TRGOVSKI LIST
Časopl* n trgovino, MutrVo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V\ leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 3. maja 1927.
Telelon št. 2552
ŠTEV. 50:
Dopisujte »Trgovskemu listu«.
Primorani smo, da se zopet dotaknemo predmeta, o kojem smo na tem mestu že ponovno razpravljali. Povod za to so nam dale besede delegata slovenjgraškega gremija in oblastnega poslanca g. Simona Blatnika, ki je na zboru Zveze trgovskih gremijev v Ptuju izrazil željo, da bi se v Trgovskem listu, oglašali tudi detaj-listi. Sprožilo bi se s tem to ali ono vprašanje, ki specielno zanima detaj-lista in bi list s tako vsebino našel več zanimanja na deželi. Hvaležni smo gosp. Blatniku za te besede, saj je s tem zopet načel vprašanje, kojega se mi skoro nismo več upali, ker so bila vsa naša dosedanja prizadevanja v tem oziru skoro brez uspeha. Ugotovili pa moramo, da vidimo že v apelu gosp. Blatnika znaten uspeh našega truda in če bi to vprašanje našlo tudi samo pri odbornikih posameznih gremijev toliko dobrega razumevanja, kot ga je pokazal na občnem zboru g. Blatnik, ne dvomimo, da bi se razvilo naše glasilo v kratkem do moči, ki bi nam v borbi za stanovske interese prinašala neprecenljive koristi. Moč tiska uporabljajo kot najmogočnejše orožje narodi, države, politične stranke, vsi stanovi. O mogočnosti takega orožja se bo moral prepričati tudi sleherni trgovec!
Ustanovljen ob najbolj kritičnih gospodarskih razmerah, ko se je sma-.tralo trgovske kroge kot povzročitelje draginje in vsega zla, je stal Trgovski list vedno neustrašeno na braniku interesov našega trgovstva. In če se je mentaliteta širše javnosti, ki trgovstvu zlasti v prvih letih po vojni ni bila posebno naklonjena, vsaj delno izpremenila, je to v veliki meri uspeh stvarnega in smotrenega dela »Trgovskega lista«.
Ponovno smo pozvali gremije, organizacije, pa tudi posameznike, da listu dopisujejo ali da vsaj sporočijo uredništvu svoje želje, ker smo vedno že-*	’ . a P/i listu sodelujejo vsi. Ka-
kor je pri pravilno zidani hiši potreben sleherni kamen, kakor je potreben pri stroju sleherni vijak, tako je tudi pri našem glasilu potreben sleherni trgovec. Vsi morajo sodelovati,
da bo mogel list z uspehom vršiti vzvišene, pa tudi težke svoje naloge.
Trgovec nima preveč prostega časa, ne more se ukvarjati z dolgoveznimi članki. Tega pa tudi nikdo ne bo zahteval! Dovolj je, da v kratkem pove svoje želje, da sporoči uredništvu, kaj bi interesiralo njega, odnosno trgovce v njegovem okolišu. Sami nismo zadovoljni in priznamo, da bi se moralo list v marsičem izpopolniti, zato prosimo ponovno, da se nas vsestransko podpira. Vsaka utemeljena želja bo našla v listu zaslombo, vsak predlog, ki stremi za pospeševanjem interesov trgovstva, bo našel v listu zanesljivega zagovornika. Ako je že posamezniku dopisovanje težko, naj bi to prevzele gremijalne organizacije. Če bi vsak gremij poslal listu le po en dopis mesečno, bi se pomagalo predvsem onim, žal še prav maloštevilnim trgovcem, ki pri listu sodelujejo, pomagalo bi se s tem pa še bolj skupni naši stvari.
Ni dovolj, če o svojih težnjah razpravljamo enkrat na leto, le na sejah ali na občnih zborih. Potrebno je, da se o vseh vprašanjih, ki nas težijo, razpravlja tudi javno in večkrat, tako da jih s potrebnim naglasom čuje-jo tudi oni, ki o njih odločajo. Nekatera vprašanja pa ne dovolijo odlašanja in skrbeti je za to, da se o njih informira vse, tudi netrgovske, kroge, ki so čestokrat proti trgovstvu samo zbog napačnih in tendencijoznih informacij listov, ki zasledujejo posebne interese. Sodelovanje slehernega trgovca pri listu je tedaj neobhodno potrebno in naša najiskrenejša želja je, da bi poziv g. Blatnika našel pri vseh največji odmev.
OPOZORILO INDUSTR1JCEM, OBRTNIKOM IN TRGOVCEM.
Rok za prijavo kot razstavljalec na letošnjem vzorčnem velesejmu od 2. do 11. julija poteče v nekaj tednih. Po zaključku prijavnega termina razdeli sejmska uprava takoj razstavne prostore. Kdor se javi kasneje, ni več siguren, da dobi ugoden prostor. Zato se naproša v lastnem interesu vse one tvrdke, ki se zanimajo za velesejem, da pospešijo svojo prijavo.
Svetovna gospodarska konferenca.
Svetovna gospodarska konferenca bo otvorjena v sredo, 4. t. m. v tkzv. »reformacijski dvorani«, kjer se tudi vrše zasedanja skupščine Društva narodov. Otvoritveni seji bo predsedoval bivši belgijski ministrski predsednik a hemis.
^Konference se bo udeležilo, preko f^fT^&tov in še večje število
Kflirrir'nV ¥ .jkoro vseh držav sveta. Kakor predvidevajo bo trajala konferenca 10 dni; dnevni red pa obsega:
1. Splošno diskusijo o svetovnem gospodarskem položaju, v analizi motenj v gospodarskem ravnotežju, o gospodarskem položaju in miru;
2. trgovina: prostost trgovine, cari-trg’ovhf°.VS^e P°^°^e» pospeševanje
3. industrija: produkcija, težave industrije, organizacija produkcije, mednarodni industrijski dogovori, izmenjava produkcijske statistike;
4. poljedelstvo: pogoji poljedelske produkcije v primeri z predvojnimi
razmerami, možnost mednarodne akcije za odstranitev težav v poljedelstvu.
Za konferenco je prijavljenih 90 obsežnih dokumentov, pri katerih sestavljanju so sodelovale največje kapacitete na gospodarskem polju. Najvažnejša industrijska, agrarna, finančna in trgovska vprašanja so ob-elana po njih najnovejšem položaju mateT^jala^ popolne8a statističnega
Namen konference je, da skuša ugotoviti vzroke krize in možnost njih odstranitve. Razume se, da o vzrokih gospodarske krize ne bo na konferenci enoglasnosti, kajti skroro vse države severne in južne Amerike smatrajo sedanji položaj celo kot ugoden. Interesantno je mnenje bivšega francoskega gospodarskega ministra Lou-cheur-ja o vzrokih gospodarske krize. Po njegovem mnenju so ti sledeči: znižanje kupne moči denarja, kar ima za Posledico zmanjšanje konsuma, zmanjšanje produkcije v evropskih državah, ki še vedno zaostaja za 12 odstotkov za predvojno produkcijo, kar seveda ne velja za Ameriko, kjer se je v Zedinjenih državah produkcija dvignila za 25%, v Južni Ameriki pa
Kupujte pri domačih trgovcih.
Pasivnost naše bilance raste z dneva v dan. V drugih državah se skuša ob takih pojavah omejiti uvoz. Pri nas se delajo sitnosti sicer uvozniku - trgovcu, na »malenkosti« pa, ki se uvažajo potom privatnih konsumentov ali pa potom inozemskih trgovskih potnikov, se preveč ne ozira. Detajlist trpi veliko škodo zlasti s tem, ker kupuje posebno mestni konsument svoje potrebščine v inozemstvu. Opravičeno se mora razbujati zlasti pa, če vidi, da naročajo domači konsumenti blago pri inozemskih potnikih, ki preplavljajo danes celo deželo s kovčegi, polnimi blaga. Ta navada se je pri nas tako razpasla, da je bila tu remedura neobhodno potrebna.
