Uh* J* tu pr»»nikoT. .^•a d.uy 8st«eeys, ■Hsund.7. a* Holišajrs. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlftl la u»nnltki prouri: tUT South U»n0(| mož v severni Franciji «iila v drugo amer. Vrhovno eljstvo koncentrira tanke, ništvo in pehoto za napad na wito Oiae-Aisne-Argonne v o-m poKkuHU, da čimprej kljuki vojno. IbbruN. S. jun. — Nemci ao Hi mm angleških in frankih vojakov v bitkah na ae-frni fronti, poroča vrhovno pO-lijstvo armade. To je prizna-Ida odpor zaveznjikih čet rir« Pohod Nemcev proti Dun-rku. franconki lukl ob Roksv-zalivu. Pariz. Jci tduntrijska fonnl tlo. /odi tel ji kanadskih fašistov aretirani Straža ob ameriški meji ojačana : 3. jun. — Nemški le- *o ponovno bombardiral meKta v bližin in Marseillesa, važne »nconke I uke ob Sredozem-"•m morju. Bojevanje na *ru- »»s ozemlju med "rekama n in Somme, je deloma pone-lzj«ma je pokrsjina Re-■kj«-r »o vrmeli topovi na ■»h straneh. Dva nemška na-J°ka na francoake postojanke * "ki Sommi au bila odbita. Irmci »<> Hkulall prekoračiti re- * v dveh krajih, pri Corbieju IPeronni. v čolnih iz kevčuka Inli h«, pognani nazaj. ZsvezniAke operacije v zraku nadaljujejo. Letala so vče-»J izvršil« več ogledniških po-nad Trevesom in Črnim ■doni Francoski letalci so vr-"'t "n bomb na nemška ro-koncentracije pri Abbe- j^i ko izgubili dvanajst •»»mikov v navalih ns mests Ju'-"< Franciji. Bombe, ki so vrr|l ns Lyona, ao ubile 40 i. Fr»ncozi ko uverjenl, da Nemci Um »sija Možnost je, da bo Italija pričela mirovno ofenzivo z grožnjo mi-taristične intervencije v prilog Nemčiji. Poročila pravijo, de se Mus-solinijeve čete zbirajo v južnem delu Italije, kar naj bi odvrnilo govorice o obstoju tajnega vojaškega dogtovora med Musso-nijem in Hitlerjem. Ta dalje naglašajo, da se bo Italija borile za svoje interese. Vest iz Bukareite, da je Ru-munija dobila novega zunanjega ministra, smatrajo v Parizu za znak, da hoče Rumunija pridobiti prijateljstvo Nemčije. Novi zunanji minister je Ion Gi-gtirtu, ki je znan kot prijatelj nacijev. Grigore Gafencu je odstopil zadnjo soboto kot rumun-ski zunanji minister. London, 3. jun. — Vojni minister Anthony Eden je v svojem govoru po radiu informiral javnost, da je sto bojnih ladij n 200 transportov sodelovalo pri reševanju in prevažanju angleških vojakov iz francoskih uk na domača tla. Okrog 140, 000 vojakov je bilo rešenih is lasti. Eden je izrazil upanja, da l>odo ostali vojaki, ki se še nahajajo na francoskem ozem-ju, rešeni v prihodnjih 48 urah. (Letalski minister je izjavil, da so angleški letalci sestrelil 118 nemških bombnikov v bit kah v zadnjih dveh dneh. Samo nedeljo so uničili 75 nemških bombnikov. Berlin, 3. jun. — Letalski navali na mesta v južni Franci j so povečali nervoznost med francoskimi prebivalci, pravijo nacijski krogi. Nacijski tisk vodi silno propagando proti Fran ciji. Nevtralni opazovalci v Ber linu vidijo v tem znamenje, da se bo velika nemška ofenziva pričela ta teden. Cilj te bo okupacija Uradna časopisna agentura DNB poroča, da je bilo več transportov z angleškimi četa mi potopljenih. Izguba pred stavlja več vojaških divizij. Divizija šteje 15,000 do 18,000 vojakov. Poročilo dostavlja, da je bilo angleiko transporti*) brodovje pri Dunkirku razpršeno ali pa uničeno. Poveljstvo letalske sile pravi, da so Angleži in Francozi izgubili 56 letal v spopadih v zraku, Nemci pa 11 letal. i Montreal, Kanada, 3. jun. — Policija je navalila na glavni stan stranke narodne enotnosti in aretirala sedem glavnih voditeljev, med temi Adriena Arcando, "firerja" grupe. Vsi so >ili obtoženi kršenja provizij zatona narodne obrambe. Arcand je osumljen kot vodja aktivnosti pete kolone, Z njim vred je bil aretiran dr. Noel De-carie, blagajnik stranke. Drugi aretiranci so Maurice Scott, vodja strankine garde; Henri Arcand, direktor transporta; Ma rius Gatien, adjutant strankinih egionarjev; Hughes Clement, pokrajinski adjutant legionar-ev, in G. R. Barck, organizator. Oblasti trdijo, da fašistična Železna garda šteje več tisoč članov. Vsi nosijo črne srajce* znakom svastike in oddajo fašistične pozdrave. Policija je naznanila, da so aretacije uničile fašistično stranko. Ta je dobila smrtni udarec v navalih na sta novanja članov in urade stranke. Windaor, Ont.. Kanada, 3. jun — Sto mož polka Essexa je okupiralo barake pri St. Luke rd. na drugi strani meje od Detroi-ta. Strsšff TtS"T>etrottskl reki, ki loči Kanado od Amerike, so bile ojačane. Ojačana je bila tudi straža ob mostu in tunelu, ki spajata Windsor z Detroitom. ITALIJA SE PRI- . PRAVLJANA VSTOP V VOJNO Splošna vojaika mobilizacija odrejtna ODLOČITEV BO L KMALU PADLA Rim, 3. jun. — Giovanni An-saldo, urednik lista U Telegrafa, glasila zunanjega ministra Ciana, je v svojem govoru po radiu vojaškim četam izjavil, da je bila odrejena splošna mobilizacija. To polneni, da bo Italija kmalu stopila v vojno na strani Nemčije. Odločitev bo padla morda še ta teden. Ansaldo je pojasnil, da mobilizacija nima značilnosti alarma kot ga je imela v prejinjih časih. VrAi se mirno in previdno. Italija bo stopila v vojno kot država, ki ne more več toleri-rti pozicije manjvrednosti, poleg tega pa hoče dobiti del vojnega plena na račun Velike Britanije in Francije. Politični krogi sodijo, da je Mu*solini pojitfhil -"predsedniku Rooseveltu, ko sta izmenjala poslanici, stališče Italije odprto in jasno. Ali je Roosevelt povedal Mussoliniju, da bo vstop Italije v vojno dobil netuioden odmev v Ameriki, ni znanb. Ta možnost se očituje is komentarjev v fašističnih listih iš izjavah vodilnih fašistov. i Ansaldo je dejhl, da mora italijansko ljudstvo vedeti razloge za vstop v vojno jpa strani Nemčije. Ti so moralnega In političnega značaja. ^Ako bi Italija Broivder nosilec komunistične liste Konvencija ga je izbrala za predsedniškega kandidata New York, 3. jun. — Earl Browder je bil imenovan sa predsedniškega kandidata na konvenciji komunistične stranke, ki je bila včeraj saklj učena. Vršila se je v Madison Scjuare Gardnu. Za podpredsedniškega kandidata je bil nominiran James W. Ford, samoroc is Ala-bame. Browder, ki je bil obsojen na štiri leta zapora na obtoibo, da je potoval v tujini s pon^rsje-nim potnim listom In po4 dru gim imenom, je bil predsedniški kandidat komunistične stranka tudi 1. 