THE LIBRARY OF THL lskaja oedelj la Isaaad daily daya aad VETA UTO-YKARn^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Chicago, m., torek, 9. avgusta (August 9), 1927, la t satu« 1IM. Aal af Ost B. ltlT, aalksrfrsš aa Jeae IA »IA rlyttoH Yaarly UreSallkl la epiavalM * prostori! MIT 8. Lawndala Ava. Office af Publication! M67 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 490A STEV.—NUMBER 186 po vseh delih sveta, iliža usodna ura MJ# apoli za priklic obsodbi ii pobovmo obravnavo aeaslišaai. Boston je kakor vojno taborišče natrpano vojaštva in policije. V New Yorku napoči stavka pol, milijona organiziranih delavcev. Protesti, shodi in demonstracije po Severni in Juliti Ameriki, v Evropi, v Avstraliji in po vgem svetu sploh ne ganejo odgovornih oblaftti. ^ ■j ■ ■ Boston. — Trije apeli zadnjih dni, na katere je ljudatvo polagalo mnogo upanja, so naleteli na zaprte duri. Neizprosni sodniki trdovratno vztrajajo, da obsojenca morata jutri nA električni stol» Sodnik Thayer j« bil sedemkrat naproxen, da bi obnovil razsodbo, ali vse zaman Ravno tako tpeauspešen je bil apel na državno sodišče in tudi governer se ni zganil več, da bi preprečil eksekucijo, o kateri je ves svet prepričan, da bo zločin, ker vse preveč dokazov govori, da sta jetnika nedolžna. Po vsem svetu je prišlo do novih hujših demonstracij. V Maroku so simpatdčarji s Sac-com in Varrfettijem raztrgali z droga ameriško zastavo in jo pogazili in sežgali. Ameriški konzulat je bil napaden v Cher-bourgu in prišlo je do izgredov s policijo. V Parizu je bilo dvajset ranjenih v demonstracijah in sto aretiranih. Boston. — Včaraj ae je mesto spremenilo v pravcato taborišče oborožene policije in vojaštva. Deset tisoč ljudi zahtevajočih svobodo za Sacca in Vanzettl ja se je že v nedeljo navalilo na »*«[ r wi? .H**""» 1 gowrttkej» «dr. 11, HSSPfijbj^i^ koj organizirane čete policije, ga odpeljala. ki je pridrvela na lice meata s strojhimi puškami. Puike in bajoneti se delijo med policijo in vojaštvom, kakor da bi se pri-pravijali na vojni naskok. Zvezne in državne oblasti so pripravljene, da s silo zatro vsak naval množice. V Charlea-townu ima mornariško vojaštvo nalogo na vojno pripravljenost in tako je tudi milica pripravljena. Na vsakem državnem ali zveznem posestvu so nastav-, Ijene posebne vojaške straže. Močne posadke bodo stražile po Boxtonu* dokler ni eksekucija izvršena ali odioženA zaradi ponovne sodbe. New York. — Danes .ima napočiti velika stavka pol milijona delavcev, ki ljodo demonstrirali proti usmrtitvi Sacca in Van-zettija. Na sestanku so se voditelji delavskih orgapfsacij včeraj domenili, da danea fMglase «tavko in bo 500,00Q ljufll Škratu pustilo delo ter jfco-demonstriralo do zadnje ure, ako imata biti obsojena delavska agitatorja umorjena. Istočasno pa je policija v New Yorku prepovedala vsako parado in demonstracijo. Vse je zastraženo, posebno pa javna poslopja in zvezna ter državna po-w?«tva. Le na Union squaru je Policijski šef dovolil, da se smejo obržavatl shodi in tamkaj, »eveda, pa bodo postavljene tako močne straže, da ae ne bo OTogel nihče ganiti. Vendav se J« socialistična stranka, akupno * I. W. W. ln obrambnim odbo-r°m za Sacca in Vanzettija. takoj poalužila prilike in danes se vrši na Union aquaru velikanki proteatni shod newyortkega delavstva. Socialisti pričnejo s "tavko i« ob desetih, kmalu n*to pa komunlatl, L W. W. io še druge- delavake organizacije Mrokovne in politične. Kapld City, 8. D„ 8. avg. — Kadi vesti o izgredih in bombnih napadih na vzhodu je tAjna Policija pomnožena v tem kraju in odzdaj služi po 24 ur dnevno. Posebne straže ao v srednji šoli, katera služi kot urad Coo- lidgu. Tudi na stanovanju Coo-idga so pojačane straže. Boston. — Pri nedeljskih izgredih, [ katerih se je udeležilo nad petindvajset tisoč ljudi, je bilo veliko ljudi poškodovanih m ranjenih, a še več pa aretiranih. Policijaki vozovi so odpe-jali v ječo skoro vse govornike. Največ aretiranih govornikov je stavljenih pod obtožbo, da so hujskali k izgredom. Med aretiranimi je tudi več premožnejših in odličnih ljudi ter tudi par pisateljev, ki simpatizirajo s Saccom in Vanzettijem ter em-fatično 'trdijo, da je že samo zapor italijanskih delavskih agitatorjev zločin. Aretirana je tudi Mary Donovan, članica Sacco-Vanzettijevega obrambnega odbora« Kakor bi slutil, kaj bodo govorili, je policijski stotnik Godd-win zaukazal govornikom, pred-no so nastopili, da ne smejo i-menovati governerja Fullerja "morilca." Govorniki so se tega posiužill in povedali, da gover-nerju vse drugo lahko rečejo, samo "morilec" ne. Ali tudi drugega niso mogli veliko refi, ker je policija vsakega sproti Med vso to zmešnjavo pa sta Sacco in Vanzetti že četrti teden na gladovni stavki, jetniški čuvaj trdi, da na njima ni opaziti nobenih bolezenskih posledic gladovne stavke, samo slaba sta oba. London, 8. avg. — Osem tisoč policajiev je pripravljenih, da zavrnejo demonstrante, ki ao vedno številnejši v svrho oprostitve Sacca in Vanzettija. Do velikih demonstracij je že prišlo na trgu Trafalgar pred ameriškim poslaništvom in konzulatom. To so najbolj zastraženi prostori, do katerih policija ne pusti nobene množice ljudi. Vendar pa so vse demonstracije v Londonu mirne. Nedeljske se je udeležilo nad deset tisoč ljudi, ki so nato odkorakali pred ameriško poalaništvo k poslaniku Houghtonu, ki pa je baje na počitnicah. V London so tudi prišla poročila iz južne Afrike, da so veliki izgredi delavstva v Johanes-burgu. Odtam je bila tudi poslana resolucija Coolidgu, v kateri zahtevajo ponovne obravnave zd obsojenca. Pariz, 8. avg. — Velike mani-featacijske parade so v nedeljo z zastavami prikorakale v trg de Vincennee, ker so v Parizu demonstracije prepovedane. Vlada je tudi tam prepovedala shode, ali zborovanje se jeNendar vršilo. Vao demonstracijo in parado je vodila Luigia Vanzetti, Bestra obsojenca. Bilo je vse polno praporcev in nekateri taki, ki so po mnenju policije prehudo telili Ameriko Ur so jih vsled tega morAli uničiti. Oftaaiia ae je tntfi Clkalka da-favafca federacija. Chkago. — Na nedeljakl pol-mesečni seji Cikaške delavake federacije je blia sprejeta feao-lucija. v kateri ja Coolldge pozvan. da odredi Ukojšnjo novo «odno razpravo za Sacca in Van-aettlja. V reeolueijf stoji, da bo eksekticfje navaden Justičnl u-mor. (Dalja aa B stoa*.) DELAVSKI DEPARTMENT HVALI NAČRT A AO. ŽELEZNICE Ta načrt ni nobena formula. —• Ampak je le nekakšen naaor, ki utrjuje zaupanje med delodajalci in delavci. Washlogton, D. C. — Delavski department naznanja, da je bilo sprejetih 15,000 izmed 18,-000 sugestij ali priporočil, fel ao bila predložena od delavcev v delavnicah Baltimore & Ohio železnice v smislu unljeko-upravnega zadružnega načrta. Pet s to drugih augeatij in pri poročil se pa še uvažuje. Department pravi, da tako-zv|mi B. & O. načrt pi formula in tudi ne tehnični atvor, am pak je nekakšen nazor, ki po. spešuje prijateljstvo ln zaupanje med delodajalci in delavci. Namen tega načrta je pomnožiti sposobnost in stAbilizirati zaposljenje. VVillard, predsednik te železniške družbe, pravi, da je atara metoda povzročala med nižjimi uradniki in delavci apore gleda SREČALI SO SE PRI MOSTU MIRU Beaede ao bile, a te besede i imele pomen, če tudi ao bile diplomatlčno oalrulene. Ali Hoover postine predsednik Združenih držav? Priče v zadevi Sacca ln Vanzet. tlja ga lazi v a jo. — Ali naato-pi proti njim zaradi krive prt-aege? Boaton, Maaa. — priče v zadevi Sacca in Vanzettija izzivajo governerja Fullerja, odkar je podal avoj famozen odlok, ki bi. je vsaki pravici v Obraz. Ali bo Fuller nastopil proti njim zaradi krive priaege in tako podprl svoj^ odlok, da je bil pravičen? Tako ae pogovarjar ljudstvo tukaj v tej dfiavi. Lahko se vleče za nos nekaj časa vpe ljudi, vseh se pa trajno ne more imeti za norca, izjavljajo nekateri odborniki atrokovno.organizirane-ga delavstva in nekateri uredniki delavskih listqv, TukAj čaka štirinajst prič, ki so pripravljene dokazati alibi za Sacca in Vansettijte. kdaj jih governer Fuller obtoži krive pri segef. Profesor Felice Guadagni in Antonio Dentamoro, bivši u-rednik italijanskega lista "U Notizia," sta pripravljena trpeti in ata dve priči izmed štirinajst prič, k! so vae pri Volji tr. peti, ako governer Fuller misli, da je Saceo in Vanzetti izvršil zločin v South Bralntceeju, kajti Sacco je bil omenjenega dno v Bostonu in govoril i njima, ko se je pripravljal za,odhod v Italijo, ne pi ropal, ln ubijal Braintreeju. Bertram!