DANICA FINK-HAFNER
Prenova SZDL in nova družbena gibanja
Ena od oblik političnega pluralizma je po mojem mnenju tudi pluralizem v smislu hkratnega delovanja različnih zvrsti politik glede na njihove osnovne vzorce: »stare« in »nove« politike. To še zlasti zato, ker se obe izražata v določenih, posebnih oblikah interesne organiziranosti. Moj prispevek govori o možnostih in ovirah pluralizma kot soobstoja in vzajemnega vplivanja, sovplivanja obeh zvrsti politik. Zdi se mi, da lahko najdemo v novejših, (zlasti tujih) družboslovnih razpravah vse več avtorjev, po drugi strani pa tudi političnih aktivistov »stare« in »nove« politike, ki razmišljajo o možnostih za vzajemno komplementiranje obeh zvrsti politik. Eden najbolj znanih pokazateljev obstoja takega razpoloženja v Sloveniji je projekt Slovenskega javnega mnenja (oziroma njegovi podatki) ter t. i. bohinjska izjava, kot je bila objavljena v zadnji verziji.
V	svojem prispevku se bom omejila prav na enostranski, parcialni, pragmatični vidik tega problema in pustila ob strani globlja teoretična razmišljanja. Temeljni argument za takšen pristop je, da empirični javnomnenjski podatki kažejo dvoje, in sicer:
-	rastoče zahteve Slovencev po pluralizaciji političnega življenja in
-	pretežno nagibanje Slovencev k možnosti, da bi to pluralizacijo izvedli brez revolucionarnih politično sistemskih sprememb - torej predvsem s t. i. prenovitveno transformacijo obstoječih institucij in legalizacijo novih avtonomnih oblik interesnega združevanja, kot so nova družbena gibanja. Slovenska kmečka zveza itd.
V	prispevku bom poskušala analizirati možnosti in ovire za pluralizacijo v smislu prenove SZDL kot političnega prostora različnosti in možnosti za različnost ter SZDL kot mesta odpiranja kontinuiranja kanalov vplivanja avtonomnih oblik interesnega organiziranja na politično odločanje. (Zadnje vse več tujih avtorjev navaja kot nujen osnovni pogoj za zavarovanje novih družbenih gibanj in drugih novih oblik interesnega organiziranja pred represijo - po drugi strani pa tudi kot dejavnik vitalne prenove okorelih, tradicionalno oblikovanih in delujočih političnih organizacij.) Ne nazadnje takšna smer razmišljanja pritrjuje tudi modelu demokratizacije socializma, ki naj bi bil glede na zgodovinske izkušnje edino produktiven. Gre namreč za odkrivanje zakonitosti, da so v socializmu potrebne družbene in politične reforme lahko uspešne le takrat, kadar potekajo dvosmerno: »od zgoraj« in »od spodaj« hkrati. Širjenje in kakovostno spreminjanje političnega prostora v sami SZDL in političnega prostora za SZDL v celotnem političnem sistemu sta lahko segment takšne globalne redefinicije socializma. Ne spuščam se v globalno problematizacijo te teze. marveč bom poskusila (pod predpostavko njene veljavnosti) analizirati možnosti za takšno SZDL.
V	prvi vrsti moramo razčistiti dilemo, ali je SZDL družbeno gibanje ali ne. To je še zlasti pomembno zato, ker obstajajo politične težnje, da bi opredelili SZDL - takšno kot je danes - kot družbeno gibanje. Takšno definiranje opravlja ideološko funkcijo ohranjanja obstoječega, preozkega političnega plašča slovenske družbe. Natančnejša družboslovna analiza pokaže, daje SZDL zgrajena oziroma deluje kot tradicionalna politična organizacija, vgrajena v politični sistem. Takšna kot je. ne more nadomestiti avtonomnih oblik interesnega organiziranja. Še več, predvsem se ohranja kot dejavnik sistemskih blokad potrebnih političnih sprememb.
Ob novib družbenih gibanjih moramo upoštevati, da pomemben del Slovencev z njimi simpatizira. Prav tako pa je pomembno to, da precejšen del Slovencev vidi njihovo mesto znotraj prenove SZDL. Prav ta razrešitev razmerja med SZDL in gibanji potemtakem lahko okrepi legitimnost te tradicionalne politične organizacije, novim avtonomnim oblikam interesnega organiziranja pa se odpirajo možnosti za kontinuirano odprt kanal za nastopanje v osrednjih institucijah političnega odločanja.