Minister trgovine in industrije je končno 2. aprila t. 1. izdal odredbo št. 3184/3, v kateri ugotavlja, da je po veljavnih zakonih prepovedano inozemskemu potniku obiskati privatnike in sklepati z njimi kupčije in dodaja, da je to prepovedano tudi glede takih predmetov, glede katerih je to po specijelnih predpisih celo našim potnikom dovoljeno!
Ta odredba je za nas zelo važna in vsak posameznik naj bi strogo pazil na to, da se ne krši. Dobro bo, če se take potnike, pa tudi one, ki pri njih blago kupujejo ali naročajo, naznani Trgovskemu listu, ki naj bi imena objavil. Trgovski list je že opetovano opozarjal kupujoče občinstvo, da je njegova dolžnost podpirati domače trgovce. Vsa opozorila so bila-brezuspešna. Ni zato čuda, da so bili trgovci primorani poseči po samoobrambi in so sklenili, da v bodoče ne bodo dajali več nikakih prispevkov, korporacijam ali privatnikom. Teh izdatkov kupujoče občinstvo noče in noče priznati. Toda ako hočejo društva in korporacije, da jih bodo v bodoče trgovci podpirali, morajo tudi ona stremeti za tem, da s primernimi pozivi in s potrebnim poukom opozore svoje članstvo, da ni v interesu države, pa tudi ne v lastnem interesu, ako kupujejo svoje potrebščine pri inozemcih.
V	Trgovskem listu smo tudi neštetokrat jasno opozorili, da je v Ljubljani še vedno mnogo takih, ki dosledno
kupujejo zase in za celo družino vse oblačilne potrebščine v inozemstvu. Za take pozive se nikdo ne zmeni, zato treba poseči po drugih sredstvih in prisiljeni bomo stopiti pred javnost s polnimi imeni. Geslo »Svoji k svojim« mora zopet prodreti v kri našega naroda.
Očitki, da naši trgovci ne zadostijo zahtevam kupujočega občnistva, so ničevi in to tembolj, ker vidimo, da so naši trgovci založeni z prvovrstnim blagom, ki vstreza vsem, pa še tako velikim posebnim potrebam vsakega razvajenca.
Tudi naše dnevno časopisje posveča temu vprašanju premalo pažnje in želeti bi bilo, da v bodoče tudi ono apelira na kupujoče občinstvo, da podpira domačo trgovino, ker le na ta način bi bila dana možnost, da bi dosegle naše pritožbe pozitiven uspeh.
Trgovec.
ZAHVALA NJ. VEL. KRALJA NAŠEMU TRGOVSTVU.
Predsednik Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo g. V. Weixl je prejel dne 29. p. m. od ministra dvora naslednje pisino:
Beograd, 27. aprila 1927.
Gospod predsednik! Njegovo Veličanstvo kralj je z zadovoljstvom sprejel izjavo udanosti in zvestobe, katero ste poslali prilikom redne letne skupščine trgovstva cele Slovenije in je blagovolil odrediti, da se sporoči Njegova iskrena zahvala. — Minister dvora. Podpis.
Ljubljana in nje velesejmi.
V	eni državi živimo trije bratje. Dosti razlik, plemenskih, kulturnih in verskih nas loči, združujejo nas pa politični in gospodarski momenti in interesi, in sicer tako močno, da moramo na zunaj nastopati kot nacionalna enota.
Vse naše prireditve, ki naj informirajo svet o stanju naše kulture in gospodarstva, morajo biti zato izrazito jugoslovanskega znača. Tudi ljubljanski velesejem je bil zasnovan na tej široki podlagi. Uspeh ni izostal. Število razstavljalcev iz vseh pokrajin naše države se množi leto za letom. Z re-
celo za 50 %. Končno so po Loucheur-jevem mnenju 'za gospodarsko krizo Evrope ne malo krive spremembe političnih mej, ki povzročajo, da v nekaterih državah obstoja velika nadpro-dukcija, v drugih pa, da se razvija industrija takorekoč v »rastlinjaku«, ker te države nimajo absolutno nika-kega industrijskega karakterja.
Prav tako malo enotnosti kot v na-ziranju o vzrokih gospodarske krize, bo tudi o njenem sanacijskem načinu. Glavne smernice, ki bodo zastopane na konferenci, moremo že sedaj predvidevati. Na vsak način bo močno zastopano načelo proste trgovine, katerega pripadniki smatrajo kot najvažnejši problem svetovnega gospodarstva. Radikalno odpravo carin bo zastopala po večini angleška delegacija, član angleške spodnje zbornice Sir. Movrison Bele se je v svrho ponazoritve visokih carin celo lotil zamudnega dela, da je na zemljevidu Evrope pritrdil na meji vsake države njenim carinskim tarifom odgovarjajoča obzidje mahagonijevih paličic, s čimer hoče dokazati na konferenci v Ženevi nemožnost obstoja carinskih obzidij. Višina paličic tega zidu znaša za Ju-
goslavijo 20 mm. Večja je višina pri Ogrski 23 mm, Čehoslovaški 21 mm, a najvišja pri Španiji in Rusiji 27 mm; manjše od Jugoslavije je obzidje Avstrije z 15 mm, Nemčije z 15 mm‘ Italije 17 mm in najmanjše je obzidje Anglije z 8 mm.
Francoska delegacija bo po večini sicer nasprotovala današnji politiki visokih zaščitnih carin, vendar ne zagovarja tako radikalnega stališča kot angleška delegacija. Po mnenju francoske delegacije naj se določi neka absolutna višina carinskih tarifov, ki naj bo v določenem razmerju s predvojnimi carinskimi tarifi. S tem naj se onemogočijo slučaji, da ne bodo carinski tarifi ne previsoki (včasih dosegajo trikratno vrednost predmeta) in da države ne bodo mogle tik pred trgovskimi pogajanji te tarife višati in s tem izvrševati na svojega so-pogodnika pritisk.
Ne daleč od francoskega mišljenja je skupina, ki bo predlagata poleg znatnega znižanja carin, tudi še ožjo zvezo srednjeevropskih držav v obliki carinske unije ali tkzv. preferenčnih carin. Torej istočasno zmanjšanje carin in gospodarsko zbližanje. To je
prezentativno izložbo sadov svojega dela ter svoje organizacijske sposobnosti smo dokazali inozemstvu, da smo stopili v krog gospodarsko razvitih narodov Evrope kot enakovreden član, ne več kot njih varovanec. Inozemstvo naj spozna, da naša notranja konsolidacija napreduje ,da je tudi pri nas lepo razvit- čut za delo in red, okus in lepoto.
Ljubljana, čeprav najmanjša in naj-skromnejša izmed treh jugoslovanskih prestolic, ima smisel za enotnost, veličino, ugled in procvit naše države in sicer ne v najmanjši meri.
Ta širokopoteznost stremljenja in hotenja našega od treh tujih držav obkoljenega slovenskega naroda odseva tudi v delovanju in v uspehih Ljubljanskih velesejmov. Ti sejmi so tako smotrono in solidno organizirani, da se napram njim vse prireditve lokalnega in provincijalnega značaja niso mogle vzdržati.
Ne da se namreč tajiti dejstvo, da je Ljubljana ravno vsled svoje zapadne loge v vsej kraljevini najbližja ostali centralni in zapadni Evropi in da je najvažnejše in največje križišče svetovnih prog v Jugoslaviji: tu se križajo v resnici svetovne proge Pariz—Milan —Trst—Beograd — Sofija — Carigrad odnosno Beograd—Bukarest, s svetovno progo Praga — Dunaj — Gradec — Trst — Rim ter s sporedno progo Frankfurt—Monakovo—Beograd.
