Številka 45
TRST, v četrtek 14. februvarja 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan "•O
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj ('•oamirae številke se prodajajo po 3 nvč. (o stotink) V mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, &L Pe ru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Poatojni. Dornbergu, Solkanu itd. CE>'E OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke J1 5 mm); za trgovinske in obrtne oglase po 2« stotink; ■_a osmrtnce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov -r»0 sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na-!i]jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa tK» 40 stot. — Oglase sprejema fnspratni oddelek uprave ridinoeti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moči
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece li K —, na
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozth. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure Jništvo lista. Nefrankova:ia
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 1"-U
UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galattl 18. 0*»rodnI doini Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsor ia
lista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. IS. scssssc: Poštno-b ra nil ni en i račun St. S4l-6o2.
—— TELEFON »tov. 1167. __
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Župan dr. Lueger.
DUNAJ 13. Danes opoludne je prišel | dvorni svetnik baron TVeber v mestno hišo, da se po nalogu cesarjevem obvesti o stanju župana dr. Luegerja. Nadalje so povprašali; x> stanju dra. Luegerja: ministerski pred-! sednik baron Beck, minister unanjili stvari baron Aehrenthal. ministri Klein, Bienerth, irrof Auersperg, Fort. Derschatta itd.
DUNAJ 13. Ob 7. uri /večer so se ob postelji župana dr.a Luegerja zbrali v daljše posvetovanje dvorni svetnik dr. Neusser z ordinarijem, višini fizikom dr. Szongottom in j mestnim svetovalcem dr. Klotzbergom. O stanju i župana so izdali nastopni komunike : akoravno j bilo subjektivno stanje župana po dnevu, vsaj povoljno, ter je sam zahteval juhe in ka^e, se je zvečer zopet zvišala temperatura, i ltripnnje se je le malo povspešilo. Pojave j katarja v mehurju niso še toliko izginile, ka-j kor se je včeraj zdelo, in iz tega je izvajati povišanje temperature, pomanjkanje apetita :n slabost, ki prihaja od tega. da je bolnik j />avžil premalo hrane. Vsi drugi organi delujejo normalno. Pri analizi vode se je konsta-tovalo, da se gre v pr?i vrsti za katar v! neburju in da se zdravljenje omejuje edino te na to|bolezen.
Vremensko poročilo za Primorsko.
DUNAJ 13. Večinoma megleno, na mestih dež, slabi vetrovi, hladno.
Državnozboreke volitve.
PRAGA 13. „Narodni Listv* poročajo z j Dunaja, da je za državnozborske volitve do- , ločen dan 14. maja, za ožje volitve pa 23. j maja.
Spisi ukradeni računskemu dvoru v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 13. Policijski tiskovni, biro je priobčil nastopno naznanilo : Včeraj popoludne je prišel k višemu mestnemu gla- , varju podpredsednik računskega dvora dr. ; Aleksander ter je prijavil, da so glasom tajnih informacij neznane osebe odnesle iz računskega dvora uradne tajne spise, doposlane od ministerstva za trgovino, ter da so | bili ti spisi fotografirani pri nekem budim-peštanskem fotografu. Policija je začela takoj j poizvedovati in je konstatirala, da je omenjene ; -pise odnesel državnemu poslancu Zoltanu j lengvelu kancelijski uradnik državnega sodišča Julij Hajdu. Lengvel je dal spise loto-1 ^rafirati pri fotografu Moricu Erdelv-ju. Ko »e bilo to dovršeno, je Hajdu del spisov zopet stavil na prejšnje mesto, en spis so pri hišni preiskavi našli pri Hajdu.
Spisi so zaupna poročila, ki jih je trgovinsko ministerstvo poslalo državnemu računskemu dvoru. Radi tega je vsebina spisov : oradna tajnost, ki jih ne sme policija objaviti. Zaslišanje Hajdu, ki je svoj čin priznal, se nadaljuje.
BUDIMPEŠTA 13. (Ogr. biro). Uradnik trgovinskega ministerstva Julij Haydu je bil t lanes zaslišan v aferi tatvine spisov ter je skesano priznal svoj čin. Rekel je, da je svoječasno čital v listu „A Nap" neki članek j posl. Lengyela, v katerem isti vsakogar poživlja, ki ima podatke o Polonyi-ju oziroma druge panamske stvari, naj ga obišče ter mu stavi na razpolago podatke. Pod utisom tega članka se je podal k Lengvelu ter mu pri-
javil, da mu lahko preskrbi podatke, ki se tičejo podpor raznim listom. Haydu je potem storil primerne korake, da si te spise preskrbi. Ko so včeraj njegovi kolegi odšli iz urada, je vzel spise ter se ž njimi podal k i Lengvelu. Tamkaj je počakal, dokler je Len- j gvel prepisal akte. Nato se je povrnil v urad ! ter vse spise, izvzemši enega, ki ga ni Len- j gvel še prepisal, postavil zopet na svoje i mesto. Na vprašanje, je li prejel od Lengvela j denar, je odgovoril: Ako bi rekel, da nisem prejel denarja, bi mi tega ne verjeli. Vero-jetno je, da se danes zapro Julija Haydu.
BUDIMPEŠTA 13. Govori se, da se' akti, ki jih je ukral kancelijski oticijal Havdu, nanašajo r.a dopisovanje med trgovinskim mi-nisterstvom in državnim računskim sodiščem. Državno računsko sodišče je namreč zahtevalo pojasnil oziroma je prigovarjalo nekaterim postavkam, stavljenim v proračun. Neka taka postavka je baje trošek 100.000 K kakor odškodnina za pisatelja Merav Hor-vatha in sicer za njegov trud in izborno delovanje, ko se je sklepalo kompromis mej koalicijo in krono. Neki drugi spis se nanaša na neki drugi nakaz, ki prihaja iz zadnjih časov Fejervarvjeve vlade. Tretji spis se tiče neke stipendije za učno potovanje v inozemstvo. Konečno je govor tudi o pogodbi radi interesantnega pavšala med ogrskimi državnimi železnicami in nekim listom. Ti spisi, ki jih je Havdu izročil v prepis posl. Lengvelu, so bili vsi do enega zopet stavljeni nazaj v sveženj. Govori se, da ima Haydu tudi sokrivca pri državnih železnicah ali pa v trgovinskem ministerstvu, ki ga je že v naprej opozoiil, da dospejo na ministerstvo važni akti. Navdu je prišel naprej v pisarno posl. Lengvela, da mu sporoči o vsebini aktov, ki so mu bili v svrho manipulacije izročeni. Ko mu je Lengvel izjavil, da imajo taka ustmena sporočila le dvomljivo vrednost, se je Haydu ponudil, da mu da akte prepisati. Posl. Lengvel je izjavil danes v nekem dolgem poročilu, ki ga je danes obelodanil, da ni dal Havdu nikakega denarja, celo cigarete mu ni ponudil. Havdu so danes zaprli.
BUDIMPEŠTA 13. Govori se, da se spisi ukradeni računskemu dvoru tičejo podpor iz tajnih fondov različnim časopisom. Danes ob 2. in pol uri zjutraj je policija aretovala uradnika trgovinskega ministerstva Julija Haydu, bivšega orožniškega poročnika. Pri njem so našli nekaj izvirnih spisov.
Vreme na Tirolskem.
INOMOST 13. Že 20 ur piše močan južen večer, ki je za velike mase snega nevaren. Pota v okolici so močno zametena. Promet z vozovi je v mnogih krajih nemogoč.
Štrajk železničarjev v Bolgariji.
SOFIJA 13. Nezadovoljnost trgovcev, ki trpijo vsled štrajka železničarjev velikojškodo, je prisilila vlado, ne le da se je pričela s štrajkovci pogajati, ampak tudi da jim je dala več koncesij.
Sobranje zaključeno.
SOFIJA 13. Danes je ministerski predsednik kakor zastopnik kneza zaključil sobranje.
Nesreča v premogovniku. 4O rudarjev rešenih.
BAHMUT 13. (Petr. brz. ag.) Štirideset rudarjev, o katerih se je mislilo, da so mrtvi, so našli po požaru v Petromarjevskein
premogovniku v nekem oddelku nepoškodovane. Tjakaj ni namreč mogel dospeti pokvarjeni zrak.
Črnogorska kneginja.
CETINJE 13. Kneginja Milena je mi-nolo noč precej dobro prebila.
Vlak skočil s tira.
SAGUNT 13. S tira je skočil vlak, ki je vozil delavce; šest oseb je kilo ubitih, štirnajst pa ranjenih.
Načelnik italijanskega generalnega štaba odstopi.
RIM 13. Uradno se potrjuje, da se načelnik generalnega štaba general Saletta poda , v pokoj.
Pru.ki prestolonaslednik.
BEROLIN 13. Prestolonaslednik in pre-stolonaslednica odpotujeta jutri zvečer v St. j Moric, kjer ostaneta več tednov. Avstro-ogrski poslanik pri sultanu.
CARIGRAD 13. Včeraj je bil v Vildizu obed s koncertom in gledališčno predstavo. Navzoči so bili sultan, avstroogrski poslanik mark-grof Pallavicini in njegova soproga ter legacijski svetnik. Soproga poslanikova je prejela veliki kordon reda Sefakat.
Roosevelt proti naseljevanju Japoncev.
