dejal, da kdor ni nikdar sedel v ožjem odboru nima pojma, kakšno je v njem delo. Vsak odbor mora imeti na razpolago svoj čas, da reši vprašanja. Treba je malo dobre volje, pa se bodo vprašanja lahko rešila.
Odgovoril je župan, odbornik za osebje pa sploh ni spregovoril. De Simone je obljubil živo zanimanje odbora, dejal je, da bodo o stvari čim prej razpravljali, v svojem odgovoru pa se je tudi dotaknil problemov, ki so jih predlagali posamezni diskutanti.
D. CEJ V «IL TOR CIII0»
Demetrij Cej 1972 — « Refleksi ».
niiiiiriiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHnuunmumumHnimmiiummummHmmmiuu
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Kmalu dražbi za gradnjo šole in občinske telovadnice v Sovodnjah
Za šolo je bil že izdan dekret - Župan in tajnik sta včeraj podpisala pogodbo o posojilu za gradnjo telovadnice - Sovodenjska občina podpira ustanovitev slovenske petletne trgovske šole
Dellago (PSI) je šel dalje. Dejal je, da v občinskem odboru za osebje odgovarja neki odbornik, ki mora na eni strani imeti dovoljenje odbora, na drugi pa energijo, da razpravlja s sindikati. Ti zahtevajo prav to: sestati se z odbornikom za osebje, diskutirati, zaključiti. Prav zaradi tega sindikati zahte vajo študijsko komisijo.
Delo občinskega odbora je na kratko branil Brancati (KD), ki je izrazil upanje, da se stvar reši
iiiiiiiimitimiiimiiiiifiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiii|U|tt1|l|lul||||l|l|||||,l|H|llimi|||||||||||||m||||||||||IIf||U||||||||
V ČETRTEK DOPOLDNE
ŽIVAHNO VRVENJE NA SEJMU V GORICI
Sezona češenj gre h koncu, prihajajo pa marelice in breskve
Dvakrat na mesec, vsak drugi četrtek, že v zgodnjih jutranjih urah nastane živahen vrvež na u-lici za Ljudskim vrtom in v ulicah okrog zelenjadnega trga na drobno in debelo v Gorici ob priliki kramarskega sejma. Pretekli četrtek je bilo še bolj živahno morda tudi zato. ker je bil tokrat prvi normalni saem vo dolgem času, ki ga niso motili niti zapora meje zaradi koz, niti muhasto spomladansko vreme.
Kramarji, ki se zbirajo ne samo iz videmske pokrajine, ampak celo iz bolj oddaljene Padove in Tre viša, so bili še bolj številni kot običajno ter so zasedli ves razpoložljiv prostor za sejmišče. Tudi obiskovalcev se je trlo na sejmišču vse tja do 13. ure, ko se je vrvež malo polegel. Med njimi je bilo precej prepustničarjev z druge strani meje, ki so se zanimali zlasti za čevlje in oblačila, ki so jih prodajalci hiteli ponujati: majice
BENEŠKI DNEVNIK
Poletni praznik sv. Kocjana
Na Mečani v Nadiški dolini. 5 km od Špetra in 3 km od Petjaha. bodo letos petič praznovali svojega patrona sv. Kocjana. Fašistična vladavina ga je bila namreč okrog 33. leta pregnala iz cerkve in zbrisala s koledarja. Prebivalci Me-čane in okoliških vasi so ga 1. 1968 ponovno postavili. Od takrat ima patron Mečane. Petjaha, Lipe, Gorenjega Barnasa. Podbarnasa, Ko-ste in Podra spet svoje stare domovinske pravice. V času, ko je bil v izgnanstvu*, ni nihče vzdrževal njegove nekdanje »rezidence*, tako da ie cerkev na Kocjanovem hribu nad Mečano razpadla
Slovenski praznik sv. Kocjana na Mečani »pade* na tretjo nedeljo in tako bo letošnje slavje jutri.
Po Kocjanovi maši »Pri vodnjaku*. se navadno vsi navzoči z duhovniki vred podajo v domačo, lepo urejeno gostilnico »Pri Jolandi*, ki ima vselej na razpolago pristna vina, narezke in druge beneške specialitete, pripravljene na star način.
Na vsako »kocjanovanje* prihaja neverjetno veliko ljudi. Vasica je kakih 600 m nad morjem in naravnost vabi turiste v svoj objem.
Praznik sv. Kocjana na Mečani se ujema s poletnimi delovnimi dopusti, zato se ga udeležujejo tudi mnogi tistih beneških domači nov, ki jih drugače ni doma.
Druga leta so Mečani in okoličani priredili v vasi na ta dan nastope otrok, mladincev in odraslih v raznih »športnih* panogah, kot je tek v vrečah, plezanje na mlaj, vleka vrvi, jedenje »pašte-šute* brez rok in podobno Gotovo so za obiskovalce tega praznika pripravili kaj presenetljdvo-zabav-nega tudi letos.
Vesele skupine beneških domačinov bodo pripeljale k prazniku tudi številne domače muzikante. Tako bodo na mečanski planoti pevska grla in zvoki harmonik veselo doneli in se razlegali daleč naokrog do pozne noči.
Anton Blrtlč • Mečana
po 800 lir ali dve za 1500, pa drobnarijo «vse po 195 lin, pa razno gospodinjsko posodo itd. Moški so se zanimali za poljedelsko in drugo orodje, gospodinje za cvetje v loncih itd. Nekateri podjetnejši prodajalci so zbrali ves svoj slovenski besedni zaklad in hvalili svoje blago in ceno.
Temu primerno je bilo živahno tudi na živilskem trgu. Tokrat je bilo končno precej češenj naprodaj. ker je lepše vreme zadnjih dni omogočilo obirane. Poleg tega pa je bil prav v četrtek praznik sv. Vida «ki je češenj sit» in jih je treba spraviti v promet preden dobijo črva. Temu primerno se je tudi cena nekoliko znižala in so jih prodajali po 300 do 350 lir. kar je še vedno precej v primerjavi z lansko ceno. Vedno več je na trgu tudi marelic in breskev in zlasti te zadnje imajo nižjo ceno, ker je ponudba večja, kot je bila za češnje.
----------- I. M.
Sporočilo INAM
Pokrajinska ustanova INAM sporoča, da bodo morala industrijska, trgovska, bančna in zavarovalna podjetja ob pregledu dokumentov o vpisnini za drugi semester letošnjega leta, izdati potrdilo o številu zaposlenih delavcev na dan 1. julija. To lahko storijo na posebnih obrazcih (Sez. 507/bis), ki so vključeni v zavarovalni knjižici delavcev.
Delavci z onstran meje, ki delajo v naši pokrajini, se bodo morali s temi obrazci javiti na teritorialnem uradu INAM v Ul. Della Bona.
Iz tržlške bolnišnice
V tržiški bolnišnici so pridržali za 15 dni na zdravljenju 70-letnega Guida Nardona iz Ulice Aquilea 78. Moški se je z mopedom peljal po Tržaški ulici proti St.arancanu in je s krmilom zadel ob mladeniča, ki je z mopedom v roki pešačil po ulici.
Zaradi opeklin 1. in 2. stopnje so v bolnišnici pridržali za 20 dni 37-letnega Edija Miniussija iz Ronk. Miniussi je odpiral radiator malega tovornjaka, ki je last podjetja kjer dela, pri tem pa mu je zaradi visokega pritiska brizgnila po roki sopara in vrela voda.
Na četrtkovi seji občinskega sveta v Sovodnjah je župan Jožef Če-ščut povedal zbranim svetovalcem, da bodo v kratkem pričeli graditi dva važna objekta, o katerih čutijo v Sovodnjah veliko potrebo in za katera se je tudi občinska uprava zanimala, da bi bila uresničena: to sta novo šolsko poslopje in občinska telovadnica. Kar se tiče poslopja nove osnovne šole je župan povedal, da je pred dnevi deželni proveditorat za javna dela končno izdal dekret in da je omenjeni deželni urad že pozval ustanovo ISES, ki ima nalogo zgraditi šolo, naj razpiše dražbo. V zvezd s šolsko telovadnico pa je župan povedal, da se bosta naslednjega dne on in tajnik podala v Gorico na sedež goriške posojilnice in hranilnice, da bi podpisala pogodbo o najemu po sojila za gradnjo telovadnice. (To se je včeraj zjutraj tudi zgodilo: za posojilnico je pogodbo podpisa! podpredsednik Di Bert, za sovodenj-sko občino pa župan češčut in tajnik dr. Bukovec). V najkrajšem času bo občinska uprava v Sovod njah razpisala dražbo za gradnjo telovadnice.
Svetovalcem je župan tudi povedal, da so v torek pričeli z grad njo avto ceste Vileše — Gorica na bregu Soče. Kmalu po vaškem prazniku, ki se bo pričel prihodnji teden, bodo pričeli z deli v Sovodnjah in podjetje je obljubilo, da bo z njimi pohitelo, tako da bo vsaj glavna cesta skozi Sovodnje kmalu usposobljena za promet.
Svetovalcem je nato župan povedal še, da je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil od občinskega sveta 28. aprila t.l. sprejeti načrt za očrtanje zazidalnih središč. Deželni urad za urbanistiko je namreč zavrnil zahtevo sovodenjskega občinskega sveta, da se kot zazidalno središče smatrajo vsi zaselki. Pri tem so verjetno na deželi upoštevali zakon o cestnem prometu iz leta 1958. ne pa zakona o stanovanjski gradnji iz leta 1971. če bo treba spet glasovati, so v debati poudarili nekateri svetovalci, bomo spet glasovali tako, kot smo aprila.
V ostalem so bile na dnevnem redu točke upravnega značaja. V posvetovalni odbor proste cone so izvolili tajnika dr. Štefana Bukovca, sovodenjski cerkvi so dali prispevek 50.000 lir za popravilo orgel, odobrili so kolavdacijo zaključnih del javne razsvetljave. S tem v zvezi so svetovalci poudarili, da so prebivalci na splošno zadovoljni z novo javno razsvetljavo. Župan je povedal, da bodo v kratkem v Gabrijah namestili še dve javna svetilki, dve pa bodo premestili s sedanjega mesta. Na tajni seji so odobrili porazdelitev deželnega prispevka najpotrebnejšim občanom; porazdelili so 280.000 lir.
Na predlog župana je občinski odbor v Sovodnjah soglasno odobril resolucijo v prid ustanovitve dveletnega poskusnega tečaja na slovenski trgovski šoli, tako da bi sedaj triletna šola dejansko postala petletna. V svoji resoluciji občinski svet v Sovodnjah poudarja, da je to edina trgovska šola s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in se zato obrača na prosvetno ministrstvo v Rimu in na druge ustrezne ustanove na Goriškem in v deželi, da bi to zahtevo upravnega odbora omenjene slovenske trgovske šole podprli.
Novosti pri INPS
ške ali 52 let za ženske, lahko po zakonu št. 47, z dne 30. aprila 1969, dobijo posebno pokojninsko doklado.
Prizadeti morajo za to pokojninsko doklado vložiti prošnjo ter morajo dokazati, da so plačali najmanj 180 mesečnih socialnih prispevkov za zavarovanje. Doklado bodo dobili od prvega dne naslednjega meseca, ko je stopil v veljavo zakon ali pa od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili odpuščeni. To doklado bodo dobivali dokler ne stopijo v pokojninsko dobo.
Interesenti lahko vložijo prošnje za te pokojninske doklade-v,zgoraj navedenem obdobju in sicer najkasneje do 31. decembra 1973. Odpuščeni delavci imiaUradniki,, Mi-^o ,4o tega dne vložili prošnje, bodo dobivali pokojninsko doklado tudi preko tega datuma, dokler ne stopijo v pokojninsko dobo.
Letos ne bo počitniških kolonij?
V	deželi krožijo vesti, da prefekture letos nimajo na razpolago denarja, s katerim bi gmotno podprle otroške poletne kolonije, ki jih prirejajo občine in druge podporne ustanove. S tem v zvezi so deželni svetovalci KPI Bergomas, Peliegri-ni in Bosari poslali včeraj predsedniku deželnega sveta interpelacijo.
V	tej interpelaciji je rečeno, da so prefekture v deželah s posebnim statutom ostale letos brez denarja, ker je vlada denar porazdelila med dežele z navadnim statutom, pri tem pa so pozabili na dežele s posebnim statutom. V interpelaciji je tudi vprašanje, če vse to ustreza resnici in če je tako, kaj namerava deželna uprava ukreniti.
Nocoj v Štandrežu «Praznik špargljev»
«Praznik špargljev» v Štandrežu se bo nocoj nadaljeval. Nocoj je na sporedu nastop dramske skupine prosvetnega društva tštandrežv, ki bo uprizorila veseloigro «Hodl de Bodi ali dve vedri vode» Igral ci tega prosvetnega društva so nastopili z raznimi igrami že večkrat. Tudi tokrat je igro režiral Aleksij Pregare.
Praznovanje v Štandrežu se bo nadaljevalo tudi jutri zvečer, ko se bodo na odru zvrstili pevski zbori iz Goriške. Tržaške ter iz Slovenije.
Pričetek prireditev bo ob 21. uri. Na trgu delujejo kioski, kjer prodajajo špargl_e. jedačo in pijačo ter srečke.
7Hdfn<x uledtu<Uw
Spoštovani tovariš urednik,
Iz vašega poročila o zadnji seji ,Št?ver,jonskega ..občinskega sveta sem izvedel, da .so na tajni seji svetovalci odobrili delo posebne komisije, ki; je imela nalogo izbrati novega občinskega uradnika. S tem v zvezi se v Števerjanu precej govori. Izbran e bil mladenič iz Podpore, Vladimir Bresciani, ki je dokončal italijansko srednjo šolo, zavrnjeni pa so bili naši rojaki, med temi tudi nekateri domačini iz Števerjana. Id so obiskovali slovenske srednje šole. Govori se tudi. da komisija ni pripustila k izpitom domačega mladeniča, ki je dokončal slovensko srednjo šolo in nadalje val nato študi' na italijanski višji industrijski šoli. češ da ni predložil dokumenta o opravljeni nižji srednji šoli. marveč le spričevalo o opravljeni višji stopnji. To naj bi bil Ivan Humar, za katerega v Števerjanu vsi vedo. da je končal slovensko srednjo šolo v Ulici Ran-daccio. Ostali dve zavrn eni kandidatki iz Števerjana naj bi bili Carrarova in Černičeva.
Ničesar nimamo proti delu izpitne komisije (sestavljali so jo župan Klanjšček, predstavnik nadzornega odbora dr. Garra in zastopnica sindikata CISL Ferletičeva). ker je ta delala po ustreznih predpisih. Nepolitično Pa je, da se v slovenski občini namesti uradnik, ki. čeprav slovenske narodnosti, ni obiskoval slovenskih šol.
Čuli smo tudi. da so trije svetovalci opozicije na ponedeljkom se.i občinskega sveta zahtevali, da se glasovanje o namestitvi tega uradnika odloži. Večina m ie kompaktna glasovala za namestitev tega uradnika.
V teh dneh beremo v vseh časopisih o uspehih na slovenskih ljudskih in srednjih šolah. Ali ni taka namestitev nekaj anahronističnega gledano z manjšinskega zornega kota?
Sledi podpis
V galeriji modeme umetnosti «11 Torchio* v Ul. Mameli 6 bo še danes razstavljal naš goriški rojak Demetrij Cej svoja najnovejša dela, ki so bila pred kratkim prvič predstavljena tržaškemu občinstvu. Poglavitna novost je v tem, da uvaja avtor tridimenzionalno tehniko. Njegovi motivi niso samo s tega sveta, ampak posegajo tudi v koz-mos. Refleksom na zemlji, tokrat na' Krasu, dodaja motive iz vesolja. Njegova sonca in lune dobijo v tridimenzionalni tehniki sugestivno moč in prepričajo gledalca, kako Cej išče' vedno nove poti v. svoji preizkušeni govorici. Poleg olj razstavlja tudi grafiko. (Na sliki detajl «Refleksov 72»).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiHiiriiiiMiiiiiimiiimniHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiuniiiiiuimiB
NARAVA JE NJIH DOM
Slovenski taborniki RMV danes in jutri v Doberdobu
Nocoj se bodo zbrali okrog tabornega ognja - Jutri igre in tekmovanja
Danes in jutri bodo slovenski ta-1 tiste, ki se prvič srečujejo z življe-
Delavci in uradniki zaposleni v industrijskih obratih (z izjemo tistih, ki so zaposleni pri gradbenih podjetjih), ki so bili zaradi ekonomske krize odpuščeni v obdobju od 1. januarja 1969 do 31.1 redijo ves inventar za bodoče labo-decembra 1973 in ki v istem obdob- j renj« Pri trm bodo seveda marši ju dopolnijo 57 let starosti za mo kaj naučili nuajše tabornike ter
bomiki rodu »Modrega vala* RMV imeli dvodnevnb taborenje v Doberdobu. Udeležili se ga bodo pripadniki vseh družin iz Goriškega in Tržaškega. Svoje šotore in vso taborniško opremo bodo postavili na ravnino na desni strani ceste, iz smeri Gorice, približno 100 metrov pred vasjo.
To gostovanje, če ga tako lahko imenujemo, spada v pripravo letošnjega taborenja, ki bo od 6. do 26. julija v Kočevju. Mlajši člani se bodo lahko v Doberdobu spoznali vsaj v glavnih obrisih z življenjem in delom tabornikov; starejši in že izkušeni člani pa bodo izkoristili priložnost, da pregledajo opremo, šotore ter druge potrebščine in na-
njem v naravi.
Poleg tega poučnega dela, imajo taborniki za ta dva dneva na programu še druge prireditve. V soboto zvečer bodo pripravili taborni ogenj, okrog katerega se bodo zbrali z narodno pesmijo in plesom. V nedeljo zjutraj bodo na vrsti raena tekmovanja in igre, v katerih se mladinci tudi tehnično izpopolnjujejo.
Na ta dvodnevni prikaz življenja v naravi vabijo taborniki vse svoje člane, bivše člane, prijatelje in simpatizerje. Še posebno zadovoljni bi bili, če bi se te manifestacije udeležili tudi starši mladincev in vaščani iz Doberdoba, tako da bi lahko videli in si ustvarili jasno sliko, kolikor je to mogoče v dveh dneh, kakšno je življenje tabornikov, i
Zaskrbljenost sindikatov zaradi naraščanja cen
Sindikati CGIL, CISL in UIL so te dni izrazili zaskrbljenost,' zaradi načrtov po katerih naj bi zvišali tarife na železnicah, poštah in telefonih, tako da bi s tem še bolj prizadeli mesečni zaslužek delavcev.
