SLOVENSKI « , ae5ir,i«»>.r m —-G LAS ILO- „Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem u Ljubljani ter „Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko". m m @ Urejuje FRANČIŠEK ROJINA. Izhaja 10. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj. Leto XII. V Ljubljani, mesca julija 1909. Štev. 7. T7"a/Tollo enodnevnemu čebelarskemu tečaju ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. julija 1909 pri vzornem čebelnjaku g. Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. DNEVNI RED: Dopoldne od 9. do 12. ure. 1. Pozdrav predsednika. 2. O vzgoji matic. Predava g. Anton Žnideršič. 3. O čebelarskih društvih in čebelarskih zadrugah. Predava gospod nadučitelj Anton Likozar. 4. Izkazovanje zanimive čebelarske stvari s skioptikonom. Izkazuje gospod profesor Josip Verbič. Popoldne od 2. do 4. ure. 5. Praktično razkazovanje v vzornem čebelnjaku g. Žnideršiča in čebelarskih mojstrov. Želeti je mnogobrojne udeležbe. Podružnice naj pošljejo vsaj po enega člana na ta poučni shod, da bo lahko potem doma poučeval umno in napredno čebelarstvo. 00000®00000000 00000000000 000000000000 00000000 00000000 Julij. Mesca julija ni navadno posebne paše; travniki so pokošeni, njive požete; suhi čas in vročina stori, da tudi ostalo cvetje ne medi odveč. Najbolj gotovo znamenje, da je spomladna in deloma poletna paša končana, je moritev trotov: panji z oprašenimi maticami odganjajo trote od medu in v panjev kot, dokler lakote ne oslabe; nato jih kratkomalo iz panju zapode in pomore. Panji, ki črez čas trote puste pri življenju, so sumljivi, in treba jih je pregledati, če morda niso brezmatični. Opustelim panjem se prida oplemenjena matica, ako je katera na razpolago. Če je pa nimaš, združi panj z drugim slabičem, ki ima dobro matico. Četudi ni priporočati, da trpiš slabiče v čebelnjaku, vendar je dobro ob rojeh nekaj rojičev vsaditi v male posode. Če pride kak panj ob matico, se mu tak panjič kar navezne. Če jih pa ne rabiš, združiš v jeseni po dva ali tri med seboj. Kadar se paša ustavi, neha matica v tolikem številu zalego zastavljati; v drugi polovici julija ni včasih v panjih ne ene pokrite celice z zalego; čebele tudi ne delajo več tako pridno in ne izletavajo; čemu tudi, saj tako nimajo posebnega zunaj dobiti. Čebelar mora pa zabraniti, da zalega ne poneha, posebno v onih krajih, kjer je avgusta in septembra še dovolj paše, drugače nima v teh mescih za jesensko pašo mladih čebel, stare pa se hitro izrabijo in panj ne prinese dobička. Da čebele zopet začno zalego zastavljati, jih je treba krmiti natanko tako, kakor je bilo pri špekulativnem pitanju spomladi povedano. V nekaterih krajih daje pravi kostanj nekaj paše; kjer se paša ne ustavi, tam ni treba čebelam špekulativno klasti, to oskrbi že narava sama. Čas, v katerem je treba s krmljenjem pričeti, je od jesenske paše odvisen. Sicer je v naši domovini malo krajev, kjer ni jesenske paše, in kjer je ni, čebelarji navadno prepeljavajo čebele v ajdovo pašo. Kdor pa tudi v tem času čebele doma obdrži, mora paziti, da čebele povsem ne nehajo z zalego; stare čebele se do jeseni vedno bolj izgubljajo, še bolj pa v prihodnji pomladi, in panj nima drugo leto dovolj ljudstva. Kdor prepeljava čebele v ajdovo pašo, ki začenja o Velikem Šmarnu, naj pita od srede julija do dne, ko prepelje čebele v pašo; kdor pa nima nobene jesenske paše in hoče le mladih čebel za zimo zarediti, naj prične s klajo v prvi polovici avgusta in naj pita do začetka septembra. Le žal, da