1936. Pri volitvah Ja do-bil 80,000 glasov; Po sprejetju nominacije je Browder dejal, "da ameriške mase hočejo novo politično stranko, modernega Abrahama Lincolna, kar js edini ishod is današnja krize, poloma kapitalističnega gospodarstva in imperialistične vojne, ki grosl s uničenjem sveta. Naša stranka bo kooperirala s ljudstvom In delavci, da se uresniči naš cilj." Konvencija jS^sprejela platformo, ki nasprotuje Rooasvslto-vemu programu narodne obram be in vsebuje posiv, naj ameriško ljudstvo podpira mirovno politiko sovjetske Rusije. Aretacija članov vevške eekte v Texaeu Waxahachie, Tex., 3. jun. — Devetdeset članov verske sekte je bHo aretiranih, ker so razpečevali tiskovine pacifističnega značaja. Na stotine ljudi se je zbralo pred jetnišnico, ko je policija pripeljala jetnike. Clsni verske sekte urgirajo nelojalnost vladi, ki jo tvorijo ljudje, v držala svoje rokte proč fiikts, bi to ziilfrmrai in diskvalifikacijo," je rekel Ansaldo. "Italijanski narod bj čutil posledice, ker bi bila demon-strirana^ njegova bojazen In strahopetnost. Italija bo šla v vojno, da dobi Korziko, Tunizijo, Gibraltar in Sueški prekop. Vse to mora doseči s svojo lastno oboroženo sik). Čakanje, da bi kdo drugi prinesel Italiji to, kar zahteva, bi bilo bedasto." Nekateri krogi napovedujejo, da bo Italija napovedala vojno Angliji in Franciji jutri, ko se bodo sestali člani Mussollnljeve-ga kabineta na svoji seji, dočim drugi pravijo, da bo odločitev padla pozneje. Fineke izgube v vojni m Rueijo Moskva, 8. jun. — Glavni mi lltarlstlčni stan , v Leningradu je objavil komunike, v katerem pravi, da je bilo čez 70,000 Fin cev ubitih v bltteb ____ _ _ finskih frontah. 16,06i Anglija in Francija kapitulirali v 24 urah. Zmaga nemškega orošja je neisbsšna. Zakaj ne bi bila hitra t To vpllvs 1 is rasum mojega 'Jirsrjs'. Z njim sem stal ob rfivsllnah Varšave in videl sem, ko ss J« stresel in pobledel. Dejsl Js: 'Zsksj so n ss prisilili v to ras-dejanje in sakaj ss upirsjo usodi, ki pomete vse, ksr JI prid* na pot V MoJ vodia bi raje vito) kapitulacijo kot pa nadaljnje uničevanje i orožjem, ki ga bo vihtel proti onim, ki ne morejo rasumsti bodočnosti." •Nemci pripovedujejo Itsiljs-nom, da Je Amsrilts neznaten faktor In se Js ni trsbs bati v slučaju IntervsMiJs, Ona bo kmaki uničena v slučaju Hitlerjeve zmaga v Evropi. Neki promlnentnl Italijan, ki Ima tesne stike s nemškimi misljs-mi, ki prihajajo v Rim, Js dajal, Cehi uničili 41 ^ nemških bombnikov Pariz. n. Jun. — Tu poročajo, da Ja I« čoških letalcev sestrelilo 41 nemških bombnikov v zadnjih dneh C*hI tvorijo del francoske letalske sile. da so nemški argumenti prepričali njega In tlsočs drugih Its- lljsnov, ki Imsjo visoke postelje. "Američani nimata ne sgodo-vinaklh In ne mllitarlstičiUfc tradielj," Je reksl U Italijan "Potrošili boste tri mllljsrde ss oboroževanje. Ali mislite, ds boste orgsnlslrsll tako dobro armado kot je francoska, ali bojno mornarico, ki bo boljša od angleške? Ali mislite, ds boste dosegli Nemčijo v letslskl sili, ker Imst« veliko število tovarn? Nemci vas milltaristično lahko uničijo, čeprav Je med njimi In vami Atlantik. Najprej vas bodo oropali ss trgovino. VeUka Britanija Je najboljša odjepial-ks vašega blsgs. To ne bo več, ko bo porsžena. Vaši produkti sploh ne bodo prihajali na sv-, rop* k a tržlžčs. V nekaj mesecih boste isgublll tudi tržišča v Južni Ameriki In na Daljnem jf|ho-du. Ksj boste atorlll, ko b£ to prišlo? Ali boste mogli vsdrfte-vati visok žlvljenski standard brez sunanje trgovine? AH boste trošlli milijarde ss oboroše-vsnje in nsdaljnje mllljsrde ss socislno blaginjo? Ostal! boste brez tržllč in ogromni tsdstki ss oborotevsnje In »oclslno blsgl-njo vsa bodo uničili. Dobiti ne boste mogli milljsrd, ker bodo nsrodni dohodki psdll. Brespo-aelnoat ljo nsrsščsla, prsv uko ne pokoj. Ameriks bo posUls rodovitno polje sa propagando In aebotsto, konflikte med delevel In delodajalci, HA in kristjani, konservativci In libertlci. Tem bo slrdils sivllns vojns. V splošni smeAnJsvl ik» Nemčljs savss-la Mehiko In Kanade, nakar bo-ats razkosani, rasdeljanl v tri ali štiri sekcije, vladans po režimu narodnega •oclalisma. ki bo priznaval Hitlerja ss vrbev-nega gonpodsirjs. AH mislite, ds bo IMIrr pustil Ameriko. (Dalj« M S. stfSnLI F PROSVETA THE KNLIGHTKNMENT (.LABILO IM LASTNIMA BI 0\ KNSBB NASODNE rooroBNe jsdnots <»r»aa W mM nMIBrf fcr N ninltim u i« Ctacru |7 AS as - la ; aa leta; as 1 KMfcarrtpUu« r*M: U« Um UaSarf siaua (»wri Ofc4eaao» •aS CaaaSa M.aa m raar, cfc*a«« »M Oaara H M p* r—r, fiMai conatrioi ia aa *rr r«ar • OM a*W« a« Saataa* la tlaaBv« -a m »nula*, Batu**! Ut^raraa aaaMaa l*rtn». 4»im. »mi MS. i aa rraaja ^UJatHj« M v alu*a)u. 4a k arikSil voltaia« ' A4*«rttalnK raUa aa aaruataal 1assafy»i»U o/ cMaaaaal-.at*N» aaS -a-eUcM art^ »KI hI M MaraM Otfcar >M Ar«.. ( Maa*a. »Ifiaala MIMIKI Of TMB rKOBBATBO FBBSS l>|iua « dtlaaa^a aa prMaar (Jaaa H. 1#44>, puU* ralasa laaatM aa 4*ltffra IMMMHt, Sa »aat ia « Wa» Sat.iia.aa aotrfcla aa- rut n Iaa Puaovle ia »ra«a*aaao. Sa aa raat Mat aa aatori. —■ Politična zmešnjava Zgodovina ameriške republike še ni notira-la politične situacije, katera bi bila podobna današnji. Izjema je morda bila med civilno vojno pred 84 leti, toda. takratne razmere v Združenih državah ao bile popolnoma drugačne In takratne politične, ekonomake in socialne zmede ao bile "šolski piknik" napram današnjim zmedam. Leto« je "predsedniško leto" za Združene države in plavi načrti predsedniških volilnih kampanj bi ae morali v tem Ča«u že izvajati z največjim truščem in vikom — v resnici »o pa val ti načrti nekam izginili In nameato običajnega kampanjskega trušča in vikanja je danes podoba, kakor da tudi politične stranke same nekam izginjajo. Poglejmo republikance. Samo tri tedne je še do republikanske nominacijske konvencije — republikanci pa še nimajo nič gotovega in v njihovi Btranki ae pojavlja največji razkol v zgodovini republlkanake stranke; razcepitev te stranke leta 1912, ko je Theodore Roose-velt kandidiral proti Taftu, je bila komaj aen-ca napram temu, kar zdaj prihaja. Pred republikanci stoji ne samo vedno večja možnost, d« bo Franklin D. Roosevelt kandidiral v tretje, pač pa je evropska vojna — katera se republikancev nič ne tiče! — zadnje tedne postavila vse njihove kampanjske načrte na glavo in jih je porinila v takšno zmešnjavo, da z<^aj sami ne vedo, kaj so iir-kje so. Ameriška zunanja politika je razklala republikance na desno In levo krilo. Izolaclonl-sti -a- katerih vojna še vedno nič ne briga in ki bo še vedno prepričani, da morje še vedno varuje Ameriko pred vaako invazijo! — so mi-serno desno krilo, katero je že v veliki manjšini in vse kaže, da bo ta manjšina vedno manjša; levo krilo ao pa "kolaboratorji", ki podpirajo Rooseveltovo zunanjo politiko in ki so pripravljeni iti z njim čez drn in strn, tudi v vojno, Če bo treba. Pripravljeni so tudi na politično premirje z Rooaeveltom in celo stopiti v "koalicijsko" vlado s novodealerjl. Frank Knox, republikanski pod predsedniški kandidat leta 1906 in zdaj vodja republikanskega levega krila, je pripravljen prevzeti tajništvo vojnega ali mornaričnega depart-menta v Rooseveitovi administraciji čim se Rooseveltu zljubi, da