Uutfd àrtj x*™ Sundays ud Holiday». PROSVETA GLASILO SLOVENSKE K l eto-yeah XXIX Cona lists J« 16.00 KnUrW m unwé «I— Mtter J&auAry 1«. IMS. at Um »wU«tttM •t CktMSo. lUlMta. under Um Act of Cobcnm of lUnh I. lit«. PODPORNE JEDNOTE Uittfollkl ta upravni Iki pro«tori t tear 8. Lawndal. Aro Offloo of Publication ; MM Boutk LowndoU Aro. Tolophoso. RockwoU 4004 CHICAGO, ILU pondeijek, 17. FEB. (FEB. IT), 1936 Subscription $6.00 Yoorly ÔTEV.—NUMBER S3 ¡i,. for mailing at spodsl vato oi porta«« provided tor t» Strahovit poraz italijanske I armade na soverni fronti 15,000 Italijanov in 5000 domačinskih vojakov ubitih v vroči bitki» ki je trajala detet dni. Irski zdravnik potrdil poročila o velikanskih italijanskih izgubah. Fašistična divizija "28. oktober" uničena. Več sto domačinskih vojakov dezertiralo iz italijanske armade RIM, 16. febr. — Poveljstvo talijanske srmade na severni ronti poroča, da se je bitka, ki je trajala test dni, zaključila s eliko zmago Italijanov. Cez 4000 Abeslneev je bilo ubitih in (0,000 pognanih v beg. Italija-II 80 okupirali 300 štirjašklb ilj goratega ozemlja z mesti feelicot, Antalo, Belesat in )sns. Pariz, 15. febr___Poročila z ifriSke fronte, ki prihajajo v 'ariz, govore o strahovitem porazu italijanske armade. V lju-bitki, ki je trajala od 21. do JO. januarja v vznožju gorovja 'embien na severni fronti, je padlo 15,000 Italijanov in 5000 omačinskih vojakov iz italijan-kih kolonij v Afriki. Oboji, I-aiijani in Abesinci, potrjujejo, h se je bitka vršila in oboji se ponašajo z zmago. Včerajšnja poročila iz Addis Ababe citirajo izjavo dr. Mariu-a Brophila, zdravnika v irski moti Rdečega križa, ki se je jravkar vrnil s severne fronte, la je v resnici padlo 20,000 Ita-ijanov. "Abesinska armada, ka-eri «ta poveljevala ras Sayoum n ras Kasna," poroča Brophil, Francija pesti mo-narhistične grupe Napad na socialističnega voditelja v Parizu Pariz, 15. febr. — Francoska policija je včeraj navalila na stanovanja in urade monarhi-stov, da odkrije novo evidenco o monarhistični zaroti proti francoski republiki. Navale je odredil premier Albert Sarraut, ki se je odločil za zatrtje monarhističnih aktivnosti, katere so alarmirale francosko javnost. Hišna preiskava je sledila napadu mladih monarhistov na socialističnega «voditelja Leona Bluma. Policija je našla v nekem monarhističnem gnezdu Blumov klobuk, ki ga je ta izgubil, ko je skupina monarhistov navalila nanj in ga potegnila iz avtomobila, v katerem se je vozil. Napad na Bluma je bil glavni vzrok, da je kabinet na svoji izredni seji odredil razpust treh militantnih monarhističnih organizacij. Ječe na l*«"lniskih otokih natrpane Domače vesti Mllwauftke novice Milwaukee. — Mladi rojak Frank Remsko je pti delu v tovarni padel po apolzkih tleh in si zvinil nogo. Ponesrečil se je tudi slovenski monter (plumber) Joe Bašel, ko je s plinasto pripravo tajal zmrznjeno vodo v cevi. Plin je eksplodiral in ga ožgal po obrazu, glavi in rokah. Tretja nesreča je zadela mladega rojaka Johna Tevža, ki je pri vroči peči "grel" toplomer, ki je zunaj kazal pod ničlo. Cev z živim srebrom je eksplodirala in srebro mu je brizgnilo v oči. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Frank Remšak in njegova žena sta alavila srebrno poroko. — Poročni list so vzeli: Stefan Plesec in Mary Bevšek ter Donald Backer in Mary Potočnik. •— V bolniški postelji se nahajajo: John Jaklič, Anton Smre-kar, Martin Savinc in Albert Gazvoda, ki je hudo ozebel. Vssti iz Minnesota John Lavrič iz Chisholma toži okrajno oblast za odškodni no zaradi poplave njegovega posestva zadnje poletje, ko je o-krajni cestni department razstrelil nasipe v bližini močvirja. V dramski predstavi, ki bo 1. marca v Oilbertu, nastopijo tudi člani in članice SNPJ. Igra, katere vaebina je zajeta iz svetov ne vojne, je bila naročena pri leki dolini v bližini Abi Oddija n jih odrezala od kolone 5000 šskarcev (domačinskih voja-ov) in jim preprečila umik. Vroče bitke so trajale deset dni n v«ak dan je padlo več sto I-alijanov." Brophil je tudi osmešil zadnja rimuka poročila, da je bilo amo 844 Italijanov in 775 do-iiačinskih vojakov ubitih, odkar e italijanska armada invadira-Abeainijo. V bitki na severni fronti je >ila uničena tudi famozna faši-itična divizija "28. oktober", adnje poročilo italijanskega ojnega urada zanika velike iz-ube na severni fronti, prizna-a pa, da so Abesinci zasegli ve-ike količine bojnega materiala. Rim. 15. febr. — Uradni ko-unike, ki je bil včeraj objav-jen, priznava poraz italijanske K>sadke na južnovzhodni fronti, aeno pa poudarja dve Italijanki zmagi v bitki, ki se je vršila vernozapadno od Gerlogubija provinci Ogadsn. Addis Ababa, 15. febr. — Ras ><**ta Demtu, poveljnik abesin-ke armade na južni fronti, po->0a. (la je 650 domačinskih vo-»kov iz italijanske Eritreje de-rtiralo iz italijanske armade n *e pridružilo njegovim četam. Drugo uradno poročilo se glada italijanski letalci še vedno m U rdi rajo cesto in vaai ae-rno od mesta Desja. Včeraj \rgli večje število bomb na *< M»*rt ho, ki so ubile dva kme-m tri otroke. ^T&m jè um m^niïcev, ^ . . . _ ... t, ' —. . . . eden čikaiki gan-Kei umrl po gangeiko ' hicago. — Jac McGurn, biv-' aponejsv gangež, o katerem <> da je vrtel strojnico, ' • i»"Htrelils ns Valenti-° M. febr. 1929, sedem mo-Moranovs gange v garaži '••verni strani mesU, je zadetek — bal na dan sedem-* < r.jenegs masakrat— . kronami na kegljišču '» Mihnraukec sv«. Trijs ne-McGurn j« bil ns so .topili ns kegljišče, -'-T :i McGurna. izstrelili lr Wga pol tucata krogel so ga monarhisti napadli 8 palicami in drugimi predmeti. Prvo zdravniško pomoč je dobil v bolnišnici, sedaj pa se zdravi doma. Pariz, 15. febr. — Francoska vlada je odločno nastopila proti monarhističnim in fašističnim grupam, ko je skupina mladih rojalistov napadla Leona Bluma, voditelja francoskih socialistov, njegovo ženo in ženo poslanca Georgesa Monneta, ko se je trojica vozila v avtu proti svojemu domu. Ta napad in druga nasilstva v zadnjih dneh so razkačila francosko javnost in pričela je pritiskati na vlado, naj razpusti fašistične in monarhistične organizacije.! Po napadu na socialističnega voditelja je premier Sarraut sklical izredno sejo kabineta, ki je odredil razpust treh organizacij — Action Française, Camelots du Roi in organizacijo monarhističnih Študentov. To so prve politične grupe, ki so bile razpuščene na podlagi nedavno sprejetega zakona proti ekstremistom. Istočasno je policija vdrla v glavni stan monarhistične organizacije v Parizu in zasegla večje število dokumentov, zaeno pa je bilo izdano zaporno povelje proti Charlesu Maurraau in Leonu Daufletu, urednikoma mo-narhističnega lista "Action Française"' Skupina mladih rojalistov je napadla Bluma, ko se je v avtu s svojo ženo in soprogo poslanca Monneta vozil iz državne zbornice proti svojemu domu. Pred pslsčo vojnegs minlstr-stvs, kjer js bils zbrsns večjs skupins monarhistov, je vozil počasi in monarhisti so ga spoznali ter takoj navalili na avto. Dobil js vsč težkih udarcev po glavi in morda bi se bilo zgodilo ie kaj hujèega. »ko ga ne bi bila rsSila policija Iz rok monarhistov. Bluma so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zašili ra ne in ga potem poslali domov. 11 oz, Aet of Oot S, ltlT, aothortsod os 14, ms. JAPONSKA INVA-.»»protnik, ZIJA MONGOLSKEGA OZEMLJA Pariz, 15. f*bKT— Italijanske jetnišnice na Lifcrekih otokih, kamor fašistični* »«m pošilja svoje politične nasprotnika, so tako natrpane s (jetniki, da si avtoritete belijo glave, kako jih bodo prehranile 1} spravile pod streho. Poročila, kateA tajno dobivajo prijatelji i^nancev v Parizu, govore, ds dnevno prihaja stotine jetnikov is Liparske in druge kaznilniška otoke v Sredozemskem morjf, odlcsr je is-bruhnila vojn» v*Afriki, «dini njih zločin jo, ker so pokazali premalo navdufeSjs za Mussoli-nijevo roparako vojno v Afriki. "Naše število dnevno narašča," piše neki Jetnik s otoka Ustica. "Postalo Je pravo mravljišče. Med zadnjimi, ki je dospel v našo sredo, je Dominico Fanini, bivši dirSktor banke v Trancintu. Obsoj# je bil na pet let izgnanstva, kjef je izrekel ne-laskavo mnenja o afriški vojni." Večino jetnikov tvorijo Intelektualci. Med temi Je tudi profesor Antonio fcltsenti, sloviti ekonom z UnlvefSf v Sassari, ki ga je fašistični tflbunal za zaščito države ot?