Kakšne so možnosti in ovire za takšno razrešitev razmerja med SZDL in novimi družbenimi gibanji? Na to vprašanje bomo poskusili najprej odgovoriti s stališča ovir za sodelovanje med njimi. Analizirali jih bomo s primerjavo značilnosti SZDL in NDG kot interesne organizacije in na podlagi dokumenta socialistične zveze, ki najceloviteje opredeljuje to politično organizacijo. Gre za dokument »SZDL danes«. Njegove ključne postavke bomo primerjali z zahtevami novih družbenih gibanj glede političnega prostora, ki ga potrebujejo za svoje delovanje.
Najprej primerjajmo osrednje značilnosti SZDL in novih družbenih gibanj:
Značilnosti
SZDL
NDG
- Mesto glede na ustavni sistem
Po ustavi (1974) del samoupravnega in političnega mehanizma
- Članstvo
- Motivi za vključevanje posameznika
- Vsebina aktivnosti
- Organiziranost (notranja strukturiranost)
- Lidcrji
Formalno članstvo interesnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in fluidno individualno članstvo Pretežno zapostavljeni - formalno včlanjevanje prek članstva v »kolektivnih« članih
Z vsebino političnih procesov v političnem sistemu pretežno determinirana vsebina delovanja SZDL: sporadične »nesistemske« iniciative: obči problemi
Natančno opredeljena celostna in kontinuirana formalna struktura organizacije, ki poteka paralelno in v neposredni komunikaciji z držav-nopolitičnimi ravnmi sistema; hierarhija organizacijskih ravni
Stalni za določeno mandatno obdobje: voljeni po demokratičnem postopku
Dopustna oblika interesnega organiziranja glede na ustavne pravice in svoboščine človeka oz. državljana; glede na možne konkretne politične interpretacije ustave lahko tudi objekt stigmatiziranja, kriminaliziranja in represije Ne članstvo v formalnem klasičnem smislu, temveč občasno aktivni simpatizerji in bolj kontinuirajoča jedra Individualistični
Od političnega sistema »neodvisna« vsebina; družbeno določena; praviloma »nesistemske« iniciative; konkretni problemi
Diskontinuirana notranja struktura (»grass-root«, simpatizerji, jedra) zunaj organizacijske sheme političnega sistema; decentraliziranost in avtonomija lokalnih ravni
Stihijno, nedemokratično izpostavljeni
- Metode političnega de lovanja
-	Stil političnega delovanja
-	(Formalna) ideološka opredeljenost
- Odnos do javnosti
-	Koalicijska narava
-	Odnos do množičnih medijev
Pretežno ustaljene, kontinuirane. planirane in s strani voljenih vodstev (organov) vodene aktivnosti; pretežno posredno politično delovanje Ustaljenost. »iradicional-nosl«. entropija Članstvo v SZDL je odvisno od programa in statuta, ki pa sta zasnovana na podlagi programa ZKJ
V prvi vrsti kot nastopanje formalnih predstavnikov in forumov v politični javnosti; skritost večine političnih aktivnosti pred javnostjo Formalno določeni odnosi med skupinami, ki so kolektivni člani SZDL SZDL je »ustanovitelj« osrednjih nacionalnih množičnih medijev s pravico vplivanja na politiko informiranja
Praviloma občasne, neposredne akcije, spontane, a s strani »jeder« koordinirane aktivnosti; politika »v prvi osebi«
Raznovrstnost, inovativnost, entuziazem
Ideološka homogenost ni pogoj za vključevanje v NDG; NDG so notranje heterogena in ne ustvarjajo ideološke homogenosti
Uporaba nepolitičnih prostorov javnosti in modusov komunikacij; javnost kot sredstvo političnega delovanja
Dinamičnost koalicij glede na konkretno afiniteto
»Vdiranje« v množične medije s transparentnimi javnimi aktivnostmi oziroma informiranjem o njih; uporaba alternativnih medijev; producira-nje lastnih medijskih sredstev
V prikazanem pregledu značilnosti SZDL in NDG smo implicitno zajeli prav tiste točke razlikovanja, ki jih vzpostavljajo nova družbena gibanja.