res organizira kakšno koalicijsko vlado. Ce se res zgodi, da rebelni republikanci stopijo v Rooseveltov kabinet, tedaj bo to pomenilo — kapitulacijo republikancev in to v predaedniškem letu. v katerem republikanski desničarji le mesece kriče o gotovosti svoje volilne zmage! *** Vodstvo republikanske stranke je v tem hipu v največjih škripcih. Kaj naj stori na zboru avoje stranke v Philadelphiji? Ce zavzame izolacijsko stališče, je popolen polom republikanske stranke neizogiben; če sprejme nevtralno stališče, je popolen bankrot" stranke neizogiben; če pa prejme stališče Rooseveltpve zunanje politike, je kapitulacija in s tem polom stranke spet neizogiben! Nekaj se čuje, da ImkJo republikanci odložili svojo konvencijo na oktober, če to store tudi demokratje. Roosevelt je že izrekel željo za odložitev demokratske konvencije na jesen. Ce se to agodi — kakšno priložnost bodo Imeli republikanci za volilno kampanjo v nekaj tednih, ako bo Roosevelt res ponovno kandidiral? Takšna je situacija danes med republikanci. Kako je |»a v delavskih strankah? Nič manj zmešnjave, nič manj negotovosti. l*wiaova "tretja stranka'* je umrla še predno se je rodila. Glavne unije CIO niso do dane« pokazale noltenegit zanimanja za kakšno samostojno delavsko stranko, nasprotno pa kažejo vedno več nagnjenosti k Rooseveltu — in t>ewis bo primoran Iti s njimi ne glede na njegov spor s predsednikom. S tem »I bo nakopal opozicijo stalinovskih elementov, ki bi radi rofo-vilill zakrinkani v l*wlaovl "Nestrankarski delavski, ligi," med tem ko sami pod lastnim imenom ne pridejo več nikjer v poštev. Lewta se pa ne bo brigal sa stalinovako jeao. Drugih delavskih gibanj, ki bi kaj poneni-la na splošno, ni. Lokalno v nekaterih državah, na primer v New Yorku in Minneeoti ter morda še kje, ta gibanja nekaj pomenijo, tftatle v tadaji koloni.) Glasovi iz naselbin "The Y ugostu v Nati/mal Emergency Committee" New York. — Stravihar razsaja po Evropi. Človeštvo stoji osupnjeno v tej črni uri in zdi se, da je njegova usoda na vagi. Ta vihar — bojimo ae — utegne se razširiti tudi na na*o rojstno domovino Jugoslavijo. Upamo, da bo naš narod ohranjen strahote in trpljenja vojne in invazije. Ali ako do tega prida, tedaj mi — njegovi bratje v Novem svetu — moramo biti pripravljeni, kajti v takem slučaju bo naša neizogibna dolžnoat, da storimo vse v naših močeh, da pomagamo moralno in. gmotno« seveda v mejah zakonov naše nove domovine. Da se pripravimo za slučaj talce nujne potrebe, se je s podpiranjem naših newyorŠkih organizacij ustanovil začasen odbor pod imenom "Yugoslav National Emergency Committee". Njegova svrha -r- kakor ime samo narekuje — je, pripraviti se za alučaj potrebe in ako ta nastane, začeti take akcije, kakršne ae bodo zdele potrebne; interesiratl In informirati ameriško javnost, organizirati in priporočati pomožne akcije, sodelovati z našimi organizacijami In sploh dajati kolektiven izraz naravni želji vsakega izmed nas, da pomaga, kolikor more. Ta odbor je strogo nepristranski in izvenstrankarski, kot bi bilo izvenstrankarsko trpljenje našega naroda. Odbor ni proti nikaki drugi organizaciji, ki je voljna pomagati, marveč nudi svoje sodelovanje vsaki organizaciji, skupini ali poedincu, ki hoče pomagati v sili. Edina njegova svrha je pomagati, in to hitro. Stalen odbor bo organiziran na prihodnji seji delegatov naših organizacij v Greater New Yorku, ki se bo obdržala v nedeljo, dne 16. junija 1940, ob 8:30 pop. v Hartley Housu. 41.'i West 46 Street, New York C!ty. Za začasni odbor: Toma S. Domini, predsednik; Rayner F. Hlača, podpreti«.; Lazar Ballč, podpredsednik; ftime Juretič, tajnik; Joalp Erceg, blagajnik. (Društvena adreaa: 527 VVest 48th St., New York City. ii ■■ Na ogledu ameriike prestolice Sharon, Pa. — Ko se narava zbudi is dolgega zimskega spanja in se zemlja ogrne z zelenjem in cvetjem, človeka miče in kliče, da si ogleda krasoto narave, in aicer ne samo v svoji okolici, marveč tudi laven nje, če mu prilika naneae. Taka prilika se je tudi meni nudila, ko mi je zet Štefan Bunjak rekel, da ima počitnice in ako hočem z njim v Washington, D. C. Rad sem sprejel ponudbo, četfruv sem že tri mesece brez dela. Dne 14. maja zjutraj smo se| odpeljali proti Rockwoo dežno brez moči In žalostna kakor je U situacija za vsoMB zvano zapadno civilizacijo* ki je delavstvu jala vsaj priliko do boja za svoje pravice, ■ tem ko mu totalitarski barbarizem zaniki b možnost, se je vendar treba sprijazniti UP in gledati v bodočnost. Tudi nacizem v £ v jami ubilo rojaka Fr. Cadeja. —- v vw H Okla., je umrla rojakinja Mary Jelen. Delavske vesti. Republikanci, kakor kratje, sprejemajo delavcem P™«*"' ^, svoj volilni program, da jih spet potefW ^ glasove. 17 JI Iz inozemstva. Na Japonskem »e )e P" velik finančni polom. * Jm Sovjetska Rusija. Bolj^vUi poro^ vih zmagah na obeh koncih po^keir (Dalje l> *m ampak na splošno ne bodo ^^"Tpflš va. Nottanji konflikti v teh p trme in dogmatičnosti njihovih ^ jih reducirali na utopnjo - PWrj I gioznih sekt. ■ovice ; starega kraja »riinorja ^ premalo letalskih zvez |l( aprila 1940. - Letalstvo * idnjih letih spopolnilo na vojaškem področju, at ie tudi postalo najhitrej-»Jurno prometno sredstvo J, med posameznimi veli-nesti in državami, ampak med kontinenti. Vsaka rI jaradi tega gleda, da bi povezala s tem mo- isbolj povezala ■ uw» nja Pogtojnčanom dobro znana ^are^tvora zoaUtto JCatarina Gorjanec. Domačini ji Zaradi sedanje yojne je te vezi med posamez-(jiiavami znatno skrčila, je , od velikih držav nepriza-amo Italija, ki ima tre-najmočnejšo letalsko mre- poroka: Josip Susič se je poročil z Marijo Tomažičevo. Umrli so: Franc Pahor star 2 dni, Ladislav Devetak 29 let, Franc Marušič, 20, Filip Semoiič 84, Marija Devetak 40, Franc Pahor 49, Anton Blažič 79, Vincenc Perin 38. DROBI 2 IZ PRI MORJA Postojna. — Se čila in zdrava je praznovala 80-letnico življenja Poetojnčanom dobro znana V treba še posebej omeniti, vsako večje italijansko me-fli tako zvezo in da je med B*,; mesti ostra konkurence prišlo tudi v širšo jav-Te dni so namreč prinesli j listi kritiko italijanskih kkih zvez, da so premald sevale položaj Trsta. Listi arjajo, da je Trst naravna t med Italijo in vzhodom, Srednjo Evropo in morjem bi kot tak moral dobiti več-poštevanje z ozirom na nje-eminentni zemljepisni polo-ne pa samo kake provincial-ete drugega reda. Ravno to ozemlje gredo letala iz ija, Zagreba in Bukarešta, ne ustavijo v Trstu. Poleg ima Trst dobro urejeno le-v Uonkih, ki bi odgovar-vsem predpisom civilnega ikega prometa. Listi apeli-na oblasti, naj bi Trstu dote kako mednarodno zvezo. irka v II. Bistrici Bistrica, aprila 1940. — V ci 11. Bistrice se je pojavila slinavka. O tem so bile ij obveščene oblasti, ki so zele zaščitne mere. Prefekt nerske province je odredil itev za nedoločen čas vseh skih semnjev v 11, bistriški i ter vrsto drugiii ukrepov razširitvi te opasne nalez-bolezni. Neaplju je umrla Irena Inik iz rodbine generala Fr. Inika, ki je prešel 1. 