*t0ll na 24 let zapora. Dalje so toed jetniki tu di fašisti. 57 faHistov, ki jih Js policija aretirsl»*v nekem gledališču v Milanu, ker so demon strirail, ko ae je pokazala Mus-solinijeva slika ns platnu, je bilo izgnanih ns Iibarake otoke. Devet japonskih vojakov ubitih v spopadu z Mongolci VOJNA MED JAPON-SKO IN RUSIJO? Moskva, 15. febr.—Predstavniki sovjetske in jsponske vlade ao se načeloma zedinili glede imenovanja meiane komisija, ki naj bi preiskala ozadje zadnjih spopadov ob sovjstsko-mandtu-kujski meji. Tako ss glssi uradno poročilo, ki je bilo včeraj objavljano. Japonski poslanik v Moskvi je informiral sovjetski zunanji urad, da je japonska vlada naklonjena imenovanju take komisije. V zvezi s tem je G. 8. Stomoniakov, podkomisar za zunanje zadeve, izjavil, da se je sovjetska vlada že večkrat prej izrekla, naj nepristranska komisija preišče vzroke obmejnih incidentov, kar pa je Japonska odklanjala. Moskva, 15. fsbr.—Sotjetska poročila iz Ulan Batorja, zunanja Mongolija, se glase, da jo Clevetandake vesti Cleveland. — Zadnji teden je umrla pionirka UrAula Budan v West Parku, stara čez 90 let in rojen* v Hinjah, poročena pa v Mačkovcu pri Žužemberku. V A-meriko za možem je prišla pred 25 leti. — Dalje umrla Antonija Morela, doma iz Drtja pri Morsvčah na Gorenjskem. V A-meriki je bila 30 let in tu zapu-tta sina, v Hibbingu, Minn., pa brata. Pri znanem požaru Aole v Collinwoodu leta 1907 je zgorela njena hčerka Jerica.—-John L. Mihslič, bivši demokratski alderman v elevelandski zbornici, je bil izbran za delegata prihodnje demokratske konvencije. On bo prvi Slovenec, ki se udeleži politične konvencije, ks-tera izbere predsedniškega kandidata. Nov grob na zapadu Naylor, Mont. — Tu je umrl Frank Levar, doma iz Šmartne-ga ob Dreti v Savinjski dolini na fttajsraksm. Pred isti je bil v Milwaukeeju, kjer je Imel čevljarsko delavnico. Zapušča družino. Mehiški nik miri delavce Cardenas izravnal dve stavki A », bilo devet japonskih vojakov ubitih v spopadu z mongolakimi četami, ko je japonska posadka udrla v Mongolijo pri Bulan Dersi. Japonska posadka je štela 500 mož in imela js > seboj vs&Je število tankov, šest tovornih sv-tov in eno letalo. Po oatrl bitki z mongolskimi četami so m morali Japonci umakniti. Poljska napada ru-sko-francoski pakt Zapretita je s preklicem zveze s Francijo Varšava, 15. febr. — Poljska vlada je posvarila francosko zbornico pred ratifikacijo so-vjejtako-francoskega pakta vzajemne vojaške pomoči. V svarilu poudarja, da sklenjeni pakt ni dogovor med Francijo In Rusijo, temveč je aktualna zveza med komunistično internaciona-lo in močnimi organizacijami francoskih radikaloev. Enotna fronta je bila ustanovljena na vzpodbudo agentov tretje inter-naclonale, ki Imajo ozke stike • francoskimi komunisti in drugimi radikalnimi grupami. Poljiki tlak je pričel silno napadati vojaški pakt in je tudi zapretil, da bo Poljska preklicala pogodbo, ki jo je sklenil» • Francijo I. 1921, če bo francoska zbornica ratificirala pakt. Poljsko časopisje dalje poudar ja, da bi bilo bolje za Francijo, Če bi prišlo do sporazuma med njo in naeijsko .Nemčijo. "Polj ska Abronja", uradno glasilo poljskega armadnega štaba, pravi, da ne more razumeti, za kaj ss Francija ogreva za voja ško zvezo s Rusijo, ker alsdnj» bolj ograža mir v Evropi nego Nemčija. Poljaki poslanik v Parizu je dobil instrukcijs od svoje vlade, naj opozori Francijo ns rssns posledice, če bo frsncoeks zbor nics ratificirala sovjstsko-fran coski pakt vzajemne vojaška pomoči, in odšli hrbtenski grozeč s smr tjo vsakemu, ki bi oe pre mak nil. Zunaj so skočili v a\V, in mestu mrtev. Mexico City, 15. febr. — Mehiški predsednik Cardenas potuje okrog po republiki v vlogi energičnega posredovalca med rebelniml delavskimi organizacijami in trmoglavimi delodajalci. Zadnje dni je Cardonaa poravnal dve večji stavki v Mon-tereyu in zdaj ss nahaja v Ana-huacu, Nuevo Leon, kjer Je v teku večji spor med agrarnimi težaki in veleposastniki. Drugi spor je v Tampicu, kjsr so kon-servativne in radikalne delavske unije v ostrem konfliktu. Val stavk, ki je zajel Mehiko zadnje tedne, se noče poišči. Csrdenss je tako zaposlen s "po-mirjevanjem" delavcev, da se ne zmeni za konflikt med vlado in katoliško hierarhijo, ki se je zadnje dni poostril. Tri j* ubiti, petnajst ranjenih v eksploziji Chicago. 15. febr. — V veliki sksploziji, ki se je zadnji četrtek pripetila v izdelovalnicl plina klavnlške firme Swift k Co., so bili trije delsvel ubiti in p*t~ nsjst ranjenih. Ubiti so bili Walter Erickson, Daniel McLean in Michael Butrimas. Med ranjenci so dobili re*ne poškodbe George Ackerman, Jacob Lemke in Frank Tekavec (Slovenec?)/ Eksplozija Je deloma rasdejala tovarno plina1* in razbila šipe v oknih sosednjih poslopij. Povzročeno Ikodo cenijo nad $100.000. ISO revnih Kitajcev zgorelo v poiaru Tientsin, Kitajska. 1», febr. — Ogenj je uničil tukajšnji slumski diatrikt in ko so gasil cl razkopali pogorišč*, so našli okrog 150 napol ožganih človeških trupel. Straina zima v juini Evropi; 300 mrtvih Ix)ndon, 15. febr—Silni sne-ženi viharji z nenavadno ostrim mrazom pod ničlo v južnovzhodni Evropi so U teden zakrivili direktno in indirektno izgubo najmanj 300 človeških življenj. V Bolgariji je Čez sto mrtvih in mnogo žrtev Je bilo v Rumunl-jl. Na Turškem je 78 oseb izgu bilo življenje in Italija ima 40 mrtvih. Vsllko trpljenje Je tudi v Jugoslsviji, Av»trlji in na O grškem. Krvavi izgredi v Ve» nezueli; pet ubitih Csraras. Venezuela, 15. febr. — Pri velikih demonstracijah % glavnem mestu republike Vsns-zuels proti cenzuri ns čssopisj« je polici j s včersj ustrelils naj manj' pet oseb Demonstracij* so ps bils zmagovita, ksjtl vls ds je tskoj umaknila svoj d* kr*t c*nzur*. Brez maloga vs* organizirano d*lavstvo v Čara-cssu j* zsotsvkslo v snsk pro-ti«ta proti cenzuri. mmmm govorice o možnem Izbruhu voj ne med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Krvavi incidenti ob meji Mandžuduje in zunanje Mongolije v zadnjih tednih so povečali napetost med Moskvo In To-kljem. V tem konfliktu Rusija podpira Mongolijo, Japonska pa kfandžukujo. Mihael SlavitskiJ, aovjetskl generalni konzul v Harbinu, je ¡x> navodilih iz Moskve odredil, da se morajo vsi v Harbinu bivajoči Rusi umakniti na sovjetsko ozemlje. Pozval Jih Je, naj se vsi oglaaljo v njegovem uradu, kjer bodo dobili potne liste. One, ki se ne bi hoteli vrniti v Rusijo, je konzul posvsril, ds Jih sovjetsks vlada ne bo protekti-rala, če bodo njih življsnjs In imetje v nevsrnostl. Japonski vojni urad Js včersj obdolžil sovjetsko vlsdo, ds huj-ska Mongolce na vojno proti Japonski in da sama koncentrlrs veliko armado v bližini sovjet Nko-mandžukujske meje. Js ponskl vojni ursd dsljs prsvi, da ho ruska letsta pomagala Mongolcem v zadnji obmejni bitki pri Bulan Dsrsl, v kateri ie padlo osem japonskih voja kov in eden častnik. * Šerif poetal "de- laveki" časnikar Albur<|uerosluAal tudi župan, ki je Itotem za tožil jezuita pri na ti J-skih oblasteh. Povedal Jim Je, da j* Immel trdil v pridigi, da Je krščanska ljubezen vseobae-gujoča in da uključuje člane vseh plemen in tudi Žide. Nekaj dni |K»zneje je tajna narij ska policija aretirala JezuiU na obtožbo obrekovanja. Berlin. 15. febr.