Ljubljana je torej v pravem pomenu besede ključ do Jugoslavije in s tem do Balkanskega polotoka. Da pa tudi življenje v Ljubljani sami pridobiva na velikomestnem značaju, pričajo snažni hoteli, udobno in lepo urejene restavracije, razkošno opremljene kavarne in zabavišča, priznano dobro operno gledališče itd. Posebno privlačno silo pa ima Ljubljana izmed vseh jugoslovanskih mest po svoji krasni legi na pragu divnih slovenskih planin in jezer, kamor dospejo naši dragi gostje v par urah železniške vožnje.
Ljubljana je zavestna nositeljica in predstaviteljica jugoslovanske misli proti zapadu, njeni Velesejmi razgrinjajo naravne zaklade in njenih prebivalcev pred očmi tujega sveta, pričajo pa tudi o poštenosti, točnosti in vestnosti slovenskih delavcev, obrtnikov, trgovcev in industrijcev, ki so si pridobili po teh svojstvih dober sloves v mednarodnem trgovskem stanu. Zato so ljubljanski velesejmi ne samo provincialna izložba male Slovenije, ampak v resnici splošna prireditev združene in vedno močnejše kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI TEČAJ DINARJA ZA MAJ.
Finančno ministrstvo je določilo za maj sledeče uradne tečaje dinarja: 1 na-poleondor 918.70, 1 turška lira 247.20,
1 angleški funt 276.20, 1 dolar 56.85, 1
kanadski dolar 56.40, 1 zlata nemška
marka 13.50, 1 poljski zlot 6.35, 1 avstrijski šiling 8, t belgijski belg 7.90, 1
madžarski pengo 9.95, 100 francoskih frankov 223, 100 švicarskih frankov 1095, 100 italijanskih lir 320, 100 holandskih goldinarjev 2275, 100 rumunskih lejev 36.50, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1516, 100 švedskih kron 1420, 100 norveških kron 1470, 100 drahem 75, 100 Kč 168.50. — Ti tečaji veljajo od 1. do 31. maja. Po njih se računajo tudi pristaniške takse.
• * *
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE NA ANGLEŠKEM.
Olajšanje na mednarodnih denarnih trgih se nadaljuje. 16. aprila je znižala Francoska banka, obrestno mero od 5 A na 5%, 21. aprila ji je sledila Angleška banka z znižanjem od 5 na 4 A%. Zadnja sprememba obrestne mere na Angleškem se je izvršila 3. decembra 1925, ko je šla od 4 gor na 5. Borza je znižanje na 4 'A% sprejela z velikim zadovoljstvom. Zlata rezerva Angleške banke znaša sedaj dva milijona funtov manj kot pred dvema letoma, ko se je Anglija povrnila k zlati valuti. V sledečem podamo pregled o spremembah obrestne mere na Angleškem od leta 1910 naprej:
Leto	%
1910, 6.	januarja	4
1910, 20.	januarja	3 'A
1910, 10.	februarja	3
1910, 17.	marca	4
1910, 2.	aprila	3 A
1910, 9.	junija	3
1010, 29.	septembra	4
1910, 20.	oktobra	5
1910, 1.	decembra	4 'A
1911, 26.	januarja	4
1911, 16.	februarja	3A
1911, 9.	marca	3
1911, 21.	septembra	4
1912, 8.	lebruarja	3 'A
1012, 9.	maja	3
1912, 29.	avgusta	4
1912, 17.	oktobra	5
1913, 17.	aprila	4A
1913, 2.	oktobra	5
1914, 8.	januarja	4A
1914, 22.	januarja	4
1014, 29.	januarja	3
1914, 30. aprila	4
1914, 31. julija	8
1914, 1. avgusta	10
1914, 6. avgusta	6
1914, 8. avgusta	5
1916, 13. julija	6
1017, 18. januarja	5	A
1917, 5. aprila	5
1919, 6. november	6
1920, 15. aprila	7
1921, 28. aprila	6A
1921, 23. junija	6
1921, 21. julija	5	A
1921,	3.	novembra	5
1922, 16. februarja	4	A
1922, 14. aprila	-4
1922, 15. junija	‘S	A
1922, 13. julija	3
1923, 5. julija	4
1925, 5. marca	5
1925, 6. avgusta	4	A
1925, 1. oktobra	4
1925, 3. decembra	5
1927, 21. aprila	4	A
Opazimo zlasti, kako je vplival izbruh vojske; diskont je skočil naenkrat od 4 na 8 in potem celo na 10. Ko se je prvo vznemirjenje poleglo, je šel spet svojo navadno pot naprej.
O posledicah znižanja angleške obrestne mere piše »Neue Fr. Presse«: Čeprav zaenkrat vpliv aznižanja obrestne mere v Londonu na kontinentalne obrestne mere ni pričakovati, je vendar brez dvoma, da bo zasebni denarni trg pocenitev denarja v Londonu prijetno občutil. Pomanjkanja denarja v Berlinu in na Dunaju v zadnjih tednih je bilo krivo tudi dejstvo, da se je denar v Londonu lahko naložil po približno istih pogojih kot v Berlinu. Veliko denarja, ki bi bil sicer prišel na kontinent, je odšlo v London, in samo ostanek so spravili na kontinentalne trge. S tem, da so Angleži obrestno mero znižali, bo velik del tega na Angleškem naloženega denarja postal za kontinent prost. Finančni krogi so mnenja, da se bodo posledice tega dejstva na kontinentu kmalu poznale.
K. Tiefengruber:
Ocenitev Ford-ovega podjetja.
Nedavno so objavili evropejski dnevniki vest, da je neka amerikan-ska bančna skupina ponudila Ford-u eno milijardo dolarjev za njegova podjetja. V zgodovini trgovstva je to najvišja ponudba, ki se je kedaj stavila za odkup kakega predmeta. Hen-ry Ford, najbogatejši človek na svetu, podjetnik in pisatelj, takih ponudb v teku zadnjih dveh let že lahko troje zabeleži. Zadnjo oferto mu je stavil Mr. Prenties od tvrdke Harnblower in Weetas v New Yorku in je po obsegu vrednosti predmeta vredna, da se registrira v . svetovni zgodovini. Vprašanje nastane, ali je prodaja sploh izvršljiva?
Fordova podjetja obratujejo danes sicer kot delniška družba, ampak so privatnega značaja. Ni bilo ravno enostavno dobiti zanesljivih številk o dobičku za dobo 1904—1919 in šele na pritisk državnega fiskusa, ki menda ni brez povoda slutil, da se skuša podjetje pravilni obdačitvi odtegniti, je javnost zvedela o porastu letnih dohodkov.
Kosmate bilance pretečenega desetletja izkazujejo čistega dobička v dolarjih po sledečem razporedu:
1011	6,226.373
1012	13,056.425
1913	24,714.078
1914	29,764.500
1915	24,519.342
1916	59,017.802
1917	27,844.000
1018	51,837.821
1919	76,775.367
V	tej dobi je znašala obratna glavnica dva milijona dolarjev; ampak ko je pokupil leta 1919 Ford od manjšinske skupine ostale delnice, jih je plačal z 100 milijoni. Nominalna glavni-
ca torej pri oceni podjetja ne igra v tem slučaju prav nobene vloge, in ima navedba izključno historičen pomen.
Od leta 1919 se začne Ford z vedno večjo vnemo udeleževati pri podjetjih za dobavo razne surovine.
Državne oblasti, ki seveda smotre-no zasledujejo porast davčne obveze tega velikopoteznega podjetnika, cenijo dobičke iz teh virov na najmanj 35 odstotkov celokupnega profita.
Poglejmo si sedaj podjetniški uspeh iz novejše dobe, ki izkazuje v dolarjih:
leta	iz tovarn	vsega
1920	50,007.000	67,527.040
1921	64,804.000	87,875.400
1922 115,797.000 156,325.950
1923	93,030.000	125,590.050
1024	86,978.000	117,420.300
čistega dobička, in to po uradni statistiki.