1849 na n Italije, ki je takrat imela ■edna liberalna načela. Irena Inik je bila žena znanega ika Renata Imbrianlja, ki je 1828 ustanovil Družbo za jansko iredento. Ml tržaškega sodišča *t, maja 1940. — Pred.so-m se je odobravala smrtna rta. ki ms je dogodila 21. »1938 pri Postojni, pri ka-je našel smrt kolesar Josip > težje pa sta bili poško-jj kolesarki Pavla Mahnič in Jja Novak. Nesreča se je m pri Sežani. Iz Postojne ii avtomobil princa Maksi-»na WindischgrHtia šofer Hubert z veliko brzino. "Pazil kolesarje, je prijel gvore, toda zaradi mokrega J<* vozilo zdrknilo na le-tr*n in zadelo v kolesarje, o vozili eden za drugim pra-> 1"» ta nesreča osta-»porainu za vse življenje. «i j,. I(ri tem zioml|a 0 In J«' ostala pohabljena ter ** uporabljati ortopedični ™ • / Novakovo pa je bilo še i n nesreči ni je zlomila ['<•" in levo Htegnenico, kar fvtnKii,,. <1^ M jj nuntfi levo nogo. Takoj po ne- 1 «» karabinjerji ugotovili, f iv,° '""zel s preveliko br • zaradi resgr * je zgodila F*- ObtiT&nec ni bil priso- "avl, ker je bil pori' k vojakom kc/t nemški r n se trenutno nahaja FJJVfriedovi liniji. Vse priče F**"u so izjavile, da je av-P1 zakrivil nesrečo za-♦"•ikej^rzine. vendar pa je fff olajševalne ["> zakonu 33 in kaz- * » '»""ta *amo na 4 me-ttl>ors iti ie to i k »trojno. J*« ^"J* ^ Opat je. šele kt* **Wk 1946. — V ■^a aprila je bilo 8 mj. ia "luiajei. izse- a priaelilo U "'i« J* samo ena pravijo Snirekarjeva mama in pod tem imenom jo bolj poznajo, kakor po priimku. Jubilantka je marljiva gospodinja in dobra mati. Njeua številna družina je štela 15 otrok, od katerih je ostalo pri življenju 6. Pred 10 leti ji je umrl mož Martin, ki je bil znan tesarski mojster. Kljub temu, da je ostala sama s tako veliko kopico otrok, ni klonila v težki in naporni življenjski poti, temveč se je še z večjo vnemo lotila dela v korist svoje velike družine. Svoj visoki jubilej je veselo in zadovoljno praznovala v krogu švojih domačih. Gorica. — Pred prizivnim sodiščem v Trstu so obravnavali* obsodbo Josipa Bastianija in Franca Lebana, ki sta napravila rop v cerkvi pri Sv. Katarini nad Krombergom 1. 1931. Okrajno sodišče ju je obsodilo na 15 let in 9 mesecev zapora in 33,000 lir denarne kazni vsakega. Pri-zivno sodišče je to rfedaj potrdilo in celo zvišalo denarno kazen. Trat. — Pred sodiščem sta se morala zagovarjati Ivan Martin-čič in Ivan Leskovec iz Dolenjega Jezera (Jugoslavija) zaradi tihotapstva konjev. Sodnikom so dokazali, da niso imeli namena tihotapiti konjev in jih je zaradi tega sodišče, oprostilo. . Trst. — Neznani zlikovec je na premeten način odnesel draguljarju N. Peterlinu nekaj de-maatov v vrednosti 36,000 lir. Oblasti so pridno na delu, da bi našle spretnega tatu. ' Sežana, v- Kmetovalcu Josipu Trebižanu iz OHeka so se zaradi avtomobila splašili voli, ko je vozil seno proti domu. Trebi-Žan je padel pod kolesa in si zlomil nogo. Isti avtomobil, ki je povzročil nesrečo, ga je prepeljal v bolnišnico, kjer bo moral ostati 5 tednov. Trat. — Prizivno sodišče je oprostilo Josipa Ocvirka, ki je na cesti Herpelje-Divača povzročil prometno nesrečo, pri kateri je kolesarka Marija Križmančič zgubila življenje. Dokazal je, da ni zakrivil nesreče. Gorica. — Ker so prodajali živila po višjih cenah, kakor je predpisano, so bili po brzem postopku kaznovani Agata Batisti iz Vertojbe s 100 lirami den. kazni, Bogomila Mikluž iz Pev-me s 600 lirami, Jo«ip Drossi iz Gorice s 400 in Virgil Carniel iz Ločnika s 1000 lirami, denarne kazni. Ajdovščina. — V starosti 90 let je umrl Avguštin Lulik, ki je bil dolga leta ajdovski poštar. Bil je značajen mož, ki je vse svoje moči posvetil svoji druži ni. Dva sinova sta visoka urad nika v Jugoslaviji, hčerka je živela pri očetu do zadnjega. Gorica- — Stari goriški grad bodo po noči odslej stalno razsvetljevali tako, da ga bo videti daleč naokoli, pela so stala 55,-000 lir. X- - ......- Trst. — V mestu pridno čistijo ograje is železa. Te dni so odstranili tudi kiosk za godbo v Barkovjah. Zgrajen je bU pred 58 leti. Gorica. — Ivan Lapa j ne z Vojškiega in Josip Štrukelj iz Vitovelj sta prejela denarno nagrado vsak po 700 lir za dvojčke. Herpelje, — Na strmem klancu pod Sv. Soče r bom so popustile zavore na vozu, ki ga je vodil Just-Sanfin, star 29 let. Ko je skušal voz ustaviti, je padel pod kolesa in zadobil težke poškodbe. Gorica. — Pred sodniki sta se morala zagovarjati 27-letni Franc Marušič in 26-letni Alojz Komel, ker sta iz Panovca odnesla 13 stotov drvi. Marušič je bil obsojen na težko kazen 8 mesecev zapora in 800 denarne kazni, medtem ko je bil Komel oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. « Tint. — Pred okrajnim sodiščem se je končal proces proti obtožencem umora Grunjca v Maržanu nad Koprom. Sodišče je obsodilo Hrovatina Josipa, starega 29 let iz Šmarja na 10 let zapora in 3 leta policijskega nadzorstva. Herpelje-Kozina. — Kmetovalec Peteur Bavh, 70 let iz Be-ke je padel z voza, ko je naklar dal seno| Po nesreči so ga; poslali v bolnišnico, lg£r so ugotovili, da ima prelomljeno hrbtenico. Njegovo stanje je nevarno. Postojna. — V Velikem Otoku je umrl v visoki starosti Josip Jurca, odličen gospodar in zaveden mož. Vojščica na Krasu. — Ko je podiral zid, je zidar 39-letni Ju-ren Edvard zadel z orodjem ob staraxranato, ki je .eksplodira la in ga težje ranila. Zdrobilo ,mu je roko in odneslo več prstov. Bar kov I je pri Trstu. — Pri mostu se je dne 3. maja iztiril vlak. Človeških Žrtev ni bilo. Gorica, -i- Pred sodiščem sta se morala zagovarjati Marija in Orest Kavs iz Renč, ker sta hotela ogoljufati bolniško blagajno s krivo izjavo o zadobijenih ranah pri delu. Orest Kavs je bil obsojen na 4 mesece zapora pogojno. Rihemberk.^ 870 lir denarne kazni je dobila 50-lctna Lucija vertovec, ker je tihotapila Špirit. Tint. — V ladjedelnici sv. Marka je bila svečano Izvršena uradna predaja velike oklopnice "Vittorio Veneto" italijanski vojni mornarici. To je najmodernejša italijanska vojna ladja do sedaj. Koper. — V tukajšnji jetniš-nici je bil pred dnevi redek dogodek. Na prošnjo je \>il jetnik Josip Levalovič premeščen iz zaporov v Parmi v kopriv*ke zapore, z željo, da bi se poročil z jetnico Amalijo Levalovič. Oblasti so njegovi želji ustregle In te dni se je vršila nenavadna poroka. lionjer. — Po dolgem prizadevanju se je vendarle izpolnila davna Želja vaščanov: te dni ao dobili elektriko. Čeprav gre nad Lonjerjem vod visoke napetosti in je vas le malo oddaljena od Trsta, je vendar do sedaj prevladovala le petrolejka. Socialno zavarovanje za delavce , Socialno-varnost ni zakon (Social Security Act) je postava, ki jo je kongres sprejel. Ustanavlja dve vrsti socialnega zavarovanja —- zavarovanja proti brezposelnosti in starostno oziroma posmrtnin-sko zavarovanje za delavce in njihove družine. Nadalje oskrbuje sa javno pomoč potrebnim starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom. Socialno-varnostni zakon je bil sprejet 1. 