—Odkar Je prišel Hitler na krmilo Nemčije. Je bila uvsdens dolga vrsta novih davkov. Poleg dohodninskega, dedščinskega, kupčljske-ga in drugih davkov morajo Nemci prispevali v razne skl« «t«. Ti so n llfnl, šolski, brez jioselnostni In mnogo drugih poleg tega je davek lia livila In pijače, na mezdna izplačila in l>odpome organizacije. Nstijski agentJe^so s* Izka-/sli kot izvrstni izt*rjevsld davkov in pr|sp*vkov. Itaz-piedli «o svoje. mreže na dolg» in široko in nI J* skoro nI vari, ds im' bi bila oMsvčsn*. Dela ver, ki zaaluži 140 mark na mašeč, mors «si te vsote prispevati mark v različne sklad*, tretjino svojega Msiužka. Prav M00NEY NE PRIČAKUJE PRAVICE VCALIFORNIJI Z zadevo bo tel ponovno pred zvezno vrhovno sodiiče REAKCIJA-GA NE MISLI IZPUSTITI San Franciaco.—-Tom Mooney, •loviti delavski jetnik v San Quentinu že nad 19 let, ne pričakuje pravice od kalifornijskega vrhovnega sodišča kljub nakopičenemu materialu, ki priča o njegovi in BilUngsovl nedolžnosti. če se njegova sumnjs uresničijo, bo Šel sopst iskat praviee pred zvezno vrhovno sodišče. Te misli je ponovno Izrazil v odprtem pismu, v katerem apelira za nadaljnje prispevka v ob* rambni fond. Denarja m« prl-manjkujo za prspis ogromnega zapisnika tekočega zaslišanja, ki Že obsega nad 15,000 strani» Zaslišanje Je bilo te dni ponovno odprto. Traja a presledkom Is od zadnje Jsssni. Zdaj bo ns vrsti državna stranka, ki bo skušala podpreti tožiteljsko stran. Mooney pravi, da je njegova obramba do zdaj prinesla ns dsn in podprla sledečo evidenco: "Dokazali smo, 4s Js bils vss evidenca In vse stvari, nansšs-Joče se ns identifikacijo nas kot soudslsšsncsv pri zločinu, zločinska fabrikacija. "Dokazali smo, da sta bila dlstrlktnl odvetnik in policijski department dobro poučena o tej krivoprissžniškl fabrlkacijl, • katuro sta prUl* preti soilišisa m na podlagi katere sva bila spoznana za kriva. "Dokazali smo, da sta namenoma iHitlačila in zakrila viUlno evidenco, ki bi neovrgljlvo dokazala najino nedolžnost," Monney pa nima nobenega upanja, da bo državno vrhovno sodišče sedaj u|Ništevalo to evidenco. Svojo skeptlčnost opira na dejstvo, da Je isto sodišče IsU 10,'lo odklonilo llilllngsovo pomilostitev, češ, da ni bilo uolienega omreženja, da so krivoprlssžnlkl leta 191(1 i/povedali resnico In ds K«i Ml» njih iMiznejše Izpovedi, v katerih so priznali krlvoprissft-ništvo, rezultst splstkarij a strani obrambe. Edino sodnik hsnflfrm se ni strinjal s tem stališčem, katerega Js vshemsntno ožigosal v svoji msnjšinski izjavi. Eden večinskih sodnikov, F. Wr Henshavv, Je bil potem lz-jrnan s sodišča, ko Js bilo dokazano, da je vzel skoraj pol milijona podkupnine v neki zapuščinski razsodbi, Iz Densmo-rovsgs dlktograflčnsfs poročila ji* i udi ra/.vldiio, da je ta sml-tiik bil tudi intelektualni genij pri omretsvanju Mooneyja in Billingss. "Kalifornijsko vrhovno sodišče roprezentlra mogočne finančne in industrijske reakcionarne sile, ki so naju omrežile rudi tujine lojalne zvestob* linijskemu gibanju. Iti to sodl-Ač* s* Ae nI spremenilo," pravi Moori*y. On pri« skuje, da bo toŽitsIJ skušal oprati in ogrniti z novim plaščem tedanjega distrlktn*ga odvetnika "nesramnega C. M. Fikerta," glawi«*ga «»mreže vale a v in terenu aiitiunl Jakih sil v Cm-VfBPIftn i»i RVOjltl pnlltknlh ambicij, da po ot>*š*nJu Moon*yja I in Hillingts |s»stan* gbv*m*r. Ironija pa je zahtevala, da js namesto governerjs postal ns-vadna baraba. Večjo srečo Je im*l St*vs liunner, policijski poročnik, ki j* l*ts P»Ni vadil Ozmana v kri vnpririežniltvs In pocn*J* prišel (lislj* na Z. »trasi ) ï M J <". V, '■mmmmam—' tak«» so udsrjenl mali obrtniki In trg'»vrl, katerim so tu»«i j »ki itK< ni i« itlno /a |i*taml r 9T" Glasovi i? I^SSSwfl I -TO«- /^Píi r vuiT '"w* »»v*. • 'äPPr.*'^ Moirlvi PROSVETA TBE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKI * A BOU KB rODPOSNK JKDMOTS j •i M« i its it 11 k» d» m tMmmm 4rt-». (M CktaM») to lU-M. nas U IM. f 14« M tout M». W CSU^-Itü M Mé. tote. SU « »rf M ÜM Unites Stete* lo na svetu, ker je revščina! — Zlokobni obroč, ki navidezno nima začetka ne kcnca. Zgodovina nam pripoveduje o suinjih, ki niso marali svobode in ki so z veseljem lagali, kako dobro se jim godi v sužnosti. Zgodovina nam tudi pripoveduje o delavcih na Angleškem, ki so v začetku 19. atoletja navalili na tovarne in razbili nove stroje. Angleški delavci so takrat delali do 16 ur na dan za dva ali tri mizerne dolarje na teden; delali to kakor Živina — in ker so se bali, da jim stroji odjedo živinsko deio, so padli .po »trojJ& Delavci, ki so razbijali stroje, niso nič pomislili, da Jih stroj osvobodi mučnega mišičnega dela in jim zniža delovnik za polovico. Ne, niso pomislili tega. Oni so videli le stroj — lastnika strojs niso videli. To je bilo pred sto leti. Ali Je danes kaj bolje? Ne dosti. Angleški, ameriški in drugi delavci še danes vidijo le stroj, toda lastnikov stroja ne vidijo. Ne zavedajo se, da stroj pomeni napredek — da je atroj osvobodil člove-škegs sužnja in nadomestil sužnja. Ignoranca! V ameriškem delavskemu listu čitamo zahtevo, da vlada naloži visok davek na stroje, na vse moderne stroje, ki pospešujejo produkcijo In, seveda, zmanjšujejo človeško delovno silo. Davek naj prisili tovarnarje, da bodo postavili stroje v kot in najeli več delavcev, ki bodo garali s rokami kakor živina! Smešno^ Cemu davek na stroje, ki udari predvsem strojnike, delavce, ki izdelujejo stroje in vse mehanike, ki negujejo in popravljajo stroje? Zakaj ne raje davka na —■' proflt, ki ga lastniki strojev, kapitalisti, vlečejo od strojne produkcije? Tods delavci in konservativne delavske unije ne vidijo kapitalistov in njihovega proflta; oni vidijo le stroje. Stroj ni nič kriv. Stroj je dobra iznajdba, ki prihrani človeku težko delo in mu obvaruje zdravje ter podaljša življenje. «Stroj zagotavlja človeku obilico potrebščin z majhnim trudom. Ze danes je toliko dobrih strojev, da ne bi smelo nobenemu človeku v Ameriki manj-kati kruhs, obleke in stanovanja. Da pa še vedno vsega tega manjka, ni kriv stroj, temveč krivda je na kapitalističnem sistemu, ki daje vso korist stroja lastniku strojev. Ce bi bil stroj socialna last in hi val ljudje imeli korist od strojev, ne bi moglo nikomur ničesar manjkati. Vsaka šola nekaj stane. Ameriški delavci, ki se nočejo |*>učltl, kaj je kaj in kako bi lahko prišli do blagostanja, bi morali nekaj plačati is svojo miselno*lenobo. Namesto davka na stroje bi morda delavcem več zalegel — davek na njihovo ignoranco. Tedaj bi bili prisiljeni naučiti se nekaterih fundamcntalnih resnic. stih. Prepis resolucij« je bil odposlan tudi na razna msrodaj-na mesta in državnemu department v Washington. To akcijo, prepotrebno v sedanjem kritičnem tronotku, ko se pričakujejo dogodki, ki utegnejo imeti zgodovinski vpliv ns usodo Slovencev in Hrvatov v Italiji, so pozdravili vsi Jugoslovani brez razlike političnega prepričanja. Obrambni odbor za Jugoslovane v Italiji pa je bila ie začasna organizacija, ki naj pripravi tla za ustanovitev stalne organizacije na široki podlagi privoljenja, pristopa in podpore s strani jugoslovanskih društev Širom Amerike. Le taka organizacija bi mogla zares govoriti v imenu amerttkih Jugoslovanov in izvrševati pomemben vpliv. Taka organizacija je sedaj uresničena pod imenom "Udruženje za obrambo Jugoslovanov v Italiji" (Defense Alliance for the Jugoslavs in Italy) in njen sedanji naslov je: Room 526, 1156 Fifth avenue, N«w York City. Ustanovitev te organize cije v New Yorku je 1« sačs gibanja, kajti cilj j«: ustvariti sednik Antun Gerlach, tajnica Mary Vidošič in blagajnik Leo Zakrajšek. Pozivajo se društva in posamezniki, ki naj podvzamejo iniciativo aa organiziranje lokalnih central, da se za nadaljne informacije obrnejo na: Defenae Alliance for Jugoslavs in Italy, Room 506, 156 Fifth avenue, New York City. Na »borovanju pravilno izvoljenih delegatov hrvaških, slovenskih in srbskih organizacij in zastopnikov njihovega časopisja, ki se je vršilo 3. januarja 198« na 364 West 28. cesta, New York, Je bila soglasno spr«j«ta sledeča RESOLUCIJA Ker je tradicionalen čut in zavest dolžnosti vsake rasne skupine, Živeče v Ameriki, bra niti Človeške pravice svojih narodnih manjšin zunaj in protestirati proti vladam, katere jih zatirajo, ker sO se Jugoslovani v Ameriki od vselej globoko zanimali za dobr+bit svojih bratov, živečih zurtaj in so v preteklosti večkrat dvignili svoj glas za obramo pravic Jtvoj*** naroda, ker je domovini oficial- podružnice v drugih naselbinah no in ljudstvu nteoficialno zabra na Isti podlagi kot je ustanov- njeno v mnogih slučajih, da iz-ljena newyorška matica. raža svoje ogorčenje nad zatl- Dne 3. januarja se je v NeJ ranJem svojih bratovj' ItaUji v Yorku vršilo ustavotvomo zbo- in ^Iii« rovanje pravilno izvoljenih del«- PO««J 'Tf^^SLLi gatov vseh slovenskih, hrvat- Uko cfcupen, da so oropani vsi* sklh In srbskih društev v new-l Uoveških in državljanskih prM«1111 > 111 PIOBVltA Vesti iz» avije sssssssssssa»»»»»«!