«» Brini, ki je v Plymouth u pomagal Van-zettiju prodajati ribe, tudi izzi va governerja, da naj ga da a-retirati zaradi krive prisege. NogsvIMI podjetniki groza z delavkami ' - "'h % Delavci ae m boje te grožnje.— Kajti grožnja je brez podlage, Buffalo, N. Y. — Pri otvorlt-vi mostu cež reko Niagaro, ki mu pravijo mirovni moat, so se odigrale običajne ceremonije, ki se prirejajo ob takih, prilikah. ObdrŽavale ao ne tudi govoran-ce, diplomatlčno prikrojene. Te govorance niso povedale nič, ampak so le prikrile, kar jc srce čutilo. Za Britanijo so govorili princ VaieŠkl, miniatraki predsednik Baldwin in nekaj višjih kanad skih uradnikov. Za Združeno države ao govorili državni taj nik Kellogg, newyorAki govor-nor Alfred E. Smith in podpred sednik Dawes. , Baldwin se je ves odeval i plaščem molčenoati in ni hotel komentirati ženevske konferen ce, je na slavnostl govoril o nji, ne da bi jo imenoval. Podpred sednik Dawes se jo jo dotaknil odprto in je govorančil, da Je imelo zborovanje ' v Ženevi odstraniti tekmovalno oboroževanje. Is njegovih besed Je bilo razumeti, da ae to ni zgodilo In da bo princip enakopravnosti zopet naložil butaro na ramena ljudstva. Diplomatje ao kazajl, da ao razočarani zaradi..tega govora kajti razočaranje je bilo čltAt na obrazu Baldwlna in Kollogga, ki sta pričakovala nekaj druge ga, kot se je povedalo. Baldwin je Imel spisan program za otvoritveno slavnoot In ko je čital ta program, ae Je ljudem sdelo, da čito precejšnj del podpredsedniškega govora Zijal Je bil na tisoče, ki ao prišla gledat ceremonijo. Wsahlngton, D. C. — Noga v! čaraki tovarnarji groze, da svojih tovarnah nadomestijo de lavce z delavkami, da uničijo u-nijo. Tako poroča trgovski de partment. Tovarnarji tarnajo da ao delavci prisilili tovarnar je, da plačujejo "visoke" mezde in da ao uvedli v tovarnah delavake razmere, ki ao za tovar narje "ne vzdrži j i ve." Podjetniki pač računijo, da bo to igrača. On i »ne računijo z dej stvom, da ae tudi delavke orga nioirajo in da vedno bolj glasno zahtevajo, da ae mora za enako delo plačati tudi enaka mezda Ako bodo delavke ravno toliko produciraie, kot delavci, teda bodo zahtevale enako mezdo delavci. Stroji za pletenje fi. nih nogavic eo zelo komplicirani, to Je zopet drugo dejatvo, ki dokazuje, da .tovsrnsrjl nekaj OMM apravltel) Rado mesti Wooda Coolldge ima v načrtu nekak otočanakl biro ss Filipina kateri naj zavlada ñamante vojaške uprave. železniški uradniki. Zdaj, se stajajo proddelavd, delovodje in delavci, da ne razpravljajo le < sporih, ampak tudi, da ae dovr šita in spopolniU tehnika In produktivnoet. Posledica tega je, da je prostovoljna disciplina boljša, da se delavci manj menjajo in da je poduk delavcev v delu napredoval. Konaervira. nje materijala ae je Izboljšalo, prj delu je izvršenih manj napak in produkti so bolj lični in popolnejši. Tudi morala in dobra volja sta ae izboljšali. Dolavci izjavljajo, da so dosegli, da ae apori bolj hitro in brez obotAvljanja rešijo. Tud njih pritožbe se hitro rešujejer. Izboljšalo ae Je vežbanje vajencev, delavake razmere so boljše orodje in metode tudi. Štabih-zacija zapoaljenja ae je pomnožila. Zdaj imajo delavci za dva tedna več dela v letu, kar je po njih mnenju pridobitev $44 na letnem zaslužku. ¿•st modelov aovoga Fordovega avta V treh tednih bo na trgu nov Fordov avto, katerega opisujejo kot malega bratca velikega "Lincolna". Vae priprave pri zavorah, tranamiaije bodo standardizirane in podobne pripravam pri motorjih MLln«olna". Motor bo večji in bo tudi razvil hitrejšo brzino, namreč do pet-1 — I a vo j «časno in petdeset milj na uro, ali z do- KUDAKMKA tiOMU MOUOTK generalov* uprave. Itapld City, H. D. — Pričakovati jo, da bo predsednik Coolid ge imenoval naslednika genera* !u Woodu kol upravitelja Filipi nov. Cez dosedanjo mllltarletlč no upravo je bilo nešteto pri tožb od vseh strani In naataja so neprijetni za plat ja j I, ra< česar po odredbi Coolidga mogi če odide vojaška uprava r.s vedno z otočja, Coolidgeva odredba bo kaj-| pada stavljena pred kongres In ta naj bi se glasila, da sf za vsa otoke uvede civilna vladk, torej tudi za Filipine. ' General Wood Je bil vseaploš. no slavljen med imperialist! kot Znamenja govore v prilog Hoo-verju, mlademu, tihemu ln e* nergičnemu trgovskemu tajniku. Washington, D. C. — Kar čez noč Je Herbert Hoover postal največja oaebnoat v narodni po. itikl republikanske stranke. Hooverjeve akcije bodo Ae v nekaj tednih povedale, ako Je bil Calvin Coolldge porlnjen iz tekme za predaednlkko nominacijo leta 1928. Ako se premeteni in agresivni trgovski tajnik odloči, da bo njegovo ime med onimi, ki tek mujejo za bivanje v Beli hiši, ko prične kamplnja lota 1028, tedaj bo deftela vedela, da so molčeči ln mogočni ljudje, ki 1 »odpirajo republikansko atran ko, dali Coolidgu slovo in ao Iz. "brail Hoover ja za svojega sa stavonošo. Ako si Je Coolidge a svojim manevriranjem ' pomagal v u godnejšo pozicijo za trotji ter min s svojimi dvoumnimi beee-daml, ki se dajo raslagat! ras lično, tedsj bo Hoover molčal. Waahingtotwki polltičarji meni jo, da je Cooiidgevo naznanilo afuno politična poteza, ki Ima namon razoborožlt! kritike, ki ga napadajo v Čaanlklh zaradi njegove želje po tretjem terminu. Ako jf tako, tedaj bodo ak clje ifooverja v prihodnjih štiri najat dnovih odločno govorile, da je Coolldge Še kandidat. Pred dvema tednoma Je tr govski tajnik obiskal predhodni ka, da mu poroča p pološaju, ki ga Je povzročila mMeelpptška poplsvs. Ali snano Js, da sta ae prav marljivo poavetovala o po. litlčnih izgledih leta 1028. Ts-koj po končani konferenci Je bilo izdano poročilo, da Coolidgi ne ho kandidat v prihodnjem letu, ampak Hoover prejme nje« gov blagoslov, da ga nasledi Ifioover je ssveda tajil, da so ta Itoročlla resnična. Na konferenci so se mogoče s|K>razumell, da Coolldge nasmu ni svoj unttk is predsedniške tekme v prihodnjem letu In ds izroči izredno fttogočno malino uprave Hooverju. Ako je prišlo do takega sporazuma In odloka tedaj Je gotovo, da so finančn industrijski kralji, ki kontroli- rajo republikanako stranko, prišli do prepričanja, da Coolldge ni dovolj močan in jeklen, da kandidira sa tretji termin ali da se mu ne more zaupati vodstva za štiri leta od leta 1020 do lota 1938, ker ta leta tvorijo termin največje preizkušnje, a-ko gre vera gotovim Jeremijam v Wall Streetu. I Ti jokave! vidijo na horizontu oblake, ki napovedujejo is. rodno povečano produkcljako alio, v resnici strašno znižano ku-povalno moč ljudake maae. O-majano tujezemske vloge ln mednarodni in domači zspletlja-jl kličejo pa predsedniku Rooee-veltovegm tipa, da vodi drftavno ladjo po potih profits in proepe. rítete. , Herbert Hoover, trgovaki tajnik, zaupnik trgovake zbornice Združenih držav in WAtyatreet-sklh veleflnančnikov, zmoten, energičen in solo inteligenten polltlčar je moA, ki si zna pomagati v težkih časih v prihodnjo-sti. Ampak to še ni vse. Fituui-čnlkl ln Industrijalci imajo zbornico Združenih drtav Ji i pre. vi rotarijanec ln "babit.!' Za konaervativce Je zanealjlv In pameten mot in pogumen politični voditelj, kateremu je znano, da Je vlada služabnici profitov. Noben drugI polltlčar v Združenih državah ne uživa tako velike popularnoatl med ljudmi, ki delajo, kuhajo In pečejo Javno mnenje, Devet In devetdeset odatotkov waahlngtonsklh časnikarjev ga osebno obotujejo. Po Washingtonu je močno krotila vest, da bo Hoover Isvo. IJen predsednikom loto 1982. Ampak če močne sile potegnejo Coolidga Iz tekma, tedaj je Hoo-ver zs štiri leta bližje Bell hiši. Papiž odlikoval mohamodanea Mohamedsnei najbrž niso več krivovsrcl. Hint, Italija. — Papež Jo po-delil mohamedancu in kralju ne-krščanske dežele Fuadu red •Zlatih ostrog". K tem redom, s ameriškimi i katerim Ja bil zdaj odlikovan . --------------nsJzmožneJši|egiptovski kralj, se lahko pona- govore, kar sami ne razumejo. ko|onjJ||,n, uprav|tefj, kar Jih J«|ss ns sveku le devet oseb. Kakš NogsvičsrJi so /sredi grožnje