Sindikati zahtevajo, da se čimprej izvrši v okviru medministrskega odbora za cene potrebna reforma, s katero bi bilo treba ojačiti nadzorstvo nad naraščanjem cen
Sindikati si bodo na vsak način prizadevali, da ne bi prišlo do poviška tarif in bodo v tem Smislu tudi primemo nastopili pri yladi.
Kino
Gorica
VERDI ob 17.00—22.00: »n cerVello di mr. Soames*, T. Stamp in R. Vaugh. Barvni film.
CORSO ob 17.30—22.00: «Amico stam-mi lontano almeno un palmo*. Giu-liano Gemma in G. Estman. Italijanski barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO ob 17.50-22.00: «Lack Killer*, K. Kinski in M. Muligan. Italijanski barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE ob 17.30-21.30: «Zambo, il dominatore della foresta*. B. Harris in G. Hahn. Barvni film.
VJTTORIA ob 17.30-22.00: «Gatta in calore*, E. Czemerys in S. Tran-quilli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
'Iršič
AZZURRO ob 18.00: «La ragazza con-dannata al piacere*. S. Anderson in H. Walghren. Barvni film.
EXCELSIOR ob 16.00: »Si puo fare, s-mico». J. Palance. Barvni film.
PRINCIPE ob 18.00: «Quando le don-ne persero la coda*. L. Buzzanca in S. Bergen. Barvni film.
JVova Gorica
SOČA (N. Gorica): «Sto težav Stan-lia in Olia*, ameriški film - ob 18. in 20.
SVOBODA: »Leteči hudiči*, ameriški film - ob 18.30 in 20.30.
RENČE: «Jaz ljubim svojo ženo*, a-meriški barvni film - ob 20.
ŠEMPAS: »Mesto nasilja*, ameriški barvni film - ob 20.
KANAL: »Pozabljeni revolveraš*, ameriški barvni fiim - ob 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
DESKLE:	«Neustrašni maščevalec*,
špansko - italijanski barvni film -ob 20.
Dežurna lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
Šolske vesti
V	osnovni šoli na Palkišču bo jutri, v nedeljo 18. junija, šolska razstava od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure.
V	Gorici, v Ulici Randaccio, bodo v sredo, 21. junija ob 10. uri odprli razstavo ročnih del otrok tamkajšnje slovenske osnovne šole in vrtca. Ob tej priložnosti bo tudi šolska prireditev. Razstava bo nato odprta v sredo od 10. do 19. ure, v četrtek od 9. do 19. ure in v petek od 9. do 12. ure.
Razna obvestila
Na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2, sta še vedno na razpolago dva otroška jopiča in ena majica. Oblačila so bila izgubljena na prvomajskem slavju v ftmrjanu.
24. mednarodni tržaški velesejem (17.-29. junija 1972)
ČETRT STOLETJA Z OPTIMIZMOM
JUGOSLOVANSKA UDELEŽBA NA SEJMU
Bogata izbira potrošnega blaga prikaz pohištva in gastronomija
Jugoslavija je tudi letos eden iz- t izdelkov v Palači narodov je pripra-med glavnih nosilcev tržaškega vele- vil odbor za tržaški sejem, pri kate-sejma. Na tržaških razstavah je SFRJ rem sodelujeta Gospodarska zbornica skupaj z Avstrijo najzvestejši sode- I iz Slovenije in Gospodarska zbornica
lavec, saj se ga redno udeležuje leto za letom že od vsega začetka. Letos so jugoslovanska podjetja zopet prisotna na treh mestih oziroma v okviru treh dejavnosti: v pritličju Palače narodov je nameščena njihova kolektivna razstava z udeležbo kakih 50 podjetij v lesnem paviljonu je razgrnjena proizvodnja pohištva, v Gastronomskem parku pa nastopa skupina podjetij z domačimi specialitetami.
Kolektivno razstavo jugoslovanskih
iz Hrvatske. Sedež za letošnjo prireditev je v Ljubljani. Prikaz je konkretno pripravilo podjetje Exportpro-jekt iz Ljubljane, in sicer po načrtu arh. Mihe Burgerja. Pripravljalna dela je vodil strokovnjak Marijan Demšar. Direktor paviljona je tajnik odbora za tržaški sejem Franc Burger, ki zastopa na sejmu tudi Gospodarsko zbornico SR Slovenije, medtem ko zastopa hrvatsko zbornico g. Ljudmila Pfaff.
Odv. Piero Slocovich
Tržaški velesejem prehaja na svojo 24. prireditev z ugodnimi poverilni-sami: od danes do 29. junija je v našem mestu zbrana najnovejša proizvodnja 1157 razstavljavcev, od katerih je skoraj polovica iz tujine. S svojimi izdelki je namreč prisotnih 32 tujih dežel, od tega 15 uradno, to je najboljši dokaz življenjskosti našega velesejma in hkrati tudi največje jamstvo za njegovo uspešno uveljavitev v tukajšnjem in širšem gospodarstvu.
Morda nekoliko manj vidna, a zato prav tako važna je vloga tržaškega velesejma pri povezovanju proizvajalcev, razpečevalcev in potrošnikov v okviru strokovnih kongresov in zasedanj, ki spremljajo vsako leto našo osrednjo gospodarsko prireditev, in ki privabljajo v Trst znatno število vidnih osebnosti z raznih področij, predvsem pa s področja lesa in kave. Trst se vključuje v mednarodno poslovanje kot uspešno sredstvo za sklepanje novih poznanstev, preučevanje tržišč, navezovanje novih poslovnih odnosov in za propagiranje najrazličnejših proizvodov doma in v tujini. Pri tem se Trst z u-spehom oslanja na svoj zemljepisni in gospodarski položaj ter na tradicijo svojih poslovnih krogov, ki ga že od nekdaj uveljavljajo v dinamiki prometnih tokov v smeri Vzhod-Za-hod in v smeri obdonavska Evropa-čezmorske dežele v razvoju.
Tržaški sejem ne predstavlja torej samo določene gospodarske pobude. omejene na časovno razdobje dveh tednov, temveč potiska v o-spredje vlogo, ki pripada Trstu v stičišču mednarodnih trgovinskih tokov ter uveljavlja hkrati naše pristanišče, naše industrije in našo trgovino v okviru sedanje gospodarske realnosti v svetu, za katero je značilno hitro napredovanje pod pritiskom tehnološkega napredka in specializacije prometnih tokov. Tudi tržaškemu velesejmu se je treba namreč zahvaliti, če si je naše mesto v zadnjih 25 letih ustvarilo «ime» v kvalificiranih krogih doma in v tujini in če so uspele nove pobude mednarodnih razsežnosti, ki izhajajo iz posredniškega poslanstva našega emporija v Evropi in tudi širše v svetu.
Ta ciklus pa gre polagoma h kontu. Nove potrebe sodobnega sveta, novi operativni pogoji in predvsem novi poslovni prijemi že dalj časa vplivajo na sejemske prireditve, v amislu da jih polagoma preobrazuje-jo iz splošnih vzorčnih prikazov v specializirane prireditve. Tudi naš velesejem se postopoma prilagaja novim zahtevkom sodobnega poslovanja. V skladu z gospodarskim in tehnološkim napredkom se bo tržaška prireditev v prihodnje posvetila vrsti novih prikazov, za katerimi stoje gospodarski pojavi velikih razsežnosti. Podmorska tehnologija, boj proti onesnaženju morja in kopenskega okolja, sodobne tehnike v pomorskem in kopenskem prometu, pristaniške in ladjedelske dejavnosti, to so področja, na katerih se Trstu in njegovemu velesejmu nudijo možnosti, da v prihodnje spregovori kvalificirano besedo. Te nove pobude pa so v veliki meri odvisne od sejemske strukture ter bodo lahko prosto zadihale šele takrat, ko bo novo sejmišče v Barkovljah postalo stvarnost, to se pravi čez tri ali kvečjemu štiri leta.
Napačno pa bi bilo čakati na novo sejmišče, če so posamezne nove pobude prišle že tako daleč, da jih lahko začnemo v kratkem uresničevati. Takšna je na primer prireditev z naslovom zTECNOMAR 73», 1. razstava in strokovno zasedanje o morskem ladjedelstvu, gradnjah in pristaniških napravah, pomorskih zvezah in izkoriščanju morja: ta prikaz, ki ga bomo pripravili v sodelovanju z milansko organizacijo COMIS, bo prihodnjo pomlad pri Montebelu in prepričani smo, da bo doživel velik uspeh tako na tehničnem kakor tudi na znanstvenem področju.
V zvezi z letošnjo prireditvijo bi rad ponovno poudaril obseg sodelovanja tujih razstavljavcev. Poleg Jugoslavije in Avstrije, ki sodelujeta na tržaških velesejmih že od vsega začetka, in to redno leto za letom, bodo izmed evropskih dežel na pri-reditvi prisotne &e češkoslovaška, 7,hnrin« Nemčija, Poljska, Madžarska in Portugalska. Značilna bo nadalje prisotnost Kameruna, Gabona, Srettojeafriške republike in Zaira, to se pravi skupine afriškfc deW pridruženih Evropski gospodarski
skupnosti, ki bodo tudi to pot nastopile na podlagi stvarne pomoči, ki jo uživajo v okviru srednjeročnih načrtov EGS za razvoj zaostalih dežel. Končno velja omeniti še sodelovanje Brazilije — spomnimo se samo njenega pomena na področju kave in pa dejstva, da si je Trst v zadnjih letih pridobil prvenstvo na tem področju z letnim prometom, ki se suka med 2 in 2.7 milijona vreč tega poživila — dalje Kolumbije, Gane in pa Zveze arabskih republik, ki šteje 18 članic. Medtem ko bodo dežele iz skupine SAMA že tretjič prisotne na našem sejmu, se nam bo Zveza arabskih republik letos predstavila prvič.
O tradicionalnih strokovnih srečanjih o lesu in kavi ne bi posebej razpravljali, saj sta se ti dve prireditvi že v tolikšni meri uveljavili v svetu, da je Trst v tem pogledu postal že pravi «pojem». Pač pa bi v tej zvezi omenili posebno razstavo z naslovom «Tri stoletja kave», ki jo organiziramo v sodelovanju s Tehničnim muzejem iz Milana in za katero so strokovnjaki zbrali po vsej Evropi najrazličnejše eksponate. To razstavo še .posebej priporočamo šir rokemu občinstvu, saj ni toliko namenjena strokovnjakom in izvedencem, kakor prav obiskovalcem velesejma.
Letošnji velesejem se po vsem tem odpira v znaku optimizma in trdnega prepričanja, da se bo tudi ta prireditev zaključila z velikim uspehom in da se bomo čez 14 dni okrepljeni in trdnejši v prepričanju v njegovo vlogo lahko lotili priprav na novo prireditev, s katero naj bi dostojno zaključili prvo četrt stoletja tržaškega velesejma.
ODV. PIERO SLOCOVICH predsednik tržaškega mednarodnega velesejma
Jugoslov. podjetja na tržaškem velesejmu
EMONA, Ljubljana SLOVENIJA SADJE, Ljubljana MERCATOR, Ljubljana MEDEX, Ljubljana GRUDA EXPORT IMPORT, Ljubljana
FRUCTAL ALKO, Ajdovščina KRAS, Sežana JADRAN, Sežana PRIMORJE EXPORT, Nova Gorica ADRIACOMMERCE, Koper AGRARIA, Koper MODNA HIŠA, Ljubljana MODNA OBLAČILA, Ljubljana GALANT, Šentvid (Ljubljana) INDUSTRIJA USNJA. Vrhnika SLOVENIJA ŠPORT, Ljubljana STEKLO EXPORT, Ljubljana DOM EXPORT, Ljubljana VOČE EXPORT, Zagreb PIK BEUE, Darda ISTRAVINOEXPORT, Reka MARIJAN BADEL, Zagreb AGROIMPEX, Zagreb DALMA, Split GAVRILOVIČ, Petrinje CENTROKOOP, Zagreb INTERCOMMERCE, Umag VAJDA EXPORT, Zagreb RADIO ELEKTRO, Zagreb KEMIKALIJA, Zagreb FERIMPORT, Zagreb RUKOTVORINE, Zagreb KRMIVA, Zagreb
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE, Ljubljana
TURISTIČKI SAVEZ HRVATSKE, Zagreb
SLOVENSKE ZALOŽBE
«SLOVENIJA SADJE»
export-lmport, Ljubljana, Miklošičeva 10/IV
Hladilnici Zalog pri Ljubljani, Bohova pri Mariboru Predstavništva in skladišča:
Maribor, Volčja draga pri Novi Gorici, Kanal ob Soči, Koper, Beograd, Zagreb, Brčko, Su-botioa, Bijeljina, Mladenovac
ŽREBANJE
ZERIAL
Z10 TISOČ LIRAMI ZADENEŠ AVTO >500
f
*♦ rt »f f*. T/l
j Liti \±\.
,
'	i'jofKveor1|»if J
I
fe __Zj*
OB XXIV. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VZORČNEM VELESEJMU
(od 17. do 29. junija) razstavlja
V JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU (v Palači narodov)
najnovejše knjige vseh
slovenskih založb
SPREJEMAMO NAROČILA IA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE!
Na svidenje na sejmu !
KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT
z oddelkom za zunanjo trgovino, oskrbovanjem ladij in jaht ter proizvodnjo Exc6 robčkov
s svojimi marketi, mesnicami v Kopru, Izoli in Piranu s priznanimi in pristnimi vini: refošk, kabarnet in malvazija
z odličnimi brezalkoholnimi pijačami Tonic Water in Bitter T.emon in odslej t novo moderno klavnico, registrirano tudi za izvoz
M Vam priporoča. Vol obisk bo poplačani
Osnovno dekoracijo (pohištvo) za letošnjo razstavo je prispevala tovarna pohištva Brest iz Cerknice. Razno blago za široko potrošnjo je torej razstavljeno v posrečeni simbiozi s pohištvom iz serije, ki jo je cerkniška tovarna pred kratkim sprejela v svoj redni proizvodni program. V Palači narodov nastopa kakor omenjeno kakih 50 podjetij, in sicer predvsem z blagom za široko potrošnjo. Ljubljansko podjetje Emona je pripravilo celo kotiček samopostrežne trgovine s policami in znatnim izborom raznega blaga, predvsem s področja prehrane. Sploh je jugoslovanska razstava letos namenjena prikazovanju blaga, ki ga Tržačani in drugi obiskovalci iz Italije lahko najdejo v razpečevalni mreži sosedne republike, če ima določena vrsta potrošnega blaga prednost pred drugimi, velja to zlasti za modne izdelke, od oblačil do usnjenih torbic, od potovalk do čevljev. Glavno besedo v tem okviru ima ljubljanska Modna hiša, ki razkazuje tudi izdelke podjetja Galant, prav tako iz Ljubljane. O tem podjetju naj povemo, da zalaga trg z modnimi izdelki po licenci Pierre Cardin. Njegovi kovčki. aktovke, potovalke, dnevne in večerne damske torbice in drobna usnjena galanterija bodo prav gotovo pritegnili pozornost obiskovalk letošnje razstave.
Del jugoslovanskega prikaza zavzemajo police s knjigami in publikacijami vseh slovenskih založb. Za samo razstavo in za prodajo knjig skrbi Tržaška knjigarna, ki zastopa omenjene založbe v Italiji. Turistična zveza Slovenije in vzporedna organizacija iz Hrvatske bosta tudi letos delili turistični in propagandni material, za katerega je zlasti v našem mestu vedno veliko zanimanja. Turistične zanimivosti in naravne lepote Jugoslavije in zlasti jadranske obale so prikazane tudi z barvnimi posnetki
Med raznimi izdelki, ki si jih lahko ogledamo v okviru jugoslovanske razstave, bi obiskovalce opozorili zlasti na kvalitetne idrijske čipke (na primer na kompozicijo alpskega cvetja in na prtičke), ki jih razstavlja izvoznik, novogoriško podjetje Primorje Ezport. Zanimivi so nadalje športni čevlji, izdelani po zahodnonemški licenci Adidas, konfekcija in lovski pribor, ki jih razstavlja podjetje Slo-venijašport iz Ljubljane, kristalni izdelki iz slovenskih tovarn itd-.
V lesnem paviljonu nastopajo tri vodilna jugoslovanska podjetja, in sicer ljubljansko podjetje Slovenijales, zagrebški Exportdrvo in beograjski Ju-godrvo. Medtem ko zajema kolektivna razstava v Palači narodov 350 kv. m razstavne površine, krijejo omenjena tri podjetja v lesnem paviljonu sama 136 kv. m. Tu si lahko ogleda1 mo stilno in ploskovno pohištvo, lesne rezbarije, sedežne garniture, obrtniške izdelke in razno tapecirano pohištvo, ki ga jugoslovanske tovarne izdelujejo prvenstveno za izvoz. Kakor nam je povedal ekonomski propagandist ljubljanskega podjetja Slovenijales Jože Furlan, je na tej razstavi zbrano predvsem pohištvo, ki ga jugoslovanska industrija izdeluje in odpremlja predvsem na tuja tržišča
Končno še beseda o jugoslovanskem prodajnem kiosku v Gastronomskem parku. Pobudo je letos prevzelo podjetje Kras iz Sežane, in sicer v sodelovanju s podjetjem Jadran, prav tako iz Sežane, in s podjetjem Agraria iz Kopra. Tu bodo na razpolago obiskovalcem tipične domače specialitete in izbrane pijače za vse okuse.
E. F.
Vabilo
Cenjeno občinstvo vabimo na ogled razstavljenih proizvodov jugoslovanske industrije in obrti na
24. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU
ki bo od 17. do 29. junija 1972 v Palači narodov, ter razstavo pohištva v les-
nem paviljonu
Naše gastronomske specialitete, vina in v gastronomskem parku
druge pija če so Vam na razpolago
Organizac Ijski odbor za tržaški ve lesejem 1972 gospodarskih zbornic SRS in SRH
MEBLO
TOVARNA
POHIŠTVA
Nova Gorica
TELEFON: 22611 - TELEGRAM: MEBLO NOVA GORICA - TELEX : 343-16 YU MEBLO
Popolna komponibilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših ial]ah in okusu Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah In furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri svojem trgovcu s pohištvom.
Kolikor ne bo mogel zadovoljit' Vaših želja se obrnite na MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA A. de GASPERI 31, tel. 87470, jeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite.
naslov
od koder boste pre-

lili""’
NOVO SEJMIŠČE V BARKOVLJAH
rfr?1is
mmmm
• FARO DELLA VITTORIA
3

•”5L
: l ’ '

iffs.
"T . i»
k ^ ufe -s n
j, *	■
pr
S
h«
; ... ' >< *' ■ , <?*-
{ % S * •
, |r m
V.M.E
%

rttVk..

