St. 241 umu mam nami (mu turna« ii ww v torak 13. oktobra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Izhaja, izvzcmftt pond«H^?vi 'Asiikega »t. 20. L nabite pisma s« na sprejejins, -Prof. F. Peric. Itfi znaša za meseo L Za inozemstvo me®«čn«^ii utrai. Uradniihr pol?' wt«ion uTcu^utvt ta npr v m t-31. DINOST Posamezne Stavilke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi se računajo * ftirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasa denarnih zavodov ■m po L 2.— Mali oglasi po 30 cent. beaeda, najmanj p* L ČL—. Ogtaai naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulW« it, Frančiška AsiSkega Štev. 20. L nad. — Telefon uredoiitva in qprav« 11-57. Politika in poležal čeSklh Nemcev Večina čehoslovaških listov se spominja jte dni triletnice obstanka se da nje vlade. V dejstvu, da se je sedanja vlada vzdržala^ Idoćim so se menjali novi parlamenti, vidijo listi zadosten dokaz, da je sodelovanje petero koaliranih čehoslovaških strank do-k-edlo do konsolidacije razmer. Koalicijska vlada se ni ustanovila kot slučajna grupacija, ker je imela svoj točno določen program ki ga je vsa tri leta točno izvajala. ,Viiek racijonalne politike sedanje vlade je vsekako letošnji aktivni proračun. Listi izražajo uverjenje, da bodo prihodnje volitve pokazale, kako čehoslovaški narod ceni idejo narodne koncentracije in pomen skupnega dela. Debate v zbornici o proračunu za leto 1926. so se udeleževali večinoma poslanci opozicije, dočim je koalicija določila omejeno število generalnih govornikov. Znamenit je bil govor generalnega poročevalca o proračunu, dr.a Srdjinka. Bil je to notranjepolitičen dogodek. Dr. Srdjinko je izjavil, da je treba enkrat jasno povedati in ugotoviti, zakaj da niso bili nemški državljani zastopani v vrstah revolucijonarne narodne skupščine. Tretjega dne po prevratu je bil v prostorih revolucionarnega Narodnega odbora na oficijelni seji navzočen tudi voditelj nemških strank dr. Lodgmann, ki je bil povabljen na sodelovanje. Dr. Lodgmann je zahteval časa za razmišljanje, rezultat njegovih posvetovanj pa je bilo priobčilo, da Nemci ne bodo in da ne morejo sodelovati s Čehi in Slovaki v revolucionarnem Narodnem odboru. Posledice Lodgmannove izjave so se pokazale takoj. Ustanovila se je nemška vlada za takemnenovani «Su-detendeutschland*. ustanovila se je tudi nemška vojska. Čehoslovfcška ponudba miru je bila s tem odklonjena. Nemci so delovali proti državi, sedaj pa očitajo, da je revolucijonarna narodna skupščina, v katero so bili povabljeni, 16 mesecev delovala brez njih. Nemci so bili izključeni iz vlade, ker niso hoteli s Čehi in Slovaki sodelovati. Igrali so na drugo karto in so izgubili igro. Tudi sedaj se nemška opozicija izčrplja z brezciljno borbo, ne more se pa sporazumeti za opredeljeni program. Zato so pogajanja z njimi nemožna. Čehoslovaška politika je dobro poznala pogreške, ki jih je delala Avstrija. Zato jih ne bo ponavljaia. Čehoslovaške stranke ne bodo postopale proti Nemcem tako, kakor bi Nemci postopali proti Slovanom, če bi se bila vojna zaključila z nemško zmago. Tiče se to pred vsem nemške pro-svete. Čehoslovaška vlada stoji na načelu, da šel a ne sme biti sredstvo za raznarodovanje: da češko dete mora priti v češko šolo, kakor nemško dete v nemško!! Kar se tiče očitanja, da poslanska skupščina zapostavlja opozicijo, je potrebno naglasiti, da vsaka opozicija ima tako veljavo, kakor jo zaslužuje. Le želeti se more, da se nemška opozicija organizira, sp< >oolni ter si določi pozitiven program. Cim bo imela tak program, po katerem bodo postopati v narodni skupščini, bodo mogli zasesti tudi irinfsirske portfelje. Srdjinkov govor, ki ga je koalicija sprejela z velikim navdušenjem, je napravil na vse prisotne globok vtis, pod katerim so na večer glasovali o proračunu v prvem čitanju. Za so glasovale vse koalicijske stranke, proti pa združena opozicija* iz-vzemši slovaško ljudsko stranko, ki se je vzdržala glasovanja. Tudi za nas Slovane v Julijski Krajini so razkritja in izjave zastopnika vladnih strank v čehoslovaški narodni skupščini posebno pomebna, ker pomenijo važen aktivum v borbi za zboljšanje njih narodnega in političnega položaja. Ugotovitve in izjave dr.a Srdjinka so temeljita lekcija vsem tistim, ki menijo, da so dovolj zavrnili našo narodno ali kulturno zahtevo s tem. da nas s hlinjenim ogorčenjem opozarjajo, kako grdo, krivično in nespravljivo da. postopajo Čehi proti nemški manjšini!! Sedaj imajo odgovor na to hinavstvo od kompetentne strani, ki ugotavlja, kako so Čehi že takoj po prevratu ponudili Nemcem oljkovo vejico miru, kako so jih vabili na sodelovanje