WASHINGTON 13. Predsednik Roose-; velt je predlagal predsednikom odbora za naseljevanje, senata in zbornice poslancev ter i voditeljem republikanske stranke kongresa, I naj v novi zakon za naseljevanje vsprejmejo i določbe, da se japonski kuli ne bodo smeli I naseljevati v Združenih državah. Zaplenjena protimilitaristična bro-Sura.
BEROLIN 13. Tukajšnja policija je aretovala tri anarhiste, v katerih stanovanju so : našli 15.000 iztisov protumilitaristične brošure „Soldatenbrevier", tiskane na Holand-! skem. Brošure, ki so imele na platnicah ■ pruskega orla in opazko : ..Založilo prusko vojno ministerstvo", ki bile določene za raz-I širjevanje med vojaki.
Nesreča \ arnika Lachmont '.
LONDON 13. Iz NeAv-Jorka poročajo ; nastopne podrobnosti o nesreči, ki je zadela i parnik „Lachmont": „Lachmont" je odplul iz Providence (Rode-Isiand) v New-Jork. Na ladiji je bilo 30 mož posadke in 150 do 300 potnikov. Okolu polunoči je pri otoku Broak parnik trčil skupaj z nekim skunerjem, kate-rega sprednji del je prelomil. Kapitan sku-nerja in moštvo so se komaj rešili v čolnih. Vsi so dospeli do kopnega. Angležki parnik, ki je bil močno poškodovan, se je pričel pa potapljati. Kapitan je skušal, da bi ga spravil do obali, toda nedaleč od obrežja se je parnik pogreznil v morje. Ko sta ladiji trčili skupaj, so skoraj vsi potniki spali. Mnogi so na pol nagi prišli na krov. Obup se je polastil vseh, ker so videli da ni moglo moštvo vzlic naj-: skrajnejim naporom privesti parnika do obali. Mnogo potnikov je smrt zalotila v kabinah, i drugi so poskakali v morje in utonili. Čolni j so rešili le nekoliko potnikov ter jih izkrcali : na kopnem. Veliko jih je vsled silnega mraza ! zmrznilo.
NEW-JORK 13. Iz Block Islanda prihajajo Še vedno ladij e polne mrliče v ponesrečencev s parnika „Lachmont". Sodi se, da niso našli še vseh mrličev.
Iz italijanske zbornioe,
RIM 13. Minister za unanje stvari Tit-toni je odgovoril na neko vprašanje posl. Nicolinija radi izgona italijanskega časnikarja Maranini-ja iz Trenta. Minister je rekel, da ima vsaka država toliko Avstro-Ogrska kolikor Italija neomejene pravice izgnati inozemske podanike. Avstrijska in ogrska vlada sta z ozirom na uporabo te pravice odgovorni edino le dotičnima parlamentima, kakor smo mi odgovorni glede našega parlamenta.
Kuga.
SIDNEY 13. (Nemška kabelska družba) Tukajšnje oblastnije so izdale stroge odredbe radi kuge. ki se čim dalje bolj Širi.
Rusija.
Ribiči ponesrečili.
PETROGRAD 13. Kakor poroča list i ,,Rječ" so pred nekoliko dnevi ob silnem | viharju v Finskem zalivu pri Friderikshavnu pognali valovi sto estniških in finskih ribičev* na visoko morje. Doslej so našli ob morski obali sedem mrličev. Bati se je, da so vsi drugi ribiči utonili.
Stara kamoristična igra.
Tudi deželni zbor tižaški se snide skoro. Glavna točka razpravam v tem zasedanju bo načrt volilne reforme, izdelan od deželnega odbora.
Včeraj smo načrtali v glavnih potezah ta — monstrum. Da, to je zopet nestvor : ki pljuje v obraz sedanji dobi, v zasmeh sedanjemu splošnemu stremljenju po svobodi in enakosti, drzno gaženje načela pravičnosti.
Nič boljši ni, nego sta bila njegova prednika in namen mu je očividno isti : d a ne dobi cesarskega potrjenju.
Naj podamo v nekoliko potezah historijat reševanja vprašanja volilne preosnove za mestni svet oziroma deželni zbor tržaški. Mestni naš statut je star že blizu šestdeset let in prepričanje je splošno, da so njegova določila -pravi anahrouizem za sedanje čase. Ne odgovaija nikakor duhu časa in socijalnim in političnim evolucijam zadnjih desetletij. Zastarelost našega volilnega reda naravnost kriči po reformi. Temu splošnemu klicu se končno niso mogli več odtezati tudi gospodje, ki gospodujejo v mestnem in deželnem zboru.
Tako so prišli, prisiljeni v to od javnega mnenja in gotovo zelo neradi pod konec leta 1898 z načrtom za preosnovo našega volilnega reda.
Ali ne vprašujte nas, kako je bil prikrojen ta volilni načrt! Tendencija mu je bila vidno zarisana na čelu. Prikrojili so ta načrt tako, da so bili že v naprej gotovi, d ;t gavladanebo mogla predložiti v cesarsko potrjenje. Bil je to tako reakcijonaren nestvor, da bi ga niti največi prijatelj naše gospode, pa bil tudi sam Ga-ribaldi — ako bi bil namestnik tržaški — ne mogel priporočiti osrednji vladi. Če bi imel namreč le iskrico vesti in političnega poštenja v sebi!
Gospodje 60 naslonili sicer svoj načrt na-princip splošne volilne pravice, ali vsprejeli ho vanj reakcijonamo in hegemonistično določilo, daje vse zastopnike mesta i n o k o 1 i c e v o 1 i t i n a enolisto! Z drugimi besedami : jeden sam glas relativne
__P OJ) L I S T E K._____
Kako se da doseči večje soglasje
med domačo In šolsko nzgojo?
Čita] na okrajni uč. konferenci St. Ferluga.
Iz navedenega tudi sledi, da so neizčrpni viii in dobri pripomočki odgoje „šolske knjižnice"4. Vsaka šola naj bi imela dobro urejeno biblijoteko*). Koliko dobrega zrnja bi prihajalo potom knjižnice med ljudstvo! A knjige naj bi se ne posojevale samo šolski, ampak tudi odrasli mladini in starejim ljudem. Namesto brezdelnosti, pohajanja in posedanja po gostilnah, — kratkočasja, ki po nepotrebnem mnogo stane in je pravi vir kregu, prepiru in nesreči v družinah, — namesto tega, pravim, naj bi ljudstvo čitalo ter tako nadaljevalo srečonosno delo, ki mu je temelj postavila dola. Zamore kedo oporekati, da bi to ne množilo soglasja vzgoje med domom in šolo ?
Da se pa vzbudi zanimanje za lepo čtivo, naj bi učitelj čital učencem v šoli pred
*) Velikansko knjižnico ima v Trstu ftoia ^Oinseppe Panoi*. Knjige t* biMijotehc se poso-juieio ljudstvu sploh, kar je rse hvale vredno.
poukom take sestavke in povesti, ki imajo upliv na dušni razvoj učencev, na njihovo nravnost in na njihovo srce. Učencem bo to vzbujalo željo po vživanju siičnih knjig in radi jih bodo čitali doma, da sliši tudi dru žina. — Stariši, — videči veliko korist od domače šole, blagoslovljali bodo njeno lepo, blagodejno delovanje in se s tem vjemali se šolsko odgojo in jo radi podpirali.
Ena najlepših knjig, kar jih svet pozna in ki je namenjena, da visoko dvigne zastavo soglasja med šolo in domom, pa je De Ami-cis-ev „Cuore", imenovan un libro d'oro Dobiti jo je tudi ▼ slovenskem prevodu (Janja Miklavčič). Ta knjiga nqj bi se nahajala v biblijoteki vsake Sole in naj bi se Čitala v učilnici in doma. Kogar tako čitanje, Iger je prizorov do dna dnše segajočih, kogar taki izgledi hvaležnosti, požrtvovalnosti in sploh presrčne udanosti in Jjubezni ne ganejo, ta ni človek.
V dokaz soglasja kakor&nega propagira de Amicis dovolite mi navesti iz omenjene njegove knjige v originala nekaj takih odstavkov, ki združeni v celoto, se tako-le glase: Figlio mio! (Govori oče sina). „Ama fl tuo maestro, perche tuo padre lo amae loj rispetta ; perche egli consacra la vita al bene di tasti ragazzi che lo dimenticheraiino ; amalo perchfe ti apre e a' illumina 1* intelli-geoza e ti educa 1' animo. ....Ama il tuo maestro, perchč appartiene a quelL» gr&nde famiglia d' insegnanti elementari, i pitali sodo
come i padri intellettuali dei milioni di ragazzi che ereseon con te; i lavoratori m al ricompensati che preparano al nostro paese un popolo migliore del presente. Io non son contento deli' atfettto che hai per me, se noa ne hai pure per tutti coloro che ti fanno del bene, e fra questi il tuo maestro e il primo. — Amalo tjnando ti accarezza e tjuando ti rimprovera, quando e giusto e quando ti par che sia ingiusto; amalo quando č allegro ed affabile, e amalo anehe di piti quando lo vedi triste. Amalo sempre, e pronuncia sempre con riverenza questo nome — maestro — che dopo quello di padre, e il piii nobile, il piu dolce nome che possa dare un uomo ad un altr' uomo".
Je potreba še povdarjati, da utrjujejo take besede soglasje med učilno in domačo hišo ?