1935 in spremenjen 1. 1939. Sledeči je eden izmed vrste člankov, ki razložijo našim Čitateljem njihove pravice, koriati in dolžnosti pod starostnimi in posmrtnin-skimi določbami tega zakona. Članek 8—AKO STE VDOVA Vdova po delavcu, ki je zavarovan v smislu socialno-zaščit-nega zakona, utegne, dobi vat i zavarovalna plačil« takole: Mesečna plačila, ako je 65 let stara, oziroma ko postane 65 let stara; mesečna plačila, ako je mlajša kot 65 in ima mlade otroke v svoji osjerbi; enkratno plačilo, ako je pod starostjo 65 let in nima otrok v svoji oskrbi; mesečna plačila kasneje, ko je 65 let stara, ako se ni zopet omožila. Mesečno zavarovalno plačilo za vdovo znaša tri četrtine zneska mesečnega plačila, ki ga je njen mož zaslužil. Enkratna plačilo, ki se plačuje vdevi pod sta-rostj6"6& let, znaša šestkrat to* liko kot znesek moževega mesečnega zavarovalnega plačila. Pa primer, če mož, ki dobiva starostno zavarovalno plačilo v znesku $25 na mesec, umre v starosti 68 let, zapustivii vdovo v starosti 65 ali več let. Ona bo dobivala do smrti tri četrtine od $25 oziroma $18.75 na mesec, dokler živi, razun sko se zopet oči. . , ) i pa je ta "mož umrl, ko je bil 66 let star in njegova vdova ima 64 let, bi njegova vdova po nje' govi smrti dodbila fnkratno pla Čilo, enako Šestkrftuemu znes ku mesečnega pla&la, ki ga je on dobival. Ako je -bilo njegovo zavarovalno plačilo $25 na mesec, bi njegova vdova dobila Šestkrat $25 oziroma $150. To enkratno plačilo je plačljivo ob njegovi smrti, kajti njegova vdova ni še upravičena do mesečnih plačil. Ko |>a ona postane 65 let stara, začne dobivati plačila od $18.75 na mesec. Ko zavarovan delavec umre, zapustivši mlajšo vdovo z mladimi otroki v njeni oskrbi, d&bl-va vdova in vsak otrok mesečno plačilo, dokler so otroci pod starostjo 16 let oziroma 18 let, ako še pohajajo Šolo. Vdova dobiva znesek enak trem četrtinam zavarovalnega plačila, ki ga je mož zaslužili vsak otrok pa dobiva polovico Istega zneska. y Na primer, ako je mož zaslužil mesečno plačilo $25, bo vdovl-no plačilo $18.75 In otrokovo $12JS0. To bi pomenilo, da, ako sta dva otroka v družinf, bi vsak otrok dobival po $I2.«0 na mesec In vsa družina bi skupaj dobivala $43.75. So pa gotove meje, kar se tiče zneska, ki ga družina more dobivati na račun starostnega zavarovanja vzdrževatelja. Najmanjši znesek je $10 na mesec. Na drugi strani je vsaka družina, ki dobiva $20 ali več, omejena na dvakrat toliko, kolikor je znašalo očetovo zavarovalno plačilo ali na 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače ali na $85, karkoli je najmanj. Na primer, recimo, da so vdova in trije otroci v prej omenjeni družini, kjer je mož oai-roma oče saslužil mesečno zavarovalno plačilo $25 na mesec. Mesečna plačila bi tedaj skupaj znašala $56.25. To je pa več kot bi se moglo izplačevati v takem slučaju, kajti zakon določa, da plačila ne morejo biti več kot dvakratni znesek očetovega mesečnega plačila. Zato bi ta družina dobivala le $50. . _ OP A7. K A.—Starost ni in po-smrtninski zavarovalni ais-tem se raztesa le na delavce, ki aaslužijo mezde ali plače, in na njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije pod tem sistemom. Naj se ta ne meša z javub pripomočjo, federalno-državnim sistemom, ki daje pomoč osebam, ki so v potrebi — starcem, slepoam in odvisnim otrokom. Za informacije o zavarovalnem sistemu vprašajte pri najbližji podružnici Social Security Boardu. Za informacije o javni pripomoči pa vprašujte pri najbližjem uradu za socialno oskrbo (pUbllc vvelfure). Ob tednu (Nadaljevanj« a t. strani.) Francoski veleparnik Ile De France v new)orikl laki, kjer je vsal se colonije pa si znata razdeliti Nemčija ln Italija. Toda koloni jalnu ljudstva pod britsko in francosko zastavo sd bila toliko izkoriščana in brezpravna, povsem pod totalitarno peto evropskih imperialistov, v katerih službi so bili in so še tudi domači poglavarji, da njih trans-feriranje pod kakršno koli dru go vlado ne more njih položaja dosti poslabšati, ako sploh kaj. Edina rallzka je možna le v nizozemski Vzhodni Indiji,kjer je kolonljalna uprava baje nekoliko bolj Človekoljubna. Pred temno dobo pa stoje delavske mase y zapadni Evropi, Če zmaga^ Hitler. Z delavskim in liberalnim gibanjem se "bo zgodilo kakor se js v fašističnih državah. In za to zmago no bodo odgovorni kakšni pacifisti ali peščica ameriških socialistov, marveč angleška in francoska plutokraclja, ki je vzgojila na-cijskega ln fašističnega |ruda na svojih prsih, ker »e /o hala prihodu dtiltivukih reiimov v lastnih iti drugih dctcUih. Kako globoko Jo padla v svoji razredni degeneriranosti, Je razvidno iz tekočega položaja. Na Norveškem je domača buržvazija tvorila hrbtenico pete kolone. Belgijski kralj je zadnje dni sramotno izdal svoje zaveznike, dasi Jih Je prej poklical na pomoč. Francoska vlada je morala v najkri-tičnejšem momentu odstaviti petnajst generalov, angleška plutokraclja pa je bila prisiljena spreti delavstvo v vlado, ker je sprevidela, da jo le ono lahko reši iz močvirja, v katerega se naglo pogreza In za sabo vk><'<' tudi svojo deželo. Zadnja leta je s francosko plutokracijo vred igrala hazard-no igro za svoj imperij in v tej igri vrgla v fašistično žrelo španske lojaliste in čehoslova-! kijo. Toda, dasi je vedela, d»< prihaja odločilna bitka s tota litarskim gadom, je bila v svo-i ji degeneriranosti toliko glupa, da je mislila, da bo Hitlerjevo armado, oboroženo do zob z najboljšim morilnim orožjem, usta vila s svojo navidezno moralno superiornostjo. jtesultat te degeneriranosti je strašna Golgo-ta ljudskih mas v zapadni Evro- l>l. ' ' Toda kljub vsem grehom francoske bu rž vazi je in angleških torijev pa vsak misleč človek želi zmago francoskemu In angleškemu orožju, In to ne radi njih vladajočih krogov ali za ohrsno britskega in francoskega imperija, marveč valad tem ne bodočnoatl, ki bi nastala s« ves delavski pokret In vsa clvi-lizatorična načela ter človeška vrednosti s Hitlerjevo zmag" In k temu porazu Je dolžna pri apavati tudi Amerika v mate rialu, ni pa dolžna pošiljati evo-jih fantov In mož v.evropeko klavnico in apremenitl deželo v temno diktaturo, ki bi nastala z ameri*lfJm vstopom v vojno. Boja/.