Stav. 90
TRST, v sredo 31. marca 1909
Tečaj XXXIV
jbj
I3H&J.& VEAKI BAS
*;.: s*o Bfdetjsh ta praznikih eb 5.f ob ponedeljkih ob 9. zjatrtj,
viriraiiae fitev. s« prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogik
>*. 5ir».ra»h v Trstu in okolici. Gorici, Ej-anju, Št- Petru, -*>»iojri, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovci, Dorcsbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.).
J3LA8! ?E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokooti 1
-i.^Hio. ČELNE : Trgovinske in obrtne oglase po 3 et. mm, ,r -'^tzico, zahvale, poslanice, cerlaso denarnih zavodov po et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka voljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa. 40 «to*. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave TrAv:aosti". — Plačaj® se izključno 1« upravi -Edinosti".
aSasiio poi^cnega draltva w
J» 7BO*t
sa«® . &AJ&OČNIMA ZNAŠA
m vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na a-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ocira. (tBaro«xana aa aedaijsk* 1sA&ig* „EUIMOSTI" ataa* : Mlo--— ict&o k 5-ao, p«i iot» a eo —— — T« dopisi saj bo pošiljko na uredništvo lista. N«fraokr-
▼aaa pisma m aa »prejemaj« ta rokopisi M M vračate. SBročoi&o, ogfeeyi» eeklam*ci)eje pošiljati v a upravo bate.
UBHJiOŽTVO: aitoa Garalo Galaiti 18 (Narodi «U») 1bdajatey » odgovorni urednik hi2FAN GODINA. Lastnin lista „Edineaf. - Natisnil:, tiskarna koasorcijB Hsta „Edinost* t Tratu, nI. Giorgio Salatti it. 16. P»ftrc-H rani Mini račun It 841 652. TELEFOH št. fl-5?
oa
Brzojavne vesti.
Dezelnozborske volitve na Koroškem.
CELOVEC 30. Na včerajšnjih deželno-zborskib volitrth v kmetskih občinah je bil v volilnem okraju Ptiberg-Železns Kaplia s 877 gksovi izioljen Slovenec Fran Grafe-t»uer, nemški kandidat je dobil 277 glasovi v volilnem okraju Velikovci-Dobrlavas, Slovenec Flori a n Eilersdorfer s 748 gia&OT; v volilnem okraiu Tržič-Podklošter nemški naprednjak Simon Mlchor s 388 glasovi ; slovenski kandidat Josip Skrbiua je dobil 221 gl:isc»; v volilnem okra;u Beljak, Paternion in Rožek F-ts. bila izvoljena nemška Dsprcdojaka Ignac Breitegger s 1164 in Ivan Gailer s 1096 glatovi, nemški kršč, socijalec l.an Horoler je dobil 850, Slovenec Vošpernik pa 774 glasov. V veth 12 volilnih okrajih Koroške sta bila izvoljena 2 Slovenca, 2 kršč. socijaica in 11 nemških naprednjafcov.
Kralj Ud var d čestital cesarja Fran Josipu.
DUNAJ 20. — „N. Wiener Taght&tt" poroča iz Londona, da je kralj E iv^rd včeraj iz Biarritza poslal ceserju Fran Josipu brzo-jaTko. v kateri mu je prierčno čestital, da se je avatroogrsko-srbski epor srečno rešil.
Francoski list o rešitvi sedanje krize na Balkanu.
PARIZ 30. „Journsl" piše: — Pravkar zaključena epizoca o:;jent-ke krize pušča za stboj videz sovraštva, katerega sadove bomo kmalu videli. Med Eerolinom ia Petrogradom eo mo;tovi ca dolgo časa prelomljeni. Ako bo Rusija v itanu spominjati se in čakati, pot^m ne bo Francija imela povoda, da to obžaluje.
Nov potres v Kalabriji.
REGGIO Dl CALABRFA 30. Ob 5. uri z utraj je bilo čuti tukai močan potres, ki je provzročil veliko razburjenje. Nekoliko minut potem je sledilo več manjih sunkov, ki jih je spremljalo podzemsko bobnenje. Zrušilo se je nekoliko zidov.
Reški guverner pri papežu,
RIM 30. Papež je danes vaprejel v avdi-jenci reškega guvernerja grofa Nako.
Budimpešta 30. Kakor je ogr. biro rvcdei, je vett o namišljeni demisiji trgovinskega m nietra Frana Košuta popolnoma ne* resnična.
Pari« 30. — Predsednikom (županom)
v municipalnom svetu pariškem ja bii izvoljen socijalist Ciau »a
RUSIJA.
Glede odstopa izvoi^kega.
PETROGRAD 30. Zatrjuje seT da je polcžai Izvclskega neuzdržljiv. Tež&vno mu ie pa tajti naslednika. Včeraj c-e je razširila est, da bc rrego?iai nailednikcm imsnovan •ic.ez EngaiiŠer, bivši ru»ki vojaški ataše v Berolinu, k^r je pa neverjetno. Bržkone bo ministrom za unanje stvari imenovan ruski poslanik v Carigradu Caiikov.
Ogrski flržasni zbor.
BUDIMPEŠTA 30. Ko so bile prečitane došie vlegje mini^terski predsednik dr. Wtkerle z cz^rom na predstoječe praznike in z ozirom na to, da ima vlada med tem ure* diti važne stvari, predlagal, naj ho prihodnja se:a dne 6. aprila (pritrjevanje) in Daj sega pooblasti, da skliče državni zbor tudi med
PODLISTEK.
Z bombami za svobodo.
- Povest Iz makedonskega življenja. — Piše Nlko Nlnl6.
Naii-efendi je govoril navdušeno in ognjevito, tako, da se Husejn-beg ni mogel odtegniti vplivu, prepričevalnih besedij mladega t lendija. Nikdar mu še ni nikdo tako govoril, kakor ta mladi stotnik. Sam, brez vsake izcbrazbe, ni prihajal nikdar v dotiko z inteligentnim človekom, izvzemši kakega omejenega kodže, kt se v turški bcgoslovni učilnici ni naučil druzega, nego nekaj arabskih citatov iz korana, ne da bi bil umel njihovega pravega smitla.
To, kar je torej Huiejn-beg čul od Nail-* fendija, je bilo zanj nekaj povsem novega. Močjo svoje veče inteligence in zgovornostjo svoje prepričevalne besede, je i2vrieval Nail-ef'endi nad Husejn-begom neki poseben sugestij tki vpliv.
Ko je torej stotnik dovršil ivoja izvaja-
tem Časom, ako bi bilo to potrebno. (Pohvala). Zbornica je sklenila v tem smislu.
Poil. grof Battbyany je nato stavil nujno interpelacijo o tznacjem položaju. Izjavil je: Ko je bil unanji pol'žc j kritičen, smo se zdržav&H govoriti oziroma krit kovati vsako okolncst, ki bi bila primerna položaj še bolj1 zavczljati. Mi si pa pridržujemo pravico ste-; riti to, čim se unanji položaj razjasni. Mi smo bili, v kolikor se to strinja e častjo in koristjo madjarskega naroda, vedno za mtr. Vk)jub temu so prav v času, ko jo bil položaj najbolj kritičen, v avstrijskem parlamentu smatrali za umestno — in storil ie to celo avstrijski miniaterski predsednik beron Bienerth — podati izjavo v stvari, ki je za Madj&re najobSutljiveja, namreč o vojaških vprašanjih. Na to izjavo bi bilo treba primerno odgovoriti. (Živahno pritrjevanje). — Ako smo se vzdrževali, da nismo na te provokacije podali primeren odgovor, je to pripisati !e hladnokrvnosti in resnosti, ki nas vedno vodita, ako govor o kralin, msnarhiji in koristih Ogrske. (Živahao pritrjevanje).
Posl. Battbyary je potem prešel na pravi prf?cmefc ter ir.rajai: Kar se t:3e naših razmer s Turčijo, je madjarski narod ne vsled na stoletja obstoječih tradici onalnih edne-šajev z veseljem vzel na znanje preporod turške države in vse kdo mora živo obžalovati, da je bilo vsled aneksije to dobro razmerje moteno. Kar -3C tiče Črnogore. je prosil govornik, naj se pojasni, koks zahteve, da je stavila tu kneževina, ker je javno mnenje na Ogrskem o tem popolnoma na nejasnem. Govornik je pa zato. da ne da Avstrc-Ogrska nikakih koncesij in bi tudi g ede barske luke ne odobraval privolitev, ki se jih je baje dalo. Kar se tiče Srbije, je govornik kenstatira?, ds Avžtrc-Ogska na aspirira na srbsko ozemlje, marveč da popolnoma respektira celokupnost Srbije. Mi sami želimo, je rekel govornik, da Srbija v svojih lastnik mejah procvete. Mi pa ne moremo dopustiti, da bi Srbija vsled aneksije nam ali pa kojeu drugemu uveljavljala katerokoli pravico. Ako bi se pa Srbija tem namišljenim pravicam ne hotela odpovedati, potem ni sploh misliti na miren položaj. Govornik je bil celo pripravljen, dn se sklene s Srbijo carinsko pogodbo, kakor z vsako drugo državo. Ker preneha dne 1. aprila pro»izorično stanje, ne dvomi govornik, da je viada v tej smeri že storila primerne korake, kako bi sa uredile gospodarske razmere med obema državama. Govornik je govoril potem o veiikosrk?ki propagandi ter izjavil, aa je ista za Madjsre zelo nevarna. Srbija bi imela koritti, ako se politično in gospodarsko konsolidira. Toda izmislek jugoslovanske države s središčem v Belemgriidu je treba opustiti, kajti to je v resnici nevarnost za Evropo. Frav tako je izmislok govoriti o Veliki Hrvatski, katere središče bi bii Zagreb. Obe stremljenji pomeajati nevarnost za dinastijo, monarhija in posebno za O grško. Govornik se nadeja, da nastopi vlada z vao energije proti takim stremljenjem. (Živahna pohvala). Konečno je izjavil govornik : Danes, ko z velikim veseljem vidimo, da je zadobil položrj miroljubn-jje lice, bi res nekaj zamudili, ako bi se s spoštovanjem ne spomnili vedenja našega nemškega zaveznika. (Živahna pohvala in ploskanje) . .. onega za res plemenitega in vitežkega vedenja, ki je nemško cesarstvo kakor zvest zaveznik kazal ves kritičen čas. (Pohvala). Tudi drugi zc-zaveznik v trezvezi, italijanska vlada se je od svoje stran:, v kolikor je to v očigled
tamošnjega javnega mnenja zamogla storiti, vedla korektno. (Pohvala). Gcvoraik jo prosil ministerskega predsednika, naj obvesti zbornico o pogajanjih, ki so se vršila z velesilami, s Turčijo in s Srbijo, in o vspehu teh pogajanj. Nadeja se, da bo ministerski predsednik zamogel sedaj obvestiti zbornico, da je mir zagotovljen, ter je izrazil prepričanje, da vsprejme to vsak Madjar z velikim veseljem na znanje. (Živahna pohvala).
