ti L A S I L O PREDILNICE LITIJA Leto XVI. Litija, januar 1975 Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Številka 1 Sprejel proizvodni in finančni plan Na zborih delovnih skupnosti, na delavskem svetu in drugih samoupravnih ter politično organizacijskih zborih ste že slišali ali dobili celo razmnožene glavne pokazatelje plana naše organizacije združenega dela za leto 1975 in le-te primerjane z oceno za leto 1974 in dosežki leta 1973. Ker pa je v spominu težko obdržati vse številke, so pa za nas toliko pomembne, ker si bomo ob njihovi realizaciji mogli zagotoviti obstojnost naše organizacije na določeni minimalni stopnji razširjene reprodukcije, naj jih dobe napisane vsi zaposleni. (Kako si najbolj preprosto tolmačite indeks? Vzemimo indeks 117,7 pri proizvodnji sintetične preje. Tega razstavimo na števili 100,0 + 17,7 = = 117,7. Od tega števila predstavlja 100 osnovo ali bazo, pri nas leto, na katerega računamo procent povečanja proizvodnje, število 17,7 pa praktično predstavlja procen-tualno povečanje proizvodnje v letu 1975 na ustvarjeno v letu 1974. Drugače povedano: 2293 ton preje je naših 100, PROIZVODNJA razlika povečanja od 2293 t na 2700 t, to je 407 ton, pa je tistih 17,7 ali 17,7 % na osnovo 2293 ton. Indeks predstavlja primerjavo — delilno razmerje — dveh podatkov pomnoženih s 100. Indeks pod 100 pomeni, da je pojav manjši od osnove, s katero ga primerjamo, indeks 100 pa pomeni, da sta si primerjani količini enaki. Indeks pa je nad 100, če je primerjan podatek večji od osnove.) v tonah Predilnica Doseženo 1973 Doseženo 1974 Plan 1975 Indeks 1975/74 Bombažna preja — česana 575 693 700 101,0 — kardirana 3,192 2,955 3,000 101,5 Sintetična preja 2,135 2,293 2,700 117,7 Stanična preja 296 368 300 81,5 Skupaj 6,198 6,309 6,700 106,2 0 Nm 33,5 33,4 33,5 S povečanjem predilnih kapacitet in boljšo organizacijo dela računamo v letu 1975 na povečanje proizvodnje za 6,2 % oz. za 391 ton v odnosu na zaključeno leto. Bazna produkcija pa je predvidena v višini 7,031 ton. Doseženo Doseženo Plan Indeks 1973 1974 1975 1975/74 Sukana preja —- efektiva 2,290 2,625 3,300 125,7 —- baza 2.264 2.539 3.416 0 Nm 32,4 31,7 33,6 Porast proizvodnje sukane preje za 25,7 % v odnosu na leto W4, pripisujemo predvsem polni in redni obremenitvi sukal- nih oz. sukalno-previjalnih strojev. 1 .5 J Doseženo Doseženo Plan Indeks 1973 1974 1975 1975/74 Previta preja — efektiva 2.140 3.944 4.800 121,7 — baza 2.569 5.195 5.268 0 Nm 38,3 41,1 35,0 Povečanje proizvodnje pre-vijalnice za 21,7 °/o je razumljivo, če upoštevamo, da bodo vsi obstoječi previjalni stroji polno zasedeni in da naj bi v drugi polovici leta steklo 5 novih previjalnih strojev. Produkcija bi lahko bila še znatno večja, če gotovo število previjalnih strojev ne bi redno služilo potrebam medfazne proizvodnje, to je za nadaljnje dvoj en j e iz konusnih navitkov in sukanje oz. previjanje. Po tej poti mnogo prihranimo pri stroških proizvodnje, neprimerno pa tudi izboljšamo kvaliteto preje, ki je vedno odločilnejši faktor boljše prodaje. DELOVNA SILA Gotovo nam bo tudi v letu 1975 pričujoč problem večjega števila delovne sile. K samemu pomanjkanju delovne sile pri povečanju kapacitet znatno pripomorejo preštevilni bolniški izostanki, saj predstavljajo cca 9 °/o celotnega fonda vseh opravljenih in izgubljenih ur. Z boljšo organizacijo dela in boljšim izkoristkom strojev (t. j. z manj izgubljenih ur), bomo s povprečnim letnim povečanjem zaposlenih za 2,5 %, t. j. s 1125 na 1155 povprečno zaposlenih, uspeli ustvariti predvideno proizvodnjo, sicer se nadurno delo, vsaj v proizvodnji enojne preje, ne more bistveno zmanjšati. Doseženo Ocena Plan Indeks 1973 1974 1975 1975/74 Delovna sila (letno 0 zaposlenih) 1.083 1.127 1.155 102,5 Na koncu leta 1974 je bilo po oceni 1.148 zaposlenih. Tudi zaključenega števila opravljenih delovnih ur v letu 1974 po proizvodnih enotah nismo uspeli pripraviti, zato ostane ocena leta. Po teh urah je izračunana tudi produktivnost (HOK). predilnica 1,043.160 sukalnica 310.932 previjalnica 105.877 ostalo 555.898 1,049.400 1,095.128 282.756 317.081 104.420 117.840 544.060 492.089 Skupaj 2,015.867 1,980.636 2,022.138 102,1 Povečanje predvidenih delovnih ur gre predvsem na račun povečanja števila zaposlenih in planiranega delovnega dne več. Tudi nadurno delo je predvideno v ne dosti zmanjšanem obsegu. Z boljšim izkoristkom strojev in razporeditvijo delovne sile pa bomo le-te lahko občutno znižali. PRODUKTIVNOST Pogoj večje produktivnosti je, doseči čimbolj še fizične pokazatelje pri čim manjši porabi delovnega časa. Iz vsega, kar smo že povedali, smo izračunali naslednji porast produktivnosti, izraženo v HOK (tj. potrebnemu številu delovnih ur za proizvodnjo 100 kg posameznega proizvoda): Doseženo 1973 Ocena 1974 Plan 1975 Indeks 1975/74 — predilnica 16,31 16,81 16,35 102,8 — sukalnica 13,58 11,12 9,61 115,7 — previjalnica 4,95 2,61 2,46 106,1 Pri izračunu produktivnosti podjetja izhajamo iz reprezentančnega proizvoda, zato naj bi se produktivnost pod- jetja povečala za 9,7 %, t. j. iz 14,7 na 13,4 HOK. f 5 uusimSj w S Obeta se težak položaj Novoletno veseljačenje je za nami. Vrnili smo se v vsakdan in zopet začeli z delom. Kdo ve, koliko dobrih želja, ki so bile izrečene, bo uresničenih. Na vseh področjih pa se nam v zadnjem času obeta nič kaj rožnata prihodnost. Močne kapitalistične države pretresa gospodarska kriza, ki jo nekateri poznavalci proglašajo za eno največjih v tem stoletju. Posledice krize, ki se ji tudi naše gospodarstvo ne bo moglo izogniti, se nekoliko občutijo tudi pri nas. Obetajo pa se nam še težji časi. In kako je v našem podjetju. Lahko rečemo, da smo s sprotnimi ukrepi kar uspešno reševali položaj. Toda obdobje, ki je pred nami, bo zahtevalo še večje napore vseh zaposlenih, da bo kriza prebredena s čim manjšimi posledicami. Od »gladkega poslovanja« se bomo morali privaditi na razmere, da se bo kdaj kaj zataknilo. Nekaterim težavam se ne bomo mogli izogniti, ker ne moremo vplivati nanje. Je pa Je veliko stvari, ki pa jih bomo morali reševati sami. Toda ne smemo zopet vsega prevaliti na tiste za stroji, češ, da vse za visi samo od njih. Res je, da je proizvodnja osnovno, čemur moramo posvetiti čimveč pozornosti. Toda enako je treba postopati tudi pri vseh ostalih službah, ki ne delajo po normi. Končni rezultat je uspeh ali neuspeh dela vseh, zato ne moremo »na fronto« pozivati samo nekaterih. Uspeli pa bomo takrat, ko bo v zavest vseh prišlo spoznanje, da imamo samo toliko, kot naredimo, da je uspeh mozaik uspehov vseh posameznikov, da so na prvem mestu dolžnosti do podjetja in ko dobro izpolnimo te, ima. mo pravico zahtevati tudi pravico, ne pa nasprotno, kot se to predvsem v zadnjem času večkrat dogaja. Sprejel proizvodni in finančni plan (Nadaljevanje s 1. str.) OSEBNI DOHODKI Da bi mogli slediti nenehnemu porastu cen življenjskih dobrin in s tem padanju življenjskega standarda, smo povečanje osebnih dohodkov pri nespremenjenem številu zaposlenih v letu 1975 mogli predvideti za cca 22 % le na račun občutnega znižanja sredstev skladov. Tako smo stopnjo amortizacije na stroje znižali iz 38 % na 27 %, stopnjo stanovanjskega prispevka pa iz 9 na 7 °/o. Brez določenega dviga prodajnih cen preje, nikakor ne moremo predvideti povečanja nominalnih osebnih dohodkov za 27 % kot jih predvideva republiška resolucija. Tekoče se bodo pogoji gotovo še spreminjali, dejstvo pa je, da nam bo več edino lahko ostalo, če bomo z lastnim delom in varčnostjo čim več ustvarili in čim manj potrošili. Gospodarska situacija v svetu je vedno bolj negotova, tako da moremo s sprejetjem večje osebne odgovornosti mnogo prispevati k premagovanju težav, ki nas resno ogrožajo tako znotraj kot zunaj meja naše države. VREDNOST PROIZVODNJE Da bi zagotovili čim višjo vrednost proizvodnje, bomo morali proizvajati predvsem tiste vrste preje, v katero je vloženega več dela, ki ima višjo vrednost in hkrati prinaša več dobička na enoto proizvoda. Zato smo dali v plan proizvodnje enojne preje poudarek povečanju proizvodnje sintetične in česane preje, hkrati pa je po tovrstni preji tudi večje povpraševanje. Proizvodnjo smo ovrednotili po obstoječih prodajnih cenah in tako dobili: Porast celotnega dohodka za 11,1 % na oceno preteklega leta rezultira iz povečane proizvodnje in višjih prodajnih cen preje od I. tromesečja preteklega leta dalje. Porasta cen v letu 1975 torej nismo predvidevali! V procentu porabljenih sredstev in vseh ostalih postavkah pogodbenih in zakonskih obveznosti pa so že zajete zadnje podražitve, kar je razvidno iz indeksov, zato je razumljiv tolikšen padec ostanka za razdelitev. Na račun povečanja OD, pa smo zmanjšali stopnjo amortizacije in stanovanjskega prispevka. Osebni dohodki so v tej razdelitvi predvideni s 25 % povečanjem, ker je v tem procentu zajeto tudi povečano število delovne sile. Količinsko predvidevamo povečanje izvoza skupno za 24,7 %, to je iz 527 ton preje + 195 ton odpadkov na 700 ton preje + 200 ton odpadkov, skupno vrednostno v dinarjih iz 20,400.000.