Celokupne dobičke Fordovih podjetij od ustanovitve leta 1003 do konca 1924 cenijo na povprečno 000 milijonov dolarjev. Nekakp 100 milijonov na leto se lahko po uspehih zadnje dobe računa.
Vsekakor pa se opaža, da produkcija od leta 1024 nekaj nazaduje. Ko se je še 1924 prodalo 2 milijona vozil, se jih je leta 1926 razpečalo samo še poldrugi milijon, računa se tudi z znatno manjšim dobičkom, ki menda 80 milijonov ne bo presegal. Če smemo konkurenci verjeti, in mogoče, da ima tudi prav, je celo ta številka nekaj pretirana. Vsekakor pa je uvodoma omenjena ponudba prav značilna. Po treznem preudarku se bo težko kdo odločil naložiti denar v podjetje Fordovega obsega, če mu amortizacija v desetih letih ni zasi-gurana, vrhu tega pa še ogroža vedno živahnejša konkurenca na vseh koncih in krajih svetovnega tržišča dosedanji razmah in mu z očividnim uspehom izpodjeda prvenstvo.
V	jasno presojo dejanskega stanja
v	tem konkurenčnem boju bodo služile sledeče številke, ki predstavljajo množino prodanih avtomobilov iz pro-
šlega leta in zadevni izkupiček v dolarjih:
voz dolarjev General-motors Cie 1,215.000	1.058,000.000
D od ge	330,000	253,000.000
Nash	137.000	140,000.000
Chrysler	170.000	18,000.000
Studebaker	111.000	141.500.000
1'aige - Detroit	37.000	36,850.000
Kakor dokazujejo številke je že leta 1925 General - motors Cie porazila Forda. Svedoki celo trdijo, da ta konkurenca več Chevrolet - vozov izdela, nego Ford vseh vozil skupaj, ter da omenjeni avtomobili vedno večji sloves uživajo med amerikanskimi športniki, končno pa tudi izdelki ostale konkurence že davno nadkrilujejo Fordove serije. In ravno tem ugotovitvam Ford ni bil dostopen. Nova tipa, ki jo kot takozvani tisočdolarski voz sedaj Ford gradi, bi bila morda še pred dvema letoma uspela, ampak danes ga je svetovna tekma že prehite-
glavno mišljenje nemške delegacije.
V	isti zadevi bo konferenci predložena spomenica ogrskega drž. tajnika dr. Elener Hautos-a, ki smatra ustvaritev srednjeevropske carinske unije za predpogoj tako gospodarskega kot političnega pomirjen ja v Evropi.
Poleg vprašanja carinskih tarifov, bo drugi važen problem vprašanja mednarodne organizacije produkcije. Gre tu za mednarodne kartele, katerih snovanje povzroča vedno zelo ognjevite diskusije. Po mnenju francoskega delegata Serrnys-a je po naravi produkcije potrebno v notranjosti vsake države ustvariti z dogovori tudi mednarodno uravnavo produkcije, ki naj gospodarstvo uničujočo konkurenco na inozemskih trgih pametno omeji in onemogoči nadprodukcijske krize. Brezdvoma bo vladalo na konferenci najmanj soglasnosti baš glede problema mednarodnih kartelov in ustvaritve mednarodnega gospodarskega urada. Skoraj ni verjetno, da bo že sedaj prišlo do take mednarodne registracije kartelov, ker bi to naj-brže povzročilo celo vrsto pravnih prigovorov. Prav lahko pa je mogoče, da se bodo države zavezale, da bodo
na polju kartelne zakonodaje uvrstile v svoje lastne zakonike analogne določbe.
Vprašanje kartelne politike je važno tudi za male države. Tendenca velikih držav je, da sklenejo v vsaki industrijski panogi poseben dogovor o uravnavi produkcije. Če kaka velika država ta sistem dobro izgradi, postane s tem naravno središče gospodarskega življenja. Vendar morajo ravno v srednji Evropi stremeti industrialci za tem, da sklepajo le tedaj dogovore o uravnavi produkcije, če so pri dogovoru udeleženi pogodbeniki iz kar največ držav, ker so same dvostranske pogodbe za male države lahko nevarne, čim več Jržav sodeluje pri takih kartelih, temveč garancij imajo srednjeevropske države, da jih ne zasužnji industrija velesil.
Kar se tiče poljedelstva, bodo naj-brže njegovi predstavniki zahtevali znižanje industrijskih carin; z druge strani pa se bodo predstavniki poljedelstva pritožili nad prekomorsko konkurenco in nizkimi cenami ter skoraj gotovo zahtevali zvišanje agrarnih carin. Vsekakor bo potrebno, da se bodo razmotrivala agrarna
vprašanja ločeno od ostalih, ker se splošne resolucije ne bodo vjemale z resolucijami agrarcev.
Pričakovati je različna mnenja tudi od zastopnikov delavcev in konsu-mentov. Te grupe ponavadi nimajo ni-kakega izrazitega gospodarskega programa, ker so bolj defenzivne kot ofenzivne, a vendar bodo morale zavzeti svoje stališče k vsem vprašanjem carinske zaščite industrijskih in agrarnih produktov in osnovanju mednarodnih kartelov. Stališče teh pa bo velikokrat različno od onega drugih grup (industrijcev in agrarcev).
Takšne so torej v glavnem tendence svetovne gospodarske konference, v njenih glavnih problemih. Računati pa je tudi pri manj vaznih vprašanjih z mnogimi nesoglasji, tako zlasti v vprašanju trgovinske in industrijske politike, v kreditni politiki itd.
Vseh zgoraj navedenih tendenc pa ne bo zagovarjala niti vsaka delegacija soglasno, temveč-je pričakovati, da bodo tudi delegati ene in iste državo zagovarjali različno mnenje. To se bo zlasti opazilo pri angleški delegaciji, kjer n. pr. ena struja zagovarja kartele, druga jih pa odklanja; je to pač
posledica posebne lege različnih predelov države. Napačno bi bilo tedaj misliti, da bo konferenca gladko sprejela predlagane resolucije. Pričakovati je hudega boja za končne rezultate, ki bodo nato predloženi državam v obliki izboljševalnih pi>3dlogov. Konferenca ima namreč samo konzultati-ven značaj in države udeležnice nikakor niso obvezane, da izpolnijo njene resolucije.
Program svetovno - gospodarske konference je torej zelo široko zasnovan, vkljub temu, da je odredil pripravljalni odbor pod vodstvom glavnega sekretarja Društva narodov nekatere omejitve. Resolucije konference bo dostavilo Društvo narodov vsem državam sveta; slično je bilo tudi z rezultati bruselske konference. In kakor niso takrat imele ti- resolucije ni-kakega takojšnjega uspeha, a so imele blagodejen vpliv na zakonodajo in politiko vseh držav, tako moramo tudi pričakovati od sedanje konferenc^. Mogoče še kri več, kajti potreba po vrnitvi k zdravim načelom v finančnem in gospodarskem življenju je danes važnejša kol kdaj prej.
la. Seveda se pripravlja Ford na hud konkurenčni bojni pohod in ta tudi za tekmovalce ne bo ostal brez posledic, mogoče celo, da pride do ogromnega poloma ene izmed tekmujočih skupin.
Z napovedano serijo tisočdolarskih vozov, če jih spravi Ford še pravočasno, to je predno mu pride konkurenca v špecijalni konstrukciji na sled, bi si ustvaril močno oporo v ugledu, njegova pozicija bi bila zopet na višku. Interesanten utegne na vsak način postati gigantičen industrijski dvoboj, ki ga izziva amerikanska podjetnost in ki bi potegnil v svoj vrtinec marsikatero banko večjega obsega.