« >8 ka da IS 55 >^AJfJSrfu>v,0,-1 SKI BIBTtiCf nad 300,090 najbri« as pož|g 1 Ljubljana. V vasi Levica pri Slov. »istri-je prišlo v noši od 24. na 25-Lnuarja do strašnega poiarja, "Sil pet domačij. Vseh po-tnikov v vssi j« osem, pet JIH zdaj brez hiše te «oapodar- lega poslopja. Ogenj j« na»tal okrog polnoči, ameni so nenadoma bruhnili iz podarskega poslopja posest-a Jožeta Cernejška. Vetar j« »enj kmalu raaširil na v»e go-lodarske objekta, tako je bila nalu v ognju vsa Cernejškova >mačija — razen hiAe. Hlevi, tnjak, shramba za orodje, če-njak, razni stroji in vsa kr-_ vse to je pogorelo do tal. nejšku je k sreči ostala vsaj la. Toda močan veter je preuči ogenj tudi na domačijo bo-Stefana Šticla, kateremu je gorela poleg gospodarskega opja, shramb, strojev, krme orodja tudi stanovanjska hiša vso opravo, obleko in živili, rnejšek ima kakih 55,000 Din ode, Sticl pa okrog 80,000 Din. «tja žrtev tega ognja je po-sosed Blaž Gašpalič, ki mu ogenj uničil gospodarska po->pja, hišo, stroje, orodje, kr-živila, obleko, 20,000 kg kr-in 5000 kg slame, dve svinji, sodov itd., da je oškodovan za kih 40,000 Din. oda ogenj je divjal dalje. Tri mačije so bile v ognju, veter raznašal ogorke in zanetil še mačijo posestnie Marije i» Ju- ane Stupar. Tudi tema dvema ogenj uničil vie, gospodarska stanovanjska poslopja, da i-ta tudi za 80,000 Din škode, Še peta domačija je postala *v divjega ognjenega elemen-domačija posestnfce Marije unklove. Hlevi,\ skedenj, vozo-kokoši, nekaj hišne oprave, d j a, živil — vsega za 60,000 et domačij je pogore skoraj zadnjega objekta in vsi pogo-i so oškodovani za nad 300,-Din, zavarovalnina vseh paj pa znaša komaj kakih 000 Din. Pet posestnikov in sestnic je v eni noči izgubilo oraj vse. Ves napor vaščanov, so se takoj zbrali in začeli gaje bil zaman. Rešili so le oraj vso živino in svoja živ-nja. Iz Videža in Loč so prišli gasilci, toda vse je bilo žari. Ostalo jim je še, da so o-»ij na pogorišču popolnoma posili. V»e je prepričano, da je bil po-podtaknjen. Osumili so neki onski par, ki je bH sprt, huje obremenjuje sum nekega Wega hlapca, ki ga je Cemej-odpustil iz službe. Baje je ta it zagrozil, češ, danes si ti me-zagodel, jutri jo zagodem jaz Trije osumljenci so bili a •rani in jih orožništvo zasli-■)*. nakar jih bo izročilo slo-njebistriSkemu sodišču. Konferenca zaradi aankclj Paradi izvajanja sankcij na-r<>ti Italiji je jugoslovanska ovina zelo prizadeta, saj je » tretjina vsega izvoza namena Italiji. Od izvajanja san-'J J«4 marsikatera industrija | prizadeta, najbolj seveda na industrija, ki je tvorila ve-»O naipga izvoza v Italijo. Naj-i" kajpak prizadeta lesna Fina v Sloveniji in Liki, od j"'r i«- Slo največ lesa v Itali-^lisi po železnici preko Po-ali ladjah in železnic SuAaka. \**ni trgovci in industrijalci eda zahtevali od Beograda. Majde nove trge za naš les j.'* kako drugače nsdo-i(Jl v"0 to izgubo. Na tisoče ui " /- «rudi tega brezposelnih. 1 »*<> žag počiva, kmetje po ^m.in Hrvaškem so ob k* za izseka vanje goz- o se je vse z raznimi obljubami. . Smrtna nesreča. — V splitski bobtici je umrl za posledicami nesreče letalski narednik Ivan Lesjak, star 2* let, doma iz Slivnica pri Celja. Vendar ne gre to za letalsko nesrečo, kakor je običajno, če beremo pri nas o smrti aktivnega vojaškega letaka. Lesjak se je s motoci-klom peljal na sprehod in po nesreči zapeljal v neki voz. Dobil je tako hude poškodbe, da so ga morali takoj odpeljati v splitsko bolnico, kjer so spoznali, da so poškodbe smrtonosne. Lesjak je imel zaročenko v Trogiru, Ka-milo Jadričevo, pa se je hotel poročiti z njo. V bolnici ju je duhovnik poročil, a že kako uro pozneje je Lesjak umrl. Nesreča v mariborski okolici. — Na Sobru pri Sv. Ufbanu nad Mariborom se je pripetila nesreča na ovinku ob prepadu. Poset-nik Ivan Pažun se je vračal iz Maribora, kamor je peljal voz drv. Konja sta peljala prazni voz po temni cesti, Pažun je stopal aa vozom. Na ovinku sta konja v temi zašla preveč na rob ceste in naslednji hip sta že zdrvela z vozom v globok prepad. Konja sta se z vajeti zapletla v drevje in obvisela. Medtem ko se je enemu konju posrečilo, da se je odtrgal in je zdirjal v temo, j 3 bil rnnor drugega zaman in po daljšem trpljenju je obvi-sel mrtev. Posestnik sam je skočil konjema na pomoč, toda pomagati ni mogel mnogo, dobil pa je tudi hud udarec s kopitom v flavo, da je obležal nezavesten. *rihiteli so ljudje, ki so poginu-ega konja in voz potegnili z vr^ vmi na cesto, prenesli posestni-ca domov in ujeli ubeglega konja. Posestnik ima seveda veliko škodo. Dež, dež .. . Letošnje zime se kmetje boje. Od nikoder ni ne mraza ne snega, le dež nas neprestano napaja. Vreme je deže7 vno jesensko: ves januar poma-em dežuje, za kak dan, dva preneha, pa se spet usuje iz oblakov. Vreme je južno» toplo, v dežju in jugovini odganjajo drevesa in vse je v popju. Leske, vrbe so v cvetju, cvetlično grmičevje po vrtovih odganja. Zadnja dva dneva je spet deževalo in vse reke so narasle. 2e nekajkrat so ta mesec vode prestopile bregove in poplavile ravnine. Sava je dosegla ponekod 4.5 metrov nad nor-malo, pri Brežicah se je razlila čez bregove, v celjski okolici so bile poplave. Ljubljansko barje je še nekako brsz nesreč, ker se voda vselej še naglo odteka in ni bilo še poplav. Ce ne nastopi mraz s snegom, se kmetje boje, da bo ozimiha prezgodaj ozelene-la oz, začela rasti, nakar lahko nastopi mraz s slano in pomori posevke. Po taki topli zimi je o-bidajno letina slaba, ker se zemlja in rastje ne odpočije dovolj. Razen teden pred božičem nismo imeli še snežnih in mrzlih dni, ves čas toplo vreme z dežjem. Smrt v Savi. — V Savljah na Ljubljanskem polju je Sava za-hiovulu iivlen ifr 26-letnc dekle II VvTVm in ~ r*^~■ J^ * ■»»» " Francke Kopačeve, služkinje pri Spanovih. Z gospodinjino sestro sta prali ob Savi. Govorili sta le o mnogih Žrtvah Save in samomorilcih, ki se mečejo v naraslo II, Savo. Ko sta končali, je Spanova zadela škaf na glavo in odhajala, Kopačeva pa je ožemala zadnjo rjuha Nenadoma se je preveč sklonila, izgubita je ravnotežje t?r padla v Savo. Spanova je zaslišala lurik in videla» da ja Kopačeva padla v Savo. Brž ji je hi-tela na pomoč, vrgla ji ja rjuho, da bi se prijela za konec, toda Kopačeva se je le enkrat še pokazala ia valov, nato pa jo je voda zagrnila in odnesla. 