SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LI (45) Štev. (Ns) 27
ESLOVENIA LIBRE
B UENOS AIRES 16 de julio -16. julija 1992
mmm	mmamm»tomi w aiMaMBàJ
mogočna manifestacija slovenstva
Slovenci v Argentini smo se v teh slavnostnih dnevih prikazali argentinskemu in slovenskemu občinstvu v Buenos Airesu s svojo zahvalo za vse, kar nam je Slovencem izkazala dobrega v teku zgodovine. Šlo je za sprejem naših vseljencev, pa za naklonjenost novi slovenski državi. Prikazali smo moč slovenske kulture tako v Sloveniji kakor emigrantske v tukajšnjem okolju.
Te dni, ki jih je priredila Zedinjena Slovenija in na katerih je z visoko kulturo in potencialom sodelovalo slovensko ministrstvo za kulturo, so prikazali našo splošno kulturno višino, pa tudi so združili vse Slovence v Buenos Airesu v še močnejšo narodno in državno zavest. Te dneve je obiskalo veliko število naših rojakov ter njihovih argentinskih prijateljev.
V Centro General San Martin, ki smo ga velikodušno dobili na razpolago, smo dan za dnem, od 3. julija do 7. julija, napolnili veliko dvorano s kakimi 1000 sedeži, zadnji dan zaključka pa je bilo prisotnih kakih 1500 poslušalcev, veliko pa se jih je moralo vrniti, ker ni bilo več prostora zanje v dvorani.
Svečano so bili odprti ti kulturni dnevi v petek, 3. julija, s petjem obeh državnih himen — pel je zbor Gallus z voditeljico Anko Savelli Gaser — nakar je ravnatelj centra g. Alberto Fernandez de Rosa pozdravil Slovence in jim želel uspeha, nato so bile prebrane čestitke raznih kulturnih in političnih prijateljev Slovencev, med njimi pisatelja Sabata, kardinala Quarracina, senatorjev in ministrov, nato je koordinator teh dni Lojze Rezelj, na katerem je bila teža priprav že nekaj mesecev, orisal organizacijo ter pomen dni.
Pozdravne besede je podal predstavnik ministra za kulturo RS Marko Jensterle, ki jih objavljamo posebej.
Predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod je v svojem nagovoru poudaril razmerje Argentine do vseljencev ter našo zahvalo za gostoljubnost. Govor bomo priobčili ob priliki zaradi njegove tehtne vsebine.
Goste je pozdravil po telefonu tudi minister za kulturo RS Borut Šuklje, ki se mu je zahvalil prof. Tine Vivod.
Član kulturne delegacije iz Slovenije dr. Andrej Capuder, ki je pred meseci sprejel in pričel izvajati zamisel o tem sodelovanju domovine in izseljenstva, je podal svoje razmišljanje o orisu Slovenije in njene zgodovine in položaja, ki je na zbrane poslušalce naredil globok vtis. Tudi ta sicer daljši govor bomo v slovenskem prevodu objavili v našem listu.
Za zaključek tega slavnostnega pričetka je glasbenik Klemen Ramovš izvajal na razne vrste flavt glasbeno spremljavo, ki jo je skomponiral njegov oče Primož Ramovš na Prešernove Sonete nesreče, ki sta jih recitirala Miha Gaser in Luka Debevec. Moderna glasba in brezhibno umetniško izvajanje sta nas globoko presenetila.
Ob prihodu in odhodu pa smo si lahko ogledali v preddverju in na stopnišču dve razstavi: umetniško razstavo slovenskih slikarjev v Argentini (o tem bomo spregovorili podrobneje pri opisu likovnega
večera) ter fotografske razstave s pričetkom slovenskega izseljenstva v tej deželi, ko smo lahko videli slike iz predvojnih začetkov slovenskih centrov ali zgodovinski razvoj politične emigracije.
Večer sta povezovala Ivana Tekavec in Marko Gaser.
V	prejšnji številki Svobodne Sk&enije smo objavili slikovno prilogo iz tega prvega uvodnega večera.
GLASBENI VEČER
V	soboto, 4. julija, so se dnevi nadaljevali z glasbenim večerom, ki sta ga pripravili dirigentki Lučka Kralj Jermanova in Anka Savelli Gaserjeva. Tudi to pot je bila dvorana premajhna.
Pričel je večer slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom dirigentke Anke Savelli Gaserjeve, ki je zapel vrsto slovenskih umetnih pesmi, predvsem Gallusa, pa tudi Ravnika, Liparja, Srebotnjaka in Ipavca. Umetniški užitek poslušalcev je bil izreden in Gallus je potrdil svojo umetniško moč in ime.
Prof. dr. Tomaž Simčič iz Trsta je poslal svoje predavanje o Kratki zgodovini slovenske glasbe, ki jo je povezal s tokovi v srednji Evropi in jo posredoval tukajšnjemu svetu v poznanje. Prav je, da je tako sodelovalo pri teh dnevih tudi slovensko zamejstvo in smo tako pokazali našo planetarno dimenzijo.
Klemen Ramovš je nato podal Podobe za kljunaste flavte, ki jih je napisal Lojze Lebič, kar je predstavil v svojem značilnem umetniškem stilu.