•L
’
A -
't

%

. %
<%
%■ h-
1
0
■:
A
JPP
IMAPCIAPff.DE MOBS.E
1	PADIOLIONt
2	• GALLERIA
3	CENTRO CONGRE8SI
4	■ PASSEGCMATA A MARE
m
m

V Barkovljah pripravljajo zemljišče, na katerem bo čez tri štiri leta zraslo novo sejmišče 90.000 kv. metrov. Na sliki se pod svetilnikom dvig*J* ..J vlljoni, ki bodo povezani bodisi z novim cestnini omrežjem, bodisi z industrijskimi železniškimi tiri. Sedanje sejmišče pri Montebelu ni P°v ^i, z železnico tn zato tudi ne more sprejemati težjih eksponatov. Na strehah novih paviljonov v Barkovljah bo urejeno parkirišče za avtomobil®1 sliki je črno označena stavba bodočega kongresnega centra s 1000 sedeži, po katerem je v Trstu čutiti veliko pomanjkanje. ()b sejmišču bo *“r sprehajališče. Dela v zvezi s zasipavanjem morja so sedaj opravljena v razmerju približno ene četrtin«.
PROF. TONE PENKO:
Tržaški dnevnik
dveh botanikov iz 1.1816
20.
Kot če bi v naši nemški domovini kak tujec s tako upad--Hvo opremo, kot je naša, vznemirjal gospoda v njegovi hiši j j11 ne bi znal povedati, kaj pravzaprav v hiši hoče. Naj bo kar ; '*>. midva sva krenila naravnost proti hiši in brž ko sva vanjo stopila, se je pred nama pojavil lepo oblečen mlad gospod, ki [% je sprejel z besedami: «A ha, botanici, botandcd!»
| Popeljal naju je navzgor po stopnicah v soho, nama z zna-: ti Pokazal, naj odloživa najino kramo in naju je povabil, naj s^va. Kaj več, meniva, ne bi za naju mogel narediti niti ^Jin najboljši in najstarejši prijatelj. Torej prvi korak je stor-K led prebit, toda še vedno je bilo mučno, ker se nismo me Sl meniti. Tudi tu je gospod Madonizza našel rešitev. Poklical fo Prevajalca in tako smo si lahko obojestransko izmenjali žeta Najin zaščitnik nama je predlagal, da bi naju peljal na s?oJa polja, odkoder bi lahko pregledala in preiskala pokra-jtao v vseh smereh. Seveda sva to ponudbo sprejela z največ-fon zadovoljstvom. Njegov dvorec je bil na drugi strani morja.
8 čolnom sta naju prepeljala gospod Madonizza in prevajalec, 'udi za najine telesne potrebe je poskrbel, saj je vzel s seboj *lo košaro živil in še ducat buteljk vina je priložil.
V četrt ure smo bili na drugi strani morja. Gospod Ma-taiizza nama je med potjo pravil o lepi cvetlici, ki raste po ^Sovih travnikih in bi od sile rad poznal njeno ime. Bila je
1
^PASTA HRUŠICA je v naših krajih zelo razširjena spomladanska Mca. Na našem podeželju ima različna imena. Njeno znanstveno ime pa je MUSCARI BOTRYOIDES MILL
j® dvoldstna kukavica. Na tem travniku smo poleg kukavice vi-, tal, v naše zadovoljstvo in navdušenje, Se marsikaj lepega in ^Olznivega. Najin zaščitnik je bil z nama vred zelo navdušen, tanalu smo prišli do kampanje gospoda Madonizze, kjer nama 16 razkazal vrt in dvorec. Prekrasna lega te stavbe na vzpetini ^ morju, odkoder je lep razgled na Izolo, Piran m po daljnem tafrju, presega vse opise. To poslopje je bilo nekoč samostan ta Nikolaja in ko so samostan razpustili, ga je kupil sedar tol* lastnik.
V vrtu goje predvsem sočivje in zelenjavo, vendar je vmes tor®cej okrasnih cvetlic, predvsem vrtnic, žajbelj in timijan • totaterime dušice sta tu kar cela grmiča. V zidu pa rastejo stara tabla jasmina in rožmarina, kakršnih še nisva videla. Oglejta^* smo si še cvetličnjak, v katerem so bale pač navadne o-rastiine.
Na Marsu tudi dež?
NOVOST NA KNJIŽNI POUČI
PASADINA (Kalifornija), 16. — Eden izmed znanstvenikov, ki deluje v slovitih laboratorijih v Pasadeni, je izjavil, da ie več znanstvenikov, ki menijo, da so na Marsu odkrili oblake, ki jih sestavljajo «kristali zgoščene vode*. Te oblake so zasledili baje nad ugaslimi vulkani. Laboratorij, ki smo ga pravkar omenili, je poverjen, da izpelje nalogo «Mariner 9», to se pravi tiste sonde ki je usmerjena »roti Marsu.
Neki drug znanstvenik iz istega znanstvenega kroga, pa je izrazil prepričanje, da .je v preteklosti na Mars padlo veliko predmetov iz vesolja, ki so na Marsu skopali večje ali manjše luknje. Navzočnost vode v tekočem stanju je za biologe eden izmed osnovnih pogojev za kakršnokoli obliko življenja. Na Marsu pa naj bi bili oblaki vodnih kristalov. Znanstveniki iz kalifornijskega inštituta si navzočnost vode na Marsu razlagajo na dva načina: ali se vodna para. ki jo nahajamo v atmosferi Marsa, spremeni v ledene kristale in se raztegne ob pobočjih vulkanov, ali pa so vulkani še vedno aktivni. Seveda gre za dve domnevi.
Da pa bi na Marsu imeli kdaj tudi dež, o tem skoraj ni govora, kajti vse vodne pare v atmosferi Marsa je tako malo. da je ni niti za manjše pršenje, kaj šele za dež. In vendar znanstveniki ne izključujejo možnosti, da bi vsakih 50 tisoč let na Marsu deževalo.
DVA MODERNA ROMANA JAPONSKI IN NEMŠKI
Gre za roman Jukia Mišime: «Po banketu» ter za Vlfillija Heinricha delo «Metuljčki ne jokajo*
Huiiiiiiintnuiiiitimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinitiniiiiiiiiiniii
Znane Stendhalove misli o ljubezni
Francoski pisatelj Henri Beyle (1783-1842), v svetovni književnosti znan kot Stendhal, je začetnik modernega realizma in je še danes med nat bolj branimi svetovnimi klasiki. Stendhal pa ni napisal samo velikih romanov, temveč se je ukvarjal tudi s psihologijo, s slikarstvom, z glasbo in celo s politiko. O vsem tem je tudi pisal. Vendar je med temi njegovimi neleposlovnimi spisi najbolj znan traktat o ljubezni, ki je leta 1821 izšel v samostojni ktvigi.
To delo pod preprostim naslo-von De l’amour (O ljubezni) smo zdaj dobili tudi v slovenščini v izdaji Cankarjeve založbe in tenkočutnem prevodu Z oje Sku-
šek — Močnikove. Knjiga ob svojem izidu v originalu ni doživela tolikšnega zanimanja kot ga je začela vzbujati kasneje in ni imela take velave kot jo ima danes. Vendar so že kmalu nekateri veliki misleci priglasili avtorja za najbolj pronicljavega psihologa stoletja.
Veliki slikar človeških strasti je razvil v svoji knjigi fiziološke in psihološke teorije o naravi in značilnostih Vubezni kot človekovem o -srednjem čustvu, ki je, kot pravi Stendhal, osnova izvir moči in gibalo vsega pomembnega, za čimer teži ustvarjalni človeški duh.
Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 6. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BRITANSKI REŽISER DONALD HOWARTH POJDE V JUŽNO AFRIKO
Shakespearov «Othello» bo brez črnca na odru
Britanski režiser namerava osmešiti južnoafriško rasistično zakonodajo - Kakor je v Južnoafriški uniji v resnici: črnec je povsod, vendar pa nepriznan
. Zvečerilo se je. Gospod Madonizza se je vračal v mesto, ritaarju je naročil, da nama mora biti vseskozi na razpolago. Ukazal nama spalnico, naju popeljal k pogrnjeni in za večer-Pripravljena mizi in nama dal po prevajalcu ponovno vede-to* da lahko ostaneva tu, kolikor časa pač želiva.
22. maj.
. Ves dan sva po vročini hodila daleč naokoli. To je pokra-pa za naju. Tu sva gledala in nabirala bujno, prekrasno cvet-ta Opoldan sva se odpočila pod košatim kostanjem, ki je bil ta preprežen z ovijalkami. Ko sva pred kmečko hišo ruvala ta Izkopavala rastline, so pritekli k nama začuden kmet, hla-Jta. dekla in živina. Poprosila sva jih za vode. Bila je, kot ?°vsod tod okoli, izredno slaba. Kdaj se bova zopet vrnila v ta*® planine, kjer žubore iz zemlje studenčki predobre hladne Na neki drugi kmetiji sva videla prekrasna drevesa gra-tabiih jabolk.
Ko sva se ob petih popoldan vračala domov, sva zagledala tataga signore patrone, ki je plul s svojo krasno barko k nama. tatala sva mu nasproti. Danes pa je imel s seboj moža, ki Je j v nemščini bolj podkovan kot oni včeraj. Ogledali smo si ^ta>j cvetličnjak. Gospodu sva povedala imena vseh cvetlic. 5 bilo nič težkega in Se sva z njim kramljala o teh cvetlicah, ^tarjali smo skupaj in gospod Madonizza se je zelo kasno domov v Koper. Obljubil nama je, da se vrne jutri v Nemštvu ženskega sveta. Ob odhodu naju je še enkrat po-atal, naj ostaneva čim dalje njegova gosta.
, Bil je prekrasen večer, ki ta ga lahko pričara le narava na v najlepšem mesecu leta. Uživala sva razkošje večera in ^oben raagled v nebeški pokrajini. Do polnoči sva na vrtu taeio kramljala in kovala načrte za prihodnost.
KONEC PRVEGA DELA
l Dodan Je še pregled rastlin, ki jih nudita posušene sfaro-Jrjtajakom in ljubiteljem rastlin v nakup. Zbirko desetih izsu-rastliin — en goldinar 20 krajcarjev. w Srtptoala sta še: «Kakor je razvidno iz dnevnika, sva po-tatala za nabiranje in pripravljanje rastlin obilo časa, zato je razumljivo, da bodo kupci docela zadovoljni«.
I Prav na koncu je še dodana zahvala in priznanje gospoda ' H. Casstrčma Iz Stockholma, ki se jima v francoščini za-aa lepe in strokovno urejene in pripravljene zbirka
11111111111111111111111111
Horoskop
(od 31.3. do 20.4.) Jutranje tatodne za sentimentalna raz-|^*tanja. V večernih urah nova Zanimiva spoznanja.
(od 21.4. do 20.5.) Ne za-
Sbn
preveč nasvetom kolegov.
i^no še. če gre za denar. Za-Vj?jritvo umetniškega značaja (jjT^OJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaš ne bo pravično ocenjen-V jtadati bo treba srčne impulze z nesrečno ljubeznijo.
(od 23.6. do 22.7.) Ugodne za pozitiven zaključek ae-(Jasnega posla. Izogibati se lp*ha Intrigam v vaši okolici.
CAPETOWN. 16. - Britanski komediograf in režiser Donald Homarth pripravlja v Capetoumu novo verzijo Shakespearovega «0-thella». Uprizoriti ga namerava brez Othella torej brez osrednjega lika. In to v znak potesta proti rasističnim zakonom, ki veljajo v Južni Afriki. Svojemu odrskemu delu. točneje svoji odrski prired bi. namerava dati naslov «Othello slegs blankes». to se pravi »O-thello samo za belce* Premiera te svojevrstne priredbe enega najboljših del angleškega dramaturga bo 24. t.m. v gledališču «Space Theatre*.
Londonski režiser, ki ie danes star 40 let in' ie znan kot velik odrski človek, pTbmfda najpomembnejša razlika v tej njegovi priredbi, v primer avi z izvirnikom, je v tem. da se beneški črnec sploh ne pojavi m odru. O njem se govori, toda nikoli ga ne vidimo.
«Z njim je pač tako, kot z južnoafriškimi črnci nasploh. O njih se vedno govori, oni so ves čas glavna tema razprav, oni so na dnevnem redu povsod toda ne |
tiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Nova, popolna umetna roka
Na univerzi v Southamptonu v Vel. Britaniji znanstveniki dokazujejo ali bolje dopolnjujejo novo vrsto umetne roke z električno kontrolo, to se pravd umetna n> ka, ki bo opravljala mnogo bolj zapletene gibe in kretnje kot vse umetne roke. kar so jih doslej napravili. Bistvo nove umetne roke je v tem. da bo imela namesto tako imenovanih »vezi* med kontrolnim sistemom roke in živci na štrclju roke — elektronske možgane.
Palec nove roke se ne bo mogel le premikati, ampak bo mogel tudi prijemati. Kazalec se bo lahko premikal neodvisno od »kontrole* štrclja oziroma človeka, torej na lastno »voljo*. Medtem ko bodo 06tali trije prsti pod nekakšno skupno kontrolo. Ob vsem tem bo sleherni prst imel ie tako imenovano dodatno kontrolo, tako da bo vsak izmed štirih prstov sposoben določen predmet prijeti oziroma držati. Uporaba bo zelo enostavna: kadar se bo roka dotaknila nekega predmeta, in bo »lastnik* roke pomisli, da je treba predmet «prije-ti», se bo ustvaril stik preko elektronskih senzorjev v prstih in v palcu ter bo preko določene »komande* vse povezano v gib, ki bo «ukazal» roki. da naj napravi ta ali tisti gib Brž ko bo roka za določen predmet prijela. se bo gib zapiranja roke automatdčno ustavil, tako da »lastniku* umetne roke ne bo treba posebej misliti na to. Ker bo tudi palec premičen, bo mogel »lastnik* roke prijemati tudi ploščate predmete kot na primer igralne karte.
dil mnogo moralnega zadovoljstva.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Po praviti bo treba nehote zagrešeno napako na škodo sodelavca. Neko srečanje vam bo vzbudilo lepe spomine.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaš ritem dela bo pčasnejši, toda zato ne smete obupati. Bežni nesporazum z osebo, ki jo ljubite.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potrudite se razumeti značaj osebe, s katero živite. Neki načrt bo treba odložili za nedoločen čas.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne spre jemajte obvez lahkomiselno ut-
smejo stopiti v parlament, kjer se tudi o n ih odloča», pravi Hoivarth. Pravzaprav ta priredba Shakespeara odraža južnoafriške zakone. ki «prav gotovo niso pošteni», zakone, ki ^prepovedujejo celo zakonsko življenje med črnci in belci*. Ta priredba «spominja nekoliko primer Ahmeda Timola, političnega jetnika, o katerega smrti se v Johannesburgu še vedno vleče sodna razprava*.
Britanski režiser Hovoarth ki so ga vprašali, zakaj je izključil O-thella iz tega slovitega Shakespea-rovega dela, e med drugim rekel: «Če hočete uprizoriti Othella v tej deželi, ne smete poveriti glavne vloge nekemu Afričanu, torej črncu. ka'jti protizakonito je družiti temnopolte in belopolte u-metnike na istem odru. Še več, prepovedano je celo. da bi v i-stem gledališču sedeli temnopolti in belopolti ljudje»
Da bi zapolnil praznino, ki jo na odru pusti Othello. ie Hoivarth vpletel tri nove like
Nadalje režiser pravi, da ie O-thella nekoliko posodobi, to se pravi da ga e prilagodil seanniim časom. V začetku je hotel Južno Afriko sploh bojkotirati zaradi njene rasistične politike zaradi njenega apartheida, toda pozneje je prišel do prepričanja, da ie bolje stopiti v samo južnoafriško o-kol e. O tem D. Haivarth pravi, da bi bil lahko uprizoril v Južni Afriki Othella tako, da bi glavno vlogo igral belopolti človek, ki bi ga šminkal v črnca. Toda «če-mu bi belopoltega človeka tihotapil za črnca, ko pa imaš na razpolago originalnega temnopoltega človeka, ki naj igra vlogo temnopoltega človeka*. Sicer
pa ie v zvezi s Shakespearovim Othellom znan naslednji primer: ko je bil napravljen film s to temo, so aa južnoafriške oblasti prepovedale. ker vlogo črnca igra belopolti umetnik, seveda ustrezno šminkan. Nato pa so dovolili predvajanje filma prav zato. ker igra vlogo črnca .belopolti umetnik in na platnu ne vidiš črnca.
iiiiiiiumitiiiitiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiti
Prejeli smo
»AUSTRIA ECONOMICA* (leto IV, štev. 5 — maj 1972). Bilten prinaša vrsto sestavkov o gospodarskih gibanjih v Avstriji in pregled o lanskoletni blagovni menjavi z Italijo.
«EST — OVEST*, revija Tržaškega instituta za poučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi, zvezek štev. 1. 1972. Iz vsebine te števike Jovan Djordevič: »Spremembe v zvezni strukturi in nacionalno vprašanje v Jugoslaviji; Serban Beligradeanu: »Reševanje delovnih konfliktov po romunskem pravu*. Janoš Pekete: «Reforma mednarodnega denarnega sistema in gospodarski odnosi med Vzhodom in Zagodorm: »Jugoslovansko gospodarstvo v letu 1971». »Razvoj turističnega gospodarstva na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji*. »Madžarske avtoceste do leta 1985». itd
Milan Jesih: URAN V URINU. GO SPODAR. Poezije. Zbirka Znamenja št. 32. Založba Obzoria, Maribor 1972
Marjan Rožanc: SLEPO OKO GOSPODA JANKA. Zbirka Znamenja št. 28-29. Založba Obzorja. Maribor 1972.
Državna založba Slovenije izdaja tudi zbirko Modemi roman, ki že s svojim imenom izkazuje, za kakšna dela gre. V tej zbirki naj omenimo dva zadnja teksta, dva prevoda bestsellerjev iz svetovne literature.
Prvi roman je prevod iz japonščine. Gre za roman PO BANKETU, ki ga je napisal Jukio Misima, eden najbolj znanih sodobnih in plodomtih japonskih pisateljev. Znano je, da je ta pisatelj, rojen komaj leta 1925, leta 1970 napravil samomor v protest proti družbenemu zlu in političnemu nasilju v svetu. In to kljub temu, da je bil eden najbolj branih sodobnih japonskih pisateljev, ki si je velik sloves pridobil ne samo doma, temveč tudi v svetu. Napisal je več kot dvajset romanov, več odrskih tekstov, knjigo potopisov, vrsto krajših novel in esejev. Med romani je znan roman. Po banketu, ki smo ga v prevodu Kristine Bogataj dobili tudi na slovenski knjižni trg. Roman, napisan v standardni pripovedni tehniki, pripoveduje o zreli ženski, lastnici restavracije, ki si j c utrla pot do najtnšjih družbenih plasti. Zbližala in poročila se je z uglednim politikom. Ko je ta v volilni borbi propadel in je za stroške volilne kampanje šla tudi ženina restavracija, se je z njim umaknila na deželo. Toda sama je začela zbirati pomoč pri nekaterih uglednih znancih za obnovitev restavracije. Ko je mož to zvedel, jo je razočaran postavil pred odločitev: ali on ali restamacija. Odločila se je za slednje ter se vrnila v življenje, pa čeprav bo za to v svojem družbenem položaju napravila velik korak nazaj.