se špekulativno pitanje ne uporablja tako, kakor zasluži. Nekaterim se čudno zdi, da bi se čebelam pokladalo, ko so panji polni medu; a med v panju je zadelan in čebele si ga dovolijo le v potrebi in samo toliko, kolikor ga v resnici potrebujejo. Panji, kateri so bili špekulativno pitani, poplačajo ti obilo vso skrb v ajdovi paši. Razun ajde daje avgusta v nekaterih krajih tudi jesensko vresje obilo paše; tudi v planinskih krajih se cvetje razvije šele julija in avgusta. Planinskega medu se pridela sicer manj, pa izvrsten je in prekosi daleč strd iz ravnine. Tudi smreka daje v tem času v nekaterih letih obilo medu, tako imenovano mano ali nebeško roso. saaoaiaaa ©aaaaaao aaassfaazjaag!© ooaoiaiisisa ©oiaaiiaiaaia Solnčni topilnik. M. Humek. Pri vsakem še tako neznatnem čebelarstvu se nabere tekom enega ali več let več ali manj raznih odpadkov satja, ki naj bi se iz njih na ta ali oni način pridobil vosek. Zal, da se veliko tega dragocenega blaga raztrese in --"S-—---i—_ 1' Podoba 1. Naris. raztepe, ali ga pa snedo molji, ker ima malokateri čebelar za topljenje potrebne priprave. Ker je to delo precej otepalno, ga tudi marsikdo odlaša tako dolgo, da nima naposled kaj topiti. * Tem neprilikam se izognemo na jako lahek in cenen način, ako vse satne drobce in sploh vse satje, ki je namenjeno za vosek, sproti devamo v sol nčni topil n i k, ki ga kažeta sliki, in ki naj stoji skozi vse poletje na prisojnem kraju zraven čebelnjaka. Solnčni topilnik je lesen zaboj poljubne širokosti in dolgosti (za malo čebelarstvo zadostuje v velikosti 50X^0 cm) glej podobo 1. Obod je spredaj Podoba 2. Prorez. aj žaganje, bj pločevinasto dno, c) spodnja šipa, d) zgornja šipa, e) satje. visok 10—12 cm, zadaj pa kakih 18—20 cm. Zgoraj ima okence z dvema šipama druga vrh druge v razdalji 1 1/2 cm, podoba 2. c d. Okence se odpira navzgor in je tako prirejeno, da zapira obod prav tesno. Dno je dvojno. Spodnje je leseno in kar pribito odspodaj na obod. Kakih 5—7 cm pod okencem je pa pločevinasto dno v isti poševni legi kakor okence, podoba 2. b. Spredaj, tam kjer je topilnik najnižji in kjer se odpira okence, je to pločevinasto dno kakih 8 cm od oboda vpognjeno navzdol noter do lesenega dna in potem zopet privito gor do vrha oboda tako, da tvori po vsej širjavi korito, ki naj se v njega steka stopljen vosek. Pločevinasto dno je okrog in okrog privito navzgor in pribito na obod. Prostor med spodnjim lesenim in med pločevinastim dnom je izpolnjen z žaganjem, podoba 2. a. Vsa priprava je zunaj prevlečena z oljnato barvo. Topilnik se postavi v bližini čebelnjaka na primeren stebrič stalno, kakor kaže podoba. Še priprosteje in skoraj boljše je pa, ako se kar položi na leseno vodoravno mizico, da se lahko po potrebi obrača za solncem. Predno se topilnik rabi, se okence odpre in vlije malo vode v koritce, kamor naj se steka vosek; to pa zato, da se vosek, ko se strdi, da izlahka vzeti ven. Nato se nadrobi na pločevinasto dno satja, podoba 2. e., in sicer tako, da ni nikjer preveč na debelo in da se ne pritika šipe. Sedaj se okence trdno zapre, in ako je dan jasen in stoji topilnik na primernem kraju, steče v pol ure skoraj ves vosek iz satja v koritce. Potem se vedno zopet dolaga drugega satja tako dolgo, da je koritce polno. Pri ugodnem vremenu lahko pridobimo na dan po več kilogramov voska. Blago, pridobljeno na ta način, je tako čisto in lepo, da si ne moremo želeti boljšega. Ostanek voska v tropinah je neznaten in skoraj gotovo manjši kakor pri