Še leta 1924 se je Ford lahko ponašal, da je 51 odstotkov vseh auto-vozil v Zjedinjenih državah njegovega izvora, toda leta 1926 je padel ta odstotek na 35, istodobno pa si je Ge-neral-Motors Cie prisvojila do 26 odstotkov celokupne udeležbe na ameri-kanskem trgu, dobiček tega tekmovalca pa je znašal zadnje poslovno leto 176,700.000 dolarjev; ravno dvakrat toliko, kakor Fordov. Torej ren-tabiliteta za ponudbo ene milijarde dolarjev gospodu Mr. Prentissu ni bila merodajna, gre se pač za špekulacijo iz še neumevnih razlogov. Mogoče bi mogel najnevarnejši konkurent general - Motors pojasniti te čudne motive.
NAŠ IZVOZ V MARCU NAZADOVAL.
(jen. direkcija carin je objavila podatke o izvozu v marcu, ki je znašal 425.865 ton v vrednosti 608,399.946 papirnatih ali 55,551.688 zlatih dinarjev. Po vrednosti je na prvem mestu koruza, ki smo je izvozili za 110 milijonov 464.337 Din ali nad 18.15% od celokupne vrednosti izvoza. Na drugem mestu je gradbeni les, ki so ga izvozili za 75 milijonov 449 tisoč 837 (12.4%), na tretjem jajca s (50,011.627 Din (2.86), na četrtem živa goveja živina s 33,656.240 Din, na petem živa teleta z 29,352.960, na šestem suro-
vi	baker s 27,500.400 Din, na sedmem Pšenica s 26,600.047 Din.
V	primeri z izvozom v marcu lanskega leta je količina našega izvoza letos narastla za 16.518 ton ali za 4.03%, do-čim je vrednost padla za 77,693.260 papirnatih ali 7,105.557 zlatih dinarjev (11.34%). V prvem četrtletju tekočega leta je znašal naš uvoz 1,062.005 ton v vrednosti 1.547,589.025 papirnatih ali 141,297.409 zlatih dinarjev. V primeri z izvozom v prvem četrtletju lanskega leta je naš izvoz letos po količini in vrednosti nazadoval. Nazadovanje je mnogo večje po vrednosti kot po količini. Količina izvoza se je namreč znižala za •m.036 ton ali za 4.58%, dočim je nazadoval naš izvoz po vrednosti 224,046.835 Papirnatih ali 20,205.895 zlatih dinarjev (12.51%).
Trgovina.
Lesni trgovci in industrijci pozor’ Na
dan 28. maja je razpisana dražba »Teharske lesne industrije« v Teharjih pri Celju. Posestvo in tovarna, ki je moderno opremljena, je v najboljem stanju. Sodna cenitev je zelo nizka, t. j. 383 tisoč 402 dinarja. Nudi se našim industrijskim krogom krasna prilika za po-' zdi8° domače industrije, predvsem pa za P ^donosni objekt, ki ima vso bodoč-!)os ' se 7-animajo Avtsrijci za nakup e^a n^sega podjetja, kar je najbolje znamenje, da ima lepo bodočnost,' opozarjamo s tem nago narodno javnost, da se zainteresira, da ne pride zopet domače podjetje v tuje roke.
Nasa svila. Nadzornik v oddelku za svilogojstvo v trgovskem ministrstvu ragiša Stojadinovič je obiskal inozem-
nn6fSVi*ene	se	informira o mož-
S' Prodaje jugoslovanskih svilenih ... ^ °.Y- Bil je v Italiji, Švici in Fran-C|.l1-. Italijanski svileni trg je vsled japonske konkurence in vsled negotovosti glede Ure popolnoma mrtev. Veliko tovarn je že likvidiralo, ker uvažajo iz inozemstva veliko cenejše svilene izdelke. Dosti živahnejši so trgi v Franciji in Švici, cene tam so ugodnejše
in dobiš za 1 kg surove svile 680 do 820 dinarjev, kakoršna je pač kakovost. Trgovskemu ministrstvu se je posrečilo, da je po zelo ugodnih cenah prodalo v Švici in na Lyonskem trgu 3500 kg jugo-slovansk esvile. Glede svilenih izdelkov bi pa mi pač ne mogli konkurirati in se po zgledu Kitajcev zadovoljimo s prodajo surove svile.
Surovine. Na trgu petroleja gredo cene še zmeraj nazaj in se v Severni Ameriki še niso ustavile. Nazadovanje v cenah surove nafte se javlja zlasti pri petroleju in pri bencinu. V Poljski je veliko pomanjkanje surovega petroleja ob rastočih cenah, in ga mora Poljska celo uvažati. To izkorišča ruinunska petrolejska industrija, ki razpolaga z cenejšim surovim blagom. V Ameriki je pa v petroleju nadprodukcija, zlasti v okraju indijanskega plemena Seminolov, kjer dobavijo na dan že 300.000 barelov surovega petroleja. Tendenca na bombaževem trgu je bila pred poplavo v pokrajinah ob Misisipiju trdna. Kako bo sedaj, še ne vemo. Trdna je bila tudi tendenca volne in drugih tekstilnih surovin, razen konoplje. Na trgu surovin so bile cene leta 1924 najvišje. To je povzročilo leta 1925 zvišano produkcijo, in pomnožena ponudba je povzročila leta
1926	veliko nazadovanje cen. Leta 1927, so si cene od padca 1. 1926 deloma neko! ik o opomogle, pri nekaterih surovinah pa ne. Nižje so postale pri petroleju, cinku, terpentinu in konoplji (za
10	do 20 jdstotkov v aprilu napram ja nuarju, višje pa pri bombažu, cinu, srebru ia kavčuku (za 5 do 10 odstotkov).
Evropski jekleni trgi. Med vzhodno skupino mednarodnega jeklenega kartela in med nemško industrijo se vršijo pogajanja o razdelitvi gotovih trgov. V ospredju je vprašanje zaščite domačega trga. Čeprav se v okviru kartela niso sklepali trdni dogovori, ni za gladko skupno delo nemške in vzhodne skupine nobenih posebnih težkoč. Tako se na primer govori, da bo prepustila Nemčija Češkoslovaški italijanski trg v polnem obsegu, ker ji vozninsko ni posebno ugoden.
Zunanja trgovina Rusije v prvi polovici gospoda iškega leta 1926/27 (oktober
—	marec) izkazuje promet 687 in pol milijonov rui ljev, od katerih pride na eksport 405.6 milijonoy rubljev, na im-port pa. 281.9 mil Polletje zaključuje torej z aktivnim saldo 123.7 mil. rubljev, dočim je isto polletje lanskega leta zaključilo s pasivnim saldo 78 milijonov. Letošnji marec izkazuje 57.4 mil. rubljev eksporta in 40.5 mil. rubljev impor-ta, aktivni saldo 16.9 milijonov rubljev.
.Angleški bombaž. Lani so dali angleški bombaževi nasadi dosti več kot leto prej. Donesek novih plantaž cenijo na 439.000 bal, leta 1925 jih je bilo
333.000.	V Sudanu so dvignili obseg plantaž od 20.000 na 80.000 aerov, pridelek od 42.000 na 122.000 bal. Dvig obsega ni isti kot dvig bal, to se pozna šele pozneje. Sudanu so nove plantaže, omogočene vsled jeza čez Nil, pravi blagoslov. 1 aere = 40.468 arov.
Denarstvo.
Posojilo mesta Split. Občina Split je sestavila obširno poročilo o položaju svojega premoženja in o narodnogospodarskih silah Splita. To poročilo so poslali nekaterim ameriškim finančnim skupinam, ki je z njimi Split v pogajanjih glede najetja velikega investicijskega posojila. Z eno teh skupin so pogajanja že tako daleč, da jih lahko označimo kot završena. Gre za posojilo 100 mili j.
o arjev, a ga bodo porabili za najvažnejše mestne potrebe.