Nato je povzel besedo ministersk; predsednik dr. Wekerle, opisal je najprej tok pogajanj med velevlasemi ter izjavil: Točke, ki jih bo po nasvetn velevlasti vsebovala izjava Srbija so bistveno sledeče: Srbiia prizna, da se aneksija ne dotika nje pravic. Srbija opuzti svoj Gdpor proti aneksiji ter spremsni svojo politiko v cmeri, ki omogoči prijateljjko sosednje razmerje. Mi zamoremo, je nadaljeval ministerski predsednik, pričakovati to tembolj, ker ni naša politika naperjena proti neodvisnosti, celokupnosti in mirnem razvoju Srbije. Primerno toj izgavi, se Srbija razoroži in zniža svojo armado na čtanje, kakor je bilo spomladi 1908, razoroži dobrovolico in prepreči snovanje neregularnih čet. (Pohvala).
Kar se tiče gospodarskih razmer, se ta stvar reši izključno med nami in Srbijo. Sedaj se vršijo pogajanja, da se p-ovizorično urede trgovinske razmere na podlagi vzajemnosti. Potem se bržkone sklene pogodba na podlagi najviše ugodnosti. Mmisterski predsednik je nadalje izjavil, da predloži čim prej zbornici zapisnik o sporazumu s Turčijo.
Glede Črnogore se po možnosti odpravi omejitev suverenosti Črnogore, ki jo določa člen 29 berolinske pogodbe. Konečno je mi-nisterski predsednik v toplih besedah omenil zveze z Nemčijo, ki so pokazale največo požrtvovalnost in udanost. (Živahno pritrjevanje). Mi se moramo te zvezo Čim čvrsteje držati, ker ne varuje le naših koristi, marveč Je tudi mogočen branik evropskega miru. (Živahna pohvala). Ministerski predsednik je izrazil nado, da privede diplom&tična akcija ministra za unanje stvari, ki ima že sedaj beležiti znatne vspehe, do konečne mirne rešitve položaja. (Pohvala). — Zbornica je odgovor mini<tterikeg* predsednika vzela enoglasno na znanje. Saja je bila zaključena ob 127* ur* popoludne.
„Ueleizdajniški" proces u Zagrebu.
njs, je beg strmel nekaj časa molče pred se. Konfčno pa je spregovoril:
Kar si govoril, efendi, je vse dobro in prav, ali kaj hočemo, pri nas pač ni možno, da bi bilo drugače nego je sedaj.
A zakaj ne, Husejn-beg?
Naši paše in padišah ne bi nikdar privolili v to, da bi se tudi naroda dale pravice!
PadiŠab in paši bi morali dovoliti, ako bi nared zahteval svoje pravice.
Praviš, ako bi narod zahteval, a kako naj narod to zahteva ?
Ali zaupaš meni, beg?
Vsekako, efecdi! Vse, kar si govoril, je lepo in mi ugaja. Samo govori! Na me se lahko zanašaš.
Dobro! Potem skliči za osem dni skupaj vse bege in s^e iz okolice. Vse drugo pride potem burno od sebe.
To storim prav rad, je odvrnil Husejn-beg, ter pristavil:
A kaj bo potem, ko skliče* skupaj omenjene ljudi?
Treba jih ko prepričati, da te razmere, kakor so vladale do sedaj ▼ naii državi, ne morejo vladati naprej.
To ne bo teiko. Jas sem ie prejo večkrat mivli?, da pri nas marsikaj si v red«.
Zagreb, 29/3.
Friedjungova afera. Na odgovor dra. Friedjusga, priobčeni v nedeljski številki „Neue Freie Preaae", nam prihajajo iz krogov hr7atsko-srbske koalicije nastopne informacije :
Kakor je sedaj povsem cčividno, je dcu. Friedjungu namen, da Ke izogne vsakim sodnim posledicam, kar je raz«idno iz tega, da tudi sedaj noče imenovati imen tistih poslancev, ki jih obdoižuje ^eleizdaie, da-si mora dobro vedeti, da brez imeno.anja imen ni možno nikako sodno proganjanje. Zato ne preostaja hrvatsko-srb&ki koaliciji v nje obžalovanje nič drugega, nego da dra. Friedjunga javno proglasi za klevetnika, da ga na ta način prisili k navedenju ime«. V iziavi dra. Friedjunga, da na navaja imen, ker noče dajati zagrebškemu državnemu pravdništva materijala za veleizdaiiiško procese, ne vidi hrvatsko*srbska koalicija nič druzega, nego prazen izgovor. V tem smislu ie odšla danes
Brzojavna izjava na iist „Neua Freie Predse*.
*
Nočni škandali predsednika Tarabochia.
V noči od sobote na nedeljo je prišel predsednik sodnega senata v „veleizdajniškem" procesu v Zagrebu, Tarabochia v vinjenem stsnju prati 2. nri popohiooči v kavarno „Corso" in je izz a! tam škandal s tem, da se je ponosno vspei ia rekel med drngim: „Jaz sem Hrvat in bom sodil po svojem sodoem prepričanju. Srbe pa sovraži, ker vsi Srbi so lopovi!"
Le treznosti nekaterih navzočih miadih Ijudij be je biio sahvaiiti, da ni prišlo do ve-čega škandala. — V noči med nedeljo in ponedeljkom je provcciral Tarabochia nov škandal o tem, da je pred nekim popom, došlern ravnokar z železnice v gostilno na večerjo, nuimogrede plUff fl. Oba škandala, ki £ta vzbudila v Zagrebu mnogo nevolje, bosta imeia posledice p.ei aGdiščem, u
Nasilje v Hrvatski. Pred več nego jednim mesecem je bil v Petrinji are-to
van radi veleizdaje kmet Pajič. Iz krogov braniteiiev doznajemo, da omenjeni kmet d o danes niti enkrat še ni bil zašli
A vse to sem le nekako slutil. Zadnjič pa me je bimbaša Hakim-bej deloma, a danes si me ti popolnoma prepričal, da treba nekaj storiti, da se napravi konec, neznosnim razmeram, ki vladajo v naši državi.
Dobro torej. V tem cziru sva spora-zumijena. V resnih dneh se zopet vidiva. A mej tem pripravljaj ljudi na to, kar pride, lovori, kar si čul od bimbaše Hakim-beja in mene 1
Bodi brez skrbi!
Io moža sta se poslovila. Nail-eiendi se je vračal jako zadovoljen v tabor Hakim-beja. Bil je popolnoma zadovoljen z vspehom svoje misije pri Huaein-begu.
XXI.
Na predvečer osmega dne potem, ko je bil Nail-efendi prvikrat pri Husejn-begu, se je zopet oglasil pri slednjem. Stotnik Nail-efendi je moral namreč zopet zasledovati neko sstaško četo, pa ga je pot slučajno zanesla
v bližino Husejn-bega, pri katerem se je torej mimogrede oglasil. Ker so pa bili vojaki utrujeni, je odredil Nail-efendi, da ima njegova četa počivati en dan.
Kakor navadno, je Mosejn-beg tudi takrat prijazno vsprejeJ stotnika in ga pogostil.
Sedela sta morda eno aro skupaj;
šan od preiskovalnega sodnika!! Zaprli so ga ia ga drže v zaporu, ne da bi
ga bili niti enkrat zaslišali.
*
Veleizdajniški proces — ža'jenje vsega srbskega naroda. Dalmatinska poslanca Mi-trovid in Lupiš priobčujeta v reškem „Novem listu" cjster Drotest proti „veleizdajniaksmu" procesu v Zagrebu, 3 katerim se žali ves srbski narod. Glasilo vlade barona Ruucha „Ustavnost" proglaša oba imenovana poslanca za veleizdajici in zahteva v uvodnem članku zanju „vislice brez vsake daljne sodbe*. Ta članek v „Ustavnosti" je izzval največe
ogorčenje v vseh krogih.
*
* *
(19. dan razprave.)
Nadaljevanje zaslišavanja toženca Bekiča. — Predsednik je otvo-ril razpravo ob S3/^	Na vprašanje vo-
tantov je izjavil toženec, da je, čim je prišla v Dvor slika srbskega svetnika Dušana Silnega, obdana z različnimi srbskimi gibi, med katerimi se nshaja ludi gib kraljevstva Hrvatskega, takoj izjavi!, ds. je slika sovini.tična. Sicer pa je bila slika slikana na Duca u in on je ni naročil. Na vprašanje državnega pravdoiks Aceurtija je izjavil toženec, da je bil vzgojen kakor Srb in Srn ostane. Za to je merodavna zavest, ne pa okolnost, ali so se Srbi pred 300 leti imenovali Srbe, ali kako drugače. — Drž. pravdnik Accurti : Predvčerajšnjim ste vprašali, ?:akaj ni:ea2 tožil radi veleizdaje hrvatske učiteljice v Dvoru, ki je vezla tiiti srbski grb v srajco ? Nu, zato ne, ker ni vezla grba z vele i z d a j n i š k i m namenom in ne v veleizdajniške svrhe!