kaki slabi stiskalnici. Sicer se pa tropine itako lahko, dokler so vroče, stlačijo v kepe in pri priliki prekuhajo in stisnejo. Posebnega pomena je tak topilnik za vsakega večjega čebelarja, ki se mu nabere tekom leta mnogo satnih odpadkov. Naj shranjuje ta vsakovrstni voščeni drobiž še tako skrbno, vendar se mu vedno kaj raztrese, in moljem tudi ne more popolnoma zabraniti njihovega pogubnega delovanja. Ako ima pa solnčni topilnik, ki stoji blizu čebelnjaka, lahko vrže vanj sproti vsako troho satja, namesto da bi ga shranjeval po zabojih ali raztresal po čebelnjaku. Tako mu pride vse v korist, in nateče se mu brez truda in stroškov lepa pogača najlepšega voska. Solnčni topilnik je jako cenena priprava. Malo v mizarstvu izvežban čebelar ga naredi izlahka sam. Le pločevinasto dno mu mora prikrojiti kak klepar. Za obod in okvir od okenca naj se vzame kak trpežen (mecesnov) les, ker topilnik se rabi potem lahko desetletja, ne da bi ga bilo treba kaj popravljati. Pozimi se spravi seveda pod streho. a®© ejoaiej® saBnaa Predavanje pri kmetskem čebelnjaku. Oskar Zolnir, Olimje-Podčetrtek. Urnega koraka stopam, da dojdem pravočasno k čebelnjaku, kjer sem napovedal za isti popoldan čebelarsko predavanje. Mož, spreten čebelar, mi je precej znan, pač pa še ne njegova domačija. Gledam na levo in desno in kmalu opazim s ceste pod provizorično streho dve vrsti pri naši čebelarski podružnici vpeljanih podolžnih panjev. S posebnim veseljem pospešim korake, in kmalu sva skupaj s posestnikom - čebelarjem. Po medsebojnem pozdravu pripomni, da je v nekaki zadregi, zakaj njegovi panji so domačega dela, njih zunanjost precej skromna. „Glejte", velim, „ker poznam vaše panji iz najinih pomenkov, sem priredil današnje predavanje in ogledovanje pri vas". Kmalu nas je bilo lepo število čebelarjev, starih praktikov in začetnikov. Zgoraj omenjena začasna streha se drži prvotnega starega čebelnjaka s kakimi 10 navadnimi, čvrstimi panji. Videti so nekako skromni poleg večjih sosedov z moderno opremo, a umen čebelar ima do njih čebelic prav tako spoštovanje kakor do prebivalk premakljivih panjev. Čebelnjak stoji na ravni ledinici, ugodni za predavatelje kakor za poslušalce, ker nudi priliko odpočitka na mehki travi. Moje predavanje se je pričelo; razlagal sem najpoprej o postanku in razvoju čebelne družine, njenem delokrogu v panju in izven panju; posebno pozornost sem obrnil spoznanju, koliko časa preteče, predno odleti čebelica na pašo, in pa razvoju matice. Umevanje razvitka matice in določitev njene starosti je za čebelarja tako važno, da brez tega ne more izhajati; na tem temelji ves uspeh. Zdaj je po kratkem utemeljevanju prednosti premakljivega panju došel na vrsto pregled praznega, nato obljudenega takega panju. Ustanovili smo čebelarsko društvo šile -lansko leto. Marsikdo ve, kako je ustanoviteljem trudapolno vpeljati kaj novega. Vrhutega zadene iste odgovornost, ako so priporočali kaj takega, kar se morda izkaže pozneje kot slabo. In to ni malenkost! Jaz sam sem preizkusil marsikateri panj, pregledal razne še nepoznane v tujih čebelnjakih, vedno imajoč pred očmi, ali je čebelam udoben, čebelarju lahko pristopen in pa priprost; ta priprostost obstoji pa v tem, da si čebelar zamore sam napraviti pravilen panj, ne da mu je treba biti mizar-strokovnjak. Jaz sem tega mnenja, da se med ljudstvom premakljivi panji ne bodo udomačili preje, dokler si istih čebelar sam ne bode delal. Med seboj nimamo mnogo takih, ki bi lahko žrtvovali za prazen panj 