— Ravno tako lepo uči v isti knjigi mati svojega sinka : „La scuola e una madre. Earico mio: essa ti levo dalle mie braccia che parlavi appena, e ora mi ti rende grande, forte, buono, studioso: sia benedetta, e tu non dimenticarla mai piti, figliuol mio. Oh! e impossibile che tu la dimentichi. Ti farai uomo, girerai il mondot vedrai delle cittžt immenae e dei monumenti maravigliosi, e ti seorderai anehe di molti fra qaesti; ma quel modesto edifizio bianco, con quelle persiane chiuse, e que) piccolo giardino, dove sboccio il primo fiore della tua intelligenza, tu lo vedrai fino ali' ultimo giorno della tua Tita,
come io vedro la časa in cui sentii la tua voće per la prima voltau. — Niso take besede pravo soglasje? Otroci naj bi se učili na pamet med drugim tudi takih sestavkov, iz kojih veje prava korist šole n. pr.
Potrebna je šola za mlade ljudi itd.; ali: Šola bod' pozdravljena itd. — Kako bi prijetno delo starišem, ako bi otroci vpričo njih glasno čitali — v svrho naučenja na pamet — sestavke h la „Maestro caro".
Napisal sem to priprosto, a lepo pesmico, ker se mi zdi kakor „ustvarjena" za-to, dii rodi množi in okrepi soglasje med šolo in domom. Ker razumemo vsi laško evo je v originala :
„Maestro caro, padre al mio cuore, Con nuovo ardore, t' aseolterd. E nella časa la trta parola, !	Qoai nella scuola mi guideri.
E me veggendo buono, obbediente, A te la gen te benedir&".
Doma bom isti kakor v šoli, ker me bo vodila tvoja beseda, blagi učitelj. Ia stariši in drugi ljudje, videči me pridnega in ubogljivega, blagoslovljali bodo tebe in delo tvoje in tvoj trud.
Če slišijo stariši svojo lastno kri, kako se z veseljem uči tako lepih, uzornih besedi, se-li jim ne vzbudi ▼ srcih prava zadovoljnost do učitelja in ljubezen do šole ? Ni-li to pravo soglasje, ki ima vladati med šolo ia domom ?
(Pride ie.)
Str^n II
»EDINOSTc štev. 45.
V Trstu, dne 14. februvarija 1907
večine bi lahko odločil, da bi bili vsi zastopniki pristali eno stranke: dočim bi druge stranke prebivalstva, ki bi ostalo le za en glas v manjšini, ne imele — nobenega. Ce nc bi bilo to najhuji udarec v obraz najele-inentaraejemu pojmu o pravičnosti, potem jednostavno ne vemo, kaj je pravičnost.
In res je vladni zastopnik takoj v drugi seji deželnega zbora dne 5. jan. 189^ podal izjavo, da že radi tega določila vlada ne bi mogla predložiti predloženega uač:ta v cesarsko potrjenje. Da ta izjava vladnega zastopnika ni bogve kako užalostila italijanske gospodovalne stranke, priča dejstvo. da so še v istej seji na predlog — če se ne motimo — poslanca Rascovicha sklenili, da je načrt vrniti odseku. Saj so dosegli, kar so hoteli: rešitev vprašanja se je zopet odložila na nedoločen čas. ostalo je lepo pri 6tarem.
V letu 1902 so prišli z novim načrtom pred deželni zbor. V seji dne 4. julija je tedanji slovenski poslane dr. G regorin z daljšim govorom posegel v razpravo, da označi svoje in svojih somišljenikov stališče nasproti predloženemu načrtu. In to -tališče je bilo dano samo po sebi: po raonstruozno-sti, krivičnosti in neliberalnosti 'nameravane reforme. Naglašal je, da tudi tega uačrta vlada absolutno ne bo mogla predložiti v potrjenje. Zato je uveijen. da ta načrt le obogati arhiv dolge vrste nepotrjenih sklepov' našega deželnega zbora. Načrt da je prikrojen po n^jnemodernejem naziranju ter se j profivi načelom pravičnosti in zakonitosti.! Gospoda so namreč izključili od volilne pravice vseh, ki plačujejo davek od svojih dohodkov, kar direktno nasprotuje državnemu zakonu j od 21. decembra 1867. ki določa, da aktivna in i pasivna volilna pravica v kaki občini gre vsem j državljanom, ki bivajo v občini in plačujejo davek od svojega nepremičnega posestva, od] svoje obrti in od svojih dohodkov, in to; noti istimi pogoji kakor pripadnikom občine.: Drž. zakon govori menda dovolj jasno in dr. 'tregorin je v svojem govoru posebno opozarjal na določilo splošnega zakona in jim povedal, da predloženi načrt za volilno reformo že radi tega določila ne more zadobiti potrjeiya. Gospoda so namreč v svojem načrtu izključili od volilne pravice vseh, ki plačujejo davke od osebnih dohodkov in ki s svojim telesnim in duševnim delom prispevajo za javno splošno dobrostanje.
Na to porazno konstatacijo nasprotstvaj med predloženim načrtom in splošnim državnim zakonom ni vedel vodja večine, dr. Venezian — ki sicer ne prihaja lahko v zadrego tudi v naj teža vnejih situvacijah — ni vedel odgovoriti druzega, nego da se nadeja, da na usta dr a. Gregorina ni g o-1 v o r i 1 a v I a d a !! In res se je v oni seji dogodilo nekaj, kar je podkrepljalo to nado : dra. Veneziana: vladni zastopnik je izgubil jezik — je molčal?
Nu, dr. Gregorin res ni imel mandata od vlade, naj govori v nje imenu, ali — dob^r prerok je bil. Toda dr. Venezian in družba so vendar dosegli svoj stari namen : vprašanje volilne reforme se je zopet zategnilo.
Sedaj pa prihajajo v tretjič — z istim namenom. In če smo rekli, da sta bila prejšnja načrta reakcij onarna, moremo reči o sedanjem, da je prava reakcijonarna grozota. a!i, kakor smo rekli že včeraj : infamija in atentat na posestno stanje slovenskega prebivalstva okolice. Ne kaže, da bi se danes spuibdi v podrobno žigosanje tega najnove-jega nestvora naših „očetov", ker smo u ver* jeni, da store t j m.§i poslanci v deželnem zboru na izdatneji način, nego bi mogli in znali mi.
L? t "Ito bedi rečeno, da igra gospodovalna stranka s tem veleresnim vprašanjem političnega vstajenja dosedaj brezpravnih frivolno, infernalno igro, ki jim prinaša ugodnosti na več strani. S tem, da predlagajo načrte, ki jih vlada jednostavno ne more in n<* sme predložiti v potrjenje, stavljajo sebe pred javnostjo v lepo luč, dočim pada ves odij na vlado, češ: saj mi hočemo izvesti volilno reformo, ali vlada nam ne dopušča tega. Vstvarjajo si zelo ugoden položaj, ki jim kaže dobiček na vsak način. Če vlada ne predloži načrta v potrjenje, so dosegli, kar so hoteli — ostane vse pri starem — in morejo vrhu tega zabavljati na vlado, a sebe obdajati z glorijolo nekakega mučeništva. Če pa bi 6e zgodilo — na kar pa ni možno niti misliti po našem naziranju — da ta nestvor predloži v potrjeuje, potem pa so dosegli — že več: posrečilo se jim je politično ubojstvo nad tržaškimi Slovenci in zagotovili bi si gospodstvo Še v veči meri.
Ali tu treba spregovoriti resno besedo na adreso vlade. Ali ne vidi, kako gospoda tirajo drzno igro z vprašanjem volilne reforme in — žnjo, z vlado ? !! Tej igri bi morala vlada enkrat storiti konec, če že vidi, da gospodovalna stranka niti ne misli na pošteno volilno reformo — tako, ki bi jo pravična in vestna vlada mogla priporočiti v potrjenje — pa naj ona. vlada sama pride pred deželni zbor s primernim načrtom. S tem odvali od sebe odij nasprotnosti proti volilni reformi in ga zvali na njih, ki so v resnici krivi, da ne more priti do moderne in pravične volilne reforme. Če ne stori tega, bo dalje stala v grdi luči in bo na vsak način še dalje v sino neugodnem položaja : če ne predloži iiačrt večine v odobrenje, bodo Italijani valili odij naqjo: če ga
predloži, izzove med tržaSkimi Slovenci vihar, a mi bomo skrbeli, da ta vihar ne ostane lokaliziran.
Torej : vlada n^j pride čim prej z energičnim in pravičnim dejanjem !
škandali na Ogrskem.
Na Ogrskem so škandali na dnevnem redu. Se se ni javnost nomirila radi jodne škandalozne afere, že prihaja druga na dan Tako poročajo sedaj iz Budimpešte o novem škandalu, v katerega je baje zapleten isti poslanec Lengvel, ki je nastopil kakor neizprosen tožnik proti padšemu ministru Polo-nvi ju. Na računarskem dvoru da so prišli na sled. da so zmanjkali iz arhiva trije dokumenti nanašajoči se na dopisovanje raču-narskega dvora z ministrom za trgovino. O tem dogodku je bila Jobveščena policija, ki je uvela poizvedovanja in prišla pri tem na sled, da se oni trije dokumenti nahajajo v rokah poslanca Lengvela, ki da je dal nekemu fotografu nalog, naj te dokumente fotografira in naj potem izroči njemu negative in originale. Policija je naložila fotografu, naj le napravi negative, ali nekoliko teh naj pridrži zanjo. Pozneje je posl. Lengyel res prišel po dokumente in negative, ali čim je zapustil fotografa, je prišlo nekoliko policijskih agen-toz, ki so vsprejeli tri kopije in jih odnesli na policijsko ravnateljstvo. Policija je bila { vso noč po konci, da je vršila nadaljna poizvedovanja, ter zaslišavala razne osebo. Poročilo iz Budimpešte pravi, da je po tej aferi kompromitovanih več uglednih oseb. Poslanec Lengvel je izjavil nekemu časnikarju : Nikogar ne vspodbujam, naj krade, ali ne bi bil političen mož, ako bi odklonil dokumente, ki bi utegnili biti koristni. Sicer pa dotični dokumenti niso bili namenjeni za javnost. Nič ne vem o preiskavah policije, vem pa, da se nadzoruje mene in mojo pisarno. Če misli policija, da se dokumenti nahajajo pri meni, naj le pride in uvede hišno preiskavo : ves svoj arhiv jej stavljam na razpolago.