Tudi solisti, ki jih imamo Slovenci v Buenos Airesu kar precej tu in v svetu, so nam izbrali lep šopek občuteno zapetih pesmi: Andrej Rezelj je v svojem lepem baritonu zapel Volaričevo Rožmarin, Pre-mrlovo Bela cesta in Tomčevo Vigred, sopranistka Ani Rode je z umetniško in barvito podala Tomčevi Pojdem u Rute in Tam kjer teče bistra Žila ter Pavčičevo Uspavanko. Mladi Luka Debevec, basist, pa je pretresel dvorano s Troštovo Sanje in Vilharjevima Kam in Mornar. Vse je pri klavirju spremljal dovršeno in umetniško prof. Ivan Vombergar.
Iz Slovenije so prišli godci slovenskih folklornih plesnih komadov Trinajsto prase (tako se imenujejo, ker so bili vedno odrivani). Karlo Ahačič, Tomaž Rauch in Roman Ravnič so navdušili občinstvo s svojimi živahnimi starinskimi in avtohtonimi vižami, da smo bili za trenutek prestavljeni nekako v slovensko slavje, shod ali ples.
Sledilo je šest etud za kljunasto flavto, ki jih je na glasbo Primoža Ramovša izvajal Klemen Ramovš in izvabljal iz svojih instrumentov izredne umetniške zvoke.
Večer je končal slovenski pevski zbor Gallus z Anko Savelli, ki je to pot zapel narodne pesmi iz najrazličnejših pokrajin slovenske zemlje. Vse bogastvo slovenske pevske kulture se je pri tem zlilo čez dvorano in napolnilo srca poslušalcev.
Ves večer sta povezovala Sonja Zorko in Marko Gaser.
LITERARNI VEČER
Naslednji dan, nedelja 5. julija, je bil posvečen slovenski literaturi. Večer je imel na skrbi Tine Debeljak.
Tudi tokrat je bila dvorana skoraj polna, kar je za tak dan izredno. Ves večer sta vodila Alenka Smole in Tone Rode.
Ker je bilo nemogoče v tako kratkem času predstaviti vsaj kolikor toliko podroben pregled naše literature, je bilo podano samo nekaj prebranih del oz. odlomkov napisanih v Sloveniji in v Argentini. Prevode so v Sloveniji opravili predvsem Pavel Fajdiga in Irene Mislej, v Argentini pa Gregor Papež.
Prebrali so Prešernovo Zdravico - Brindis, in odlomke iz Župančiča, Kosovela, Kuntnerja, Pribaca, Balantiča, od tukajšnjih pisateljev pa dr. Debeljaka, Korošca, Papeža, Debeljaka ml. in Toneta Rodeta (zadnja sta sama prebrala svoji pesmi). Slovenski gostje pa so tudi prebrali odlomke iz svojih del: Alojz Rebula, Zora Tavčar,
Drago Jančar, Aleš Debeljak,
Jure Potokar, posebej pa še dr.
Andrej Capuder. Delegati iz RS so tudi prinesli s seboj knjižico s prevodi teh odlomkov in kratkim opisom svojega delovanja.
Sledile so recitacije pesmi Franceta Balantiča v izvedbi Stanka Jerebiča in ob glasbeni spremljavi Klemena Ramovša na skladbe njegovega očeta.
Za konec večera je bila še prirejena okrogla miza, kjer so pod vodstvom Tineta Debeljaka govorili še Alojz Rebula, dr.
Andrej Capuder, Drago Jančar,
Aleš Debeljak in Tone Rode, vsak s svojega stališča in svojega zornega kota o doživljanju
literature, prevajanju, vplivu političnih sprememb in potrebi po vrhunskih umetnikih, o sodelovanju z argentinsko literaturo, položaju v zamejstvu, doživljanju domotožja in vraščanja v tukajšnji svet. Vse je izzvenelo v harmonični skladnosti, čeprav v zelo raznovrstnih občutkih.
Pred dvorano so bile še rastavljene in v prodaji nekatere knjige izdane v Sloveniji, kakor tudi knjige, ki smo jih Slovenci izdali v Argentini, med katerimi je gotovo prednjačila Slovenska kulturna akcija.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pročelje kulturnega centra San Martin s slovenskimi in argentinskimi zastavami.
vodje kulturne delegacije iz Slovenije
Spoštovani gospe, spoštovani gospodje!
Rad bi vas pozdravil v imenu Ministrstva za kulturo ene najmlajših držav na svetu. Predstavitev naše kulture v Buenos Airesu je med najpomembnejšimi akcijami letošnje promocije slovenske kulture v svetu. Vzrokov za to pa je več. Med prvimi je vsekakor ta, ta de ja bila Argentina prva država latinske Amerike, ki je takoj po Evropski skupnosti priznala Republiko Slovenijo. Slovenci cenimo to naklonjenost, ki smo jo bili deležni v času, ko so mnogi v svetu zagovarjali tezo enotne Jugoslavije, čeprav je bilo že tedaj bolj ali manj jasno, da Jugoslavije ni več. Slovenija je v najtežjih trenutkih iz Argentine dobivala podporo tukajšnjih kulturnikov in intelektualcev.
Po vojni, ki smo jo doživeli takoj po proglasitvi neodvisnosti, ki na srečo ni imela tako groznih posledic kot v sosednji Hrvaški ali Bosni in Hercegovini, je prišlo obdobje, ko je bilo potrebno predstaviti novo državo na zemljevidu. Menim, da je predvsem kultura tista, ki odpira novim državam vrata v svet.
Slovenija je zaradi geografske pozicije seveda navezana na evropski prostor, vendar to ne pomeni, da se zapira vanj. Ravno v tem času je potrebno vzpostaviti močne vezi tudi z drugimi kulturami, ki se nam morda zdijo oddaljene in včasih celo eksotične, v resnici pa je pri njih že mogoče najti odgovore na številna vprašanja, ki si jih
Nad. na 2. str.