Zdaj pa poglejmo še značilnosti političnega prostora, ki ga ponuja dokument »SZDL danes«, in značilnosti političnega prostora kakršne zahtevajo nova družbena gibanja.
Razsežnost političnega vjz'üf( Pros,or ^ ^n",ra) Zahtevani politični prostor Pros,ora	»SZDL danes«"3 ° """ NDG
-	Pobude, predlogi
-	Spontana aktivnost
-	Problemske determi nante (»issues«)
-	ldeoloSkost
- Izhodiščna opredelitev posameznika
Primarno prostor soočanja, usklajevanja, dogovarjanja Primarnost izražanja interesov posameznikov prek organizacij
Boj za socializem, samoupravljanje. obče družbene in politične cilje kot kontinuirana »politična naloga« Varstvo samoupravne socialistične ureditve, uresničevanje delavsko-razrednega projekta osvobajanja človeka in dela; »idejni boj«; »Delovni človek«
Primarno prostor artikulacije in prodora pobud, predlogov Primarnost spontanosti in neposrednosti v izražanju interesov posameznikov Konkretne, posamezne, spremenljive »zadeve«
Zaščita posameznih konkretnih interesov prizadetih posameznikov oziroma skupin; aktivnost za njihovo uresničitev;
Konkretni človek s konkretnim družbenim problemom oziroma interesom
- Manjšinsko mnenje
- Sredstva množičnega komuniciranja
- Kriteriji za izbor nosilcev političnih vlog
-	Razmerja do skupščinskega odločanja
-	Politične manipulacije
Primarnost dogovora, usklajevanja. oblikovanja »večinskega« mnenja, zaščita pravic manjšinskega mnenja Vpliv na idejno in politično usmerjenost javnih komunikacijskih sredstev v skladu z občimi družbenimi in političnimi cilji
Pomembnost delavnosti, strokovne usposobljenosti in samoupravne socialistične usmerjenosti
Neposredne funkcije v organiziranju delovanja skupščin
Strah pred manipulacijo z ljudmi s strani »raznih« oz. »ozkih« skupin
Primarna obramba pravic »manjšin« in prizadevanj za njihovo enakopravno udeležbo v družbenem odločanju Altcrnativnost
Angažiranost, prizadevnost, prodornost v gibanju
Zahteve po občasni ali stalni zastopanosti (predstavnikov) NDG v skupščini Strah pred manipulacijo s strani institucij
Zdaj pa spregovorimo še o možnostih za sodelovanje SZDL in novih družbenih gibanj. Slednje seveda pomeni predvsem transformiranje političnega prostora SZDL, ki bi sledil navedenim težnjam gibanj. Med razsežja potrebne transformacije SZDL po našem mnenju sodijo naslednje zahteve:
1.	Redefinicija socializma, za kakršnega se zavzema SZDL. Gre za takšno redefinicijo, ki bo sledila transformacijam slovenske družbe kot socialne entitete in spremembam v družbeni zavesti Slovencev.
2.	Odstranitev institucionalnih blokad in strahu pred spontanimi, individualnimi in skupinskimi pobudami ter predlogi.
3.	Razvoj senzibilnosti SZDL za konkretne družbene probleme, težave in prizadetosti ljudi - ne glede na kvantiteto prizadetih ljudi. Zamenjava logike abstraktne občosti z logiko konkretnosti.
4.	Spoštovanje individualnosti in različnosti kot politično relevantnih vrednot.
5.	Premik težišča politične pozornosti SZDL od ZK in sistema tradicionalne politične oblasti h krepitvi družbene in politične moči avtonomnega poseganja civilne družbe (prek različnih oblik artikulacije) v mrežo družbene ter politične moči in v politično odločanje.
6.	Spreminjanje SZDL iz organizacije ideološke vzgoje in ideološkega »sita« v organizacijo artikulacije in dajanja politične opore pobudam in predlogom za evolucijo obstoječih družbenih in političnih odnosov - po kriteriju novih demokratičnih in humanih vrednot družbe v transformaciji.
7.	Opuščanje načel demokratičnega odločanja, ki temeljijo na formiranju večine in manjšine ter uveljavljanje enakovrednosti in primarne zaščite manjšin in posameznika.
8.	Odrekanje abstraktnemu sklicevanju na »delovnega človeka« in »občana« ter konkretno zavzemanje za konkretne interese konkretnih ljudi.