Toženec: Tudi o nai ne morete trditi toga. S takimi teorijami se more povsoli konstruiral veleizdajo. — Državni pravdnik Accurti : Jaz vam dokažem veleizdajo! Toženec : Wtkerle je govoril tudi o neki h r -v a t s k i veleizdaji! (Gibanje). Držami pravdnik Accurti je rekel v nsdalinem teku razprave, da trgovec Niko):'ć v Zi/?rebu ni prodajal nikakih sitk kralja Petra v Hrvatski, ampak le v Srbijo. — Tožetec : Ali siike
sluga jima je ravno prinesel na novo kave, kc se je oglasil poseben sel, ki je izrodil Husejn-begu pismo.
Ta je pismo prečita], ter je potem je:no zmečkal.
Ali smem vedeti, kaj te je tako razburilo v pismu, ki si je ravnokar prejel ? ga je vprašal stotnik.
Evo ti, čitaj efendi!
In Husejn-beg je podal stotniku zmečkano piemo.
Ta je pismo razložil in potem čital.
„Selim-paša Husej-begu.
Pozdrav božji s Teboj, Husejn-beg !
Dragi in mogočni beg I
Doznal sem, da je bila Tvoja hči Fa-tima, ki aem jo bil odločil za vsprejem v svoj harem, odvedena po gjavrih. Umeje »e, da deklica, ki so se je dotaknile nečiste gjavrske roke, ni več vredna, da bi jo obsevalo aolnce sreče mojega harema. Četudi dobiš zopet svojo hčerko nazaj, naju dogovor vendar ne velja več.
Sicer sem Ti vedno naklonjen in ostanem
Selim-paia svetovalec Nj. Veličanstva (Dalje.)	snltana-padiSaha.'1
Rtran II
»EDINOST c štev. 90
V Trstu, dne 31. marca 190S
c dobri ii ter
BELIGRAD 30. Skoraj vsi liati se ba vijo s spremembo, ki je nastala v upanjem naše položaiu in skoraj vai povdarjajo, da se za
kra* a Aleksandra je predajal. Državni pravd- so zastopniki strank spiošno cik (razbuijeiio) : To j e V s e kaj dru- rekli vladi popolno zauoanje,
z e g a. Vi veste, da ie tu velika! razlika. (Gibanje). Na daljni razpravi je bil toženec Adam Pribičević radi nekega
mej-klica izključen od razprave za teden dnij. more krizo smatrati rešeno
Toženec Be kič je opozarjal nadalje,1	Obveza Avstro-Ogrske,
da saj na Češkem obstoje češka in nemška; društva jedno poleg druzega, ne da bi komu ■ prihajalo na misel, da bi videl v tem kake;bo°sVbiji veleizdajniške tendence. Državni pravdnik
Accurti: Oni tam nimajo n i k a k e g a j B e i e g a g r a d a i n n i k a k e g a K a r a gj orgjeviča. Toženec (razburjeno in
Glasom nekega poročila iz Zemuna se je Avsfro-O^rska v tajni pogodbi zavezala, da v bodoče prizanašala v vsakem oziru.
Odgovor srbske vlade.
Iz Belega grada javljajo, da v^ada skupščini odločitev o odgovoru
ca av«
povzdrgnjenim glasom): Pridite ver;dar enkrat 1? ~ z dokazi za to. Na tem temelji vsa obtožba, ^roegrsko noto.
Angleški princ — kralj Srbije?
Beligrajska „Pravda" beleži vest, da se
vodijo
Kje imate dokaza za taka obdolženja ? — Predsednik je grajal tjn toženčev. Toženec je izjavil, da je umevno, ako je cn in ako so Srbi gplch razburjeni. To pa je sad obtožnice, v kateri se negira v;e, kar je srbsko, j vičev.
Ako bi bili nameravali, revolucijo, bi bili nas tudi smodnika
med kraljem Petrom la ministerstvom pogajanja o odstopu dinasti;e Karagjorgje
n
našli pri
orožja, ne pa samo čutar in tapeto v,- Drž. pravdcik Accurti: Kar je važ-nejsga, Bte pač poskrili 1 Toženec: Kam naj bi bili poakriii? Nasprotno: mi smo vednojTecku. učili ljudstvo, naj bo mirno in ostalo je mirno. Drž. pradnik Accurti: Da, mirno, ker se boji. ker se vrši tu proces. Toženec: Kdo se boji? Jaz nimam nikakega strahu in se ne bojim nikogar. Drž. pravdnik Accurti: To je iahko tudi prisiljen podutiški humor. <91 a s s klopi obtožencev : Pri drugih je menda „katzenjsmmer14. (Viharna veselost). Po nekaterih vprašanjih branitelja dra. Po-povića je bil pozvan 25. toženec, 27-letni absolvirfini jurist Simo Živković.
Izjavil se je nekrivim. Povedal je s čim so se bavile organizacije srbske samostalne stranke. Uprl se je izvajanjem obtožnica o srbs'vu in je razsežno dokazoval opravičenost srbskega imena.
Predsednik je odredil */* uren odmor,
* *
Tej vesti se daj a vera tudi radi tega, ker je poslancem skupščine rečeno, naj injodideio iz Belegagrada.
Po vsej Srbiji se vodi živahna agitacija i in širijo se proglasi proti dinastiji Karagior-gjevičev, in to v prilog angleškemu princu
BOLGARIJA.
SOFIJA 30. Liapčev je včeraj odpotoval v Carigrad, z njim je odpotoval tudi tajni kabinetni načelnik Obrovič.
TURČIJA.
CARIGRAD 30. „Osman Llcydu poroča, da se je povrnivšemu se ministru za unanje stvari Rifaad paši posrečilo pregovoriti velevlasti, da se nekatere točke berolinske pogodbe spremeni turškim željam v prilog, oziroma da se jih popolnoma odpravi, med temi člen 23. ia 61. Tudi nekateri turški listi so nrin^sli enaka poročila.
CARIGRAD 30. Vsi listi da se uredi srbsko vprašanje in da se ohrani mir.
GOVOR
Nadaljevale je toženec pojasnjeval svoje delovanje kakor člen srbske samostalne strsuke ter je oporeka! ekzisttmci kakega ve-ieizdainiškega gibanja. Predsednik je zahteval od njega, naj izpoveduje bolj na kratko, na kar mu je toženec odgovoril: „V teh osmih mtsecih, kar se nahajam v ječi, mi je prišlo marsikaj na misel. Zame se predlagajo vislice. Pustite me torej, da govorim". Dalje je izjavil, da je ravno navel Hrvate v Dvoru na misel osnutja hrvatske čitalnice, da se je udeleževal na snovanju Sokolov, ker je tako društvo po njegovem mnenju najbolje sre^atvo proti škodljivim posledicam alkaho-lizma. Toženec hoče govoriti o teh posledicah Predsednik: O tem Le puščam govoriti. (Velika veselost). Po nekaterih vprašanjih o Nastiču, na katera je toženec odrekal odgovor, dokler ne godil predsedr.ik razpravo
♦ * i
posl. d ra Otokarja Rybara na volilnem shodu pri Sv. Mariji M. Spodnji dne 28. marca 1909.
(Dalje).
O položaju v mednarodni politiki.
Živimo v razburjenih čaiih. Vse vprašuje : ali bo vojna ali ne bo. Mi vsi smo videli, kako so prihajali te dni vojaki v Trst in kako so jih Kako je prišlo, ali je bilo to potrebno ? Ako hočemo umeti sedanje dogodke, moramo poseči za 30 in več let nazaj.
V Ičtu 1875, oziroma 1876 ie bilo, ko so krščanski Bošnjaki pograbili po orodju in se dvignili proti Turkom. Ti so gospodarili in neusmHjeno izsesavali ijudstvo v Bjsni in Hercegovini ter pili kri teh revežev. Razmere
iz- tudi naša zaveznica, ali v niej živi še vedno jstsro sovraštvo proti mm. Ča bi bila le prilika ugodna, bi Italijani gotovo prestopili me;e. Saj je zaano, d t reklamirajo jTrentin in špekulirajo tudi na Trst, češ, da • je to italijansko mesto. Na Italijo se torej j nikakor ne moremo zanašati. Francija hi hitela Rutiji na pomoč, ker jej je zaveznica. Pa tudi Angleži ne bi ostali doma, ampak ,bi porabili priliko, da bi oslabili Nemčijo, da ne bi mogla več tsko konkurirati na svetovnem trgu. Bati se je bilo torej, da se vsa Evropa zaplete v vojno. To bi bilo strašno, prepusti,29 delna mobilizacija, ko so pozvali pod orožje le reserviste 2 korov, stane ogromne svote. Kako bi bilo še • le, ako bi mobilizirali vseh li korov ?! In koliko bi trpela škode trgovina in industrija in vsled tega tudi kmetovalci! To bi šlo v milijarde.
Po tem ;e razvidno, kolika nevarnost je grozila za V30 Evropo. Zato so se državniki ne trudili, da preprečijo to vojno in da se I Avstro - Ogrska in Srbija mirno spora-: z um e t e.
Ia danes se more opravičeno reči, da do vojne ne pride, da nam bo j ohranjen mir. vMi moramo to le z veseljem pozdravljati. Se več : mi moramo želeti, da pride do tesnega prijateljstva med obema drža t ama, da nam ne bo Srbija le hladna soseda, ampak prava prijateljica.
In Srbi so zaslužili to. Skozi stoletja so stali v boju proti Turkom. Sam Dunaj je bil tedaj v nevarnosti. V Budimpešti je 150 let gospodoval turški paša. V vsej tej dolgi dobi so se borili Srbi z orožjem v roki proti tej i nevarnosti.