Fletno je to na Ogrskem urejeno z javno moralo: koalicija stavlja na zatožno klop bivšega ministerskega predsednika Fejervary-ja radi nekorektnega postopanja zlorabe uradne oblasti in trošenja državnega denarja v koru pcijske namene : potem nastopa člen koalicije Lengyel in obdolžuje ministra iz iste koalicije dejanj, ki jib obsojata kazenski zakon in javna morala; sedaj pa prihaja policija — gotovo po nalogu koalicijske vlade — ter zasleduje člena koalicije radi tatvine važnih dokumentov. Tako fotografirajo mad-jarski velmoži eden druzega in dovajajo svet do uverjenja, da so vsi — črni. Vprašanje je k večemu le Še to : kdo je bolj črn ? !!
Kako se v Bosni pripravlja svoboda tiska?
Nekega dne je ogrski ministerski predsednik Wekerle omenil v ogrsko-hrvatskem skupnem saboru, da se v Bosni resno pripravlja svoboda tiska. To isto je izjavil v delegacijah tudi baron Burian. Med tem pa se v Bosni liberalna reforma pripravlja na zelo čuden način. Pred nekoliko dnevi je bosanska vlada obnovila naredbo, s katero se vsem uradnikom prepoveduje sodelovati v listih zven Bosne, ako niso poprej vladi predložili svojih stvari. Ta prepoved se ne tiče samo političnih člankov, ampak vseh dopisov sploh. Ne smeš pisati ne v znanstveni, ne v belitristični list, ako ne pošiljaš svojega spisa vladi v oceno. Cenzura pa deluje seveda tako hitro, da je vsako, pa bilo tudi le znanstveno sodelovanje nemožno, ker uradno dovoljenje za obeloda-njenje prihaja po — nekoliko mesecih. Ta naredba je obstajala že popred; a sedaj, ko se baje pripravlja svoboda tiska, jo vlada obnovlja in kliče v spomin svojemu uradniš-tvu. Vsekako je značilno, kakovo razpoloženje vlada v Bosni za „svobodo" tiska.
V tej stvari javlja včerajšnja brzojavka iz Sarajeva: Zakon o tisku za okupirani pokrajini, že potrjen od cesarja, se je že vrnil bosansko-hercego vinski vladi, ki pripravlja sedaj izvrševalne naredbe. Na vladi kakor centralni oblasti, kakor tudi na okrožnih oblastih v Banjaluki, Tuzli, Travniku, Mostarju se ustanove uradi za časnikarske stvari, ki jim ne bodo pridodeljeni samo politični ampak tudi sodni uradniki. Potija se, da novi zakon vzdržuje obvezo kavcije, k i da bo celo j ako visoka. Zakon stopi v veljavo z dnem 1. julija.
Vsekako kaže tudi to poročilo, kako počasi in nerado dozoreva svoboda tiska pod avstrijsko upravo.
Poljski šolski štrajk na Poznanjskem.
Iz Poznanja poročajo : Radi šolskega štrajka je vlada mnogim občinam odvzela državno podporo, tako, da morajo mnoge plačevati 250 odstotkov šolskih davkov. Šest-inšestdeset očetov štrajkujočih otrok v Ho-henzalu in okolici je s< dišče obsodilo v globe, ker so njihovi otroci zamudili nastopiti kazni, v katere so bili obsojeni radi tega, ker niso ker niso hoteli prisostvovati nemškemu šolskemu pouku. Obsojeni so vložili priziv, ki ga je pa više sodišče zavrnilo.
Iz Toruna poročajo : „Doslej je bilo 12 duhovnikov obsojenih na podlagi kancelpara-grafa na 11 mesecev in šest tednov ječe, oziroma trdnjavskega zapora. Radi š čuvanj a k neposlušnosti sta bila pa obsojena dva duhovnika in deset urednikov t globe v skupnem znesku 7060 mark. Pet drugih urednikov
in neka druga oseba so bile obsojene v ječo 23 mesecev in dveh tednov.
„Kuryer Poznanjski* poroča, da je bil njegov odgovorni urednik Žiolkowski obsojen v globo 2250 mark, ker je priobčil več člankov o šolskem štrajku. Proti njemu je radi šolskega štrajka naperjenih Še šest kazenskih razprav.	_
Dogodki na Ruskem.
Zmaga opozicije v Odesi.
Iz Odese poročajo, da so na volitvah volilnih mož zmagale združene kadetne in socijalistične stranke, in sicer so od 80 mandatov dobile 76.
Drobne politične vesti.
Ureditev učiteljskih plač na Ogrskem. Danes predloži naučni minister grof Apponv ogrski zbornici zakonski načrt glede ureditve učiteljskih plač.
Preganjanje narodnosti na Ogrskem. Požunsko porotno sodišče je obsodilo nekega Robeita Schwacha radi šču-vanja proti madjarski narodnosti, ki je je baje zagrešil v več Člankih, priobčenih v listu „Jurigai*1, na eno leto ječe in 100 kron globe. Toliko državno pravdništvo, kolikor obsojena sta izjavila da se s kaznijo zadovoljujeta, tako, da je ista postala takoj pravomočua.
Bosanske poštne znamke, ki so bile uvedene v promet početkom meseca novembra, namerava bosanska vlada kakor poročajo iz Sarajeva, — v kratkem času spremeniti. Ta sprememba se ima izvesti samo v velikosti, ker so sedanje znamke prevelike in radi tega neokretne.
Proti bivšim poslancem. Z Dunaja javljajo, da so državna pravdništva dobila nalog, naj takoj postopajo proti onim bivšim državnim poslancem, ki niso deželni poslanci, ki so zapleteni v kazenske stvari. Radi tega je grof Sternberg že odpotoval v Švico.	^^^^^^^
Dnevne vesti
Odbor političnega društva „Edinost" ima dre vi ob 8. uri in pol sejo. Na dnevnem redu so važni predmeti ter so naprošeni gg. odborniki, da se seje gotovo udeleže.
Naš podlistek. Kakor smo že naznanili, začne izhajati v kratkem v našem listu veliki amerikanski roman „V o h u na, ki ga \ je spisal James Fennimore Cooper. Ta roman ' je znan po vsem svetu in je donesel pišate- i lju velikansko slavo. Doživel je „Vohun" ali, i kakor se imenuje v originalu, „The Spy" v Ameriki nešteto izdaj in je ondi še vedno < ena najbolj priljubljenih knjig, preveden je danes že na vse jezike in mislimo, da nismo mogli storiti boljšega, ko smo poskrbeli, da ga podamo tudi Slovencem v dobrem prevodu. In zdi se nam potrebno, da opozorimo cenjene čitatelje že vnapred na imenitnost tega romana. Dejanje „Vohuna" se vrši za časa pravih bojev, ki so jih bili Amerikanci za to svojo svobodo, katere se radujejo danes, in slike teh bojev, junakov, romantičnih krajev, življenja kolonistov itd. so velezanimive, polne čudovit krasot, in včasih kar začarajo človeka. To je od konca in kraja povest, katere vsaka stran je užitek, in upamo, da si pridobimo ž njo hvaležnost svojih čitatelje v. i Izhajal bo „Vohun" skoz več mesecev sleherni dan v podlistku „Edinosti", izvzemši nedeljskih številk, ki bodo, kakor doslej, prinašale vedno samo kratke, zaključene feljtone.
Nov odvetnik v Trstu. Odvetniško pisarno je odprl tu v Trstu — Piazza S. Cat-terina št. 4, II. nadstr. — gospod dr. Fran Brnčic, doslej koncipijent v pisarni odvetnikov drov. Gregorina in Slavika.
Tržaški deželni zbor bo baje sklican, kakor poročajo z Dunaja, na dan 25. febru-I varja.
„Slovencu" v album. „Slovenčeve" tatarske vesti o volilnem gibanju v Istri, o pro- j pali kandidaturi g. prof. Spinčiča, o velikem j ogorčenju, o bližajočih se usodnih dogodkih v razmerju med Hrvati in Slovenci, o grdem rogoviljenju „tržaških krogov" proti Spinčiću itd. itd. smo že ožigosali po zaslugi in jih pognali tja v kraljestvo drznih — izmišljotin.
To izmišljene vesti je prinesla prva neka „izvirna brzojavka" v „Hrvatski Kruni" v Žadru. a po njej jo je posnel menda tudi „Slovenec", da-si je imela na čelu od daleč viden znak — neverjetnosti.
„Slovencu" sporočamo, kaj piše o vseh teh tatarskih vesteh pulski „Omnibus" potem, ko je citiral te vesti:
„Ne prinašamo tpga, da bi pobih te „izvirne brzojavke", ker bi bili zmedeneji nego oni, ki je napisal te brzojavke. Ali prinašamo to, da se vidi, kakove „izvirne brzo-javke"4 se kujejo, ko je človek v „nočni službi". — (Ta apostrofa aludira na nočno službo pri „Hrvatski Kruni").