« n ali strašenje — najvn »trašfnje, ki ima namen zaplesti j d«-ži lo v vojno da »mi Hitler napadel Ameriko, ko bo gotov s 1 Anglijo, ae mi vidi bret resic J evej krev aa*rišfca bojna letala, podlage. Američani odhajajo iz Evrope Parnik Manhattan natrpan z begunci Genova, Italija. 3. jun. — A-meriški parnik Manhattan je včeraj odplul is te luke proti New Yorku s ameriškimi begunci. Na krovu se nuhaju 1905 potnikov ln vsi prostori so natrpani. Odhod parnika je bil zadržan eu dan zaradi velikega števila aplikacij oseb, ki bi se rade vrnile domov. Voč sto ljudi je moralo ostati v Genovi, ker ni bilo več prostora na parniku. Ti upajo, da se bodo odpeljali domov na parniku Washingto-nu. ki bo dospel v Bordeaux, Frandjar-jutri. Uradniki pa-robroduc družbe United States Uues niso gotovi, ali su bo parnik ustavil v Genovi po odhodu U francoske luke. Okrog tisoč oseb, ki so upale, da bodo odrinile v New York, je ostalo v denovi. Med temi so Angleži, Kunadčani, Avstralci in Francosi. Med potniki, ki so odpotovali proti New Yorku, je tudi žena Myrona - ^lorja, Roosevultovega ropreseiitmita v Vatikanu. Galway, Irska, 3. jun. — A-meriški parnik Preaident Roosevelt jo odplul 1$ te luke sinoči s 800 Američani na svojem krovu. Pojasnjeno je bilo, da bodo točilnice opojnih pijač na parniku zaprte na poti proti New Vorku, kamor bo dospel Čez deset dni, če bo šlo vse po sreči. - H it Ur i9 vi agentje aktivni v Colombiji Bogota, Colombijs, 3. jun. — Hitlerjevi agentje so aktivni v tej državi, čeprav je nemški poslanik isjavll, ds ni nacijske pete kolone v Colombiji in v nobeni drugi državi. Hitler je sam isjavll, da nima teritorljalnlh teženj v ameriških državah. On Je tudi prepovedal širjenje nacijske propagande v tujih državah. Kljub temu so naciji pričali izdajati Ust, ki je v prvi številki objavil na)>ad na vlado in francosko vojaško misijo, ki je dos|>ela v Colombijo. List je naznanil, da je njegova politika odločno protidemokratična. « Gangeika kontrola čikaikih unij v. Chicago, 3, jun. — Obdolžite v, da gangcžl kontrolirajo 15 čikaških unij. ki imajo 25,000 članov, je bila izrečena v uradu državnega pravdnika Thomasa Courtneyja. Toliko delavcev ln delavk plačuje članarino v blagajno teh unij, nad katerimi I-majo kontrolo Frank Nitti, Mur-ray Humphreys In Danny Stan-ton. Courtney by rad isvedel, kaj se je sgodilo Geo. Bandersu, poslovnemu agentu unije Chicago VVaiters' Alllance. NJega pogrošajo že od 5. aprila. Govorice se širijo, da je bil uitre-IJen. ^ Francija se zahvaljuje za pomoč j Premier Rejmeud obiskal fronto Pariz, 3. jun. — Premier Paul Reynaud se je v svojem govoru, ki je bil po radiu razširjen tudi na Ameriko, zahvalil Ameriškemu rdečemu križu za pomoč, "Francija", Je dejal, '"v tem tragičnem času visoko ceni svojo prjjatčlje, ki so Ji priskočili na pomoč. Med temi prijatelji je Ameriški rdeči križ na prvem mestu* Od sačetka drame, v ka teri je bilo uničenih nešteto do-mov in ubitih na tisoče ljudi, je Ameriški rdeči križ stal ob naši strani in nam {»omagal. V Ime nu francoskih, belgijskih in ho-landskih beguncev izrekam sa hvalo Ameriškemu rdočemu kri žu. Reynaud Ja včeraj obiskal fronto pri reki Homml. Sprem Ijala sta ga maršal in podprod sodnik vlade" Henrl PhiUippe Petain ln Raoul Dautry, vojni minister. Po obisku Je bil objav IJen komunike, "da so ministri jsivsem zadovoljni z obrambno organizacijo,, ki se je tako kratkem času prilagodila sedanji vojni fazi. Vlada izreka če stitke poveljstvu." Hitler lahko oavoji Ameriko v enem letu! (Nadaljevanja s 1. atraol) . demokracijo, ki lavrača naoij-sko ideologijo, pri miru T On vas bo uničil. Vse to lahko pride v enem letu. Sedaj Še ne slutite, kaj prihaja. VI govorite In mislite prav tako kot so govorili in mislili Angleži In Frsnco-zi pred enim letom. V Italiji vidimo stvsri v drugačni luči, zato smo se postavili na stran Nemčije. Ona bo dobila našo In japonsko bojno mornarico. Nikar ne liilsUte, da bo Rusija is* dala Hitlerja. Vsak korak v tako smer bi uničil ssdnje Stalinovo upanje, ds ostane ns krmilu, Stalin se bo pokoril Hit-lerjsvlm ukazom, Čeprav Jih bo sovražil. Odpor ali Izdaja Hitlerja s Stalinove strani bi pomenila prenos zastave s svsstl-ko preko uralskegs gorovja v šestih tednih. To Je stoletje sil-nih revolucij — fašizma In na-clsma. Mi smo Že isgublll zaupanje v vaš demokratični sistem. VI se olmtavljate In se ne morete odločiti za akcijo. VI ne morete trsnsformirstl svojega gospodarstva napram Isgubi zunanje trgovine, organizirati obrambe proti mogočnim silam dveh revolucij. Vi, ne ml, ste samudlll avtobus/' TI argumenti, natflafonl v razgovorih, so snačllnl, ker izražajo zaupanje Italijanskih fašistov In nemških nacljev v momentu, ko vsa Evropa čaka na uspeh ali polom možnih francoskih napadov na frontah. ■ Ali ata Že narottll Proevtto ali "Prosveto"? Podpirajte svoj listi MAJSKI GLAS Dj NJEGOVA VSEBINA V Utoinjom Maj$k*m Glasu jo kakih 60 spisov in okrog 20 slik. Obsega s platnicami vred 100 strani. : Zanimivi v njem so podatki Im naselbin, o natih klubih, spomini na delo v preteklosti, razprave, satire in (rtiče. . ^ , r- Kakor slovenski, nudi tudi angleški del raznovrstno gradivo. Tako bo Majski Glas čitatelje zadovoljil tudi v tem oziru. Cena je nizka. 25c za posamezen iztis. Ako ga ie niste naročili, storite to takoj, dokler ne poide zaloga. PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, Minete at*t*#*»*iM*»*esft*s*»*e***»a*e**»««e A moral se je vendar še najti kak izhod, a-ko premislim. samo če w polteno potrudim in premislim. Za boga, tu ni zadoščalo, preudar-jati na navaden način, moral sem premišljati tako, da se vsega pogreznem v to misel, samo da si spet preskrbim tistih deset kron. Zatorej sem sedel, da bi premislil. Bilo je nemars približno štiri; v nekaj u-rah bi morebiti srečal gledališkega ravnatelja, samo ko bi bile moja drama že končana. Potegnil sem rokopis iz žepa in hotel z vso silo in na vso moč dovršiti poslednje tri prizore; mislil sem in se potil in čital še enkrat spočetka, a nisem prišel dalje. U nobenih neumnosti! si pravim, le zdaj nikakšne trmoglavosti! In pričel sem pisariti konec svoje di-ame, pisariti vse, karkoli mi je prišlo na um, samo da bi dovršit Člmpreje; tako eenr nadaljeval. Hotel sem se preveriti, da me je spet obsenčil veliki hip, lagal sem si kar na debelo in očitno varal samega sebe in pisaril, ko da bi mi sploh ne bilo treba iskati besed. To je dobro! To je seveda odkritje! sem si zašepetal od časa do časa; kar zapiši to! Navsezadnje pa so se mi moje zadnje replike zazdele nekam sumljive; tako zelo ao se odražale od replik v prvih prizorih; razen tega ni bilo v besedah menihovih docela nič sred-njeveškega. Razgrizel sem avoj avinčnik, skočil kvišku, raztrgal svoj rokopis, raztrgal vsak list posebej, zalučil svoj klobuk na cesto in ga pohodil. Izgubljen sem! sem zašepetal, gospoda