'Njenega trupla še niao našli, narasla Sava ga je gotovo odnesla daleč s sabo. Utopljenko aposnalL — Poročali smo še, da so v Renkah pri Zagorju ob Savi potegnili is Save truplo mlajše ženske, katere idenditete niso mogli ugotoviti. Sprva so domnevali, da gre za gospo Stuzzijevo, ženo zoboteh-nika iz Kamnika, vendar so ugotovili, da to ni ona. Šele zdaj se je pojasnilo, da je najdena utoi pljenka služkinja Jožefa Sekir-nikova, stara 20 let, doma od Sv. Eme na Štajerskem. Bila je v službi pri nekem bančnem u-radniku v Ljubljani, od koder je izginila 6. januarja. Sodijo, da je šla v smrt najbrže zaradi nesrečne ijubezni, ker je imela nekega zaročenca, s katerim pa se je menda razšla. Identiteto je ugotovil brat pokojnice, ki služi priljubi janski policiji. Ameriške metode za šalo. — Senator Alibegovič v Sarajevu ja prejel pred dnevi s strojem pisano pismo, kjer mu neznani izsiljevalec naroča, da mora tega in tega dne na ta in ta kraj prinesti 55,000 Din. Denar naj prinese sin. Če tega ne stori ali če prijavi stvar policiji, bo v senator jevem stanovanju eksplodiral peklenski stroj. Senator pa je zadevo prijavil policiji, hkrati pa poslal sina na določeno mesto, kjer so v zasedi Čakali policisti. Vendar pa izsiljevalcev ni bilo nikjer. Ali Je pisec pisma' hotel resno posnemati ameriške metode ali pa je napisal pismo le za šalo, je pač težko reči. Smrtna nesreča. — V Laškem se! je zgodila huda nesreča. V kamnolomu na Humu je težka skala ubila 84 letnega delavca Frana Bezgovška. S tovarišem je sekal kamenje v kamnolomu. Težka, izpodkopana skala se je popoldne zrušttaHn- pokopala pod sebe Bezgovška, ki je bil takoj mrtev, saj ga je skala vsega pokrila in stisnila. Tovariš je zadnji hip še srečno odskočil v stran in si rešil življenje. Poklical je ljudi na -pomoč in šele ponoči so izkopali Bezgovškovo truplo izpod skale. Samomor. — Pred tremi tedni je izginil od doma v Kasazah pri Petrovčah brezposelni rudar Anton Kelner, star 20 let. Doma je pustil pismo, Češ, da gre v Savinjo v smrt. Zdaj je Savinja res naplavila v Tremerju pod Celjem moškega utopljenca, v katerem so spoznali Kelnerja. Smrt v jarku. — V jarku ob cesti Stara Sčavnica-Glotoetka so našli sredi dneva mrtvega nekega starejšega moža. Kmalu so ugotovili, da gre za 60 letnega Miklavža Snajdarja, viničarja v vinogradu posestnika Slaviča na Cvenu. Stari viničar se j« vračal od gospodarja, nesel je v nahrbtniku nekaj moke in drugih Živil. Spotoma se je oglasil še pri svoji hfori, ki aluii v Noršinclh. Ljudje pravijo, da je bil vinjen. l>e tako si je mogoče pojasniti, da je strmoglavil v jarek ter o-bkžal z glavo v plitvi vodi, ki ga je zadušila. Hearst se mora iz-kašl jati za $75,000 i- Mi^alMi Tožbo je izgubil radi kriminalnega obrekovanja Los Angeles. — (FP) — "Do-aačiaaki fašist" William Randolph Hearst je bil na tukaj-ša>jem sodišču olajšan za $75,-000 radi kriminalnega obrekovanja Franka B. Bon ne rja, bivšega tajnika svesne elektrarake komisije pod Hoovrovo administracijo. Pred sodnikom Williamom J. Palmar jem se je tožba vlekla dva meseea, toda noben kapitalistični liit ni o njej poročal niti s besedico. Za ameriško javnost to ni bila nobena —• novica. Niti ni noben kapitalistični Mit poročal, kako je sodba izpadla. Mogoče bi bilo drugače, če bi bila toiba izpadla - ugodno za Hearsta, glavnega ameriškega fašista. Odkril jo je šele The Epic News, glasilo californij-skih epikovcev. Bonner je baziral svojo tožbo na poročilih v Hearstovem tisku z dne 30. marca |n 22. aprila 1980. V teh poročilih je Hearst šel predaleč s smešenjem in in-sinuacijami ali natolcevanjem proti članom sveine komisije in predvsem proti Bonnerju, ki je šel iz vladne siulbe v službo elektrarikega truita. Takrat se je o tem njegovem skoku dosti pisalo, toda Hearstovo časopisje ga je doltilo nepoštenost i in zanemarjanja dolžnosti z ostalimi člani komisije vred brez dokazov. Bonner bo najbrž vloži) slične tožbe proti Hearitovim listom tudi v drugih mestih. Nova 'sedeča' stavka v Akronu Izbruhnila je pri Goodrich Co. viled pri-ganjaifva Akron, O. — (frP) — Tukajšnjo gumijsko industrijo je ia dela epidemija "sedečih" stavk. V teku desetih dni ja isbruhaila že tretja pasivna stavka pri treh družbah. Prva stavka pri delu je izbruhnila pri Fireitone kompa-niji, druga pri Goodyear, tretja pa je prizadela Goodrich kom-panijo. Vzrok je tudi v tem slučaju prlganjaštvo. Pričela se Je 7. februarja v oddelku za gradnjo obročev (tire buildin«) kot protest proti Bedauxovemu priga njaškemu sistemu, ki zahteva od delavcev, da morajo skakati od stroja do stroja. Izdelovalcem obročev so se takoj pridružil delavci tudi v drugih depart mentih in se posedli pri delu Po dveh urah je družba pristala na zahtevo in zmanjšala produkcijski tempo, nakar so z delom zopet pričeli. Toda, ko so nekaj ur pozneje izvedeli, da jim bo družba odtrgala za zamujeni čas, so pasivno stavko zopet obnovili. — B Predsednika družbe T.~G Grahama je to tako razjezilo da je zagrozil z izpraznjen jem In zaprtjem tovarne. Toda pr tem ima smolo. Njegovega uka >tr*n S kar . zdaj Beograd sto-J* \«lika konferenca, ki s« jan. v Ljubljani. renco so prišli trije mi konf< 'rt *s«tormiki Narodne ban-poslancev, zastopnikov lh industrije*? itd. Na konji mnogo govorilo, to» ahoda niso našli.; a. naj gre ii tovarne, kdor noče delati, ne posluša nikdo. In ka-cor izgleda ob čaiu tega poročila, ga tudi ne bo nikdo poslušal. . Unijaki voditelji pravijo, da ae bo pasivna stavka nadaljeva-a, dokler se družba ne poda. Petsto stavkarjem, ki se nočejo umakniti ia tovarne, je unij« poalala karte, "čekerje", živela, bonbonov in tobaka in jim tudi drugače obljubila vso svojo pomoč. Stavka pri tej družbi se je kuhala že več mesecev po it javi unijskih voditeljev. Vzrokov je več: redukcije plač, podaljšanje delovnika, "sačaine" odilo-vitve in natezanje pri delu. V enem oddelku so zvišali količine gumija, katerega mora Ugotoviti vsak, sa 562 funtov na de-avca na šesturni šiht. Pri drugi operaciji bo na tri može «višali količino od 14,000 do 24,060 funtov na delovnih in včasih oe-lo do 89,000 funtov. Proti temu nateianju pa je končno to-bruhnila revolta tudi pri tej druftbi 8 "sedečo" stavko niso delavci ničesar dosegli le pri Good-year kompaniji, za kar se likajo zahvaliti kompanijski uniji» ki je kapitulirala pred grožnjami predsednika družbe, da bodo stavkarji ob delo. Mooney ne pričakuje pravice v Californiji .i ' «S»»"^^ (Nadaljevanja • 1. strani.) na ns pojaanjsn način do vsčjsga bogastva. Zdaj živi v pokoju s itotisočdolarsko hranilno vlogo, katere se pa komi-sija. ki preiskuje korupcijo v policijskem departments ne upa ali pa ne sme dotakniti In Bunnerja prisiliti, da bi priznal, kako j« prišel do tega premo» ženja. I Je še več drugih aktorjev v tej justični tragediji, v čijih interesu je, da Mooney in Billings ne prideta do pravice. Eden teh Je Jamei Brennan, Flcker-tov asistent v omreževanju, ki bi imel postati njsgov naslednik —okrajni prosecutor—če bi se bil Fiokarl prikopal do gover-nerstva. Kot poslanec je lani v državni zbornici predlagal resolucijo. po kateri naj bi governer Mooney ju in Billingsu črtal do-smrtno kasen ter J ime s tem pritisnil pečst "priznanih moril cev" In "zločincev." Ker pa Mooney odklanja tako svobodo, Js bila Brennsnova rssolucijs položena na polico. Zdaj Mooney ponovno speli rs na svoje prijatelje za nadalj nje prispevke, ki bi omogočil njegovim zaeovdmlkom sestavek zapisnika za rabo pred tvez-nlm vrhovnim sodiščem, če bo priailjen vsetl prisiv. Vsekakor je razvidno, da se bo zadeva Še dolgo vlekla pred sodiščem. Prispevke je pošiljati na Tom Moo-ney Moulders' Defense Commit tee, Box 1478, San Francisco, Csl. Slika kaže velike žamete v «kalif» .Sdm«ctad> Ja. N. ^ * « ^ " Morganovo mnenj* o materah VVashington. — Mednarodti vale bankir X P. nima preveč laskavega mnenja o ed '»i/nj ljudmi, ki živa od rok do ust. Pomanjkanj*» premoga je vedno večja, obenem Je pa začela naraščati draginja kuriva Premog se Je podražil za okrog 26 centov pri toni. Trgovci na drobno se izgovsrjsjo, da po-drsžitev prihajs od premogovnih operatorjev v južnem lili. noisu In indisni, odkoder Chi-eago dobiva kurivo. Illinoiski baroni premoga se ps izgovarjajo na — rudarje, toš, da nočejo delati «b sobotah, dasi Imajo dovoljenje ml prnd sednika rudarslu* unije i^wisa. Vse kaža, ds mislijo premogovni baroni dobro