Italijanska posojila v u. S. A. »II Se-
colo« poroča, da je emitirala Morganova bančna skupina 7-odstotno dolarsko posojilo v znesku 4 milijonov dolarjev za italijansko tovarno gumijevega blaga Pi-relli. Dalje so dobili Italijani v Ameriki sledeča posojila; 12 milijonov dolarjev južnoitalijanslka električna družba, 20 milijonov »Istituto di Credito di Vene-zia«, 40 milijonov kreditni konsorcij za javna dela. Precej napredovala so že pogajanja mesta Neapola za 15 milijonov, Palerma za 10 milijonov, Genove za 10,
' irenze pa 2 in pol mil. dol. Pogaja se udi cestna železnica v Torino, dalje goinjeitalijanske vodne naprave. Vsega
i*on *!orfl0 ,v.bližnji bodočnosti najbrž -0 do 130 milijonov dolarjev v Italijo.
Luksemburški frank. Po poročilih listov se potrjuje namen luksemburške vlade, da vpelje lasten frank na zlati podlagi, da se pa pri tem ozira na obstoječa dejstva, to se pravi, da se nasloni na belgijski frank. Odnosni zakon bodo pa šele tedaj uveljavili, če bi se belgijska stabilizacija ponesrečila, ali pa če bi dobila francoska stabilizacija višji tečaj, kot ga ima belgijska, kar bi bilo za Luksemburško zelo neprijetno. Sicer je pa že vse pripravljeno, pravila emisijske banke in devizne centrale so izgotovljena, v Londonu je založena velika vsota deviz.
Panika na Japonskem odstranjena. 25. aprila so na Japonskem banke spet odprli in se je takoj poznalo, da panike ni več. Nastopila sta mir in stabiliteta, depoziti so pričeli prihajati nazaj. Pisali smo že, da je v svrho pomirjenja poslala japonska vlada 10 milijonov zlatih jenov v Šanghaj na Kitajskem. Financiranje zunanje trgovine traja naprej brez presledka. Pri podporni akciji bo izginilo nekaj slabejših bank, kar pa smatrajo strokovni krogi le za začetek končne sanacije Japonske.
RAZNO.
Tendencijozna vest o tajni pogodbi mod Italijo in Anglijo. »Vossische Zei-tung« prinaša poročilo svojega pariškega korespondenta, ki pravi, da obstoja med Italijo in Anglijo pismeua pogodba, ki vsebuje sporazum med obema državama glede Abesinije, glede angleško - italijanskega sodelovanja na vshodu, glede italijanske ekspanzije na Balkanu in naposled poseben sporazum o sredozemskem ravnovesju, v katerem so določene naloge italijanske in angleške mornarice za slučaj vojne. Pogodba je očividno naperjena proti Franciji. Čeprav trdi poročevalec, da je zajel svojo vest iz zanesljivih virov, prevladuje mnenje, da je vest tendenciojzna. Navzlic temu pa je napravila vest o tej pogodbi v Nemčiji in še bolj v Franciji globok vtis.
Osobje in občinstvo. V trajnem stiku stojita oba sloja, eden je na drugega vezan, odnošaji med osobjem in občinstvom so lahko prijetni, včasih pa se poostrujejo do neznosnosti. Taki odno-šaji uplivajo neugodno na obrat, škodujejo podjetju ter zdravju prizadetih oseb. Tu pa tam gre stvar spočetka samo na živce, ki so kaj občutljivi organi in se za razdražitev hudo maščujejo. Z obojestransko popustljivostjo bi se dalo marsikaj ublažiti, včasih zadostuje primerna beseda, da se nesporazum poravna. Splošen ugled vsakega trgovskega podjetja zahteva, da nastopa osobje v dostojni zunanji obliki. Pogostoma predpisujejo podjetja svojim nastavljencem letnim časom primerno obleko, seveda se je v tem oziru ogibati smešnosti. Oči-vidna razkošnost občinstvu ne ugaja posebno. Vsiljive dišave osobja in razni kosmetični pripomočki so redko komu všeč. Dostojna zunanjost vpliva tudi na osebni nastop napram občinstvu, in to je najvažnejša točka v vzgoji nastav-ljencev. Jako kočljiva je pravilna razvrstitev uljudnosti. Med stvarno brezbrižnostjo in vsiljivostjo se naj medsebojno občevanje primerno uredi. Pritrkavanje na prsi in udarci na mizo so demagogiČ-ni pripomočki na shodih in sejmih. Res nenavadno potrpežljivost mora včasih prodajalec imeti, treba se obvladati kakor artist, ki se pri najtežjih točkah še vedno smehlja. Tudi v uljudni obliki se da lastno mnenje zastopati in uveljaviti resnico pri prijaznem obrazu: »ri-dendo dicere verum.« Tudi v medsebojnem občevanju naj se osobje ne spozabi; publika je za take stvari jako občutljiva ter si izgrede prenaglega temperamenta po svoje tolmači. Občinstvo ima vsekakor lažje stališče, saj ima priliko morebitno slabo voljo že drugod popraviti ter vstopi z duševnim ravnotežjem v trgovino. Ampak nekaj nasvetov bi ludi ne škodovalo. Izraz ošabnosti ni vedno dokaz duševne plemenitosti. V tem oziru je tudi vojna psihoza marsikaj zakrivila. Pomislimo samo, da razpolaga pogostoma prodajalec z večjo duševno izobrazbo nego stranka, ki se ,baš ravna po načelu »vse je kupljivo«. Stranka naj preizkuša in izbira, ampak v pretiravanju naj ne krade dragocenega časa. Če se na pogreške opozarja, ni treba sitnariti. Preziranje do-
govorjenega časa se čuti na obratu. Obojestranska točnost je posebno priporočljiva. čakajočo stranko se hitro loti nervoziteta in le redko kdo to okol-nost v samozatajevanju prikriva. Skrbno negovanje te človeške kreposti bi spravljivo vplivala pri občevanju med osobjem in strankami, preprečila mar-sikater neprijeten spor in ublažila nesoglasja. Vse to velja tudi za pismeno in telefonično občevanje. Pismo naj bo kratko, razumljivo in predvsem čitljivo. Posebno zapeljiv k neuljudnosti je telefon. Vsa občevalna sredstva imajo ko-nečni namen sporazuma, njih pravilna uporaba svedoči višino kulturne omike. (K. Tiefengruber.)
Gospodarske vesti. Ker so v severni Španiji domnevali petrolejska najdišča, so vrtali pri kraju Cerconte in so v globini 900 m prišli do petroleja, ki je v debelem curku brizgnil na dan. Petrolej je najboljše kakovosti in ima petrolejski okraj razteznost 20 do 30 km. Ta najdba ima lahko za Španijo na j večje gospodarske posledice. — Vodilni rumunski finančni krogi so se pogajali v Londonu o posojilu za Rumunijo. Prišli so do prepričanja, da mislijo angleški finančni krogi resno na ožje finančne in gospodarske stike ž, Rumunijo. A posojilo !>i se moglo izvršiti šele po zaključeni stabilizaciji leja. — Po doslej priobčenih podatkih znaša prebitek nemških državnih financ 497 milijonov mark, v blagajni pa je še 97 milijonov mark. Zadnji mesec gospodarskega leta, marec, kaže prebitek 13 in pol milijonov mark. — Avstrijska tekstilna industrija izkazuje v večini panog prav dobro zaposlenost. Eksportne možnosti so se dvignile zlasti v Nemčijo, pa tudi v Jugoslavijo, Poljsko liuinunijo, in tudi na Ogrsko. Predilnice imajo vseskoz naročila za dva meseca.