Oni so branili Hrvatsko, monarhijo, Evropo in evropsko 'civilizacijo 1 Posebno junaška je bila
.	vaikdar Črnogora : nikdar ni bila pod turškim
izražajo nado,; jarmom> Tistih par	]e juna§k0 odbijalo
vse napade. Ako ne bi bilo druzega, ž e radi teh bojev proti Turkom jim mora biti Avstrija, jim [mora biti Evropa hvaležna!
Mi smo gotovo dobri Avstrijci. Želimo, da ta naša država prospava, da se razvija, ; da uživa ugled pred svetom, pri druzih ! državah in narodih. Ali ravno zato, jkersmo dobri Avstrijci, želimo, da naša država živi v prijatelj-s t v u • Srbijo.
Kam naj izvaža naša industrija svoje gotovo ne, ker tam produkcijo. V Italijo še manje, saj ta držara pošilja še svoje ljudi v našo državo iskat si kruha.
V Rasi j i so tudi začeli ustvarjati svojo industrijo.
Kam naj torej mi eksportiramo ? Jedino le na Balkan. Tam so za nas tla za dobro kupčijo.
Ali mi moramo živeti v miru iu prija-balkanskimi državami ? Dobro ie dal bojkot avstrijskega blaga
čeških gledališč je praznoval dae 27. t. m. šestd^seSletcico svojega rojstva. Njegova za-eluga je, d* so se češka gledališča, iglasti „Naroini divadlo" v Pragi, tako visoko povzdignila. Tržaški Siove.ici ga pozna o po njegovi igri „Drama štir>h rednih sten", ki je imela povsod velik u^peh.
—	U m r 1 j e v Pragi nostor čeških slikarjev, K. Javu ka. Bilo mu je 94 let.
—	P r e g a n j a n j a n a r o d n i h so-cijalistov baje radi antimilitaristicne pro-pag^nle se nadaljujejo. To dai je policija zopet preiskala etano7anje urednika Spat icga, nakar je bil aretovaa in odveden v zApor, Heil Bienerth ! _
Dnevne vesti.
Današnja posebna izdaja „Edinosti"
izide, kakor smo javili včeraj, ob 4.
V tej posebni doslovnega be-morilcu Julija poročilo o toku
uri popoludne. izdaji priobčimo razun sedila obtožnice proti Fodranspergu tudi porotne razprave do poldanske ure. — Razprava ee prične danes ob 9. uri zjutraj. V današnji posebni izdaji prinesemo tudi sliki morilca Fndraus-perga in njegove žrtve L u c i e n n e F a b r y. Razprava bo sedanjih dispozicijah tri dni. Zanimanje v mestu je velikansko. Že pred bilo dobiti več vstopnic rotne dvorane. Akoravno je prostora za okolo 300 03eb, dano le 130 vstopnic in to ker je galerija v slabem stanu. Govori se celo, da je sebna komisija, ki jo je
na
trajala po do-k večeru štiri za to razpravo tremi dnevi ni galerijo po-na galeriji je bilo izradi tega, stavbenem včeraj po-pregledala,
ukrcavali na parnike. izdelke ? Na Nemško
imajo sami velikansko
da bi bilo sploh najbolje, da pustilo občinstva na galerijo, da ni izključeno, da se galerija odpre.
ne
mi
z
nam
reveže v.
c ii"£cu u uulCMt vsaki 80 najhuje. Zato je izbruhnila u%taja, ki
Lkt^Ts	nA '3® imela kakor posledico veliko vojno. Bratom teljstm
do Aastic zaslišan, ]e od- J	• • tt	. . . J . ,	, / ..
ravo na iutri	v ®08nl 10 Hercegovini sta priskočili na lekcijo ni
.pr vo na ] r.	pomoč Črnogora in Srbija in prestopili meje. v Turčiii. NaSa trgovina je trpela velikansko
Črnogorci so zmagovali vedno, Srbi večinoma. Škodo. Slednjič ni preoitajalo druzega, nego, Ali jasno je bilo, da bi s6 ne mogli dolgo da se je naša država pobotala s Turčijo in držati proti turški premoči. Sledila ]e rusko* to — ne posebno častno. Piačati moramo 55 turška vojna. Zmagovalna ruska vojska je ; milijonov. To pa je sramota. V starih ča -ih prišla do pred Carigrada, ker je prišel do j so kupovali duše z denarjem. Na korht Av-
ZAGREB 30. Na današnji razpravi se je nadaljevalo zasliševanje obtoženca Zivko-
viča ml.
Dogodki na Balkanu
SRBIJA.
BELIGRAD 30. Ministerski svet je danes popoludne sklenil, da v polnem obsega ugodi zahtevam velesil. O tem sklepu je bil obveščen srbski odposlanec na Dunaju. Vlada poroča jutri v skupščini o opominih velevlasti. Potem se naloži srbskemu odposlancu na Dunaju, da fcroči ovstroegraki vladi srbsko izjavo, priporočeno od vlasti.
BELIGRAD 30. Oficijozni komunike pravi, da je avstroogrski odposlanec gref Fcrgach včeraj v imenu avstroogrske vlade predlagal trgovinsko-politični modus vivendi na podlagi cajveče ugodaosti, ki pa ne nudi Srbiji nikakih koristi. Ser nedoitaje časa, da se prično nova pogajanja na povsem novi podlegi, prične bržkone dne 1. aprila med Avatrc-Ogrsko in Srbijo brezpogodbeno s*an*e.
BELIGRAD 30. Princ Jurij je bil danes! imenovan poročnikom.
Spomenica velevlasti.
BLIGRAD e prišel turški
sklepa mir v Sv. Stetanu. Bolgarija je po stala nezavisna, meje Čroegore so se razširile,
Bosna in Hercegovina sta se imeli priklopiti industrijalec, trgovec, delavec in kmet. k Srbiji. Ali druge vlasti niso hotele priznati' sanštefanskega miru. Tako je prišlo do glasovitega kongresa v Berolinu, kako naj se urede stvari na Balkanu. Sanštefanski mir je bil spremenjen in Avstrija je dobila od vlasti nalog, da okupira Bosno in Hercegovino in napravi tam red.
Ali med krščani in Turki je bil tudi potem veden prepir. Bosanski Turki govore sicer isti jezik hrvatsko-srbiki. Razlikuje jih od krščanov samo vera.
Naša vojska je torej vstopila v Bosno, ali naletela je na oborožen odpor. Ta pa je bil premagan, ker odpor proti disciplinirani vojski, kakor je naša, ni mogel imeti vspeha.
To je bilo pred 30. leti in v Bosno in Hercegovino so prišli avstro-ogrski uradniki. Na papirju ie bil sicer še sultan suveren j nad obema pokrajinama, ali moči ni imel nobene več.
stri je same bo, ako se pobotamo tudi s Srbijo. Od tega bodo imeii dobiček vsi:
Zato izražamo tudi danes glasno željo, da pride do mirnega sporazumljeoj8.
A zahtevamo Š3 nekaj druzega: v Bosni in Hercegovini naj se ne postopa z narodom tako, kakor se sedaj postopa v Hrvatski!! Naj se ne postopa kakor s sužnji, naj ne gospodarijo pandurji, naj se ne postopa z ljudmi, kakor z živino! Čč ae bo tako po* si ne pridobimo prijateljstva in Č9 De sedaj — pa pozneje do
Lani pa se je zgodilo nekaj, kar je 30. Ob 10. uri predpoludne pripravilo naše državnike do tega, da so jeli odposlanec k ministerskemu j razmišljati, da to, kar je bilo provizorično,
preds daiku Novakoviču ter mu sporočil, da! sto i Turčija g'ede aneksiiskega vprašanja na stališču velesil. Ob istem Času so prišli na angleško cdp ilan6tvo odposlanci Nemčije, F.^anciie, Rusije ia Italije, kjer se je vršila kcDi«.renca. Ob 11. uri so ae odposlanci vele,.: v kočijah podali v minieterstvo za unacje stvar', kjer je angleški odposlanec oMan od drugih zastopnikov velesil izročil zrijiitrj za ucanje stvari Miloranoviću spo-iLe^ico (aide-memoire), tičočo se izjave, ki jo ima Srbi,a d^ti Avstro«Ogrski. Po 20. minutah so odposlanci Nemčije, Francije in Itol;je odšli iz mioisterstva. Angleški in ruski odposlanec sta ostala še pol ure pri ministru
odposlanec je zadoji
spremene v dtfiaitivno. Na Turškem je namreč začela nastopati revolucionarna stranka z
stopalo, pride — vojne! Če
orožjem,
pa bomo ampak
ne bo ničesar bati.
anektirali ne ljubeznijo, (Zvršetek
samo z se nam pride).
namenom,
da
Aliicvanoviču. Ruski odšsl iz ministerstva.
BELIGRAD 30. zahtevano noto še drugim velevlastim. rhzorožeojeir.	..
BELIGRAD 30. Vse štiri koalicijske stranke, so imele včeraj medstrankarski §e-stanek, na katerem je minister za unanje stvari poročal o položaja. Njegovo poročilo
Srbija odpošlje bržkone jutri Avstro-Ogrski io Ištočasnj se prične z
odpravi absolutizem, da se odpravi stanje, ob katerem je bila le volja sultanova, zakon. Nova struja je bila zmagovalna in sultan je bil primoran dati državi parlament. Eo so naši to videli, so prišli do sklepa, da se treba odločiti: ali se obe okupirani provinciji povrneta Turčiji, ali pa se ju priklopi k monarhiji — anektira. Odločili so se za poslednje. Proglasila se je aneksija in naš cesar je raztegnil svoje vladarske pravice na Boano in Hercegovino. To je bil vzrok, da so se Srbi in Črnogorci razburili, a tudi Rusija ni bila zadovoljna. Srbi in Črnogorci se sklicujejo na okolnost, da narod v Bosni ia Hercegovini govori isti jezik, kakor oni. Rusija jih je podpirala in prišlo je do ojstrega konflikta. Grozila je velika ne le s Srbijo in Črnogoro, tudi druge države bi se bile pritegnile v konflikt. Če bi bila Rusija podpirala Črnogoro in Srbijo, stopila Nemčija na stran Avstro-Ogr«ke kakor zaveznica. O Italiji pa se ne more nič reči, kam bi se postavila. Ta je sicer
Vesti s Češkega.