Roman, ki je napisan živahno in zanimivo, vseskozi realistično, nam prikazuje življenje sodobne Japonske in njeno družbeno problematiko, v kateri se prepletata tradicija in sodoben, moderen utrip.
Drugi roman je delo sodobnega nemš/cega pisatelja VVillija Heinricha METULJČKI NE JOKAJO. To delo, ki ga je iz nemščine prevedel Janko Moder, pripoveduje o sodobnem življenju v Zahodni Nemčiji. Pisatelj je prav s tem delom doživel velik sloves, čeprav je sicer napisal vrsto del in sodi med tiste pripovemMe današnjega časa, ki ga v Nemčiji bere najbolj širok krog prijateljev knjige. Roman Metuljčki ne jokajo pripoveduje o ljubezenski zgodbi med mladim dekletom, dvajset let staro Ciuy, in med šestinpetdeset let starim tovarnarjem, ki je poročen m ima družino. Njuna ljubezen pride seveda na dan in konflikti nastanejo v obeh družinah in še pn prijatelju dekleta Woi)gangu, ki ga ima dekle za kritje pred domačimi.
Metuljčki ne jokajo je torej brez poševnih problemov napisan roman iz soaobnega nemškega življenja Je ljubezenska zgodba, bolj stereotipno napisana, pa vendar taka, da nas priteguje k branju in razvedri Iz nje ■,poznamo delček naciašnjega življenja v Nemčiji katerega problemov pisatelj ne rešuje ne vrennoli in analizira, temveč bolj ali manj le opisuje v okviru prikupne ljubezenske prripovedi Ne manjka tudi privlačnih erotičnih scen in tako delo. kljub uspehu v domovini, umetniško ni najbolj dognano, temveč predstavlja bolj berilo namenjeno sprostitvi
Sl. Ru.
MAKS ZADNIK: OB 30. OBLETNICI FAŠISTIČNEGA POKOLA IN POŽIGA
Požig prvih sedmih vasi na Primorskem
LEV (od 23.7. do 22.8.) Delovni program bo treba preusmeriti k novim ciljem. Na vidiku zaključek. Prijeten večer s prijatelji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kljub zadovoljivemu položaju boste stremeli po še boljšem. Gradite svojo srčno srečo na solidnih temeljih.
TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Siten in pedanten predstojnik vas bo oviral. Obdobje neupravičene napetosti. Nerazumevanja v družinskem krogu.
ŠKORPIJON (od 14.10 do 2211)
■lllllllllllimitllUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIllimiHllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII
DOKAJ NEPRIJETEN DOGODEK V ZNANSTVENIH KROGIH
Italijanski znanstvenik prijavil sodišču nobelovca
Prof. Oreste Piccioni trdi, da sta mu Segre in Chamberlain ukradla idejo o preverjanju antimaterije in antiprotona
Dane« ni primeren dan zg denar- gnila bi se kesati. M< ne špekulacije. Prijatelj vam bo nu-1 še eentimentalne krize.
BEVERLY HILLS, 16. - Univerzitetni profesor Oreste Picdo ni, ki poučuje fiziko na univerzi v San Diegu v Kaliforniji, toži dva nobelovca, ki jima očita, da si lastita »očetovstvo* nad njegovim izumom ali odkritjem. Prof. Oreste Piccioni je tožil višjemu sodišču v Berkedeyu prof. Emilia Segreja ter prof. Owena Chamberlaina. S tem. da ju toži zaradi »avtorske* pravice, zahteva od njiju tudi 125.000 dolarjev oziroma okoli 75 milijonov lir odškodnine.
Prof. Segre in prof. Chamberlain sta dobila Nobelovo nagrado ra fiziko »red 13 leti, to se pravi 1959. leta. Nagrado sta dobila zato. ker da sta odkrila antimaterijo in antiprotone. Trenutno poučujeta na univerzi Ber-keley v Kaliforniji.
Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical prof. Piccioni, je rekel, da je ideja za raziskovanje teh področij znanosti njegova ideja, tose pravi, da je on tisti, ki je dal zamisel o obstoju antimaterije in antiprotonov. Prof. Oreste Piccioni je zatrdil, da mu je žal, ker je moral nobelovca prijaviti sodišču. Posebno zato, ker se boji. da bo kndovalo znanosti in znanstvenemu kesati. Možnost manj 1 coklieii nasploh. »Vendar pa ne I vidim druge poti — je rejjel,
da bi zadevo postavil na mesto, ki ji pripada. In vendar gre za dogodek, ki je zelo pomemben v zgodovini znanosti*
Oreste Piccioni zatrjuje, da mu je zamisel o poskusih, kako bi do kazali obstoj antimaterije, prišla leta 1954 in da je v ta namen iskal sodelavce. O teoriji je bilo dotlej izraženih že veliko domnev. S tem so se ukvarjali znanstveniki in tudi pisatelji iz tako imenovane fantastične znanosti Da bi mogel svojo idejo prikazati na najbolj preprost način, je prof. Piccioni rekel: »Vzemimo pepelnik, nato napravimo obratno stvar od pepelnika ii) to iz antimaterie In ko ti dve stvari strnemo, se pepelnik uniči, pri tem pa se sprosti določena količina energije v obliki luči ali kake druge netr-dne snoyi»-
Piccioni in Segre sta po rodu iz Italije, kjer sta nekoč sodelovala s slovitim atomistom Enricom Fermijem. Oreste Piccioni je rekel. da ie sodeloval v skupini s Segrejem in Chamberlainom, ko »o se vsi trije ukvarjali z raziskovalnimi deli v Berkeleyu. Bilo je to leta 1954. »Tedaj sem jima rekel, podobno kot sem rekel dru gim, pravi prof. Piccioni, da i-mam v načrtu zelo pomemben po-
skus in da moram v ta namen najti nekaj sodelavcev*.
Tedaj Piccioni ni mogel sodelovati v skupini fizikov to univerze, torej v skupini fizikov, ki so delovali za komisijo za atomsko energijo, ker je bil Piccioni tedaj še italijanski državljan in torej ni imel ameriškega državljanstva. Vrhu tefia so mu očitali, da je levičar, da se je v Italiji ukvarjal z levičarsko dejavnostjo
Prof. Piccioni trdi. da se ie nekoč zaupal kolegom (dede svojih poskusov, ti pa da so ga izločili iz poskusov, ki so jih sami napravili 1955. leta. In od tedaj so vedno odklanjali sleherno njegovo udeležbo ali soudeležbo pri odkritju antimaterije in antiprotonov.
Prof. Oreste Piccioni pravi, da mu gre sicer predvsem za to. da bi priznali njegov delež v odkritju antimaterije in antiprotonov, vendar pa, da mu gr« tudi za to, da bi mu poravnali finančno škodo, ki jo je utrpel. Odvetniki, ki jih je v zvezi s tem angažiral prof. Oreste Piccioni, trdijo, da je znanstvenik že zdavnaj mislil prijaviti sodišču Segreja in Chamberlaina, da pa tega ni storil lato ker se je bal, da bi mu to škodovalo, vrhu tega pa da pred nedavnim še ni dobil ameriškega državljanstva.
Spomenik v Jerandovi ogradi pod vasjo Kilovče, kjer so krvoločni fašisti pred tridesetimi leti - 4. junija 1942 - divjaško postrelili osemindvajset talcev
»Hudo mi je bilo za njim. Veliko je obetal kot organizator NOB. Bil je perspektiven človek. Velika škoda, da je tako zgodaj padel,
- sicer bi se bil lahko razvil v najsposobnejšega političnega organizatorja v naših krajih. Imel je smisel in pogum za to», 49) — je o njem dejal Ervin Dolgan - Janez.
Tistega nesrečnega 4. junija 1942 se je Čeligoj umaknil pred fašistično »hudo uro* v Smrje. Tam pa so ga ujeli karabinjerji, ko je šel po opravkih v vas. Poskuša] jim je pobegniti, vendar je pri preskoku čez neko ograjo padel, karabinjer pa ga je udaril s puškinim kopitom. Potem so ga odpeljali v zapore v Ilirsko Bistrico skupaj z Jakobom Pecmanom in ju med potjo, potem pa še v zaporu vso noč trpinčili. Sestri Ivanki je pozneje o tem pripovedoval Anton Batista iz Topolca, ki je bil tedaj zaprt v sosednji sobi in je slišal, da so mu fašisti z vrati pripirali in lomili prste ter ga vso noč zverinsko pretepali. Ko so ga naslednji dan obesili, je bdi menda že mrtev. 50)
V fašističnem divjanju 4. in 5. junija 1942 je ugasnilo približno 35 mladih življenj, med njimi je bilo tudi Čeligojevo. Niti 20 let ni dočakal, vendar bo ostal zapisan med našimi neštetimi žrtvami kot poseben, izrazito borben lik, izraz tedanjega časa in mazorov njegove« generacija ki je komaj stopala v življenje in je morala prevzeti na svoja ramena njegovo najtežje breme, boj za samoohranitev,1 z§ nacionalni obstoj, za biti ali ne biti. Najboljši so padali, toda I naše ljudstvo je zmagalo. Pred zgodovino in prihodnjimi rodovi se je Čeligojeva generacija uveljavila v vsej svoji veličini, ožarjena s Dogumom in smelostjo. Tako naj jo ohranijo prihodnji rodovi v svetlem spominu. Vrednote, priborjene med protifašističnim revolucionarnim bojem, pa naj prihranijo prihodnjim rodovom trpljenje in žrtve, ki so jih morale prejšnje generacije dati za ideale svobode.
MAKS ZADNIK
49)	Ustna izjava F>vina Dolgana - Janeza piscu, 14. 5. 1972.
50)	Isto kot pod 48).
Pripis uredništva:
V spomin na strešni fašistični pokol 4. junija 1942 sta postovBena dva skromna sponipmka. Prvi je na kraju pokola v »Jerandovi ogradi* pod vasjo Kilovče. Kot je bilo v tem članku že omenjeno, so v spomenik vklesana vsa imena 28 ustreljenih talcev. Ta imena smo sicer že objavili, toda objavljamo jih ponovno skupaj z letnicami njihovega rojstva:
AUČIN ANTON	1908	MUHA JOŽE	1906
AUSEC FRANC	1901	PENKO JOŽE	1909
AUSEC ALOJZ	1904	ROLIH ALOJZ	1895
BARBO JOŽE	18R7	SAMSA ANTON	1909
CURK JOŽE	1908	SREBOT FRANC	1904
DOVGAN JOŽE	1889	ŠLOSEL JOŽF	1909
FABEC JOŽE	1888	TOMAŽIČ ANTON	1904
FABEC LUDVIK	1899	TOMŠIČ JOŽE	1896
FABEC ANTON	1901	VALENČIČ JOSIP	1902
FABEC ANTON	1913	VALENČIČ RUDOLF	1904
GRIL LUDVIK	1906	VALENČIČ ANDREJ	1899
JAGODNIK JOŽE	1886	VIČIČ ANTON	1909
KASTELIC FRANC	1908	VRH VIKTOR	1903
KLEMENC JAKOB	1901	VRH IVAN	1888
Iz gornjega seznama se vidi, da je bil najstarejši talec Jože Borbo, ki se je rodil leta 1887 (bil je torej star 65 l»t), najrrdajši pa Fabec Anton, ki se je rodil 1913 (star je bil 29 let)
Na zahodni strani spomenika v «Jerandovi ogradi* pa so vklesane sledeče besede:
V	SPOMIN
NA STRAŠEN DAN KO STE ODŠLI OD NAS V TEMO PO LUČ ZA NOVI
ČAS
Spomenik je bil postavljen leta 1967, ob	Mnicl pokola. Do
takrat je v tej ogradi stal skromnejši >meiuk z istimi imeni, ki
ie bil postavljen kmalu po končani vojni.
« « »
Drugi, prav tako skromen spomenik, pa je rvv^avlien talcem na pokopališču na Premu, ker vas Kilovče in *.>•	spa-
data v območje premske fare. Na spomeniku so vklesane sledeče besede:
V	SPOMIN
OSEMINDVAJSETIM TAT OEM KI SO 4. JUNUA 1942 DAROVALI ŽIVLJENJA ZA SVOBODO SLOVENSKEGA LJUDSTVA
POŠTO J KDOR MIMO GREŠ TA KRAJ JE SVET IZPRAN KRVI JE MUČENIŠKE SI .ED TODA DOMISLI STRAŠNEGA SE DNE IN MRTVA SKALA RDEČ POŽENE CVET
Mnenja smo, da sta oba spomenika vsekakor nekoliko preskromna ta tako ogromne žrtve fašističnega pokola pred tridesetimi leti. Drugi narodi poimenujejo v spomin na tako velike žrtve v vsakem svojem večjem mestu kakšen trg ali ulico. Radi bi doživeli, da bi žrtve pokola v Jerandovi ogradi pod Kilovčami bile omenjene na kakšnem trgu v Kopru, Novi Gorici, Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju i« v drugih slovenskih mestih, za katere procvit so talci pred
tridesetimi leti dali svoja življenja.
• • •
(Sporočamo bralcem, da bo članek Maksa Zadnika »Požig prvih sedmih vasi na Primorskem* izšel r posebni knjižici. Kdor si Ml njižloo nabaviti, naj sporoči našemu uredništvu: Primorski dnevnik, TRST - Ul. Montecchi 6».
KONEC
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V FINALU EVROPSKEGA NOGOMETNEGA POKALA NARODOV
Danes Belgija - Madžarska Jutri Sovjetska zveza-ZRN
Zahodni Nemci so favoriti za osvojitev prvega mesta
BRUSELJ, 16. — Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza se bosta srečali v nedeljo v finalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva za prvo mesto. Za tretje in četrto mesto pa bosta jutri nastopili Madžarska in Romunija. Finalno tekmo za naslov evropskega prvaka bo prenašala tudi italijanska televizija po prvem sporedu.
Polfinalni tekmi sta se končali po predvidevanjih. Nemci so z lahkoto odpravili domačo ekipo Belgije, Sovjeti pa so premagali Madžare. Noben od obeh finalistov pa ni imel prelahke naloge. Odpravila sta tekmece le s pičlim golom razlike, kar dokazuje, da so bila vsa moštva dobro pripravljena. Sovjetom pa je grozilo, da bi morali kmalu odigrati še dva podaljška, saj je kazalo, da se bo tekma končala izenačeno.
Zmaga Nemcev je povsem zaslužena, saj so dokazali, da so trenutno najboljši na tem prvenstvu, in ne bi bilo nič čudnega, če bi tudi zmagali. Izkazali so se z dobro skupno igro. Kljub porazu pa so gostitelji tega evropskega prvenstva dokazali, da so zelo napredovali v teh zadnjih letih.
Sovjetska zveza se je uvrstila v sam vrh evropskega nogometa predvsem po zaslugi svojega vratarja Rudakova, ki je ubranil celo enajstmetrovko v zadnji minuti, s katero bi Madžari izenačili in prisilili nasprotnika na dva podaljška igre. Vseeno pa je za Madžare že uspeh, če so lahko odigrali polfinalno tekmo, saj so po letu 1964 izginili s svetovne nogometne po-zornice.
V soboto bosta tako nastopili v borbi za tretje mesto Madžarska in Belgija. Po dosedanjih izidih kaže, da se bodo na tretje mesto uvrstili Belgijci, ki bodo nastopili pred domačim občinstvom.
Za prvo mesto pa bosta v nedeljo nastopili Nemčija in Sovjetska zveza, ki nima prevelikih možnosti za uspeh. Dovolj je če pomislimo, da je pred dobrim mesecem bila poražena kar s 4:1 v Munchnu prav v tekmi z Nemci. Nejveč možnosti za ktmčni uspeh imajo tako Nemci, ki bi osvojili naslov evropskega prvaka po Sovjetski zvezi, Španiji in Italiji.
Izidi finalnih prvenstev:
srečanj prejšnjih
1958 Sovjetska zveza — Jugoslavija 2:1 (0:1, 1:1. 2:1 po podaljških:
1964 Španija — Sovjetska zveza 2:1
(1:1, 2:1);
1968 Italija — Jugoslavija 1:1 (1:0, 1:1 tudi po podaljških); Italija — Jugoslavija (druga tekma) 2:0.
ATLETIKA
SEATTLE, 16. — Včeraj se je pričelo v Seattlu amatersko atletsko prvenstvo ZDA. Okrog sto nastopajočih pa je še pred začetkom tekmovanj zahtevalo, naj izključijo tri južnoafriške atlete zaradi rasne diskriminacije v njihovi državi. Z grožnjo, da v nasprotnem primeru
ne bodo nastopali, so izključitev tudi dosegli.
Izidi prvega dne so bili precej skromni, saj so manjkali najboljši Američani, ki se raje pripravljajo za olimpijske kvalifikacijske tekme. Število nastopajočih je bilo nizko, tako da so v mnogih disciplinah odpadle kvalifikacije.
MILAN, 16. — Italijan Pietro Mennea je skupno s Sovjetom Bor-zovom izenačil na mednarodnem atletskem tekmovanju v Milanu evropski rekord v teku na 100 m s časom 10 sekund. Mennea je tudi izboljšal italijanski rekord na tej razdalji za 2 desetinki sekunde.
LIDO Dl SAVIO, 16. - V prvi etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje je zmagal Lussignoli iz Brescie. Nastopa 153 kolesarjev iz raznih držav.
Iz tekme med »mladimi« in »starimi« odbojkarji v Trstu: se ni ustrašil »zelenega« bloka.
veteran Jurkič
V tekmovanju za Davisov pokal
Romunija-Italija 1:0 po prvem dnevu
BUKAREŠTA, 16. — Romunija vodi z 1:0 proti Italiji po prvem dnevu teniškega srečanja za Davisov pokal, veljavnega za polfinale evropskega področja.
V prvem srečanju posameznikov je Romun Nastase premagal Italijana Barazzuttija s 7:5, 6:2, 6:0.
Drugega srečanja posameznikov zaradi teme niso mogli odigrati .k> konca. Tekma se je namreč zavlekla. V trenutku prekinitve je vodil Romun Tiriac proti Italijanu Pa-natti z 8:6, 7:5, 0:6 in 1:3.