izkoristiti |e-t»*njo izredno hudo zimo za svoj globoki žap. Potre» eamajai itiri meeta v Montani Helena, Mont., 15 f«'br. — Novi potresni sunki kratka trajnosti so zadnji četrtek zamajali štiri montanska mesta v razda Iji 280 milj. Ta maeta »o bila Helena. Buite, Mlssouls in 1,1-vingston Poročilo ne omenjs škode, sodijo pa, da t»* more bili -------- . a Vesti iz Primorja Nove pot ujčevabilce v naših krsjlh Postojna, jamiarja liW8. — talijansko časopiiji z veseljem pozdravlja otvoritev cele vrste' enoraarednio v naših krajih, ki Jih je ustanovila znana družba za poitalljančevanje naših otrok. "Italia redenta". Med drugimi spada med te tudi eitorairadnl-ca v mali vasi nad železniško progo med Kilovčam In Trnovem na Ratečivem brdu. — Vas sama šteje komaj 15 hišnih številk. Od občinskega sedeža, ki je na Premu in kjer je tudi od ns-kdaj popolna dvorazrednica, j« vas oddaljena morda več kot u-ro hoda. Semkaj ao tudi otroci la Katečevega brda hodili v iolo do zadnjega časa, ko je bila v Hp. Jiitenjah otvorjena enoraa-rednica z eno učno močjo. S tem je bila šoloobveznim otrokom zlasti iz Katečevega brda pot v šolo skrajšana ravno za pol ure. No, in z novim letom, kot gleda vsa stvar, ao dobili šolo cslo V vss. Otvoritev te enorsirednice nima nobenega drugega nima ns kot da |M>s|ješl raznarodovanje naših otrok. Vas aama Je p* polnoma odrezana od oatalega sveta In njeni prebivalci ne pridejo v stik skoro z nikomur, še manj pa otroci, ki so seveda po fešlstlčnih načelih potrebni po-sobne vzgoje In noge, Za tako zdravo prebivalstvo kot so Ra-tečevci je to prava šiba božja. Do zdaj se Jim ni bilo treba bati ne ovaduštva, ne kake druge zahrbtnosti; bill so navezani sami nase in so tako tudi najbolj** shajali. Z novo ustanovo v vasi kis j" j>Hk raJšanl* ^ bodo prav ničesar, II koncu naj še prijiomnimo, da Je to že druga ustanova "Italle redente" v premskl občini. Na Premu samem Je že od leta H*27 otroški vrtec za vso fsro, ki že od vssga počel ka težko obremenja prem-sko oličino. Občina šteje okrog \čssi snslfabeti, _. . All ntr la «aro/ili Prasveio sM Mladlsakl list avojams prijsteljs all narodnlku v domovlno? Ts je edlsl dar frajne vrednostl, kl ga ia mal dea»tr Ishko psAljete eve J* rem » domovlno. P108VETA PONPELJEK, 17. FEBRUAPTA Dolina meseca ROMAN Sçlaal JACK LONDON—PaelaveaiJ Vladimir Levstik "Ljubezenska pesem!" jo je prekinil» go«p« Mortimerjeva. "Spominjam nt je. Počakajte malo .. . Dda-da- da-da, da-da-da--stoji — «i ... v prtanju vodomet»; ametisti lahno ékropc ji nedra in lakti In »pet ugajajo v kounji ¿isti. Vrstic« o ametistih niaem nikoli pozabila, ¿«prav ne pomnim, kako je bilo vaši materi i»«" , « "Ime ji je bilo Daisy —" je »čela Saxon. "Ne, Day elle," je popravila irospa Mortimer-jeva, ki Ji je zdaj naglo oživljal spomin. "Oh, nihče je ni tako imenoval." "A podpisovala ne je tako. In kako dalje? "Daisy Wiley Brown." Gospa Mortímerjeva je «topila h knjižni polici in se takoj vrnila z veliko, trezno vezano "To je 'Zgodovina Vrst*," je pojasnila. "Med " drugim »o zbrane v njej tudi vse dobre peHmi, ki no tisti čas izhajale v starih časopisih." Njene oči so zletele po kazalu, nato ho se zdajci uatavile. "Nisem se zmotila. Dayelle Wiley Brown. Vidite. In desetorica njenih pesmi: 'Vikingovo iskanje', 'Dnevi zlata', "Stanovitnost', 'Caballero', 'Grobovi na Little Mea-dowu —" "Tam smo odbili Indijance," ji je Saxon vneto segla v beaedo. "In mati, ki je bila ta-krat le majhno dekletce, je šla in prinesla ranjencem vode. Indijanci niso hoteli streljati nanjo. Vsi ljudje so trdili, da je čudež". Skočila Je Billy ju iz naročja, iztegnila roke po knjigi In vzkliknila: "Oh, pokažite mi jo! Pokažite mi jot To je zame tako novo. In teh pe«mi ne poznam. Ali si jih smem prepisati? Naučila se jih bom na pamet. Pomislite — materine sol" Gospa Mortimer Jeva si je morala zdajci obritati naočnike; pol ure sta z Billyjem molče sedela, med tem ko je Saxon požirala materine vrstice. Nazadnje se je zastrmela v zaprto knjigo, v kateri Je A* držala prst, In vse, kar Je mogla spraviti iz sebe, so bile besede zavzetosti in češčenja, ki jih je spet in spet ponavljala : "In Jaz nisem vedela! Nikoli nisem vedela!" A pamet gospe Mortimerjeve med tem ni počivala. Cez nekaj časa jima je razložila svoj načrt. Verovala Je v znanstveno mlekarstvo prav tako kakor v znanstveno poljedelstvo In njen namen je bil, da takoj, ko poteče zakupna pogodba, uredi na ostalih desetih o-ralih mlekarno z jerseyskimi kravami. Kakor vse, kar je napravila, naj bi bila tudi U mlekarna vzorna; to je pomenilo, da bo potrebovala nove pomoči. Billy in Saxon sta bila za ta posel kakor ustvarjena. Drugo poletje bi ju lahko nastanila v hišici, ki jo je nameravala zgraditi. Dotlej bi se ji gotovo na kak način posrečilo dobiti Billyju delu za zimski čas. Bila mu je porok za to delo in razen tega je poznali« ravno ob koncu cestne železnice majhno hišo, ki bi jo lahko dobila v najem. Pod njenim nadzorstvom bi Billy le od začetka pazil na zgradilo. Tako bi služila denar in se pripravljala na neodvisno farmarsko Življenje, obenem bi Jims pa ostajalo časa, da se ogle-data. A njeno prigovarjanje je bilo zaman. Saxon je nazadnje kmtko in jasno povedala svoje mnenje. "Ne moreva »«• ustaviti kar v prvem kraju, niti če je tak lep in prijazen kakor vaš in tako mičen kakor la dolina. Saj Ae sama ne veva, kaj hočeva. Iti morava dalje in si ogledati vse mogoče kraje in načine življenja, da naj-deva pravega «ase Z odločitvijo se nama nič ne mudi. Rada bi si izbrala kaj ianesljlvega, oh, kar mogoče zanesljivega! In raaan tega . . ." S W'jf "" - - —--------— 1 Perene llerczeg : Olga je stara Pomagaj mi, žalostna boginja jeseni, opevati ono vitko go*|to, o kateri m* je širila govorica, da se ji je posrečilo zadržati zob čaaa, in ki je na en sam «lati večkrat praznovala svoj triintrideseti rojstni dan. Pomolčala je. "Kazen tega nama ravnina ne ugaja posebno. Billy bi rad imel nekaj hribov, kjer se naseliva. Jaz pa tudi." Ko »ta »e jela odpravljati, je gospa Morti-merjeva ponudila Saxon! "Zgodovino Vrst" v dar; a Saxon je zmajala z glavo in vzela Billyju nekaj denarja. "Tu je zapisano, da stane dva dolarja," je rekla. "Ali bi jb hoteli kupiti zame in mi jo spraviti, dokler »e ne naseliva? Potem vam sporočim pa mi jo lahko pošljete." "Oh, Američana!" ju je pokarala gospa M ort i mer jeva in spravila denar. "A to mi morate obljubiti, da boste časih pisali, še preden se odločita." Spremila ju je do ceste. "Vrla mlada človeka sta!" je rekla pri slovesu. "Kako mi je žal, da si ne morem tudi jaz oprtati svežnja in z vama vred kreniti na pot! Čudovita sta — obadva! Ce bi mogla kdaj kaj storiti za vaju, kar sporočita mi. Vama dvema se mora posrečiti in rada bi imela nekaj zasluge pri tem. Pišita mi, kako je n tisto državno zemljo, čeprav vama povem, da nimam dosti vere vanjo. Gotovo bo preveč oddaljena od tržišč." Stisnila je Billyju roko. Saxono je objela in poljubila. "Pogum," jè s tihim, resnobnim glasom rekla mladi ženi na uho. "Zmagali boste. S pravo mislijo ste se odpravili na pot. In prav ste imeli, da niste sprejeli moje ponudbe. A ne pozabite, da vama je to — ali Ae kaj boljšega — zmerom na ponudbo. Tako mlada sta še oba, nikar se ne prenaglita. In vselej, kadar se kje za kaj časa ustavita, sporočita mi, pa vama pošljem poljedelskih poročil in knjig o farmarstvu, kolikor jih bosta hotela. Veliko, veliko sreče!" ČETRTO POGLAVJE , Tisti večer je Billy negibno sedel na robu postelje V njuni sobici v San Joaeju. Njegove oči ho imele zamišljen izraz. "Nu," je dejal nazadnje in globoko zasopel, "samo to rečem, da so na tem svetu vendarle še dobri ljudje. Recimo, gospa Mortimerjeva. To ti je žena pravega kova — prava stara Američanka." "Fina, izobražena dama," je priznala Saxon, "In prav nič je ni sram, da sama dela v gospodarstvu. In