15 kron ali še več, za deset ali dvajset panjev gre skoraj toliko, kakor stane cel vol! Ne vem, kako bi bilo pri meni s čebelami, da si ne napravljam panjev sam. Razvidno je torej, da je treba priporočati panj, ki da prav malo dela in pri katerem slučajna majhna nepravilnost bodisi pri panjevem obodu ali pri okvirčku ne pride v poštev. Čebela zahteva za dober razvoj veliko mero ; torej veliki okvirčki, vsled tega je njih število malo in dela tudi malo. Nadalje ima ležeči (bolje podolžni) panj nekaj prednosti pred stoječim; a tudi izgo-tavljanje podolžnega je lažje nego stoječega. (V mislih imam pokončni in podolžni panj tipa Gerstung.) Pri podolžnem ne moti veliko, ako sta stranici okvirčka slučajno nekaj navzkriž, pri visokem okvirju pa dela mala nepravilnost mnogo sitnob. Stoječ panj je težavno spraviti v vertikalno lego; majhna napaka, pa imaš spodaj za cel prst sat zunaj satnika; pri podolžnem panju pa ti ta zadeva ne dela mnogo preglavic. Okna ne rabiš, vratic ne potrebuješ; še obod ob zgornjem robu panju lahko izostane, če imaš pokrovno slamnico v obodu, ki se na panj dobro vleže. — Zadaj pri dnu imej približno 2 cm visoko odprtino (po celi širokosti), ki je zadelana z odžaganim koščkom; tam lahko snažiš in za silo pokukaš v panj. Izdelan sat lahko hitreje vzdigneš iz . podolžnega nego iz stoječega panju, ni se ti treba bati, da tolikokrat ob panj zadeneš in s tem čebele zdražiš. Pri nas imamo vpeljan podolžni panj po Gerstungovem merilu, ki se bistveno ne razlikuje veliko od raznih amerikanskih mer (pa še radi tistega pol ali celega centimetra bi ga radi nasprotniki razdrobili v solnčni prah). V tej pomladi smo si jih pripravili in s čebelami nastanili 45; lepo število za začetek, posebno ker šteje društvo šele nekaj nad 20 članov. Od teh 45 panjev jih je 8 izšlo izpod veščih rok izprašanega mizarja, ostali so delo naših rok. Pri pregledu panjev nas je vzveselilo, opazivši vseskoz pravilno stavbo. Mislim, da ne bo odveč, če omenim v zabavo sledeče: Da bi bolje videl jajčeca in ličinke, nataknil si je gospodar očala. Pregledali smo 6 ali 7 panjev; možakar postane nemiren, slednjič meni v skrbeh: „Kaj pa bo z mojimi panji, vseskozi sama trotovina, kaj niste opazili?" „Kaj pravite? Nasprotno pač, prav malo je je." „Ne, ne . . ." „Sosed, vi imate očala!" Sestanek sem končal približno takole: „Poklical sem vas, prijatelje čebelic, tukajle sem. Lahko bi se bili zbrali v bližini še pri treh čebelnjakih. Ta prostor sem izvolil po premisleku. Glejte! Pridemo k čebelnjaku, najdemo panji dobrega sestava; zunanjost panjev je preimenitna, deske so poskobljane in izdelane, da se kar svetijo. Zelo nam panji ugajajo. Z zavidanjem gledamo gospodarja, sledimo pozorno njegovemu govoru in razkazovanju. Ko se razidemo, si mislimo: Res, lepo, imenitno! Kako radi bi imeli tak čebelnjak, take panji; a Bog pomagaj 1 Gospod nam lahko vse to priporoča, ker ne ve, kako nas čevelj žuli. Zdaj se pa ozrimo na te panji! Z veseljem ste jih gledali, četudi se ne bliskajo, in vsak si je mislil: „Ti so domačega dela; to znam jaz tudi; oko imam dobro, meriti znam, žagati in nekaj skobljati tudi; še letošnjo zimo si napravim dva ali tri." Tako je prav! SJ@JS; ena©©)®® EJEJ ©¡SJEIBJBJ ESSJESBJEJB) V. odborova seja dne 20. junija 1909. Poroča tajnik Zirkelbach. Gospod predsednik Črnagoj sporoča, da je c. kr. kmetijsko ministrstvo darovalo društvu 2200 izvodov brošure Alfonsusove: „Die Krainer- oder Kärntner Biene" z namenom, da jo razdeli med