podjetnikov oatali mirni in hladnokrvni, k večjem se pripravlja datno pripravo v avtu ae bo dala brzina povečati na oaeminAest-deaet milj na uro. Zavore bodo na vseh štirih kolesih, kolesa pa z žičnimi špicami. Nov avto ae bo prodajal po $30 do $00 več kakor doaedanji dežela še (»ozrtala. In kakor pri- ( ne zaaluge ima nevernik sa hajajo poročila iz Manila, stol krščanstvo, posebno za rimsko 'Inice Filipinskega otočje, hvalijo katoliško cerkev, pa|N*ž ni po-jo, da bodo kos podjetnikom, Wooda celo njegovi nasprotniki,! vadal, ako skušajo ur««sničitl svoj«' zlsstl |>a senator Serlgo Osme- Ko Je bil mohsmedsnec v sv-grožnje. |ns filipinski voditelj, ki Js bil1 dljenri pri rimskokatoliškem pa- riajostrejai eponent pdlu, sta ai izmenjale svoji sliki. i "Neverntke" je čakala poseb- ronrrt mota kkizkm AMKKIKK. Washlngton, D. C. — Takoj na pnpotovs častna straža od po smrti genersls Wooda so na reda "Mečs in Kspr", oblečene ¡stale špekulacije zaradi uprave j i*t starodavni šegi, da Jih spre-, na otočju. Začasno Je uprevk ml in vodi do papeža, 'prešla v roke pod guvernerju1 Komi Je bil gost tudi Italijan- —---j Gilrnorii. Znanih Je veliko število *kega kralja, predno ga je pa- MooMmgsti, w. Va. — Tukaj-] kandidatov za to važno pošto {«prejel. Hili mi čaai, ko pa V načrtu Ima Aonrerino turo I od lani, llllnoiHu In drugje. Barve bo rselične, kokaršnega, 4||ynjj^ rudarska godbe, ki Janko in vaak kandidat ima tudi |M,| ,„ nikogar eprejel, če je po- si bo peč zaželel kupec. Novi motor je še na štiri ri- je poznana pod Imenom "Monat. Coal ae izpre- lindre, toda na njem Je veliko I vrstna frašuJ^Jo drug drugega, zaknj J« papež odlikoval mohamedanra, ko jih duhovni uče, da ao Tako sstrjuje ekapert s čikaške univerze. Duhovitoot aloklh ljudi je )sljs. Chicago. ^-' RoJSni moški s aldermsnskimi trebuščki so navadno manj inteligentni kakor njih eloki bratje Adonljove vitke postave, Ja zaključek, ki ga napravimo po ravno dokončani študiji dr. William H. Bholdone, psihologa s čikaške univerze. Dr. Hhridon Je avojo študijo utemeljil na podlagi vsote mere 450 moških na šoli Mtdway. Primerjal je njih telesne ustroje s njih Inteligenco, kakor So Izkazovali redi. posebni izpraševanja in tudi osebna cen Jen js. "Akoprav ne moremo podati nikaklh določnih zaključkov vendsr Je očlvidno, da ao rajoni moški s velikimi trebuhi navadno manj razumni kakor suhi sil pa proporci jtmelno smerno sra-ščenl," Je dejal učeni mot. "NI nam |ta /turno, da bi bilo kako razmerje med višino ln razumom človeka. Bolj od v leno Je od tega. kaka Ja proporclja raznih udov in delov teleas." vere I. Ali velja za pepeže ln njegov dvor druga vera. kot za pri-proetega delavca ali kmeta f vprašujejo šepetajoče ljudje mohamedanc! krivo- drug drugemii v uho. PROSVETA OLASILO ILOflNflKI NARODNI PODPORNI 1BDN0TB LASTNINA SLOVBNSEB NARODNI POPPORNR JRPNOTR otlaaov po doaororu. Ko kupni - ae rrmčmjo Naročnina: Z«diaj«na drŽave (laven Chicago) (6.00 na lata, ft-00 aa pol Uta; Chicafo in Clcoro 9740 tia Uto. $3.76 sa pol Ma, in M lno-latro 9**0. Naate* sa vaa. kar lau stik a "PB08YETA" 9997-99 Bo. LamrfaJe Afi—a. CMaaga. -THE ENLIGHTENMENT* Orna of tka Qwd ky tka 1 Adroftlatef rstoa oa Subscription: UoiUd States (axaopt Cklosgo) sad Caaada 16.00 par year; Chloairo 17.60. and foraign countries fS.00 por yoar. MKM0KB of THE FEDERATED PRESS' IM Data m t okleponja a. pr. (Jaljr «MtI7> poU* vašega taaaa na naalove do v» Jo ■ taai dnoveai potekla aarotaiaa. Ponovita |o im aa tm m o«u?i uot. -___ ZAKAJ SE JE BRITANIJA POTEGOVALA ZA -SVOBODNO" JUDOVSKO DEŽELO. Kako grdo se izrablja vera v dobičkarske namene in vleče preprosto in verno ljudstvo za nos zaradi golega dobička, pripoveduje zgodovina gibanja, ki je imelo vrniti Palestino zopet judom, ki danes nifco narod po krvi, ampak le ljudstvo po veri. Veliko let preje, preden je izbruhnila zadnja vojna, je pričelo gibanje, da se judom vrne Palestina, češ, da pripada judom, Ici niso bili narod, oni govore en jezik, ampak so po vsem svetu raztreseni pripadniki enega verskega prepričanja, ki se je zopet cepilo v sekte. Gibanja niso zasnovali revni ljudje, ki 00 verjeli v vero prerokov in biblije starega testamenta. To gibanje je pričelo med bogatimi in inteligentnimi judi in nejudi, ki so potrebovali judovske mase, da se lahko imenuje gibanje judov ¿a povratek v sveto deželo. Bogati judje in njih bofrati krščanski tovariši, ki so se zanimali za to gibanje in ga podpirali, so prav dobro vedeli, kaj hočejo. 2elja, da pridejo ti svetopisemski kraji izpod nadgospodstva nevernikov-mohamedancev, ni imela prav nič opraviti pri tem, ampak zanje so imeli vrednost zakladi v Mrtvem morju. Kemični inženirji so preiskali vodo in dno Mrtvega morja, d katerem se večkrat govori v bibliji in katerega so Šolski mladini vedno prikazevali kot veliko mjako, ki iz-puhteva tak smrad, dp ne more nobeno živo bitje prestati v njegovi bližini, in dognali, da se v tej vodi nahajajo razne mineralije, ki so vredne milijone in milijone dolarjev. 0 judih se je vedelo, da niso ljudje, ki ljubijo obdelovanje zemlje, ampak da ti ljudje ljubijo trgovino, in če je treba delati, da rajše izberejo lahko delo mesto težkega. Kljubtemu so pa zganjali skupaj rfevne jude z vsega sveta, največ iz Rusije, da jih naselijo v Palestini. Kolonizacija Palestine z judi je bila pred vojno velika zmota. Revni judje so v tisodih prihajali iz Rusije v Palestino, a v tisočih so odhajali iz nje, razliko, da so bili revnejši in za eno skušnjo bogatejši. Komaj je pričela svetovna vojna, je Britanija poslala svoje čete skozi puščavo v Palestino, češ, da iztrga Turkom sveto deželo in judovsko ljudstvo dobi svojo državo. Bila je ena največjih imperialističnih komedij, ki se je kdaj vprizorila, a konec te komedije je bil takrat znan le onim kapitalistom, ki so najglasneje kričali, da je sveto deželo treba osvoboditi strašnih nevernikov-Turkov, ki onečaščajo stvari, ki so vsakemu vernemu kristjanu svete. Moderni križarji so prodrli skozi puščavo in se polastili Jeruzalema in Palestine. Notranji krožek britskih imperijalistov je prav dobro vedel, zakaj gre. Ni se šlo za božji grob in ne za svete kraje, ampak za Mrtvo morje, v katerem leži neizmerno bogastvo potaše, bromida, soli, mavca in malezijskega klorida, ki je tako ogromno, kakor če bi človek odkril velik zlat rudnik,'v katerem se nahaja zlato v kepah, ki so tako debele kot orehi. Skoraj deset let je poteklo, preden je Britanija izdala tajnost, kakšna bogastva so v Mrtvem morju. Britanija je zdaj sigurna, da ji saj za nekaj desetletij ne bo iztrgal nihče tega zaklada, in čas je prišel, da ga načne in se okoristi r njim. In tako je povedala, da je v Mrtvem morju ena milijarda tri sto milijonov ton potaše, osem sto tri -in petdeset milijonov ton bromida, enajst milijard devet sto milijonov ton soli, eden in osemdeset milijonov ton mavca in dva in dvajset milijard ton magnezijskega klorida. Ustanovila se je družba, ki bo izkoriščala to ogromno bogatstvo zaradi dobička. To ogromno bogastvo pove, zakaj je bilo treba sveto deželo iztrgati "nevernikom" in sicer zaradi tega, da jo "verni" monopolisti in imperijalisti izkoriščajo. Zate, ljudstvo, je pa vera potrebna, da boš izveličano po smrti in prejelo plačilo za svoje trpljenje na Um svetu, uče duhovni vseh ver, katoliški, huridhtatftnt, mohame-danski. židovski itd. Da, ljudstvo, ti imaš zlato srce, kajti tl trpi! in umi raš za one, ki jih hraniš s svojim umskim in ročnim deteta, zase pa ne skrbiš nikdar. SLIKE IZ Hodi časi — piknik. Detroit, Mfchlgaa. — Stara navada je, da dopisniki predvsem rančejo pisati o delavskih razmerah, kar tudi vem, da vsak delavec rad čita, saj od dela je odviano naše iivljenje. V našem mestu so delavske razmere čisto slabe, Ford Motor Co. je odslovila več tisoč delavcev pred sedmimi tedni in sedaj je ie malokateri izmed njih dobil delo nazaj. Koliko čaea bo vzelo, da bodo zopet vsi delali, se ne ve. Tudi druge to. varne le slabo obratujejo, sploh pa je povsod opaziti znižanje mezd, čeprav 4o cene življenjskih potrebščin vedno višje. Taka je torej Coolklgeva proepe-riteta in pa prosperiteta nekaterih avtomobilskih magnatov. Po kapitalističnih listih večkrat vidimo kako sliko siromašnega delavca, kako so mu nesli plačati stanarine, zraven pa še obupane starie z malimi otroci, ki ne vedo, kam bi se podali, kje bodo prihodnjo noč spali in kaj bodo jedli. In tl siromaki so pomagali kupičiti milijone avtomobilskim magnatom, ki se nič ne brigajo zanje. V Detroitu se danes dobi delavec za veako ceno, kajti cele armade brezposelnih so in te se ie vedno množijo. Da pa ne bomo vedno mislili samo na delavske razmere, smo sklenili prirediti domači piknik dne 14. t. m. pri izobraževalnem klubu na dobroznani farmi rojaka P. Puheka. Vem, da je vsem rojakom prostor dobro znan. Bus bo iel od slovenskega delavskega doma ob eni popoldne, torej tisti, ki ga veseli peljati ae, naj bo v domu pred eno, tako da bo lahko dobil sedež. Vstopnina je prosta, a kar se tiče drugih ugodnosti pa bo preskrbel odbor. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v Slovenskem delavskem domu na Artjllery in South St. — A. Ko-vaclch, tajnik. mm—mmm—mm Zanimivosti a potovanja. JackaviUe, Kaaeas. — Ni dolgo tega, ko me je pot nanesla po opravkih skozi Chicago. Mnogo zanimivega sem videl ob tej priliki, posebno pa prostor, kjer gradijo novo okrajno ječo in sodnijo. — Vse skupaj bo lepa, moderna stavba. Videl sem šole, v katerih so se Šolali tudi mladeniči in mladenke slovenskih staršev. Radovednost me je zanesla celo na jezero poleg Lincolnovega parka in sem se z ladjico peljal na nasprotno stran. Le škoda, da je bilo preveč ljudi v parku, kjer je bilo drugače veliko zanimivega. V ogromnem zverinjaku je bilo kar težko ogledati si razne živali. Poleg zveri in divjačine je v tem parku nešteto perjadi, raznovrstnih ptic, tako da si človek nikakor ne more ogledati vsega v kratkem času. Pot me je vodila skozi Spring-field, 111. Skoda, da je bilo ponoči, kajti drugače bi bil kaj obiskal tam Živeče rojake. Končno som se znašel med prijaznimi rojaki v Auburnu, kjer sem bil prav dobro sprejet. Nasled njega dne se jih je nekaj domislilo, da bi bilo še lepše peljati se z avtom kakor pa z Železnico ln sklep je bil storjen, rojak pa dobljen, ki je bil pri volji nas peljati v dedelo solnčnih rož. In hajdi,- naslednjega jutra ob treh smo že brneli proti St. Loulsu, kamor smo dospeli ob sedmih zjutraj. Skozi St. Louts je šlo bolj počasi, ali nato zopet z vso naglico skoči osrednji Missouri. Res krasne pokrajine so tam med griči, ki nudijo popotniku vedno novo sliko. Vožnjs med hribi L gre sem in tja. včasih gori, včasih doli in človeku se sdi. da po več urah vožnje pride zopet nazaj na isto mesto kot je bil. Tako je prešel dober del dne »'a. predno ee je začel svet sopet bolj zniževati In se nam je tupatam pokazal prijazen poto-**k. Lepi griči so vsekakor na-pre viti dober vtis name, saj se mi je zdelo, kakor da bi btll on-Ikraj morja, gori na Gorenjskem '«h selen i Štajerski, kjer sem »leda leta paeel koštrone. Skoti mesta države Miseouri evno 1 dospeli v vzhodni Ksnsaa in WW* končno tudi v Pittsburg in do-nrfov ob p6l polnoči. Pozdrav čitateljem ProSvete. —Jacob Baloh. San Francisco, CaL — Kruta smrt je stegnila svojo koščeno roko v našo slovensko naselbi. no in nam pobrala našo ljubljeno rojakinjo in mojo drago prijateljico Mrs. Uršulo Judnich, v starosti 47 let. Morala je*za-pustiti svet, svojega soproga in tri sinove. Kakor sem zadnjič poročala, sta se dva njena sinova junija meseca poročila; takrat je bila ranjka mamica še vesela na svattoi svojega najmlajšega sina, če ravno boleh, na. Urška Judnič, je bila rojena na Strekleveu, župnija Semič, po domače Jopova Urška. Ona je bila tu naseljena več let, umrla je pri svoji sestri v Se-bastopolu, Cal. Z veseljem mi je segla v roko, preden je Šla ven na deželo, upajoč, da se zdrava vrne, a žal, da so jo mr* tvo pripeljali. Pretresljivo je bilo videti,.ko je njen sin prišel prepozno iz Chicaga, veseleč se še videti svojo drago mamico a videl je mrtvo. Nobeno oko ni bilo suho, kadar je začel klicati svojo mater. Pokojnica zapušča poleg soproga tri sinove, brata in sestro, ter več sorodnikov, v starem kraju še živečo mater in tri sestre. r~ Počivaj v miru, draga mamica, zapustila si nas zavedno; tvoj duh bo zmeraj z nami. Žalujočemu soprogu in otrokom moje največje sožalje. — Agnes Markovich. UZEM RM*M as* 9. AVGUSTA. Delavčeva opazovalnica Piše Ivan Molek. Zakaj ao onije? 't ; Pred nekaj dnevi eem govoril s slovenskim delavcstn, iz- KOM Ji i— Iz Mongolije in Mandžtrije ml Nori v^b^itiMjnem «rjenim mehanikom J&fflgsfcg vrtnku stroke, %ki mi je povedal, da je že pet dksecey toez dela. Kadar dela, zaiHlži $72 tedensko. K «reči lina še vtfcjko prihrankov, da se ni zadolžil odkar "itapa" Rekel je, d% je fološaj v njogövi stroki'letos izredni Mož .je član unije. .Zvest uni-jec je, ln v dolgih letih svojega življenja v AnOHti je ttfrubil Že veliko časa v stavkah za unij-sko stvar. Njegova unija ima že dalj časa wzaprto~tbjjigo'Vto se pravi, da ne »sprejema -novih nikov, ki prosijo vstopa. Clan unije ne more dobiti dela v Chieagu drugače kot pototo unije. Delodajalec ae mora obrniti na "headquarters" unije ¿1 tam preskrbijo delavca ali delavce. Tako določa pogodba. Na čelu nnijo ao Irci, ki so va- Za Žarkometom. „ Woodward, Iowa. — Zelo mi je dolgčas 'po Žarkometu in brez dvoma je tudi drugim, ki niso bili proti tej koloni, sploh vsi razen cmernež^v, katerih početje*je, prišlo na dan v tej koloni. Žarkomet je v tako kratkem času svojega obstoja prinesel več koristnega in zanimivega kakor kutarska flika, ki se mlati trenda že od tedaj, ko je Noe klanfal skupaj svojo barko. In ta še vedno mlati že mllijonkrat premlateno slamo, kar bi se moralo prlstuditi vsakemu zavedneitiU1 človeku. Žal, da je še precej takih ljudi, ki se ne morejo ločiti od tistega, kar so jim zabili v glave že onkraj luže. Akoprav je Žarkomet prenehal, naj se njega nasprotniki ne veselijo preveč, kajti mi še ne bomo šli tako kmalu spat, vsaj tja ne, kjer so oni, to je k ponižnosti in bogaboječnosti, o katerih lastnostih pravijo neka. teri, da so predpogoj naprednosti in izobrazbe. Ljudje, ki tako mislijo, so ie daleč bogu za hrbtom, kakor tisti hribovec, ki je prvič videl procesijo in se je čudil, kaj to pomeni. Ko so mu povedali, da je bog umrl, je zastokal: "Ojoj, v takih hribih smo, da ie tega ne izvemo, ko bog umre!" In ubogi mož se je milo razjokal. Takih zaspanih nevednežev je še danes dovolj, akoravno imajo do spoznanja kaj je prav in kaj ni pVav, več priložnosti kakor tisti hribovec. In dokler bo veliko takih ljudi, ni treba misliti, da se bodo zboljšale razmere za delavski razred. Med ameriiko duhovščino in med ono v starem kraju ni nobene razlike. To je razvidno zlasti sedaj, ko so na stavki rudarji. Namesto da bi bila duhovščina na strani delavcev, pa pomaga podjetnikom in delavce žene še v večjo nezadovoljnost in pomanjkanje, češ, naj bi ili delat za nižjo plačo. Ti črni trotje pa sami niso zadovoljni z mslim, temveč Še toliko več hočejo, koUkor več jim daš. De. lavcc naj pa bo zadovoljen z dobrimi obljubami po smrti. Tam bo šele veselje sa nas, ki imamo pekel na svetu. — Nary So-pan. nemara letalca posekala CHAM BERLIN A. Deeaau. Nemčija. — Nemška letalca Ivan Rietiez in Kornelij Edzard sta prtkpsila ameriškega letaka Clarence Chamberli- na. kajti letala sta 62 ur ia 28 minut in napravila približno 4,. 100 milj poU. ki je enaka poti U Berlina v Chicago Chamkerlina ata poaakala za 1 uro in 11 minut. in zagrizeni katoličani. Člani, ki ao Irci, niso brez dela. MAko bi Androlin: vztoku. ftangaj, Kitaj. — Iz nocijona^ !ističnlif*virov se je iovodelo, dal je Japonska vpostavlla tako ne* sramne zahteve, ki nimajo drugega namena kot uresničiti svo- je stare imperialistične -želje. ***>> nekaj še Slabšega Te zahteve so takega značaja, da tvorijo nevarnost za novo imperijalistftfio vojno, ki kmalu zaneti svetovni požar, ako izbruhne. .Japonske zahteve se dajo na kratko povedati z besedami: Japonska zahteva, da Mongolija in Mandžurija postaneta japonski koloniji. Kitajci izjavljajo, da Britanija skrivaj podpira Japonsk?, da bo lahko sama ribarila v kalnem na Daljnem vztoku in da o-hrani svojo premoč na morja. Ta tajni sporazum med Japonsko in Britanijo tvori skrajrio nesramen in izzivalen prelom *ashkigtoneke pogodbe, ki de nanaša na dološbe, ki govore, da se ne sme intervenirati v Kita-ju, in določbe,-ld garantirajo nedotakljivost Kltaja in politife odprtih vrat v Kitaju. Japonska postopa salo premeteno in navihano, kot je to na« vada diplomatov, ki govore nekaj drugega kot mislijo. V prti vrsti si Japonska na videz prizadeva napraviti sporazum mod severnim in južnim Kita jem, zadaj ima pa skrito palico, da udari po Kitaju in doseže to, o Čemur je sanjala že prod atiri-desetimi loti, ko so se njeni ar madni in, mornariški častniki vežbali v Evropi, da organizirajo moderno armado in mornaric co. Ce se no sporazumeta so» verni in južni Kitaj govore japonski diplomat je, tedaj ostanejo naše vojaške čete in mornarica trajno v Santungu. Dve driyd zahtevi pa govorita jasnoSRot beli dan, da se hoče Japonska 1 polastiti Man džurlje ln Mongolije in ju pridržati kot svoji koloniji.