Prekinjeno srečanje bodo do konca odigrali jutri, pred nastopom dvojic.
ŠPORT NA TV
RIM, 16. Nedeljski športni popoldan na italijanski televiziji bo posvečen zadnjemu dnevu teniškega srečanja Italija — Romunija za Davisov pokal in pa regati samotnih jadralcev. Spored se bo pričel ob 15. uri na prvem sporedu in se bo nato nadaljeval po drugem.
NOGOMET
DANES V BUKAREŠTI
V «rehabilitacijski» tekmi Italija proti Romuniji
(Aszurri) bodo nastopili s precej spremenjeno poslom
BUKAREŠTA, 16. — Italijanska nogometna reprezentanca je prispela v Bukarešto, kjer bo jutri nastopila proti Romuniji. To bo prva tekma turneje italijanskega moštva po vzhodnih državah.
Italijanska reprezentanca je precej spremenila svojo podobo po izpadu iz evropskega prvenstva. Za jutrišnjo tekmo vlada precejšnje zanimanje, precej pa bo na potek srečanja vplivala huda vročina, čeprav bodo igrali zvečer. Valcareggi še ni uradno najavil postave, ki pa bi morala biti, po zadnjih treningih, naslednja: Zoff, Spinosi, Mar-chetti, Agroppi, Rosato, Burgnich, Causio, Mazzola, Boninsegna, Capel-lo, Prati. Dvomljiv je le še nastop Milanovega krilca, ki si ni še opomogel po lažjem udarcu v koleno Možno je. da bo namesto njega nastopil Anastasi.
Manj skrbi ima romunski trener

Mi«iMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii|i|i|i|||l|lllllllllllll,lllllll,>>lll>lll>l>>l>l>l>lim>>>>>>>><>1
DREVI V ZAGREBU V KOŠARKARSKEM SREČANJU EVROPA ZDA
V evropski peterki bodo igrali tudi Čosič, Simonovič, Plečaš in Flaborea
Amerikanci bodo predstavili eno svojih najmočnejših moštev
Vse je pripravljeno v Zagrebu za veliki dvoboj v košarki med evropsko reprezentanco in izbrano ameriško amatersko reprezentanco. Tekma bo v okviru proslav ob praznovanju 40-letnice ustanovitve mednarodne košarkaške zveze (FIBA).
Američani so dopotovali v Zagreb. Zanimanje za tekmo je izredno. Tokrat so namreč — končno — v ZDA zbrali boljšo amatersko postavo, ki sicer še ni najboljša, bo pa vseeno častno zastopala državo »učiteljev tega športa«. V tej ekipi bo namreč kar pet igralcev, ki so že podpisali pogodbo za prestop v ameriška profesionalna društva. To pomeni, da bodo prav ti košarkarji nastopili na »prof« igriščih, kjer se igra elitni, za nas še utopistični basket. Ti bodoči profesio-
NiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinimifiminlHiiiiitiiiitliiiiliiiilitiMlimiiiiiiiiifiiiiuiiiiliuiim
PRED KRATKIM Z IZLETOM SPDT
Na Begunjščico
Tržaškim gorohodcem vreme ni bilo naklonjeno
Planinci, ki smo nameravali preživeti prva dva junijska dneva v hribih, smo skremžili obraz, ko smo pogledali skozi okno. Nebo je bilo namreč popolnoma prekrito z oblaki. Vsakdo je pa še vedno potihoma upal, da se bo siva streha le pretrgala in se bo prikazalo sonce. Toda nebo je postajalo vedno temnejše. S poldrugo uro zamude smo se — natrpani kot sardele — odpeljali proti Škofijam v dolgi vrsti optimistov, ki so se s čolnom na strehi odpravljali v Istro.
Nekje pred Ljubljano smo začeli žalostno opazovati kaplje dežja, ki so puščale na oknih svojo tanko sled. Od takrat nas dež ni več zapustil. Za tolažbo je začela krožiti po avtobusu steklenica slivovke.
V Dragi nas niso čakali s kosilom: kljub temu so v eni uri pripravili e-nolončnico. Medtem se je neka skupinica spustila v Begunje, da bi poiskala oskrbnika koče. Turistični u-rad je bil že zaprt. Medtem, ko smo iskali gor in dol oskrbnika, se je ta že odpravil v Roblekov dom.
Po toplem kosilu se je 18 izletnikov odločilo, da pojde kljub dežju na Begunjščico. Seveda niso imeli vsi najhitrejšega koraka, a s pomočjo »vitamina C« (bonbona) so tudi zadnji »polži« prilezli do cilja.
Mali Igor je bil izmed vseh najbolj aktiven. Skakal je naprej, tekal nazaj k mami in spet pohitel navzgor. Med potjo je ves čas govoril, a nekateri sploh niso več imeli sape, da bi mu odgovarjali.
Kmalu je začelo pihati. Tanek dež je padel na gorsko cvetje, ki je raslo med kamnom in šopom trave. Zadišalo je po mokri planini. Za ovinkom sem zagledala kočo. Skoraj žal mi je bilo, da sem že prišla. Pa je 1« lepo, kadar stopiš premočen v kočo in ti v nos udari vonj po zakurjeni peči, iz sobe pa zaslišiš har-monikin g'as in znano slovensko pesem. Za večerjo so nam pripravili gorenjsko jed — ajdove žgance. Zajemali smo jih iz sklede in jih namakali v vroče mleko.
Kmalu smo morali spat. Zjutraj je bilo sicer megleno, a tiho in mirno.
Po obilnem zajtrku se je večina izletnikov kljub dežju odpravila na vrh Begunjščice. A kmalu je prišel čas za vrnitev v dolino. Zaradi megle smo morali hoditi precej blizu, da bi se ne zgubili. Zato sploh nima smisla, da bi govorila o razgledu, ki da je z Begunjščice krasen. Začelo je kar pošteno deževati. Končno smo vsi mokri in blatni prispeli pod neko streho, kjer so nas čakali tisti, ki so od Roblekovega doma rezali naravnost tja. Megla je bila gosta, naenkrat pa je zapihalo in pokazala se nam je Begunjščica v vsej svoji veličini. Sli smo naprej po praznem hudourniku do Podljubelja.
Prišel je avtobus z ostalimi »nepla-nincB. ki so nas takoj začeli spraševali. kako je bilo. Gospa Marija nam je povedala, da so si med tem v Begunjah ogledali grobove in spomenike talcev, nato pa še grad Kamen in se spominjali na nekdanje čase. V Radovljici so srečali profesorja Bo-
štjančiča, ki je nekdaj vodil zbor »Vasilij Mirk«. Pokazal je Begunjščico in vse gore Karavank. Drugo jutro so šli v Vrbo gledat Prešernovo rojstno hišo in cerkev svetega Marka, pogledali so jo sicer samo od zunaj.
V Ljubljani smo se ustavili eno u-ro. Ker smo jedli pohorske omlete, smo nekateri zamudili avtobus. Odpeljali smo se nato proti Trstu. Seveda bi bilo bolje, če bi sijalo sonce, a tudi moker ni bil izlet prav nič grd.
B. R.
NOGOMET
BERN, 16. — Disciplinska komisija UEFA (evropske nogometne zveze) je suspendirala za dve leti ekipo Rangers iz GIasgowa. Škotsko moštvo, ki je osvojilo 24. maja prvo mesto v prvenstvu pokalnih prvakov (v tekmi z Dinamom iz Moskve) ne bo moglo tako za dve leti nastopati na tekmah, ki jih UEFA uradno priznava.
To odločitev je UEFA sprejela po protestu Dinama, ki se je pritožil zaradi izgredov v Barceloni. Pred zaključkom tekme so namreč škotski navijači vdrli na igrišče in nato grozili sovjetskim nogometašem. Dinamo je v svojem protestnem pismu zahteval celo ponovitev srečanja. Protest je UEFA sicer zavrnila, zato pa je izključila ekipo Rangersa.
Disciplinska komisija je sodila, da niso izgredi v Barceloni bistveno vplivali na rezultat (3:2 v korist Škotov). Vsekakor pa je bilo vedenje škotskih navijačev tudi po tekmi neopravičljivo. Zgodilo se je prvič, da je evropska nogometna zveza tako strogo ukrepala proti nekemu moštvu po mednarodni tekmi.
BEOGRAD, 16. — Ob obletnici smrti slovitega jugoslovanskega košarkarja Radivoja ^Corača so ob cesti pri Beogradu odkrili njegov spomenik. Kome-morativne slovesnosti se je udeležil tudi dolgoletni Koračev prijatelj Ivo Daneu.
V Beogradu pa so mladinci rojstne Koračeve občine Vračar ustanovili košarkarski klub z njegovim imenom.
nalci so: Matt Gantt (193 cm), član St. Bonaventure, z izrednimi telesnimi in tehničnimi sposobnostih, K en Gard-ner (193 cm, Utah State), Gene Ga-thers (198 cm, Blodly), John Marren (200 cm, Manhattan) in Claude Terry (193 cm, Stanford). Trener je znani ameriški strokovnjak Alex Hannum.
Proti tej ekipi bo evropska reprezentanca nastopila s svojimi najboljšimi predstavniki, med katerimi je največ sovjetskih in jugoslovanskih košarkarjev. V evropskih dresih bodo igrali naslednji košaršarji: Plečaš, Simonovič in čosič (Jugoslavija), Sergej Belov, Paulaskas, Edeško, žarmu-hamedov, Aleksander Belov (SZ), Flaborea (Italija), Luyk (Španija), Zed-niček (ČSSR) in Kristov (Bolgarija).
Evropo bo vodil jugoslovanski strokovnjak Boris Stankovič. Bodo košarkarji naše celine kos tehnično boljšim gostom? Stankovič ima na razpolago postavo, ki bi lahko res tekmovala tudi z boljšimi ameriškimi ekipami. Edino vprašanje je seveda pomanjkanje uigravanja. Bodo Sergej Belov, čosič, Plečaš, Žarmuhamedov, Luyk in ostali ftašli pravi ritem in pravo skupno igro? Le v tem primeru bodo lahko nudili gostom odpor, kajti Američani so pač Američani in so še vedno, vsaj zaradi osebnih prvin, učitelji košarke.
Tekma Evropa-ZDA bo drevi, ob 20.30. Posredovala jo bo tudi jugoslovanska televizija.
b. L
* * *'
MONCHEN, 16. - Od 30. junija do 2. julija bo v Munchnu predolimpijski košarkarski turnir. Udeležili se ga bodo reprezentance Italije, Z. Nemčije, Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Nastopati bi moral tudi Egipt, pa je svojo udeležbo odpovedal. Zadnji dan tekmo-
vanja pa bodo izžrebali skupine za nastop na olimpijskih iger.
MINIBASKET
SABA — BOR	18:9
BOR: Candani 2, Baldassi, Pegan 5, Štavar, Zubalič, Posega, Lokar, Skilani 2, Polšak, Husu in Kravos.
Borovci so povsem nepričakovano z visoko razliko zgubili tekmo proti ekipi SABA. Srečanje je bilo veljavno za turnir v minibasketu. ki ga prireja prav SABA. «Plavi» so tokrat igrali zaspano in so bili slabi predvsem v obrambi, tako da so domačini kaj kmalu dosegli tako razliko, ki je bila za oorovce nedosegljiva. Borovci bodo ponovno igrali v ponedeljek ob 18. uri proti ekipi Ferroviaria.
B. L,
Tekme ob 15-letnici Športnega združenja Ror
V okviru proslav 15-letnice Bora bodo odigrali danes ta srečanja:
17.00	— košarka (minibasket)
19.00	— košarka («stari» - »mladi«) Po košarkarskih tekmah bo ob
20.30 proslava 15-letnice ŠZ Bor v društvenih prostorih na stadionu »L maj«. Vabljeni člani.
KOLESARSTVO
SETE, 16. — Francoz Cyirille Guimard je zmagal tudi v drugi etapi kolesarske dirke Midi — Libre in vodi na skupni lestvici pred Zoetemelkom, Van Impejem, Pouli-dorjem, Hezardom in Ocano.
»Stari« — «mladi» med borovci
Veterani za set boljši
«Stari» — «Mladi» 3:2 (15:12, 12:15, 15:17, 15:13, 15:7)
«STARI«: Jurkič, Neubauer, Veljak, S. Orel, Klabjan, Drašič, Šušteršič in Miot.
»MLADI«: Kodrič, Požar, šiško-vič, Košuta, Starc, Veljak K., Plesničar, Fučka in Vodopivec.
SODNIK: Vitez.
V okviru proslav 15-letnice ustanovitve Športnega združenja Bor je bilo v četrtek zvečer na stadionu «1 maj» odbojkarsko srečanje med «starimi» (po prikazani igri pa si tega vzdevka še ne zaslužijo) in «mladimi«. Po zanimivi igri so tudi letos zmagali «stari» toda z nekoliko bolj tesnim izidom kot lansko leto. Čeprav niti »mladi« niso igrali slabo pa je izkušenost le prevladala nad mladostno zagnanostjo.
G. F.
OBVESTILO
Teniški klub Gaja obvešča naraščajnike, da se bo teniški tečaj začel v sredo, 21. t.m.
Tečajniki naj se v športni opremi zbero ob 9. uri na igrišču v Padričah.
MOTOCIKLIZEM
JUTRI ZA SP
Triindvajset držav na dirkali v Opatiji
Največje zanimanje vlada za nastop v kategoriji 350 ccm
OPATIJA, 16. — V Opatiji bo v nedeljo, 18. junija, motociklistična dirka za veliko nagrado Jugoslavije. Tekmovanje bo veljavno kot šesta vožnja za svetovno prvenstvo v kategorijah 50 ccm, 125 ccm, 250 ccm, 350 ccm in 500 ccm. Nastopilo bo okrog sto vozačev iz 23 držav, med katerimi so Jugoslavija, Italija, Japonska, Anglija, Avstralija, Avstrija, Belgija, Kanada, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Zah. Nemčija, Maroko, Nova Zelandija, Nizozemska, Poljska, Španija, Južna Afrika, švedska, Švica, Madžarska in Urugvaj.
Tehnično najzanimivejša bi morala biti dirka v kategoriji 350 ccm, kjer se bosta Agostini in Read spo-
»Stari« — »mladi« v odbojki: miroljubno vzdušje po bojevitem srečanju.
liiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NOGOMETNEM PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Brežani premagani v odločilni tekmi
Kljub porazu so (plavi) prikazali lep nogomet
S. Giovanni — Breg 3:1 (3:0)
BREG: Ota, Žafran, Slavec, Košuta, Samec, Pauletič, Lovriha (Kraljič), Strnad, Bržan, Sovič in Stranj.
STRELCA: Franca (3) In Kraljič.
Brežani so zapustili poraženi igrišče pri Sv. Alojziju. Napredoval je S. Giovanni, sicer zasluženo, saj je prikazal zrelo in učinkovito igro v vseh svojih sektorjih, česar ne moremo trditi za »plave«. Našim fantom je odpovedala predvsem obramba, kjer nista našla Samec in Košuta pravega mesta. Deloma je tudi za to kriva krilska vrsta, ki ni »filtrirala« uspešno nasprotnikovih prodorov. Vsekakor pa so nasprotniki vsilili v p.p. zelo hiter tempo, je handikapiral Brežane, tako
da je žoga obtičala trikrat v njihovi mreži. Strelec je bil < 'lični Franca. To je tehnično popoln igralec, kateremu Košuta (zaradi počasnosti) ni bil kos. Po tako slabem p.p. si nismo obetali nič dobrega. »Plavi« pa so se v drugem
iiiiiiiiiimiiiimiiiitimimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiuiiiiiminiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiMittiiiMiiiiiiiii
Bari - Lazio	X	2	1. — prvi	1
Brescia - Monza	1		drugi	X
Cesena - Arezzo	1		2. — prvi	2
Foggla - Modena	1	X	drugi	1
Perugia - Genoa	1		3. — prvi	X
Reggiana - Como	X	2 1	drugi	1
Reggina - Catania	1		4. — prvi	x
Sorrento - Palermo	X	2	drugi	1
Taranto • Livorno	1			
Ternana - Novara	1		5. — prvi	1
Padova - Belluno	1	X 2	drugi	2
Spezia - Anconitana	1		1. — prvi	1
Salernltana - Siracusa	1	X	drugi	2
2
X
X
2
X
2
z
1
delu tekme zdramili (žal prepozno!) in prisilili nasprotnika, da se je krčevito branil. Po desetih minutah je dosegel Kraljič izenačenje in malo za tem je Strnad zadel vratnico in Bržan ni znal izkoristiti izredno ugodnega odboja. Tudi Stranj je poskusil, vendar mu je soigralec nehote odbil siloviti strel, ki bi bil sicer gotov gol.
Kljub porazu so »plavi« zapustili igrišče zadovoljni, saj je bil njihov cilj dostop na finalni turnir. V tem so pa uspeli.
IST
Danes na turnirju EN AL
Težak nastop za ekipo Križa
Danes čaka kriško enajsterico, ki nastopa na turnirju Enal, težko srečanje. Naši nogometaši se bodo namreč ob 16.30 na igrišču v Ulici Flavia, pomerili z ekipo, ki je prva na lestvici, in sicer z Edile Adriatica. Križani so trenutno na drugem mestu lestvice in bi tako z zmago prehiteli nasprotnike.
V vasi vlada za to srečanje u-pravičeno zanimanje. Kriško moštvo sestavljajo v glavnem veterani, katerih glavna hiba je pomanjkanje kondicije, znajo pa z izkušenostjo nadomestiti tudi to pomanjkanje. Križ je prejšnji teden z neoporečnim 3:0 premagal ekipo Franc Ro-col. Ne glede na izid, ki priča, da so v dobri formi, pa so Križani tudi sicer zadovoljili s prikazano igro. Bratje Sulčič (v tej ekipi igra skoraj vsa družina Sulčič), Finotto, Tence itd., bodo tudi danes gotovo dali vse od sebe, da bi odvzeli tekmecu vsaj točko.
b. 1.
V NOGOMETNI TEKMI V PADRIČAH OB 18. URI
Danes srečanje bivših Gimnazija-Trgovska
»
V obeh postavah bo igrala vrsta inženirjev, zdrav, nikov, dramaturgov in drugih pomembnih osebnosti
Na igrišču Gaje se bosta danes v prvem večernem hladu spopadli nogometni ekipi Gimnazije in Trgovske akademije (b). Oklepaj je treba brati kot «boljši» ali tudi samo kot ubivši». saj gre za srečanje med nogohitreci. ki so branili barve svojih šol v desetletju 1950-1960.