Vemo, da do naše besede „Slovenec" ne drži mnogo in smo se že spoprijaznili s tem dejstvom. Ali „Omnibusu", ki je blizu možem, kakoršen je dr. Laginja, mora pa že verjeti, da je res, kar smo mu zaklicali zadnjič: da hlastno pobira tudi največo bedastočo, ako se le da izkoriščati proti „tržaškim krogom".
— „Piccolo" o načrtu volilne reforme. Mi smo že povedali, kaj in kako sodimo o načrtu volilne reforme, ki ga je izdelal naš deželni odbor. A če je načrt sam prava infamija na škodo slovenske okolice,
i moramo pa komentar, ki ga prinaša včeraj-i šnji „Piccolo" označiti kakor najdrzneje in najnesramneje farizejstvo. S tem farizejstvom I se bomo še pečali. Ali ne moremo si kaj, da ne bi v stigmatiziranje tega farizejstva in ko-! medijaštva navedli tu trditve, ki jo čitamo v i laškem listu : da v načrtu volilne reforme do-; prinaša mesto okolici toliko žrtev, kakoršnje 'ne bi doprinesla morda nobena druga na-; rodna stranka v tej državi!
Kar je torej v resnici le poskus narodnega in političnega ubojstva, označa laško ! glasilo kakor žrtev — kakor izliv brezpri-• merne generoznosti! Je-li možno še viAe v ■ hinavstvu in farizejstvu ? Kaj tacega mora priti le od brezprimerno drznega železnegu | čela, ki ne pozna rdečice — srama! Nu, kolikor bo v naši moči, hočemo skrbeti, da široka javnost ne bo gledala „Piccolovega4* zlatega sleparskega videza, marveč realno črne namere, ki so vodili može — sestav-ljalce tega načrta. Te črne namere se ne smejo uresničiti, pa naj stane, kar hoče. Neusmiljeno hočemo jim trgati z obraza krinku lepih in lažnjivih fraz, ki si jo nadevljejo \ „Piccolu". Gospoda so slovenski okolici drzno zalučali rokovico, tržaškemu Slovenstvu pa je v dolžnost, da jo pobere in da odločno izvo-juje ta usiljeni mu boj za — politično in narodno Življenje.
Ogni giorno una. Pod tem naslovom nam pišejo : Rojan^ka poštarica je radi žaljenja naše narodnosti, postala austrijsko-uradno-slavna. Čital sera večkrat v „Edinosti"* in tudi izvedel o direktnih pritožbah strank na tukajšnje c. kr. poštno ravnateljstvo ter mislil, da se je v tem pogledu vendar nekoliko na bolje obrnilo. Radovedno podal sem se, da dvignem ovoj tiskovin, naslovljen (seveda slovensko) na naše društvo. Dospevši v urad sem po naše, ali uljudno pozdravil ter predložil nakaznico. Namesto dolžnega odzdrava dobil sem pa porogljiv zasmek. na kar mi je nemo predložila zavitek not ter tudi nemo s prstom pokazala na št. 42. Posnemajoč njo sem tudi jaz nemo čakal, kaj bo iz tega. Ona: „Zahlen sie doch 42 Heller!" Tedaj me je pa pograbila opravičena, sveta jeza. Zatrobil sem jej par grenkih in odštel tistife 42 stotink. Tn ko bi mi bila le kaj odgovarjala, bi v tisti mladeniški razburjenosti nu-pravil njo in s tem sebe — nesrečnega.
Kaj vendar misli (po večletnih mnogih pritožbah) slavno c. kr. poštno ravnatelistvo slednjič ukreniti ? Morda naj ostane še pn starem zanemarjenim, škodljivim in žal|ivim uradovanju ? Treba se bo pritožiti na kom-petentnejše mesto, kajti pri tukajšnjem ravnateljstvu so gospodje preveč naklonjeni tej za rojansko pošto dokazano nesposobni devici poštarici.
V opozorjenje njim, ki iščejo službo !
Prejeli smo: Nekateri iščejo službe potom svojih znancev. Drugi zopet se obračajo do raznih agencij, da bi prišli do vsakdanjega kruha. Ali po navadi so ti poslednji ljuto prevarjeni. Ti reveži dajajo agencijam včasih svoj zadnji novčič — zastonj. Vsakdo, ki išče službo, mora — čim se je predstavil v agenciji — plačati po 2 in celo (ako se ne motim) po 4 krone. Po tem pa leta in lota daii na dan k agenciji poizvedat, da-li ni že zanj dobljena služba, dokler se ne naveliča, in potem je mož, kakoršen je bil popred.
Često razpisujejo agencije tudi po listiL službe, za katere je potrebna kavcija. Ah siromaku, ki ne more položiti kavcije, ne pravijo na agenciji takoj, da te službe ne more dobiti in mu nič ne omenjajo o kavciji, mar-I več iztirjujejo od njega kronice in ga — 1 vlečejo za nos. Čez dolgo še le doznava, du : treba kavcije, ki je on ne more položiti. In tako ostaja zopet brez službe.
Njih pa, ki morejo položiti kavcye, svetujemo, naj dobro pazijo kaka je agencija, kateri mislijo izročiti svoj denar.
NaSla se je poštno-hranilnična knjižica na ljudskem plesu v „Narodnem domu" v. imenom Anton Dolenc. Oglasiti se je pri Josipu Čebule na Konkonelu št. 122 blizu Opčin.
O zgorelem — slonu. Včeraj smo poročali, kako je na korzu zgorel neki reklamn: voz tvrdke „lndra Tea". Na vozu je bil slon, — pa ne živ — in ravno ta je bil nekrvava žrtev tega požarja. Ali na slonu jo bil živ otrok; in ta je bil naravnost v nevarnosti, da postane krvava žrtev tega požarja. A to po neodpustni neprevidnosti pripravljalnega odbora, takozvanega „comitato per i festeg-giamenti". Da je bil ta odbor jako nepreviden, izhaja že iz tega, da ni bilo žive duše. ki bi bila priskočila redarjem na pomoč na gašenju tega sicer malega požarja, ki bi pa bil kaj lahko provzročil ogromno nesrečo. Recimo, da bi ne bili redarji takoj izpregh konj od voza ! Ni-li možno, da, skoraj gotovo, da bi se bili konji, čuteči ogenj za seboj, splašili in zdirjali mej množico? Vsakdo si lahko predstavlja, kaj bi bilo navstalo. Kaj pa naj rečemo o dejstvu, da so morah redarji sami vleči voz na trg Goldoni ? Da bi bil odbor bolj previden bi bil organizira; nekake reditelje, ali kakor bi jim žo hoteli reči, ki naj bi bili pazili in bili pripravljeni, da v vsaki slučajnosti priskočijo na pomoč.
Novo pravosodno palačo začno graditi Že na prihodnjo jesen.
Pastirski list. G. škof dr. Nagi je izdal za tekoči postni čas pastirski list, v ka terem govori o potrebi dobre vzgoje ter navaja istočasno sredstva, ki jih je treba uporabljati za dobro vzgojo otrok. Pastirskemu
V Trstu, diie 14. februvarija 1907
»EDINOST« štev. 45
Stran III
listu je priložen postni red za postni čas in
za leto 1907 ter red svetih opravil v Trstu
tri dni pred štirideset danskim postom in v
poetu leta 1907.
C. in kr. vojna mornarica. Z Dunaja
poročajo, da je vojna ladij a „Fran Josip I."
Včeraj dospela v Sangaj, kjer ostane tri
tedne.	. , ....
Našel se je v Sokolovi telovadnici zlat
prstan. Kdor ga je zgubil naj se izvoli oglasiti pri društvenem tajniku bratu Ant. Muha (kavarna Balkan) od 7—8 ure zvečer.
TBŽAfiKA HALA KRONIKA.
pretep mej zakonskima. — Antonija iombač, stanujoča v uhci Rigutti št. 1, ježe TeC časa sodnim potom ločena od svojega soproga Viktorja Gombača. Predsinočnjim 6ta r.fc pa ločena zakonska slučajno srečala na -lici della Barriera vecchia. Najprej grd po-ded, potem grda beseda, a na to grdi vdarci s pestmi in se grše brce z nogami: to jej bil možev pozdrav. — Včeraj je šla Antona na policijo, kjer je povedala ves dogodek.
Zasačen je bil 29-letni težak Fran F., ko je predsinočnjim v neki krčmi v ulici riulia hotel ukrasti novčarko iz žepa dni-iiriu Antonu Bressan. Težak je bil seveda iretovan in odveden na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili.
- - Istotako je bil zasačen predsinočnjim neki krčmi v ulici di Cologna 30-letni sobni iikar Josip A., ko je hotel ukrasti suknjo ininarj«". Ivana Glaviča. Tega so pa pridržali v zaporu.