čebelarje. Odbor sklene, da se pošlje vsaki podružnici poštnine prosto po en iztis. Drugi iztisi se bodo razdelili med čebelarske trgovce, katere naznanijo podružnice. Šolskemu voditelju Matiji Petschauerju v Kočevju se dovoli 50 K podpore za čebelarstvo. Tajniku se naroča, da izdela prošnjo na c. kr. kmetijsko ministrstvo za podporo čebelarskih predavanj in zahvalo za gori imenovano brošuro. Gg. poslanca Povše in Hribar se naprosita, da podpirata prošnjo. Tajniku se tudi naroči, da napravi prošnjo na deželni odbor za podporo čebelarskih shodov. Tajnik in blagajnik poroča o društvenem delovanju v prvem polletju. Tajniku in blagajniku se izreče zahvala za njegovo vestno delovanje. Prihodnja seja bo dne 8. julija 1909 ob 41/2 uri popoldne. ©eusiejeiej ©BIBJEJBJ @BEJB3BJ@JE3 ejej©© aeiej VI. odborova seja dne 8. julija 1909. Poroča tajnik Zirkelbach. Razgovor o čebelarskem tečaju. Določi se program : Dopoldne od 9. do 12. ure. 1. Pozdrav predsednika. 2. O vzgoji matic. Predava g. Anton Žnideršič. 3. O čebelarskih društvih in čebelarskih zadrugah. Predava g. nadučitelj Anton Likozar. 4. Izkazovanje zanimive čebelarske stvari s skioptikonom. Izkazuje gosp. profesor Josip Verbič. Popoldne od 2. do 4. ure, 5. Praktično razkazovanje v vzornem čebelnjaku gospoda Žnideršiča iti čebelarskih mojstrov. Nova cerkev pri Celju. Čebelarji in prijatelji marljivih čebelic — bilo nas je nad 50 — zbrali smo se dne 2. majnika v domači šoli k poučnemu predavanju o čebelarstvu. Potovalni učitelj čebelarstva gosp. Ivan Jurančič nas je razveselil s temeljito, času primerno razpravo, kateri so vsi navzoči sledili s pravim zanimanjem. Ko je gospod predavatelj odgovoril in razjasnil več stavljenih vprašanj, se mu je zahvalil podpisani v imenu vseh navzočih. Ta shod je le prejasno kazal, kako poukaželjno je naše ljudstvo, in koliko uspehov je pričakovati po skrbnih poučnih predavanjih. Največjega pomena pri takšnih predavanjih so razgovori; vsak, ki mu je kaj nejasno, se mora oglasiti, nato pa tudi drugi povedo svoja mnenja — izkušnja je mati vsakemu opravilu. — Vneti čebelarji so se sešli še dne 20. junija — do takrat se je dovolila ustanovitev podružnice — zopet v lepem številu k čebelarskemu sestanku. V odbor nove podružnice so voljeni gg. čebelarji: predsednik Arlič Alojzij, namestnik Samec Jurij, tajnik Henrik Karničnik, blagajnik Gorinšek Jurij, odbornik Rednak Matevž. — Ker je v kraju in okolici res lepo število vnetih čebelarjev, ki se trudijo z vsemi novimi iznajdbami sebi in okolici koristiti, bo imela nova podružnica gotovo skrbnih sotrudnikov, katerih prva skrb bo pospeševanje lepega delovanja podružnice v korist nele sebi, temveč vsemu našemu milemu narodu. Henrik Karničnik, tajnik. Iz Vodol na Štajerskem. Naznanjam Vam, da s sosednim čebelarjem skrbno prebirava „Čebelarja", ki je tako zelo podučen in zanimiv, da vsako številko željno pričakujeva. Z umetnimi sati v dunajskih panjih sva začela čebelariti šele lansko leto, zato nama je še zelo potreba navodil, ki jih dobivava iz raznega čebelarskega beriva. Lakmayerjeva in Janševa knjiga nama dobro služita, posebno pa nama „Čebelar" izpopolnuje najino še sicer pičlo znanje. — Paše je po naših krajih za čebele vso pomlad v izobilju. Iz akacije, ki jo je tod vse polno, so dobile toliko, da je vse satje kar zalito z medom. Prva roja sva dobila s sosedom dne 20. oziroma 23. maja. Moj je nanosil že deset satov polno medu. Svoje muhe sem prezimil izborno; mrliča nisem imel nobenega, dasi nekateri