Upoštevajoč destvo. da so bili mnogi med njimi več kot zadostni zgolj v obvladanju loge. lahko mirno rečemo, da se nogometnim sladokuscem obeta izjemno doiivetje. ki ga nikakor ne kaže zamuditi, še posebno, ker so najstarejši zagotovili, da pridejo z vsemi svojimi kilogrami, čeprav so njega dni nastopali v veliko manj obsežni postavi.
Pomen srečanja pa bo očiten, če pogledamo v kroniko rezultatov: Gimnazija - Trgovska 12:4, 6:0, 3:2, 0:0. 1:4, 3:2. 3:4 (mlajši), 0:3, 1:0, 1:2, 0:1. 0:4. Brez srečanja med samimi nižjimi razredi ugotovimo, da je pet zmag pripadlo Gimnaziji, ki je spočetka nastopala kot Realna, pet Trgovski, enkrat pa je bil rezultat neodločen. Ustno izročilo sicer govori še o enem srečanju brez zmagovalcev, ki pa ga malomarni novinarji tistega časa (vse drugačni od današnjih!) niso zabeležili. Po začetni nadvladi Gimnazije se sredi desetletja začne njen postopni propad in malo-dušneii s skrbjo gledajo na današnjo tekmo: če so namreč gimnazijci iz leta v leto slabši in trgovci iz leta v leto boljši, kolikšna neki more biti razlika po dvanajstih letih?!
Moštvi bosta priskakljali ob 16. uri na igrišče v naslednjih postavah:
Gimnazija: Pečar; Cesar (čebulec), Pahor R.; Jerič. Lovrečič. Vremec (Repinc); Bradač, Košuta. Lasič, Svetina. Fur-lanič. Zlate rezerve; Drasič, Klobas in Kralj.
Trgovska; češarek; Sosič, Tomšič; Pilat, Zafred, Krapež; Tence, Štoka, Klabjan, Meden (Kuferzin), Sedmak. Pomoč v sili: Bernetič in Cupin.
Piskal bo znani nogometni profesor Josip Tavčar, ker so pred njim piskali že učenci ene in druge šole. kar je maksimalna garancija imparcialnosti,
Ker so nastopajoči sami pomembni predstavniki družbenega življenja (inženirji, zdravniki, dramaturgi, trgovski zastopniki ipd), skratka same visoke živine, je skrb za zdravstveno službo prevzel občinski veterinar dr. Lev Kralj.
Opozarjamo, da organizatorji niso dovolili ne televizijskega niti radijskega prenosa, pač pa bo srečanje ovekovečila ekipa filmskih delavcev pod vodstvom Aljoše terjala, ki smo aa pred leti prav a ta namen poslali m otrokovna iepopolnjevanje na olimpijske Igre v Mehiki.
je premagala Afriko z 2:0, bi ja pa Srednjo Ameriko s 4:-f-Jugoslavija je v prvem l as™ premagala Venezuelo z ^:*?'*„tie V nedeljo pa bodo odigrali te kolo izločilnih tekem tega svelu
nega prvenstva v malem: ArtP\ tina — Srednja Amerika,
prijela z japonskimi motociklisti in s Švedom Saarinenom. Na naporni in težki progi bi morali zmagati Japonci s svojimi yaimahami, ki so bolj živahne in imajo večji pospešek, kar je izredno važno na progi, ki je polna ovinkov.
V kategoriji do 125 ccm je po tragični smrti Tržačana Gilberta Parlottija največji favorit Španec Nieto. V razredu do 250 ccm ima precej možnosti Italijan Pasolini, pri čemer pa moramo omeniti še Reada, Saarinena, Kanayo in Goul-da. Agostini pa je največji favorit v dirki s petstokubičnimi motorji.
Prvih deset najbolje uvrščenih bo prejelo nagrade v višini dveh milijonov lir.
DIVIZIJO
Nicolescu. Čeprav so bili tudi muni izključeni iz evropskega P venstva, so se vseeno bolje >zka li. saj so prisilili Madžare na tekmi, podlegli pa so jim šele podaljških. Romunska postava morala biti naslednja: Adamec . Satmareau, Lupescu, Dinu, De anu, Numveiler VI., Dumitru, cescu, Dobrin, Domide. Kun D. šotni bodo nekateri znani igr® ’ kot vratar Raducanu (trenutno ven forme) ter napadalec D11 trache
Tekma bo nedvomno zanimi^ saj polagata obe strani precej 1*7 zomosti nanjo. Obe repi-eK®"!^ morata namreč popraviti slab ’ ki sta ga zapustili po svojem »P du iz četrtfinala evropskega v\ venstva. Srečanje pa bo važno PJ. vsem za Italijane, ki bodo Pre sili zelo spremenjeno ekipo-
Italijanska televizija bo prena šala tekmo Romunija - Itabj® P®
prvem sporedu ob 19.55.
BOLOGNA, 16. - Precej nepričakovana je bila včerajšnja v da je bil Edmondo Fabbri -;a van za novega trenerja	^
Fabbri je prepričan, da PJ* , ma nase precej veliko odgovorn«jV ko mora zamenjati v vodstvu ^ pe dosedanjega trenerja ScoP1®...^
ki je pripeljal Cagliari do hjjj^i! mest. Prepričan pa je, da
bo 1^-
ko z dosedanjimi napravil.
igralci
mnog°
RIO DE JANEIRO, 16. so odigrali še dve tekmi za
Včeraj
m. pnlral
neodvisnosti v Braziliji. Francl2a
Francj;
ja — Kolumbija, Portugalska 77 ^ le, Irska — Ekvador, JugoslaviJ Bolivija in Peru — Venezuela-
BRUGG, 16. - Italijan Giu^ je zmagal v prvi etapi kolesar dirke po Švici, Ziirich — Brugg
km).
um*"1
KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V 1.
Jutri šesterka borovi pred težkim izpito#
Vse «plave> so trenutno v zelo dobri formi
Odbojkarska prvenstva vseh lig in kategorij so se praktično končala. Z jutrišnjim turnirjem v Latisani, kjer se bodo potegovale štiri šesterice 2. divizije za napredovanje v prvo divizijo, p>a bo letošnjih prvenstvenih obveznosti in nastopx>v konec. Ta poslednji nastop čaka še eno našo šesterico, mlade odbojkarice Bora. Kot zmagovalke 2. divizije svoje [»krajine so si pridobile pravico do nastopa v Latisani poleg njih še tri druge ekipe podobnih prvenstev. Tega sklepmega turnirja se bodo udeležili še domači Ricreatorio MG. OF Don Bosco iz Pordenona ter AR Tomana iz Gradišča.
Vse tri šesterice, ki se bodo p»leg Bora pritegovale za napredovanje v prvo divizijo so velike neznanke. Glede na to nepriznavanje realne moči nasprotnic je težko in tvegano dati katerokoli napoved. Samo tekmovanje bo izredno naporno, saj bo treba odigrati v enem dnevu tri naporne in prav gotovo izredno izenačene tekme. Že majhna kriza, nepazljivost ali slabo razpnloženje lahko usodno vpliva na končni vrstni red. v veliki meri je odvisno marsikaj tudi od naklonjenosti žreba. Prav gotovo bo najbolj nesrečna tista šesterka, ki bo potegnila listek s številko ena. Ta ekipa bo igrala prvo tekmo ob 9.30, drugo dopoldansko ob 11.45, tretja p a bo na vrsti že ob 16.30 popoldne. To je uradni umik, navadno pa se tekme zavlečejo in to še posebej če je srečanje izenačeno. Upajmo, da Bor ne bo doletela ta smola.
Tržačanke so se za ta nastop dobro pripravile. Tudi dosežena forma px)sameznih igralk je zadovoljiva. Kar pa je še najbolj važno, dosežena uigranost šesterke je daleč boljša, kot med samim prvenstvom. To je prišlo v veliki meri do izraza preteklo nedeljo na turnirju Inter-ja, ko so »plave« igrale kot še nikoli doslej. Upajmo, da bodo bo-rovke igrale tako tudi v Latisani. Prav tako je pričakovati, da jim trema ne bo prekrižala računov. Če bodo zaigrale odločno in samozavestno tudi v nedeljo se lahko nadejamo iz Latisane razveseljivih novic.
G. F.
Jesse Owens in Al Oertet-slavska, Emil Zatopek, Vlasov, mi itd.
■ Ba1"
LONDON, 16. - Angležinja ^ bara Strickland, prvakinja v strelstvu, je zagrozila, da bo
postopala proti izbrani k0111' ^et nastop na olimpijskih igran* ^ je niso vključili v angleško ja-strelsko ekipo. StricklandovaJ,g{(js ni izboljšala dva angleška r nega ni pa se hotela udeležiti sk ^ li-treninga. Zato je lokostreis a, ga odločila, da jo izključi iz ne angleške vrste.
MONCHEN, 16. - Ameriška^, sa-ska zveza hoče poslati na bbyja pijske igre tudi boksarja ° rad>
t «	« .	1-1	*** -n
Hunterja, ki je bM obsojen namernega umora na 18	*‘
Nemški prireditelji so obve ne meriški olimpijski odbor, bodo dopustili nastopa tega valca, kajti športniki na ^diskih igrah morajo biti z8‘e<Ln0 ne ni, kar pa Hunter nedvon1 ^ more biti. Vseeno pa u atnis^' bodo Američani opustili to z
VITORIA, 16. - Španski k°,e^ar —
ski klub Kas, ki je uvrS p j tir1 tri svoje dirkače med	s®
na kolesarski dirki po laJg
ne bo udeležil francoskega * ,g s« Voditelji ekipe so mnenja.	jj-
kolesarji Fuente, Lopiez Car * bi sa in Galdos preutrujeni.	tej
lahko napravili kaj večjega francoski etapni dirki.
BOKS
PARIZ, 16. - Jutri zveče^ bosta srečala v Parizu za ^ svetovnega prvaka srednje ^ boksarske kategorije Arg j, Carlos Monzon in Franco ^ Claude Bouttier. Monzon °° svoj naslov svetovnega P^v „\t\ je v odlični formi, kot tu®
JC V UIUJUIU lUiUU,
naspirotnik, in je tudi 0l( mnenja v
zmago, čeprav so deljena.
OLIMPIJSKE VEST!
MONCHEN, 16. — Olimpijskih i-ger v Miinchnu se bo udeležilo tudi 158 nekdanjih olimpijskih zmagovalcev, med katerimi bo najsta-rejša Nemka Anni Hombuebler (87 I let), ki je zmagala v plesu na ledu leta 1908. Poleg drugih so bili povabljeni tudi Abebe Bikila,
TENIS p
AVILES, 16. - Španija J« pačila Monaco iz tekmovanja sov pokal, ker vodi že P° dnevu s 3:0.
Jutri nov podlistek

Naše bralce obveščanj«, j. bomo z jutrišnjim (,nc čeli objavljati krajši P«^n ju
v katerem nam bo
ta opisal krožno pnrtUnnsko pot«.
»Gore«
Mnlitvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Nružnica	GORICA	l/l. 24 Maggio 1/1 Telefon ' 33 82"
“Prava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon
795 823 761 470
glasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna Nočnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
Jtezna številka 1.— dinar, mesečna	14.— din, letna 140.— din,
™nl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
»ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasiv 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I*
Stran 7
/S.'.
17. junija 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT • Trst
PROTEST PROTI ŠIRJENJU ZRAČNEGA GUSARSTVA
Svetovno združenje pilotov proglasilo splošno stavko
Predsednik združenja se je sestal s tajnikom OZN Waldheimom
YORK, 16. — Mednarodno | zrakoplovov. Letala teh družb so ^ženje civilnih pilotov 1FALPA napadli bodisi pripadniki političnih
organizacij, da bi protestirali proti
j8 danes proglasilo svetovno stav-9 vseh svojih članov za ponedeljek ^■junija. Sindikat se je odločil za «o oster ukrep, da bi prisilil vla-4 vseh držav na svetu, naj čim-JjJ odobrijo ustrezne zakone za feW'ečitev zračnega gusarstva. jWik svetovne zveze pilotov Ole !®sberg je izrazil svoje zaupanje,
7	se bo velika večina uslužbencev IJNl letalskih družb na svetu ude-!®la manifestacije. Forsberg se * danes sestal tudi s tajnikom
Waldheimom, katerega je pro-te sodelovanje. Čeprav je bil Ogovor med Forsbergom in tajni-N*® mednarodne organizacije pristen in sta obravnavala precej ■'‘Obletnov v zvezi z zračnim gu-'jjstvom, so piloti vseeno progla-® stavko, ker se varnostni svet J bo takoj sestal, da bi razpravni o tem vprašanju. Politični opa-^Valci menijo, da člani varnostne-|? *veta ne bodo mogli razpravija-o problemu preusmerjanja letal !*®d prihodnjim tednom, ker moralk Najprej preučiti resolucijo, ki *? jo danes predložile ZDA v zve-i!| * tem vprašanjem.
Svetovno združenje pilotov, v ka-so včlanjene organizacije iz
8	držav, je že pred leti zagrozilo tako protestno manifestacijo, da
JJ Priklicalo pozornost vseh vlad na ^°blem zračnega gusarstva. Sedaj J* se je odločilo za radikalno ak-l)0. ki bo prva v zgodovini civilne-j? letalstva, ker so v zadnjih ča-preusmerjevalci pospešili svoje krije. Med drugimi treba omeniti ^■Pino čeških beguncev, ki je ubila ®°ta letala, da bi prisilila njegova namestnika, naj pristane v
"etnčijl.
predsednik združenja pilotov °rsberg je izjavil, da se je sedaj ■24 državnih združenj pilotov izlilo za stavko, med njimi so tudi /•alci iz Sovjetske zveze. Stavki ^ odločno nasprotujejo egiptovski ki so izjavili, da gre za ro-,6rienje svetovnega sionizma, redstavnik ZDA v
je danes predložil kolegom
mednarodni politiki ZDA, bodisi čisto navadni roparji, ki so hoteli le dobro »zaslužiti* z majhnim trudom.
Izjava o okolju odobrena v Stockholmu
STOCKHOLM. 16. - Na stockholmski konferenci o ekologiji so danes izglasovali zelo pomemben dokument in sicer «Izjavo o človeškem okolju*. Listina sestoji iz uvoda in 25 členov. V uvodu so poudarili pomembnost obrambe in načrtov za izboljšanje okolja. V tej zvezi se v dokumentu poudarja, da sta znanost in tehnologija dosegli že tako razvojno stopnjo, da sta lahko kos vsem ekološkim proble-
Derryjski prebivalci odobrili mirovni načrt struje «Provisionals»
BELFAST, 16. — Katoliško prebivalstvo «svobodnega Derryja», diveh katoliških četrti, ki sta pod nadzorstvom radikalne struje katoliške vojaške organizacije IRA, se je izreklo za mirovni načrt, ki ga je izdelala ta skupina. Na 9.102 volivca, se je za načrt izrazilo 7.750, približno 6.000 prebivalcev pa ni glasovalo. Predstavniki «za-časne» struje so zelo pozitivno ocenili te rezultate in so izjavili, da so te volitve potrdile podporo, ki jo uživa njihova struja med prebivalstvom. Predstavnik «uradne* struje in pripadniki ulstrske labu-. ristične socialdemokratske stranke pa so izjavili, da te volitve niso veljavne, ker niso v pole za referendum vključili temeljnega vprašanja: ste za nasilje ali proti njemu? Dejstvo, da «provisionals» niso dosegli zaželenega uspeha potrjuje veliko število ljudi, ki niso glasovali
Danes se je v Londonu sestala britanska vlada, da bi razpravljala o severnoirski krizi. Kaže, da se iz dneva v dan veča možnost za miroljubno rešitev in vlada je podprla predlog ministra Whitielawa za konferenco vseh ulstrskih političnih sil. Minister je že začel pripravljalne pogovore s strankami.
POGAJANJA MED ALLENDEJEMIN DEMOKRISTJANI
Premirje v čilskem političnem boju
Odložena razprava o «velu» zaradi možnosti referenduma - «Ljudska enotnosti sestavlja novo vlado
SANTIAGO DE CHILE, 16. - V čilski prestolnici so se začela pogajanja med vlado »Ljudske enotnosti*, ki ji predseduje predsednik republike Salvador Allende in predstavniki sredinske in desničarske opozicije. Pravzaprav pogajanja zadevajo v bistvu le stranko čilske Krščanske demokracije, ki je v zadnjem času ostro nastopila proti politiki vlade »Ljudske enotnosti*.
Da se na čilskem političnem obzorju začenja nekaj spreminjati je postalo jasno že v začetku tega tedna. Prejšnji torek se je predsednik Allende pogovarjal dve uri s tajnikom čilske Krščanske demokracije Albafuentejem. Vest o tem razgovoru je zelo razkačila desničarsko nacionalistično stranko, ki je očitala čilskim demokristjanom, da se udinjajo politiki uvajanja marksizma v Čilu.
Allendejeva vlada je imela v zad-
mom.
kiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
V NEKEM STANOVANJU BLIZU LETALIŠČA V HANNOVRU
Nemška policija anarhistko Ulriko
aretirala
Meinhof
Skoraj vsi člani prevratniške anarhistične skupine Baader Meinhof so za zapahi — Skupaj s časnikarko so agenti aretirali tudi njeno telesno stražo Muelerja — Ulrikina politična kariera: od pacifistične organizacije do anarhistične skupine
v katerem zahteva,

BONN, 16. — Nemška policija je danes aretirala 17-letno Ulriko Meinhof, voditeljico nemške anarhistične skupine Baader - Meinhof, kateri pripisujejo atentate proti postojankam ameriške vojske v Nemčiji.
Časnikarko so agenti aretirali včeraj zvečer v Hannovru, kjer se je skrivala skupaj s telesno stražo Gerhardom Millerjem. Policijo je telefonsko obvestil neznanec, da se
blizu letališča. Agenti so pozvoni^.
jjnutek,
tfcžave članice OZN zakonsko
j**epaoo proti zračnim gusarjem, šo jo policisti uklenili in odpeljali. /Judno, da je ta predlog postavil Telesno stražo so aretirali v neki r&dstavnik Washingtona, saj so a- telefonski kabini, nedaleč od po-?®riške letalske družbe utrpele naj- slopja, kje#* je stanovala skupaj z škodo zaradi preusmerjanja Ulriko. Po preiskavi v stanovanju
iiiiiiiuiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiimiimiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiH
notranji minister rumor na potresnem področju
Prebivalstvo Ancone zahteva večjo pomoč
Zahteve sindikatov: rešitev stanovanjskega vprašanja ter integracija mezd m drugih prejemkov delovnih ljudi
Ancona, ie. — zemlja se v
^1Coni in bližnjih krajih pokrajine i tedno trese, toda vse kaže, da l ^ najnovejši seizmični pojav pri Sjfa: Zelo občutljivo pero sedzmo-j/kega inštituta je od včeraj do zabeležilo v glavnem le rav-^Grte, le sem pa tja je sunkovito s/toilo navzgor. To se je na pri-!** zgodilo davi ob 8.31, ko so za-^‘ežilj potresni sunek 4. stopnje ričalljjeve lestvice.