[.moia dezetai
iÄcpfea
Nad. s 1. str.
postavljajo nove države na svetu po razpadu komunizma.
Tudi tokratna prisotnost slovenskih kulturnikov v Buenos Airesu je na nek način srečanje dveh svetov, vendar niti slučajno ne takšno, kot je bilo Kolumbovo. Tokrat se srečujeta dve kulturi, ki sta na prvi pogled morda res različni, če pa ju pogedamo podrobneje, lahko ugotovimo, da se prepletata že dalj časa.
Prvi Slovenci so namreč v Argentino začeli prihajati že leta 1878, temu pa sta sledila še dva veliko močnejša vala našega izseljevanja v vašo državo, ki je naše ljudi vedno sprejemala z odprtimi rokami. Slovenci so si v Argentini postavili svoje šole in domove ter skrbno gojili svojo kulturo. Vendar to, da so delali v svoji skupnosti še
na pomeni, da jih ni zanimala tudi kultura države, v katero so se naselili. Celo nasprotno. Danes se lahko pohvalimo s tem, da so največji slovenski umetniki in znanstveniki iz Argentine svoje ideje črpali ravno iz argentinskega okolja. Tako moramo omeniti antropologa Ivana Benigarja, ki je vse svoje življenje posvetil mapuchem, dela slikarke Bare Remec so inspirirali tukajšnji Indijanci, dr. Tine Debeljak pa je pred leti v slovenščino prevedel vaš nacionalni ep o Martinu Fierru. Vse to so odlična izhodišča za bodoče kulturno sodelovanje med Argentino in Slovenijo, za katerega sem prepričan, da bo v obojestransko korist.
Ob koncu bi se vam rad še enkrat zahvalil za vaše gostoljubje prepričanju, da se bomo tudi tokrat, kot že tolikokrat doslej, med vami izredno prijetno počutili.
I
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Gostje med otroki osnovnih šol v Slovenski hiši.
Peterle, dr. Capuder z gospo, Rebula in Zora Tavčar med učitelji osnovnih šol.
Argentina p dopolnila že tretje leto pod vlado predsednika Menema preteklo sredo, 8. julija. Zanimivo obdobje, ki je prineslo lepe uspehe, marsikatere težave, močno stiskanje pasov, a Se brez pravega cilja in brez nikake garancije, da bo sedanji razvoj kdaj priplul do zaželenega pristana.
METAMORFOZA
Ni napačno, da se malo ozremo v preteklost; dejansko v tiste dni, ko je radikalni predsednik Radi Alfonsm predčasno zapustil krmilo države in ga je sredi upanja pa tudi skrbi, prevzel Carlos Saul Menem. Bili so časi hiperinflacije (med aprilom in junijem 1989 je bil mesečni promedij inflacije 75,4%), časi ropov v supermarketih, pa tudi časi vojaških nemirov.
Vse to je danes že samo spomin. A nekaj je treba upoštevati, da bomo bolje razumeli nadaljnji politični razvoj, ki se bo odigraval v prihodnjih letih. Menem je res temeljito spremenil državo; a spremenil je tudi peronizem in to je povzročilo razvoj, ki še daleč ni zaključen. Menema je treba gledati v dveh različnih obdobjih; pred nastopom in po nastopu predsedništva.
Prav te dni so nekateri, za obuditev spomina, natiskavali ali po radiu predvajali dele predsednikovih govorov, ko je bil še kandidat. Kako ostri so bili njegovi napadi na privatizacije, ki jih je tedaj medlo skušal izvajati umikajoči se Alfonsfn. Kako vroče so bile njegove obljube o „salariazo", udarnem zvišanju delavskih plač. In kako razumevanje je kazal do sindikalnih zahtev. Tudi to je že samo spomin. Danes se privatizira vse, kar se privatizirati le da. Pa naj bodo deficitna ali profitna podjetja. O povišanju plač je težko govoriti. Prav tako so državni uslužbenci še vedno pri istih plačah kot pred letom dni, medtem ko je plan konvertibilnosti doživel porast inflacije v višini kakih 30%.
In razumevanje do revnih? Pred dnevi so se sindikalisti pritoževali po razgovoru z gospodarsko ekipo češ, „šli smo po kruh, pa smo odšli praznih rok". Na to je minister Cavallo razložil, da „če hočejo kruha, morajo v pekarne, ne pa v urade ministrstva".
Vprašanje je torej, kam se bo politično obrnila množica razočaranih. V prestolnici je jasno, da so se glasovi vrinili v radikalno stranko, ki je po tem dogodku znova oživela. Kaj pa bo v provincah? Kaj s sindikati? Sreča vlade je ta, da je njen nastop sovpadal s ponovno krizo v levičarskih vrstah in v političnem oziru dejansko ni bilo opozici-
Foto: Marko Vombergar
Lojze Peterle med letošnjim abiturienti srednješolskega tečaja
Prof. Lojze Rebula
je. Vsa ta prva tri leta je imel Menem več težav z lastnimi pristaši kot pa s opozicijo. Metamorfoza predsednika, ki je nekatere do dna navdušila, je drugim postala neznosna.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Vendar leta hitro teko in „nehvaležni narod" hitro pozabi, da ga je sedanji vodja rešil hiperinflacije. Tako vsaj sklepajo vladne glave spričo zadnjih hudih protestov. Najtežji je položaj v vzgoji. Privatizacije so pričele vplivati na šolstvo. Vedno vidnejša je razlika med šolsko izobrazbo in učnim nivojem med državnimi in privatnimi šolami; in celo med državnimi šolami v bogatejših predelih in v revnejših. Prišlo je celo do nekake „semiprivatizacije", kajti organizacije staršev, kjer morejo in življenjski standart dovoli, organizirajo fonde za opremo šol in celo za nadplačo učiteljev. Vsekakor, pereče stanje šolstva in sledeči protesti motijo predsednikovo normalno življenje. Če temu dodamo grožnje CGT po prvi splošni stavki v treh letih in spodletele namene o ponovni predsedniški dobi, bolje razumemo, zakaj se je spozabil in družbi grozil, češ da protesti lahko sprožijo ponovni pojav gverile.