kako se ji je obneslo, to, to." "Na dvajsetih oralih — ne, na desetih! In je plačala zemljo in v»e zboljšave in prehra-nila sebe, štiri delavce, âvedinjo in njeno hčer pa še svojega nečaka. Tega ne razumem. Deset oralov! Ko nI moj oče nikoli govoril o manj kakor «to šestdesetih oralih. Celo tvoj brat Tom govori še vedno o četrtinah. — In vendar je samo ženska. Dobro je, da sva jo srečala." "Ce to ni bila prigoda!" je vzkliknila Saxon. "Vidiš, tako je, ako človek potuje. Nikoli ne veš, kaj se utegne pripetiti. Kar v naročje nama je padlo, ko sva bila že vsa trudna in sva ravno začela ugibati, kako daleč je neki še do San Joseja. Prav nič se nisva nadejala. In ona naju ni sprejela tako, kakor da se klativa tja v en dan. Pa njena hUU, kako je lepa in snažna! Z golih tal bi lahko jedel. Se v sanjah ne bi bila millila, da utegne biti na svetu kaj tako milega in ljubeznivega, kakor je no« tranjoat te hiše." "Da, povsod Je tako dobro dišalo," je pritrdil Billy. "Vidiš! To je tisto, kar v ženski prilogi imenujejo ozračje. Prej nisem vedela, kaj mislijo s tem. Ta hiša ima tako lepo, sveže ozračje —" r "Kakor so tvoje zale spodnjice," je dejal Billy. (Dalle prihoda*«.t njeni sloviti, nekoč od~pesnikov opevovani lasje čisto osiveli. Sivi lasje so dajali njenemu obrazu poseben, tuj izraz. Zdaj je tudi videla, kar bi sicer bi a lahko videla že prej, pa ni bila hotela, da se kopičijo okoli oči in ust stotine drobčkanih, komaj vidnih gubic, podobnih nitim svilene tkanine . . . Zdajci Jo je Frederfc Boutet: Končno sama In Laroche j« pripomnil zelo reeno: — Morda sem grešil, toda ljudje so me tudi 'hudo obrekovali. Sicer aem pa eklenil izpremeni-ti svoje življenje, poboljšati «e. zgrabila kruta radovednost, ta- ah vodi ta pot k tebi? ka radovednost, ki je nekoč ne- vlekel ga je naprej, k?ga muhastega cesarja dove- _ No> to je pa <>d sile, — dla do tega, da je živ legel v kr- j€ p^vn Vatier sam pri sebi. sto, ker bi bil rad videl lasten po- __ KaJ- nij gt0rkmw Kaj naj «to-greb. Olga je zaklenila sobna rfm? Kaj ^^ Matilda, ko ga vrata in tudi začela pripravljati L^da? svoj pogreb: oblekla se je ta- Kar mu je šinila v glavo «re6-ko, kakor se oblačijo stare žene. na misejt izoblikovala se je, za- Najprej si je sprala z obraza ¿arela. puder in si počesala lase gladko Tod^ gftj mi g& nebo 8amo p^ nazaj. Potem si je nadela brez rabe steznika staro, nemoderno obleko in na glavo si je naposled poveznila avbo z baržunastimi šilja, je pomislil Vatier. Matildaj ga pozdravi kakor psa ... in kot ga poznam, ostane kljub temu pri na«. Potem bo pa etresala vso I trakovi. Ko je zdaj «topila pred jezo ^ ft jaz bom imel mir —F«d«r«ud P,cwr» Soproga predsednika Roosevelta v dvorani federalne sUu»| vanjake uprave, v kateri je razstava hišne opreme. ogledalo, je zamrl večni zasme-šek na njenih uatnicah in v o-čeh so se ji zasvetile solze ... O, maškarada se ji je predobro posrečila ! ■Ml Ali je mogoče, da po«tane iz slavljene lepote tako brez vsake ga prehoda stara žena? ^ Olga je sedla na stol, gubaste I trjma. p^šTj«" korakel"Hek-1 SSUto^judiJiT^Z vračaj^o""^ roke so ji padi« na kolena in z|tor Uroc^e gti je pregovoril, daLrozo je Vatier včasih pomislil: pred njo. Končno je pa to njen bratranec. — A draga Matilda kako ae _ _ počuti? - je nadaljeval Hektor I g ozna, radost iivljenja. Njego-Laroche. Imenitna žena, veselim L£ vilft je bila raj 2ena ni bna «e, da Jo bom zopet videL prijazna z nJim, ne, tega ni zna- Vatieru je kar «rce po«kočilo la pač ga j€ ^ puetila pri mi-pri miali na to kako «i bo«ta «ko- ru Napram bratrancu, ki si ni čila v lase njegova žena in bra- L*! okvariti dobre volje, je bila bridkostjo v srcu pomislila na minila leta. Njeno življenje je bila ena sama pomlad, pomlad, ki jo je umetno podaljšala. Zdaj pa «ta zavila spotoma v bližnjo ka- ««vihar se pripravlja in gotovo varno na aperitif. Potem «ta pa bd kmalu prihrumel." prispela do vile "Končno sama." Nekega dne proti koncu avgu-, « : i ^ ^ v. ^ ~ Krasen, prijaaen dom, — gta je šel ob treh popoldne lovit ko ji je ledeni dih bližajoče se je «fcj.i bratranec, ko «ta vato- ribe; ko je prišel do vode, je opa-zime pihal v obraz, je zahtevala | pila. ^ da jeJ ^^ doma vabo Vr_ Goapa Vatierova je kar otrpni- nn 8e je, stopil skozi zadnja vrat-la od groze in gneva, videč «vo- ca na Vrt in zavil proti vili. Imel jega moža v Larochevi družbi. je platnene čevlje in njegovi ko- — Dober dan, sestrična, je po- raki ge niso slišali. Prišel je v zdravil in jo objel bližino oken pritličnega salona. — Gospod ... je zajecljala «r- Oknice ao bile priprte. Zaslišal dito. je pogovor in ves presenečen je — Kakor sem ie pojasnil dra- obstal, gemu Alexu, prihajam za nekaj L Hektor, dragi Hektor, dni, je »pregovoril gost brez vsa- je slišal glas svoje žene, gruleč ke zadrege. — Ah, kako me ve- glas, kakršnega še nikoli ni sli-seli, da aem zopet enkrat pri «o- šal, — le zakaj vaa niaem že rodnikih ... Draga «e«trična, ve- Prej poznala ? Zakaj nisem prej dno lepša ste . . . Toda povejte, »poznala sreče, ki jo uživam zdaj draga prijatelja, ali vama res v vaAem naročju? Ah, šele teden ne bom v napotje? Lahko bi šel dni imata besedi ljubezen in na stanovat v krčmo . . . Toda ta-1 slada zame svoj pcmen. koj tega niaem hotel storiti, ker __ Matilda, angelček, do smrti aem ae bal, da bi napravilo to te bom oboževal, — je šepetal slab vtia . . . ljudje bi zvedeli, stra«tno Larochev glas. da aem vajin sorodnik ... in tako Sledil je molk, samo cmakanje sem v skrbeh za vaj-u, za vajin poljubov ae je slišalo. V divji je* dober glaa . . . Bila je nekakšna zi, ves iz sebe od ljuboaumno- steznike in nosijo mladostne klo-1 grožnja v njegovem glasu. Vati- sti je stisnil Vatier pesti in ae bučke, pod katerimi se smehlja- erova sta razumela, da bo širil pripravil planiti v salon . .-. To-jo gubasti obrazi. Brezzobni 0 njima najgrše izmišljotine, če da ta plamenček je v njem ta-samci, ki v družbi z mlečnozob-1 ga ne sprejmeta. Izsiljevanje se koj zopet ugasnil . . . Izgubil se je posrečilo. je ... Saj je vendar hotel imeti — Grem naročit obed, — je | mir, svobodo . . . Oboje zdaj dejala goapa Vatierova s srditim glasom. Namignila je možu, naj stopi za njo. — Kaj ai znorel, da si privedel od uaode preskočeno poletje in jesen. Saj njeno življenje ni bi lo Življenje, nego le kakor pri prava za pravo življenje. Spom nila ae je, da je zmerom upala na nekaj, zmerom čakala nečeaa. Kaj je čakala, čeato sama ni vedela. Morda tiato bajno arečo, ki je bila «anjala o njej že v dekliškem zavodu in ki se ji ni odrekla celo ob strani hladnega in ravnodušnega soproga. Ali pa ae Je rea poatarala, ne preklicno poetarala? Morda je vse le kruta Šala, proti kateri je treba le protestirati ali ae tudi obupno boriti? Zdaj je tudi ra zumela, zakaj ae, kar ae tiče staroati, tudi drugim ljudem godi tako kakor njej, da namreč nočejo opaziti* starosti. Koketne žene in atara dekleta, ki avoja uvela telesa vpregajo v ma. Kaj ga briga vse drugo! | Hotel je na v«ak način obdr oboje . . . Previdnih tihih ko kov, da bi ga ne slišala, *e je < plazil ob zidu in odšel z vrti, I ne da bi «e «pomnil na vabo. Spregledal ga Je "S Čim smem gospodu post či ?" vpraša natakar. "Oh, veate, ne bom mnogo jej del," zategne go«t. "Nekaj lahkega bi vzel, veste zaradi sv je bolezni." "O, razumem," pritrdi nat in ae pomembno naam-ehne. "Kij hočete: dane8 je povsod trda a denar!" KNJIGE S. N. P. J. nimi mladeniči v plesnih dvoranah do amrti mučijo avoja atara telesa. Kako smešni so vsi ti ljudje. A kar je najstrašnejše: vsak posameznik zasmehuje o- ____________________ stale, a nobeden ne misli na to, I za njo. ~ " ' I Pri Proaveti oziroma Književ da tudi njega zasmehujejo ... — Kaj ai znorel, da si privedel ni Matici SNPJ imamo na rokah Nekaj neprijetnik spominov tega postopača? — ga je nahru- ** dobrih knJ'ifi: in če kate" na zadnji predpust ji je šinili* lila, ko so se zaprla vrata «a nji- ro"«»*očiti. sedaj je čas skozi spomin. Tisti vetrnjaiki I ma. 