in kako jim zopet prihajajo s ponudbo sprave, jim odpirajo pot do ministrskih perfeljev, do sodelovanja tudi na vladni oblasti. Nočejo posnemati pogrešk A vstrije, nočejo vračati zlo za zlo. Z ozi-rom na manjšinsko politiko, ki se izvaja proti naši narodni manjšini, pa je za nas najpomembnejša izjava, da šola ne Sme biti sredstvo za raznarodovanje^ da nemški ?trok spada v nemško šolo, da je torej Nemcem na Češkem zagotovljena popolna svoboda na polju kulturnega snovanja! Ze čujemo zopet tisti znani izgovor, da je čehoslovaška država v mirovnih pogodbah lormalno sprejela obveznosti napram svojim narodnan manjšinam, Italija pa ne. Ker pa se ti dejstvi vedno ponavljata tako, da se v njima malone izčrplja utemeljevanje postopanja proti naši in nemški narodni manjšini, odgovarjam^ tudi mi zopet s svojim, vedno ponavljanim sklicevanjem na dejstvi, da Italija sicer res ni formalno sprejela nikake tozadevne ob-verge, da pa so to nje predstavniki na mf-revni konferenci odklanjali s slovesnim sklicevanjem na svobodoljubne tradicije Italije ia nje liberalne zakone, ki da že ugotavljajo narodnim roanj'štnam popolne svobc», popolnost v poudarjanju in v melodičnih efektih ter gotove finese v izražanju in gotove delikatese v zlitju glasov globoko izobrazbo pevcev ter stro go disciplino njihove šote. Mojstra Smo-deka. ki' je vodil koncert, je občinstvo z velikanskim navdušenjem pozdravljalo: Konferenca nasledstvenUi držav RIM, 12. Dne 3. novembra se sestane v Rimu konferenca našle de t v eni h držav za ureditev predvojnih dolgov. fraftio poHu Mit v Beograda Prihajanj* — Pafić odšel iz Moste Carta BEOGRAD, 12. (Izv.) Z današnjim dnem se je pričeta normalno politično življenje. Vjopoldne se je vršila seja finančnega odbora. Odbor js razpravljal o važnih zadevah. Seje bodo trajale do četrtka Ker se otvori zasedanje Narodne skupščine ta teden, je dospelo v Beograd večje število poatancenr. Ministrski predsednik Pašić pride glasom vladnih vesti v Beograd v četrtek aH v petek. Bo njegovem pjo-vratlcu je pričakovati važnih političnih sprememb in razčiičenja položaja. Nekatere vesti pravijo, da se je Pašič že odpeljal iz Monte Carla in da se povrne v Beograd 14. t. m. Kralj Aleksander zbolel Zasedanje narodne skupščine bo odgođeno? BEOGRAD, 12. (Irv.K Iz Topole je dospela vest, da je kralj obolel na Spanaki bolezni. Zaradi tega bo Narodna skupščina, ki bi se imela otvoriti s prestolnim nagovorom, najbrž odgodena. Zdravnik dr. Cohen je nasvet o val kralju, da ostane par dni v postelji in da oe zapusti sobe vsaj 12 dni. Manifestacije za Roroike Slovence Petletnica koroškega plebiscita — Resolucija radi gibanja sa spojftev Avstrije z Nemčijo LJUBLJANA, 12. (Izv.) Včeraj so se vršile v vseh večjih krajih Slovenije velike manifestacije za koroške Slovence. V Ljubljani se je vršilo veliko manifesta-cifsko zborovanje na Kongresnem trgu. O tvoril ga je predsednik Jugosiovenske Prostori lože na trgu del Gesti opustošeni RIM, 12. Sinoči je nekoliko skupin fašistov poškodovalo prostore prostozidarske lože na trgu del Gesu. Izvršenih je i Matice prof. Janko Pretnar. Nastopilo je bilo več aretacij. Aretiranci so bili odve-lveč govornikov, ki so ostro kritizirali oo-aeni v zapore ter zatoženi sodišču. ----4 1----* * - — RIM, 12. Tiskovni urad fašistovske stranke poroča: «Radi sinočnjih incidentov je glavni tajnik fašistovske stranke odstavil od službe tajnika rimskega fašja, kom. j — 0- -----t - ^— — -v »» Wlj pu • stopanje koroške deiehie vlade s Slovenci onstran Karavank. sklicujemo na dejstvo« da so se taks obljube in zagotovila ponovila v parlamentu od strani zakonitih in odgovornih predstavnikov države in tudi v prestoinem govoru. Z ozirom na povod, na mesto in na namen, v katerega 90 bila podana ta zagotovila moremo reči z vso pravico, da pomenijo moralno obveznost tolike sile, da popolnoma razveljavlja novi Izgovor« češ da nastopa sedaj drugačna in nova Italija, ki so ji na čelu novi državniki, ki da drugače in boljše razumejo nje potrebe in kbristi in da jih zato obljube prejšnjih vlad ne vežejo. j Zborovale! so enodušno odobrili nastopno resolucijo: Vznemirjeni radi gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji prostmo „vlado, da posveti nafveSJo pažnjo temu .vprašanju. Pomakmtev nemške meje na Karavanke bi ogrožala ne Is Jugoslavijo, ampak celokupno Evropo. V slučaju spojitve Avstrije z Nemčijo mora slovenski det Koroške pripasti Jugoslaviji. BEOGRAD, 12. (isv.) Vsi dsasiajt beograjski lftsti prinašajo poroČlo o dobro uspslsm demokratskem shodu v Viokovcib, kjer js nastopil kot glavni govornik Svstoosr Fribičsrić. Kakor piis -Pravda*, se js demokratskega zborovanja v Vinkovsih udslsžflo nad 10 tisoč ljudi Sntak za krojio zvezo z DuMlono BEOGRAD, 12. Predstavniki sušaške in delegati zagrebške trgovske komore so Opozorili jngosL vlado na prometni tarifarni problem Sušaka ter predložili med drugim zahtevo, da se vozarina na Sušak, sušasko pristanišče, ter iz Sušaka v vseh relacijah ter za vse normalne in izvzetne izvozne tarife izenači z vozarinskimi postavkami, ki veljajo pa tarifi za luko Šibenik. Memorandum zahteva nadalje, da naj se vsa pristanišča na Sušaku popravijo na državne stroške, da naj država za povečanje kapacitete Sušaka ukrene potrebno regulacijo .kolodvora in pristanišča, da bi mogel Sušak uspešno konkurirati Reki. Končno se izraža prošnja, da naj se zgradi železniška zveza s Kočevjem, da bi se iz Slovenije t Zbor JugosL muslimanske organizacije SARAJEVO, 12. V Foči je imela JugosL muslimanska organizacija včeraj velik tzbor, ki se ga je udeležilo prekoi 100 delegatov stranke. Glavni govor je imel voditelj stranke dr. Spaho. ki je ostro napadal imansko naredbo, ki jo je izdalo ministrstvo ver. V svojem govoru je dalje napadal Stjepana Radića. Na zborovanju je imel daljša izvajanja tudi dr. Behmen. pritegnil promet od Trsta na Sušak. Deputacija je posetila ministre Krajača, Ninčića, Radojevića in dir. Rybara. Potres v Hercegovini MOSTAR, 12. Včeraj so občutili po vsej Hercegovini precej močan potres, ki pa m napravil nikake škode. usoden potek locornske konference Italija podpiše varnostni pakt — Besedilo varnostnega pakta LOCARNO, 11. Tekom včerajšnjega dneva, ko konferenca ni imela nobene seje, se je vršila cela vrsta razgovorov. Cham-berlain in Luther sta se razgovarjala cele tri ure. Nemci smatrajo dr. Luthrov poset jpri Chamberlainu samo za formalen, kakor poset Brianda pri dr. Stresemannu, ki je trajal poldrugo uro. Tudi načelnik italijanske delegacije Scialoja se je razgovarjal z nemškimi delegati. Nadalje se je vršil razgovor med Vanderveldom in Schuber-tom. dr. Benešem in Vanderveldom. Poljski zunanji minister Skrzynski se je posvetoval z vsemi zavezniškimi ministri. Poljska delegacija še ni stopila v stik z nemško. Čehoslovaška delegacija jo je pri tem prehitela, ker se je dr. Beneš srečal z dr. Stre-semannom, ko je ta prihajal od razgovora z Briandom in je potem z njim obedoval Vsebina vseh teh razgovorov ni znana. Agence Havas poroča: Konferenca je sprejela besedilo načrta v celoti; le odločitev glede členov o jamstvih za vzhodne razsocHščne pogodbe in za vstop Nemčije v Društvo narodov si je pridržala, ker oba člena še nista popolnoma pojasnjena. Med obema tezama pa .se opaža že precejšnje zbližanje. Izgleda, da so glavne zapreke že odstranjene. Sedaj se iščejo formule, ki bodo varovale jugosl. interese ter zadovoljile javno mnenje Nemčije. Francoska in nemška delegacija se bosta popoldne skur šali sporazumeti. Scialoja je izjavil, da meni Italija, da se more sedaj pridružiti načrtu pakta. Ta izjava pomenja novo etapo v uspehu pdgajanj. Uvod pakta bo imel toarej natančno sledeče besedilo: «Nemčija, Belgija, Francija, Italija m Velika Britanija ugotavljajo uki-njenje belgijske nevtralnosti, poudarjajo potrebo, da se vzdrži teritorijalni status quo v coni, ki je bila torišče ljutili sporov v Evropi, ter gledajo na to, da zajamčijo varnost podpisanih narodov z dodatnimi jamstvi v okviru pogodbe in Društva na rodov, ter sklenejo podpisati nastopno pogodb o.» Poljski in čehoslovaški zastopniki se bodo najbrže v torek udeležili posvetovanj. Upajo, da se bo konferenca končala prihodnji teden. __ Trockij poslanik v Parizu? MOSKVA. 12. V moskovskih oficijelnih krogih se potrjuje vest, da bo Trocki v kratkem imenovan za sovjetskega poslanika v Parizu. Ustanovitev poljsko - sovjetske trgovske zbornice VARŠAVA. 12. Danes so se sestali zastopniki poljskih bank. industrijskih in trgovskih zavodov in delegati sovjetske trgovske misije v Varšavi v svrho ustano vitve poljsko-sovjetske trgovske zbornice. Orkan na ameriški obali 20 mrtvih in več ranjenih LONDON, 12. «Central News» poroča iz New-Yorka, da je divjal na vzhodni obali orkan. Vihar, ki je dosegel okolu 72 milj na uro, je dvignil visoko v zrak pet otseb in jih nato s tako silo vrgel ob tla, da so obležale mrtve. Iz več krajev prihajajo poročila o človeških Žrtvah in <0 škodi, povzročeni po nevihti. Včeraj je bi! v New-Yorku tako mrzel dan. kakršnega ne pomnijo že več let. V več okrajih je zapadel sneg in temperatura je dosegla nekoliko stopenj pod ničlo. _ Italijanščina obvezen predmet na šolah v Uruguajjn MONTEVIDES, 12. Poslanska zbornica je sprejela zakonski načrt, ki »raja. italijanščino kot obvezen predmet na srednje Sole. Komunistična stavka v Parizu M m obnesle Spor med komunisti in reformisti — Vojaštvo zasedlo javne naprave PARIZ, i-2. V soboto kx včeraj so pariški prometni delavci pričeli stavko, ki naj bi tvorila uvod k splošni protestni stavki proti vojnim operacijam v Maroku in v Siriji. Ta delna stavka, katere se je udeležilo le 20 odstotkov prometnih nastavljencev, se ni obnesla, kajti promet se je vršil normalno. Med komunističnimi voditelji je zavladal velik odpor proti vodstvu reformistične delavske zveze, ki je izdala na svoje pristaše proglas, naj se ne udeležijo stavkovnega gibanja. s Kakor pravi «Liberte»f je stavkovni odbor izdal na komunistične delavce tajno okrožnico, ki pravi: 1. Nihče izmed sodru-gov ne sme hraniti na svojem stanovanju tajne dokumente in naslove; oddati jih mora zaupnim oseBam, ki se ne udeležujejo revolucijonarnega gibanja. 2. Pošte, brzo1-java in telefona se smejo komunistični pristaši posluževati le v skrajno nujnih slučajih. 3. Nihče ne sme pripovedovati svojim prijateljem ali starišem o poteku in o svrhi stavke. 4.) Ko odhajajo pristaši na sestanke, naj pazijo, da jih nihče ne zasleduje. Z druge strani pa je osrednje komunistično glasilo «Humanite» objavilo včeraj ta-le razglas: «V slučaju težkih incidentov se mora takoj obvestiti odbor za mednarodno rdečo pomoč. V slučaju aretacije morajo pristaši zahtevati kot odvetnika sedruga Sarotte-a». Vlada je mnenja, da ta stavka ne bo izzvala resnejših incidentov in da železni: ki. poštni in občinski obrati ne bodo trpeli škode. Poučeni krogi predvidevajo, da bodo stopili v stavkovno gibanje deloma tudi stavbinski in kovinarski delavci. V svrho vzdrževanja reda je vlada izdala oblastim posebna navodila. Oni, ki bi skušal motiti normalen potek prometa, bo takoj aretiran in oddan sodni oblasti. Občinske naprave: elektrarne, vodovode in plin stražijo vojaški oddelki že od pretekle sobote. Ravnotako se nahajajo pod strogim nadzorstvom pošta, brzojav in telefon. Preiskave v uredništvu lista «L'Humanii& > PARIZ. 12. Danes predpoldne je policija preiskala uredniške prostore komunističnega glasila «L'Humanitc» in je zaplenila več tisoč letakov, ki potzivljajo delavce, da se udeležijo splošne stavke, ki jo nameravajo proglasiti udružene strokovne organizacije. Aretacija ponarejevalcev jugosl. kolkov DUNAJ. 12. V zvezi s ponarejevanjem jugoslovenskih kolkov na debelo sta se izvršili že dve aretaciji. Policija }e sredi septembra prijela nekega Kubata, ki je hotel spraviti v promet 8300 komadov jugoslovenskih kolkov po 250 Din. Pri tem so našli kolke v vrednosti dveh milijonov dinarjev. Kmalu nato je bil v Budimpešti prijet njegov sokrivec, 26-letni Josip Ofen-beeker. Priznal je, da je dal izdelati falzi-fikate v dunajski tiskarni s posredovanjem nekega Filipa Barucha in Leona Richterja. Policija je sedaj prijela Barucha v osebi 28-letnega bivšega poslovodje Jugosiovenske zavarovalne tvrdke in 30-letnega trgovca s papirjem Leona Richterja. Oba v splošnem priznavata svojo krivdo. Pomembne Izlove o sovjetski polit-hI Trocki je imel nedavno v Moskvi predavanje o predmetu «Naša gospodarska situacija na svetovnem tržišču*. V tem pre* davanju je Trocki dokazoval, da z obnavljanjem ruskega narodnega gospodarstva narašča vedno bolj odvisnost Rusije od konjukture svetovnega tržišča. Trocki je optimist in pričakuje, da ob dobrem vodstvu more socijalistično gospodarstvo sovjetske Rusije napredovati s tempom kapitalističnega gospodarstva na zapadu. Nedavno je Trocki sprejel predstavnike privatnih industrijalcev, ki jim je priobčil, da hoče skoro zboljšati položaj čintteljev nove gospodarske politike v davčnem sistemu ter dati neke pravice sovjetskim trgovcem. Letošnje vaje ruske vojne mornarice komentirajo odlični vojaški krogi na zanimiv način tudi v političnem pogledu. Načelnik vojne mornarice je izjavil v razgovoru z novinarji, da so bile letošnje vaje sc-vjetske mornarice na Baltiškem morju velike koristi toliko za vojno upravo, kolikor za vojsko sploh. Dokazale da so strokovnja-kom. kako važna je dovršena obramba bivšega ruskega glavnega mesta proti vsem napadom. Izjavil je med drugim: »Demonstrativna plovba angleške eskadre, vprašanje izročitve otokov Oeslo in Dago Angležem, dograjanje pomorske baze za poljsko vojno mornarico v Gdanskem, in poja-čenje vojnih mornaric pobaltiških držav — vse to nas sili, da smo oprezni.* Načelnik sovjetske vojne mornarice je uverjen, da se Rusija mora zanimati za vprašanje zgradbe novih vojnih enot, ker je sedanja sovjetska mornarica zastarela te*- da z vojaškega vidika nima velike inosti. Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dilaike kuhinje v Gorici * EDINOST* V Trstu, dne 13. oktobra 1925. DNEVNE VESTI «„Lega" v TrčMah Gospodje od «Lege» se silno veselijo. k«r t tako lepo uspela otvoritev .novih prostorov bav&ča v Trsbčah. Vsa vas da bila pri- •oina in navdušena, ker so gospodje pokazali tol-iko ianimanja za Trebenoe, Slavnostni govomfk je posebno poveličeval darežljivost tržaških finančnih i® ladjarskih itrogov, ki đa imao za «Legina» podjetja vedno na široko odprte svoje žepe. ZnaćUsio fe, da so aa vodite^a postavili elovenekega učitelja Miklavčiča, katerega priimek tudi pi- t^o brez običajne kendice — ch. N:so pa ili tako obzirni do doma^ov, zakaj o po-eo*nih trebenskih Kratkih pišejo, da so Kra Dober dovtlp Reška ^Vedetta* se je nedavno sudila, da gramofoni v Opatiji svirajo neprestano same nemške, madžarske in slovenske arije, niko«___^ ^_________ pa italijanskih. Neki opatijski šaliivec ii j bokirecite postaj ..... c-----b— ------Prostova obletaace ođotfa Amerik — Pričet ek pouka na tnimlnAtm nCtte-IjiŠču, Redni pouk na učiteljišču v Tolminu z-a črne v pondeljek dne 19. oktobra. Dijaki se vnovič opozarjajo- da vlod&ijo pravočasno prošnje za vpi© na tajništvo učiteljišča, — Ravnatelj. — Opoaofilo izaelje&cem. Tukajšnja kr. kve. s tura opotzar a, da ni* za leseijence v Kolumbiji za sedat;, nikakih dobrih izgledov za delo, ker se n&iiaja dežela v veiški krizi —r- Nazncažter vozli. Rad^ odmere cestnine »e morajo po naredbi ttfkajfcnje ob€iaske uprave n&zK&urti občinskemu da včaienru oddelku »oba št. 28, đo 15, oktobra 1925 v posesti oseb bivajočih na tleh trža&ke občine. Vozilo e treba prčeviti, tudi će ge je n;ega lastnik pozneje prodat. Nadalje je t-reba prijaviti tudi vsa tista voz&a, ki so bila kupljena v prvi polovici letošnjega leta. Ni pa treba naiznantti vozil, ki služio le kmetijstvu in ako »e rabijo le na do-tičoesn posestvu, dalje dri^vna vo»la, vozila tuje, na; te gramorcce pošlje v K im tk temu filozofu Gentile, da y*h — asimilira! To je sicer le dober dovtip, vendar ni, na koncu konca, toliko slaba misel, ker taka «reiorma» gotovo ne bi tolike frkodi1* kulturi v naii pokrajini, kolikor škoduje njegova Šolska «re-forma*. Na adavi seveda ne bi naš filozof pridobil niti s tako asimilacijo. Ha krivem potu Pod tem nsslovom je zadnja «Istarska Riječ» objavila ti a nek, ki se bavi s proslulo Gentiie-jevo šolsko reforma, nje nameni in sadovi, ki jih donaša. Članek vsebuj« več ugotovitev, ki «> vredne, da .jih zabeležimo tudi mi. Tudi v Ital^i ie bilo s početka mnogo uglednih ljudi, ki niso mislili na to, da bi »a*o deco raznarodovali. Nafboij$i dokaz za to je enoduSna izjava ital--janskega parlamenta v novembnu 1920, ki nam ie obetala na siov^sen način, da se bomo mi Siovani svobodno razvijali: nacionalno in kulturno. Da se to' ni zgodilo, na tem so v prvi vrsti krivi do- mači Italijani, med katerimi jih je mnogo, ki so se, iz bogvedi katerega vzroka, izneverili svojemu narodu Ti mislijo: kakor so ooi črez ure postali Itali ani. da se tako zgodi tudi z drugimi tukajšnjimi Slovani, ako se jih pritisne kakor je potrebno. Moremo odkrito reči,, da je šofcka reforma Gentilejeva v javnem delo teh elementov! V resnici pa ta reiorma ni prmesla ltahia-nom tistih koristi, ki so jih pričakovali To vidijo tudi ugledni Italijani iz starih pokrajin in so nezadovoljni s to nevredno in nazadnjaško reformo. Tisti naši italijanski sodeze-lani, ki so uverjaii manistre. da postaoemo mi v par letih čistokrvni Italijani (senator Tolo-mci), nočejo mirovati tudi sedaj. M=enijo namreč, da e treba pritisniti- še hujše. Njim jc Gentilejeva reforma preblaga. Zato na; se poojstri 6 tem, d'a se od pravio iz nje tisti paragraf?, ki govorijo o Doznsnih dodstnrh urah. Ce zahtevajo naši stariši, naj se njih otroci poučujejo tudi v materinskem jeziku, kričijo tisti element, da je to — propaganda. Če torej zahtevamo mi, kar nam .zagotavlja zakon, podpisan od kralja in Mflissolinija, je to — propaganda! Ne, gospoda! Če tudi ne bi bilo v zakonu predvideno tisto o dodatnih urah, ne bi bila zahteva našit starišev še nškaka pro* .paganda. Materinski jezik je človeku največja svetima To so že neštetokrat propovedovali m naglašali ne le največ i in nafprosvitljenejši umi nemški, francoski, angleški itd, marveč tudi na^lavn«^ modreci italijanski Jezi* »e duša, a nikomur ni dovoljeno, -do bi se dot*** duše Gaziti naro-rj dušo, ie greh. Zato slabp sluz- slavnemu italijanskemu narodu tictt, «i počenja tak greh. Tu opozarja pisec na kongres sociialistične mternacnonale, ki T« razpira vlal tudi o narodnih manjšinah