In če se politično zadnje čase predsednik kaj nespretno obnaša, je gospodarski položaj pričel kazati neprijetne znake. Borza je v juniju katastrofalno padla, potrošnja se je izredno znižala. Statistike kažejo, da uvoz že presega izvoz, prvič po dolgih letih. Uvoz je dosegel višino, ki je ni poznal od časa vojaškega režima in njegovega ministra Martinez de Hoza.
Tako je družba prišla do spoznanja, da jj vlada dejansko nima pravega gospodarskega načrta. Kot svoj čas radikali je tudi menemizem obstal pri cilju stabilizacije. In da ga je Menem vsaj delno dosegel, medtem ko je Alfonsm propadel. A stabilizacija ni vrednota, ki bi sama po sebi rešila vse težave. Treba je organizirati celotno produktivno strukturo, v privatnih rokah, a pod državnim okriljem: z združenimi silami. V pozitivnem okviru. In z organiziranim izvozom in notranjo potrošnjo. Tega pa ni in ga doslej še ni na vidiku.
NUJE IN ZAMUDE
Medtem pa vlada še vedno teži za privatizacijami, ki jih ima še na vidiku. Res se ji mudi. A ta nuja ima svoje zapreke. Zakon o pokojnini še ni prišel iz kongresa, prav tako kot zakon o privatizaciji petrolejske družbe YPF. Te dni pa je nastal škandal okoli železniških prog, ki so deficitne in jih ni mogoče privatizirati; vlada jih hoče enostavno zapreti. To pa ni tako lahko, kajti velik del prebivalstva v notranjosti se okorišča s tem transportom. Jasno, da se ne da vse gledati samo z vidika dobička. Kajti z istim kriterijem bi zaprli šole, ki so deficitne, ali bolnišnice, ki tudi nimajo dobička.
Česar očividno vlada ne spregleda je to, da ima tako postopanje, poleg socialne cene, tudi politične odmeve. To je predsednik mogel doživeti ob izgredih med obiskom v provincah Jujuy in Tucumän. In ne gre le za agitatorje radikalizma, kakor jih je hotel označiti. Nejevolja je globoko zasidrana v družbi, le da ta družba še nima smisla za reakcijo. Pogoji, v katerih mnogi žive ali delajo ali se vozijo na delo in domov, so večkrat res nečloveški. Potrpežljivost družbe pa je izredna. Nevarnost je v tem, da kdaj to nezadovoljstvo kak avanturist kanalizira v lastni prid. Poizkusov je bilo v preteklosti že nekaj. Prelom levice, ki smo ga prej omenjali, ne bo večen. In tu je nevarnost.
4. julija
Fotografije: Marko Vombergar
Pevski zbor Gallus s spremljavo narodnih noš ter del poslušalcev
Od leve godd Trinajsto prase: Tomaž Rauch Karlo Ahačič Roman Ravnic.
Desno: flavtist Klemen Ramovš
		i' Mt f JfJkj*
A	k. ■■						
Pri klavirju Ivan Vombergar baritonist Andrej Rezelj sopranistka Ani Rode basist Luka Debevec
Literarni
5. Julija
Levo: Mirijam Jereb Batageljeva, razstava slovenske naselitve.
Spodaj: line Debeljak, Alenka Smole in Zora Tavčar; Alojz Rebula in Tone Rode
Öd leve: literati Drago Jančar Jure Potokar Aleš Debeljak dr. Andrej Capuder

Okrogla miza: Prevajalka Mriam Jereb Batageljeva; Drago Jančar, France Papež, Tone Rode, Tine Debeljak, Alojz Rebula, Aleš Debeljak, dr. Andrej Capuder.
Bžfc HOVICE IZ SLOVENIJE SC SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Izšel je peti - in zadnji -zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
LJUBLJANA — Vlada Bosne in Hercegovine se je zahvalila slovenskemu Rdečemu križu, ki je dosedaj poslal že veliko pošiljko sanitetnega materiala, zdravil in hrane v vrednosti 350.000 mark. Slovenija pozorno spremlja dogajanja v BiH, zato TV Slovenija tudi prenaša celoten Dnevnik TVBiH.
GORNJI GRAD — Torimobil je voziček, namenjen invalidom. Na trg ga je poslal podjetnik Toni Rifel opremljenega s tomo-sovim motorjem, ki dosega 25-30 km na uro; čez čas bo opremljen tudi z električnim motorjem.
LJUBNO OB SAVINJI — Sedemdesetletnico je praznovalo domače Prosvetno društvo s prireditvijo, na kateri so nastopali pevci, igralci, recitatorji in plesalci folklorne skupine. Pred tem so obnovili prostore Doma, v katerem je knjižnica in dvorane za razne dejavnosti.