| Prva teh zahtev govori, da se Japoncem priznajo tiste lastninske pravice za zetflljiča kot Kitajcem v Mandžuriji, t Druga zahteva pa reče, da morajo Kitajci takoj prenehati z gradnjo nove železnice Mandžuriji, ker dela konkurenco železnici v južnem MandŽuru, ki je laetnina japonskih kapitalistov. .Tretja zahteva govori, da Ki tajci takoj pristanejo, da ae podaljša železnica Kirin-Hoiny-ung, ki daje Japoncem monopol v onem delu Mandžura, ki še ni razvit. Četrta zahteva pravi, da morajo Kitajci takoj dovoliti nov konzulat v Liuklnangu, bli-zo korejske meje pod pretvezo za razširjenje trgovine. Kitajci odgovarjajo, da Ima ta zahteva namen ustvariti novo vohunsko japonsko postojanko za nadzorovanje koreansklh revo-lucijonarjev. Cilj teh japonskih zahtev je jasen. bil Irec," mi je rekel omenjeni tlabi til favorizirajo eno skupi, rojak, "ne bi izgubil niti enega ao, -drugo *a zametavajo ? dndva, tako pa ker nisem Irec, *>*M«H$ke tradeunije ie sem |o pet meaooev brez dela."Itako daleč prišle, da so posule Kadar kdo vpraša za delavca, torišče otaregardističnega kli-pošljejo najprej Irca, drugim aa karstva in Idborftske aristo. rečejo: "Počakajte, da pridete krači je? j 1 m m rnmmmim* NEMCU A BO ZAHTEVALA! NOVO RAZOROŽEVALNO KONFERENCO. Svojo SShtevo predloži ligi na- Berila, Nemčija^Vladni kabinet je obdržaval sejo, na kateri je sklenil, da predloži ligiae-mu narodnemu svetu zahtevo, za sklicanje nove rasoboroževal-ne konference. Zunanji miai-eter 8tresseman je rekel, da je vpričo poneerečenja žene veke razoboroževalne konference šiva Potreba, da lica narodov atilče novo konferenco. Nemčija kot najbolj razoborotena država i-ma pravico tirjati, da se obote-lenje narodov omeji. na vrsto." Irci, za katere tako očetovsko skrbi "headquarter»" Večinoma sploh niso mehaniki! Največ je med njimi bivših raz. važevalcev piva in "bartender jev", ki so izgubili službe s p^ hibicijo — in čez noč so ]M)guii mehaniki statbinekih strok. | Mož postopa in čaka na delo radi tega, ker bi rad ostal zvest Svoji strokovni organizaciji. Ce bi lekal dela v-bik-pti delavnici, kjer unija ni priznana, bi Wdo. bil kadarkoli hoče. Na moje ■vnašanje, če odprte delavnice plačajo ravno toliko, je dejal, dt nič manj. Nekatere plačujejo ravno toliko, druge morda par oeittov manj. Ali on noče delati članov — dasi Je dovolj meha- tam, kjer ni unijske kontrole.! činoma demokratski političaisi je ,tukaj zato, da člani skrbe za Tako se glasi suha povest, ki lahko podvoji, podeseteri iB postoteri. ■ Vprašanje, o katerem bi mo. ral razmišljati vsak razsoden organiziran delavec, pa je: Ali je atrokovna unija tukaj, da alorfei za svoje zveste člane, ali udobno življenje voditeljev unu je, ki potem diskriminirajo med =3 po j ugu It r Kakor je sakUaček krona delu, tako je moj povratek kroaa letovanja. Niso me sicer pričakali z godbo in tudi sprejemnega banketa mi niso priredili (v Chicagu prirejajo samo poslovilne bankete in še te le sakon-skim in poeebno srečnim ljudem), ali vendar sem imel lahke občutke, ko sem ae vračal s vzlic s tikanju po vsem vlaku ni. sva dobila dragega kot zaspane stare ženice, par "vinjenih" jo-spodov in tupatam kako devici a la memfiška restavracijska večernica. Da bi pa prav gotovo ne zaspala, je skrbel denarja lačni železniški kramar, ki j« vsako minuto privpil v vagon 1 "popom" ali* 'ferackerjackom* Tudi sprevodnik je menda pazil praznim žepom s postaje po Mi- na naju in kakorhitro sva le m* New York. — Slavni čikaški Ivotnik Clarence Dmrrmm je j odpotoval aa ladji Ma- jeetic na trimesečne poštteice v Evrspo. šiganskem bulevardu, ki je kakor vhod v čikaški labirint. Imenitna pa' jo bila tudi vožnja do Chioaga.'Žaleča videti i-ste lepe reči/(aamarske krasotl-ce, pitane -svinje, zgodovinski vMemfis in južnjaike mule) sva se vračala z mojim dobrim prijateljem po ieti poti. Se enkrat sva videla vso karakteristiko pobožnega Tenneeseeja in še enkrat sva si jo vtianila v spomin, ali na veliko žalost obeh, v restavraciji pri ., postaji na Memfieu nisva videla več brhke natakarice, katere sta si želeli najini ljubezni polni srci. Pri-žgolela je druga natakarica z maslom in vodo, gibčna in prožna, toda a pretirano dolgim nosom, premajhnimi očmi in pre-špičasto brado. No, tudi pogleda te vailjivo ljubesnjive device ne bova pozabila, čeprav nama ni nikoli prinesla sveie vode. (Jedla ava cvrta jajca in duie-ne šeiplje.) Vzeti meram torej nazaj besedo, ki sem jo priporočil čitateljem, ako bi slučajno potovali v Memfis. Dejal eem, naj bi ne posabili posetiti restavracije ono zalo deklico. To sicer še svetujem, ali priporočam pa, da ne greate v Memfis zvečer, temveč dopoldne, ko so delavne ure one lepe, drobne stvarce, polog koteče tako izdatno tekne kokošja solata. Ce bi pa v Uto restavracijo šli zvečer, bi isgubili ves a-petit, pa naj bi bili ie tako lačni. — Ne vem, kaj ae je ta restavracijska večernica v Mam fisu sameriU bogu, da ji je dal tako nepraktično dolg in ipi. test nos. Pustili smo sa sabo že opi-sano (po)atajo Uniontown in izginila je ispred oči nje peatrs reklama nad iirokhni hrbti Čokoladnih pujskov. Izginil je tadnji zamorec in storfls se je noč. Medtem pa je vlak drvel čez zapadni kantakiiki rilec na selene iUiaojske ravnine. Ker ae nama ni spalo in ker sva uka-ieUaa noč ia dan. sva racmotri-vala razliko med meliorizmotn in optimizmom. Kaj pametne j. šega nisva mogla početi, ker k) zadremala z mojim dobrin prijateljem ftonetom Kljunom, je kakor Cerber škodoželjno privpil z zahtevo, da mu pokalen vozne listke. In apet se je zdani lo, vlak pa je drvel naravnost 1 Kankakee. Po prečuti noči ni vlaku llinojske centrale človei tudi spada v ta neslavni kraj Vendar, kakor je čitatelj k lahko aposnal, niso pustili 1 Kankakee ju ne mene nemojefi dobrega prijatelja. Oba sva I zdravega razuma, živiva v (Ji cagu in se ob deževnih in mr* lih dneh hodiva kopat v Jack* novo kopališče. Tako zelo sva « namreč ogrela na solnčnem juga. Citateljica v Chicagu in oko lici, ki se tudi prideš pokazat i Jacksonovo kopališče, pridi 1 kopat, ko se sprehajajo močen di. Tedaj je navadno čisto mili ljudi v kopališču in ti ne bo td ko najti mene in mojega dobi* ga tovariša Kljuna. Ce bi ps «1» Čajno le bilo veliko ljudi v "be* chu," naju spoznaš po plavali! oblekah. Moja je rudeča, njegova plava, obe imata pa cofke« zadaj. V kopališču je mene ta drugače lahko spoznati, ker > mam na hrbtu veliko Črno pil« tajni "beaoty epot" še po mt» ri. Mojega dobrega tovarii Kljuna pa tudi lahko odločite« drugih v kopališču, četudi P* ste v najbolj vročem vreme* kajti on je zadnje čase na/bsOj senzacionalna atrakcijs vid čikaških kopališč. Vse se ozi£ jo za njim in za mano, ker vedno poleg njega. Upam torej, da svojegs vanja nisem popisal ssstosj J da bom v bodoče imel le «tf izbero tega od boga poslsa* blaga. NI „ „ Sodnik (jetniku): -ste bili rojeni r — Noben» odgovora. Sodnik: — "Ali ste me* ialir Jetnik (žalostno): - ^ vas pa to briga? Ssj itak mj boste dali rojstnega daril« TOREK, 9. AVGUSTA. Vesti iz Jugoslavije DVAKRAT JO JE OBISKALA I STRELA. Metlika, 18. julija. - V netijo dne 17. julija so se nad ¿lo Krajino po dolgem času so-^pokazali oblaki. Vse prebi-valstvo jih je bilo veselo, saj je ospeh poljskih prt«kov odvi. Z od tega, da dež čim prej temeljito nemo* teaufreno semljo. Posebnega grmenja nl bilo «H-¿ati, samo parkrat se je zabli-skalo in močno sagrmelo. In