v Italiji, kar smo ugotovili tudi mi v ^Edinosti*. In pje potem: V interesu države je. da se.take sodbe prenrečijo, a to se more zgoditi edino s tem, da se ta šolska politika iz temelj spremeni ter da se dajo narodnim raaafSinam tiste pra-Vce ki f>n Sredo. Kar pa se tiče tistih par dodatnih ur, ki yh dovoljuje šofeka reforma, bi ^e vsak učitelj (pa nai je tudi našega roou), k= bi bodisi iz lahkomiselnosti, bodisi iz strahu Sel preko tega, nam zajamčenega ~ grešil proti svoji duši, a tudi proti dobremu gUs-u Italije. ___ Volni fJstBik! v Rusiji Prejeli smo sledeče poročilo o vojnih pogrešancih; Drozgič Josip prebiva v Riasanu in je prosil za povratek v domovino z ženo in z eno hčerko. Isti poroča o nekem Josipu Forzarju iz Campolongo in o Ivanu Kuceku z Reke; oba sta poročena in bi se rada vrnila s svojima družinama. Rad bi se vrml tudi Ermando Poje iz Salurna. * Vsi ti štirje dobe potne liste in bodo v kratkem na povratku v domovino. Iz Rusije se potrjuje, da so prejele oblasti vse sezname in te oblasti zagotavljajo da se napravijo vse poizvedbe glede bivališča pogrešancev. Mnogi vjetniki, bivajoči v Rusiji, so se obrnili s pismi naravnost na italijansko poslaništvo, tako piše: Milic Marij: «...sem ločen od svojcev že od leta 1916., ne godi se mi prav dobro, nimam nobenih poročil od svojcev, sempo-ročen in sedaj se mi je rodila hčerka. Zelo srečen bi bil, če bi mogel videti zopet svojce, saj potem bi se rad vrnil v Rusijo, kjer ae mi je posrečilo si z velikim trudom sezidati malo hišico....*. Daprč Peter: «...mislim odpotovati, čim prej mogoče, sem delavec, dobivam samo brano, denarja nič. Veseli me, da bo vožnja brezplačna. Zahvaljujem se za poslano podporo za zdravila..,!-. Zgubin Avgust iz Podgore: «...Dobil sem 50 rublje v, sedaj se dam slikati, sliko pošljem po pošti. Z mesecem oktobrom upam. da bom že na poti...». Tajništvo Goriškega pokrajinskega odbora političnega društva «Edinost» odpošlje te dneve seznam In bo tako odpošiljalo od časa do časa take sezname, čim se nabere dovolj priglašenih pogrešancev. Kakor že omenjeno, naj obsegajo podatki: ime in priimek, očetovstvo, materinstvo, rojstno leto, rojstni kraj. regiment, pri katerem je služil, leto, ko je bil vjet, zadnji naslov iz Rusije in morebitne pripombe. Goriško tajništvo pol. društva «Edinost* t Gorici, Via Cardacci T L Vče»aj, na dan obletnice odkritja Amerik« po Kričfeofu Kolumbu, so bile na javiufe posiopjik irvešene zastave. Zv«4er so bili eedeli javnih uradov razsvetljeni. Vlada je pred kratkim proglasila obletnico odkrit« Amerike za daa< obče slavnosti. — Pevsko društva «Eir$a», Danes ob 20.15 redna pevska v«4* za v«e glasove. Točnost. Odbor. SPORT — V. V. bazene bo amelo v sredo točno ob 8.20 svojo redno s^o v navadnih prostorih. Dnevni red: prvenstvene tekme — Načelnik. — Iz Opatije. S K. «Oiymp» - Opatija — T. K. D. «Atena» - Ljubljana 3 : 5 fO : 3). — Korneri 15 : 13 za Oiy®P. — U nedelu 4. o. mi, gostovala je naša he^en^cLrtirma u Ljubljani, gdje je ocHfrala prijateljčku utakmicu sa tamošnjom «A:snom>. sam« bita je u prvom poluvremenu potpuno otvorena, a u drugom postala je živa i oštra. Preaieč i tempo 01ympa» dolazio je »ve to viie do izražaja. — Nasrafe aB mnor? Predlpreteklo noč okoli 1. ura se je ljudem, kt so šli mimo hiše kt. 51 v ukci XX Settecnbra, nudil pretresov Eizor. Z okna v drugem nadstropju omenjene ja za donel obupen krik fa v nalednjem trenutku fe treftftilavna cestni tlak mlada ieai-aka. Ko so se navaočni zdramili iz hipnega presenečenja, ao priskočili k neznanki, ki f« obležala nezavestna, in jo poiofcHi v neki slučajno mimo vozeči avto, s katerim je bila nemudoma prepeljana v mestno bolnišnico. Toda tam je zdravnik mogel samo ugotoviti, da je mlatfa neznanka že mrtva. Smrt je morala biti skoro hipna, kajti nesrefenica, ki je bila pozneje spoznana za 30-1 etno uradnico Ano Zutich, stanujočo pri> avoi teti Oigi Po-lačck v ulici XX Settembre št. 51, je imela ■drobljeno črepinio i«i težke notranje poškodbe. — Polačekove, je pozne:e i«javQa, da Zu- je dr. Licaussi sumil, da so organizirale tatvino, oziroma da so nahujakale Collaricha. Ta ie izjavil, da je izvršil tatvino v družbi De Rossija in pred dr.jem Licaussijem tudi napisal pismo, v katerem je pojasnil, kako je izvičri tatvino. Collarick je pri tef priliki izjavil svoje obžalovane nad tatvino, h kateri da ga je pa nahuškala neka tretja oseba, ki mu je tudi dala natančna navodila. Na podlagi teh informacij je tudi takoj naše4 plen. Tekom razgovora ie Coliarich vprašal dr.ja Licaussija, koliko denarje je bilo v miznici, in ko mu je ta povedal, da ga je bilo v znesku kakih 