NOVA GORICA — Letos obhajajo štiridesetletnico smrti skladatelja Vinka Vodopivca, zato pripravljajo spomenik in prosijo za originale skladb, pisem in fotografij, da se izpopolni pokrajinski arhiv.
LJUBLJANA — Beguncem „južnjakom" ni vsem hudo. V zbirnem centru v Šiški so zaznali nekatere, ki z osebnimi avtomobili potujejo do Trsta in nazaj ter prekupčujejo z raznim blagom. Nekateri imajo tudi po več kartonov z različnimi imeni in se okoriščajo z blagom, namenjenim drugim.
KRŠKO — Tovarna celuloze in papirja Krško je dobila novega direktorja iz ZDA, je pa švedskega rodu. Prišel je po pogodbi z upniki in povedal, da vidi v spremembi upravljalske strukture možnost za razreševanje.
MARIBOR — Družba TAM Gospodarska vozila je zaradi novih političnih premikov bila prisiljena preusmeriti izvoz na tržišča Zahodne Evrope, kar pomeni upoštevati evropske proizvodne standarde. Prvi uspehi so se pokazali pri izvozu omnibusov, zdaj pa si pot vse bolj utirajo tovornjaki. Rastejo tudi posli s Fiat Iveco, ki bo kupila osi, pogonske preme, okvire in druge dele za svoje tovarne v Italiji in Nemčiji. Prav tako je odšla že prva pošiljka tovornjakov v Rusijo, Belorusijo in Ukrajino.
LJUBLJANA — Umrl je Bert Sotlar, 72 let star gledališki in filmski igralec. Leta 1982 je prejel za svoje delo Borštnikov prstan.
LJUBLJANA — Društvo slovenskih skladateljev je predstavilo enajst notnih zvezkov, ki bodo koristen pripomoček v glasbenih šolah, obenem pa tudi manj izurjenim pianistom, kitaristom, saksofonistom, solistom in drugim.
LJUBLJANA — Na samostojnem koncertu v veliki dvorani Slovenske filharmonije je pel baritonist Marko Fink. Zapel je ciklus šestnajstih samospevov Dichtrieb Roberta Schumanna in Dvanajst cvetlic Carlos Guasta vina. Kritik v Slovencu je zapisal, da je vse skladbe tako poustvaril, da so poslušalci vedeli, kaj sta hotela skladatelja in pesnika povedati. Poslušalci so na koncertni knjižici dobili poleg imen skladb tudi besedila pesmi v originalu in prevodu.
DUNAJ, Avstrija — Na vinskem sejmu Vinova se je predstavilo 16 slovenskih pridelovalcev, ki bo sodelovalo s 64 vinskimi vzorci. S to prvo predstavitvijo iz samostojne Slovnije si prizadevajo, da bi povečali slovenski delež pri avstrijskem vinskem uvozu, ki znaša po 320 tisoč hektolitrov
vina.
LJUBLJANA — Petindvajset poslancev se je zavzelo, da bi politično rehabilitirali in tudi uradno vrnili dobro ime Stanetu Kavčiču. Želeti bi bilo, da bi tudi drugim, ki jih je partija še pred njim diskreditirala, vrnili dobro ime.
LJUBLJANA — Made in Slovenia je od ameriške carine že uradno sprejeta oznaka, zato so pri Gospodarski zvezi Slovenije pozvali vsa podjetja, ki izvažajo svojo proizvodnjo, da ne pozabijo uporabiti to oznako, da ne bo prišlo do neljubih zastojev pri carinjenju.
LJUBLJANA — Na ljubljanskih Žalah so dosedaj pokopali že dvajset beguncev muslimanov. Za svoje obrede so že dotili primeren prostor, zapleti pa so nastali, ker jih hočejo pokopavati po njihovem načinu: brez krste, zavite v rjuhe.
EDINBURG — Na konferenci Združenja evropskih radijskih postaj je bil za novo triletje izbran kot koordinator režiser in urednik igranega programa Radio Slovenija Aleš Jan. On je bil pripravil večjezično produkcijo radijske igre Anthonyja Burgessa Srečanje v Valladolidu iz dvanajstih nacionalnih produkcij.
LJUBLJANA — Narodna in univerzitetna knjižnica se je odločila, da sproži akcijo „Posvojite knjigo", s katero bo zbirala denar za restavriranje najdragocenejših primerkov. Mecen bo trajno obeležen z listom v primerku, za katerega je namenil sredstva, omenjen bo v javnih občilih, vpisan v katalog za razstavo obnovljenih del in imel pravico do uporabe fotografije sponzoriranega dela.
CELJE — Novo verzijo Svetega pisma nove zaveze in pslamov na PC disketah je izdala Mohorjeva družba iz Celja. Naslovila jo je „146.375 besed" in pripravljena je tako, da je v nekaj sekundah na razpolago beseda, besedna zveza ali citat, ki ga iščemo. Novo verzijo 1,4 lahko dobe v zameno brezplačno tisti, ki so kupili prvotno izdajo na štirih disketah.
MARIBOR — Adria Airways je v mesecu juniju začela spet leteti z mariborskega letališča. Prva redna proga je povezava s Skopjem preko Ljubljane dvakrat tedensko. Polet traja dve uri (ker mora letalo zaobiti ozemlje bivše Jugoslavije in prispeti preko Grčije), letala pa so vrste MD 80.