—- na 25,280.000.— din, to je za 23,9 °/o; v S pa iz 1,324.675 na 1,487.060, to je za 12,3%. V tem procentualnem razmerju se odraža povečanje vrednosti dolarja v odnosu na dinar. Izvoz bi vsekakor morali povečati, ker rabimo sredstva iz retencije za pokrivanje obveznosti do zunanjih upnikov, gotovo pa bomo še s tem planiranim izvozom težko prodrli na zunanje tržišče. Tudi na njih pritiska recesija, zato bi tako kot naša država s pospe- šenim izvozom in z zmanjšanim uvozom rade popravljale svoje zunanjetrgovinske bilance, ki težijo v negativno smer. Ce smo več let nazaj pričakovali naj slabše, živeli pa dosti boljše od pričakovanj, se moramo zahvaliti konjukturi potreb po preji na svetovnem in domačem tržišču, slučajnosti in slabšim prizadevanjem za stabilizacijo našega gospodarstva, kot so jih predvidevale zvezne resolucije. Vse te grehe povzročene domače in tudi uvožene inflacije, ker smo nujno vezani s s svetovnim tržiščem, pa bomo morali začeti odplačevati sedaj. Čudežev ne moremo več pričakovati! (Če bi do čudeža le prišlo, pa mi nihče ne bi zameril teh besed!) V. Keržan Komentar k planu 214,886.044 351,000.000 390,389.900 100,0 163,3 111,2 Da bi podrobneje razčlenili nekatere postavke iz plana za leto 1975, smo zaprosili za odgovore na nekaj vprašanj direktorja finančnega sektorja tov. Andreja Kralja, direktorja komercialnega sektorja tov. Toneta Pavliho, odgovore direktorja proizvodnega sektorja pa bomo objavili v prihodnji številki »Pre- Vrednost proizvodnje Stopnja rasti PRODAJA Ker bazira plan proizvodnje na potrebah kupcev, pričakujemo, da bomo celotno planirano proizvodnjo realizirali. Poudarimo naj še to, da so izvozne možnosti vedno slab- še, da preja ostaja na domačem tržišču, s tem se povečuje konkurenčnost (ponudba), zmanjšuje povpraševanje, kvaliteta in boljši pogoji, kupcu pa postajajo odločilen faktor boljše prodaje. Torej pazimo na kvaliteto! dilca«. Vprašanje: 25 % povečanje osebnih dohodkov je predvideno s planom za leto 1975. Bomo to zmogli, ne da bi se nam občutno poznalo pri drugih sredstvih? A. Kralj: V programu za leto 1975 je res predvideno, da se masa sredstev za osebne dohodke poveča za 25 %. To pomeni, da bomo porabili za OD okoli 13,200.000 din več sredstev dohodka kot lani. Od predvidenih sredstev za OD bomo porabili 22 % za povečanje individualnih OD, medtem ko bodo 3 % porabljeni za osebne dohodke novo zaposlenih delavcev. Individualni osebni dohodki naj bi se povečali v letnem razmerju za 22 %, to pa ne pomeni, da se bodo sedanje plače, t. j. OD druge polovice leta, povečale za imenovani odstotek. Ker so se OD občutno povečali šele v drugi polovici leta, ko je začel veljati novi samoupravni sporazum, bomo porabili samo za obdržanje istega nivoja 12 %, dejansko povečanje od sedanjih osebnih dohodkov pa je predvideno za 10 %. Porast osebnih dohodkov za 10 % pa je tudi v skladu z rastjo produktivnosti (9,7 %). Ker v letu 1975 ne moremo računati z višjimi cenami preje, bo možno predvideno povečanje OD zagotoviti le z zmanjšanjem stroškov in dvigom produktivnosti. Zaradi tega je že v programu za leto 1975 planirana nižja amortizacijska stopnja za strojno opremo, ter zmanjšana stopnja stanovanjskega prispevka od 9 na 7 %. Manjša amortizacijska stopnja pomeni nižje proizvodne stroške. Z nižjimi stopnjami amortizacije in stanovanjskega prispevka smo pokrili 12 % povečanje OD. Preostali del pa bomo morah ustvariti z večjo produktivnostjo in racionalnejšim gospodarjenjem Vprašanje: Kaj pomeni zmanjšanje amortizacije v skupnem znesku za 21 % in ostanka dohodka za razdelitev kar za 39 %? A. Kralj: Nižja amortizacijska stopnja pomeni znižanje, amortizacijskega stroška za 7,600.000 din. V letu 1974 smo zbrali 35,825.000 din amortizacijskih sredstev, za leto 1975 pa predvideva plan 28,192.000 dinarjev amortizacijskih sredstev. To z vidika gospodarjenja ni dobro, ker pomeni manjša amortizacija počasnejšo obnovo proizvodnih kapacitet. Prav tako tudi ne moremo računati, da bi v 1.1975 dosegli ostanek dohodka za sklade v višini leta 1974. V letu 1974 so se proizvodni stroški izredno povečali, prav tako se bodo povečale zakonske in pogodbene obveznosti. Zato predvideva program za leto 1975, da bo ostanek dohodka za sklade nižji za približno 8,000.000 din v primerjavi z letom 1974. Treba bo vložiti maksimalne napore predvsem pri zniževanju stroškov in zviševanju produktivnosti, da bomo ustvarili planirani ostanek dohodka za sklade, ki naj bi bil 12,480.000 din. To predvidevanje temelji na ugotovitvah drugega polletja 1974, ko se ostanek dohodka za sklade ni povečal glede na prvo polovico leta. Rezultat prvega polletja bo ostal tudi na koncu leta. Planirani ostanek dohodka moramo doseči za vsako ceno, če hočemo imeti osebne dohodke v planirani višini, ker le tolikšen ostanek dohodka zadosti zahtevam samoupravnega sporazuma predilnic, tkalnic in oplemenitil-nic, ki smo ga podpisali tudi mi. Vprašanje: Zmanjšala se je stopnja prispevka za stanovanjsko izgradnjo od 9 na 7 % — za koliko se nam bodo ta sredstva v celoti zmanjšala v letu 1975? A. Kralj: Znižanje stopnje stanovanjskega prispevka od 9—7 % ne pomeni istočasno tudi zmanjšanje sredstev, ker se bo osnova za obračun stanovanjskega prispevka (bruto OD) povečala. Tako bomo ob znižani stopnji dosegli skoraj isto maso sredstev, kot smo jih leta 1974. V letu 1974 smo na osnovi 9 % zbrali okoli 4,700.000 din stanovanjskega prispevka. Z znižano stopnjo smo dosegli le-to, da se kot strošek stanovanjski prispevek ne bo povečal. Po drugi strani pa je financiranje stanovanjske izgradnje predvideno tako, da bodo sredstva, zbrana na osnovi 7 % stopnje in bančnih kreditov, zadostovala za nakup bloka S-5 ter za dodelitev posojil za individualno gradnjo. Vprašanje: Plan proizvodnje je narejen na osnovi potreb kupcev. To je na eni strani pozitivno, na drugi pa negativno, ker nam v proizvodnji povzročajo majhne partije največ zastojev in seveda pri tem pada tudi kvaliteta. Je pri takšnem položaju možno najti kakšno boljšo rešitev? T. Pavliha: Plan proizvodnje temelji na prijavljenih potrebah kupcev. To pomeni, da je praktično vsa izdelana proizvodnja na osnovi zbranih naročil takoj tudi prodana. S tem skrajšamo pot do vnovčitve naših proizvodov. Res je, da smo pri taki politiki imeli v proizvodnji predvsem sintetične preje dosti manjših partij in več menjav. Z zbiranjem potreb preje po kvartalih pa smo v precejšnji meri uspeh znižati oz. odpraviti manjša količinska naročila. S konkretnejšimi naročili vsaj za kvartalno obdobje pričakujemo, da bomo našli najboljšo rešitev med možnostmi same proizvodnje, s tem, da istočasno v celoti zadovoljimo naše kupce. Vprašanje: Bomo s kvaliteto, ki jo dosegamo, lahko uresničili plan izvoza za leto 1975, ki predvideva povečanje kar za 24,7 °/o? CELOTNI DOHODEK IN RAZDELITEV Doseženo Ocena Plan Indeks 1973 1974 1975 1975/74 CELOTNI DOHODEK 223,933.190 358,662.307 398,389.900 111 — porabljena sredstva 141,670.859 231,570.402 269,967.412 117 — amortizacija 17,686.305 35,845.070 28,192.806 79 DOHODEK 64,576.026 91,244.895 100,229.682 110 — povečanje dohodka (PZ) 270.271 452.885 350.000 DOHODEK ZA RAZDELITEV 64,846.297 91,697.720 100,579.682 110 — obresti za kredite 3,023.577 4,268.000 4,411.000 — provizija in druga plačila za bančne storitve 321.272 320.000 355.000 — zavarovalne premije 736.923 919.000 1,047.000 — prispevki in članarine 38.944 53.000 59.000 — ostalo — — Pogodbene obvez, skupaj 4,120.716 5,560.000 5,872.000 106 — prometni davek — zakonske obveznosti — :— po predp. občine — zakonske obveznosti 123.610 180.000 260.000 po predp. republike — zakonske obveznosti 1,006.998 5,024.000 7,475.000 po predp. federacije 270.651 368.000 463.000 — idruge zaikonske obvez. 