.potres je terjal, kot smo že pi-tri žrtve, ki pa so izdihnile a* sr£nih motenj. Seizmološki pritavnjaki pravijo da se dogaja jj*®) podobnega tudi pri poslopjih, up? nenehni tresljaji počasi rah-•J" manj trdne stavbe. Pri potre-ie bilo ranjenih 22 ljudi, j Srednje vprašanje za Ancono je 80	L1'®8, kako rešiti številna vpraša-
I"1 ki tarejo mesto, ki je praktično n^lo. V ta namen je prišel v kjj^no notranji minister Rumor, |T^nljaI pa ga je tajnik KD For-2?- Minister si je ogledal najbolj ©Mete kraje ter se tudi pogo-^.ial 2 ljudmi. Večkrat je prišlo JjA. ^o dramatičnega soočenja, ko ^ljudje odločno zahtevali, naj bo j J/kanč takojšnja in učinkovita. Ru-se je sestal tudi s predstavniki
4  : — ^LImiLII /in kn nlorig
lavcem, kmetom, obrtnikom itd. »Več denarja* je danes zahtevala neka ženska od ministra Rumorja, kar kaže, da je pomoč še vedno prepočasna.
so policisti našli pravcat arzenal, in sicer dva revolverja, brzostrelko, dve ročni granati, večjo bombo in municijo. Časnikarka verjetno ni utegnila zagrabiti za orožje, Mttller pa je skušal izvleči samokres, ko je opazil agente, a ti so bili hitrejši od njega in so ga vklenili preden je lahko streljal. Kaže, da sta časnikarka in njena telesna straža vdrla v stanovanje, ki baje pripada m- Ta to. .st riista člana — ške skupine ____________
Takoj po aretaciji so agenti odpeljali Ulriko v neko kliniko, kjer so jo uradno spoznali na podlagi znakov, ki so posledice številnih operacij. Nato so oba jetnika naložili na helikopter, ki je odletel neznano kam.
profesarje-odsotna ir
prevratni-
Po večletnem boju je nemška policija premagala skupino Baader Meinhof, ki je pripravila več bombnih atentatov na postojanke ameriških oboroženih sil v Nemčiji in na sedeže raznih desničarskih organizacij. Pred nekaj meseci so pognali v zrak uredništvo časopisa »Bild Zeitung*, ki je pripadal nacističnemu založniku Springerju. V začetku junija je aretirala Andreasa Baadra, Holgerja Meinsa in Karla Raspeja, 7. junija pa je končal za rešetkami tudi Gudren Ensslin. Andreas Baader je bil voditelj skupine, Ulrike pa je bila ideolog, torej tista, ki je izdelala teorijo o mestni gverili. Marsikdo je prepričan, da bi se anarhistična skupina kmalu
astj ter je obljubil, da bo vlada Ij/rila vse kar je v njenih močeh,
h.	1te nudi prebivalstvu potrebna K?®*- Po vrnitvi v Rim se je
razgovarjal s predsednikom Vij like, a pozneje je predsedo-*. teji posebnega odbora.
^anes je bilo po ulicah Ancone j,, Ptecej vrveža, toda, ko sonce v se vsi umaknejo iz mesta: J^omobile, šotore, železniške va-L?® itd. Mesto ostane prazno in 2 življenja.
L 9 Ancono se danes postavljajo u osnovna vprašanja, ki bi jih tjj? treba rešiti čimprej: L zave-(j9 za žrtve potresa v zgradbah IjL^H. penzioni itd.), ker so šotori, in podobno nesprejemljiva C JIev; 2. neodložljivi ukrepi na n, r<*ju gospodarstva. V ta namen
i.	^odikalne organizacije že posta
• s vrsto zahtev, ki gredo od sta-'ojskega vprašanja, do izdatne ■ne pomoči za dopolnitev mezd '"'h prejemkov posebno de-
Raca eksplodirala med letom
SHERIDAN (Kalifornija), 16. — V Sheridanu je danes popoldne debela raca eksplodirala med poletom, kot da bi bila bomba. Strokovnjaki menijo, da je žival med poletom pogoltnila detonator, ki je nato iz neznanih razlogov eksplodiral.
Stendhalove misli
(Nadaljemnje s 4. strani)
Obširen Stendhalov traktat o ljubezni. ki ie eno redkih del te vrste v svetovni literaturi, je delo, ki je do današnjega časa kljub mo derni psihologiji in sociologiji, o-hranilo polno veljavo.
Sicer je to obširen spis v dveh knjigah z dodatkom, ki v slovenskem prevodu predstavlja zajeto knjigo dobrih štiristo strani. Res da se taka knjiga ne bere kot roman. Toda spet napačna predstava ie. da predstavita Stendhalov traktat o ljubezni razpravo. Zaradi izjemnega kramljajočega načina obravnavanja ljubezenske tematike, zaradi vrste kratkih zgodb, s katerimi pisatelj po nazora svoje ideje in spoznanja, je knjiga prijetno branje. In kar mimogrede nas Stendhalovo pisanje navaja k razmišljanju. Stendhalova knjige o ljubezni je torej svojevrstna knjiga, primerna za prebiranje in razmišljanje o ljubezni kot največjem gibalu človeštva.
Je pač to kn iga. kt je ne preberemo na mah. ki io odložimo pa potem spet vzamemo v roke. da znova obogatimo svoja spoznanja in znova začnemo razmišljati o njej. Z ato e Cankarjeva založba s slovensko sicer pozno izdajo Stendhalovega traktata o ljubezni opravila kulturno nalogo in zapolnila vrzel v prevodni literaturi.
razšla, če se ji ne bi časnikarka pridružila.
Ulrike Meinhof se je začela aktivno ukvarjati s politiko že od mladih nog. Njena vzgojiteljica je bila psihologinja Renate Reimeck, ki je bila takoj po vojni voditeljica nemškega pacifističnega gibanja. Ulrike se je aktivno udejstvovala v nemškem pacifističnem gibanju. Leta 1961 se je poročila z založnikom nrisnfcnp in levičarske -revije «Konkret» R. Roh-. ... lom. Postala je ena najboljšib ijMMj-bolj briljantnih nemških časnikark. Njeni .politični -komentarji so bili pravi učni teksti za nemško levičarsko mladino. Z možem pa ni vzdržala dolgo. Rohl je obogatel in je hotel preurediti svojo revijo po zgledu vseh buržujskih tednikov. Zato ga je Ulrike zapustila in se je leta 1968 preselila v Berlin, kjer se je seznanila z voditelji študentovskega gibanja. Po razsulu pacifističnega gibanja je radikalizem mladih dijakov zelo pritegoval časnikarko. Vključila se je v njihove
SKI DNEVNIK
njih časih precej težav zaradi de-mokristjanske politike. Vse se je začelo, ko je vlada »Ljudske enotnosti* sklenila nacionalizirati kakih 90 podjetij, ki sicer predstavljajo le majhen odstotek Skupnega števila podjetij v državi, a so po svoji pomembnosti na zelo visoki stopnji. Allendejevi nasprotniki trdijo, da nacionalizirana podjetja predstavljajo 60 odst. celotne industrijske dejavnosti v Čilu.
Prav zaradi nacionalizacije teh podjetij se je skalilo dotlej skoraj znosno ozračje med Krščansko demokracijo in Allendejevo koalicijo. Demokristjani so nastopili z vso ostrino: zaradi neizogibnih težav v preskrbi, ki so značilne za dežele v razvoju, so skušali mobilizirati gospodinje, z namenom da bi si pridobili čim večji vpliv med ljudskimi množicami. Allende je odgovoril na te poskuse z velikanskimi delavskimi manifestacijami. Položaj pa se je še bolj zapletel, ker ima opozicija v parlamentu večino.
Čilski dogodki so dokazali, da je bil politični boj le zunanji videz ostrega razrednega in družbenega boja. Demokristjani so skušali uničili in zaustaviti proces nacionalizacij s tem, da so vložili v čilskem kongresu zahtevo po amandmajih ustave, ki so zadevali predvsem vprašanja nacionalizacije. Niso se sicer postavili načelno proti temu načelu, toda zahtevali so. da bi bilo potrebno izglasovati poseben zakon za vsak primer. Kongres je sprejel to zahtevo. Allende ju ni o-stala drugega kot, da postavi svoj »veto* v skladu s čilsko ustavo.
O vladnem »vetu* bi morali razpravljati v teh dneh v kongresu. Če bi ga ustavodajno telo zavrglo, bi se vlada znašla v škripcih. Zgodilo pa se je, da je Allervde že napovedal, da bo posegel po skrajnem orožju, ki mu ga ustava dopušča, to je referendumu.
Čile ni poznal v svoji zgodovini pomembnih pučev raznih vojaških »junt*, kar je značilno za vse druge latinskoameriške države. Demokristjani. so.^6 zavedli - nevarnosti,; ki bi jo • predstavljal ljudski refei rendutn ter sp zato deloma klonil j in šh - na- pbgajanja. Na teh * pogajanjih so sklenili, da se razprava o »vetu* odloži za dva tedna.
Medtem se je Allende že dvakrat sestal s predstavniki koalicije »Ljudske enotnosti* s katerimi se je pogovarjal o sestavi nove čilske vlade.
am
MODELI «PAOLETTI» V GLEDALIŠČU ROSSETTI
V ženski modi ponovno na pohodu romantika...
Bogat izbor modelov iz kolekcije 1972 ter modelov ženskega perila
LA SPEZIA, 16. - Karabinjerji v La Spezii so danes aretirali lastnika papirnice v Arcoli, ker je
organizacije in je postala teoretik ”ažl1 Javne vode-že navedene prevratniške narhi-
stične skupine. Po aretaciji
Miimiiiiiiunii
Ulrike je policija sporočila, da je zdravstveno stanje ženske precej slabo. Skrivanje in živčna napetost teh dni nista blagodejno vplivala na njeno zdravje, časnikarka boleha namreč za rakom na možganih. Zdravniki so jo pred časom operirati, vendar niso odrezali popolnoma vseh rakastih celic, da ji ne bi poškodovali vidnega živca.
VIDEM, 16. — Videmsko sodišče je danes obsodilo na osem mesecev zapora pogojno mehanika Saverina Zueca iz Pradamana, pri katerem so karabinjerji prejšnji teden odkrili večjo količino orožja.
Med včerajšnjo modno revijo v gledališču Rossetti.
Zmaguje romantika — to je bil naš glavni in prvi vtis po ogledu modne revije, ki je bila sinoči v gledališču Rossetti. Revija, ki jo je organiziralo priznano toskansko tekstilno podjetje Industria Manijattu-re Tessili A. Paoletti in ki je po našem navdušila vse, ki so si jo ogledale, je obsegala tako veliko število modelov iz kolekcije za leto 1972 in to modelov ženskega perila, kot tudi oblačil pret-a-porter, da bi jih bilo zelo težko opisati, posebno pa ne v tako kratkem poročilu.
Lahko rečemo, da je bilo vse prikazano prava paša za naše uči. Vendarle zopet modna revija, ki je prikazala res zelo izvirne in vsem današnjim modnim zahtevam prilagojene modele, ki pa jih bodo lahko nosile ter si jih privoščile skoraj vse ženske in ne samo manekenke, ali pa tiste maloštevilne ženske, ki jih je mati narava obdarila res z visoko in vitko postavo.
Zelo smo občudovale poletne obleke, ki ne sledijo samo eni modni smeri, ki pa so barvno tako slepeče, krojno izredno domišljene, ne-.
kako prešerne in po svoje razigrane. Bilo jih je za vse okuse in za vse želje. Bilo je dosti mini-oblačil, pa tudi dosti dolgih, bile so živopi-sane obleke rahlo kmečkih, to j* rustikalnih, ali karirastih vzorcev, bile pa so tudi enobarvne obleke, nekatere med temi celo v zelo temnih barvnih odtenkih. In kot bi to ne zadostovalo, s o bili tu še naborki čipke, pliseji, zvončasti kroji, pa rože in rožice v vseh mogočih barvah in barvnih kombinacijah.
Res je — romantike ne bo mogel uničiti nihče, najmanj pa v modi, v katero se ponovno vrača v vsem svojem zmagoslavju. In zenske ji bodo rade sledile, saj so se žc nekoliko naveličale raznih uniseks, kot tudi strogo športnih in moško krojenih oblačil.
Izredno so nas navdušili tudi modeli ženskega perila. Za vse. ki ljubijo osebno eleganco, so bili ti resnično nekaj posebnega, saj so pokazali, kako je mogoče uskladiti modo s praktičnostjo, ki jo narekujeta dom, in pa današnji tempo življenja
In kaj reči o modelih, ki spadajo že na visoko raven ženske mode, za katere je narisal vzorce slavni Pablo Moreno. Danes, ko človek beži iz enoličja in uniformiranosti, pomenijo taušni izvirno poslilcani modeli res pravo doživetje.
Celotna manifestacija je potekala v prijetnem vzdušju, za kar gre zasluga tudi znanemu napovedovalcu Silviu Notu, ki je na reviji predstavljal manekenke in pa modele.
Podjetje Paoletti je uredilo svoj paviljon tudi na tržaškem mednarodnem velesejmu, v katerem si bodo lahko obiskovalke ogledale tudi razstavo hišnega perila, med tem števdne prte, posteljna pregrinjala, rjuhe, brisače itd.
N. L.
iiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiuiiniiniiiiiiiiiiiUiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
V ODSpRTOm v UL. TRENTO 2
Meddeželno ‘zasedanje o tržiščih z jestvinami
Uvodno poročilo odbornika za industrijo in trgovino Zasedanja se bodo udeležili predstavniki iz vse Italije
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
TRST A
7.15, 8.15.	11.30, 13.15,	14.15.
17.15. 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Pianist C. Gherbitz; 18.50 Orkestri;
19.10	Pod farnim zvonom; 19.40 Zbori; 20.00 Šport; 20.50 Radijska priredba; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
TRSI
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Med prijatelji glasbe; 16.30 Ansambli.
KOPER
7.30, 8.00,	10.00, 12.30,	14.00,
15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 20.000 lir za vaš program; 10.10 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasba iz Romagne; 14.05 Zbori; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Tops pops; 17.00 Primorski dnevnik;
17.20	Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Glasbena oddaja; 19.00 Izbrali ste; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PRCCtRAM
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Spored s P. Baudom; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z A .Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Otioški kotiček;
16.20	Srečanje z znanostjo; 16.50 «Q Morgante Maggior**; 17.10 V*-
S0B0TA, 17. JUNIJA 1972
liki variete; 19.00 It. glasbena komedija; 20.20 Nog. tekma Romunija - Italija; 22.00 Orkestri; 22.45 Srečanje za naslov svetovnega prvaka srednje kat. Monzon Bouttiet.
II.	PROGRAM
7.30	8.30	,10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	’ 15.30, 16.30, 17.30, 19.30,
22.30,	24.00 Poročila; 7.40 Pojeta R. del Turco in E. Humper-dinck; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Variete z G. Bramierijem; 11.50 Zbori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 «Alto gradimento*;
16.35	Spored s F. Valeri; 17.40 Ping pong; 18.15 Glasbena oddaja; 20.10 Orkestri; 21.15 Glasbeni festival: Plošča za poletje.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simf. koncert; 16.05 It. sodobna glasba; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsakove-černi koncert; 21.30 Koncert v Milanu.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Hartmanove simfonije; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Dvorakov o-ratorij.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30,
23.00,	24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik;
10.35	Orkestri; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Naši operni pevci: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače;
14.15 Zabavna glasba; 15.10 Glasbena pravljica; 16.40 Dvorakovi slovanski plesi; 17.00 Vrtiljak; 17.40 Z orkestrom Walden; 18.10 Gremo v kino; 19.15 Glasbena oddaja;
19.45	S knjižnega trga; 21.00 V soboto zvečer; 22.30 Radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 0.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 ItaL kronike; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik;
17.45	TV za otroke: Pokaži kaj znaš; 18.45 Dokumentarec: živali;
19.00	Kulturna oddaja; 19.30 Nabož-
na oddaja: 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni festival:	Plošča za poletje; 23.00
Dnevnik.
II. KANAL
18.00 Prenos lahkoatletskega mitinga v Milanu; 20.00 Nogometna tekma Romunija-Italija; 21.45 Oddaja o Češkoslovaški; 22.45 Boksarsko srečanje za svetovno prvenstvo v srednji kategoriji: Monzon-Bouttier.
JUG. TELEVIZIJA
18.35 Po domače s fanti na vasi; 19.05 Obzornik; 19.20 Disneyev svet; 20.15 Humoristična oddaja;
20.45	Kratek film; 21.00 Dnevnik; 20.30 Košarka Evropa - ZDA;
23.00	Tekmeca - film; 23.50 Kažipot; 24.10 Poročila.
KOPRSKA barvna tv
---- Nogomet: zadnja tekma za
evropski pokal; 20.45 Glasbena oddaja; 21.15 Poročila; 21.30 Košarka: Evropa ■ ZDA 23.00 Steklena hiša - film.
«Obnovitev zakonodaje o tržiščih jestvin na debelo v okviru novih pristojnosti dežel z navadnim in s posebnim statutom* bo tema. o kateri bodo razpravljali na med-deželnem srečanju, ki bo v Trstu jutri in v ponedeljek.
Srečanje spada med obrobne manifestacije 24. mednarodnega tržaškega velesejma, pri pripravi pa je imelo glavno vlogo deželno odbor-ništvo za industrijo in trgovino. Zasedanja bodo zaradi tega prav na sedežu odborništva v Ul Trento 2 in jim bo predsedoval odbornik Dulci. Namen srečanja je izmenjava mnenj in izkušeni na tem pomembnem področju z namenom da bi se deželne zakonodaje čimboli poenotile. V nasprotnem primeru se bo namreč dogajalo, da bodo v raznih deželah cene jestvin bistveno različne, kar bi seveda oškodovalo predvsem nakupovalce
Srečanja se bodo udeležili odbornika za industrijo in trgovino Veneta in Emilije - Romagne. predstavniki odbomištev Lombardije, Toskane, Mark, Ligurije in Sicilije. občinski odborniki iz Pesara, Trevisa, Benetk. Bočna in Trsta, občinski zdravstveni funkcionarji in ravnatelji tržišč z .jestvinami iz Milana. Ferrare. Padove. Parme, Benetk. Bočna. Turina. Bologne in Trsta.
Srečanja se bodo udeležili še tajnik združenja prodajalcev «Conf-esercenti*, ravnatelj torinskega ze-lenjadnega trga. ki bo predstavljal, skupno s tržaškim občinskim odbornikom Romanom, državno združenje potrošnikov.