—	Bojkot „Narod, listov". Mladočehi so sklenili bojkotirati „Narodne liste" in to radi ojbtre opozicije, ki jo ta list zavzemlje napram dr. Kramifu iu njegovi politiki.
—	Razpor med češkimi radikal c i ie navstal radi dopolnilnih volitev v Vyš3hrad*kem okraju. Narodni socijalisti so proti kandidatu državnopravne napredne stranke, ki je dotlej postopala skupno z nar. socijalisti, postavili samostojnega kandidata in so izjavili, da bodo tudi v naprej postopali samostojno.
—	Prepovedan dijaški shod v Pragi* Slov. akad. društvo „Adrijau je hotelo prirediti dae 24. t. m. shoi, na katerem se je imelo razpravljati tudi v jugoslovanskem vprašanju. Strah pred „veleizdajnikiM je praško policijo napotil, da je shod prepovedala in tako — rešila Avstrijo. t
—	Ustredni Matice Školska, društvo slično naši Ciril-Metodovi družbi, je potrosila v letu 1908. za češko šolstvo ogromno svoto 643.734 K. Vzdrževala je 62 šol (brez otroških vrtcev), v katere je poha-
vojnaijalo 11.787 otrok in poučevalo 262 učnih moči. Za to obrambno društvo delujejo složno vse češke stranke, od najodločnejega klerikalca pa do najskrajnejšega socijalista. A pri na* ?
—	F. A d o 1 i S u b e r t, zaslužničeški pisatelj, dramatik, režiser in ravnatelj raznih
bi1
izjavila, bi se ne tako sploh
O toku razprave borao prinašali obširneje poročilo vsaki dan, eventuelno bomo tudi dru^e dneve razprave izdajali posebne popoludanske izdaje. Posamične številke posebne izdaje bodo stale (> stotink.
Seja odbora političnega društva „Edinost'* se ni mogla sinoči vršiti, kor je bilo več odbornikov zadržanih po drugih opravilih. Seja 8 e bo vršila nocoj ob 7. uri v navadnem prostoru.
Sestanek istrskih poslancav. Drž. posl. dr. Liginja j6 20. t. m. naslovil odprti pismo na dežebega glavarja dr. Rizsi-ja radi sklicanja vaeh istrskih poslancev, ki naj bi se posvetovali, kako bi bilo ob sedanji g spodar-ski krizi inožao pomagati bednemu prebival-valstvu. Temu pozivu se je dr. Rizzi odzval in v ta namen sklicil za danes v T/st vse isterske poslaac?, da ae posvetujejo o korakih, ki nij bi storili i o o ^elih, ki bi Fe morala izvesti. Dr. Laginja je dospel že včeraj v Trst.
„Slovenec4 proti podružnici družba sv. Cirila in Metodija na Greti. O^irom na notico, priobčeno pod tem naslovom v izdanju „Eđinoiti" od 27. t, m., nai prosi gospica vrtnarica otroškega vrtca v Rojanu, da priobčimo nastopno njO izjt.vc :
B:la sem naprošena od jojpoda Križmana, da bi v svojih svobodnih urah pouč3?al?i v Marijini družbi slovenščino. Privolila sem v to ia izvršujem to nalogi) ob torkih in petkih. Ko sem odrabila božično drevo, dem je odstopila Marijini dmžbi, ki je darovala zato podružnici 5 K. O tjm sem obvestila gospico M^nkočevo, ki ie ta moj korak odobrila. Kaka sovražnica družbo sem jaz, priča dejstvo, da sem nabrala za bižičnico 164 K. — Če koga skrbi, kam zthijam, naj prida na Vrdelo, pa izve, zakaj ne zahajam nikamor.
Kar Be tiče pret*ezneg'i mojega sovraštva do odbora, izjavijam, d* večine odbornikov niti ue poznam. Iatotakj ma ne briga, kam zahaja predsednik. Predsedniku pa sem lansko leto, povodom njegovega godu, poklonila celo sonet. A od takrat do danes sva se videla samo enkrat.
Dotični dopisnik gotovo mene ne pozna in ne ve, kaka čut3tva gojim v svoji duši. Jaz si ne puščam od nikogar ničesar sugerirati, ker znam sama preiojati, kaj jq prav. —
Izjava. Ker se govori podpi»ani pisec lažniivegi tuk. zakotnem slov. listu, „Slovencu", izjavljam p )d to ni res.
Poživljam pa pisca oaega javi, ker sicer ga imenujem njivca in podleža.
Ro j a n 30. marca 1909.
Fran Co/ir.
Župnikom v Bazovici je imenovan — kakor čujemo od zaneal ive strani — gospod Igoacij Počivalnik, do*lei župnik-dekan v Krkov-cih na Pomjanščini. Želja župljanov je, da bi nikdar ne bTj povoda za kako nesoglasje med njimi in novim župnikom. S to željo mu kličejo isiren : dobro došli! !
Enakopravnost v praksi! Pravijo, da ima vladati pri nas enakopravnost za vse stranke.
v Rijanu, da sem čla-ika v nekem >q tako tudi v častno besedo, da
članka, di se javno laž-
V T-atu, dne 31. marca 1909
»EDINOSTc gtev. 90
Stran III
Na. • t-ori i. Ali kiko je t pr^foi? Po-ple;	iodnijsko poslopje in prepri-
čamo . da to ni res. Nadpiai pri vratih, ki imajo i ^.tirati ljudi, so v sami italijanščini. Sam n -eš. kam bi se obrnil, ko ti mrgoli prei i ::rrh „sezione di qua, sezione di la*4. : -t sem videl, kako so morali Sloveaoi •«>;. j in skakati semtertja, da »o srečno ' .kBili prava vrata. Pomniti je. da prihaj- jo s-^m dežeiani, ki nimajo mnogo ča*a in ki jim gotovo ni v posebno veselje, ako morajo premerjati stopnico stokrat gori in doli, predan so našli pruvi urad. Tako se dogaja večkrat, da prihajajo na razpravo prepozno in ia radi tega zapadejo v „kontuma-cijo". Kdo je temu kriv ? Če bi bile tudi slovenske r*bie, bi se ljudčm prihranilo mnogo letam i.i tudi etrahu. Ali je morda sodnija le za Ita.ijane ? Sicer ne bi bilo slabo, ako ce bi naše ljudstvo nikdar potrebovalo poti na o-od ije; toda tudi mi spadamo pod zakone. Zusoa j3k zagotovlja tudi nam enakopravnost z vsemi narodi v državi. Čemu se ob razpisu c. kr. služb zahteva znanje deželoih jezikov ? A'i je tu le italijanščina dovolj ? Ako je več deželnih jezikov, zaka; se ti ne epoš'.ujejo ravno v teb c. kr. uradih ? I!
Kar se pa tiče sodnijskih razprav, se te sicer res vrše na podlagi modernih principov. Vsak: obtoženec dobiva pred javno razpravo obtožnic *, da vidi črno na belem, česa so g i obdolž i o. Ali. da bi dosezala svoj namen, bi morala Oiti spisaja v jeziku, ki ga obtoženec rea ume. Ali se pa to vsakikrat dogaja ? Ne. Slovencem in Hrvatom se podajajo obtožoice v žtal janščini in tak nesrečnež ne zna pri čem da je.
Čakati mora na odvetnika, da mu ta razloži in razjasni vso stvar. Zaan mi je slučaj, ki se je dogodil pred leti, da ie namreč obtoženec. ko so mu prečitali obtožnico, vsemu pritrdil in se še zahvalil z besedami : „Liepo, liepo" !
Rjvež namreč ni umel obtožnice. — Ni čudno torej ako se ta človek sploh ne brani, ker mu ni dano, di b stvari razjasnil v materinščini. Ravno tak križ je z izpraševanjem v preiskovalnem zaporu. Sodnik ne umeje obtoženca, ta pa ne sodnika. Mora se zato po-slaževati tolmača. Ker pa tolmač včasih niti 23 more točno prevajati izpovedi obtoženca, je večkrat nehote kriv, da mora obtoženec sedeti tudi po več mesecev. In če je vrhu vsega še nedožen ? I	S—c.
Nesrečni Trst! Zraven 9000 tatov, o katerih ima gosp. Tiz mlaiši natančen seznamek (vsai tako nekako je ta sloveči mož izjavil na neki razpravi v Rovinju), imamo v Trstu na 220.000 prebivalce? vsaj 210.000 nevarnih elementov ! Lahi so izvzemši patentirane „Pa-:riote"', vsi in zelo nevarni naši državi!
Nemci, kar jih je v Trttu, že delajo most, po katerem pride Germanija tu sem na našo lepo Adrijo ! Siovani smo bili še edini, ki smo rsioveli" za čuvarje ob Adriji, a sedaj smo tudi mi postaii — nezvesti! Tatovi so sedaj tu najsrečnejši ljudje ! Oni vživajo pnvilegr, ker naše redarstvo ima sedaj nujnejšega posla nego ie oni za nadzorovanje tatov.
Ta je vse polno državi nevarnih elementov in na te treba paziti v prvi vrsti !
Miiugo, premnogo je tu Slovanov (o Italijanih in Nemcih je stvar že notorična!) nevarnih naši državi ! Te baseie je izgovoril te doi noki veliki državoik, ki žal izvršuje (Na Dona. u ga pač ne poznajo !) le navaden posel redarja. Mi vsi smo pod strogim nadzorstvom osobito sedaj — ko je bila nevarnost, da ve-iiki Srbija — za?cde malo Avstrijo !