—	Posetev na Poljskem kaže bolje kot lani. Če vzamemo 3 kot povprečni pridelek, vidimo pri pšenici številko 3.5, rži
3.0,	ječmenu 3.5 in detelji 3.4. — Po Belgiji bo z znižanjem obrestne mere prišla na vrsto Francija; in še ni dolgo, ko so Francozi obrestno mero znižali. — Japonski minstrski svet je odobril zakonski načrt, ki pooblašča Japonsko banko, da sme izdati nove bankovce do zneska poldruge milijarde jenov,- te jene bodo dajali zasebnim bankam, ki so paniko prestale. — Belgrajska cestna železnica je naročila na Češkem trideset motornih voz za znesek P milijonov Kč. — Na Nemškem bodo znižali železniško voznino ui kratke razdalje. — Občni zbor CrMit Lyonnays je odobril bilanco za leto 1926, ki izkazuje 49,173.000 frankov čistega dobička. Dali bodo dividendo 90 frankov za delnico. — Nemška Erdiil A. G. ima 7,377.000 mark čistega dobička, dividenda je 6 odstotna. — Podpisali so dve pogodbi o valorizaciji zlatega posojila za Železna vrata, in sicer eno med mednarodnimi upniškimi državami in Rumunijo, drugo med temi državami in Jugoslavijo. — Cisti dobiček Shell Union Oil Co za leto 1926 znaša lepo vsoto 35.52 milijonov dolarjev. — Prihajajo poročila, da vsled poplav Missisipija in njegovih dotokov povzročena škoda pri bombažu ne bo tako velika, kot so prr votno mislili. Pridelek v teh okrajih je zmeraj nekoliko bolj pozen kot drugod in se bo le nekoliko zakasnil; z drenažo upajo poplavljene kraje kmalu zopet osušiti. — Dunajska občina je za oblikovanje ruskih garancijskih kreditov prevzela nemški vzorec. V par dneh bo načrt dokončan in ga bodo nato v deželnem zboru predebatirali. — V Bernu v Švici se vrši ta teden konferenca zastopnikov evropskih železnic. — Kakor znano so dobili v Gornji Šleziji nedavno večja skladišča aluminij vsebujočih rud, v katerih je deloma do 25 odstotkov čistega aluminija. Zato hočejo ustanoviti v Katovicah tovarno aluminija v večjem obsegu, v obliki d. d. Tovarno bodo gradi-
li	poldrugo leto, začetno produkcijo ra-čunijo na 2400 ton čistega aluminija. — Beremo, da je kemična tovarna Danicri prodala svojo petrolejsko čistilnico v Bosanskem Brodu družbi Standard Oil in da bo proizvajala odslej naprej samo še umetna gnojila. — Banka češkoslovaških legij'bo od čistega dobička 6,639.000 Kč izplačala 7 - odstotno dividfendo. — Tovarna Ganz Danubius je izvedla koncentracijo z ogrskimi tovarnami vagonov^ Izdelovali bodo vagone in težke železne konštrukcije.
Ali sl že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika?
Po svetu. Lansko leto se je za Alpine Montan zaključilo nekoliko boljše kot predlansko, vendar tudi še letos ne bo izplačala nobene dividende. — Najkasneje v sredi tekočega meseca pričakujejo znižanja angleške obrestne mere na 4 odstotke; Morganovi krediti za podporo zlatega standarda funta so sedaj potekli in jih niso obnovili. — Znižana produkcija premoga v Gornji Šleziji je padla s 1. majem še za 5 odstotkov in znaša sedaj 15 odstotkov. — Nemške tovarne valjanega blaga so napravile v marcu 1,100.000 ton izdelkov, za 1.5 odstotka več kot v decembru 1926, ki je bil doslej najboljši povojni mesec. Uvoz v U. S. A. je v marcu napram lanskemu uvozu padel, izvoz se je pa zopet dvignil. Surovin so prodali v marcu za 107 milijonov dolarjev (v lanskem marcu za 83 milijonov), polfabrikatov za 58 milijonov (53.5), fabrikatov za 175 milij. (172.3). Uvozili so pa surovin za 1.51 milij. dolarjev (198.35), polfabrikatov za 64.6 (74.7), fabrikatov za 73.4 milijonov dolarjev (78.8). — Poljski državni dohodki so so znašali v prvem četrtletju tekočega lota 605 milijonov zlatov, izdatki 543, aktivnost 62 milijonov zlatov. V isti dobi lanskega leta so bili pa izdatki za 59 milijonov zlatov večji kot dohodki. V primeri s proračunom so poskočili dohodki za 23 odstotkov, izdatki pa samo za 10 odstotkov. — Standard Oil Co je dvignila delniško glavnico na 450 milijonov dolarjev. Nove akcije so namenjene v prodajo delavcem in nastavljencem. —
V	Pragi so ustanovili Kreditnozavaro-valno družbo. Ustanoviteljice so štiri: zavarov. družba Slavija, Praški mestni zavavalni zavod, Moldavia Generali in Securitas. Delniška glavnica znaša 4 milijone Kč, delniška rezerva 1 mil. Kč.
—	Po zgledu pridelovalcev sladkorne pese so začeli v Vojvodini ustanavljati tudi hmeljarji lastne zadruge. Doslej so ustanovili tri, druge pripravljajo. Namen zadrug je pospeševanje umnega pridelovanja in organizacija prodaje hmelja. — Prodaja jajec iz Jugoslavije v inozemstvo je v zadnjem času nekoliko zastala. Anglija je z domačim, danskim, holandskim in inozemskim blagom zadostno založena. Nemčija krije svojo potrebo z obilo dotekajočim ruskim blagom, v Italiji je pa povpraševanje po našem blagu zelo šlo nazaj. — Poročila iz Ogrske o stanju posetve so zelo ugodna. Kmetje so pomladanska dela že končali in pričakujejo žetev z velikim zaupanjem — Budimpeška mestna hranilnica je oddala 100.000 delnic ameriškemu konsorciju; delniški paket so vin-kulirali za več let. — Zvezi poljske že-
lezne industrije je pristopilo v zadnjem času zopet več industrijskih družb. V zadnjih dneh je bilo pristopanje tako živahno, da šteje zveza že 15 podjetij z več kot 30.000 delavci. — Premog se na Nemškem ne prodaja več tako dobro kot prej in se zaloge kopičijo. — Cinka-sta pločevina se je v Nemčiji zopet pocenila. Uvozna prepoved za poljsko cin-kasto pločevino ostane v veljavi. — Švicarska kemična industrija se je v obrambi proti nemški kemični industriji začela združevati. — Francoske valjarne so odpovedale dogovor o cenah, ker jih ne morejo več držati. — Italijani so napravah načrt za olajšanje dobave kredita pri eksportih v inozemstvo. Govori se tudi o državnem jamstvu itd. Torej nekaj podobnega kot smo videli na Nemškem. — Angleška zbornica je sprejela novo zaščitno carino na avtomobilne pnevmatike. Angleški tovarnarji kolesnih pnevmatik bodo dvignili ceno za 10 odstotkov, ker so sedaj dobro zavarovani proti francoski konkurenci, ki je povzročila lani znižanje angleških cen za 39 odstotkov.
Poraba sladkorja v Evropi. Angleški strokovni list »Fact about sugar« priobčuje seznam o letni porabi sladkorja v posameznih evropskih državah na osebo. Ta-le je:
1924/25	1925/26
kg	kg
Danska	49	53.1
Velika Britanija	40.5	41.8
Švica	36.4	37.3
Švedska	33.3	36.4
Finska	19.3	32.4
Irska	29.7	31.9
Holandska	30.6	31
Avstrija	26.5	30.1
Češkoslovaška	27.4	28.8
Norveška	30.1	26.5
Francija	22.9	24.3
Belgija	24.7	22
Nemčija	21.8	21.6
Latvija	14.8	18
Estonska	15.7	17.5
Ogrska	10.3	10.8
Grška	10-8	19-8
Španska	10.8	10.8
Litva	7.6	10.3
Portugalska	10.3	10-3
Poljska	9.4	9.9
Italija	8.5	8.5
Jugoslavijo	7.2	7.2
Rumunija	• 6.7	6.7
Rusija	4.9	5.8
Bolgarija	5.8	5.8
Turčija	3-6	3.6
Albanija	3.6	3.6
18.6
19.9
Skupaj
Veliko beremo tukaj notri. Prvič, koliko sladkorja podabijo nekatere dežele več kot druge; primerjajmo le porabo pri nas s porabo na Angleškem ali Danskem itd. Drugič vidimo, da so večinoma vse dežele v letu 1925/26 več kon-
Pomlad!