Svilena ovratna ruta. 21-letni Ivan S., 28 letna Marija K., 27-letni Lenart M. in 30-1. Ana S. so bili predsinočnjim skupaj v kavarni „Costanza-, ki je v ulici del Tor-?ente. Marija K. je poleg njih sedečemu 22-letnemu peku Petru Dugulin vzela — kakor v šali — svileno ruto, ki jo je imel za vragom in ki je vredna 2 kroni 50 stotink. Ko je ona ogledala ruto, jo je izročila enemu svojih tovarišev in tako je šla ruta h rok v roke, dokler ni slednjič Dugulin več vedel, ido rla jo ima. Ko je zahteval, naj inu vr-t aejo ruto, so se pa začeli norčevati iz njega, češ, da njegove rute ne poznajo, da jo niso ve nikdar videli itd. Ko je uvidel, da z lepa ne dobi nazaj svoje rute, je Dugulin pozval redarje in dal aretovati vse štiri. Na policiji e slednjič dobil svojo ruto nazaj, a oni štirje so bili vzeti na zapisnik in potem iz^ puščeni.
Tatinski poskus ? Trgovec z vinom Anton Ceck, ki ima svojo zalogo vina v ulici iella Fouderia št. 12, je prijavil včeraj na □oliciji, da je našel zjutraj, ko je odpiral za-ogo, na vratih gotove znake, da jih je kdo po noči skušal odpreti nasilnim načinom.
Nehvaležnost. Roza Staničič, stanujoča v Liši št. 2 v uhci di Sporcavilla. je predsi-notrjim iz usmiljenja vzela pod streho neko njej popolnoma nepoznano žensko, ki ni imela kam iti spat. A ta ženska jej je včeraj v utro. oihajaje od nje, ukradla 30 kron de-; .arja, katerega je Roza Staničič imela v žepu I nekega krila, ki je bilo obešeno na vratih v j obi, kjer je spala ona neznanka. Roza je rriirtvila dogodek na policiji.
Neslana šala. Prbdsinočnjim ob 8. uri ji pol je šla dninarica Erminija Partegno, rtanujoča v ulici del Molino a Vento, preko ■ jlice deli' Acquedotto. Prišel je tam mimo ije 15-letni kotlarski vajenec Roman U., stanujoči v uhci del Rivo. Ko *e bil že tik nje, e stegnil roko, jo prijel za uho ter jej iz iztrgal uhan z demanti, vreden 20 kron. Jo jo videl neki redar, ki je paglavca takoj | iretoval in ga tiral na policijo, kjer je izjavil, da se je hotel le pošaliti. Bil je izpušen.
Maščeval se je. 38-letni dninar Fran' ki stanuje v ulici del Molin Grande, je: oeki dan minolega tedna delal pri trgovcu s pomarančami Josipu Inzaglia. ki ima svoje orad in zalogo v ulici di Torrr bianca št. 23. Istega dne je Fran M. vzel skrivaj 10 pomaranč, da jih ponese domov. A Inzaglia >2 to opazil ter mu vzel pomarančo in ga s pomočjo nekega težaka tudi pošteno naklestil. Predvčerajšnjim popoludne ob 3. uri sta se Inzaglia in Fran M. srečala v ulici delle Poste nuove, in Fran M. je izrabil to priliko, se maščuje nad Inzagliem : vzel je iz žepa jo>iček ter ga z istim — pa kar zaprtim — •daril po glavi. Inzaglia je pa pozval re-■laria, ki je Frana M. odvedel na policijo, tjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem izustili.
Smeinlc« Pridni hlapci. Irospodar (zavpije) : -1'oae. kaj pa delaš ?" — Tone: „Nič!" — Gospo-iir „K^j delai pa ti, Miha?" — Miha: „Poma-
-	Tonetu!"
DvogUvnlk.
Od leve na desno pove ti beseda dejanje vsaktero, ki storil si je; :iarobe pove, kar — največkrat seveda — to tvoje dejanje koristilo je.
(Reiitev prejšnje : PUST-POST). H«L»dar in vrane. Danes : Valentin, ečenik; Nevesin; Cvetna. — Jutri: Faustin in "ovit. mučenea ; Vujadin; Ljuboslava. — Teinpe--itura vćersj: ob 2. uri popoludne -f- Celzius.
—	Vreme včeraj : deževno.
Društvene vesti in zabave. 1
Pevsko društvo „Kolo" naznanja vsem ^Sčpodom pevcem in gospicam pevkam, da bs v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. ari pop. oev&ka vaja za mešan zbor. Ker se bliža čas •
koncerta, so gg. pevci in pevke naprošeni, da prihajajo redno k vajam, ki se vrše vsako sredo od 8. do 10. ure zvečer in vsako nedelo od 2. do 4. ure pop. — Vsprejemajo se nove pevske moči. Društveni prostori so v ulici S. Francesco št. 2, I. nadstropje.
Darovi. O priliki srebrne poroke Drag. in i Ign. Tance-Ivanke in Antona Caharija-Marije: in Silvestra Caharija darovali so za družbo sv. Cirila in Metodija K 10.40, Denar hrani uprava.	_
Vesti iz Kranjske.
Belokranjska železnica. Ministerstvo za železnice je naznanilo načelniku konsorcija belokranjske železnice grofu H^rrachu, da je pripravljeno dati 10.000 K za trasiranje belokranjske železnice, ako tudi deželni odbor določi v isti namen primerno podporo. Kon-sorcij stori primerne korake.
„Muzejsko društvo za kranjsko '. Že šestnajsto leto obstoji v Ljubljani „Muzejsko društvo za Kranjsko", kateremu glavna naloga je raziskavanje domače zgodovine. V ta namen izdaja društvo svoj mesečnik „Iz-vestija", ki je objavil že lepo število izvrstnih razprav in beležk iz kranjske zgodovine ter temeljitih opisov naravnih znamenitostij lepe naše dežele. Žal da društvo ne nahaja v naši inteligenci one gmotno opore, ki jo v resnici zaslužuje. V ponedeljek zvečer je imelo društvo, ki mu predseduje deželni šolski nadzornik Leveč, svoj občni zbor v prostorih ,.Matice Slovenske". Ne bomo omenjali tukaj običajnih točk dnevnega reda, pač pa pozdravljamo nasvet prof. dr. Uešiča, naj bi odbor resno razmotrival vprašanje, ne bi-li kazalo združiti publikacije tega društva z onimi „Zgodovinskega društva za Spodnji Štajer". Ustanovila bi se na ta način bolje fundirana revija, v kateri bi se vsaj deloma osredotočila raziskovanja na polju slovenske zgodovine. Predlog je bil soglasno vsprejet in upamo, da se ideja tudi vresniči. — Profesor dr. Kos v Gorici je bil v priznanje njegovih zaslug za domačo zgodovino izvoljen častnim členom „Muzejskega društva«.
Promet s tujci na Kranjskem. Dežela kranjska, ki je tako bogata naravnih krasot kakor pač malokatera druga v širni Avstriji, storila je doslej le prav malo za povzdigo j prometa s tujci. Se le v zadnjih letih se je i s primerno reklamo skušalo privabiti tujce v divno našo, gorenjsko stran, deloma pa tudi v kršno Notranjsko in vinorodno Dolenjsko. Zasluga za to gre v prvi vrsti deželni zvezi za pospeševanje prometa s tujci, ki je vkljub pičlim sredstvom vendar že dosegla lepe uspehe. Lansko leto se je na kranjskem promet s tujci znatno pomnožil. Tako se je pomnožilo število tujcev v Ljubljani v primeri s prejšnjim letom za 5200, na Bledu za 10200, v Kamniku za 1020, v Postojni za 2440 itd. Ta promet pomeni za deželo lep dobiček. Naravna krasota dežele in pa primerna reklama bobta gotovo pripomogli, da se bodo tujci še bolj kot doslej začeli zanimati za divno Kranjsko.
„Sokolova maskarada Kot zadnja, a najelegantnejša predpustna veselica vršila se je na pustni torek v „Narodnem domu*4 maška-rada ljubljanskega „Sokola". Obisk je bil sicer nekoliko slabši kakor lansko leto, vendar pa se je prodalo čez 700 vstopnic, kar je pač najboljši dokaz, da ima ta priredba na ljubljansko občinstvo še vedno izredno privlačno silo. Kakor že omenjeno, je ta ma-škarada vsekako najelegantnejša v Ljubljani — to je uspeh, za katerim „Sokol* stremi in katerega je tudi letos popolnoma dosegel.
(Dalje na 4. strani).
Stare umetne zobe
kupuje specijalist v hotelu „BUON PASTORE e METROPOLE" via San Nicolo 3 nadstropje vrata štev. 43 od 3. do 6. ure pop. samo
do sobote 16. februvana.
Tovarna pohištva n
Msaii Le? i Miuzil
ulica detla Četa št. 46 M
ZALOGA: & Piazza Rosario št. I H
Katalogi načrti in proračuni mm
H4T na zahtevo. V H
F: XIV 2077/6, 7 i
t
Dražbeni oklic.
i
Vsled tusodnega sklepa z dne 7. feb. j 1907 E XIV ?2IZ!t prodaja se pri tej sodniji v izbi 43 dne 1. marča 1907 ob to. uri dopoludne pravica obrtne koncesije c. kr. namestniškega svetovalca v Trstu z dne 17. aprila 1901 štev. 22431 (Gew. Reg. ex 1901 štev. 331) za vinotritvo (za kupčijo z vinom).
C. kr. skrajna lodnija za cirilie stvari
v Trstu, odd. XIV., dne 9-/2/1907 Dr. MATTIONI.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. ]. Čermak m (j. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadet.
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m-le oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejemi „Inseratni oddelek-' v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noci se sprejema v „Tiskarni Edinost'.
Odvetnik Dr. FRAN BRNČIĆ
je odprl svojo pisarno
v Trstu, Piazza S. Caterina št. 4, II. nad.