Ker je pa danes ta nevarnost izpuhtela v rrak ia ker se varstvenim orgaoom, vkljub nenavadni skrbi, ki si jo imeli za obstanek naše iržave, ni posrečilo po izgledu slavnega Raucha iztakniti niti najmanjšo tolpo veleizdajnike?, svetujemo mi, naj se vsaj sedaj opuiti to strogo nadzorovanje slovanskega elementa in naj se raiše poseže po onih 9000 tat ivih — kar izda v*aj nekaj ! — M; pa se bomo vedeli varovati prijateljev — ker so-vražnike že poznamo !	O d i n.
Tako se maščuje lahkovernost! V Sol-nog-adu je neka ženska dvig&iia iz hranilnice 14.0u0 K iz strahu pred vojn j. Spravila je den-.r — v peč, kjer se jej je zdel najbolj varno spravljen. Saveda ni nikomur nič povedala o tem. Ko pa je prišla dekla kurit, vrgla j ie r>a ogenj tudi papirnati zavitek, ki je ležal v ' kot i in v katerem je bilo onih varno sprav-i Ljemb 14 000 K. T\iko je bila ženska ob vse! svoje prihranka
Nevroćljive poštne pošiljatve. — C. kr. i poštno in br^jja.uo ravnateljstvo nam je do-i po-laio seznam priporočenih in navadnih poštnih pošiijatev, ki so bile meseca februvaria: 1!»09 v oddeiku za nevrcčijive poštne poši- i ljjr.ve v Trstu odprte in ki so jim odpošilja- I telj: neznani. Ta seznam bo priobčen v pol-1 nem obsegu v tukajšnjem uradnem listu.
Ubogi Kraševc!! Kakor, da jih ni dovolj zadela grozna f.ušs, ki jim je minolega leta napravila grozne škode, kakor, da ne trpe dovolj radi pomaokanja dela v kamnolomih — prihajajo sedaj nad nie — zopet novo zlo !
Te dni se govori po našeoi mestu —' da bodo cd sedaj naprej v T.-stu rabili le — j riu sko kamenje ! Vzorec tega, kakor trde j naši neodrešenci, dr&gocenjenega kamenja da prioesejo že v prih. poletju na ogled —' rimski dijaki l !
Addio Kraševci in vaše, daleč na okolo sloveče kamenje! Tržaški Slovani smo Že nestrpni in težko čakamo slovesnega prihoda teh najnovejših — kamoarjev! Slavnostni i
dac, ko se v Tr3tu začne no^a doba, doba rimskega kamenja, bo tudi za n3s velevažen dogodek in n? izključeno, da se za ta „veliki" dan zberemo tuii mi, ter pripomorem o k poveličanju tega redkega dogodka !
Naše ljudstvo se bo gotovo zanimalo ?a ta velikodušni Čin Rimljanov. — Jaz jih že gkdam, kako se bodo potili pod težo velikega Kalamona !
Mnogi se bodr» smejali, ko p-ečitajo te vrstice, a stvar je veleresna ! Pomislite samo, da bo ta kamen — nekaj velepomembnega ! Italijansko vseučilišče nofe in noče priti, da-si „naši* Italijani zidajo to vseučilišče v zraku že dokaj let. Po prihodu rimskega kamna, pravico pa bo to vseu?ilišče kar čez noč gotovo ! Da ta slavno-važni čin postane še slavoeiši, prosimo Rimljane, naj, če že prinesejo ta edini čudodelni kamen — vpo-števaio tudi nas in prinesojo še za nai kak t&k ali tudi malo manjši kamen, na katerega naj se postavi vsa; ena slovanska Šola v Trstu ! Mt ostanemo Rimljanom hvaležni na veke ia pojdemo jim naproti, da se ne bodo toliko potili! Ker je pa nevarnost, da bi Ndbrežinci in Križani, v strahu za svoje lepo kamenje, napravili kak „protivsprejem" svetujemo rimskim vitezom, naj ^pridejo* po morju 1
Oh srečen Trst 1 Srečni Italijani in morda tudi mi — ako nam prinesejo, za kar j:h prosimo !
Za sedaj pa naj naši Krašvvci le pridno obdelujejo svoje sloveče kamenje, ker ni še goto?o, da res dobimo tudi mi tak težko pričakovani — rešilni kamen!
O pust — pust zakaj si nas zapustil tako naglo in nam onemogočil nastop v kostumih — pajacev!!
(Jmrl je bivši tržaški državni poslanec cesarski svetnik Josip B a s e v i. Pokojnik je bil rojen eta 1840. Pogreb se vrši daneB zjutraj rano.
*
. * *
Doznali smo iz verodostojnega vira, da se je pred-čeraj kmalu po smrti gornjega pokojnika soproga Berta roj. Fiesch iz žalosti nad smrtjo istega hotela z revolverjem ustreliti v srce. Krogla je pa obtičala pod srcem. Težko ranjeno so jo na njeno odločno zahtevo morali prenesti v sobo, kjer leži truplo pokojnikovo na parah. Zdravniki da skušajo izvleči kroglo iz telesa, a vdova da se brani, češ, da hoče tudi ona slediti pokojnihu v grob, katerega da noče preživeti.
Naznanilo.
—M W W _ ta |
Meščani !
v
Žalostno je sicer ali resnično dejstvo, da se vsi oni izdelki, ki res zaslužijo vsestranskega pripoznanja od strani občinstva, pona ejajo Od t :ke vrsti ljudi, ki si ne vedo poštenim potom zaslužiti vsakdanjega kruha ter iščejo vedno priliko, da si dobre izdelke punarejajo. — Čudoviti vspehi
[ki=1 ina za uničevanje stenici so do vedli
c uimmci^iof ^a tudi (lo tega [in niJ raoglo'se zgoditi
drugače], da so se našli taki zlobneži, ki izdelujejo pod tem imenom druge ničvredne izdelke.
Pri vsem tem pa se .jFULKING^ICIDA4' ne boji ne poštene konkurence onih, ki se nazivljajo izumitelji, ker ie naravnost nedoseg jiv.
Pri vseli teh mahinacijah pa ostane neizbrisljivo dejstvo, da je „FULMiNCIMICiDA ' po tako kratkem času vzbudil toliko nevošljivosti in pohlepnosti, ter prisilil mnogo njih do ponarejanja. To pa treba pripisovati
dobrim lastnostim tega izdelka, ki je neizprosen sovražnik tako nepotrebnih živalic kakor SO stenice, in veliki uporabi istega.
Tedaj pozor meščani na falzifikacije in ponaredbe tes;a izdelka. Zahtevajte vedno cd mirodilničarja pravi SCSr* FULMINCIMiClDA	ki
stane K 1 steklenica.
KB. PREPRODAJALCEM POPUST. - Iščejo se zastopniki.
J. de Blasi
edini konces^oniranec, ulica Nuova 45, Trst
r
;n «=i n;
T -Saška maša kronik
25.
[Q=IF
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
od 9—1, 3—6	od 9—1, 3—6
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po ataerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine.	Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku.
TI
J
Sodno Me
več tisoč lepih, visokoizgojenih hrušk, jablan, češenj in breskev naj plemenitejših vrst oddn po nizki ceni takoj
Vinarsko sadjarsko društvo
v Rihenberku.
Malone povožen od tramvaja — Andrej K031Č, etar 68 let, stanujoč v ul. Fabbri št. 1, ki je nekoliko gluh, je hotel včeraj pasirati tir tramvaja. Ni pa zapazil tramvaja, ki je ravnokar šel mimo. Voz je zadel nanj ; na srečo pa je dobil le lahko rano na glavi.
častni uzmovič. Včeraj popoludne je bil na senenem trgu aretiran nek individuj, ki je poskusil okrasti gospico Leopoldino G-ermek, stanuiočo v ul. Galatti št. 12. Ža ji je bil vtaknil roko v žep in ji okradel pismo, misleč da je to bankovec. Tat se imenuje Iv&n Rieić, star 22 let iz Trsta, elektrotehnik, stanuioč v ul. Lodole št. 16.
Nenravna mati. V ulici Cavana je včeraj popoludne neka ženska, ki je bestijalno postopala s svojo triletno hčerko, vzbujala splošno ogorčenost. Nabralo se je kmalu veliko ljudi, ki so jo začeli vzmerjati. 1x3 d ar jo je slednjič aretiral. Ona se imenuje Helena O.pitello, stara 39 let, stamroča v nI. Cavez-zani št. 2.
Nasilni regnikolo. Henrik Masiero, 29-leten dninar iz Villa d' Eate pri Padovi je
včersj toliko v neki krčmi, konkor ne poti D .....	. .	.. . _„
J , .	. .	1 . j i ,	Pastujke za prsi so edino sredstvo proti kasliu
razsajal in prete >al vee pasante, dokler ga .. . . . . . _ ,	*	,_
riso spravili pod klinC.	! PrehlaJ«nJV' hr.pavost. m vsakemu vnetju v sapn.h
*	^	1 organih. Skatlja z navodilom stane 70 stot. ter se
koledar m vreme. — Dfme«: { dobiva 8amo v iekarni — Modest škof. — Jutri: Hugon šk. — Tem-j nn». ___ peratura včeraj ob 2. ar. popoludne -h | PRAaMARER (Al due mori) 12'0 Cels. Vreme včeraj: oblačno, p opo-! Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377
ludne dež.	j-—--
Vremenska napoved za Primorsko: — Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. — Temperatura mila. — V začetku lepo, potem bolje.
B ■
■ - Restauracija : Z fllla cltta di Frnncoforte. Trst l S ul. Molin Pittolo št. 17 "
B"
I
I
■ ■ IBBIfl S ERIIIHIIOI
KOSILA in VEČERJE ■■
v abonementu in alla Charte | *
Kosilo in večerja, mesečno K 40-— Samo kosilo . . „ „ 16.— Stelnfeldsko pivo prve vrste. Istrsko vino, opolo, belo brl-Sko ln štajersko.