9.	Praktično zavzemanje za alternativno množično obveščanje.
10.	Funkcionalno distanciranje od organov oblasti in zavzemanje za avtonomne pozicije SZDL v političnem sistemu.
11.	Ukinitev funkcioniranja SZDL kot političnega selektorja in nasilnega ideološkega homogenizatorja ter abstraktnega političnega integratorja. Hkrati krepitev novih razsežnosti SZDL, ki bodo omogočile notranji pluralizem in dinamično
ustvarjanje koalicij sicer avtonomnih oblik izražanja in uveljavljanja konkretnih interesov in pobud.
12.	Razrahljanje strogo formalne in hierarhične organiziranosti s kanali in neposrednimi proceduralnimi možnostmi interveniranja »bazičnih« pobud, zamisli, predlogov itd. v organe SZDL ter prek njih »navzven« v politične procese.
13.	Zavzemanje SZDL za funkcioniranje pravne države, ki bo varovala in ščitila človekove pravice ter svoboščine državljanov, legitimnost delovanja trans-formirane SZDL na eni strani - ter preprečevala prakticiranje vseh teh vrednot na škodo enakih pravic drugih ljudi, občanov, ali legitimnega delovanja (drugih) legalnih družbenih in političnih institucij.
Uresničitev navedenih zahtev bi pomenilo vzpostavljanje novega tipa »množične organizacije«. Gre za organizacijo, ki bi zmogla izraziti interese realno obstoječih družbenih entitet in tem interesom tudi zagotoviti legitimnost. To pa pomeni »množično-demokratsko« razslojitev te politične organizacije, ki se s tem odreka identiteti s »povprečnimi«, »splošnimi« interesi. (Podobno C. Offe, 1985:157). SZDL bi se tako preoblikovala v politično organizacijo, ki bi imela podobno vlogo kot »Offejeva« stranka s »pomožno« in »dovajalno« vlogo v sistemu večstrankarske parlamentarne demokracije (C. Offe, ibid.: 160). Gre za proces, ki bi Socialistično zvezo izoblikoval v dejavnik posredovanja interesov, ki se pojavljajo zunaj delegatskih oziroma skupščinskih poti odločanja tako, da bi ti interesi in identitete državljanov postali legitimne teme političnih spopadov in soočanj znotraj mehanizmov političnega sistema.
Omenjeni proces se v sodobnih političnih sistemih, grajenih na evropski tradiciji. kaže kot neizogibna nujnost. Neupoštevanje tega procesa potemtakem bi za politične organizacije pomenilo poglabljanje krize starega tipa političnih organizacij. Ta je namreč zgrajen na fikciji »povprečnega tipa« domnevnih interesov in zavesti, ki naj bi jih te organizacije zastopale.
Razrešitev konflikta med starim tipom politične organizacije in novimi družbenimi zahtevami je možna. Ta razrešitev je pravzaprav vzpostavljanje razmerij, v katerih bodo ohranjene vse posebnosti akterjev in v katerih bodo akterji sami ugotavljali skupni imenovalec svoje akcije. (C. Offe, 1985:158).
Takšna razrešitev sicer globalnega problema političnega organiziranja v sodobnem svetu sploh je - glede na jugoslovanski politični sistem, ki ni večstrankarski - posebej aktualna za Socialistično zvezo. Zanjo se ta razrešitev (zaradi njene specifične identitete v odnosu do drugih političnih organizacij v našem političnem sistemu) kaže kot ustrezna. Ne moremo pa trditi, daje omenjene dileme političnega organiziranja mogoče enako razreševati pri drugih političnih organizacijah. Še zlasti se ta pomislek nanaša na Zvezo komunistov, ki še ohranja nekatere pomembne elemente boljševiške partije.
Uresničitev navedenih zahtev glede transformacije SZDL je po našem mnenju pogoj, da se ta politična organizacija preobrazi v inoviran politični subjekt, ki bo zmogel sodelovati v razreševanju konfliktov med družbenim in političnim statusom quo na eni strani ter interesi, pobudami, alternativnimi predlogi in še zlasti tokovi spreminjajoče se vsebine in hierarhije vrednot v družbi, ki jih vladajoča politika ignorira.
Seveda pa to, kar je bilo doslej povedano, ne razrešuje kar avtomatično tudi dilem glede umeščanja novih družbenih gibanj v politične procese ter v politično institucionalizirana razmerja.