tožijo o slabi prezimitvi. Da bi nam sv. Ambrož še nadalje bil tako naklonjen ! S čebelarskim pozdravom: J. Vezjak, prijatelj muhe. 000 000000 00000 Eiaaeia 00000 000000 000 Razstava in shod češkoslovanskih čebelarjev se vrši v Blanskem na Moravskem od 1. do 8. avgusta t. 1. Delajo se velikanske priprave, in kdor more ter ume češko, naj napravi ta poučni izlet v Blansko, videl bo, koliko so Čehi tudi v čebelarstvu pred nami. 000000 0000000000 0000 0 000000 000 Naznanila osrednjega društva. Podružnicam. C. kr. poljedelsko ministrstvo je darovalo društvu 2200 izvodov knjige: »Die Krainer- oder Kärntner-Biene", ki jo je spisal Alojzij Alfonsus na Dunaju. V tej knjigi se opisujejo vrline in vzgoja kranjske in koroške čebele. Knjiga ima namen pospeševati čebelarsko kupčijo. Zato naj podružnice naznanijo vse one čebelarje, ki se pečajo s čebelarsko kupčijo, da jim društvo pošlje primerno število izvodov brezplačno. Le poštnino bodo plačali sami. Hinko Zirkelbach, tajnik. Čebelarski shod v Stopičah se vrši 11. t. m. ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Na shodu bo predaval gosp. nadučitelj Likozar. 000 000000 000000000000000000000000 STAJERSKE PODRUŽNICE. Čebelarska podružnica za Št. Jurij ob juž. žel. zboruje dne 18. julija ob 1/2 3. uri popoldne pri čebelnjaku gospoda predsednika Frančiška Ferleža v Sibeniku. Predavala bosta čebelarska strokovnjaka gosp. I. Jurančič in gosp. F. Kurbus. Čebelarji in prijatelji naprednega čebelarstva ste najuljudneje vabljeni. Odbor. mmm ejiaej^ejej ejEjeiej® mm^ammmmmm Naše opazovalnice. Poročevalec Anton Žnideršič. Mesečni pregled: maj 1909. Učinek tehtanega panjú Temperatura > o > D n e v o v Kraj Donos Upad N OÜ s solncem e o X? 5'¡rt Mesečna tretjina ñ 1 2 1-3 | i 2 1 3 z J Q C C wH N N tO 0 •/s celi N Ilirska Bistrica _ _ 76 102 118 68 28 19 -212 30 2 154 30 12 3 18 10 21 Bitnje pri Boh. Bistrici Ljubevč pri Idriji — 260 460 _ — — 90 24 720 28 2 13 31 13 _ 4 12 15 28 Metlika — 265 285 135 45 45 75 16 315 32 2 16" 27 12 5 23 3 31 Nabrežina — 200 760 95 5 10 150 24 850 34 10 206 31 10 2 4 25 20 Podgorje pri Kamniku 10 105 270 45 15 5 65 31 320 30 __ 146 30 8 _ 7 10 14 26 Struge pri Dobrepoljah — 575 805 160 45 100 210 23 1075 28 16 27 10 i 15 5 11 24 Tolmin 1 Črtica „—" v koloni „Temperatura" znači stopinje mraza, v koloni „Poraba ozir. prebitek" znači porabo. Ilirska Bistrica. V prvih dneh je hrumela tako huda burja z dežjem, da je poparila in potrgala vse letos posebno bujno se razvijajoče cvetje po sadnem drevju. Okrog čebelnjakov je bilo pravo mrtvaško polje, ker so silile čebele iz panjev, ako se je le prikazalo solnce. Pozneje je bilo vreme ugodno, tako da so ljudstva hitreje napredovala kakor druga leta. Tehtani panj se je razvijal posebno lepo. Satje s pokrito zalego je izgledalo kakor deska. 17. smo pričeli zaleženo satje prestavljati v medišča in dali maticam prazno satje v plodišča. Na paši niso čebele skoro nič vdobile; pomagalo jim je le špeku-lativno krmljenje. Žnideršič. Ljubevč. Vsled v prvi tretjini nastopivšega nočnega in jutranjega mraza so čebele v toliko zaostale, da je bil prvi roj šele 13. V tem mescu je bilo 13 prvcev in 5 drugcev. Donos tehtanega panju v tem mescu je res časten, ker je izkazal 7 kg 20 dkg prebitka. Največ je vdobil 24., namreč 90 dkg. Čebele so sedaj tako zalite z medom, da ako bodo v jeseni take, bode toliko medu, da ne bodemo vedeli kam z njim. S t. pl. Premerstein. Metlika. Ker je bil april lep in bogat za naše čebele, nadejali