vendar je tudi-to redko grmenje zahtevalo smrtno žrtev. V Rokalnici, prav v bližini CTanih Treh far, senahaja lepo posestvo Martina Stefanlča. Hiša nosi StevUko 22. Ker je začelo deževati, so ae vsi prebivalci spravili v domove in zadovoljni opazovali deževanje. Tako tudi pri Stefaničevih. Družina je sedela v hiši, a mati Ana, sestra odvetnika in župana dr. Režeka v Novem mestii, je pripravljala peko za mlatiče in parila v veži na kruh. Z njo je bil 17-letni fein Jože, ki je *tohel ob peči pri vratih, ki vodij^^obo. Naenkrat se je zabijata in treščilo v streho. Družina v hiši pa »e tega ne bi niti zavedla, da je ni opozoril ropot in padanje opeke a strehe. Ko so domačini pohiteli iz sobe in stopili v velo, so našli pri vratih Jožeta ležečega v nezavesti. Vsa veža je bila v gostem dimu, smrdelo je po ozonu. Ko so odnesli Jožeta na zrak in ko se je dim v veži razpršil, so ugledali še mater, ležečo pred pečjo. Dočim so Jožeta kmaiu obudili k zavesti, se jim to pri materi ni posrečilo. Bila je že mrtva. Na ubiti materi ni opaziti ni-kakih sledov, niti opeklin, niti udarca. Jože pa ima od temena do vratu vse lase ožgane. V prvih hipih, ko se je Jože prebudil k zavesti, ni mogel stopiti na noge, a danes že hodi in le še toži, da ga noge bolijo. Strela je na strehi dvignila in razdrobila skoraj dva kvadratna metra opeke. ' Razkopala je na podstrešju deske in odluščila kos deske nad odprtim vež-nim stropom, odkoder je švignila v vežo na tla in se odbila nad pečjo nazaj v podstrešje. Čudno nesrečna je usoda pokojne Ane Stefaničeve. Ze pred dvema letoma je domala postala žrtev strele. Takrat je nabirala koprive za perutnino in fitrela je treščila tik nje. Sedaj jo je strela obiskala drugič in ji žal končala življenje. Pokojna mati Ana zapušča poleg moža, h katerim je živela v najlepši «logi, sedem otrok. Vsa okolica globoko obžaluje nesrečo in iskreno sočustvuje s težko prizadeto Stefaničevo rodbino. ČUDNA LIKVIDACIJA KRANJSKE HRANIL-NICE. Švritki delavci skrha za izakrazka adaliaa Pričeli so s podukom poleti. — Obdržavajo ae predavanja in diskusije, katerim prisostvujejo tudi starši. Zopet otrak utonil v Višnji Rori. Se dobro je v spominu tragična usoda male kmetske punčke v tukajšnji okolici, ki je u-tonila, ko so se starši mudili na sejmu v Višnji gori. Dne 17. ju lija pa je prebivalce Višnje.gore presunil nov, enako tsagJčen dogodek. Proti večerju je soproga vodje tukajžnje finančne kontrole, gospa Zešova, pogrešila svojo dveletno hčerkico. Dete je, kakor običajno ob lepem vremenu, lazilo okoli hiše. Naenkrat za otrokom ni bilo več »ledu. Gospa je preiskala vso okolico, a otroka ni bilo nikjer. Tedaj je prišel mimo neki vojak in razodel pretresljivo novico, ds leži v vodi pri Skrabar-ju mrtev otrok. Hiteli so grledat in v utopljenčku spoznali pomešano Zecevo hčerkico. Vsa okolica sočustvuje s težko prizadeto rodbino, eaj si je lehko Predstavljati globoko žalost katere in očeta, ki je bil v ti-*tem čssu službeno odsoten od •loma. Most smrti v Trbovljah. Dne julija se je nudil passntom v bližini železniške postaje Tr-'"vlje nenavaden prizor. Proti ttfstu čez Sevo, imenovanem po r udar jih "most smrti," odkar je 2 nJsga že več rudarjev skočilo v Sevo, je hitel zelo razburjen •"fi letni Alojzij Leenik, rudar Ko je prišel na most. ee je T,aglo aJekel in se vrgel v semo-^'»riinem namenu v deročo Saro. Kranjska hranilnica je najstarejši denarni zavod v Ljubljani. Pred vojno je bil U zavod absolutna domena Nemcev. Hranilnica je osnovana po starem društvenem zakonu in je sprejemala člane po svoji volji. Po preobratu je znana nacionalizacija zadela tudi Kranjsko hranilnico. V društvo Kranjske hranilnice so vstopili predstavniki raznih alovenakih političnih strank in sicer v razmerju, da so imeli Slovenci okolo 66 7r, Nemci pa okolo 44% zastopnikov. To društvo je sedaj kot nacionalizirano nekaj let gospodarilo v zavodu. Pred štirinajstimi dnevi smo pa čitali v dnevnem časopisju "nedolžno" vest, da je društvo sklenilo, likvidirati Kranjsko hranilnico, ki se preosnuje v o-blastno hipotekarno banko. Obvestilo pa še nadaljuje in pravi približno, "da se pa razdeli rezervni sklad v znesku Din 2,-850,000 sorazmerno po političnih zastopstvih ali zastopnikih v "dobrodelne" namene. * Iz tega sieer precej nejasnega poročila je posneti, da se omenjeni znesek razdeli med posamezne politično spredeijene Člane Kranjske hranilnice, ki porabijo zneske po svoji uvidevnosti. Na vsakega društvenega člana Kranjske hranilnice odpade okroglo Din 70,000. Ni naša stvar oporekati temu, če buržuazija zavod reformira, ker je njegova oblika zastarela, niti ne mislimo tu oporekati, če postane zavod oblastna hipotekama banka, ker oblast potrebuje močnejši denarni zavod. Ne moremo pa razumeti, kako pridejo člani Kranjske hranilnice, ki so slučajno zasedli mesta v njej z ozirom na svojo politično pripadnost ter tam nekaj let več alf manj zaslužili do privilegija, da sedaj razpolagajo z navedenim zneskom, ki ga hoče Kiranjska hranilnica dati društvenikom kot nekako moralno ali kakršnokoli odkupnino. Kranjska hranilnica je porabljala nekdaj svoje rezerve za nemške kulturne namene, zidala je nekaj delavskih stanovanjskih hiš, podpirala nemštvo sploh. Sedanji društveniki pa sklepajo, da naj se znesek Din 2,850,000 porabi za nekako odkupnino, kar je prav podobno prejšnji praksi v zavodu in povojni morali. Ljubljanska občina je pričela stanovanjsko akcijo. Predvidena glavnica še ni zagotovljena Rezervni sklad Kranjske hrs nilnice je celo nekak javni sklad, ki se je zbral na račuh hranilcev, torej več ali manj splošnosti, zato je tudi pravično in pošteno, če se porabi v javne namene. Ako bi se ta rezervni sklad Inveatlral v ljubljanskih etanovanjekih obligacijah, bi nosil na leto okolu Din 170,000 obresti, bi se za ta denar lahko sezidslo okroglo 60 sUnovsnj obresti pa bi se porabile za dobrodelne namene. Rezervni sklad hranilnice torej javnost z vso pravico reklamira zase in uprava tega sklada bi se mora-le v tej ali oni obliki poveriti javni kontroli. Nedopustljivo je, če se tako velik znesek, s katerim bi se dalo sekaj napravi ti, razdeli in izroči posamezni kom, ki so upravljali zavod, de ga potrošijo po evojem individualnem razpoloženju ter s tem ubijejo vsakršen efekt, ki bi se ga drugače lahko doseglo z njim. . Zdi ee nam, da je U dogodek, v kolikor je tak. za moralo politične javnoeti značilen. Tudi U likvidacija naa nehote spominja na druge likvidacij«, o katerih smo že večkrat kaj poročali. Zanimivo je tudi. da so s tako re-šit vi jo likvidacije zadovoljne vse politične stranke, čeprav je na dlani, da ee Uko ne eme go-apodariti z narodnim imetjem. Za nas v tej stvari ni nobenega dvoma. Mi obsojamo take Fiat al (varil ovir« ia Za taka a paaatfka za éftaiko pad- iHtavjktaBÉba Javno cesto je sapi rs I plot, rudarji eo pe češenj nadaljevali a svojim Geneva Park, 111. — Med raz-treeenimi skupinami amerlžkih delavcev se čimdalje bolj širi želja po prosveti. To je seveda povzročilo, da se je ta želja porodila med švedskimi ameriškimi delavci, ki spadajo v čikaški industrijski distrikt. Svojo poletno šolo so odprli ob Lisičji reki (FY>x river) blizo jezera Geneva z dnem prvega avgueta. Ta šole se vodi s pravo škandinavsko resnostjo in inteligenco. Okoli sto mladeničev in mladenk tabori v sto akrov obsega-jočem akru, ki je poraščen z drevjem in ki je lastnina ¡organizacije, ki simpatizira s prosvetno organizacijo. Tam so tudi starši te mladine, ki imajo čas in se lahko odtrgajo od du-hamoraega dela za nekaj dni. Predavanja in diskusije se obdržavajo zjutraj, popoldne in zvečer. Ob lepem vremenu se servirajo obedi zunaj na prostem, kadar pa dežuje, pa pod streho. Reka vabi udeležence, da se kopljejo. Pod streho je tudi plealšče, po katerem ee zabava mladina. Stroški za oaebo znašajo $10 na teden. Med mladino, ki je prišla iskat ^poduka, je nekaj take, ki pripada radikalnim strujam, a vse mladenke in mladeniči pripadajo v delavski ras-red. S podukom ee bo nadaljevalo tudi skozi zimo in te vrste poduk se uvede tudi v drugih a-meriških industrijskih središčih Vse podučno delo vodi fikandi navska delavska podučna liga, katere tajnik je Ivan Johneon. Podružnice «e ustanove v