'zat0- NIKAR BITI SIŽIJI . NEPKMYROSTI . Trinerjevo Grenko Via vas rail tap "Zahvaliti se Vsm moram za M nerjevo grenko vino. Skoti let« sem trpel radi neprebavnoiti — k» koli sem poviti je ustvarilo plia mojem želodcu. Pred tremi te« sem opazil val oglas, kupil stcklat co in od prve čajne ilitke, ki tem p poviil je moja želodčna sitnost p» šla. Bilo je kot oprostite, kazni» cu. Moja ¿reva sedaj delujejo reda kot ura in sedaj jem s slastjo. V« zvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebavno4 slabega apetita, zsprtnice, plin«', glavobola, nervoznosti, nemir spanja, prevelike utrujenosti, kupile si Trinerjevo grenko vino; jemljili ga redno po eno čajno šličko p« obedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WIWE Joseph Triner Compsny, Chiea«e II stil rasti mogočno brado. Njeni nekdanji častilci, tisti suhljati uradniki okrožni* uprave in zlikani |x>d|M>ročniki, so |>osta!i počasi deMi veliki Župani in za-dirčni komandanti ali pa celo če-nuTni upokojenci. Kadar so stari goMfiodje videli Olgo na cesti, so se zmerom začudeni in obenem oearnni obračali za njo. » "Nad to gospo čas nima obla-Pnmera. ki jo neumni piiacilati! de zmerom se lahko kosa « zgodb tako pogosto rabijo, po ,v«#m mladim «vetom kateri naj bi bilo življenje po- Mladi gospodje pa so smehlja-dolino goreči sveči, vid-1 j* M" menili: "Tale ženska Je mo-ijo gineči od minut* do minute. J r*,w • • tli dobra, marveč je tivljenje |s».! N) ne obleke so bile zmerom d oboo obrezanemu koščku zemlje, ki ga valovi leta in leta po časi in trajno izpodkopavajo in nekega dne nenadno, morda le zavoljo lahneka koraka pasoče *«■ koze, zgrmi v globočino. Oiga Je bila že davno um«*/e-na. ko so jo * trgovinah «e zmerom klicali za gospodično. Njeni znanci je niso imenovali drugače, kakor malo gos|x>. Pozn je Ji j« v*# mesto reklo "leva iro-apa", potem "zanimiva gospa ' m riftUtdtijv "ar zmerom le|m gospa' . NevoS« lji\ci pa po talne kdaj govorili o njej, da je ko k«tk« Jijei. mo2 Ji osi v I in si je pu» i mi najnovejši modi, njena hoja elastična, skoro poskočna, njena postava vitka in njene oči so s« (KigiMto skoro bliskale od \edre volje. "Polkovnik, za božje ime, ne izdajte me, kako dolgo ar te poznava!" "Priznajte vendar enkrat, lepa n■»»pa. koliko let prav z« prav štejete." "Preveč zahtevate od mene. gospo.!! .Morali hi te vedeti, da fena fcteje samo toliko let. koli« kor jih ume videti stara." Pri luči jr bila gospa Olga. /lasti če je bila dekoltlrana, še /ttiernm zares'kraljevska lepota. Njene rame In roke so bile polne in čiste ko marmor in na licih «ta se ji igrali poredni jamici. Tudi podnevi ni bila videti starejša od trideset let, če si jo gledal iz daljave dvajsetih korakov. Hamo v neposredni bližini si opazil okrog jamic gubfo s Nekega solnčnega popoldneva s« je ¿godilo, da je Olga prav nad čelom odkrila tri prste debel snežnobel pramen las. Nenadno je Začutila vb«hI v bližini srca. Ura budilka na nočni omarici pa je mirno, z zahrbtno rav-nodušnoetjo tiktakala dalje. Kako se more* na mah postarati? Pred leti, ko Je bila lepa goapa še mlada, je na*l* med čeaa-njem večkrat po kakšen bel laa j mini črnimi prameni in se je s njim tedaj v šali rada pobahala. Poaneje. ko so se beli lasje vedno bolj množili, je začutila Olga upravičenost,-* poj»tayiti se tej | muhavosti prirode po robu t barvo za lase. ki ji Je kaj rada (krldajala epiteton nedolžnosti. (M tistega čaaa do prtd kakšnimi tremi tedni, ko je morala zaradi lahllr olmlelosti V posteljo, je barvo za lase tudi redno rabila. Ko je zdaj zapustila posteljo in ai pred ogledalom uravnavala lase, J« i groao opazila, da so mladi ljudje, ki so se v druibi "še zmerom lepe gospe" tako neprisiljeno obnašali, ker so vedeli, da bo z njimi prijazneje ravnala kakor druge mlade ženske. Kako jih je le mogla prenašati, ona. ki je bila sicer zmerom tako ponosna? Zato, da bi bila videti mlada. In Zakaj je hotela obdržati videt mladosti? Da bi lahko prenašala tiste mlade ljudi. Na vrata je nekdo potrkal. Bil je njen mož. Olga je odprla. Starec je čisto presenečen pogledal svojo ženo. Vkiel je, da se je z njo zgodila neka velika izpre-memba, a vedel ni kaj. Napoaled se je z rokami oklenil Čistega o-braza lepe matrone in dejal zadovoljen: Kako lepa si danes, stara!" Olga se je tiho nasmehnila In (spregovorila z vlažnimi očmi: "Odslej bom zmerom tako lepa." Prevedel J. M. To ni moja krivda, — je od- n"Ut,'s R*turn...........«00 Ce ae nepiameni ženijo I)va prijatelja se srečata na cesti. •Nu. si *e že o*enil?" "&e ne. Kako pa sploh prideš na tako m i sel T" "Saj si se nekam resno smuka! okoli Brede, ne T "Sem? A glej: tisti večer, ko aem jo hotel zasnubiti, mi jame pripovedovati« kako rada ima Prešerna in nekega Gregorčiča, in a« nekega akladatelja Wag-nerja se je tudi vsa ogrevala. Kaj *em hotel: molčal sem! Ali naj ji mar raakrivam svoje srce. če ima že kar tri ljuhčke?r AH ale naročeni mi dnevnik ■Proaveto'? Podpirajte svoj |Ut* govoril Vatier akromno. — Sre čal aem ga na trgu . . . Sicer je pa tvoj bratranec. Med obedom in vse popoldne, med večerjo in po nji Hektor Laroche ni nehal govoriti. Pripovedoval je ¿ivo in z zanosom, zavito v svoj prid o vseh pustolovščinah svojega življenja; a teh pestrih pustolovščin je bilo mno- Goapa Vatierova je poslušala z zaničljivim molkom. Vatier ae je dokaj dobro zabaval. Odkar se je bil preselil z ženo v vilo, je bil to najmirnejšl dan, kar jih je bil tu preživel. Vendar se je pa nekoliko bal. kaj bo ponoči. Toda zgodilo se ni nič hudega. Zavita v tragičen molk je legla žena k počitku. Drugega in tretjega dne ae je z bratrancem večkrat hudo sprla. Toda Laroche je vzel za lo vsa namigavanja in vae zbadljivke. Znal je hitro in duhovito odgovarjati in Vatierova je enkrat ali dvakrat komag zdržala ameh. Sicer se je pa hotela kljub vsemu pokazati kot vzorna gospodinja in družabno uglajena žena Ni hotela povsem zanema rit ¡»dolino* t i do gosta, čeprav se je bil sam povabil. Bratrančeva navzočnost je zajezila običajne domače prepire in Vatier je bil tega telo vesel. Zdaj je mogel končno uživati malo miru. po katerem je tako hrepenel. Nekega dne. ko sta bi la sama s (lektorjem Larochem. mu je dejal ves srečen, naj ostane pri njih dokler hoče. Tako sta minila dva ali trije tedni. Vatier si je Čestital k prijetnemu položaju. Končno je Ameriški Slovenci, stane.......S.00 Slovensko-Angleška Slovnica ... 2.00 Zajedale! ..................... 1.75 Zakon Biogenesije ............ 1.50 Pater Malaventura v kabaretu.. 1.50 Jiaiaiie Higgins .............. 1.00 Hrbtenica, igra ................25 Med brati, igra.................lo Ileaar in naročilo potljite na naslov: PROSVETA 2657 S. Lawndale Avenue, Chicago, 1IL r SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTAI izdaja tvoje publikacije h posebno list Proaveta za kor* ter potrebfto agitacijo svaji društev in članstva in za prof* gando svojih Idaj. Nikakor ne ta propagando drugih I pornlh organitaclj- Vsak« ganizacija ima običajno glasilo. Torej afitatorični d* In naznanila dragih po&** organizacij In njih društev ae ne pošiljajo llatniPr«*^ Agitirajte za Prosveto! TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VIA tiskarsko obrt spadajoča dej» ¿¿Hi* Tiska vabila za veselic« in «hoda, vititnice. knjige, koledarje, letak« itd. ? alovtntktm, ki»-— slovaškem, češkem, nemškem, angleškso Jeziku lo ¿mí» VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANS!* S.N.PJ., DA TISKOVINE NABOCA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanlla daje vodstvo tiakarae Cese tmerae, unijsko dalo PUils po later matije aa S.N.P.J. PRINTERY 2657 S9 SO. LAWNDALE AVENU! Telefon Rochwell 4WH CHICAGO. ILL. lasi sa doto aa ftaüe «adl vae ae