4,190.643 7,323.000 8,106.000 127 Zakonske obvez, skupaj 5,591.902 12,895.000 16,304.000 Osebni dohodki 40,522.476 52,441.000 65,566.832 125 Drugi osebni prejemki 267.635 301.720 356.850 OSTANEK DOHODKA ZA RAZDELITEV 14,343.560 20,500.000 12,480.000 61 Del dohodka za kritje izgube 33.857 Del dohodka za sredstva rezerv 2 % 1,296.926 1,833.954 2,011.594 Del dohodka za PS 7,497.625 11,826.046 4,586.394 39 od tega: — skupno rezerva 5 % 639.728 765.225 379.899 — posojilo nerazvitim 1,698.065 3,355.487 3,000.000 — druge namene 5,159.832 7,705.333 1,206.495 Del dohodka za skupno porabo 4,000.000 5,000.000 4,000.000 Del dohodka za pot. družb. služb 1,515.120 1,840.000 1.882.012 102 DRUŽBENI PROIZVOD 127,995.675 129,122.488 101 Pomembne odločitve v mesecu decembra Zadnji dve seji DS sta bili 17.12. in 23.12.1974, obe s precej obsežnim dnevnim redom. Sprejete so bile nekatere pomembne odločitve, ki bodo vplivale na naše delo v letošnjem letu. Z obeh sej prinašamo najpomembnejše sklepe, nekateri pa so obravnavani v samostojnih člankih. VEČ DELA, MANJ DENARJA Člani DS so bili seznanjeni s proizvodnim in finančnim planom za letošnje leto, ki verjetno v nobenem pogledu ne bo preveč rožnato. Podrobnejšo informacijo o planu lahko dobite v samostojnem članku. SREDSTVA REKLAME IN REPREZENTANCE DS vsako leto sprejme okvirno višino sredstev za reklamo in reprezentanco. Letos naj bi po tem sklepu za reklamo porabili 120.000 din, za reprezentanco pa 90.000 din. ŽENSKE TUDI V LETU 1975 ŠE PONOČI Vsako leto moramo republiške organe zaprositi za dovoljenje, da ženske v našem podjetju lahko delajo tudi na nočni izmeni. O tem problemu je razpravljal tudi IO sindikata in dal na svoji seji soglasje, da se lahko zaprosi za nadaljnjo uvedbo nočnega dela žena. Obsega nočnega dela žena ne povečujemo, a še vseeno dela ponoči 593 delavk. Idejni načrt o ukinitvi nočnega dela je DS razložil gl. direktor tov. Mirtič. če bomo hoteli ukiniti nočno delo, je nujno povečanje strojnih kapacitet. Le tako bomo z delom v dveh izmenah dosegli enako količinsko proizvodnjo. Potrebno bi bilo zgraditi novo predilnico sintetičnih vlaken s 40.000 vreteni. Zgradbo naj bi postavili takoj za sukalnico. Ker pa načrt predvideva rušenje menze, bomo morah zgraditi novo. Prav tako je v tem obsežnem načrtu predvidena gradnja upravnega poslopja, kjer naj bi se združile vse službe. Tako povečana predilnica naj bi letno proizvedla 4500 ton bombažne in 3700 ton sintetične preje. Vrednost te proizvodnje je Po današnjih cenah 50 milijard s. din. Da pa bi ta načrt lahko uresničili, so potrebna velika finančna sredstva. Tako bi morah v prihodnjih petih letih zbrati 22—25 milijard s. din, kar pa v nobenem primeru sami ne bomo zmogli. Pri reševanju ukinitve nočnega dela žena upravičeno pričakujemo pomoč širše skupnosti, kajti gre za reševanje problema, ki mu verjetno sami ne bomo kos. Del sredstev bomo gotovo prispevali sami, potrebni pa nam bodo bančni in komercialni krediti. SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV SIS DS je razpravljala o osnutkih samoupravnih sporazumov sedmih samoupravnih interesnih skupnosti: Temeljne vzgojno izobraževalne skupnosti, Skupnosti otroškega varstva, Kulturne skupnosti, Skupnosti socialnega skrbstva, Skupnosti za zaposlovanje in Skupnosti zdravstvenega zavarovanja. DS je s predlogi omenjenih samoupravnih sporazumov soglašal. POTRJENO POROČILO O INVENTURNEM POPISU DS je bil seznanjen z obširnim poročilom o inventurnem popisu po stanju na dan 30. 9. 1974. Ta popis je zajel: popis osnovnih sredstev, sredstev skupne porabe, terjatev in obveznosti, drobnega inventarja, avtomobilskih gum in embalaže v uporabi. Inventurne komisije so predlagale za odpis nekatera osnovna sredstva, ki so iztrošena in uničena in zato nerabna. Nabavna vrednost omenjenih sredstev je 943 tisoč 174,95 din, ki je v celoti odpisana in brez sedanje vrednosti. Višek osnovnih sredstev je nastal pri ponovnem oštevilčenju stvari v počitniškem domu Novigrad zaradi pomanjkljivih specifikacij posameznih dobaviteljev. Popisna komisija je predlagala, da se viški v sedanji vrednosti 118.350 din knjižijo v dobro lastnih virov poslovnih sredstev. POTRJEN PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA PREDILNIC, TKALNIC IN OPLEMENITILNIC SR SLOVENIJE Predlog novega samoupravnega sporazuma je podal tov. Kralj Andrej. Bistvena novost predloga je nov način delitve dohodka in formiranja sredstev za osebne dohodke. Pomembna novost je tudi določilo, da morajo skladi hitreje naraščati kot OD. Glavne novosti novega samoupravnega sporazuma pa so v glavnem določila sindikalne Komentar k planu (Nadaljevanje z 2. str.) T. Pavliha: Plan izvoza je za letos postavljen precej visoko. To ne zaradi manjših Potreb preje na domačem trsu, temveč zaradi velikega razkoraka v ceni surovin pri nas in ceni surovin na svetov- nem trgu. Če bo direkcija za surovine ponderirala (izenačila) stare zaloge bombaža z novimi nakupi po nižjih cenah, kar pričakujemo v kratkem, potem se bomo s kupljenimi surovinami po nižjih cenah veliko laže vključili v izvoz. liste. Ko bo samoupravni sporazum sprejet, nas čaka usklajevanje internih aktov z njegovimi določili. Upamo, sa se nam ta proces ne bo preveč zavlekel. Predlog samoupravnega sporazuma so potem obravnavah še zbori delovnih ljudi in ga potrdili. JAMSTVO ZA 4 DRUŽINE Na prednosti listi prosilcev za stanovanja solidarnostnega sklada so tudi 4 mlade družine, katerih eden ah dva člana delata v našem podjetju. Zanje mora podjetje jamčiti, da bo v sedmih letih rešilo njihovo stanovanjsko vprašanje bodisi, da bodo ti dobili stanovanja ah pa bo podjetje povrnilo stroške samoupravni stanovanjski skupnosti za nakup novih stanovanj in se bodo ta štiri stanovanja prenesla v uporabo Predilnice Litija. DS je dal jamstvo za omenjene štiri družine, za podpis pogodbe pa je imepoval gl. direktorja tov. Mirtiča. POROČILO OBRATNEGA ZDRAVNIKA Obratni zdravnik dr. Lebin-ger je seznanil DS s podatki o gibanju posameznih bolezni v lanskih 9 mesecih. Podatke je težko primerjati z 1. 1973, ker so za to leto zbrani le celoletni podatki ne pa devetmesečni. Vendar se da na osnovi zbranih podatkov zaključiti, da so se povečala obolenja maternice in ženskih spolovil. Povečalo se je število izgubljenih dni zaradi komplikacij v nosečnosti. V porastu so tudi nevroze. Občutno se je zmanjšalo število splavov, prav tako se je zmanjšalo število izgubljenih dni zaradi vnetja ledvic in urinarnega sistema. Poškodbe na delu in na poti na delo so približno enako številne kot leta 1973. Kljub vsem pa bo število izgubljenih dni v letu 1974 manjše, kot je bilo 1. 1973, na kar kaže mesečno poprečje izgubljenih dni, ki je bilo 1. 1974 2405, 1. 1973 pa 2437. POTRJENE STOPNJE AMORTIZACIJE DS je potrdil spremenjene stopnje amortiazcije, ki so nižje od lanskih. Znižanje stopenj je bilo potrebno zaradi položaja, ki se nam obeta v letošnjem letu. DS je prav tako potrdil plan investicijskega vzdrževanja, ki je tudi manjši od lanskega. Vendar zmanjšanje ne bo šlo na račun vzdrževanja strojnega parka. Znižana je tudi stopnja stanovanjskega prispevka z 9 na 7 %. Najnižja predpisana stopnja je 6 °/o. VEZAVA SREDSTEV, NAJETJE POSOJILA, NAKUP BLOKA DS je potrdil predlog, da prosta sredstva stanovanjskega prispevka v 1.1975 vežemo pri ljubljanski banki, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v Ljubljani, za dobo 20 let po 1 % obrestni meri z zahtevo, da na ta vezana sredstva, dobimo posojilo v 175 °/o vplačanih sredstev. Posojilo bo za stanovanjsko izgradnjo. Pogodbeni znesek bomo vplačali v 12 zaporednih mesečnih obrokih ter si tako pridobili pravico do posojila po 15 mesecih od vplačila zadnjega obroka. DS je odobril najetje kredita za stanovanjsko izgradnjo pri Ljubljanski banki. Posojilo bomo dobili v višini 175 % vezanih sredstev po sklenjeni pogodbi z dne 28. 12. 1973. Odplačilni rok je 20 let, obresti pa 3 °/o. DS se je odločil za nakup stanovanjskega bloka S-5 na Rozmanovem trgu. To je enak blok, kot smo ga vselili lani, le da bo v njem manjše število, a večja stanovanja, kar je v skladu s potrebami po stanovanjih. Predračunska vrednost bloka je 7,700.000 din. Končna prodajna cena bo oblikovana na osnovi te cene in pa eventuel-nega porasta cen gradbenim storitvam. Do 31. 3. 1975 moramo prodajalcu plačati 1,5 milijona din, do 31. 3. 