smo se zgodnjih rojev, a varali smo se. Prva tretjina maja je bila hladna, deževna, in solnce se je šlo „skrivalca", tehtnica pa je kazala vsak dan upad. Druga in tretja tretjina sta sicer precej zacelili rano prve tretjine, a pričakovali smo kaj več. Rojitev se je tu pričela šele s 15. majem in počasi napreduje. Barle. Nabrežina. Majnik obeta nam vedno obilo plačila za naš trud. Vreme, menil bi vsakdo, bi bilo prav ugodno, ker je nekoliko deževalo, le ta presneti vzhodnik nam ni privoščil slišati veselega šumenja, kakršnega se čuje v dobri paši. Zadrževal je ubogo žival doma in sproti sušil bogati nektar. Ljudstva so se dobro razvijala, in v drugi polovici maja so padli že prvi roji. Jaz sem vdobil prvega 22. t. m. Sila. Podgorje. Vreme je bilo v prvi in drugi tretjini jako neugodno. Menjavala sta se veter in dež. Akoravno so bile v tem času slive, jablane, regrat in divji kostanj v cvetu, se je paša popolnoma pretrgala. Šele v zadnji tretjini se je nekoliko poboljšalo, ker so na smreki brale. Rojenje pa se je prav dobro ponašalo. Bilo je obilo močnih rojev, ter je že vse porojilo. Prvi roj je bil 2. maja. Vprašanje pa nastane, kako naj roje in izrojence spravimo do ajde, ako ne bo v juniju kaj paše? Panji so namreč vsi brez medu. Sallath. Struge. Kakor začetek aprila, je bil tudi maj v prvi tretjini zelo mrzel. Dne 2. je še celo snežilo. Čebele so se potisnile v panji, akoravno so bili boljši panji prav dobro pred žreli zasedeni. V teh dneh je zopet mnogo čebel otrpnjenih zunaj ostalo. Z drugo tretjino je pričela šele stanovitna paša na raznih cveticah in na mani, tako da so se panji hitro pripravljali za rojenje. Prvi roji so v naši občini izleteli v sredi maja na bolj zavetnih čebelnjakih. Jaz sem vdobil prve roje šele 24. maja, do konca maja kakih 20. Roji so močni. Paša v zadnji tretjini prve štiri dni izvrstna, potem je začela pojemati, ali pa ni panj na tehtnici zaradi pripravljanja k rojenju tako pridno delal. Rojil je 1. junija. J. Meglen. ena® ©EJEJ ena! ©EJEJ® @J ejejeiejBej Listnica uredništva. Gosp. I. G. v L.: Čebelnjaka sta prebližo skupaj; da bi čebele enega ne stikale ob slabi paši pri drngem, nj pomoči. — Gosp. A. R. v G.: Najslabeji les za panji je borov, ker se zelo zvrže in krivi. esa oaisaaaaisi aa^a® laMii©© goaBaaaaaaaa aaaaaoaia asaasiaao MALA NAZNANILA. Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Za prihodnjo ajdovo pašo prodam 50—60 rojev, močnih iz Gerstungovih in panjev na polokvirjih. Polovica jih je v originalnih panjih, drugi so v različnih velikostih. Na željo prodam tudi 20—30 starcev na Gerstungovih polokvirjih. Janez Meglen, posestnik in čebelar v Potiskovcu, pošta Videm pri Dobrepoljah. (2—1) 20 kg izpihanega ajdovega medu, kilogram po 1 K 40 h ima naprodaj Janez Sanca, čebelar v Vrstniku, pošta Laški trg. (2—2) Zaradi preuredbe čebelarstva prodam 12 gerstungovih panjev, z medišči vred brez okvirjev. Panji so dobro izdelani in rabljeni komaj eno leto. Cena panju 5 kron. Jožef Hrabar, Novokračine, pošta Jelšane, Primorsko. (2 — 1) Med, garantiran pitanec, prodaja v škafih razne velikosti po 1 K 16 h kilo. Miha Zelnik, Dvorje, pošta Cerklje, Gorenjsko. Naprodaj imam lepo čist, izmetan spomladanski med, ki ga razpošiljam v pločevinastih posodah po 4 kg za 6 K 20 h s posodo vred po poštnem povzetju; za pošteno blago popolnoma jamčim. Franc Ačko v Finjah na Štajerskem, pošta Slov. Bistrica. - (2—1) Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja 'i fi^iI ti iTI A '