LJUBLJANA — Pomoč beguncem iz BiH prihaja tudi iz drugih evropskih držav. Italija je prva namenila 1,5 milijard lir v denarju in ne v materialu. S tem denarjem bodo kupili po Sloveniji ležišča, rjuhe, deke, prikolice, sanitetni material, hrano in artikle za osebno higijeno.
LJUBLJANA — Mesto Ljubljana je podelilo Župančičeve nagrade 1992 v Križankah. Dobili so jih: igralec Matija Rozman za tri močno različne dramske upodobitve, pevka Olga Gracelj za petje v opereti Netopir in operi Hoffmanove pripovedke, Matjaž Pograjc in Betontanc za inovativne gledališke predstave, Galerija Equrna za pomembno sooblikovanje likovne podobe Ljubljane, Boris Cavazza za TV film, Brane Mozetič za dvojezičnopesniško zbirko, Alenka Bole Vrabec za prevod romana Terra nostra in Taja Čepič za ohranjanje in predstavitev industrijske kulturne dediščine.
LJUBLJANA — V mesecu juniju je bil XVI. kongres in festival UNIMA '92, katerega se bo udeležilo 350 gostov. To je svetovno združenje lutkarjev, ki bodo zastopali šestinštirideset gledališč; festivala so se udeležili poleg drugih tudi lutkarji iz Argentine.
Osebne novice
Krsti: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bila krščena Yamila Glinšek, hčerka Janka in Marije roj. Levstek. Botrovala sta Kati Glinšek in Niki Iglič. Krstil je Jože Bokalič CM.
V nedeljo, 12. julija, sta bili krščeni v slovenski cerkvi Marije Pomagaj: Mihaela Kristina Mehle, hčerka Andreja in prof. Kristine Pérez, botra sta bila Jure Miklič in prof. Miriam Mehle; Lucija Irena Rezelj, hčerka Marka in Terezije Rovan, botra sta bila Anton Rovan ml. in Irena Rezelj por. Peršuh; obe je krstil dr. Jure Rode.
Srečnim družinam iskreno čestitamo!
SLOVENSKI DOM
SAN MARTIN
Liga žena-mati
V maju je pri sanmartinski Ligi žena-mati Rezi Marinšek pripravila izvleček knjige A. Trstenjaka: Misli o slovenskem človeku. Nakazan je zgodovinski okvir Slovencev, ki so živeli in se kulturno razvijali pod tremi različnimi političnimi, narodnostnimi in kulturnimi vplivi.
na čast mladinskemu zavetniku sv. Alojziju in v spomin našim junakom je bila v nedeljo, 28. junija. Sv. mašo za žive in rajne katehete, učitelje in učence je daroval v cerkvi Marije Pomagaj ramoški župnik Jože Škerbec, ld je pripravil navzoče otroke, učitelje in starše na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Peli so pevci iz počitniške kolonije pod vodstvom Ivana Vombergarja in Andrejke Selan, za red pri sv. maši je skrbela Slomškova šola.
Slovesnost pri spomeniku našim junakom se je pričela s pesmijo Oče, mati in s polaganjem slovenskega šopka. Po molitvah za žrtve druge svetovne vojne je osem učencev Prešernove šole recitiralo Mau-serjevo pesem Mrtvi — živim. „Tako bi radi počivali med vami in pri cerkvi spali." — S pesmijo himne Slovenija v svetu je bila končana slovesnost pri spomeniku.
Po nagovoru šolskega referenta Zedinjene Slovenije Franceta Vitriha je v dvorani sledila pravljična igra Mirka Kunčiča Triglavska roža, ki jo je pripravila šola dr. Gregorija Rožmana v režiji Maksa Borštnika. Kratka vsebina te štiridejanke: Ovčar Rodar se sreča v planinskem svetu s siroto Jožekom, ki ima bolno mater. Pogovarjata se o zlatem zakladu pod Triglavom in se odloči priti do njega. Na poti ga hudobna bitja zapeljujejo, a jih vedno odžene. Ko pa pusti svojo čutarico z blagoslovljeno vodo in gre nabirat cekine, ki jih je škrat zakopal, pride gorski mož Robavs in ga odvleče v Močilno pod Triglavom. — V potočni soteski živi vražarica Anca, ki z zagovori zdravi ljudi in živali. Sem pridejo ovčar Rodar, puščavnik Sabljiča in Jožekova mati, ki išče sina. Ovčar in puščavnik odideta s skupino otrok iskat Jožeka. Žarkžene pa so svetovale materi, naj sama poišče sina. Vsi iskalci pridejo do vhoda v podzemlje. Otroke prežene gorski mož Robavs, mati pa zve, da bo dobila sina za ceno svojih oči. — Pastirji praznujejo na Martinovo nedeljo konec paše. Mati je spet brez sina. Jožek se vrne s čudežno triglavsko rožo in ji da en
Sredina slovenstva je živela nad tisoč let v okviru tkim. notranjeavstrijskih dežel: kranjske, koroške in štajerske. Južni del s tržaško-goriškim območjem pod italijanskim vplivom, sedanje Prekmurje ali Slovenska krajina pa pod ogrskim (madžarskim) vplivom. Ta trojen neslovenski vpliv je vtisnil slovenskemu značaju tri pečate: alpski, panonski in mediteranski. To je zdaj del našega značaja. Mi se še vedno delimo na Kranjce, Korošce, Štajerce, Primorce, Notranjce in Prekmurce. Vendar se je Slovenec v času zelo spremenil. Ni več tako konservativen, ne v delu, ne v noši. Trstenjak poudarja mejnost slovenskega človeka — same meje so nas. Kvečjemu ljubljanska in celjska kotlina sta toliko odmaknjeni in razsežni, da se ne vidi meje. Mejni človek se nehote prilagaja s sosedom s tekmovanjem, sosed je s sosedom v stalni tekmi, ali pa to že prehaja v nasprotovanje. Drugi narodi Slovencem očitajo šovinizem. Velikemu narodu ni potreben, manjši čutijo večjo potrebo, da goje narodnostni značaj...