moja, jaz sem izgubljen! Samo te besede sem izgovarjal in stal še vedno tam in hodil po svojem klobuku. Nekaj korakov stran stoji stražnik in me Opazuje; sredi ceste stoji in pazi z očmi samo name. Ko pogledam nanj, se srečata najina pogleda, nemara je že dolgo časa stal Um in gledal samo name. Pobral sem svoj klobuk, si ga del na glavo in stopil k možu. "Ali mi lahko poveste, koliko je ura?" ga vprašam. Za hip se obotavlja, preden potegne svojo u-ro iz žepa in me medtem ne izpusti iz oči. "Natanko !M pravim jaz, "štiri bo, čieto pravilno* Vi razumete svojo stvar, kakor vidim, mislil bom na vas," 8 temi besedami sem šel. Ves osupel nad menoj je stražnik obstal, gledal z odprtimi u-stmi za mano in še zmerom držal uro v roki. Ko sem prišel do Royala, sem se okrenll in pogledal nazaj: stal je še zmerom na Istem mestu In gledal za mano. Ha, ha. tako je bilo treba krotiti zver! Z najizbranejšo nesramnostjo! To imponlra zverem. to straši zver . . . Zelo sem bil zadovoljen s samim seboj in pričel sem požvižgavati pesemco. Vse živce napete od razburjenja, ne da bi čutil kakšno bolečino, celo brez vsakršnega neprijetnega občutka sem stopal lahko kot peresce preko celega trga* šel mimo bazarjev krog vogala In se spustH poleg Rešnje cerkve na klop. Kaj ni bilo precej vseeno, naj 11 vrnem tistih deset kron ali ne? Ce sem jih že prejel, so bile moje, in Um, odkoder so prišle, gotovo niso trpeli pomanjkanja. , Vzeti sem Jih vendar moral, ker so mi bile pač poslane; da bi jih prepustil postreščku,..bl vendar ne imelo nobenega smisla. Tem manj bi imelo pomena to, da vrnem drugih deset krog nego tisU, kl sem jih bil prejel. Torej se ni dalo prt vsem tem nič ukreniti. — Poskušal sem opazovati drvenje pred sabo na trgu in Se pečati v mislih s brezpomembnimi stvarmi; toda ni se ml posrečilo in zmerom sem moral, misliti samo na tistih deset kron. Navsezadnje sem skrčil pesti in se ujezil. Užalilo bi jo. sem rekel, če bi jih vrnil; čemu torej storiti to? Venomer sem hodil o- PaafoaenO FRAN ALBRECHT koli in se smatral za preveč dobrega za vse mogoče, stresal z glavo in si pravil: Ne, hvala lepaf Zdaj pa nem videl, kam to pelje — spet sem bil na cesti. Celo ko sem imel dovolj povoda za to, si nisem obdržal svojega dobrega, toplega bivališča; bil sem ponosen, skočil pri prvi besedi k viška, plača) tistih deset kron na desno in levo in šel svojo pot . . . Z vso o-strostjo sem se pričal obsojati, da aem bil zapustil svoje sUnovanje in se spet pahnil v takšno etisko. SIcer pa naj žveplenorumeni hudič vzame vse vkup! Saj vendar nisem prosil denarja, komaj da sem ga imel v roki in ga takoj apet oddal ter plačal ž njim čieto tuje ljudi, ki jih v življenju ne bom več videl. Da, Ukšen človek sem bil jaz, do zadnjega vinarja sem zmerom plačal vae, če je bilo treba. Ce aem Viajali prav poznal, ji tudi ni bilo £41, da mi je poslala denar; kaj pa sem ae tedaj prav za prav mučil? To je bilo najmanj, kar je lahko storila — da mi tupaUm pošlje kak deeetak. U-bogo dekletce je bilo vendar zaljubljeno vame .. . In prav polteno sem se bahal a to mislijo pred seboj. Bras dvoma, zaljubljeno je bilo vame, ubogo dekle! Ura je bila pet. Spet sem se po svojem dolgem nervoznem razburjenju zgrudil vase in znova sem občutil tisto prazno brnenje v glavi. Naravnost predse sem gledal, imel oči topo odprte Irt zrl tja proti Slonovi lekarni. Glad je divjal v meni, hude bolečine sem trpel Ko strmim še kar Uko v zrak, ae zjaani pred mojim pogledom posUva, ki jo nazadnje vidim čiato razločno ter jo spoznam: žensko z žemljicami zraven Slonove lekarna. VzdrgeUl sem, vzravnal ae in preudarjal. Da, bilo je res Uko, iaU ženska za ieto mizo na istem mestu. Zavžlgal sem parkrat, počil s prati, vstal in se napotil tja proti lekarni. Le nobenih neumnosti! Vraga me je brigalo, če je bil to prigoljufan denar ali dobri, norveški kramarski novci iz srebra iz Kongsberga! Smešen nisem hoUi biti, človek umre lahko tudi iz pretirane ošabnoati . . . ... Tako grem krog vogala, se zapičim z očmi v žemiko in ae posUvim prednjo. Nasmehnem se/pokimam kot dober znanec in uravnam svoje besede Uko, ko da je to povsem samo ob sebi umljivo, da sem prišel še enkrat. "Dober dan P pravim. "Skoro gotovo me ne poznaU več?" "Ne," odgovori ona počasi in se ozre vame. Nasmehnem aa le bolj, ko da ae aamo šali, če pravj, da me ne pozna, in rečem : . "Ali ae ne spominjate, da sem vam nekoč dal par kron? Takrat nisem dejal ničeaar, kolikor sa spomnim; Uk sem jaz ponavadi. Ce ima človek opraviti a poštenimi ljudmi, ni treba, da bi se kaj pogodil in tako rekoč sklepal pogodbe za vsako malenkost. Ha, ha, jaz aem bil tiati, ki vam ja Ukrat dal celo Šumo denarja." "Ne, zares, vi sU bili to! Da, zdaj vas tudi spet spoznam, če dobro premislim . . ." Hotel sem ji zabraniti, da bi se zahvalila za denar In pravim zato hitro, dočim sem si že z očmi izbral jeatvlne na mizi: "Zdaj sem prišel, da si vzamem žemelj." Tega nI umela. ^"Zemlje," aem ponovil, "zdaj bi rad tisU žemlje!" aem rekel in se zasmejal na glas, kot bi se ji moralo že Ukoj zasvetiti, da sem prišel ponje. Vzel sem tudi hlebček s stojnice, nekakšen mlečni kruh. In ugriznil vanj. Ko Je ženska to zagledala, je vsUla s svojega sedeža in nehote zakrilila z rokami, kot bi hotela varovati avoje blago Ur mi dala razumeti, da me nikakor ni pričakovala, da jo o-ropam. (.Konec prihodnjič) Delegat je na konvenciji socialistične stranke v Washingtonu, D. C., prepevajo InUriiacionalo. Norman Thomas je bil ponovno nominiran za predsedniškega kandidata na konvenciji etranke. = našla kaj primernega. Toda sUnovanja z dvema sobama, ki bi njena družina po božjih in človeških postavah morala imeti pravico nanje, so bila predraga. Tako je pač morala Helena iakati svoji družinici skromnejše bivališče. Ko je po neki objavi sodeč u-pala, da je končno našla svojim razmeram ustrezen krov, se je podala h gospodinji, ki jc odda-[>vanje. Že 0 beli kugi ^ Helenin zakon bi iahko šteli med srečne, čeprav le v smislu pojmovanja sreče manj zahUv-nih Žensk. Prebivala Je v sta-novanju z eno samo sobico skupaj z možem in petletnim Borisom. Helena bi imela rada še punčko, mož |>a ji je dokazoval, da to ni mogoče. Ko jI je prinesel prvega domov plačo, ki je bila najbolj otipljiv protidokaz za njeno nerealnost — kakor je njeno željo po otroku imenoval ^krajšalo za marsikatero uro mož — se Je žalostno udala v usodo ih je nekaj časa molčala Toda njen močno razvit materinski čut je^nrevpil razumske argumente in zopet je začela »a-njati o svoji punčki, ki čaka. da jo pokličejo v življenje. Materin najboljši zaveznik je bil mali Boris, ki si je tudi prisrčno želel sestrico. Kljub moževim pomi«lek<*m se je Heleni naposled vendarle iz-potnita njena želja: pričakovala je drugega otroka. Ko Je prišel njen čas, je porodila zdravo deklico. Ker je bil otrok zdrav, je pridno vekal podnevi, večkrat pa tudi ponoči. Pri tem se je zbudil tudi Boriš in ker se mu jfe sestrica zasmilila, se je drl z njo vred. Dosti manj miru, pa mnogo več opravka je bilo pri hiši, toda mlada mati Je bila vseeno »rečna in vsi trije ao gledali svojega novega člana kot mal čudežek. Helena je sopet preživljala tiste dni, o kaUrih je vedno trdila, da so najlepši v Življenju matere: ko je malo ne-bogljenče zgolj In čisto njeno. Moža je sicer otrokovo kričanje »panja, ker Je pa videl, kako zadovoljna je žena, si je dopovedoval, da je tudi njemu prav tako. , Tako jo vladalo pri hiši *pl<»šno zadovoljstvo, kalil ga je le še večji primanjkljaj konec meseca — dokler ni Helene nekega dne usUvila gospodinja na stopnicah: "Torej pri vas Imate zopet majhnega? Zelo se vam čudim. . . . V današnjih časih! Pa pri takih dohodkih! To je strašno!