100.000 Ur. je vzrojil: «Kako? Toliko?! Potemtakem so me tovariši osleparili, ker so rekli, da so našli le 8000 lir!» Nato je tolovaj odšel. dvorano orožnik Vallotta. tovariš orožnika Coosalterja, ki ga je umoril Coliarich Vallotta ticheva v zadnjem času nikakor ni kazala, da i je povedal sledeče: ^Nahajala sva se s Consal- — Točenje novega vina. Goriški mestni ko-„misar naznanja, da bo točenje novega vina dovoljeno s 24. t. m. Kdor bi s>e drzni! prej točiti letošnjo vinsko kapljo, naj ve, da bo strog« kazrovain. Seveda, ako mu pridejo na »1-ed — Vatikanska potrtost med goriškimi športniki. Ko je pred približno dvema mesecema na igrišču v Gradiški padla odločitev, da pre:d« nogometno moštvo spotrnega kltrba *Pro Go-rizia» v II. divizijo, ted^j je zavladalo v goriških športnih in tudi ne&portnih krogih velikansko veselje, V nedeljo, dne 4 t. m., je bilo goriško nogometno moštvo že gvo. prvi ooj za prvenstvo v II. divizin z nogometnim moStvom moštvom iz Vicence, ki je jako nevaren tekmec. Deloma rad: dobre igre, še več pa radi •Po zaslišanju Feleher eve je bil pozvan v tega, ker sta bila skoraj takoj v začetku iz-_______ ___» M. ^f-H-ii. i.____ _: n _ _ _ I i_i •__t - « i i _ • _ i ii_ _______t — >1 __ bi bila sita ži-vl?«nja, ker da tudi ni imela povoda zaLo', radi tega je mnenja, da je Ziticheva padla po nesreči z okna Ta razlaga je pa seveda malo verjetna Verjetaeiže j«, da gre za samomor- Vzroke svojega obupnega koraka pa je nesrečna uradnica vzela s seboj v grob. — Nevaren padec otroka. 3-ietni AMonz Stu-par, stanujoč v 6*. Pet«* na Kraau, se je v nedeljo skobacal doma pa okno, odkoder je opazoval druge otroke, ki so se igrali pred hišo. Pri tam Je pa radovedni dačfao, ker se je preveč nsjjnil najM-ej, izgi^nl ravnotežje in strmoglavil ie vtltre kakih 5 metrov na spodaj ležeče dvorifcfce, kjer je oblelad s prebito čre-pkijo Oče je prenesel ubogetfa otroka v mestno bo^niSnico, kfer so ga sp*=ejeli v kirur-^ični oddelek j zdravnik« imaao malo upanja, da bo ubožec okreval. terjem v kraju Monte Castagner, kar naletiva na cVa neznanca, izmed katerih je bil eden Neffat, drugi pa, kakor sem pozneje zvedel, Collaridh, ki se je izdaal za Marijana Rocco. Hotela sva ju aretirati, toda Coliarich ie ustrelil in ubM mojega tovariša. Tudi Neiiat je stre, Ijal name -Iv. me r&nil». «Tudi jaz bi bil lahko poštenjak, tudi jaz sem l$u£>3...» Ko je Vallotta odgovarjal na razna vprašanja predsednika, ga je Coliarich pogostoma prekinil in popravljal njegove izjave. Tako je tudi poudaril, da ga je Vallotta zgrabil za vrat ter da si je pri ruvanju z njim raztrgal jopič Na te Collaricheve besede je vzkliknil: «Ni res, ne govori resntce!» Ta opomba Collaricha zelo razljutila; divji besnosti je pričel tresti železne droge kletke i • -t n • ____ v_______1, —1 rfn^a — Trdno, mogoče ea vedno je kotel »spati j m zavpil: «ftes je, res. Kar sem rekel, je gola 23-letni uradnik Edvard Ruaaier, kaftl predfei- i resmca! Če bi me ne bil ugrabil za vrat, bi ne noč njim je v uiici Rmorta št. t, zavžil hkrati [ ^ij strtljal. On ie kriv, da sem postal raz-kar 7 past*; nekega uaparakiega sradstva. — j bonik. Tudi jaz bi bil lahko ostal poštenjak, Vznemirjeni radi njegovega jeianja so domači ^^ ^di jaz sem ljubil in se ljubim pošteno poklicali na pomoč zdravnika reftđne postaje, ki je dal prepeljati mladeniča v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno. — Ksvalireki aviomobifet V nedeljo popoldne okoli 14. ure je avte, ki ga je vodil inž. Ludvik Inisch, stanujoč v ulici Caaova št, 22. podrl na ceni nad Ba*k,:>*fy*mi 33-'etnega zidarja Antona Pertot, »tannjočaga v Batkov-št. 869. Ker je Pertot pri tem zadokil precej hude počrkodbe, ga je ini. Inieeh, ki je ta što se je igra prema konca Wiiala, kako tolkoj ustavil svoj avto, spremil domov, nato Sel dalje svojo po*. Pred odhodom je bil še tako pri^ze« da je potolažil Pertot« s svojo vizitko. Toda kfcuib tej tolažbi »e je Pertot počutil tako slabo, da so morali domači poklicati na pomoč adnavnike rešilne postaje, ki je, ugetovivši, da ima mož razen drugih poSfcodb najbrž tudi ziomijeeio hrbtenico, da! prepe-liati Pertrrta v mestno bolniftnico, ker bo mo- jasno pokazuje rezultat. «Atena» ima da zahvali samo izvrsnoj vra-tarici Cimperman, da se rezuHat igre ni» preokrenuo. Napomenuti valja, da ie «OVymp» prispjevsi nakon 15-satnog putovanja u Ljub-ljanu, morao odmah da »astupi. Na samu igru! uplivao je znatno ne ravan i skliski teren. Navala «01ympa» nije pružila ono što smo _—----------.