Trstenjak med drugimi zanimivimi točkami nakaže slovensko nevrotičnost. Smo malodušni, nagnjeni k samomorom. Prav tako poudarja, da zaradi premalo rojenih otrok naš narod izumira. Najhujši so splavi, ki dosežejo visoke številke. Poudarja našo razklanost. Knjiga je vredna premisleka, čeprav je v njej tudi kaj opuščeno, verjetno namerno ali zagovarja napačna stališča.
rožni list v usta, s čudodelno vodo ji pomoči oči in mati zopet vidi. „Mati, vi ste šli zame do samega gorskega moža, jaz pa sem šel za vas po triglavsko rožo!" Sledi pastirski praznik in se veselijo ob Jožekovem povratku in materini sreči.
Nastopile so naslednje osebe: mati Matičevka - Cynthia Frontini, njen sin Jožek - Matija Marolt, pastir Rodar - Jože Skale, vaški dninar - Andrej Peršuh, vražarica Anca - Danica Petkovšek; otroci - Nikolaj Možina, Marjan Dimnik, Franci Mavrič, Andrej Možina, Natalija Jesenovec, Sonja Petkovšek, Marjanca Petkovšek, Andreja Boltežar; Žarkžene: Elizabeta Rupnik, Tatjana Frontini, Romina Marolt, Gabrijela Petkovšek, Natalija Tašner, Monika Ziherl; gorski mož Robavs - Andrej Corn, Pehtra baba - Sonja Zorko, Kraguljež - Luka So-moza, škrat - Karolina Rosso, vešča - Andreja Verbič, škompnik - Marjan Luna, hudiček - Damjan Burgar, branjevka -Francka Klanjšček.
Kakor lani v San Martinu tako je tudi letos v Slovenski hiši Rožmanova šola vse prijetno iznenadila s to Kunčičevo štiride-janko, ki ima 61 prizorov. Režiser Maks Borštnik je z veščo in potrpežljivo roko vodil nastopajoče in sodelujoče, ki so bili deležni zasluženega priznanja vseh navzočih in zahvale šolskega referenta Franceta Vitriha zlasti ob pogledu na zadovoljno na odru zbrano igralsko družino. Po tej predstavi igre Triglavska roža se tudi sanmartinski šolski odbor zahvaljuje skrbnemu režiserju Borštniku, voditeljici Rožmanove šole Katici Kovač kot režiserjevi asistentki skupaj s Sašo Golob, igralcem, učiteljicama Sonji Zorko in Andreji Verbič, Jožetu Ska-letu, Andreju Peršuhu in Andreju Comu ter sodelavcem: Andreju Maroltu, bratoma Filipič in bratoma Jerman za pripravo odra in bratoma Petkovšek za glasbeno spremljavo in razsvetljavo.
Res, vsak nastop naših šol je neke vrste
triglavska roža.



MALI OGLASI
Splošna pomot in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja
Tel.:433-1713.
Capital -
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorip lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader
-	Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiSe -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuteriih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. TeL: 651-7459 - Brandsen 2167 - San Justo.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc 34
-	Tel.: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in
fomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta enk - Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
LEGAJO N9 3545-82 Počitnice, izleti in poto vanja v domovino informacije, avtobusni prevozi,
hotelske namestitve,
posredovanje vizi 2742 - San Justo -
pr«
vizumov in menjalnica. H. Vri Justo - Tel.: 441-1264/1265
rigoyen
Hladnikov dom
40. OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS 45. OBLETNICA PEVSKEGA ZBORA
V nedeljo, 26. julija
Spored:
11.15 Dviganje zastav.
11.30	Sveta maša - Daruje jo g. Janez Petek CM za vse žive in umrle člane druš-
tva.
13.00	Kosilo.
16.30	Kulturni program - slavnostni govornik Stane Mehle. - Odrski prizor Nace
Hladnik, Za osvežitev spomina.
18.00	Prosta zabava ob zvokih „Zlate zvezde".
m
LOVENIA LIBRI
Lep uspeh Slovenske skupnosti
ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - NaCrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel: (31-9600in 0291-22977. ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano RadoniC, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20.ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneaa 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N» 3113 - (1663) San Miguel - Tel: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje oo torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA —PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $3- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 9,-
OB VESTI LA
NEDELJA, 26. julija:
Obletnica Hladnikovega doma. SOBOTA, 8. avgusta:
Redni pouk slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri NEDELJA, 16. avgusta:
Romanje v Lourdes ob 15.30
Na zadnjih upravnih volitvah na Tržaškem 7. in 8. junija je Slovenska skupnost ohranila oba svoja mandata, se pravi predstavnika v pokrajinskem svetu in predstavnika v tržaškem občinskem svetu. To pomeni, da je uspešno prestala hudo preizkušnjo in se okrepila tako v glasovih kot v odstotkih. Če upoštevamo dejstvo, da so vse velike vsedržavne stranke na teh volitvah zabeležile večji ali manjši osip glasov, predstavljajo volilni izidi za Slovensko skupnost velik uspeh in pomembno uveljavitev.