Novi Angliji, New Yorku, Clevelendu, Detroitu, Waukeganu, 111., Min neapolieu, St. Paulu in drugje, kjer so naseljeni Skandinavci. Zdaj ta liga šteje 8,000 «lanov in podpirajo jo bratske podpor ne jednote, framazoneke lože in delavske skupine., V poletni šoli v Geneva Parku predavajo in razpravljajo ameriški delavski zgodovini, naravoslovnih vedah, svetovni politiki, zgodovini in literaturi. Ravnatelj te šole je Oecar 01 son, profesor učiteljišča na Švedskem in socialistični posla nec švedskega parlamenta. On je vodilni duh ftvedekega delavskega izobraževalnega društva, kl ima 1,000 rednih članov in pet tisoč krožkov za študije. On zdaj študira ameriške izobraževalne metode in obenem pomaga or genizirati razrede za poduk. Nant-y-Qlo, Pa. — Prek tisoč rudarjev se je uvrstilo v dolgo povorko in je korakalo ii Germana v Emmons, kjer je premogovniška kofopanija zagradi-la cesto s plotom. Pot je bils dolga več ko miljo "hoda. Ko so rudarji prišli do plota, so opazili kompanijekega stražnika, ki je ¿e{iel vrh plota. Rudarji so Čuvaju rekli, -da naj odpre vrata v plotu. Medtem ko so se prvi rudarji raagovarjali s čuvajem, ao pa drugi rudarji preplezali plot in nadaljevali pohod. Končno ee je plot podrl in pohod rudarjev se je drvil dalje ket potok, ki je pretrgal nepotreben ez v strugi. , | Telefonirali so po šerifa. Na mestu je bil kmalu John M. Malcoln, šerif okraja Indiana. Pridrvil se je v veliki hitrici. Stavkarji ao ga vprašali, kje so njegove plošče na avtu, ki dokazujejo, da je plačal oblastveno dovoljenje, da ame voziti avtom po ceeti. Preden se je zavedel, kaj ae pravzaprav godi, so ga drugI stavkarji vprašali po njegovem Izkazu, da je res erlf. Nl ga Imel s sabo. V naglici je pozabil še na šerifsko svesdo. Šerif je bil v zadregi, kon&o je nekje dobii pooblastilo za šerifove pooblaščence. Tako preekrbljen se je zopet vrnil nazaj, a rudarjev ni bilo nikjer, njih pevdHta je že odko-rakala dalje in ko je napenja evoje oči, je tam v daljavi opa zli sadnje vrste etavkarjev, ki eo mu jzginjail izpred oči. Cil. demonatracije je bil dosežen; Rudarji stavkajo za prizna nje jacksonvillske pogodbe. TURISTI PRIHAJAJO V TISO-CIH V MOKRO KANADO. Pivo tvori privlačno eilo. i ZADRUGE TEKSTILNIH DELAVCEV. New York, N. Y. — "Cooperation" uradno glasilo Zadružne lige, prinaša daljši ¿lanek zadrugah teketllnih delavcev Novi Angliji. Največ zadrug lastujejo skupine italijanskih delavcev. Nekatere zadruge eo stare že po dvajset let. Te i druge ao se preživele ie mnogo stavk, ako so prenehale, so pa zopet oživele po končani stavki V Stafford Sprlngeu, Conn, šteje zadruga 180 članov. To-vamiška mesta Winchendon in Lewrence, Mass., ki štejeta po 7,000 prebivalcev, imata vssk svojo zadrugo. Zadruge so Sagsmoru in Plymouthu, Mass., Leomlnsterju, Mass., Ports-mouthu, N. H., New Ha v en u. Con., in drugih meetih. Zadruge imejo vzorno goepodarstvo. Zaslužek tekstilnih detsvcev j msjhen In pomsgsjo si asm ravnajoč ee po Izreku, pomaga ei aem In ti bo pomagano. manipulacije in v kolikor so se pri Kranjski hranilnici izvršile aH se nameravajo izvršiti, u htevsmo, ds se popravijo a preprečijo, odaoeno, da da likv dačni odbor jaeae rebrne; pove jasno, kakO je eklenil in zake Dokler tega ae stori, je z oziram na objavljene vem i opravičen sum. da gre za odkupaino in se zapravljanje takorekoč jfvnega denarje, ki bi ee lahko porabil socialne namene ob kontroli jav no» ti. Detrolt, Mlch. — Na tisoče in tisoče ameriških turistov se zda pelje po železnici skozi kanad sko provinco, odkar se Američa nom tudi eervirajo opojne pija Če. / • Brodoviv prevažajo Američane tega mesta v Kanado, kakor da bi romali na čudodelno božjo pot. Kompanije, ki lastujejo te brodove, izjavljajo, da se je tu rlstovskl promet med Združeni mi državami pamnožil za več ko štirideset odstotkov. Tudi dru ga obmejna mesta poročajo ogromno naraščajočem prometu turistov med Ameriko In Kana do. ZOPET TRAGEDIJA V SKI KOLONIJI. FILM Ekstrslgrslks ustrelila nezvestega ljubimca In ssbe. Druga neposrečens tragedija Hollywood, Cal., 6. avg. — Zopet se je odlgrsla krvave tre gedija v filmakl koloniji, v zna nem Hollywoodu, ko Je mrs Betty Montague Gottlleb, eks-traigralka v filmih, ustrelila avtomobilu Hamilton Manone podpredsednika Tec-Art filmske družbe. Ko Je Msnon nagn glavo, zadet od krogle, mu polotila glavo v svoje naročje mu šepetala poslovilne besede nakar je pognal v glavo. J mrtve. Betty Montegue (njeno filmsko ime) in Monan ata imsls ljubsvno razmerje že sedem me Podjetje hi »talo 1350.000,000 In mesto bi vleklo 5% dohodkov. Po 40 letih bi kilo podjetje last mesta. Chlcago. — Zupan Thompson •prejel ponudbo od bančne tvrdke Kuhn in Loec Co., da ta zgradi $360,000,000 vredno pod-ulično železnico v Chicagu. Pod-ulična železnica bi bila dolga 72 milj predora, od katerih bi bilo 98 za proseet. V plečilo za prlvl-egij ki bi ga dalo mesto tvrd-kl, bi meato prejelo letno pet odstotkov vseh kosmatih dohod« (ov in po preteklih štiridesetih etih bi tvrdka izročila podulič. no železnico v javno lastništvo mesta. Bančna tvrdka Kuhn in Loeb Co. je eno največjih denl^rnlh podjetij v Ameriki. Vprašanje je bilo takoj stav-jeno, koliko bi podjetje računa-voznine, na kar je bilo odgovorjeno, da sedem ln pol centa od začetka, pozneje pa manj, ko bi bilo podjetje amortizirano. Med županom ln zastopnikom ee Je razvila zanimiva konferen ca. "Glavno je, de dobimo kolikor mogoče dobro službo, a tudi ne predrago," je dejal župan. Na flasil je visoke Investicije de. nerja, ki so potrebne, kakor tu di obresti od denerja in amor-tizacljeke stroške, kar bi bilo vse pretežko breme, de bi podjetje moglo določiti poceni voznino. "Ce bi meeto zgradilo podullčno želesnlco ln jo vam izročilo v obrat, da bi ne potrebo, vali drugega kakor položiti tračnice in obratovati, ali bi mogli obratovati sa vocnino ft centov?" Zastopnik se je obotavljal, ali nazadnje je dej«l, da bi podjetje tega ne moglo etoriti. Zupan mu je končno naročil, naj gre ln ee premisli ter vee Izračuna« Bilo pa je to dolgo poevstovanje kajti trajalo Je do dveh sjutraj šli m M v avlJsMial iMtoiHJl IMNMli ČM? Ali se bo ¿akslo s erganislrs-nJem delavcev v tej Industriji, da bo preposno? — Edaj je čas. ko se Industrija razvija. PROTESTI PO VMM DILI H SVETA, KO BE BLIŽA 1 SODNA URA. SEDEM MESECEV $E TRPI ZARADI POLICAJEVE BRCE. Peterson. N. J. — To mesto je eno izmed središč avlja-tične industrije, ki je še v po. vojih. Nad to Industrijo seveda visi temni oblak "odprte delavnice", ako delavci pravočasno ne spoznajo, ds se je treba organizirati v novi industriji, ko se razvija. Razvoj te Industrije v Pater-sonu je zgodovina Wright Aeronautical korporacfje, kl izdeluje motorje, ki ao revoludjonlzirali prekatlantlčne polete. Podjetje seveda podpirajo ljudje, kl bi radi Peterson razširili v veliko industrijsko središče. Delavni, co te korporaclje so v Industrij, aki palači, ki jo je zgradila sku-plna patersonsklh biznlsmanov da tako za povečanje Pateraona pridobe sunanje tovarniške kor poracije. Tvrdka sicer nosi ime Wright, kljubtemu pa nl Oliver Wright, eden izmed še živih brstov, kl sta prva dokasala, da človek lah ko leti v «raku, nima nobenih etlkov e to tvrdko, daeiravno nosi njuno Ime. Wrlghtov mo-tor je v reenici Lawraneev motor, kor Je produkt Charles L. Lawrence, predsednika Wright kompanije. V teku štirih let se Je U kor poraeija ras vila Iz nič v nekaj. Pred štirimi leti je prodala dva motorja. To leto jih pa proda 250. Armada Je ravnokar na ročila za $1.600,000 motorjev "J-6", kl morajo biti oddani ne kasneje kot v meseeu eeptem bru leta 1028. Mornarica je naročila sa $610,000 elklonsklh motorjev, ki rasvijejo po 660 konjakih eil. * Govorica se sliši, da U kom panlja preneha s isdelovenjem letal in bo producirala aamo mo. torje. Naročila armade ln mor narlce ji bodo dale delo ekoz mesece. Ta naročila ne bodo mela etlkov s naročili komerci Policaj na konju je pohodil In poteptal ravnatelja organize rije Aketlarjev. fNsdelJsvaaJt a 1. «trasi.) Seja je aklenila tudi posvsti Williama Grešna, da ae obrne do predsednika ter do maeeaohu-settskih oblasti, da takoj inter-venirajo ln vsaj odložijo ekee-kucijo, tako da se bo vršila nova sodba. Nov spel na