|T| od nje očekivali, jer usli skbog Kartanja j ral ležati kake 3 tedne, če ne še delj. krila bijaše centarici onemogočen svaki rad. Obrana igrala je previč« detep-zivno; te joj preporuč-ujem da iačnije provede dodavanje lopte. Istaknula se jedino vratar:ca svo^m sć-gumim i lijepim stilom, koja je spasila mnoge teške situacije. Na strani «.Atene» istakla se osobito navala svojom kombiniranom igrom. Od obrane ističu se posebno vratarica i back, koji su uvijek na mjestu. dekle.» Pri teh besedah je namignil na obto-ženko Jurmanovo, Nato je CoTarich v svoji obupni iezi začel preklinjati orožnike: končno se je zgrudil na svoo klop in se zgrabil za glavo. Incident je napravil na nevzočno občinstvo globok vtsi. Te^can zarf>swna policijskega komisarja Stagnija, ki je opisal, kako je skušal uloviti Coliarich«, ta po gostoma prekini pričo m naposled zarjovel «Nerec!» Da omogoči nadaljnje zasipanje priče, ga je dal predsednik odvesli iz dvorane. (Razprava se nadaljuje).____ ključena iz igre dva od enajstih nasprotnikcp* iz Vicenze, je izšlo goriško moštvo iz prvega boja razmeroma jako častno (3:0). V nedeljo je bilo ftor.ško moštvo svoj drug boj za prvenstvo v Reki z moštvom tamka šnjega kluba «Gloria«, pa je doživelo strašen poraz (0:6). Ko se ie raznesla vest o tem strašnem porazu po mestu, je zavladala med goriškimi športniki velikanska potrtost Do poznih nočn-Ti ur so se zbirali v gruče po kavarnah in ulicah ter kislih obrazov razgovariali o strašnem u-darcu, ki je zadel njihove 1 ubljence in o nitjja vzrokih. Kakor je žoga okrogla, tako je tudi sreča oooteča! e — Izvoz svežih sliv iz Brčkega. Bosansko mestece Brčko, ki leži na desnem bregu Save in ob železniški progi Vinkovci - Gtm a, slovi radi svojega izvrstnega trga bosanskih si v, V razdobju med 7'. avgusta in 25. septembra t 1. se je izvozilo iz Brčkega v Avstrijo 2.403.911, v Čehc-slovaško 201.715, v Madžarsko 211.287, v Nemči.io 192.543 in v notranjost Ju^oslavre 13689 ko svežih sliv. Ves izvoz je dosepel 3,028.154 kg. Iz tržaškega življenja Grozna nesreže pri prehodu čez železniško progo pri Mitiafi Vlak razbil kmetrtki voadček - Ena oseba ubita, druga težko ranjena. V nedeljo pre nega orožnika Tekom včerajšmje razp?ave se je nadaipcvaio zaslišanje prič. Prva je prišla na vrsto »luž-kin a Frančiška Cetiineo, ki je služila pri dr.ju Licaussi ju v časiu, ko je bil ta ofcrad-en po Collaricbu. Priča je povedala, da je dne 28. juli,a 1923 — dan, v katerem je biki izvršena tatvina — š4a zvečer z doma, ker jo je neka gospa povabila na večerjo. Pred odhodom je skrbno zaklenila vsa vrata. Ko je večerjala, ji povedala, da ao vdrli v vilo dr.ja Licaussaja tatovi. Ko je hitela domov, je medpotoma srečala svojega gospodarja, ki pa je bil že obveščen o tatvini. Na vprašanje predsednika, če i« koga sumila tatvine, je priča odvrnila zasiikalno; rekla Vesli s _SploŠBC- slov. dra&tvo v Gorici otvori "v sredo dne 14. t. m. ob 3. uri po poldne v društveni sobi v ul sv. Ivana 7 svoj že napovedani tečaj za rrčna dela. Gcspe in gospodične, ki se zs ta tečaj zanimajte, naj prineso s «ehcj materijal za ročno delo. kaiero bi rade napravile, tei vse šivalne potrebščine, kol škarje itd. One Članice, ki še niso poravnale zastale članarine, so vljudno naprošene, da to store čim prej. Uradni dan je vsako srečki, od 3. do 4. ure popoldne. _ Terorističen atentat aH maščevanje? V soboto ob 10.45 zjutraj je dostavil poštni sluga Bizjak v urad poslajenačelnika na južni postaji v Gorici jutranjo pošto. Med dostavljeno pošto se je nahajal tudi zavoj, i • * _____11 _____/'Iro t*h ti — Listnica uredništva. V našem uredništvu leži neko p?;mo tvrdke F, Paviišta, Praha -Karl-n, naslovi eno na Maksa Gulič v Trstu {brez navedbe ulice). Na pošti pa je r.ekdn prečrtal na kuverti ime Gulič in zapisal Cotič. Zato smo pismo sprejeli. B&rsžsi* DEVIZE: Trst. 12. oktobra Amiterdam od 10 >0.— do 1024 — Relj^rja od 112.—do 114-—; Pari* 115.— do 115.50 London od 120S3 do 121.15 ; Nevr Vork oJ 24.90 do 25.05; Španija od 333. — do 363.— ; hvica od 479. - do ; Atene od do 35 2f>; Berlin od nVli>.- do 600.— ; Bukarešt od 11. 0 do 12.25 Pr;iga od 74. do 74.50: Ogrslca od 0.').'t4h do Q.v.':i<>0; Dunaj ca —.350 do 3u0. —; Za^ieb od 44 -10 do U.Tj. Beneč'jnke obveznice 67."^ VALTTTE: Trsi; 'J. oktobra. Avstrijske kroni od 0.0345 dv 0.0360; dinarji od 4 >.75 do 44. C; dola.rji od Ji.-vl do Uii. —; novci po frankov od 94-— do 05—; f vt iit ste 11 ing od i:'0.7.r> do 120.10, je prihitela njena znank« AlojBi^i Dressich in • nos{i na zunanji strani napis «Mesečni ;; A* -»^M ^ vilo dr ia Licaussffl.a zcmije_ s« 4 _ ui. MbIobmIm ZL 7»1a vil Rettorl it. 1 — via Malcankon 2t. M' Soalno sobe, obedne ©obe, posamezni kosi pohištva H v veliki izberi.