1976 pa preostali znesek. To je obenem tudi rok za prevzem stolpiča. IMENOVANJA DELAVCEV NA ŠTIRI VODILNA DELOVNA MESTA Na osnovi predloga razpisne komisije, ki je opravila razpis štirih vodilnih delovnih mest in na katera se ni javil nihče razen delavcev, ki že delajo na teh delovnih mestih, je DS imenoval za naslednja štiri leta na delovno mesto direktorja kadrovsko-splošnega sektorja tov. Albina Ankona, za direktorja proizvodnega sektorja tov. Branka Peterco, za direktorja sektorja vzdrževanja tov. Darka Primožiča in za direktorja tehničnega sektorja tov. Gojka Vidoviča. Pred občnim zborom osnovne sindikata Po priporočilih Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij sindikata povzemamo. Občni zbori osnovnih organizacij sindikata se po VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in po VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije zelo pomembna oblika za vključitev čimširšega kroga sindikalnega članstva v politični akciji za uresničevanje zadanih nalog. Občni zbori se morajo opraviti najkasneje do konca januarja 1975. Na občnem zboru naj člani sindikata zlasti ocenijo delovanje osnovne organizacije sindikata v preteklem obdobju in obenem pomen in položaj sindikatov po novi ustavni ureditvi, sprejeli naj bi nova pravila osnovne organizacije in letni delovni načrt ter finančni načrt za leto 1975. Na občnem zboru bi se pa pomenili še o drugih pomembnih stvareh in sprejeli ustrezne sklepe. Pred nami so pomembne naloge, izvesti bo treba v naši delovni organizaciji reor- ganizacijo delovanja sindikata. Predvideno je, da bi na novo ustanovili sindikalne odbore v 4 enotah oz. oddelkih tako, da bi bilo največ 300 članov, zajetih v eni enoti, in sicer bi I. odbor zajel predpredil-nico, mikalnico, čistilnico, čistilnico odpadkov in česal-nico, II. odbor predpredilnico bombaža in sintetike, III. odbor sukalnico, previ-jalnlco, dvojilnico, vlagalnico in stročnamo, IV. odbor vse ostale službe (vzdrževanje, uprava, obrat družbene prehrane). O bodoči organizaciji ni še dokončno določeno, te dni pa bo treba izvesti vse priprave za občni zbor in sprejeti pravila, pri tem pa se bo treba tudi odločiti za bodočo organizacijo sindikata. Vsi sindikalni odbori v naši delovni organizaciji bi imeli skupni organ in sicer konferenco. Kadrovske priprave na občni zbor so velikega pomena in je treba tem pripravam nameniti vso potrebno skrb. Nastaja nova cesta, ki bo Litijo povezala z Bregom Spremembe In dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, hi so Jih obravnavali in sprejeli zbori delovnih ljudi dne 24. 12. 1974 — Poskusno delo Poskusno delo ureja že dosedanji sporazum, se pa dopolni tako, da delavec lahko med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi delati več v delovni organizaciji. Laisltndsit delavca mu v 'takem primeru preneha z dnem, .ko da pismeno izjavo, da želi prenehati. Ce delavec v času poskusnega dela Zboli, se čas poskusnega dela podaljša za toliko časa, kolikor je trajala odsotnost delavca zaradi bolezni, oz. poskusno delo nadaljuje po vrnitvi iz bolniške, ga staleža. V primera, da ni bilo negativne ocene v času poskusnega dela, delavec nadaljuje z delom. Samoupravni sporazum o sistemizaciji ureja in določa naloge in rolk za preverjanje delavčevih sposobnosti v času poskusnega dela. Delavca v poskusnem delu ocenjuje Mlanska komisija, v kateri sodeluje neposredni vodja, za delavce v prolizvod-nji inštruktor, kjer je postavljen, sicer pa delavec, kateremu je bil novosprejeti delavec doldelejn v priučevanje, in obratovodja. Če je bil delavec v poskusnem delu ugodno ocenjen, ostane naprej v delovnem razmerju in ga o tem obvesti ■neposredno nadrejeni vodja. 'Negativna ocena se pismeno potrdi, oceno podpišejo člani komisije in prizadeti delavec. Ocena se vroči Odboru za medsebojna razmerja, ki na podlagi ocene sprejme Sklep. Če odbor za medsebojna razmerja sprejme sklep o prenehanju, je treba delavcu vročiti odločbo v treh dneh. Zoper to odločbo ima delavec pravico zahtevati varstvo pravic pri delavskem svetu v 15 dneh po prejemu odločbe. Delo preneha z 'dnem vročitve dokončne odločbe, če je delavec Vložil zahtevek. Kolikor zahtevka za varstvo pravic ni vložil, pa preneha delo z dnem, Iko poteče rok za vložitev zahtevka za varstvo pravic. — Dopusti Določila o letnih dopus tih v sporazumu ostanejo v veljavi, dopolnijo se še: Delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti oz. delavki, ki ima najmanj 25 det pokojninske 'dobe in 50 let starosti, pripada lahko največ 36 delovnih 'dni letnega dopusta, če mu (ji) pripada toliko letnega dopusta izračunanega po osnovah in merilih po tem členu, iz točk A do F. S to dopolnitvijo je bilo delno ustreženo težnjam in zahtevam starejših delavcev oz. delavk, ki doslej niso mogli koriščati daljšega dopusta kot 30 delovnih dni, čeprav bi jim ta pripadal po osnovah in merilih sporazuma. Niso pa še zadovoljni vsi in žele, da bi že ta daljši dopust pripadal ob izpolnitvi enega po-gvja tj. pokojninske dobe, talko da bi lahko npr. delavka pred izpolnjenim 50. letom starosti koristila daljši dopust kot 30 dni, če bi ji tak šel po osnovah in merilih. Vendar zaenkrat v tem pogledu teh določil ni možno spreminjati, ker določa zakon ■točno, v katerem primeru pri. pada daljši dopust od 30 dni. — Nočno delo Določila o nočnem delu žena se dopolnijo v sporazumu s tem, da mora delavka, ki izjemno dela 'ponoči, dati pismeno soglasje v primeru, če ima otroka mlajšega od 7 let (žene, ki so noseče ali imajo otroka mlajšega 'kot 1 leto, pa sploh ne smejo delati ponoči). — Porodniški dopust Doslej je pripadalo porodnici 105 dni porodniškega dopusta. Po izteku porodniškega dopusta pa je lahko delala skrajšan delovni čas 4 ure na dan, jn sicer do 8. meseca starosti otroka. Po novem pa ima delavka praVico po preteku porodniškega dopusta 105 dni 1. nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 ali 2. delati 4 ure na dan do 'dvanajstega meseca dtrokove 'starosti. Porodniški dopust po prejšnjem odstavku ima 'lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. V primeru smrti matere, pridobi pravico do preostalega dopusta po prvem odstavku oče otroka, oziroma tisti, ki otroka neguje. Delavka, ki izrabi 'porodniški dopust po 1. točki prvega odstavka, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. DelaVka, ki se je odločila delati po 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti, lahko dela namesto po 4 ure na dan, vsak drugi dan s polnim delovnim časom, kot tudi vsak drugi teden s polnim delovnim časom, pri čemer je treba izračunati za vsak primer ure, ki jih mora opraviti glede na 4- urno delo v 7-urnem delavniku. Delavka ima pravico oz. obveznost, 'da uredi način svojega dela po tem členu najmanj 15 dni pred nastopom dela oz. pred potekom porodniškega dopusta. Ko je otrok star 12 mesecev, ima delavka pravico delati 4 ure na dan še dokler tli otrok star 3 leta, če mu je, glede na zdravstveno stanje, potrebna skrbnejša materina nega. To okoliščino, glede zdravstvenega stanja otroka, ugotavlja pristojni organ (zdravniška komisija) in si mora ustrezno potrdilo preskrbeti delavka. Skrajšan -delovni čas po tem in prejšnjem členu se šteje za poln delovni čas. Razpored delovnega časa delavke, ki ima pravico de- lati -do otrokovega 3. leta starosti 4 ure na dan, določa vodja oddelka, ki upošteva željo delavke v skladu s potrebami tehnološkega procesa. Delavka, ki dela 4 ure na ■dan od dvanajstih do treh let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po dejanskem delu. Pripominjamo, da se bodo nove določbe porodniškega dopusta oz. dela po preteku porodniškega dopusta upoštevale s 1. 1. 1975, uporabljale pa se bodo tudi za delavke, ki bodo 1. 1. 1975 na porodniškem dopustu. — Neopravičeno izostajanje z dela Če delavec neopravičeno izostaja z dela, iz okoliščin pa se da nedvoumno ugotoviti, da ne želi več delati, mu preneha lastnost delavca v delovni organizaciji. Okoliščine, iz katerih se da nedvoumno Že lani smo razpravljali o tem, kako se bomo po novem organizirali. Temeljita študija je pokazala, da takrat pogojev za TOZD ni bilo. Zato smo se konstituirali kot OZD. Verjetno pa bomo organizacijo še kaj spremenili. Vprašali smo nekatere zaposlene, kaj mislijo o ustanavljanju TOZD. Pripominajmo, da iz njihovih izjav ne moremo sklepati o mnenju večine, ampak so to samo mnenja vprašanih. VERA HRIBAR, brigadirka: »Na delavskem svetu smo se izrekli za en TOZD, menim, da sedaj nima smisla stvari bistveno spreminjati.« DANA BABIČ, vodja obratne pisarne: »Ne vidim potrebe, da bi morali ustanoviti več TOZD, ker smo pač solo predilnica. Oddelek z odelkom je tesno povezan, TOZD pa mora imeti finančno podlago.« ugotoviti, da ne želi več delati, pa so: 1. če izostane od dela 5 dni, pa na pismeni poziv delovne organizacije, da javi vzroke izostankov, ničesar ne javi, je rpa s povratnico izkazano, da je pismo prejel, 2. če se ugoitovi, da je začel delati v dragi delovni organizaciji v Jugoslaviji ali v tujini, 3. če je delavcu v kadrovskem oddelku, svojemu nadrejenemu ali sodelavcu izjavil, da ne želi več 'delati in se tudi ni vnnil na delo. Po preteku 5 dni v vseh primerih iz točke 1. dv 3. tega člena, ko delavca ni bilo na delo, Odbor za medsebojna razmerja ugotovi, da je nastopil eden od prej omenjenih primerov. Sklep o prenehanju lastnosti delavca se sprejme, če so bili pred tem izvedeni vsestranski dokazi, tj. zaslišanje nadrejenega, sodelavcev in podobno. Delavcu FRANCI ŽNIDAR, kovinostrugar: »Menim, da naj ostane tako kot je. Preveč smo potem razbiti. Proizvodnja je toliko povezana, da jo verjetno ne bomo razbijali.