Uradne ure: 8.Vi—I-V« predp. in 4.—6.Vi popol. TELEFON štev. »458,
Posrečilo se nam je sestaviti	PARIZ velika nagrada in
spopolnjen m patentiran brii stroj za nogavice * z,ata medalja'
THE VICTOMA
s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonoano domačo obrt s proizvajanjem nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE VICTORIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi saatonj in poitnin* prosto. — Odpošilja centrala:
The Oictoria Stocking-Coom t Co.
TUST, Corso St. 17. f— Iščejo se resni zastopniki. — Corso >vt. 17.
Mnenje gosp. Dr. Rbdallah Tabib
Gospod J. SERRAVALLO
FEZ (MAROKO)
TRST
Hvala bodi Allahu /
Itabil sem Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SER-
RA VALL O (Vino di China Ferruginoso Serravallo) za več mojih bolnikov in priznajem ga v vsakem slučaju kakor izvrstno in vspe&no zdravilo, tako, da ne bi mogel biti brez njega.
FEZ, 16. Moharram 1322.
Doktor ABDALLAH TABIB.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare
_ plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih
__ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
erossol
Asfaltirani kartoni, iaolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, kar bolna asfalti in drogi proizvodi iz asfalta in k a trama, opolala olja, mast za stroja,	za vozove, priznane in najbolje znamka (registrirane)
mast za vagone, mast-vasslina za koža, mast za orožja, voičilo za 6svlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspeftneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
revmatizmu in protinu
TEKOČINA GODINfl
prirejena v Trstu Rafaeli $o*na, lekarna „JIU JMonna kila Salate" pri Od lekarnarjev : sv. Ucoln in Josipa Solina, lekarna >f\Y Ifea', faraeto h.
Steklenica sune K 1-40. Is totiMM odrottjft manje od 4 rteklenic proti polk po^n ali proti aatkapmtai poMjatr« aneeka 7 K fraoko] poitnine in garojaj
Stran IV
►EDINOST« štv. 4r>.
Premestitev ljubljanskih domobrancev. Kakor smo že poročali, bo početkom meseca maja poveljništvo 56. pehotne brigade iz Ljubliane premeščeno v Gorico. Istodobuo zapusti Ljubljano tudi 27. domobranski polk, ki nastopi na Goriškem obmejno službo proti Italiji.	_
Vesti iz Gopiske.
Hilarijanska tiskarna. Ustanovili so jo pred tridisetimi leti slovenski in italijansko duhovniki. Začetkoma so se dobro razumeli. kmalo je postala le domf-na laških gospodov, kjer so tiskali svoje liste na škodo slovenskih delničarjev. Doživela je mnogo ostrih kriz in medsebojnih prepirov Pred kratkim je priobčil list „Eco del Litorale ' nesramen podlistek o surovosti in neizobraže-nosti Slovencev iz peresa nekega mizarja: na kateri podlistek je „Primorski list" reagiral. Iz tega je navstala precej dolga polemika, kateri je naredil knezonadškot konec, poklicavši od andiendum verbum duševna uredniku obeli katoliških listov. Slovenski se je vdal, laški pa je omenil, da bo že znal braniti se po drugi poti vzlic prepovedi cerkvene oblasti. Slovenski delničarji (in teh je mnogo) so J„Hilarijanki tiskarni" odpovedali svoje deleže in prišla bi bila na boben, da je ni kupila „Banca friulana", v kateri gospodari prošt F a i d u t ti, ki je duševen oče in absoluten gospodar listov „Eco del Litorale" in „Popolo", ki mu služita v to, da bi bil izvoljen v državni zbor. „Banca friulana" je kuupila tiskarno za pravo bagatelo, a mora Slovencem izplačati njih deleže.
Laška demonstracija pred nadSko-fijo V Gorici. V ponedeljek ob osmi uri zvečer pripodile so se po Travniku v nadškofijsko ulico štiri poznane laške šeme z godali v neštevilnem spremstvu otrok, fakinaže in gospodov in gospa v rokovicah. Pred škofovo palačo, kjer je cesta najožja, so se vstavili in svirali znane laške komade. Množica je odobravala to ostudno početje z raznimi surovostmi in nesramnimi slabimi dovtipi na škofa. Vse je trajalo precej časa, a stražarja, da bi naredil temu konec, nobenega. Znak časa I
Razne vesti.
Ženski kočij aii v Parizu nimajo sreče. Kakor poroča „Eclair", je nedavno zopet zahtevalo 9 ženskih, da bi jih pripustili k kočijažkemu obrtu, toda na praktičnem izpitu so vse propadle. Izpitni pogoji so zelo strogi in zahtevajo izlasti povsem natančno znanje „zemljepisja" mesta Pariza.
Petna st volkov je napadlo na lovu blizo Kološvara stavbenika Novotnega. Volkovi so raztrgali oba psa, a Novotny je zveri odganjal s streli, dokler mu niso prišli na pomoč.
Devetdesetleten ženin. V Tre vizu na Benečanskem se jo pred nekoliko dnevi vršila redka por«ta. Ženin je bil devetdeset-letni prodajalec zelenjave Giovanni Sinigaglia, ki se je strastno zaljubil v dvainsedemdeset-letno deklo Klaro Colonni ter jo sedaj tudi poročil.
Uradno potrjena lepota je neka služabnica v Jastrovu. V neki v obllžju nahajajoči se vasi je župan izdal poselsko knjižico ter je spopolnil znake deklice pod rubriko „posebna znamenja" : „Okrogel, 1 c p obraz !"
Cesar poj de na Riviero. „Fremden-blatt" poroča, da je za sredo meseca marca najet v St. Martinu na Rivieri hotel za avstrijskega cesarja.
f I) mitri j Ivanović Mendelejev. V Petrogradu je umrl 2. t. m. Dmitrij Iva-nović Mendelejev. eden največih sedanjih kemikov. Rodil se je dne 7. iebrnvarija 1843 v Tobolsku v Sibiriji kakor sedemnajsto in naj mlaje dete gimnazijskega ravnatelja Ivana Pavloviča Mendelejeva. Kmalo po njegovem rojstvu mu je oče oslepel in umrl. Vdova in mati njegova je ustanovila v Tobolsku steklarno, od česar je precej dcbro izhajala. Mladi Mendelejev je zvršil gimnazijske nauke v Tobolsku ter se je potem podal v Petro-grad, kjer se je na tamošnjem vseučilišču vpisal na kemijo. Z vseučilišča je šel kakor profesor na pedagoški zavod.
Iz Petrograda je bil premeščen v Sim-feropol, a od tamkaj za časa krimske vojne v Odeso. Koje položil magisterijat iz kemije, je postal docent na petrogradskem vseučilišču. Že kakor docent je napisal več razprav o kemiji, ki so vzbudile občo pozornost. Pozneje je postal doktor kemije in redni profesor kemije na vseučilišču v Petrogradu. Leta 1869 je Mendelejev izdal svoje znamenito delo : „Osnovi kemije", ki je v področju kemije izzvala pnvo revolucijo. Leta 1890 je bil upokojen. Umrl je kakor obče priznan in slavljen učenjak. Car ga je ukazal pokopati na državne stroške.
Avstroogrski generali. Po najno-vqem izkazu je bilo 1. januarija v avstro-ogrski armadi in ▼ domobranstvu 310 aktivnih in 654 umirovljenih generalov. Med aktivnimi je bilo r' generalov topništva ali konjaništva $9 (med temi 6 nadvojvod); podmaršalov 86 (med temi 1 nadvojvoda), generalnih majorjev 183 (med temi 2 nadvojvode). Od umirovljenih je bilo ; generalov topništva ali konjenik tv a 71, podmaršalov 258, generalnih majorjev 395, izven službe je generalov topaiitva ali konjeništva 4, podmaršalov 15, generalnih majorjev 19, skupno 38.
Drag strel Najstarejši sin kralja Ludvika XV. je rad hodil na lov, toda ta
mladi kraljevski lovec je bil svojim lovskim drugam zelo nevaren. Dne 21. avgusta 1757 je zgrešil svoj plen, ali ubil je zato vojvodo tle la Brussiere de Ohambov. Kralj je dal ; vdovi in naslednikom vojvode letno pokojnino j 6000 irankov. Revolucija je odpravila vse l pokojnine, ki so bile ostale od kraljestva, i Toda zakon od 22. avgusta 1790 je priznal tri pokojnine. Med te je spadala tudi ona na direktne potomce vojvode de la Brussiere de Ohambois. Leta 1903 sta bila še edina naslednika žrtve francoskega prestolonaslednika grof Sainte Albegonde in njegova sestra mar-I kiza Champagne-Bourav. Republika je plačala 1 obema po 3000 frankov. Ko je pa koncem leta 1903 umrl grof Saint-Abegande, ni hotela francuska vlada izplačati njegovi sestri druge polovice, torej skupno 6000 frankov. Markiza je na državnem svetu vložila tožbo. Francosko je stal dosedaj ta strel prestolonaslednika 1,026.000 frankov.
-J* Leon Serpollet V Parizu je te dni umrl ugleden inženir Leon Serpollet. Čeravno mu je bilo še le 48 let, je bil vendar v tehniških krogih zelo znan. V 2W. letu je izumil posebni parni kotel, ki je provzročil v moderni tehniki veliko spremembo. Ta njegov sistem uporabljajo v avtomobilizmu, pri tramvaju in nekaterih železnicah, a prav sedaj delajo poskuse z njegovimi avtomobili na tračnicah, ki bi izvrstno služili za lokalni promet.