Zasedanje se bo pričelo v nedeljo ob 9.30 z uvodnim pozdravom deželnega odbornika Dulcija, kateremu bosta sledili poročili torinskega profesorja Casette in prof. Conteja iz Trevisa. Zasedanje se bo nadaljevalo v nedeljo popoldne in v ponedeljek zjutraj. Prav v ponedeljek dopoldne bo predaval tržaški odbornik Romano Zaključek za sedanja bo ob 13. uri z govorom odbornika Dulcija.
Tri donosne tatvine
Preteklo noč so neznani vlomilci izvedli kar tri, (tokaj donosne tatvine, saj so nabrali plen za skupno skoraj 800 tisoč lir vrednosti.
Žrtev prve tatvine je bil 25-letni Gianfranco Vasootto s Trga tra i Rivi 8. Agentom barkovljanskega komisariata javne varnosti je potožil, da so mu neznanci ukradli iz stanovanja razne dragocene predmete in denar za skoro 404 tisoč lir vrednosti.
Neznani vlomilci so pobrskali tudi po spalnici v stanovanju 78-letnega Giorgia Colauttija iz Ul. Flavia 31 in si prav tako prisvojili dragocenosti in denar. Okradenec je ocenil vrednost ukradenih dragocenost in
denarja na okrog 330 tisoč lir.
Na osrednjem komisariatu javne varnosti pa se je javila 2(Metna Pierina Abrami iz Ul. Bonafata 32/6. Agentom, ki so jo zaslišali, je povedala, da so neznani tatovi vlomili v bar »Spina* v Videmski ulici 10, last njene mame, in iz predala točilnega pulta izmaknili 50 tisoč lir.
Soli spet predsednik časnikarskega združenja
Na svoji prvi seji po izvolitvi je novi odbor časnikarskega združenja ponovno izvolil za predsednika Danila SoJija. za podpredsednika sta bila izvlo.iena Francesco Parmegia-ni in Luigi Riem. za tajnika so potrdili Slavoljuba Štoko, blagajnik pa je Egone Kisvarday. Odbor je potrdil, da bo nadaljeval svoje delovanje v duhu resolucije, ki je bila povezana z večinsko listo. V pričakovanju skorajšnje obnovitve delovne pogodbe :e odbor sklenil, da se bo posvetoval s člani o zahtevni platformi ki jo bo potem posredoval vsedržavnim organom
(g Solidarnostni odbor tržaških antifašistov z zatiranim grškim narodom je poslal te dni grškemu veleposlaništvu v Rim protestno brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje zaradi aretacije Panagulisove matere in zaradi zatiranja demokratične mladine.
Vpis otrok v občinske otroške vrtce
Tržaška občina sporoča, da bodo v pontdeltek, 26. junija pričeli z vpisovanjem otrok v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1972-73. Razpored vpisovanja je naslednji: I. skupina — ponedeljek, 26. junija (otroci, ki dopolnijo 5, leto starosti do 31. decembra 1972), H. skupina — torek, 27. junija (otroci, ki dopolnijo 4. leto starosti do 31. decembra 1972), in. skupina — sreda, 28. junija (otroci, ki dopolnijo 3 leto starosti do 31. decembra 1972).
Tiste otroke, ki so že obiskovali otroški vrtec v tem šolskem letu. bodo na prošnjo staršev avtomatično spet vpisani, razen seveda tistih, ki bodo v novem šolskem letu začeli obiskovati osnovno šolo. Potrditev vpisa je treba sporočiti do srede, 21. junija 1972.
Za vpis vseh ostalih otrok' pa veljajo naslednji predpisi: pri vpisu bede dali prednost tistim otrokom I. in II. skupine, ki v tem letu niso utegnili obiskovati otroških vrtcev zaradi pomanjkanja prostorov. Kar zadeva otroke, ki spadajo v III. skupino, pa bodo najprej vpisali tiste, ki prihajajo iz otroških jaslic in živijo v posebnih socialnih pogojih.
Starši sprejetih otrok bodo marali v dneh 18., 19. in 20. septembra poravnati vpisnino. V nasprotnem primeru bodo sprejeli v vrtec tiste otroke, ki jih zaradi pomanjkanja mest niso utegnili vpisati. V ta namen se bodo ravnali po prednostni lestvici.
Filmski krožki v Trstu «La Cappella» zaključi sezono Danes v soboto 17. junija ob 23. uri bo la »Cappella Undergraund* (Ulica Franca 17) zaključila sezono 1971-72 s predvajanjem filma, kate-rego naslov bo oznanjen šele pred predvajanjem. Vstop je prost.
Med Izpitom prve stopnje za prestop Is {. v 3. razred osnovne šole r slovenski osnovni ioU pri Sv. Jakoba. Kar videti je, kako učitelj'
■podboj* malega ntenjakn pri tebil.



EN11971
Pomembni dosežki
v težavnem letu
-v ■
' #>:. :
Se več zavzetosti za napredek dežele
Vrednost proizvodnje: 1.865 milijard lir (+16,5%) Naložbe: 472 milijard lir (+4,2%)
Zaposlenih: 76.335 delovnih moči ( + 6,4%)
Več petroleja in več nafte je grupa ENI načrpala v letu 1971. Proizvodnja surovega petroleja je v Italiji ter v tujini (Tunizija, Iran, Qatar, Nigerija, Severno morje) dosegla količino 11,8 milijona ton (+26,5%) proizvodnja metana pa 12,4 milijarde kub. m (+2,4%). Ob koncu leta 1971 so AGIP ter njej pridružena podjetja vršila minerološka raziskovalna dela v 21 državah in na skupni površini nad 1 milijona kv. km.
Okrepitev politike samostojnosti na področju energetike, in to na italijanski ter na evropski ravni, razširitev razpoložljivosti petroleja, še posebno na sredozemskem področju, odpiranje novih priložnosti za še močnejšo vključitev Italije v mednarodno gospodarsko stvarnost so glavni cilji, ki si jih zastavlja in ki jih namerava doseči ENI.
Da bi pripomogla k pozitivnemu razvoju zapletenega stanja v mednarodnih petrolejskih odnosih, se je ENI lotila akcije, ki teži za tem, da bi se ponovno oživila pobuda evropskih petrolejskih družb v smeri dežel-producentov Tretjega sveta, da bi se s tem dejansko izvajala politika neposrednih stikov med deželami potrošniki ter deželami producenti v okviru skupnega interesa in uravnoteženega gospodarskega razvoja. V tej perspektivi so nacionalna podjetja dežel -potrošnikov ter dežel producentov poklicane prevzeti vedno bolj obvezujočo ter odgovorno vlogo.
Tudi na področju jedrske energije se vnema ENI ne omejuje le na njeno dejavnost pri iskanju uranove rude ter pri proizvodnji goriv, pač pa skupno z italijanskimi in tujimi ustanovami, razširja svojo iniciativnost, za zagotovitev bolj organiičnega deleža nacionalne industrije k razvoju na tem področju. Plinovodska mreža, ki je konec leta 1971 dosegla obseg že 9.714 km, vtem ko je v delu ali v načrtu nadaljnjih 5000 km, je omogočila še nadaljnje povečanje porabe, še posebej za zasebno, hišno rabo, ki je dosegla že raven 27 % celotne porabe pa bo omogočilo še novo razširitev razpoložljivosti podzemeljskih plinov predvsem v Srednji in Južni Italiji. Začetek uvažanja utekočinjenega plina iz Libije ter začetek gradbenih del za postavitev plinovodov za dovajanje podzemeljskega plina iz Holandske ter iz ZSSR, predstavljata pozitivno priložnost za ponovno poživitev evropske energetske politike ter za uveljavitev boljšega ravnotežja v strukturi nacionalne energetske bilance. Pri tem bi se povečala gotovost pri dobavljanju energije, hkrati pa zmanjšala možnost za-smrajanja okolja.
Nad 20 milijonov ton petrolejskih izdelkov je grupa namenila italijanskemu ter tujim trgom. V Italiji se je prodaja bencina za poganjanje avtomobilov povečala za 5,4%, kar je več kot znašajo druga naoionalna povečanja.
Dela, ki jih je družba ENI začela za to, da bi racionalizirala in povečala rafiniranje, prevoz ter razpečevanje petrolejskih izdelkov, predstavljajo pomemben delež k temu, da bi se nacionalna energetska industrija prilagodila ravnem višje učinkovitosti in da bi resnično zavrla proizvodne stroške.
Ponovno uveljavljanje nacionalne kemijske industrije, kar se izvaja s povečanjem produktivne sposobnosti družbe ANIC, ki hkrati postaja sposobna tudi za bolj raznolike dejavnosti, predstavlja element, ki daje poseben pečat programom ter dejavnosti grupe ENI. In to tudi v zvezi z deležem, ki ga more kemijska industrija dati gospodarskemu razvoju dežele.
V tem okviru zadobita poseben pomen pobuda za uresničenje, v sodelovanju z BP, največjega obrata na svetu za proizvodnjo sintetičnih beljakovin, ki bo neposredno povezan z razvojem živinoreje, ter poseg na področju izdelkov za preprečevanje in pobijanje okuževanja okolja. Tudi na področjih novih plastičnih snovi, kot na primer močno zgoščenega polietilena ter polipropilena ter vlaken, še posebno dvosestavnih akrihčnih vlaken, ima ANIC namen okrepiti svojo navzočnost na tržišču. Na področju plastičnih snovi je med drugim v načrtu izgradnja dveh obratov za predelavo 35 tisoč ton smol na leto v dokončne izdelke. To področje dejavnosti predstavlja povoljne razvojne možnosti tudi v zvezi s pozitivnim soupadanjem tehnološkega napredka ter racionalizacije na gradbenem področju.
Na področju vlaken je ANIC — mimo povečanja produktivne zmogljivosti obrata v Pisticoi — začela graditi v Valle del Triso prvo italijansko tovarno evropskega obsega, t. j. obrat, ki bo sposoben proizvesti na leto nad 100 tisoč ton akriličnih in polister9kih vlaken.
Kemijska proizvodnja, ki je občutila neugodne posledice konjunkture, je zabeležila v celoti pozitiven razvoj, razen na področju sintetičnega gumija (— 1%) in cementa (—11,7%). Še posebej velja to za sintetična vlakna, ki so na račun začetka obratovanja novih obratov dosegla proizvodnjo 37.700 ton ( + 81%), za arome, ki so dosegle proizvodnjo 161.500 ton ( + 58%) ter smole ki so je proizvedli 223.000 ton (+33%). Proizvodnja umetnih gnojil je znašala za 404.000 ton dušika (+7%).
Postopna integracija na tekstilnem področju, ki ga izvaja družba LANEROS-SI, je omogočila, pa čeprav v težavnih razmerah, ohranitev zaposlitve, proizvodnje ter položaja na tržišču. Področje konfekcije je namreč zagotovilo pozitiven delež pri dohodkih tekstilnega sektorja grupe. Družbi LANEROSSI in ostalim družbam grupe se sedaj vsiljujejo pomembni problemi tako v zvezi s splošno krizo, ki vlada na tem sektorju, kot tudi v zvezi z nujnostjo, da se
nadaljuje s tehnološkim posodabljanjem ter s produktivno preobrazbo družb-ki so se v letu 1970 vključile v grupo ENI.
V	načrtovalni dejavnosti ter pri gradnji obratov, ki zadobiva vedno večjo težo tako za razvoj tega industrijskega sektorja kot tudi za modernizacijo ier razširjanje infrastruktur v deželi, so družbe iz grupe ENI, SNAM PROGETti ter SAIPEM, ki pogosto uporabljata stroje, ki jih izdeluje NUOVO PlGN°' NE, izvajali tako v Italiji kot v tujini intenzivno dejavnost in si povrhu z®®0-tovili tudi pomembna naročila v Alžiriji, Libiji ter Iraku.
Dnižba TECNECO, ki je bila ustanovljena 1971 za proučevanje sistemov, k3*10 izkoristiti zemljišča ob hkratnem spoštovanju ekoloških vrednot ter za borb0 proti okuževanjU okolja, je že izvedla pomembno driavnost tako pri izva' Jan ju načrta, ki ji ga je ENI začrtala, da bi opremila vse naprave grupe E^ s čistilnimi sistemi, kot tudi za to, da bi deželne in druge ustanove oskrbel® z ustreznimi storitvami in napravami.
Izrazito povečanje stroškov, posebej še stroškov za delo ( + 19,6%) ter za su' rovine in usluge (+17,7%) in zadržan razvoj v celotnih dohodkih (+14,6°/oJ t0 so značilnosti ekonomskega poslovanja grupe v letu 1971. Do tega je PrišI° tako v zvezi z gospodarskim stanjem nasploh, kot tudi zaradi zamude v st0" panju v obratovanje novih obratov, kar je bilo posledica prekinitve dela a®' radi sindikalnih dogodkov, ki so zajeli vso industrijo.
Vrednost prodanega blaga ter storitev je znašala 1.865,2 milijarde lir ( + l&.5;o)' Ce odštejemo od tega neposredne davke v znesku 521,4 milijarde, je znašal® vrednost prodanega blaga in storitev 1.343,8 milijarde lir ( + 18,9%), dodan® vrednost pa 609,7 milijarde ( + 10,7%). Vrednost celotnih naložb je dosegla r®‘ ven 3.392,1 milijarde ( + 16,1%); če odštejemo vrednost obratov, ki so v Sr®“’ nji (498,3 milijarde), amortizirana kvota doseza 48,7% vrednosti.
Amortizaciji je bila namenjena vsota 181,7 milijarde (—4,5%), kar se 58 vedno ujema s stopnjo gospodarsko-tehničnega izrabljanja naložb. Nove °a' ložbs so znašale 472,4 milijarde (+4,2%).
V	prihodnjih petih letih se bo obseg naložb ponovno povečal v okviril Pr°" grama grupe, ki teži za tem, da svoje industrijsko premoženje podvoji.
Na dan 31. decembra 1971 je vplačani dotacijski sklad znašal 683,9 milij®rde Idr, to se pravi 20,2% tehničnih naložb.
Obseg zaposlenosti grupe ENI je dosegel 76.335 delovnih moči (+6,4%)- St®' vilo delovnih moči, zaposlenih v južni Italiji, predstavlja 27,6% vse delov®8 sile, zaposlene v Italiji. Posebno v južni Italiji je zaposlena polovica delov1® moči, kar jih zaposluje kemijska grupa.
, ..., - '[
U'TALJENA BILANCA GRUPE ENI ZA LETO 1971
PREMOŽENJSKO STANJE
GOSPODARSKI RAČUN
AKTIVA	v milijardah razlika v primerjavi z
lir I. 1970 (v milijardah lir)
Tehnične nepremičnine	2.824,2	r+	412,9
!' Gradnje v teku	498,3	r+	41,7
Predujmi za naložbe	27,4	[+	7,5
Stroški in razne obremenitve, ki se morajo amortizirati: — Patenti, ki se nanašajo na naprave 42,2		p?	7,1
— Druge obremenitve	45,7	—	5,6
Delniške soudeležbe	160,0	r+'	94,1
Ostanki surovin in izdelkov	285,7	r+	44,2
Trgovinski in drugi krediti	658,8	r+	23,6
Vložene kavcije	5,9	r+	0,3
Aktivni reeskompti	6,4	r+	1,1
Razpoložljiva sredstva: — Vrednotnice	3,8	—	2,5
— Banke in poštni tekoči računi	134,9	K	62,4
— Likvidna sredstva	1,1		—
			SKUPAJ AKTIVA	4.694,4	r+	•86,8
PASIVA	v	milijardah lir	razlika v primerjavi z I. 1970 (v milijardah lir)	
Dotacijski sklad (pooblaščen)	1.078,9	r+	300,0
Nevnovčen dotacijski sklad	— 395,0	( + )	90,0
Vložen dotacijski sklad	683,9	[+	210,0
Rezerve v kompetenci ENI	42,2	—	4,0
Naložbe drugih delničarjev	117,5	—	6,8
Sklad za finančno amortizacijo Amortizacijski sklad za	7,0	r+’	1,5
tehnične nepremičnine	1.389,7	r+	148,0
Sklad za odpravnine	127,8	!+	22,5
Davčni sklad in razno Drugi skladi:	38,8	r+	0,6
— Sklad za razvrednotenje soudeležb 3,0		r+:	0,2
— Sklad za razvrednotenje kreditov	7,1 Dolgovi:		—	0,4
— Obligacijska posojila	482,5	—	59,2
— Financiranja Kvote na kratek rok (2 leti) za finančne dolgove:	521,7	[+	170,2
— Obligacijska posojila	101,1	r+’	3,3
— Financiranja	98,4	:+	15,3
Trgovinski dolgovi in drugo	1.046,9	r+	196,4
Pasivni reeskompti	26,6	[+	1,4
Ustaljeni dobiček poslovnega leta	0,2		—	12,2
SKUPAJ PASIVA	4.694,4	r+	686,8
STROŠKI	v milijardah lir	razlika v primerjavi z I. 1970 (v milijardah lir)	
Plače in mezde	316,7	[+	51,8
Nakupi, storitve in razni stroški	1.304,5	:+	196,2
Italijanski posredni davki na prodane izdelke	521,4	r+	50,6
Amortizacije	181,7	—	8,5
Finančna bremena	115,9		27,4
Davčna bremena	37,8	!+	10,9
Dobiček poslovnega leta: — v kompetenci ENI	— 8,8	—	12,7
— v kompetenci drugih delničarjev	9,0		r+	0,5
SKUPNI STROŠKI 2.478,2		r+	31«,2
DOHODKI	v milijardah lir		razlike v PrirTl8r!f iC) I. 1970 (v milijarda®1
Skupni izkupiček iz raznih oddelkov	2.011,3	rp 282.5
Odšteti stroški med oddelki	—	- 146,1	
Skupen izkupiček grupe	1.865,2	:+. 264,0
Povečanje vrednosti tehničnih nepremičnin za lastno proizvodnjo	142,8	fS +■ 1°'5
Povečanje količine proizvodnje	24,1	
Celoten skupen izkupiček	2.032,1	■+ 292.5
Celotno povečanje tehničnih nepremičnin	472,4	■.:+: 19'1
Odšteta lastna proizvodnja kot zgoraj	—	- 142,8	( + ) 17,8
Povečanje zalog (izključeni izdelki)	18,5	_	9,5 a 3
Kapitalizacija večletnih bremen	4,7	f+ '
Finančni dohodki Razni in izredni dohodki Uporaba sklada za naložbe na Jugu	32,4 50,7 10,2	[+ r+ 20,3 r+J^ -+ 318.2
SKUPNI DOHODKI	2.478,2