« LEON ŠKERBINA, obratovodja sukalnice: »Študije so bile že narejene, DS je bil seznanjen in tudi sprejel stališča, da bo podjetje pristopilo k ustanavljanju TOZD, ko bodo zanje osnove, gledano z ekonomskega stališča. Moje mnenje je identično —■ če je ekonomska baza za TOZD, zakaj jih ne bi ustanovili. Da bi pa nekaj ustanavljali, potem pa ugotavljali, da ni 'dobro, to pa ne bi bilo prav. Nova ustava to zahteva in če bo ekonomska baza, zakaj jih ne bi ustanovili.« JANI MALIS, vodja montažne skupine: »Težko je reči, kaj bi bilo bolje. Vsi smo ena skupnost, ki jo je težko deliti.« preneha lastnost delavca z dnem, ko je izostal od dela. Delavec je odgovoren za vso materialno škodo, ki jo je povzročil delovni organizaciji zaradi samovoljnega prenehanja dela skladno z določili o materialni odgovornosti po tem sporazumu. — Varstvo pravic delavcev Dosedanja določila ostanejo v veljavi, doda pa se še, da je trelba dobiti mnenje sindikalne podružnice poprej, ko se ponovno preizkuša zahteva delavca, iki meni, da je ■bila kršena njegova pravica iz združenega dela. Spremembe oz. dopolnitve sporazuma so v glavnem narekovala določila republiškega zakona o medsebojnih razmerjih združenega dela. Poleg zborov -delovnih ljudi, je spremembe oz. dopolnitve obravnavala tudi osnovna organizacija sindikata in dala svoje soglasje. A. A. JERNEJ GRIL, gasilec: »Naš končni proizvod je le polizdelek in zato se mi zdi nepotrebno, da bi ustanovili več TOZD-ov.« MILENA PLANINC, računovodja: »Pogoji so, verjetno ga borno ustanovili. V knjigovodstvu bo verjetno še najmanj problemov. Težje bo drugje, če bi se vse razdelilo. Potrebno pa bo knjigovdstvu dostavljati pravilne in točne podatke. Ustanovitev TOZD pomeni več dela v finančni službi.« FRANC BORIŠEK, mojster predilnice: »Če bi se pokazala potreba je prav, da ustanovimo TOZD in če bi ta prišel tako do izraza, da bi delavci nekaj pridobili, ne pa da bi samo napisali, da smo ustanovili TOZD. V tem primeru nima smisla.« Ali bomo ustanovili TOZD Analiza nesreč na delu po oddelkih in organizacijskih enotah V letu 1974 je bil dosežen velik napredek na področju varstva pri delu v naši organizaciji združenega dela. Nova ustava, Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, Zakon o varstvu pri delu in drugi samoupravni akti okvirno določajo merila za izvajanje varstva pri delu. Organizacijo in izvajanje varstva pri delu predpišejo in sprejmejo delavci s samoupravnim sporazumom. Odbor za varstvo pri delu in delavski svet je razpravljal v letu 1974 skladno z razvojem OZD tudi o varstvu pri delu. Na zborih delovnih skupnosti so člani predlagali odpravo pomanjkljivosti na področju varstva pri delu. Odsotnost z dela zaradi bolezni in zdravstvenih okvar, ki so posledica neprimernih delovnih razmer ali odsotnosti zaradi nesreč na delu predpostavljajo veliko oviro v delovnem procesu, ki povzroča zmanjšanje mesečnih dohodkov, zdravstvene okvare ali celo invalidnost. Mimo lahko trdimo, da smo v letu 1974 uspeli v po- sameznih oddelkih odpraviti težja fizična dela. Naj navedem samo nekaj izboljšav: Odpadlo je ročno vlačenje košar in tovorov s fizično silo. V vseh oddelkih transportni delavci z ročnimi viličarji transportirajo polizdelke z dvigalom ali na odrejena mesta. V novi vlagalnici je odpadlo dvigovanje košar s prejo, ki je povzročalo nemalo težav vlagalkam. Z mehanizacijo transporta in skladiščenjem gotovih izdelkov je narejen velik napredek, posebno še, ko so transportna pota okoli podjetja asfaltirana. Zavedamo pa se, da bomo morali še odpraviti marsikatero pomanjkljivost. V doglednem času je potrebno preurediti klimatske razmere v bombažni predilnici. Večkrat pa že z nihalnimi vrati preprečimo vdor nekontroliranega zraka, ki povzroča prepihe. Na delovnih mestih, kjer s sodobnimi tehničnimi ukrepi ne moremo preprečiti vseh kvarnih vplivov, je obvezno uporabljati osebna varstvena sredstva (steklena vata za zaščito pred ropotom v novi sukalnici). Brez discipline in doslednega izvajanja varnostnih predpisov ne moremo zagotoviti varnega dela. Zato je izobraževanje iz varstva pri delu pravica dolžnost delavcev v združenem delu. Razveseljivo je, da se tudi vodstveni delavci zavedajo odgovornosti do varstva pri delu. Sad teh prizadevanj je tudi zmanjšanje poškodb v letu 1974 v primerjavi s preteklimi leti, ko v letu 1974 ni bilo primera invalidnosti zaradi poškodb, kar je razvidno iz primerjave poškodb po letih in delovnih enotah. Manj poškodb je v oddelku predpre-dilnice, kjer smo imeli v letu 1973 dve težji poškodbi, kc sta bila posluževalca mikal-nikov še v letu 1974 v bolniškem staležu. Primeri obratnih nezgod Izgubljeni dnevi 1971 1972 1973 1974 1971 1972 1973 1974 1. čistilnica 3 6 10 3 42 86 328 19 2. Mikalnica in predpredilnica 10 12 15 4 169 409 405 34 3. Predilnica bombaža 10 11 12 14 271 120 103 186 4. Predilnica sintetike 5 4 6 6 74 55 59 105 5. Sukataica 7 11 1 8 98 111 17 129 6. Stročnama 1 3 1 2 3 22 3 20 7. Meh. delavnica 1 — 2 1 17 — 16 14 8. Vlagalnica 1 3 1 — 10 134 11 — 9. Transport 5 1 5 3 58 12 67 38 10. Zidarska skupina 1 — 2 2 12 — 27 48 11. Elektro delavnica — 2 1 1 — 36 13 29 12. Valjčkama — — — 2 —- — — 32 13. Remont I 2 1 1 — 19 33 8 — 14. Remont II 3 2 5 2 25 38 25 14 15. Menza in poč. dom 1 2 1 1 9 16 36 11 16. Pomožno osebje — — 1 — — — 6 17. Klima naprave 1 — 1 — 11 — 9 — SKUPAJ 51 58 65 49 818 1072 1133 679 Tabela 2 Nezgode na poti — primeri Nezgode na poti število izgubljenih dni 1971 1972 1973 1974 1971 1972 1973 1974 1. Čisitlnica 2 1 2 2 8 19 11 17 2. Mikalnica in predpredilnica 2 2 5 — 17 28 150 — 3. Predilnica bombaža 10 3 4 3 100 26 88 79 4. Predilnica sintetike — 1 1 3 — 12 19 19 5. Sukalmica 2 4 6 3 17 93 147 20 6. Stročnama — — 1 — — — 5 7. Meh. delavnica — — — — — — — — 8. Vlagalnica 1 1 1 — 5 50 67 — 9. Transport — 2 3 3 — 69 27 81 10. Zidarska skupina — — — — — — — — 11. Elektro delavnica — — — — — — — 12. Valjčkama — — — — — — — — 13. Remont I — — — — — — — 14. Remont II 1 — 2 2 9 — 30 23 15. Menza in poč. dom 1 — — — 38 — — — 16. Pomožno osebje — — — — — — — — 17. Uslužbenci — — — — — — — — SKUPAJ 19 14 25 16 194 297 544 237 Ali je sodelavec — varen (v dovoljeni oddaljenosti) ob sprostitvi ovojne žice? yy"".. Z manj truda v večji izkoristek prostora v PP Tudi poškodbe na poti na delo in iz dela so bile predvsem zaradi slabih cest, poledice in drugih vzrokov. Na zmanjšanje poškodb na poti so vplivale ugodne vremenske razmere in organiziran prevoz z avtobusom. Iz tabele 3 je razvidno, da je bilo največ poškodb v transportu z delovnimi pripravami in napravami zaradi naglice pri delu, neprevidnosti in drugih vzrokov. Največ poškodb je bilo na prstančnih strojih, zlasti še med snemanjem kopsov. Iz tabele 4 je razvidno, da so bili v največ primerih poškodovani prsti rok in nog. Razveseljivo je, da ni bilo poškodb oči. Velika previdnost je potrebna zlasti pri odpiranju Analiza nesreč na delu... VIRI IN VZROKI POŠKODB NA DELU VIRI POŠKODB VZROKI POŠKODB D, •a a 1 h ■3 'S II II f| 0.5 £2 §1 Sl p Ss 8 1 I 0 1 R I H 1! V) o Naglica pri delu 5 2 — 1 2 — — — — 4 2 — 16 Manjkajoča tem. zašč. sredstva _ _ _ Manjkajoča osebna zaščitna sredstva _ Naprave na delovnih sredstvih 1 3 _ 4 Neurejenost delovnega okolja 1 1 l _ 3 Neprevidnost 5 4 — — 1 1 2 13 Manjkajoči nadzor — — — — — — — — Neuporaba tem. zaščit, sredstev Neuporaba oseb. zaščit, sredstev 1 2 Napačno izvaj. operacij — 2 — — — — — — — 1 1 — 4 Neupoštevanje var. predpisov — — — — — — — — — 1 — 1 2 Ostali vzroki 2 2 — 1 — — 1 1 — — — 1 8 SKUPAJ 13 11 — 6 4 1 11—65 4 52 OBRATNE POŠKODBE — POŠKODOVANI DELI TELESA Deli telesa Število poškodb Stroji v čistilnici Mikalniki Raztezal. Flyerji Prst. str. Prev. in dvojil. str. Suk. str. Avtomat, prev. str. Del. prip; in napr. Zunanja transp. sr. El. meh. delavnica Stročnarna Ostalo Notranja transportna . sredstva Glava 4 i 1 1 1 Oči — Prsni koš 1 1 Desna roka 8 2 1 2 3 Prsti desne roke 9 4 2 2 1 Leva roka 10 1 3 1 1 1 3 Prsti leve roke 3 1 1 1 Hrbtenica 2 1 1 Desna noga 8 1 3 1 3 Leva noga 4 1 3 Ostalo — SKUPAJ 49 4 i 2 — 13 1 1 2 2 4 —1 11 7 bal. Tako je pri tem delu žica ranila delavcu požiralnik. Vsi ti primeri nas opozarjajo. Vsak varnostni predpis je oškropljen s krvjo. Od 65 poškodovancev je bilo v letu 1974 34 žena. Po delovni dobi na delovnem mestu so bili poškodovani: do 2 meseca delovne dobe 3 2—6 mesecev 3 6—12 mesecev 7 1— 2 leti 6 2— 5 let 10 5—10 let 4 10 let in več 16 Iz podatkov je razvidno, da je več delavcev poškodovanih med 6 in 12 mesecev dela na Vodja je dolžan zagotoviti varnost čistilk in stroj na zanesljiv način izločiti iz obratovanja pred čiščenjem. Vlagalka s pomočjo lopute stresalnika stresa kopse v zaboj Nič več dvigovanja 30 kg košar! Varnost je ključna točka vsakega dela — predpogoj za večji delovni učinek in zaslužek. posameznem delovnem mestu in kasneje. Še več načrtnega uvajanja bo potrebno posvetiti novo sprejetim delavcem. Po delovnih dnevih je bilo poškodb v ponedeljek 12, torek 13, sreda 11, četrtek 11, petek 9, soboto 7 in nedeljo 2. Občutno znižanje nesreč na delu in na poti na delo v letu 1974 je prepričljiv dokaz, da z organizacijskimi in tehničnimi ukrepi vplivamo na število poškodb. Osebno pa se lahko izognemo težjim poškodbam, če smo za delovno mesto usposobljeni in se držimo dosledno varnostnih predpisov. F. Lesjak Predstavljamo vam Vojka Bizjaka Vojko Bizjak: Sindikat zahteva celega človeka Vedno, ko kdo omeni njegovo ime, mi prideta na misel dve stvari — dndikat in predpredilnica. Prvo verjetno zato, ker je iz dneva v dan bolj pomembno, za drugo pa je zadolžen pravzaprav po službeni dolžnosti. In če ga iščete — če ga ni v predpredilnici, pa goto-\'o dela nekaj za sindikat. V našem podjetju je začel delati prvič 1. 