CeelMge. Boston. — Sscco-Vanzsttljev ' obrambni odbor je poslal nov apel na Coolidga, v katerem povejo predsednike, nsj opraviči < obro Ime ameriške justlce v o-'eh veega sveta. Apel je dolga brzojavka. Včeraj se je tudi pričel organizirati vsesplošni pohod v Boston. Pripravljajo ae cele trume udi, ki bodo obkrošile ječo Charieston ponoči, ko imata Sacco in Vanzetti umreti na električnem stolu. Tudi to je omenjeno v brzojavki Coolldgu, v kateri Je dalje poziv nn ameriške pisatelje, znanstvenike, u-metnlke, učiteljetvo In vse, da se pridružijo veliki demonstraciji. Muaeollaljev, rešim je eaprl vrata. Rim. — Muaaolinijeva vlada kajpakda ne more Čutiti sa de-aveka agitatorja a socialističnimi načeli» zato Je razglasila v tum naJkrlUčnnjšem trenutku, da je Saccu In Vanzetti Ju prepovedan povratek, tudi če bi bila oproščena in bi ju Združene države deportiraie. Museollnljeva vlada sicer pašno zasleduje položaj, kl ae ustvarja zaradi obsodbe In ekse-kuclje Sacca in Vanzettija, vendar pa razglaša, da nI ssintere-sirana v usodo obsojencev. Zato se tudi potegnile ne bo ss njiju. jalnlh družb. Ts organizacija ne prizna Šs nobene strokovne unije In mezde so niske, desiravno je delo la redno fino. Mesto da bi delav cem plačala dobre mezde, pa vzdržuje dva zabavna kluba dramatičen klub In medeebojno podporno organizacijo, pa klub za Igranje oporlščne žoge, KITAJSKA REVOLUCIJA GRB SVOJO POT. Japonska kompromis«a Indije* vesjs psaesretila. — Hoj n sever jem In jagom ae nada UuJ*. New York, N. Y. — B. Pried man, ravnatelj delavske etro-kovne organizacije škatlarjev, trpi že sedem meeecev na po eledicah čina, ki ga Je izvršil si. rov, neotesan in brutalen poli caj, ko so bili škatlarski delav. ci na stavki lansko zimo. Nje govs hrbtenica je bila poškodo vana, ko se je srečal e polleajem na konju, kl bi potrebovsl Kniggejevo knjigo "Občevanje s človekom," da se sme prikazati " W&o ee piše brutalni po. «¡¡& ~ ^U«a licaj, je zapeli svojega konja na za gospodstvo severnega Kl na hodnik in Je eudnll f^dms-1 taja je znove prišla z vso sUo na v hrbet, da Je pedel. | " In kej se Je zgodilo s , Jem? Premestili so ga na drugo j n*1 ^f**90*?*' . f0^ *rj* patrolno pot, a kmalu J. krsvssl! Mandžurije, kl sedaj vlada ssvojim kljusetom zopet po sta-^^. rt petrolnl poti. Čudo, da ga Fengjušanj Je mobiliziral svoje niso za čin sirovostl še nagradili ¡dste ob meji provinc Hons n m kot Junake Iftastung, da udari v boku po se J__vernih četah, ki kontrolirajo VODJA RUDARJEV IZGUBIL Aantung, Cuangkajšek Je priče ROKO. t tudi gibati. To pomeni, da so i , prizadevanja Japonske, kl Je ho- Ns potu as shod je peaesrečll. i tele vsiliti kompromis sever ■1 ■ njekom in Južnjekom, i»opolno- _______ (harleaion. W. Vs. — Percy ma ponesrečili»! a kroglo še sebi Tetlow, provizoričnl prsdsednik v nevarnost prihajajo Jepon-ObT sta bila takoj sedemnajstega dletrikta rudar ¡«.j, kl patrolirajo šantungsko žs ake organizacije v Južnem delu jMnlco, da zabranljo Južnim 6e-Zapadne VlrglnlJe, Je ponesre ltam prodiranje proti sevsrju čil, ko se je peljal z avtom na španska pač išče pretveso, da shod rudarjev v Laurel Creek, r |lojMt| Mandžurije. .blizo Llttle Coel Rlverja. Roko „.. , _ secev. Sedaj se Je pa on neen-l, J# R|ofnj) tf|kr|lt ,n mafBU fM AT0U(0 fttt<). krat pričel odtujevetl In eledHaL^ jo fidruMtl prl rwni. / '^IMI" I m n»M um je tregedlje. Samomorilka »ms | -1--PAL OLBBAUBKO RLA hčer, kl je stara »edem let in : v K LIK K, PRIPRAVE ZA PO- GAJNITO. biva pri evoji teti nekje v Ari- (;reh WOODA. sonl. Per ur pozneje pa je streljsla na svojege loOenegs moža tudi filmska Igralks, sedemlndvej-sell etna Irene Preston, ki je bile poročena z Igorjem Presni-koffom, bivšim poročnikom v carski armadi in »edenjim fllm-«Irim igralcem Ona je zahte-vala. da eopet »kupaj živita, on jo je zavrnil, nakar je oddala naj strel, ki ga je zadel v rsmo. Wellington. D. C. — Dáñese vrši pogreb pokojnegs gene-rala Wooda, ze katerega so pripravili velike svečanosti. Osne-rt I bo pokopan na Arlington-skem pokopališču ekupej s vete rani iz vojne e Apañijo ter med tekosvsnimi "rough rider«," Ve-like possdke vojsštve bodo pa rad i rale pri generalskem pogre bu. PET IN DVAJSET MEZDE NA DAN V CBNTOV S to slako, pravsaprav mesdo se vabijo britski pod. jetniki v Bsmsrako repah Uko. Lendea, Anglije. Dr. King, predsednik afriške republike Liberije, Je dospel v London, da britake blzniamane zalnteroeira ta razvoj Liberije. Is te republike as eksportlra kava, s nima šeleznic in eset, katerim bi ae lahko reklo, da so eests. Tsm js dosti praznega eveta, k I čaka eamo kapitala in pridnih delav. ekih rok, da se obdela ln ratvi-je. Fire Stone kompanija Je vsela v najem milijon akrov sva. ta, da ga zasadi s kavčukovim drevjem. Na tem evetu dela od 8,000 do 10,000 delavcev. Ampak kljubtemu ee lahko delavci dobe. Liberijak! delavec je veeel, a-ko sashižl pet In dvajset centov na dan. To Je pravi paradiž za kapitaliste, kl vlagajo denar v tujezemsks podjetja, akp ao delavske moči poceni. Kjer eo ts. ke rasmere, se samo posek i razume, da nl esst in želesaic. PRELAHKA OBLAČILA PO-POVZROČAJO J ETI KO. Tsko pravi adesvaik Is MBwau-keeje. Milwsskee. Wie. — Da se je zadnje leto teko rszpaela Jetika in eo se sanstoriji napolnili s je-ličnimi bolnicami, je v največji meri kriva prelahka ženeka obleka, ki Je v modi. Tako je UJa-vil dr. Hoye E. Dearholt, načel-nlk zdravniškega Štaba wiakon-sinške zveze proti tuberkulozi. Povedal Je, da Je vseh dvajeet državnih sanatorijev za Jetične polnih. "Dekleta, kl na vsak način hočejo dečje frizure in kl noeijo prelahka eblačlka, si s Um zmanjšajo odporno silo in si ne kopljejo bolezni." je dejel. IZ Chlrsgo. —« Junsštvo polki se Je jsko dobro Izkazalo v nedeljo zvačer, ko Je neveden tet t otroško Igralno pištol ico v ro-keh ustavil enega regularnege In dva posebna policaja kakor tudi dva privatna strsšniks gle. dellšče Marbro In izpred njih nosa odnesel $5000 iz blsgsjne. Se pobegnil Jim Je, s končno Je le moral Izpustiti denar, ko Je u tekel kake tri bloke deleč Ne Ptomšim Je umrl Joaip Mi-llč, trgovec z lesnimi izdelki. V Tolminu Je letos precej gostov. Odbor za tujski promet preekrbuje stanovanje in hoče omogočiti bivanje v Tolminu tadl srednjemu mečšsastvu. Dobi ee prehrane in stanovanje ta 18 lir na dan. V Vodah je tudi mnogo letovlčarjev, kl se redi poslužujejo tamošnjih ftvep-lenih kopeli. TOREK, 9. ^VCl'STX STAVA fjj»^ * « ■ Velika je nafta vafc Na treh gričih stoji, Uko čudno stoji, da z enega ne vidii na drugega. Najdejo »e pa ljudje, ki pravijo, da bi vse hiie in poslopja nafte vasi lahko spravil na en sam grič. Morda imajo nekoliko prav, morda ps nič. Ml se ne ba-hamo s tem, koliko hi* imamo, vemo le to, da ima vsak gospodar svojo in da je nafta vas velika. Da pa vendar vsaj malo revežem jezik onim, ki nočejo priznati velikosti nafte vasi, bom povedal nekaj, kar se je zgodilo človeku, ki se je na tak način norčeval iz nas. Res smo končno sami trpeli ftkodo, po-nebno naš župan, preudaren in častivreden mož — pa kaj — dokazali smo pa le, da je nafta vas velika. Prišel je nfekoč v našo vas človek, Bog si ga vedi odkod, nam v nesrečo, sebi v sramoto. V gostilno je prišel, pil je, pa se je napil in je govoril, iz ošab-nosti je govoril in zasmehoval MUHO \ on Correa vesel, ko je čul Zambo prvič govoriti v svojem jeziku in opazil ne samo v njenih benedsh, nmpak tudi v Živahnih, med govorjenjem Ae potivljenih potezah temnega obraza svit bistrega uma, enak jutranji zarji, ki obeta lep dsn. Seveds so bile črte o-braza bolj živahne ko nirer. ker jc ona sedaj prvič govorila s svojim gospodom v njegovem jeciku. ns kar se je še davno venelila. "Kje imaš prstan, ki nem ti ga dal?" — jo Je vprašal in io prijel za roko. kskor hi gs inksl. "Odputsi gospod, vreli no mi gs!" — je odgovorila in povesila oči. Stopil Je k teški omari. J Is katere je vrel a arebrom okovano jekleno nkrinjiro. ki jo je odprl. S aukom Je premeni dragulje in lepo-tičje. ki je letalo v nji, in ko je naAel v njem ženski prstan, ga |e za trenotek držal proti lu-čl, kakor bi |e enkrat premillial korak, za katerega je sedaj zopet Imel priliko. Ko ne Je pred dvanajatiml leti podal ns pot. i*kat svojo prvo Dve darili za nove naročnike k