V	novem tržaškem pokrajinskem svetu, ki ima 24 članov, so trije svetovalci slovenske narodnosti.
Naravnost odlično se je v svojem volilnem okrožju uveljavil kandidat Ssk Ivan Peterlin, saj je v tem okrožju Ssk najmočnejša politična stranka; gre za devinsko nabrežinsko volilno okrožje, ki obsega poleg devinsko nabrežinske občine še občini Zgonik in Repentabor. Na pokrajinskih volitvah je v repentabrski občini Ssk po številu glasov postala prva stranka, kar je prav gotovo razveseljujoče dejstvo.
Za Ssk so predstavljala posebno hudo preizkušnjo letošnje volitve v tržaški občini. Zaradi demografskega padca v novem občinskem svetu ni več 60 svetovalcev kot doslej, temveč le 50. To pomeni, da je treba za izvolitev enega svetovalca zbrati več glasov. Slovenska politična stranka je zbrala dovolj glasov za izvolitev svojega novega občinskega svetovalca in je, kot smo že opozorili, svojo moč celo okrepila, medtem ko so velike vsedržavne stranke občutno nazadovale. To je gotovo rezultat političnih izbir in volilnih odločitev, za katere se je Ssk izrekla že na zadnjem pokrajinskem ter deželnem kongresu, ko je sklenila na stežaj odpreti vrata vsem pripadnikom slovenske narodnje manjšine, s čimer je tudi nazorno pokazala, da je in da hoče v prihodnosti še krepkeje delovati kot politični subjekt v tukajšnji stvarnosti.
V	tržaški občinski svet je izvoljen prof. Samo Pahor. Prejel je 1.453 preferenčnih glasov, dr. Peter Močnik, ki je prvi neizvoljeni kandidat, pa 1.086 glasov.
Vsekakor so volilci izrazili predvsem potrebo po spremembah in reševanju odprtih problemov. To velja tudi in predvsem za nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Gre za vprašanja, ki se s časom zaostrujejo, in razumljivo je, da tudi na volitvah dobivajo ostrejši izraz. Tako je na primer razvidno, da so med slovenskimi kandidati poželi večji uspeh tisti, ki zavzemajo radikalnejša stališča (npr. prof. Samo Pahor - op. ur.). Vse to bi moralo biti resno opozorilo vladnim strankam tako na krajevni kot na vsedržavni ravni, da ni več mogoče odlašati s pravično ureditvijo manjšinskega vprašanja, in to tudi v interesu večinskega prebivalstva in sploh sožitja v tem obmejnem prostoru. Ssk bo z okrepljenimi silami prav gotovo napravila
vse, kar bo v njeni moči, za dosego teh ciljev tako na krajevni kot na vsedržavni in tudi na mednarodni ravni.
Svetovalci slovenske narodnosti v
Tržaškem občinskem svetu:
Samo Pahor na listi Slovenske skupnosti; Anamarija Kalc na listi Demokratične zveze Trst za Evropo; Giorgio Canciani in Bruno Zorzini Spetič na listi Stranke komunistične prenove.
Svetovalci slovenske narodnosti v Tržaškem pokrajinskem svetu
Ivan Peterlin na listi Slovenske skupnosti; Stojan Spetič na listi Stranke komunistične prenove; Nives Košuta na listi Demokratie zveze Trst za Evropo; Eva Gruden na listi Severne lige.
Izid volitev za Ssk:
Pokra, 0.167 ali 3,6 odstotka (+ 0,4 odstotka kot leta 1988); Občina Trst: 4.490 ali 2,9 odstotka (+ 0,7 odstotka kot leta 1988).
Po Novem listu, Trst
Fimdador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjaü, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
C
Ceke na ime „ESLOVENIA LIBRE'
ŠT)
Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
Talleres Gräficos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Imenovanje apostolskega nundja v Sloveniji
Za apostolskega nuncija v Sloveniji je bil imenovan msgr. Pierri Luigi Ocelatto.
Sveti oče ga je imenoval kot posebno naklonjenost Sloveniji ravno na dan prve obletnice slovenske samostojnosti.
t
Po dolgotrajni bolezni je 4. julija 1992 Vsemogočni poklical k sebi našega nadvse dragega moža, očeta, dedka, brata in strica, gospoda
Viktorja Jenka
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v njegovem trpljenju, ga prišli kropit in in spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo msgr. dr. Rodetu za molitve in spremstvo pri pogrebu.
Priporočamo ga v blag spomin.
Žalujoči: žena Božena roj. Rus, hčerka Sonja z družino, sin Marjan z družino, sestra Malči in nečak.
+
Upam v Gospoda,
zakaj pri Gospodu je usmiljenje,
pri Njem je obilno odrešenje.
(Ps 129)
6. julija je odšel po večno plačilo
Jakob Sušnik
Zahvala vsem, ki so ga med njegovo boleznijo tolažili, posebno še sestram Doma sv. Vincencija in Šolskim sestram.
Zahvaljujemo se vsem duhovnikom za pripravo na smrt, molitve ob krsti in pogrebno mašo. Hvala tudi vsem številnim prijateljem, ki so ga prišli kropit in molili za pokoj njegove duše.
Žalujemo za njim: žena Antonija; sinovi Franci z družino, Mari por. Mehle z družino, Rado, Tončka s. Gregorija, Vinko, Ani por. Kocijančič z družino in Dani z družino; sestri Pavla in Ivanka; brat Jože z družino; nečak Jože Mavec in drugi nečaki in nečakinje.