1957, potem je delal nekaj časa v Kranju in po odsluže-nju vojaškega roka se je rojeni Litijan vrnil v Litijo. »Najprej sem delal pri remontu na mikalnikih, bil sem podmojster v predilniqi, potem mojster v predilnici, nadmojster v predpredilnici in sedaj obratovodja.« Z veseljem se spominja dni, ko je bil še mojster. Delo z ljudmi ni lahko, vsakdo ima svoje probleme, mojster tudi in nanj se zgrinjajo problemi tistih, s katerimi dela. »Še sedaj se dogaja, da se zaposleni prepirajo md seboj zaradi enega dneva dopusta. Teh problemov nisem imel — vsaka je vedela, koliko ima dopusta in tudi koliko ga mora oddelek izkoristiti v času, ko ni sezona. Takšne, ki so ga imele največ, so šle kar po vrsti. Koledar z imeni za dopuste je bil vedno na mizi. Tu ni bilo kaj skrivati, igrali smo odprte karte, zaupali smo drug drugemu. Kjer se rešijo mali problemi, največkrat do velikih sploh ne Pride.« Pod njegovim vodstvom danes obratujeta Predpredilnica in čistilnica. Tu se vskakodnevno srečuje s problemi obeh oddelkov. »Čiščenje flyjerskih cevk se je iz vseh predilnic preselilo na en stroj v predpredilnico, kar nam povzroča določen nered. Prej so v posameznih oddelkih tudi bolj Pazili, da so predprejo »Predelali« skoraj do konca, danes se dogaja, da ob posameznih partijah dobimo precej pred-Preje nazaj. Tudi zaloge v Predpredilnici otežko- čajo delo in zmanjšujejo produkcijo. Določeno utesnjevanje čutimo tudi v čistilnici, kjer predelujemo precej malona, za mešanje in melanžiranje pa potrebujmo prostor, ki pa ga imamo čedalje manj.« Leta 1970 je bil prvič izvoljen za predsednika Izvršnega odbora sindikalne podružnice. Od takrat pa do danes, ko se izteka druga mandatna doba, se je pri delu sindikata marsikaj spremenilo. »Od nabave ozimnice in sodelovanja pri raznih akcijah, se je delo sindikata razširilo na druga področja. So stvari, o katerih mora sindikat razpravljati — sindikat mora dati soglasje k predlogu za podaljšanje nočnega dela, obravnavati mora kandidate, ki so se prijavili na razpis vodilnih delovnih mest, prav tako mora sindikat obravnavati pritožbe delavcev. Vsa evidentiranja kandidatov za volitve pridejo na ramena sindikata. Skoraj bi lahko rekli, da je sindikat prevzel po- kroviteljstvo nad vsakoletnim srečanjem naših upokojencev, Dedkom Mrazom in plesom pre-dilcev.« Vedno več dela zahteva celega človeka. Razmišljati bo treba o človeku, ki se bo poklicno ukvarjal s problemi sindikata. »Najbrž res. Poleg svojega dela tega ne bo nihče zmogel. Od 10. do 31. januarja morajo vse osnovne organizacije sindikata imeti občne zbore. Ti so zelo pomembni glede na novo organiziranost sindikata. Dosedanja organizacijska shema je preživela, po statutarnem dogovoru se je treba organizirati na osnovi delegatskih razmerij. Kdor vsaj malo pozna razmere, ve, koliko dela to pomeni.« Lani je dogradil tudi svojo hišo, a sedaj pravi, da ne bi začel zidati nikoli več. »Vzrokov za začetek je bilo več. Stanovanje je bilo za štiričlansko družino premajhno, možnosti za pridobitev kredita so bile večje kot danes, ker je bilo prosilcev manj, pa žena in oče sta me nagovorila.« Preselitev v novo okolje gotovo pomeni do neke mere nov način življenja. »Štiri leta sem hodil delat in ob vselitvi nisem čutil nič posebnega, še sploh, če se spomnim, koliko stvari bo potrebno še urediti.« Ne moremo reči, da je obiskal samo najmlajše. Sindi-kabia podružnica je sklenila, da bodo obdarjeni otroci naših delavcev do 15. leta starosti. Tako smo pri Centro-merkurju v Litiji naročili pre. ko 800 daril. Za mnoge težko pričakovani dan je bila nedelja 29. decembra 1974. Ob devetih dopoldne so se zbrali šolarji. Sneguljčica, ki jo je dobro pripravilo Društvo prijateljev mladine, bo večini še dolgo ostala v lepem spominu. To Med pogovorom je nekajkrat prižgal cigareto, pa prav gotovo ne za to, da bi ga pomirila, saj človek težko verjame, da se sploh zna razjeziti. je bilo poleg darila dedka Mraza še lepo kulturno darilo. Res je bilo popoldne, ko so se zbrali najmlajši, seveda v spremstvu staršev, malo glasneje v dvorani. Predstava je vseeno lepo uspela. Po predstavi je zopet nastopil Dedek Mraz in razdelil darila. Računa nam Dedek Mraz še ni poslal, po predhodnih dogovorih pa sklepamo, da bo preko 80.000 din, kar pa tudi ni tako majhna vsota. T. Štrus Dedek Mraz med našimi najmlaj Šimi Prehodni pokal jo naš ljanju so naši fantje dosegli prvo mesto, v namiznem tenisu, malem nogometu in brzo-poteznem šahu so naše ekipe zasedle II. mesto, v malem nogometu in košarki pa sta še dve naši ekipi osvojili III. mesto. Vse to pa je bilo dovolj, da so naše ekipe osvojile v skupni uvrstitvi prvo mesto in ker je bilo to že tretjič, smo dobili prehodni pokal v trajno last. Naši fantje so se torej že tretjič dobro odrezali. To naj bo vsem, ki se ukvarjajo tako ali drugače s kakšnim športom v spodbudo, da bodo prihodnje leto okrepili naše vršite. Pozivamo tudi iddldleta, da dberejo korajžo in nastopijo, saj 'še vedno velja načelo: pomembno je nastopati, ne pa zmagati. Vsem, ki so nastopali, čestitamo ob uspehu, ki so ga dosegli! DELAVSKE ŠPORTNE IGRE so bile izvedene v naslednjih 10. disciplinah: Disciplina (89-489) Zmagovalec II. III. ŠHA (7-30) Družbene službe Gradbinci Gozd. gosp. BALINANJE (12-37) LIL IUV Šmartno Mercator NAMIZNI TENIS Prosveta Predilnica Družbene službe MALI NOGOMET (10-90) Gradbinci Predilnica II Predilnica I ODBOJKA (6-45) Družbene službe LIL IUV Šmartno KOŠARKA (8-63) Predilnica I Prosveta Predilnica I ROKOMET (8-66) IUV Šmartno Gradbinci LIL STRELJANJE (10-48) Predilnica IUV Šmartno BRZOPOTEZNI ŠAH (5-20) Gradbinci Predilnica Prosveta KEGLJANJE (16-64) IUV Šmartno Gradbinci II Gradbinci I SKUPNI USPEH: Predilnica IUV Šmartno Gradbinci V sklopu praznovanj lanskega občinskega praznika je bil tudi zaključek 6. delavskih iger. V soboto, 21. decembra 1974 je v prostorih restavracije Pošta razdelil po- kale tajnik občinske konference SZDL Tine Brilej. Delavskih iger, ki so trajale skozi vse leto, so se udeležili tudi naši delavci in dosegli lep uspeh. V košarki in stre- In še zadnja »disciplina« 6. delavskih športnih iger: podelitev pokalov zmagovalcem Števila v oklepajih za disciplinami pomenijo: 1. število nastopajočih ekip, 2. število nastopajočih tekmovalcev Iz podatkov je razvidno, da je v desetih disciplinah nastopilo 89 ekip oz. 489 tekmovalcev. SKUPNA UVRSTITEV (končna lestvica): 1. Predilnica 65 2. IUV Šmartno 62 3. Gradbinci 60 4. LIL 56 5. Družbene službe 48 6. Prosveta 44 7. Mercator 24 8. Gozdno gospodarstvo 13 9. Kovina 10 šahist Jože Rink Naši fantje so osvojili tri pokale, desni je za 1. mesto v skupni uvrstitvi I Dopisujte v noše glasilo j 75 let sindikalne godbe Lani 14. decembra je litijska Sindikalna godba pripravila samostojen koncert, na katerem je sodeloval tudi operni pevec Ladko Korošec. Tako so godbeniki dostojanstveno praznovali 75. obletnico roj- nik občinske skupščine Jože Demovšek, številnim članom pa so bila za dolgoletno igranje podeljena priznanja. Godbeniki so na koncertu pokazali, da dobro delajo in da denar, ki ga zaposleni v Za dolgoletno igranje je dobil priznanje član našega kolektiva Franci Zupančič stva litijske godbe. V vseh teh letih je bilo polno vzponov in padcev, a igranje je dobilo tradicijo in godba je preživela vse krize in se ohranila do danes. Na slavnostnem koncertu je spregovoril tudi predsed- našem podjetju mesečno prispevamo, ni vržen proč. Godbenikom želimo, da bi še naprej uspešno delali in obdržali raven, ki so si jo priborili z vztrajnim in vestnim delom. Tudi Zvone Elzner že dolga leta igra pri litijski godbi. Pri' znanje mu izroča predsednik godbe J. Kres iPo siki epu 6. redne iselje zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z dne 17. 