Največa tovarna na sveto za ši-
vanke se nahaja v Birminghamu, v kateri se izdela na dan 37 milijonov šivank.
Narodnostni kongres na Dunaju.
Ogrske nemadjarske narodnosti nameravajo prirediti na Dunaju velik kongres, na katerem se bo protestiralo proti madjarskim nasilnostim in proti dualizmu.
Gimnazijec umoril gospodinjo. V Sibinju na Sedmograškem je 18-letni gimnazijec Nikolaj Karaus umoril svojo gospodinjo, mlado vdovo Presska. Žena je dijaka, s katerim je imela ljubavno razmerje, spodila iz stanovanja. To je dijaka tako razsrdilo, da je ženi zabodel kuhinjski nož v vrat. Žena je bila za nekoliko minut mrtva. Mladega mo-f rilca so zaprli.
Ctannvsinia (lf 2 ali 3 sobe, sobico, kuhinjo OloMUVdlljC jn vodo. ako možno plin) iščem
v bližini Piazza Caserma. Fonudbe pod ..Tri osebe" na gIr serau i oddelek Edinosti_1928
Plačilo na obroke
»like, zrcala, držala za zavese, dežnike, obleke, blago za ženske, trliž, kotonine, zavese, odeje z r. postelje vnake vrete.Olica Aladonnina štev. 43, I. nnd.. Levi Biccb L_108
Ificln 7plin rePa 8 Kranjske- je v vsPb
IVIolU fcCIJO nih dobah v zalogi Josipa
D o I «5 i č. uUca Sorgente 7, telefon 14&5.
(227
ilotlV* ^IfPfllo (ulira Raffineria št. 3). Tovarua nt/lir. ORI lila „ludčič, koufetur in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo.	361
=: ALBERT BROSCH
rst ul. Sv. Antona g. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1892.
Velita zaloga IMm ia Kap za vojake iii civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za Škodo j provzroueuo po moljih in po požaru.
V Trstu, dne 14. febuvarija l'»fi7
Odlikovana iovarna glasovirjei
E. Warbinek
Trst, Plaz z u Carlo Goldoni \:>
(vogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovjr-jev svetovnih tvrdk 5teinwey ir Jdns v fiew~Yorku, Schwetghofer itd
€lekt. pianini, orkestrom, harmoniji
Izpotojuje. — Menjaje. — Baje na obrok*. Popravlja. — Akordira po zmernih eeaah
*oocoo» mooooof xv«
I>a vatrežem udobnosti svojih odjemalcev .■ išču ulice Giulia. odprl sera v
v ulici Giulia štev. (5
filijalko svoje prclajalnice
ta ustrojenih kož
Sobo meblirano ^rs SL'-JS
ulica Lorenzo Ghiberti St. 6, III. nadst. pred Androna St Anastasio.	l'<
H 6
Male in velike parcele
s hišami ob cesti v bližini inesta so na prodaj po ugodnih cenah. Ifaalov pove ,.,Tnseratni oddelek Edinosti*'.	14
Poskusite
in priporočite = izdelke = i
17ydrooe touarne hranil
v Prag i VIII. Cenooniljzastonj.
£ndrej Rudeš, mizar
mm- in izdelov&leo pohištva -mm
(ulica Ireneo della croce 4, ii ulica Sciaa 8)
Ima vedno v zalogi zakonske ia obedovala« sob* najfinejše io trdno delane v lastni delalnicl. Posebna. luberm kuhinjske oprmre.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
Sprejem lj« kakorino-koli naročilo za tu in u zunaj, kakor tudi poprave.
Kdor hoče hitro in dobro prodati hiše, posestva, dvor-; ee, stavbišča, na] izvoli to prijaviti
TRIESTE OFFICE
via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : :
V/nA ticnf* najboljših cepljenih hružek, j W Cu UOUv jabolk in črešenj odda po j nizki ceni takoj Vinarsko sadjarski društvo" v j Kihenberku (postaja državne ž^Iezui«-e)._114
Gostilna vAi due Gemelli" na likem
trgn v Trstu se je otvorila ra novo in imn izvrstna vina vipa ska, istrska, furlanska in teran. Kuhinja domača, jedila gorka in mrztH. Postrežba točna. Ima na razpolago tudi sobe za prenoči?«:« v prvem, d.u-gem in tretjem nadstropju. Cene zmerne.	171
z vsemi drobnimi potrebščinami za čevljarje
I stota m se nahaja tudi dolalnica za šivanje ćev! . in izdelovan e nadplatov. Zagoiovljam, da bom i1 =evnl naročila z najrečjo marljivostjo in točnos*;
Giuseppe Rizzat-c
Trst, Aequedotto il 16
ANTON SKERL
mehanik, xsprlne£enl ivedeseo.
Trst - Carlo Goldonijev ir£ u. - Trst
Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pbg
■V Napeljava in zaloga električnih zvončkov, V. . in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogr*''*. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehan a delavnica za popravljanje šivalnih stroj e*, k t motokoles itd.
Velika zaloga pripadko* po tovarniških ten-r TELEFON Itev. 1734.
Mario Giordaiai
operater krujlh očes — Specijalist
Ambulator — CORSO štev. 23, H. nadstr
odprto od H.—12. in od 1.—7. pop. ^^ B	^^	Zdravi hitro kurja od:
V	tudi zastarela po neki pc-
^fc ^^	— sebni metodi, ki ne -
vzroča nikakih bok^Sc CTmiL	Zagotovlja ozdravljenje!
rašćenib nohtov t;jdi jih je za ozdravljenje, jednostavno brez i«v -
Marljiva dealnfekclja. — Cone zmorno
Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsaka oserj-dobila navodilo higigijeničnega ravnanja z
JOSiP PEGAN - l rst S,^'.
Oglje, drva, oglje za pec prve vrste. Zmerne cene
^ BOGOMIL Pi
bivši urar v Soža.i %-Srjavlja svojim cenjonim otljCMi svoi° Qt>vo ——
prodajalnico ^ .•
? Tr STU. alica ViiiCDuzo Beiliii šli. .
nasproti cerkve sv. Antona i.ovega.
frot)sja vsahovrstne ure in popravlja s
po zmernili cenah in 2 jarostvon-
Josip rože
mizarski mojster Trat, ulica Giulia 5tev 10. Trut
izvranje
usakoursfna mizarska dela
Posebno pa se priporoča Movtm-konsmnnim. posojilnim in drugi:r> vodom po deželi za nove stavbe.
omemja* Josip ZiaoniM«
~ • • r	■ v • • « »
Filijalka na Prošeku štev. Mi
Izbor droc» barv, lofUtv, pabo^ p&rfomov, fla. nlli. — laloga mIiiiiIii t«# -oikt s«	a* »nI«
»irnpt Untrlmdo, atlliovoi
Itd. ttd' *
F. Fei tOt urar
i	- ul, J'oate cnore Al t
pnporoca velik' izbo« ur: Ohi'-vV \ SehaflhaLM, Loajjlnes, Tavmes vakor tudi zlate, srebra« io k«v!n « ure za goepe. Iubor cr m btr><- <
ronruvllonlii n« •«t»*fIK
Prodajalnica rokovic in kravat
ji. ^(ubmann
TRST — CORSO štev. 19 — TRS' Ustanovljena 2865.
Bokovloe glaje I. vrste, 2 gumba od gld. 1 »»prt' Kokovlee gla^ visoke od gld. 2 naprej. Bokovlo* Dante, ki se dajo prati, 3 gumbi, gl. 1 1 lokovlo« 2 imita-kože, 3 in več gumbov Bokovi«« g 1*9© e dvojnim eivom ta dame in de&: Bokovi o« gla^e z dvojnim hivom 7.a gospode in eWr Bokovi«« od v Ine ua irbero. Bokovioo za kočiiaie, bolgar z dvojolm Sito-, gl -
, Telita izbera M zadiic
IzdektvMje In popravljani« roko vio v 24 urtT
Prah ca goap« tvrdke KIELUAU6ER v Gra^iou, --Ciprija po 10 nvč. zavitek; milo Goc&i. — —
^ZALOGA POHIŠTi/rt TOVA R M
/V\f7aRSKE ZADRUGE
[	vGoRICI-OOLKflN
Vlfl DEI RETT0R11 (ROSflRlO) m L. r, .	K.... PALAČAMAREHZŠal
^FOORUŽNICfc: jPLJET. KEKR .„..Teuro.N
PRVA ZAIiOGA VINA
UMBERTO ZUCOO
TRST — ulioa Tixiano Veeellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
Istrski r«foik p« 72 rtot. Utn; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo is OrnlHJa po SO st. liter; razun tega
IT Iz bera finih likerjev t buteljkah.
SPECIJALITETA RefoSI ii Iirtet (iz lastili riioffidoTi zajamče&o pristen 3 K MlellkH.
PoiHjs tudi M dmi. — Jamči za prlstssst lastnih pridelkov. HT Za gostilničarje _ ^ ^^ «ne po dogovoru
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Plazza della Caserma št. 2. I. n. — TR8T — V lastni hlsi.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 95*
Hranilne vloge sprejemu od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Itontni davek od bi*anilnili vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono* Posojila dati* na vknjižbo po 5V= na menjice po 60/e, na zastave po 57»7o
in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob unrdnib urah. — Ob nedeljah iu praznikih je urad zaprt,
3*a lajaotancp urejeno varnostno cciico za shrambo vrednostnih papirjev, listin iti.
Poitno • hranttnični račun 816*004