Nogavice, Kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, klotl v vseh barvah. Sifoni, Sollngen škarje,
noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, Slvllfe in sedlarje. Razna cifSeča mila — samo pri
Josip Peteline
blizu Prešernovega sporne™ nlka, ob vodi
Ljubljana.
Najnižje cene! Točna postrežba 1
sumirale kot v letu 1924/25; izjeme so Norveška, Belgija in tudi Nemčija. Tretjič opazimo par dežel s prav velikim prirastkom, posebno Finsko, ki je kon-sum skoraj podvojila, in pa Latvijo in Litvo, četrtič pa vidimo, da so ostale nekatere dežele natančno ali pa skoraj natančno na prejšnji višini; prim. Grško, Špansko, Portugalsko, Italijo, Jugoslavijo, Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo in Albanijo. Splošno se je konsum dvignil od 18 Vi kg skoraj na 20 kg na osebo.
Borza dela v Mariboru. Od 17. do 23. aprila je iskalo dela 123 moških in 72 žensk, delo je bilo ponujeno 85 moškim in 44 ženskam, delo pa je dobilo 30 moških in 31 žensk, odpadlo je 49 moških in 35 žensk, odpotovalo jih je pa 35 moških in 7 žensk. Od 1. januarja do 23. aprila je pa iskalo dela 2557 oseb, 1423 osebam je bilo delo ponujeno, 894 jih je dobilo delo, 1091 jih je odpadlo in 360 pa odpotovalo.
Ruski petrolej. Ruski eksport nafle v prvi polovici gospodarskega leta 1926-
1927	je znašal 887.800 ton, v prejšnji polovici leta 1925/26 626.000 ton, se je torej dvignil za 41.8%. Od posameznih vrst so eksportirali: petroleja 219.100 ion (prej 98.400), bencina 241.500 (174 tisoč 900), kurivnega olja 293.700 (249 tisoč 200 ton) itd. Med prodajnimi deželami je na prvem mestu Anglija s svojimi kolonijami, za njo pridejo Italija, Francija, Srednja Evropa in bližnji orient.
Drobne vesti. Japonski poslanik v Londonu je izjavil, da bo po njegovoni mnenju kriza na Japonskem kmalu premagana; to pa zato, ker so temeljni predpogoji japonskega gospodarstva zdravi. Da drži tečaj jena v Šangaju, bo poslala japonska vlada za 6 milijonov jenov zlatih palic tja. — Netodolgovi na Danskem so šli v letu 1926 od 1000 milijonov kron dol na 940 milijonov; to je izključno le posledica dejstva, da so tečaj krone v lanskem letu spravili polagoma na zlato pariteto. — Belgijska banka je znižala obrestno mero od 6 na 5'A% in ne od 7 na 6'A%, kakor smo v zadnji številki pomotoma poročali. Glej o tem poseben člančič. — Na zadnji seji Nemške banke je direktor Was-
sermann v nasprotju s prejšnjim mesečnim poročilom označil gospodarski položaj vseskoz optimistično. Število brezposelnih je šlo nazaj, konjunktura se vidno dviga. Kovinska industrija je ostala na dosedanji višini, samo prodaja premoga je nekoliko nazadovala. Dividendo so določili z 10 odstotki. — Naj-novejši izkaz Češkoslovaške Narodne banke kaže nadaljnjo likvidnost denarja. Državne obveznosti so se zmanjšale za 5 milijonov Kč, kritje bankovcev so izračunali z 81.3%. — Znižanje obrestne mere na Angleškem bo vplivalo najbrž, tudi na obrestno mero na Ogrskem. Ta znaša sedaj 6%. Ogrska je s kratkoročnimi inozemskimi krediti kar preplavljena in je treba zato mero reducirati.
—	Na Poljskem se je začel hud boj v premogarstvu glede cen. Trije veliki premogovniki so izstopili iz zveze in so cene premoga prav izdatno znižali. Nato se je zveza razdružila. — Vsled carinske vojske med Avstrijo in Češkoslovaško' se je tekstilno blago v Avstriji zelo podražilo. Zvešanje cen motivirajo z dejstvom, da je nakup sedaj dražji, ko ni importa iz Češkoslovaške.
Najnovejši zvezek »Bankarstva« (maj 1927) vsebuje: Ljub. St. Kosier: Naša industrija i pitanje Industrijske Banke; dr. Vlada T. Markovič: Novi unutranji zajam; Bogumil Vošnjak: Trgovinski atašeji; dr. Velimir Bajkič: Medjunarod-na ekoDomska konferenca: prof. ing.. Stjepan Jurič: Stojimo li pod ponovnim zaduživanjem seljaka? Stanko Danilo-vič: Problem pasivnih krajeva; dr. Radoslav Pipuš: Obrestna mera; Nikola Stanarevič: Kritika rada Narodne Banke; dr. Vidan O. Blagojevič: Pravni značaj i tehnika naših finansijskih zakona; ing. Ralja Aranitovič: Oko stabilizacije franka; Apolon Eropkin: Državni dug Narodno j Banci; nadalje kronika itd.— Tudi ta zvezek, kot tudi prejšnji, prinaša nekaj uspelih karikatur od Serg. Mironoviča in Talmana. — Listi izhaja, mesečno in stane 250 Din na leto.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava tiskarskega stroja za format papirja 80/120 em. Direkcija poste in telegrafa v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo novega ali rabljenega prav dobro ohranjenega brzoti-skalnega stroja ali dvoturke sistema Miehle za format papirja 80/120 cm z delovno kapaciteto 1600—2000 z vlagalnim aparatom »Rationel« ali »Universak z motorjem. Dražba bo dne 2. junija 1927 ob 1,1. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, soba 42. Pogoji se lahko vpogledajo in kupijo v ekonomskem odseku postne direkcije v Ljubljani. Jamčevina (5% ali, če je ino-zemec 10%) pa se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu direkcije, soba št. 41.
Veletrgovina |
v Liubliani
prlporoia
Špecerijsko blago
raznovrstno IganJ«, moko in delelne pri* delke. • Resnovrstne
rudninsko vodo.
Lastna praSama aa kavo In mlin la dISavo a /električnim obratom« f Ceniki na razpolago I
*
\fl° C*
tovarna
/
vinskega kisa, cL z o. z^ Ljubljana
nalfineiii bi najokusnejši namizni kis iz pristnega vina.
zahtevajta ponudbo!
Tehnično in HigiJenKno naJmoder-© neie urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna« Ljubljana, Dunajska ceata la, U. nadstr.
Veletrgovina kolonialne In špecerijske robe
IVAN JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže prežene kave, mletih dlSav In rudninske vode.
ToCna In »oUdno postre&ba!	cenika
Najboljia v materijah! in konstrukciji »o:
Josip Peftelinca l|r
kolesa in šivalni sfroii Jyf|.
'	znamke
znamke
CSritzner, Adler >» Ph5nix.
j Najlepše opreme, pesamesmi deli, pnevmatika, igle za vse sisteme — samo v
Najniije čemel - Tudi y|Jf§LJf|Ui b,l*M Pr*5er"ov
na mesečna odplačila.
ega
spomenika ob vodi.
MERKUR
LJUBLJANA
GREGOtiČI&VA 33
Ikin n f%	Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih
Tim«" IriSv« D* D*	brošure, cenike, tabele, vabila, lepake, posalmce itd. * LASTNA KNJIGOVEZU««.
Tiska Časopise, knjige, * TELEFON. ŠT. 2532.