12. 1974, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost dbčine Litija II. NATEČAJ ZA PRIDOBITEV DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ I. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija razpisuje 32 stanovanj, in sicer: 10 itrosobnih stanovanj — velikosti 72,64 m2 10 dvosobnih stanovanj — velikosti 56,62 m2 12 enosobnih stanovanj — velikosti 35,08 m2 Stanovanja bodo dodeljena Prosilcem ipo določilih Pravilnika za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada (Ur. I. SRS, št. 29/74). II. Upravičenci do stano. vanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada, so: 1. družine in občani z nizkimi Osebnimi dohodki, 2. stari 'ljudje — upokojenci, invalidi in borci NOV, 3. mlade družine, 4. delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 1. Upravičenci, družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki, lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za 'stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje, — da osebni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 50 % znesek poprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS, na člana gospodinjstva mesečno za preteklo leto (1974), v — da imajo družine ali občani stalno prebivališče na območju občine Litija. Prednostno pravico za pridobitev stanovanj imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine Litija in ki imajo manjši poprečni osebni dohodek na člana družinskega gospodinjstva. 2. Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice za primerno stanovanje, , — da družina doslej še ni črnela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da namensko varčuje pr; Poslovni ibaniki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — da imata zakonca stalno Prebivališče na območju občine Litija, p- da delovna organizacija, Pri kateri je eden od zakoncev zaposlen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila nje-gov stanovanjski problem (podpisana jamstvena pogodba). Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo mlade družine, ki imajo manjši poprečni osebrii dohodek na člana gospodinjstva, l:majo večje število otrok in katerih (starši niso lastniki stanovanjske hiše. Za mlade družine v smislu določil tega pravilnika štejejo zakonci, katerih poprečna starost ne presega 32 let. Upravičenec, mlada družL na, -mora k prošnji poleg dokumentov, navedenih v tem členu, priložiti še: — dokazilo o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki (fotokopijo sklenjene pogodbe), — jamstvo delovne organu zarije, da bo Skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let. 3. Stari ljudje, upokojeni občani, invalidi in borci NOV lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da ima stalno prebivališče na območju občine Litija. 'Prednost pri delitvi stanovanj imajo Občani, Iki so bili dlje časa zaposleni na Območju Občine Litija in ki imajo dlje časa Stalno prebivališče na območju Občine Litija, borci NOB in vojaški invalidi in ne presegajo poprečnega dohodka na člana druižnskega gospodinjstva, ki ga določa ta pravilnik. 4. Za člane družinskega gospodinjstva upravičenca z nizkimi osebnimi dohodki, invalidi in borcj NOV v smislu določil tega pravilnika se štejejo: — zakonci, otroci, starši upravičenca in starši upravičenčevega zakonca ter osebe, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njimi. Za člane družinskega gospodinjstva upravičenca starih ljudi in upokojencev se v smislu določil tega pravilnika štejejo samo zakonci. iZa člane družinskega gospodinjstva upravičenca, mla-spodinjstva upravičenca mla-slenega pri zasebnem delodajalcu, .se v smislu določil tega pravilnika štejejo samo zakonec in otroci. III. Upravičenci do stanovanja iz 1., 2. in 3. točke dokažejo upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: — s potrdilom o številu članov .družinskega gospodinjstva im od kdaj prebiva na območju občine Litija, —• s potrdilom o letnem dohodku Vseh članov družinskega gospodinjstva za preteklo leto, ter pismeno izjavo o drugih dohodkih v preteklem letu, — s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerjih. IV. Postopek za pridobitev stanovanja Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu, katerega dobi pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija, Rozmanov trg 28, opremljen z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svojo kategorijo za pridobitev stanovanja na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija. Akt o ureditvi izdajateljskih razmerij med delavskim svetom organizacije združenega delu Predilnice Lilija in glasilom »Litijski predilec« Delavski svet Predilnice Li-Lija je na svoji seji, dne 22. avgusta 1974, sprejel sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij z glasilom »Litijski predilec«, dne 17. (decembra 1974 pa njegovo dopolnitev. 1. člen Glasilo »Litijski predilec« je informativni časopis članov delovne skupnosti Predilnice Litija. -Glasilo izhaja mesečno v slovenskem ježiku. 2. člen Temeljna vsebinska zasnova glasila »Litijski predilec« je sestavni del tega sklepa in mu je priložena. Glasilo '»Litijski predilec« je dolžno ustrezno posredovati svojim bralcem temeljno vsebinsko zasnovo. Skupaj z organi samoupravljanja organizacije združenega dela Predilnice Litija organizira razgovore o glasilu z ‘delavci, člani delovne skupnosti. 3. člen Temeljno vsebinsko zasnovo glasila »Litijski predilec« sprejme delavski svet organizacije združenega dela Predilnice Litija. Delavski svet je dolžan redno spremljati njeno uresničevanje. V ta namen mora najmanj enkrat letno obravnavati poročilo družbenega organa glasila o delu glasila in o problemih uresničevanja temeljne vsebinske zasnove. 4. člen Temeljna vsebinska zasnova glasila »Litijski predilec« izhaja iz ustavnih načel naše socialistične samoupravne ureditve, iz programa ,in drugih dokumentov ZK, sindikata, SZDL lin ZM, iz temeljnih načel Zakona o javnem obveščanju, iz samoupravnih spo- (Poršnja se vloži >prdk organizacije združenega dela, TOZD ali prek (družbeno politične skupnosti, kjer je prosilec zaposlen, prek krajevne Skupnosti, -društva upokojencev in ZZB NOV Litija, kateri po predhodnem pregledu vloge, to odpošljejo skupnosti. Delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, vložijo svoje vloge prek Občinške organizacije sindikata. V. Natečaj je v razpisu od 10. januarja 1975 do vključno 10. februarja 1975. Kasneje vloženih prošenj se ne bo upoštevalo. VI. Vsem upravičencem, ki bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev stanovanja, bodo stanovanja pregledana in po točkovni listi točkovana. Samoupravna stanovanjska skupnost Litija Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu razumov in drugih samoupravnih aktov 'delovne organizacije Predilnice Litija, iz družbenih dogovorov in samoupravnih Sporazumov in iz novinarskega -kodeksa. 5. člen Družbeni organ upravljanja glasila »Litijski predilec« je časopisni -svet, Iki je sestavljen iz devetih članov. Ta družbeni organ sestavljata: delegacija Izdajatelja in širše družbene Skupnosti (predstavnik DS, sindikata, ZK, ZM, DITTIS) In delegacija časopisa, ki jo sestavljata dva člana uredniškega odbora in dva redna sodelavca. 6. člen 'Ko vse organizacije in organi liz 5. člena imenujejo svojega delegata v isvdt, razglasi DS njegovo sestavo. Mandat članov izdajateljskega sveta traja 2 leti. 7. člen Predsednika izvoli časopisni svet izmed svojih članov. Seje časopisnega sveta sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo glavnega in odgovornega urednika, na pobudo uredniškega odbora ali izdajatelja ali na pobudo najmanj treh članov sveta. Pri (sprejemanju odločitev sveta z glasovanjem se uporablja načelo ločenega glasovanja. Po tem načelu je odločitev sprejeta, če jo sprejmeta Obe delegaciji. 'Časopisni 'svet je dolžan periodično poročati Izdajatelju o svojem delu, najmanj pa enlkrat v letu. Seje časopisnega (sveta so javne. 8. člen Časopisni svet ‘glasila »Litijski predilec«: — sklepa o temeljnih vprašanjih uresničevanja vsebinske zasnove glasila; —■ daje soglasje k določbam splošnega alkta, s .katerimi se določa pogoje, pod (katerimi ise Objavi javni odgovor oziroma javno sporočilo ter daje soglasje k tistim določbam splošnega akta, ki se nanašajo neposredno na programsko politiko; — skrbi za povezovanje glasila z njegovimi bralci in zagotavlja vpliv članov delov, nih skupnosti na vsebino glasila; — Obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za ustvarjanje uredniške politike in daje o teh vprašanjih predloge izdajatelju; — predlaga DS uredniški odbor; — daje mnenje o kandidatih za glavnega in odgovorne-ga urednika; — na predlog glavnega in odgovornega urednika ugotavlja, kateri od sodelavcev so redni sodelavci glasila; — predlaga delavskemu svetu merila za nagrajevanje so- delavcev glasila in merila za honorarje avtorjem prispevkov. 