*' Ko je Helena ugovarjala, kaj naj bi bilo na tem tako strašne- odgovorila ga, je gospodinja bolj določno: "8aj vesU, da meji na vaše stanovanje soba moje hčere. U bogo dekle bo zgubilo Živce, ko mora ves dan poslušati kričanje in vekanje. To jo zelo meti tudi pri igranju klavirja. /Kako naj sa airota pripravi za prihodnjo produkcijo! Pa ko bi jokalo samo podnevi, bi še šlo! Toda ponoči! Ne, tega moje ubogrf dete ne bo moglo dalje prenašati t-Sploh pa: ko sem vas vzela v aUnovanje, ste imeli samo enega otroka. Pogodili sva prav sa prav samo sa tri osebe. . . . Kdo mUdaje jamstvo, da se vam prihodnje leto ne tgedi zo- G. J, ^ Noč. Le medla rdečkasU sve-tloba je osvetljevala ogromen prostor v dvorani. Tam je ležal Andrej, krovec, ki je pred uro padel s strehe. Ker je bilo vseh šestinštirideset postelj zasede- . M . . __ nih, je moral potrpežljivo ležati ^udx] Je In tografije in razglednice, da je bila soba kričava od njih, vse ga je tolažilo: doma je. Ob njegovi postelji ga je brž opomnil nase zeleni postelj nak z za vezenim obledelim jelenom. Tedaj ko so ga vse te žive priče utolažile, je upihnil luč in legel nazaj .. . Andrej je na nosilih grgrajoče zastokal in se vzbudil kot iz stra- TOlttg x s temi kamenitimi ohr.w »Wet in priklenjen Ga je obšel strah ob ^ skrbi, ali so bile kralju Matjažu res^ffl »e mogel okreniti le toliko -videl: Mdj ob mizi ^ ne morda tisočleten ^ brna brada se mu vij* se? Menda je res hotTI kralja Matjaža, morda k u vstati. Zakaj ko je skj ti. je zarjul in padel nazat , žišče. Kakor da bi bil * 1 ležišča izruval svoje z tebli kovano telo, & je 0t»la U in od te poslednje bolečin« je pred očmi z večno temo nil svet. Andrej je umiral z belici prtimi očmi. Ce so bile n oči vse življenje majhne. ljave, so bile enkrat vsaj* poslednjo uro ogromne, fo odprte hipne zavesti: umrl! Umiral je. In ni vedel, i umira. Tudi to, da bo obtil tujem prostoru, da bo mrli je prešlo. Vedel je samo . so bolečine tako silne, di postni mrlič. jala sUnovanje. Ze aU se sporazumeli za eno, ko ae je gospodinja spomnila še nečesa: "A, še to sem pozabila: koli ko pa ao aUri vaši otroci r' "Potem pa ne bo nič! Otroškega kričanja moj mož ne more prenašati!" Helena je sicer osupla, toda v svoji dobrodušnosti si misli: "Ubogi ljudje, gotovo niso imeli nikoli otrok. Sicer ni mogoče, da bi pozabila, kako ljubko je Ukole majhno bitje." Ko se je v mislih usUvljaU pri raznih družinah, ki *ive v blaginji in imajo vaeh dobrot na pretek, je morala podvomiti: Da bi se branili otrok val ti?! Nemogoče! Saj za gospo Mežnaričevo ve, kako globoko verna je, pa ima samo dva otroka, kljub temu da je zdrava in lepa in mož tudi. Gospa Sočnikova, ki „ ima vedno polna usU mpralnih pridig in ostro besedo za vsakogar, ima pa celo samo enega! Toda Helena je bila vedra Žena in ne da bi se tega sama zavedala, je bila njena nepremagljiva vedrost najboljša doU, ki jo je prinesla,v skupno življenje Vesela je bila, da ne spada med tiste, ki so udarjene z nerodo-vitnostjo in je pogumno iskala dalje. Ko je poskušila svojo srečo v drugi hiši, je takoj zvedela za pogoje, pod katerimi bi mogla dobiti sUnovanje: v družini smejo biti največ tri odrasle o-sebe, od katerih ne sme nobena Imeti kolesa aH smuči. Prav U-ko sU izključena tudi radio in framofon, pa tudi mačke in psa ne sme imeti, kdor hoče stanovati v tej hiši. Helena je mrzlo gospo, ki ji je vse to avtomatično naštevala, gledala z odprtimi usti. "Kaj pa kanarčka, ali bi smela imeti v kuhinji?" je vprašala boječe. "Kaj, kanarčka hočete naseliti v kuhinji moje hiše?! Po-znam to ptičjo zalega, ki Uko kriči, da mi utegne živce raz-dejati. ,-Pa tudi ves zid posvi-nja. l4e, nikakor! Brez kanarčka, ali pa nič!"| Helena se je spomnila na svo-l jo družinico, pa ae je poslovila v spoznanju, da njen krik odle-še najmanj za pet kanarčkov. Ttončno se ji je poarečilo dobiti sUnovanje na periferiji me-sU v večji aUnovanJski hiši, kj*r so jo sprejeli kljub vsem napakam. Čeprav ilanovanje ni bilo tako, Irot ai ga je Helena želela in je blU tudi cena previsoka za malenkostne udobnosti, ki so bila pri hiši« se je sopet naselila sadovoljnost v malo družinico. Mlada mati je bi-I la posebno sadovoljna, ker ja bilo pri hiši dvorišče, kjer je * u „ mu _ '"j I gledal. Gledal je z izbuljenimi na črnih nosilih. Andrej se ni I®__, , , . .. . . ' upiral tej naredbi, ležal je potr- j Preplašenimi » gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rsd čital list vssk dss. listu Prosveta J«: Za Cteero in n»ir«ro It- 1 tednik in.......... J tedniks in......... 3 tednike in......... 4 tednike in ........ 5 tednikov in........ ......,..$0.00 Za Zdrsi, države in Ksnsdo $S.OO 1 tednik in.............4JO S tednika in............ S SO S tednike in............ 2.40 4 tednike ■B.,*. 1J0 I tednikov ia........... nič ' Za Evropo )«.. Ispolnlte spodnji kupon, priloiite potrebno vsoto des»rj« •»• Order v pi»«u in si naročite Prooveto. list. ki Je vs*s ls*tsts» PoJsRnllo:—Vselej kakor hitro kateri teh člsnov pwsebs b»ti SNPJ, ali č« s« pre*eli proč od družine In bo ishtevsl m« i tednik, bode moral tisti član is dotičnr družine, ki i" tafc« «^ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniu uprsvni« ^ ^ in obonem doplačati dotično v »o to listo Pro«v«U. Akotefi tedaj mora uprsvnižtvo snižati datum ta to v»ot« nsročmku PR08VKTA, SNPJ, 2S57 So. U«ri»d«U' Ave„ IE Priloženo po*ll)a» naročnino ss list Prosveto v«ole $...... D ftae...................................& * " Naslov .......................................J"'......... I stavite tednik in Ka pripižite k aetf noročslui «d I)..............................& ir9*%n *" S).................................(t deo*1*1 * «)...............................11 s>......................................11 Mesto. Nov naročnik Država.