FRAN HE1NRICH.
8
Ivana Petelin
olioa Rojan - Škorklja štev. 612
vedno preskrbljena % svežim volovskim in telečj'im mesom. Prodaja tudi vampe. Za velikonoćne praznike velika fzbera kokoši po zmernih cenah
Kašlja ni več!
IBBIB^BL JE BBI3I ■■■■■di
Nova pro-dajalt- lca
G. 3[ehiayan
TRST — Corso štev. 23
Ni potrebno naročati na Dunja URE
□ ikelnate od K 4 napre^; srebrne „ „ 9 n rlate	, P26
PRSTANI
14 t&ratni od K 5'/i naprej 14 „ x di]ai. „ io „
BUDILKE
garantirane od K 3 60 naprej
Vrhu tega bogata Izbera zlatih la srebrnih verliic, uhanov, Brtoha« Ud.
■ ■■■■
■ ■■■
Naše gledališče.
Kenefiea gospe Danilove.
li^ui raznih stvarnih tehniških težkoč je £03pa Danilova sklenila, da mesto naznanjene „Madame Sans Gene", da vprizoriti za svojo b?n?fico prihodnjo nedeljo izborao francosku burko „Nellv G a u a s i e r". Ta burka je že Šla preko največjih odrov sveta v tt dnem triumta. Spisana v lahkem, a stalno pribftvljivem tonu je ta burka ena izmed onih, ki držijo mišice smeha od prvega začetka do konca.
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE
ulica Sanita 23 25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes 31. t. m. j od 9. do 12.
Igla z dijamanti, zlati prstani, uhani z i dijamati. zapestnice, verižice, zlate ure, po-, stelje, vzmeti, pernice, chiff jniere, stolice z usnjem, jedilne mize, omare, police, umivalniki z mramorjem in ogledalom, šivalni stroj „Singer", steklena omara v mramorjem, divsn-postelia, knjižnica, pisalna miza in slike.
Od 3.—6. pop. velika množina svilnatih i in pol svilnatih dežnikov in solnčnikov, drža e 7, , j svilnaiih odrezkov in barvanega satina.
Zaloga obuvala In lastna delalnica
Pavel Visentini, crst
ulica Giosue Carducci 31
po zmernih cenah
Poprave se
Izvršujejo točno in solidno D □ ■
Pekarna in slaščičarna
Josipina udova Pozru
TRST, ulica Istituto 28
naznanja, da bo sprejemala za Velikonočne praznike pečenje potic po zmernih cenah. JSvež kruh trikrat na dan. Prodaja alaSčic in raznovrstnih sladkarij, kakor tudi ........
MOKE IZ PRVIH MLINOV.
■ ■ ■ ■ ■ KS ■ E ■ O ■
Novi slovenski ceniki
dvokotes, šival, in kmet. strojev, gramofonov In vsakovrst. plošč Itd. franko. Izvršuje se tudi po-
^	BATJEL", gorita

Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar 8c
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina ^GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznane kaker eajbef]« Ib itaj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na a^faltičnih kartonih, skrilnit ploščah In vsakAvrstneoi lanarine.*.*.'.'.'.
Aeialtiia&l kartoni, iaolatorni kartoni, lesni cement, karbollnej, kar borna kislina, asfalti in dragi proizvodi is asfalta in kairaasa, opolaia olja. »c st sa stroje, marila aa vozov«, prianano in najbolje znamke (registriranj mast u vagone, mast-vaselina za kome, mast n orodje, voščilo sa Čevlje itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu.
^tran IV
►EDINOSTc štev. 90
V Trstu, 31. marca 1909
( AKLO GOKTAI Zaloga olja - Jrst - V. Santa Caterina 13,
----- .ELEFON 865, j--
N^di se nam zares iep glcdaJiščci večer j iz? olje a državni in dež. poslanec dr. Metko in naše občinstvo, ki gotovo pribrumi v veli-: L a r i n j a.
kem številu, da se pokloni diki našega gleda-i iz Lovrana. V ponedeljek se je vrn.l na Kšča, odde ta večer iz g' dališča z velikan-; Dunaj župan dr. Lueger. Pred stojim cd-skios aktivom — dobrega humorjs.	j hodom je izjavil, da mn ie tukajšaje biv&sje
dobro delo In 39 obljubi-, ia ge na jesec
Trgovski pomočnik, "/iJiK
špecerijskim blagom ižec siažo* r kakem skladišču. Poveri hrvatsk«, slovensko, ter nekoliko italij»nsko In nemško. Nastop takoj. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinost!.	5<X)
" lil—F f ji III i | i
?rxalka glsdaližCa.
VERDI. Danes odmer.
FENICE. Danes navadna predstava cirkusa Besini.
EDEN, Nocoj ob 8.30 se upiizori zadnjikrat stari vepored.
GLEDALIŠČNA DVORANA ,APOLLO' ulica Dom^nico Ro^seti 4. Marijonetistična družba. — Danes (srede) predstava ob ». uri in pol.
Druš+vene vesti.
Členom „Delavskega podpornega dru
itva" ee naznaaja, da se bo -,r&il v nedeljo uiie 4. apriia cb 4. nri pop. v sokolski dvo r. ni izredni občni zbor.
Na dnevnem redu je edina točka : Spre
sc^-aba pravi!.
Pevcem pevskega društva „Koio" se na
znanja, da je danes ob 8. uri zvečer vaja za noski zbor.
„Divji lovec", to krasno narodno igro t petjem v štirih dejanjih uprizori kakor obi črno, tudi letcs na velikonočni ponedeljek S:. Jakobska „Čitalnica" v dvorani „Narod, d- ma" pri s?. Ivanu.
Kegljarski klub. Člani se opozorijo, da poteče danes 31. marca sezona kegljaoja. in so isti vabljeni, da se udeleže zadnjega kegljanja danes zvečer pjnošteviino. Posebno še so vabljeni tisti, ki imajo za poravnati zaoatalo članarino.	Kegljarski načelnik.
Darovi.
Za veliki Ciril-Metodav ples združene aiovančke mladine dcposlsli so : gesp. Lampe Ariicn trgove c v Trstu K 4. Mikuš Marko pekarna v Trttn K 3. G. SpLchar trgovec v Trstu K 3.
— Vrlim rodoljubnim darovateljem iskrena hvala, Nadaijne prispevke prosi se d -pošiljati na ugi. „Jadran ko banko" v Trstu aii na g.	Viadko Ternovec
t. č. blagajnik Trst Fontana 4.
Vesti iz <loriške.
i Kje so kletarski nadzorniki? — Vinogradniki so mnogo pričakovali po ccvem venskem zt-komi in od kletf-rskih nadzornike/, eaobito pa, da se bo preprečilo ponarejanje vica. Ze drugo leto visi po vinskih kletih v oski zakon, kakor predpisuje zakon, a nadzornika še ni videla nobena klet, izvzemši za Čača lanske trgatre ceketere v Furlaniji. Ponarejeno vino se predaja v velikih rnnc-da )e veselja, pj istra kapljica pa leži i kit teh, ne u^ ^ ^ Ž»-njo zmenil in se te moie spraviti v deč^r za nobeno c-no. V gor ških kičmah se toči vino, ki ni prav nič podobno naravnemu. Svetovali bi kletarekemu nadzorniku, naj te malo potrudi ter inšpicira kleti krčmarjev ; uioda izve, kje so si nabaiili razno viesko brOzgo. Ljudski zastopniki naj se pa pobrigajo, da te bo vin ki stken tudi dejan-ko izvrševal, ca se bo *yino res preiskovalo ia ua zakon Le bo samo za pl&šljive kmtfce, ki se ga boje, ker je na papirju, drugi se pa zmenijo toliko zanj kakor za kn*ki sneg.
x Goriška davkarija je poslala te dm nekemu velikemu davkoplačevalcu več opominov, raj peravn?. zsostsli zemljiški davek v razriih katetru ii h občiD.sb. Dctičcik, ki je znan kakor *estcn gb> kop/ačevaiec, je debelo gledal c p., mine in i-e zakr; hotni, videč, ča ga davkoma tiria plači o za poseliva, ki jih v d:.t»ČLih k!£j h ni ime: nikdar t U pa }ih je žts prtd njiicgitii 3eti prodal. To mora biti lep red v zčn,jjiščatm ki-tasiru ! Kaj si morajo davkoplačevalci ruiditi, ko se od njih zahteva Take stvari, ki bi se ne smele nikdar de ga jati na c. kr. davčnem u:adu !
V Bovcu usU<navl;ajo sekoUko druetvo.
Novo kolesarsko društvo. Osnovalo se je novo koledarsko društvo „Dauica" s sedežem v Gorici. Pravla je c. kr. namestništ^o v Trstu že potrailo. Med občinstvom je ve- ( liko zmiman:a za to novo kolesarsko društvo. Kakor se vidi, bo imelo to novo športno kolesarsko diuštvo veliko čleuov iz mesta . kakor tudi z dežeie. Prvi občni zbor se pravo-! lasno naznani v časopisih.
Vojaki - planinci so odšli v ponedeljek iz I Gorice v gore, kjer se nastanijo za poletje; v Kanalu, v Volčab, Kobaridu, Breginju itd.
Vesti iz Istre.
Iz Pule. V nedeljo je imela tukajšnja; „Čitaonica* občni zbor. Predsednikom je bili
povrne.
Vesti iz Kranjske.
Osuševanje ljubljanskega barja. Prihodnji mesec prično s poglabljanjem Grubarjerega kanala pri Ljubljani, kar bo trajalo štiri leta, na to bo sledilo delo v glavni Liublja-
pnpo-ročam
Za Velikonočne praznike
mojo pekarno v ulici Sette Fontane Štev. 1. Spreje- j mam vsakovrstno pecivo; prodsjam najfinejšo moko J is prvih mlinov. Posebnost: pince in presnici. Udani Anton T ah o r.	<;is

0 priliki Velikonočnih ❖ praznikov
obiščite vsi PEKARNO
nični strugi.
Krka je vsled z-dr-jega deževja močno narasla. — Del kcs:*njev«kih vrtov je pod ▼odo.	_____
Razne vesti.
Avtomobile namesto navadnih pogrebnih vozov je uvedlo I, pegrebno društvo v Bero-linu. —
Nemška nesirpnost. — V juliju 1905 je umrl v Duhcovem na Češkem Čeh Keil. Njegova žena mu je hotela postaviti nagrobni kamen ■ češkim napišem, pa nemški grebokop tega ni dopustil in seveda ga je pri tem podpirale nemška občina. Gospa Keil je nsto vkžila češko prošnjo na okrajno glavarstvo v Duhcovem, ki pa jo je edstepilo občini ? rešite*. Ta jo je zavrnila ket nerazumljiv.?. Pa vdova Keil se ni dala estrašitr. Z veliko težavo je napravila s tujo pomočjo nemško tožbo in ta je odločila, da m.-ra biti napis dvojezičen. Keil je viožrla sriziv ra okr. glavavstvo v Duhcovem, ki je razsodilo, da je napis lahko samočeški, Sed^j je zopet re- ? krutiraia nemška občina Duhcovo ca nameci-ništvo in na notranje ministerst/c. Spor se j je sedaj po 4 ietih končal v upravnem sc-! dišču, ki je dalo vdovi pravico, da sme i postaviti svojemu možu nagrobni spomenik s j poljubnim rapisom. Pokojnika so gotovo prej • začeli gledati črvi, predno so mu duheorški j Nemci privoščili, da mu njegova žena češki želi, naj v tavra pačiva.
Napredek zdravniške vede. Ravnatelju vaeučiiiščne očes&e klinike v Berolinu d.ru Gretffu se je posrečilo najti prcv2.ročiteIja egiptovske očesne bolezni.
Moderna selitev narodov. Jedna največiib selitev, kar jih pozna zgodovina, ee vrši eedaj. Razri narodi velike Rudije se selijo v Sibirijo, Lansko leto se je nase i«o ?am 500.000 ljudi?. Leta 1906. se je preselilo karea] 60.000 oaeb. drugo leto pa žo okcii 400.000. Vzrcčili so to selitev ruski vojaki, ki so se bojevali preti Japoncem. Ko so ee vrnili domov, so raznesli vest, da je Sibirija lepa piodovitn dežele, na fcar je z&čelo veliko izseljevanje v njo.
Iz jednega debla zgradili cerkev. V Santa Resa v Kaliforniji so zgradbi cerkev iz ied-nf ga Farnega debls. Cerkev ;e dol^a 2? m • široka 3 rn ; zgradili so polt g Se 2 kapelici. Prostora je zn 600 C3f.b. Drevo je bilo .t.iro 2000 i t.
Skoljo-Vrdela 218
zemlje.
hila na ;prodaj, pet | prostorov, 600 klaft.
617
m

S Prudajainica manufaktur. blaga
K ENRICO de FRAFfCESCHI
n
K
— TUST — ultra >Tuova hi — vosra! Pin:za Goldoai
— s podružnico —
uliea dt Ile Peste i0 - »o?rai ul. Taldirivo
Velika izbera bombažev:n in volnenega blaga, perila za moške, ženske in otroke,
pletenin, nogovlc in drobnih
Ceae zmtrne.

predmetov
n
v
m

Cese raciiif. src



MALI OGLASI
računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. najmanjša pristojbina stane 40 stotink. ——— Plača se takoj. ———
Qill7hn premeniti kurjen kontorist. dober OiUZUli raČunar ter ve§č knjigovodstva io ko-respondfc; ce v slovenščini in nemščini. Vstrip lahko takoj ali pa pozneje. Cenjene ponudbe se prosi pod šifro „H. M. 17- poste restante, Gorica.	612
FRAZ!
ZAE.OOA iT
U
Trst via dello Ombroile
TELEFON žt. 18-49
OUIDO e OSO COEK
100.000 buteljk otl šampanjca
— za refošk.
Prouajajo in kapnjvjo -e buteljke vsaka , i vrste za reTošk. šampanje, bordcaux. rensko vino, konjak Itd. VsS:!<.a za!rga buteljk od pol litra in l1/* litra. Damjane iz stekla opletc-no
Prevzamejo ss 9opošilja!ve na D?žele.
Kupuje razbito sldkio vsr=c vrste.
Broseii & Laurenčlč
Prodajalnica manufakturnega blaea in DROBNIH PREDMETOV
Jrst - ulica Jteova št. 40 - Jrst
vogal ulice San Giovanni.
--oo--
Za pomladno sezono
Blsgo za ženske obiske, gladko in delano v raznovrsinlh barvah. — VELIKA iZBERA perkrla. satina, vir*I, panama In batist. - Zefir od 3S stotink naprej v ---garantiranih barvah.---
Specijaliteta: kravat
ŠSSF" ln svilnatih robcev ::: Perilo po tovarniških canah :::
Velita izbera flrolJDih preametov.
Antsnii
Trst, ulica Commerciais št. 7.
Velikonočne potice vsake vrste. Likerji, slaščice in prepečenci
. . . lastnega izdelka . . . Najboljše moke iz ogrskih »n . . . drugih mlinov . . . Najfinejše maslo in sveža jajca.
Sprejme se vsakovrstna pečenja.
Obiščite torej vsi pekarno
Antcnio Kralj.
ALEKS. FKAXC MAYEK - TUST
ZGAiHBCA
TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave.
SlaTiiemu občinstvu se priporoči
MINERVA "
v ulici deli' Acquedotto 22
Najfinejši likerji po uajzinernejSlli cenah. — POSTREŽBA TOČNA. Na razpolag-o to sro?t< m razni slovenski, italijanski in ue&ški tnkaj^nji ln zunanji Časopisi, kakor tudi ... NAJBOLJE ILUSTRIRANE REVIJE ^
Frva slovenska
11V11ROD1LN1CA I
pri sv. Ivanu štsv. 1157
PiMlpisani uaacunja slavnemu obOinsiv«, da ae
t djegori zalogi tk*koyr9tn«
"f'i ba vo. droge, čopiče, Sipe, že'olje.
mineralne vode, vosek za parkete. kx cveče, mrežice za Auerjevo luć itd. itd u
Udani Kari Lozej. ^
d
Nova prodajalnica ur in dragocenosti
ia f ? q p- ^ ia
(ex drug Drag. Vekjeta) OOUSO štev. 36 — TUST
laJBistl nrflisis prads]ai. tm TEJiET.
So5Ct! Izbor ziatantao, src t) rn i ne, dragoccnosit In žepnih ur. Kupujs ln zrr^njuje aUra z»ato In srebro z novimi predmet!. — Sprejema narotbe in popravlja vsakovrstno, srobrnine ia žepne ure.	Cese zmerne.


Malo
Edinosti.
zemljišče za zi<hiiie na jako lepem krajj ee proda. Nre3i v pri Ina^ratnem oddelku
6!6
7alnnQ UlR9'a >z Štajerskih, kranjskih in vi-bClUlju pav^kih hribov, kakor kuhsne in aveže gnjati, praske, gra5ke in kranjake najfinejše klobase ter dunajske, ftajerske kokoši in Poulards. po naj-nižji ceni. — Ivan S u ban, Via Cacertna 13. (519
Zaicga
ODČine Ste v. 16I<
vipavskega in i-trskega vina od 24 do 28 kron od 56 lit. napreL Anton Kette
V prodajalnici jest^in
Domenico More!!!
Trst, ul. Giuaeppe Gatteri št. 20
vogal ulice Fameto
proJaJa sc< po arJzmoraeJših oosah sladkor, kava, riž, zmesi, moke, naravno m asi 9 surovo ln kuhano, vino, pivo ln likerji v butoljkah iid. Spocijalltcta praških ln s. Daojc!akt!i gnjati. Poštno pošlljatve po zmernih oonaa.
?%Mw in siošO^rna7
oooo o t RST ooooo Piazza C^serma in Uiica Cas^rn a 17
Protoja svež krah
.Novo pogrefeBo podjetje
pisarna in prodajalna ttia Vtecenzo g^lini si, 13.
Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telsfon št 1402
Zalosa opravo ulica fidaasimo D ^oglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najeleganinejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristslom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vsth potrebščin za mrliče, kaker: kovinaste in lepo okrašene le-eio
rakve; čevlje. v«nce iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga. VOŠČEJSE SVEČE.	Cene nizke, da se n! bati konkurence.
Za Hlućaj potrebe s« uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ 121 dragi.
trikrat na dtn. - ZALOGA najfinejie moke. slaščic, Hlndkih prepečencev. vina in likerjev. Za velikonočne praznike fprejenij Io <■ bo pečenja najfinejših potic po zmernih opnah.
G. M Mil Hi.
Nova in bogata zaloga
v®

Spalno in jedilne sobe na iarero.
Najnovejši uzorci.
Trst, ¥ia dei Rettori št. I
Telefon št. 71 Romano IV
Hotel Balkan ^r^'tS^f Hotel Hal kan

Vnthnj & Kogl
Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih Izdelkov v SOLKANU pri
T ~r*— ielsulikl ttr :
Gorica, drLkolod., Solkaa
Mizarska zadrugu v Solkaiiit
Osrednje ravnateljstvo.
ZALOGE: SOLKAN,
TRST, via Casarma 4
ZALOGE s
REKA. Via Pile 2 SPLIT, nanevoj obaU
Brz.: ZADRUGA - Trsta Telef. št 1631 In^nirbaa 4 Žage v Soteski ^oiiinj)
Letna produkcija = K 1,000.000 =