9. člen Delavski svet Predilnice Litija imenuje glavnega in odgovornega urednika glasila »Litijski predilec«, ko dobi mnenje časopisnega sveta in uredniškega odbora. Mandatna doba glavnega in odgovornega urednika ter ostalih urednikov je dve leti. 10. člen Delovni ljudje in občani, družbeno-politične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne Skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne .organizacije ter društva lahko zahtevajo, da se v »Litijislkm predilcu« Objavijo njihova sporočila, če so pomembna za javnost. O objavi Sporočila odloča uredniški odbor. Če uredniški odbor zavrne objavo, imajo vsi našteti iz prvega odstavka pravico pritožbe, ki jo rešuje časopisni svet. Pritožitelj mora dobiti pismeni odgovor v roku 15 dni. 11. člen Delovni (ljudje in občani, družbeno-politične Skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne Skupnosti, druž. bano-jpolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva imajo pravico do javnega odgovora na sporočilo, ki je bilo objavljeno v »Litijskem predilcu«, če se z odgovorom bistveno dopolnijo dejstva in podatki iz objavljenega sporočila. O objavi javnega odgovora odloča uredniški odbor. če uredniški odbor zavrne Objavo, imajo vsi našteti iz prvega odstavka pravico pritožbe, iki (jo rešuje časopisni svet. Pritožitelj mora dobiti pismeni odgovor v roku 15 dni. 12. člen Izdajatelj glasila je dolžan preskrbeti sredstva za njegovo izdajanje. Glasilo se razdeljuje vsem 'delavcem osnovne organizacije združenega dela Predilnice Litija brezplačno. Po pošti pa ga prejemajo tudi upokojeni delavci Predilnice Litija. Adminisitrativmo-Tinančno poslovanje glasila se vodi v okviru administrativno-fi-nančnega poslovanja delovne organizacije Predilnice Litija. 13. člen Ta akt začne veljati 8. dan po tem, ko ga sprejme delavski .svet osnovne organizacije 'združenega dela Predilnice Litija. Predsednik DS: Leon škerbina Upokojeni so bili Zato, da bi si lahko že vnaprej nabrusili pete in si pripravili svečano obleko, vam zaupamo, da bo letošnji Tradicionalni ples predi/cev v soboto, 1. februarja 1975, v dvorani na Stavbah. Igral nam bo ansambel Francija Lipičnika s pevko Jožico Gabriel. Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbela naša menza. Vsi, ki radi plešete in se zabavate — vljudno vabljeni! Kadrovske vesti: PRIŠLI V MESECU DECEMBRU 1974 2.12.1974 Kos Ivanka — Polšnik, Ljubež 2 — čistilna kolona 4.12.1974 Jerina Ciril — C. Zas. bat. — predpredilnica 3. iz- mena 9.12.1974 Zavrl Ludvika — C. Zas. bat. — predilnica bombaža 1. izmena 9.12.1974 Novak Jožefa — C. Zas. bat. 38 — rezerva predilnice 9.12.1974 Bukvič Slavica — Potok 12, Vače — čistilna kolona 16.12.1974 Pajtler Emil — Trg na Stavbah 6 — stročnarna 24.12.1974 Vozel Ladislav — Dragovško 1 — predpredilnica 2. izmena ODŠLI V MESECU DECEMBRU 1974 24.12.1974 Potisek Jožef — Liberga 1 — odpoved delavca 31.12.1974 Izlakar Franc — Jablaniške Laze 4 — odpoved de- lavca 31.12.1974 žibert Marjan — Zagorje, Loka 66 — odpoved delavca 31.12.1974 Bučar Ivana — Parmova ul. 3 — upokojitev V DECEMBRU JE UMRLA NAŠA UPOKOJENKA: Kolman Frančiška — Litija, Grbinska 22 J. T. Vojaki pišejo Spoštovani! Bileča, 26. 12. 1974 Dobil sem decembrsko številko Predilca in dokaj sem ga bil vesel, kajti to mi je edina večja informacija o delovni organizaciji, oziroma o sami komuni. Preko sarajevskega dnevnika se le malo izve o novicah iz Slovenije, da ne govorim o občini, oziroma delovni organizaciji. 15 mesecev je nekje daljša doba in vsekakor pride do sprememb v podjetju. Zato bi želel, če je mogoče, da bi še v bodoče dobival tovarniško glasilo. Ob vrtni vi bo vsekakor nekaj sprememb, glede na moj odhod v JNA, in o tem bi bil rad redno seznanjen. Upam, da me razumete. Istočasno bi vsem zaželel zdravo in srečno novo leto, a v okviru delovne organizacije BETI KOR« ŠEC je začela in končala svojo predilniško pot v računovodstvu. Ko je prišla leta 1946 v podjetje, se je knjigovodstvo šele začelo organizirati. Njeno prvo delovno mesto je (bilo v hišici poleg konzuma. 1. januarja 1949 je zalsedla vodilno delavno mesto v knjigovodstvu. Delo na tako odgovornem delovnem mestu gotovo ni bilo lahko. »Skoraj vsako leto je bila drugačna bilanca. Imeli smo sicer seminarje, a bilanco smo potem le morali narediti v podjetju. Z združenimi močmi je šlo.« V vseh teh letih je podjetje bilo samo enkrat v tako kritičnem stanju, da je poslovalo z izgubo, ki jo je potem pokrilo s sredstvi rezervnega sklada. »Kar največ sem skušala prenesti na kader, sklicevala sem jih in jim razlagala. Talko posebnih težav ni bilo.« Ob upokojitvi ji je bilo zelo dolgčas. »Težko je nehati voziti.« In kaj bo delala sedaj, ko ne bo več slkibi z ndbdanjkn delom? »Najprej se bom zdravila, ker se izredno slabo počutim, potem bom počivala, gospodinjila.« Za konec pa je zaželela še naslednje: »Da bi podjetje še naprej in še bolje prosperiralo kot doslej. Mi smo tu bili pionirji.« MARIJA MITTONI se je rodila 1. 1921 na Graški Dobravi. v naše podjetje je prišla 1.1934. »Brat je šel v šolo, jaz pa v predilnico. Začela sem v vsaj tako dobro poslovanje, kot je bilo v letu 1974. Tovariški pozdrav! Franc Grom Pripis uredniškega odbora: Hvala lepa za novoletne želje. Mi ti želimo, da bi ti dnevi v vojaški suknji kar najhitreje minili. Seveda ti bomo Predilca pošiljali, samo javiti nam moraš vsako spremembo naslova. Enako velja tudi za vse ostale naše fante, ki so pri vojakih! predilnici 1. kot snemalka, istara sem bila 13,5 let, pa sem ravno talko delala kot druge.« Od leta 1951 ,do ileta 1960 je bila doma. Tako ima sedaj 28,5 let delovne dobe, čeprav je delala 30 let. Bolezen ji ni dovolila, da bi še naprej delala. »Malo težje bo šlo, ker hodi otrok še v šolo, pa bo že ne. (kako.« Najraje je delala ponoči. »Ko je človek mlad, mu je pravzaprav vseeno, šele potem začneš počasi čutiti. Najtežje sem delala popoldne.« S podjetjem je .bila zadovoljna. »Nekam bi itak morala hoditi, tu pa sem imela blizu. Ne veste, kako sem bila vesela, ko sem bila sprejeta, takrat ni bilo lahko dobiti delo.« Sedaj se bolj posveča družini, zraven pa tudi še kaj splete. Ko je odšla v pokoj, ji je bilo dolgčas po delu in sodelavkah. »Želim le to, da bi bila zdrava, da ne bi šla bolezen na slabše.« JOŽE GROBELJŠEK se je rodil leta 1912 v Litiji. Izučil se je za kovača pri Vidoviču. Pred vojno je ob veliki gospodarski krizi prehodil celo Slovenijo, da bi našel delo. »Prijel bi za karkoli, pa ni bilo možnosti. Opravljal sem razna priložnostna dela, vmes pa bil tudi marsikdaj brez dela. Leta 1935 so v Predilnico sprejeli 30 delavcev za nekaj mesecev, pa se jih je Stroški tiskanja Neto honorarji Prispevki od honorarjev Skupaj : neke nedelje zbralo več kot 500.« Med vojno je delal pri Vidoviču, kjer so imeli stalno zvezo s partizani. Leta 1946 pa je začel v predilnici. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v mehanični delavnici, že leta 1947 pa je odšel v stročnamo, Ikjer je bil najprej vodja izmene in nato mojster. Iz tega oddelka je odšel v pokoj. »Sem že Ikar težko čakal, človek je pri šestdesetih letih že vsega sit.« In sedaj igre kdaj pa ‘kdaj domov, da podkuje konje in z vnukom se ukvarja. »Saj človek ne more kaj več želeti, kot da bi bil zdrav in da bi bil mir.« Vsem upokojenim sodelavcem želimo, da bi se jim njihove želje izpolnile in da bi dolgo uživali zasluženi pokoj. 112.368,10 din 80,91 % 22.537,35 din 16,23 «/o 3.977,15 din 2,86 % 138.882,60 dni 100,00 Vo Stroški oziroma cena za en izvod: Stroški tiskanja 5,85 din Neto honorarji 1,17 din Prispevki od honorarjev 0,21 din Skupaj: 7,23 din Uredniški odbor šteje 5 članov, in sicer: Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus in Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik). Družbeni organ upravljanja — časopisni svet šteje 9 članov, in sicer: Marija Rudolf (predsednik) in člani Majda Škarja, Ignac Senica, Franc Mali, Majda Brlogar, Rudi Zupan, Martin Strašek, Tone Štrus in Branko Bizjak. Uredniški odbor se sestaja redno pred izdajo vsake številke ter konkretno oblikuje vsebino glasila. V preteklem letu je v glasilu s prispevki sodelovalo 29 članov kolektiva. Branko Bizjak — urednik Poročilo o izdajanju glasila »Litijski predilec« v letu 1974 V letu 1974 je izšlo 12 številk našega glasila, v skupni nakladi 19.200 izvodov. Posamezna številka pa je izšla v poprečni nakladi 1600 izvodov. Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva in poprečno 400 upokojencev brezplačno. Stroški izdajanja glasila so bili naslednji: