SPOMNITE IE SLOVENSKIH »EGUNCEV B KAKIM DAROM! y°c'3/ a y MitRlSKR AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERICAN HOME NO. 178 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL 7111 Slovenci v Rimu se poklanjajo ubitim ameriškim letalcem Rim, 2. sept. — Za Slovence, [] ki smo bežali pred Titovo nasil. 1 Kostjo v mačehovsko naročje tu- i jine, so bili ti zadnji dnevi veli. 1 kega mednarodnega napetja med i severnoameriškimi državami in našo staro domovino žalostni in 1 bridki. \ žalostni in bridki, ker smo vi- 1 deli kako naša domovina pod svo- a jimi novimi oblastniki plačuje 1 svojim velikim ameriškim zavez- z nikom njihovo pomoč v pretekli vojni z njimi. Tej Ameriki, ki je toliko žrtvovala za zmago nad i nacizmom in fašizmom, ki sta fba hotela izbrisati naš mali slo- f venski narod iz svetovne karte in sta oba z vojno silo napadla Ju. Ij goslavijo! Nismo mogli razumeti teh strašnih dogodkov, ki so se odigravali prav nad našim slovenskim nebom, tam namreč nad škof j o Loko in nad samim Bledom nad Koprivnikom, in ki so v svet raznesli po vseh valo- j< vih svetovnih radijev "slavo" v našega — barbarstva in balkan- r stva v resnično takem pomenu, j kakor ga razumevajo Amerikan- „ ci. Mi, ki čakamo onstran Kara- £ N*wk in vzdolž vsega apeninske- „ "škornja" na mir med narodi ^ ,n med nami samimi ter na lju- j. bežen, ki naj zopet zajame vse j, narode v pravi ceni vrednotenja človeškega življenja, kot največ- (j je naše dobrine, ki naj postane ( zopet merilo za ureditev vseh r družbinih razmerij po svetu, mi { smo čutili, da se prav nad našim ( slovenskim nebom oblačijo nevihte, iz katerih padajo beli zrakoplovi z neba in se ubijajo življenja naših zaveznikov v času, j1 ko vlada —• "mir" med narodi . Oziroma, ko se dela mir za na- j1 rode v Parizu in se odloča tam tudi naša usoda. V prvi vrsti * vseh svetovnih spornih vprašanj in vprašanje našega Trsta. In prav v ta usodni trenutek, v ko čutimo kot nikdar prej potre- 1 bo svetovne pomoči in aaupanja v naše prijateljstvo, uvidevnost \ in pripravljenost na človečansko ureditev lastne države, prav za ( ta trenutek dajo sedanji oblast- k niki Jugoslavije ukaz, naj mirno 1 leteče ameriške zrakoplove brez predhodnega obvestila sestrele1 < na tla in — morda, pravim, kaj-' ] ti tudi svetovni tisk je že izrekel ( to sumnjo — pristojajoče člane , posadke — postrele . . . Ameriška preiskava bo šele ^ pokazala, koliko je na tej sumnji , resnice in če se izkaže za resni- , eno, nimamo besed, da bi obso- j dili taka dejanja naših — roja- j kov. Naj bo kakor koli: žalostni smo že ob samem poročilu, da so tu bile človeške žrtve, ki jih ima ria vesti — Jugoslavija, naša Domovina. Naša puška ni pokazala respekta pred veliko zavezniško ameriško silo, ne pred njenim narodom, med katerimi je tudi toliko Jugoslovanov, ki so toliko žrtvovali za novo Jugoslavijo in njeno osvoboditev ; ni bila obzirna do bolečin teh mater in žena, katerim so ubili svojce v času, ko ni bilo več vojske in so le izvrševali svojo dolžnost v Evropi kot garancija za pravičen mir in varuhi demokratičnosti in občevanja med narodi. In ta naša puška je zadela v srce toliko naših sorojakov v Ameriki, ti-j stih, ki s tako ljubeznijo in vero pošiljajo svojo podporo našim! ljudem v Jugoslavijo, pa tudi nam, ki v tujini uživamo dobro.1 te njih dobrodelnosti in njih narodne zavesti in ponosa. žalostni smo bili, ko smo čutili, kakšna nespamet vlada danes j v naši stari Domovini in kakšno j krivico smo Jugoslovani napra. vili svojim največjim dobrotni7|' kom. še bolj žalostni pa smo zdaj tega "žalostnega slovesa,", ' (Dalje na 2. strani) -o--p Ameriški vojak je bil obsojen v Jugoslaviji i na 8 lei ječe i - ___ 11 Vrhu tega mora plačati 1 $8,000, ker je z avtom ubil jug. častnika ! j Belgrad. — William Wedge iz 1 Newton, Mass. bivši ameriški ( vojak in sedaj uslužben pri ame. 1 riškem poslaništvu v Belgradu, 1 je bil obsojen od jugoslovanske- 5 ga sodišča na 8 let ječe in na pla- 1 čilo $8,000, ker je.z avtom ubil J nekega jugoslovanskega častni- ' ka in ranil nekega civilista. Od-! ' škodnino mora plačati sorodni-'5 kom ubitega častnika. i 1 i i Ameriški poslanik je priznal,! da je voznik kriv, rekel pa je, da je kazen previsoka. Nedavno je! 1 nek jugoslovanski voznik z avtom ubil štiri osebe in jih več ra-1 ® nil, pa je dobil samo 2 leti ječe. j 1 Ameriški državni oddelek je 1 skušal dobiti vojaka iz jugoslo- * \anskih oblasti, ker je bil usluž-' 1 ben pri ameriškem poslaništvu : in ker je ameriški državljan. Ta. 1 ka je mednarodna navada. V tem • slučaju bi ameriška vlada plača- 1 la odškodnino, v katero je vojak : obsojen. Toda jugoslovanska vlada ne prizna diplomatske imu-j nitete v tem slučaju. Wedge je prej služil pri 88. diviziji. ;1 -o-- Stassen napoveduje za j republikance polno zmago 1 Hartford, Conn. — Harold , Stassen, bivši guverner države Minnesote, je tukaj govoril na', državni konferenci republikan-j' ske stranke. Napadel je administracijo predsednika Tiruma-na, ki da ni prevzela povojnega vodstva dežele. Stassen je izjavil, da bodo republikanci zmagali letošnjo jesen v kongresnih volitvah. Stassen je poudarjal, da je Trumanova administracija zanemarila privesti deželo v ekonomsko stabilnost, dočim je istočasno tudi zanemarila prinesti svetu diplomatsko stabilnost, j Glavni delničar te nove radij-- ske postaje je Ray T. Miller, biv-3 ši načelnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga. PREKO ATLANTIKA JE DOSPELO ZOPET j NEKAJ ESTONCEV V AMERIŠKO ZAVETJE : Miami, Florida. — Enajst Estoncev in en Finec je dospelo v malem čolnu preko Atlantika v to pristanišče. Dospeli so brez vsakih potnih listov pod varstvo Zed. držav. Pred tremi tedni je prišlo pa na isti način 18 Estoncev. V zadnji "ekspediciji" je bilo 8 moških, 3 ženske in triletno dekletce. Napravili so 6,000 milj dolgo pot preko Atlantiku iz švedske v nekaj več kot dveh .mesecih. Ribiški čoln je imel samo eno jadro in mal motor. Ameriške naselniške oblasti ne vedo, kaj bodo napravile s temi priseljenci. Zaenkrat so deli vse skupaj pod streho v mestno skladišče. Prišli so sem, pravijo ker nočejo biti pod Rusi. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 11, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. . HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; na Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $3.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po poŠti Četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po razna&alclh: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $3.50. Po*amesn» Številk* stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland ona Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 lor 6 month«. Cleveland and Canada by man $4.60 lor 6 months. C. 8. $2.50 tor 3 month«. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 toi S months. Single copies 5 cents each. Entered as second-claw matter January 8th 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187». ' * 88 No. 178 Wed., Sept. 11, 1946 | BESEDA IZ NARODA H>I**«»>>») MtrttHUMmiiiiHMm Tito snubi duhovščino o. Na Poljskem so nastopili proti nižji duhovščini, ki da je protidržavna, netolerantna, drži s puntarskimi "gozdov-niki," dočim na drugi strani skušajo zopet dobiti diplomatske stike z Vatikanom, češ, mi nismo proti Rimu, smo samo proti politikujoči poljski duhovščini. V Jugoslaviji pa nastopa Tito zopet proti Rimu, češ, da vrši protijugoslovansko italijansko politiko in to predvsem papež sam, ki "je in bo Lah" in je razumljivo, da dela za italijanske politične interese in proti nam, kar naj našo duhcmčino še bolj približa ljudstvu in jo odvezuje pokorščine papežu, ki se iz inostran-stva vmešava v naše zadeve." Torej zopet nov napev ene same pesmi: Los von Rom! Strmi od papeža in Rima! Staro ultra svobodomiselno geslo je dobilo nov poudarek v boljševističnih ustih, in izgovarja ga sam — maršal v kritičnih dneh obravnave naših narodnih interesov; in to v Sloveniji, v Kranju in je namenjeno slovenski katoliški duhovščini, ki je vse doslej bila zvesta Rimu in papeževi avtoriteti. To da misliti, da gre za kaj več, kakor samo za govorniško frazo. Ali je to snubljenje ali pritisk? Tito gotovo ve, da se je slovenska duhovščina na Goriškem in Primorskem stoprocentno odločila za Jugoslavijo, tudi tisti del duhovščine ki je protikomunistični in proti Titu in njegovemu režimu. Ali ni torej prilika, da pri tem narodno tako zavednem duhovništvu, ki je 25 let trpelo pod laškim fašističnim pritiskom začne svoje satansko delo s podiranjem katoliške avtoritete? Znano je, da proti pra-voslavju ni še nikdar nastopil, da so pravoslavni popje celo zanj, govori se celo, da se odpravlja belgrajski patriarh iz Rima, kjer je zdaj v begunstvu, preko Prage v Moskvo in od tam v Belgrad, da nastopi svoje mesto vazala moskovske pravoslavne Cerkve, dirigirane od Stalinove verske politike. Ali bi ne kazalo tudi katoliško duhovščino odtegniti od Rima in j-o usmeriti v narodno Cerkev? Prepričani smo, da je ta Titov govor in njegovo snubljenje slovenske duhovščine na idejno platformo "združenja z ljudstvom," to je na sodelovanje s komunistično vladavino, prvi javen poziv duhovščini, naj se preorientira, sicer ji bo žal? In ta preori-entacija naj bi se izvršila s tem, da se zaradi nacionalne politike odreče pokorščina papežu in ustanovi neke vrste "narodna katoliška Cerkev" v smislu češke narodne Cerkve, ali Poljske, ki se je začela ustanavljati — kakor je vidno iz Hlondijeve izjave ob priliki kieleških dogodkov, v zadnjem času. Do tega. sklepa imamo vso pravico, saj je nam znan celo stavek,"ki ga je rekel Kardelj dr. Metodu Mikužu — kot so ga nam sporočili zanesljivi viri: "Ko bom urejeval cerkvene zadeve, ne misli, da bom vpraševal tebe." Videti je, da je zdaj prišel zanje ugoden trenutek, da začno urejevati te cerkvene zadeve, da se vmešavajo v dekanijske duhovniške konference, da prepovedujejo pridigati brez predhodne cenzure, kar je usus v Ljubljani in tako dalje. Po enem letu "svobode" se začenja demontiranje katoliške Cerkve s tem, da se nagovarja, naj odpove pokorščino papežu in naj se v celoti priključi — OF in partizanskemu duhu, kar oni imejujejo "približati se ljudstvu." Kakor da slovenska duhovščina ni bila v najtesnejšem stiku z narodom, odkar biva! Od vsega početka in skoraj vso našo zgodovino do zadnjega časa je bila duhovščina tako tesno povezana z duhom in življenjem slovenskega ljudstva kakor noben sloj našega naroda, kar potrdi lahko vsa zgodovina. Da je bila v stiku tudi vsa ta leta okupacije, ko je bila preganjana od okupatorjev in pobijana od prekucuhov, samo potrjuje njegovo privezanost do ljudstva, do tistega trpečega ljudstva, ki je nosilo vse gorje in bedo našega naroda doma in zdaj v begunstvu. Presodite sami, ali ni slovenska duhovščina v Ameriki največji prijatelj slovenskega naroda tudi v tujini in mu stoji ob strani ob vseh težavah in zmagoslavjih?! In tako duhovščino je Tito sam proglašal za izdajalsko, zdaj pa jo snubi v svoj voz, da jo odtegne — Rimu, to je — katolištvu. Ali pa ji neposredno — grozi? Titov nastop v Kranju ima svoj posebni pomen in važnost in pomeni otvoritev ofenzive proti sloveski duhovščini in proti rimski katoliški Cerkvi sploh ter je preračunano na efekt v času, ko se vrši po vseh katoliških državah gonja proti duhovščini v obliki, kakor pritiče dotični državi, in v trenutku, ko se vrši v Ljubljani pred sodiščem — proces proti ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu. "Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce"! po tem geslu hoče Tito razdvojiti slovensko duhovščino ter jo po obsodbi škofa odtrgati iz rimskega "ultramontanskega" vpliva, iz katoliškega vesolj-stva v omejenost— narodne Cerkve, v poslušno orodje svoje lastne politike. Podpiranje odpadlih duhovnikov, kakor sta Dekleva v Mariboru in Ulaga v Ljubljani, režimu vdi-njanih duhovnikov kakor sta Mikuž in Canjkar in še drugi' naj predstavlja kvas, iz katerega naj požene — nov duh v duhovščino, duh — partizanstva, duh prilagoditve komunizmu, s čemer se rimska Cerkev ne more pogoditi. Čas bo pokazal, kaj ima Tito za hrbtom. Gotovo je, da je hotel pripraviti pot škofovi obsodbi. Toda verujemo, da gredo njegovi načrti še dalje, nič dlje, kot pripeljati katoliško Cerkev preko odtujitve Rimu v neko narodno cerkev, ki bo pripravljena vkloniti hrbet njegovi volji in se odpovedati svoji udarnosti in notranji moralni sili. Toda čas bo tu- di pokazal, da je katolištvo globlje zasidrano v slovenskem narodu kakor Tito in njegova "druhal." Tedaj bo Tito samo še ime, ki bo označevalo najbolj žalostno dobo slovenskega "poturčevanja" ... In "katoliška" društva v Ameriki naj mu še — ploskajo?! Glavna seja Katoliških Borštnarjev Cleveland, O. — Društvo Katoliških Borštnarjev št. 1640 (Collinwood) ima glavno sejo 12. septembra ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani na Holmes Ave. Vsi člani ste prošeni, da se gotovo udeležite, ker na tej seji bomo volili odbor za leto 1947. Vsakega člana dolžnost je, da pride vsaj na glavno sejo in voli. Večkrat se sliši: ne grem na sejo, ker vem, da bodo pripovedovali vedno eno in isto, ter da itak vedno samo eden govori. Sedaj je čas, da pridete na sejo in govorite ter si izvolite take uradnike, ki vam bodo vsem po volji in da boste potem tudi raje hodili na seje. Veste člani, sam odbor tudi ne more sam vsega narediti. Nekateri člani se nikdar ne pokažejo na seji, a kadar pa od društiva kaj potrebujejo, pa hočejo, da bi bilo vse tako kot oni hočejo. Na tej seji bodo sprejeti sklepi, ki bodo v veljavi do prihodnje glavne seje. To si zapomnite in nikar potem ne napadajte uradnikov, kajti oni se morajo držati sklepov glavne seje. Na tej seji bomo tudi ustanovili za mlajše člane "Bowling Club" in po seji pa bomo imeli tudi malo zabave in okrepčila. Na svidenje! Frank Martich, nadborštnar. -o-— Pričetek Slovenske šole S, N. Doma V soboto 14. septembra ob 10 uri popoldne se bo v dvorani štev. 2., vhod na 6417 St. Clair ave., vpisavalo učence in učenke v Slovensko šolo S. N. Doma za sezijo 1946-1947, ki se s tem dnevom prične. V Slovensko šolo S. N. Doma se sprejema otroke od 9 do 16 leta starosti. S tem se opozarja starše na to izredno lepo priliko, da pripeljete svoje otroke v Sloven-so šolo >SND, da se priučijo slovenskega jezika. Vse razrede bo poučevala dosedanja učiteljica Mrs. Antoinette Sim-čič. Pristojbine za šolanje ni nobene. Slovenska šola SND je prosta vsem otrokom slovenskih staršev, kateri se resno želijo priučiti slovenskega jezika. Zato ste vsi dodrodošli iz širnega Clevelanda. Pouk se bo vršil ob sobotah dopoldne in popoldne, kot bo uro določila učiteljica za učence. Znanje slovenskega jezika je danes važnejše, kot je bilo kdaj preje. Sedaj imajo Slovenci v starem kraju svojo državo Ljudsko republiko Slovenijo v okvirju Jugoslavije. Ta napredek v prihodnji letih lahko prinese lepe prilike tistim ameriškim 'Slovencem, kateri bodo dobro obvladali slovenski jezik. Zato poslužite se sedaj te lepe prilike in pošljite svoje otroke v Slovensko šolo S. N. Doma na St. Clair Ave. Erazen Gorshe, tajnik. • -o- Primorski kmet "0 načelih in dejanjih" Pod tem naslovom odgovarja neki A. Budal Louisu Adamiču ob njegovem pismu g. Byrnesu. (Pisec ne omenja časopisa in dneva te objave. Očividno gre tu za uvodnik Pr. dn. z dne 2, VHI. Op. ur.) — Jaz sem kmet in ne poznam teh gospodov, razen g. Byrnesa, o katerem vem iz časopisov, da je ameriški minister—Vsa ta reč bi me ne razburjala, ako bi si ta Budal ne prisvajal pravice govo- riti neresnico in jo tlačiti v naša usta kot našo voljo. Res, dva pasova A in B sta "živa podoba nasprotij med zapadno in vzhodno demokracijo" —, to pa zato, ker za-padna je res demokracija, medtem ko je vzhodna le komunizem. Ne žalite slovanskega imena in ne imenujte komunizma "slovanska demokracija", ker komunizem je interna-ciolnalen, kar vemo še mi kmetje. Čudimo, se, da se taki Bu-dali še ničesar niso naučili od svojega učitelja Bevka, ki nam je med borbo zabičaval, da so minili časi hejslovanstva itd. Vi in vsi Vaše vrste, ki mislite, da ste učeni, si predstavljate, da moramo mi preprosti kmetje samo upogibati hrbte pod Vašim' bičem. Toda tudi mi imamo še nekaj >pameti in ta naša kmetska pamet nam pravi, da "živo nasprotje z željami" prebivalstva je Vaše trobentanje o našem soglaša-nju z Vami in o enotnosti slovenskega ljudstva v Vašem komunizmu. Mi dovolj in vedno bolj občutimo na lastni koži nasilje, ki ga Vaša partija uganja proti nam, ko nam obeta samo ljudska sodišča in smrt, če se le drznemo izraziti svoje mnenje in prepričanje, ki ni in ne more biti komunistično. - In ko žvižga komunistični bič nad glavami svojih lastnih ro-bratstvu med norodi? Narodi jakov, se. drznite govoriti o se lepo zahvaljuje za tako bratstvo. Ali živite v oblakih? Ali živite od tega bratstva? Mi moramo trdo delati za svoj* obstanek in se nam ne ljubi živeti v rdečih zvezdah. Gospod Budal! Vi se vne-mate za lepa načela. Ker se zdi, da imate med tovariši glasno besedo, Vas prosimo, da vendar že uveljavite svoja lepa načela v ysakdanjem življenju slovenskega ljudstva v Primorju. Dajte nam resnično svobodo govora, tiska in vere ter prostost od vsega strahu pred vsakovrstinimi zločinci, ki so si vzeli v zakup vso pravico in oblast mimo vseh resničnih oblasti že v coni A našega Primerja. Dajte nam svobodo, veljavni gospod Budal, in hvaležni Vam bomo. In potem boste lahko dajali nauke tudi Adamiču in komur že bilo. ( To sem hotel napisati, ker nam že hudo presedajo laž, hi-navščina in domišljavost. Kmet iz cone A (Slovenski Primorec) t -o-— Značilna slika z Goriškega Slovenski Primorec priobču-je 15. avgusta naslednje pismo: V Cepovanu imam hišo in ž^go, kateri sem kupil ž 1. 1934 in šele leta 1942 končno izplačal. Koliko trpljenja in truda me je stala ta posest, vedo vsi Čepovanci. Vsak Cepovanec tudi dobro ve, da sem prišel do nje, ne da bi koga kakor koli izkoriščal. Sedaj je ta moja lastnina pod upravo N. I. Obrnil sem se do te oblasti in osebno interveniral pri osebah, ki imajo danes oblast v Cepovanski dolini. Pošiljali so me od Petra do Pavla, od urada do urada. Povsod so mi zatrjevali, da sta hiša in žaga še vedno moja last in da mi nihče ne kratki pravice do nje. Do hiše in žage mi pa le ne pustijo, ampak delajo z mojim imetjem, kaikor se njim zljubi. Zakaj to? Sam ne vem in nihče od tovarišev mi ne pove vzroka. Obrnil sem se tudi do Uprave N. I. v Grgarju. Tam sem našel človeka, kateremu sem razložil svoje zahteve. Razpravljala sva več ko't pol ure in končno mi je obljubil, da bo zadevo sporočil na višjo oblast in naj v kratkem pričakujem odgovora. Pisal sem tudi na višjo oblast N. I. v Val D'Oltre v Istri. Že od meseca aprila čakam na odgovor, a ga ne dobim ne od tu ne od tam. Zakaj ta molk? Ali molčijo namenoma? Ali naj sklepam, da vlada, pri teh oblasteh tak nered, da ne vedo, kje se jih glava drži? Jaz vem samo to: brez vsake pogodbe z menoj in brez vsakega mojega dovoljenja rabijo mojo hišo in žago že od konca vojne, medtem, ko se jaz nahajam v največji stiski brez dela. Torej pri tej zadevi ne gre za kakega kapitalista, ki so mu zasegli odvišek premloženja v prid skupnosti, ampak za revnega človeka, ki bi si rad služil svoj vsakdanji kruh v lastnem podjetju, ki si ga je s tolikim trudom pridobil, pa mora sedaj živeti kot brezposeln v največji stiski. Tovariše in oblasti, ki mi na moje ponovne prošnje nočejo dati odgovora, vprašam sedaj javno: Kaj mislite ukreniti z mojo lastnino? Ali jo hočete odkupiti? Ali jo hočete imeti v najem? Koliko in kdaj mi boste plačali? Zakaj? Ali sem komu napravil kako krivico? Katera oblast in kdaj je to ugotovila, da že toliko časa brezplačno u-živate moje imetje, dočim jaz stradam? — In tudi če bi bil jaz resnično kaj zakrivil, kaj (Dalje na 3. strani) -o- Slovenci v Rimu se poklanjajo ubitim ameriškim letalcem (Nadaljevanje z 1. strani) ki ga taki dogodki mečejo na naše slovensko ime. Glejte: tam nekje za Trstom je Ljubljana in Bled, tam žive Slovenci, ki hočejo zase Trst, tam so barbari, ki streljajo na zavezniške eroplane in pobijajo pilote in potnike, ki pristajajo živi na tla. Tako se govori v širnem svetu, pa čeprav ni vse do pičice morda* res. Bojimo se pa, da bo tudi ta zadnja sumnja resnična, čeprav bi žele. li, da bi ne bila. In na takih dogodkih se dela svetovno mnenje o državi, deželi in ljudeh, in ne čudimo se potem, da smo tudi že po značaju prišteti med "balkan-ce," "morilce," "razbojnike." Nimamo besed, da bi dovolj močno odvrnili od sebe te vzdevke. Mi nočemo biti "balkanci" in moriv-ci in sovražniki Amerikancev, in to nočejo biti naši ljudje, ki so ostali v domovini! čutimo bolj kot kdaj svojo dolžnost, da za. vpijemo v svet, da niso Slovenci in Jugoslovani kot narod tisti, ki mori zaveznike in krši mednarodno pravo, temveč, da je samo majhen odstotek tisti, ki so mu zavezniki proti volji ljudstva* dali v tej deželi oblast, na katero pade vsa odgovornost. Vse to dela klika diktature samo zategadelj lahko, ker je volja zmagovalnih zaveznikov podelila svet na "sfere" in smo mi Slovenci ih Hrvati in Srbi padli v območje sovjetskega evrazijske. ga dela. Mi nočemo imeti skupne krivde nad tem mednarodnim zločinom; Ker pa- nas svet meče vse v en koš z njimi, zategadelj smo še bolj žalostni in je za nas teden teh dogodkov bil še bolj bridek kot sicer. , Mi slovenski begunci bi se radi odtujili od teh zločincev, ki so na naših lepih tleh zagrešili pogin teh ameriških žrtev in dopo-j vedali svetu, da prav na tej lepi zemlji živi tudi rod, ki obsoja ta zločin prav tako kot ameriška javnost in zahodna Evropa. Ne more pa najti načina, da to svoje sočustvovanje tudi javno izpove. Vsaj tisti ne, ki so ostali doma in na katere predvsem leti ta krivičen očitek zločinskega sodelovanja. čustva slovenskih beguncev, ki imajo kljub težavam z življen-skimi brigami to srečo, da se počutijo svobodne v zapadno evropski sferi, je ob tej priliki izrazil minister dr. Miha Krek v Rimu, ki je kot bivši podpredsednik jugoslovanske kraljevske vlade in sedanji predsednik Narodnega odbora za Slovenijo obiskal s svojo gospo soprogo žrtve ubitih letalcev na letališču Ciampinu v Rimu in položil venec na njih strta telesa. V mali kapelici letališča so ležale krste žrtev, zavite v ameriške zastave, ki so jih stražile častne straže ameriških vojakov, ob njih pa je molil njih vojaški kurat. Minister g. Krek je kuratu izrazil svoje sožalje in položil velik venec, ovit s črnim florom, v svojem imenu kot predstavnik protidiktatorskih Jugoslovanov in še predvsem Slovencev, na izmučene ostanke ljudi, ki so našli smrt v naši neosvobojeni domovini. Obenem je poslal ameriški ambasadi v Rimu svoje sožalno pismo, v katerem je poudaril naslednje: "Klanjam se v boli pred telesi teh plemenitih Amerikancev, ki so nedolžno izgubili svoje življenje v lepih slovenskih gorah od tistih, ki ne spoštujejo mednarodnega prava in niso predstavniki plemenitega in svobodoljubnega naroda. Resnična volja in čustva slovenskega naroda do U. S. A. so daleč od teh, ki zdaj vladajo Jugoslavijo. Naj telesa teh žrtev uživajo večni mir." Vsi Slovenci — v domovini in v tujini — se gotovo pridružujejo v tem hip« dr. Krekovemu so. žalju in mislimo, da bodo ameriški Slovenci posredovali pri ostalemu ameriškemu svetu, da bo spoznal resnično in iskreno čustvo večine slovenskega naroda ob teh bridkih dogodkih, ki so po krivdi peščice uzurpatorskih oblastnikov vzkalili med nami čisto nebo in nas oblatili pred vsem svetom. Hvaležni smo dr. Kreku za to gesto, s katero je vsaj malo opral naše omadeževano slovensko ime. Da so tudi rimski Amerikanci za dobro vzeli to dr. Krekovo lepo gesto v imenu slovenskega naroda, priča -rimski ameriški list "The Rome Daily American," ki je v nedeljski številki z dne 1. sept. 1946 prinesel obširnejši članek z značilnim naslovom "Obsojeni Slovan časti padle vojake na Ciampinu." Zanimiv je že začetek članka, ki se glasi takole: "štiri in dvajset ur potem, ko je bil obsojen od jugoslovanskega vojnega, sodišča na petnajst let ječe zaradi "ideološkega vojnega zločina," je dr. Miha Krek, reprezentant Centralnega evropskega federalnega kluba v Rimu prispel h krstam petih vojakov, ležečih v kapelici na letališču Ciampinu in položil venec." Nato pa doslovno citira v celoti dr. Krekovo sožalno pismo ameriškemu ambasadorju, kakor smo ga prinesli zgorej. Da bi pa beroče občinstvo vedelo, kdo je dr. Krek in zakaj je bil obsojen, je nato ta ugledni ameriški list z besedami urednika Bill Mittlerja predstavil našega ministra takole: "Ljubljansko vojno sodišče je včeraj spoznalo Kreka krivega v smislu obtožbe, ki navaja, da je bivši podpredsednik jugoslovanske begunske vlade v Londonu imel "reakcionarne govore na BBC (radiju) za Jugoslavijo — kakor poroča zanesljiv vir. Bil je obsojen, ker je imel antiju-goslovanSke govore v italijanskih begunskih taboriščih po vojni — pravijo viri — in ker je poetal član Centralnega evropskega federalnega kluba, izrazite anti-svojetske organizacije. Ta klub, ki želi zedinjenje vseh od Sovje-tov okupiranih krajev med Bal-' tiškm in črnim morjem pod demokratičnim režimom, je imel tudi requiem za pokojnim generalom, Dražo Mihajlovičem v Ri-j mu v cerkvi Vstajenja." Dejstvo, da je rimski ameriški list posvetil tako pozornost dr. Krekovemu sožalju padlim žrtvam jugoslovanskega surovega napada, nam daje upanje, da bodo tudi ostali Amerikanci razumeli naša čustva in nas bodo znali razlikovati od zločincev, ki našemu narodu vsiljujejo današnji diktatorski in protiameriški nasilni režim. In samo to bi želeli v teh bridkih in žalostnih dneh. wrj auaete af pa m tmsmtismm Najlepša cesta v Zed. državah je naša cesta, kateri smo izrekli ime "Pod Tivoli." To je po ljubljanskem drevoredu in to radi tega, ker je bila naša cesta prav tisti teden obsajena z drevjem kot ljubljanski Tivoli. Saj veste, to je bilo takrat, ko so Kranjci Krancoze izibali po Ljubljani. Tisti Hubbard Road, s katerim se baha-jajo naši Madisončani, se gre jskrit pred našim Tivolijem. Kar naj pridejo enkrat drug mesec pogledat, pa bodo videli, če imajo tam toliko listja po cesti kot ga imamo mi. Ali morejo Hubbardčani reči, da imajo brivca, kot ga imamo mi? Notri v Madison morajo leteti v soboto popoldne, da jih pustijo drugo jutro v cerkev. Mi ga imamo pa kar na vogalu. Pa še tako imamo narejeno, da lahko čakamo na vrsto takoj zraven v salunu. Res je, da se včasih kateremu primeri, da pozabiti priti na vrsto. Pa mu to še prav pride, ker gre lahko spet drugi dan. Nekoga poznam, ki je tako hodil ves teden. V soboto je šla pa žena ž njim in šele takrat je prišel pri brivcu na vrsto. Aha, žena ga je počakala kar tam, da bi ne bilo kake pomote. Pravijo, da vse ceste peljejo v Rim. To ni nič! Iz naše ceste peljejo pa pota po vsem svetu, kar tudi nekaj šteje. Od nas se lahko pride v New York, ali v San Francisco, ali pa celo v Barberton. Samo v pravo smer je treba o pravem času kreniti. Cesta je bila umerjena, sam ne vem zakaj, naravnost od severnega proti juž-neniu tečaju in če bi ne bilo vmes jezera, bi prišel od naše ceste lahko naravnost v Kanado s štefletencugom. Pa dolga je ta naša vas, kot hudo leto. Človek se lahko izgubi v njej, če ne pazi. To vem sam po sebi. Ko so me sem premufali in sem šel prvi večer "po opravkih" k Jimu na Waterloo Rd., sem se peljal, ko sem hotel domov, dvakrat gor in dvakrat dol, predno sem uganil pravo hišo, kjer sem imel jerperge. Na jesen mislimo sklicati občinsko sejo, na kateri bom jaz stavil predlog, da bi zaredili po naših javorih polhe. Zdaj imamo leverce, pa so se že preveč udomačile, da si že kar vse upajo. Ono noč sta me dve iz same objestnosti obmetavale z želodom, ali kaj je že bilo. Pa kolikšne so! 'Saj mi ne boste verjeli, če vam povem, da je oni dan ena pri naših hišnih vratih pritiskala na zvonec. Pa vranča nisem mogel vjeti. To sem samo zato napisal, da se ne bodo tisti Hubbardčani vedno bahali, kako da je tam neznansko lepo. Pa o nekovih rožah govorijo in pišejo. Naj bi jih prišli gledat na našo cesto k Majku Udoviču, pa bi videli, kaj se pravi rože, da se reče. In kaj pa naše, pa Faj-farjeve, pa Turkove, pa druge tukaj pod Tivoli! In naš parada j zar, boy, oh boy! Pa kaj parada j zar, naš. gnoj, ta, ta, da ga ne premore vsa soseska takega. S Krkotovim Tonetom sva že zglihala, da mu ga bom pripeljal nekaj trukov jeseni ali pa na pomlad. Vidite, tak je naš Tivoli, da se res lahko nekoliko pobaha-mo ž njim. 9 gJERlgKA DOMOVTNŽ, SEPTEMBER lf, 1946 ^ r I V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar "To je lepo." 1 "Ali vas to res veseli?" j "Res. Obljubljam tudi, da s j se bom poboljšal. Poskušal i "om molčati." j ^Tako ? Zakaj?" j fa bom mogel poslušati, \ kar boste povedali o sebi." I "Naj ostane rajši tako, da s "om jaz poslušala. Saj boste t naposled tudi tako spoznali, ka- r ko je z menoj." r "Ne vem, če bo šlo. Vendar g Pa res moral še nekaj razlo- i 2it(i ..." i "Prosim." š 'Povedati bi vam moral, da | sem tudi na vas mislil, ko sem z delal načrt za današnji izlet s ' • Bil sem skoraj povsem r ^epričan, da vam je vera ne- i | kaj svetega. Vedel pa sem tu- 1 ' da smo tukaj tako daleč od 1 &v®ta, da nas dolžnost ne do- č ^eze- To mi je dalo vso svo- č b°dnost." i: Sami ste se kljub vsemu ču- r "i vezanega." I , 'Da, pa drugače, kakor mi- r sute." ]< "Kako? Ali imate kakšen / : Poseben predpis?" r "Nekako tako. Kot mlad štu- s ent sem ,z neko veselo drušči- j ^ odšel na izlet. Bila je ne- J r^ja. Takrat je bilo veselje J kakor zapoved. Ma- s Pa je bila zaradi tega straž- j I žalostna . . Takrat sem b ^ °bljubil; da se to nikoli več g Be ko zgodilo . . s ^ Nekaj časa oba molčita. Ne- n a nova luč je posijala v ne- j azUmljivost te vsakdanje ma- k ie*kosti. u To ie lepo," pravi dekle. J "Kaj mislite?" k , Da čaka povsod — mati. 1< vseh razpotjih življenja se h Sre.čujete z njo. Sedaj vem, j ste ji res dolžnik." r "Sem. Čeprav moje vero- ž ni le hvaležnost do ma- v Vem, da je resnica strog i s°spodar. Hvaležnost je mno- \ g0 manj ko resnica. Ljube- s do matere je bila samo I agib za iskanje. Brez nje bi r °MStal kje sredi vsakdanjega i flvljenja, brez vsake prave že- t ^ Po zadnji resnici. Tako ni- r Ser*i mogel. Misel na mater in c njen duhovni svet me je i llePrestano silila, da ostanem i ^avičen tej lepi dediščini. In 1 0 sem odkril v vsem tem tudi j 2adnjo resnico vsake velike Modrosti se niti nisem pre-Več čudil. Urejenost in lepota ] ^eterinega življnja sta mi 1 Ostali nov dokaz za vrednost ' Njenih misli. Od takrat je vse 2elo jasno." l 'Zelo ste srečni . . ." "To je morda nekoliko predano. Sicer ste pa iz tega ar sem vam povedal pravilno j ^fišli do tega sklepa. O tež-'h stvareh; ne pripovedujem; zdi se mj! kakor da je £a-razkladanje nesreč in težav sartio sebična prošnja za neko ^miljenje, do katerega nimam pravice. Kot sodnik sem teža-vam življenja zelo blizu. Dan , dnevom razkrivamo to stražo človeško nebogljenost, ^av-za prav je vse supaj ena Saftia povešt trpljenja. Naj °£tane tam, kjer smo jo ujeli Na papir in pretehtali s svo--10 revno človeško modrostjo." "In v dušah, kjer je nastala." "Tam bo ostala kljub našemu papirju." Prve popoldanske ure prinesejo s seboj lene utrujenosti, beseda se nekam izgubi, smeh 1?'2veni v neko nesmiselnost, dobrohotnost se umika čustvu Udobnosti. Kakor da mora N^isel za nekaj časa iz svoje delavnice. Tako so nas doma sPodili iz sobe, ko so začeli s ^spravljanjem. Gostje skromnega planinskega doma so šli počivat. Hiša ^ tiha in pokojna, kakor je v Pozni jeseni. Tudi gospod sodnik si hoče nekoliko odpočiti. Gospodična Helena je prav tako v svoji sobi, le da ne spi, ker ni prav nič utrujena. Dan ji mineva prepočasi. Nič se ne s zgodi, kar bi dalo nedeljskim j uram pravi pečat. Kljub raz- g govoru pri mizi je dan nekoliko prazen in pust. Preveč je ča- ^ kanja, ki nima pravega smisla, g Preveč je bilo nepotrebnih mi- k sli, preveč nekega nezaupnega, j tihega vpraševanja. Čudno, da j njenega fanta še vedno ni. Danes bi imel čas, da pride po- ^ gledat, kakor je obljubil, dasi-ravno njena prošnja ni bila k preveč goreča. Najbrž je pri- s šlo. zopet kaj vmes. Zopet kaka ^ pot, zopet opravki, trgovske ^ zveze, ugodne prilike. Ve, da g so ti izgovori do kraja resnič- j ni pa se je kljub temu vseh n naveličala. Saj niti malo( ne t hrepeni po kakem svidenju. s Kar strah jo je, kako ji je ta človek postal tuj." Že prej ni čutila kake velike ljubezni do njega. Danes pa ji je misel na njegov prihod prava muka. , Kaj le se dogaja z njo? Ali Q ne umira V njej neko čustvo, ki je poprej vendarle nekaj po- s ^menjalo? Neka podoba se g razkraja in drobi v lik brez g smisla in lepote. V življenju j j-e vse drugače kakor v načrtih. r Naš pogled zelo malo obseže. r Novi ljudje nam prevrnejo mi- ( sli in želje. Pred to usodnost- g jo te utegne rešiti samo glo- ^ boka navezanost na ljubljene- ^ ga človeka. Tako se ta mladi g sodnik povsod zateka k svoji materi. Bog ve kolikokrat ga r je že rešila nepremišljenega ^ koraka ali vsaj besede, ki bi u te g n i 1 a prinesti nesrečo. g Morda stoji poleg matere še kdo. Mogoče dekle iz mesta, ki je kakor paradiž? Tista tiha, obzirnost, ki je tako boječa, da ne dahne svojega ime- z na niti takrat, ko je čisto v bli- j* žini? Ko bi vsaj to mogla raz-vozlati. Pa ne more. Hodi po . nekem čudnem svetu kjer je vse brez imena. Za nobeno , • A stvar ne veš, kako se ji pravi. v Nobena roža ti ni znana, nobe- ^ na misel se ne more njeti v ' prave besede; še želje so kakor begunci, ki ne vedo, kam so na- r menjeni. A vendar ni dvoma, j da nekaj hočeš. Vse to ne mo- r: re biti prazno. Nekaj važnega, L' usodnega se dogaja. Brez bc- r lečine, pa tudi brez pravega in z jasnega veselja. č Utrujenost ponehava. Želja r , po udobnosti se umika misli, c ki hoče doživetja. Ljudje se j ; bucle v neko jasnejšo zavest. ! | Zdi se celo, kakor da jih je te- c ga udobnega lenarjenja neko- j liko sram. i "Ste se naspali?" i Vprašanje hoče biti -samo za- i > četek razgovora, pa kljub te- - mu zveni kot očitek. Gospod sospod sodnik se trudi, da bi z - veselim razpoloženjem zabrisal i spomin na udobno počivanje. ) V teh stvareh je malce občut-l ljiv. Nima rad, ako ga vpra- - šujejo kakor otroka. i "Hvala, sedaj, bo kar prav." Stojita na verandi in gledata v sončni popoldan, a "Tukaj ni nič pravega," me-j ni sodnik. "Preveč vsakdanja i je postala ta slika. Ali hoče-i- te, da odkrijeva kaj novega?" " "Zelo rada. Ce vam' ne bom " v napotje." s- Nekoliko očitka se je moralo vtihotapiti v odgovor, ki je v splošnem zelo vesel in prija"-zen. Sodnik je očitek presli-i. šal. h "Zadajl za kočo je na pol t, opuščena cesta. Morebiti so u vozili po njej les, ko so po-a stavi j ali hišo. Drži nekam v e sredino gozda. Ali hočete, da a pogledava, kam naju bo pri-s peljala?" "Prav. Bo kaj razgleda?" e- "Nič. Nikamor se ne vidi." la "Potem boste morali mnogo v govoriti." 3- "Če ne bo hujše dolžnosti." ;i. "Vam beseda ni nič težke-a- ga?" >i, I (Dalje prihodnjič) Liga Katoliških Slovencev v Ameriki OPOZORILO i Nekateri sorodniki beguncev ste na nasvet Liginega tajnika poslali pakete z obleko za be- , gunce v Avstriji skozi Rimu \ Vsem takim smo naprej pove- ' dali, da se ne more absolutno j garantirati, da bodo dotični pa- < kete tudi res prejeli. Vendar j je videti, da večina jih je prejela. } V naslednjem pismu iz Rima ( je popis vsebine enega takih i paketov, ki je prišel tja po- t kvarjen in ga niso mogli odpo- j slati naprej. Ako nam more i kdo izmed bralcev povedati, j kdo je tisti paket poslal, naj j i se oglasi in bomo sporočili v' < Rim. Morda je šel skozi Le-^ mont, pa mi smo toliko pake- j tov poslali, da se ne moremo \ spomniti za tega.. Odlomek pisma iz Rima 1 6. avgusta 1946. j Danes je dospel en paket, s j. katerega je bil naslov in ime i odpošiljatelja odtrgan. Ker je i v njem samo izbrano blago, 1 sklepam, da mora biti za kake- a ga določenega begunca od nje- < govih sorodnikov v Ameriki, j Paket vsebuje: 2 para novih l rjavih nogavic, 4 nove žepne i robce, eno novo zimsko srajco, i ene ženske hlače, eno novo žen- l sko srajco, moško črno obleko z s belimi kvadrati in dvojnimi hla- 1 čami, 2 para rujavih vojaških jI spodnjih hlač, eno špulco črne-j t ga sukanca (cvirna), dve šivan-11 ki zaviti v bel papir, en paket 11 bonbonov, dve moški novi sraj-' c ci, ena modra delavska, ena i svetlo modra z belimi črtami, j in eno novo moško spodnjo sraj- 1 co. j Ker je bil paket, kot rečeno .; zgoraj, zaztrgan, ni mogoče do-jI gnati, kdo ga je poslal in za i koga. Ali mi morete pojasniti? ] i Za nas ni hujšega kot če bi se 1 taka pošiljatev izgubila, ki je i določena za kakega privatnika,' < ker dobro vemo, kako nestrpno 11 čakajo na kako pošiljko sorod-' J itikov. J Mi Slovenci smo res lahko ' ponosni in iz srca hvaležni svo- 1 jim sorojakom v Ameriki. Saj 1 nobena skupina beguncev, ki so raztreseni po Italiji iz raznih ! narodnosti, ni našla toliko ra-,® zumevanja prj svojih ameri-j' skih sorojakih, kot ravno mi, j -slovenski begunci. Druge narod-j' nosti so to opazile in so nam ; celo nekoliko nevoščljive, svo-' jim lastnim ljudem pa postav-1 ljajo Slovence za zgled. Bog daj, da bi mogli mi svojim rojakom v Ameriki kdaj kaj po-| vrniti! Te dni smo v boječem pričakovanju, kako se bodo odločile meje. Posebno tukajšnji Primorci, pa seveda ravnotako o-ni, ki so doma. Zelo zelo nas boli, da bo izgubljena Gorica. Po francoski črti bi šla meja čez goriški grad in dalje tako, da ■ bi Kostanjevica in severni kolodvor ostala že v Jugoslaviji. i Pozdravlja dr. A. V. - Govor dr. Cirila Širceljna OFM na Baragovem Dnevu v Clevelandu Danes praznujemo ameriški Slovenci BARAGOV K ATOM-1 ŠKI DAN. Ni samo slučaj, da' praznujemo ta dan v zvezi s' konvencijo LIGE KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERI- j KANCEV, ki ima v svojem programu poleg drugega tudi moralno in gmotno pomoč trpečim Slovencem v stari domovini in po svetu. Med obojim je tesna zveza. Resnišno! Saj sko-1 raj ne moremo misiti na slav-] na dela škofa Barage, da bi nam ne prihajalo na misel, kaj trpi danes njegova domovina, ! SLOVENIJA in kaj trpe nje-] !govi rojaki Slovenci izven svoje domovine — v izgnanstvu in begunstvu. Naši rojaki Slovenci v da-: našnji Jugoslaviji ne trpe samo v gospodarskem pogledu, ko mnogi nimajo strehe nad glavo in tisoči nimajo ne hrane ne obleke;, ne trpijo samo politično, ko imajo zvezane ro-J lce pod komunizmom, da njihova volja ne pride v poštev pri obliki vlade; trpijo predvsem zato, ker je njihova verska svoboda na vseh straneh omejena :in to veliko večino med njimi najbolj boli. Ni samo prazna beseda, če kdo reče, da se spušča nad Slovenijo gosta verska tema. Katoliško vero, ki je*bi-jla slovenskemu narodu toliko j stoletij zvezda vodnica v vsem i njegovem kulturnem razvoju— to mu hoče danes iztrgati iz srca tuja navlaka: brezbožni komunizem! Ce bo šlo vse tako naprej v začrtani smeri, kdo ve, kaj se bo še zgodilo? Marsikje je že zdaj verna čreda brez svojih pastirjev, mnogo župnij j brez duhovnika. Tisti, ki' so še 'na svobodi, ne zmorejo ogrom-] nega dela. Samostani redovnikov in redovnic so onečaščeni in zasedeni v več slučajih po 'onih, ki ne verjamejo, da je re-j 1 dovni poklic nekaj svetega41 'Mladino zgajajo, kakor da ni Boga in nič odgovornosti pred Njim, ki bo vse sodil. Zakramenti nimajo pomena za izpopolnitev človeške osebnosti — tako sodijo današnji voditelji : naroda, ki si jih narod ni prostovoljno izvolil. Križ se valja j v prahu in mu odrekajo mesto, I ki mu gre med kristjani. Kla-j divo in srp naj nadomestita j znamenje našega odrešenja, j kladivo in srp, ki naj kažeia j ljudstvu le tukajšnji, zemeljski !svet! Bratje in sestre! Nikar ne mislimo da je vse to le slučajno, le tako mimogrede! Nikar ne vzemimo prelahko teh dejstev! Nikar si ne prikrivaj mo, da je vse tt> prišlo nad domovino 0-' četov po dobro premišljenem peklenskem načrtu! Svetovni I komunizem je vsilil katoliški 1 Sloveniji proti njeni volji kla-| divo in srp — kakor ga je pred 1 četrt stoletjem vsilil proti volji vernega naroda Rusiji, ki so ' jo nekdaj Rusi sami nazivali "sveto Rusijo." Svetovna moč | komunizmž je za kladivom in1 'srpom tudi v današnji Sloveni-' I ji. Kdo more reči, do katere' meje bo uspela ta svetovna1; moč ? Bratje in sestre! Ali naj na-' pravimo tedaj čez katoliško' 'Slovenijo križ, češ, je že poko-:: 'pana? Naj vam v odgovor naj 'to težko vprašanje povem ne-1 'kaj iz doživljajev in skušenj : 'našega vzornika, Friderika Ba-' rage. (Dalje prihodnjič.) Poizvedovalnica Še naslednja pisma čakajo ' pri Ameriški Domovini (6117 • 1 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.) 1 'da pridejo v roke naslovljen- 1 ' cem: Slana Franc — piše mu Sla- j na Anton; ] Smitit Mary (Galena, 111.); 1 Smrekar Frances in Albina 5 — p}'še Klemenčič Alojzija; j Mr. Terzan — piše Vovko ; Vladimir; 1 Tisovec Jožefa; Trpin Franc (Colorado?) — 1 piše Trpin Janez; Tratnik Helena —piše Om- ' šek Ana; Trcek Anton — piše Mrak 1 Ana; Turk Frank — piše Kužnik Ennie; ' Vesel Jožefa (poročena ; Špeh) — piše Antonija Avila- ( I har; Vrečar John — piše Vrečar Viktor; Zabukovec N. — piše Zabu- • kovec Vida; Zakrajsek Fran — piše Žu-; žek Alojzij; Zalar John — piše Juvančič , Milan; Zbačnik France — piše Mi-helič Franc; Žitnik Frank — piše Žitnih Vinko; Zakrajšek Anton Zupančič Alojzija — piše Kocjan Kristina; Ivana Žagar — piše Alojzij 1 Tronjar; 1 Štrucelj Matija (iz Gribelj) — piše Štrukelj Alojzij. I Marija Šiler por. Porenta — ) išče jo nečakinja v Avstriji. Pomagajte, da pridejo ta pisma v prave roke. Dopisniki bodo hvaležni. Father John prejel za bogo-slovce—$213.00.. Rev. John Gruden — $50; Rev. Matt. Jager $30; Louis Strnad $30; N. N. $25; Frances Zakrajšek $20;'Po $5: Mr. in Mrs. Ignatz Babich, Anton Leskovec, F. Ivančič; $10 Frank June; Po $3: Frances Sardock, Mrs. V. Marn; Po $2: Martin Golobič; $1: Mrs. J. Kocin, A. Pregled; 50c: Mr. Terstenjak. Tudi po $5: Jacob Leskovitz. Farani Sv. Janeza Evangelista, Milwaukee, Wisconsin so darovali $100.00. Rev. Alojzij Medic OFM, tajnik. i Dober kup i Naprodaj je en aker in pol - zemlje s 3 hišami po 4 sobe; I vse moderno. Se proda vse sku--'paj ali posamezno. Nahaja se )!na cesti 300 blizu Euclid Ave. i 'v Willoughby, Ohio. Za podrobnosti pokličite IV 5597. (180) 1 ZNAČILNA SLIKA IZ GORIŠKEGA (Nadaljevanje s 2. strani) l sta zakrivili moja mati in žena, | ki imata tudi pravico do .tega I imetja? J Na ta vprašanja želim jasne- j i ga odgovor. Ljudem, ki mi de-, I lajo krivico in se povrhu še iz I moje stiske norčujejo, češ da sem prišel prosit za delo, bi rad prav glasno povedal, da nisem nikdar hrepenel po njihovi lastnini in da nisem nikdar pri njih beračil, ampak da sem zahteval le to, kar je moje, kar . sem pošteno kupil 1. 1934 in kar mi sedaj brez vsake pravne podlage kratijo. Kar delajo z menoj in mojim imetjem spada v okvir 7 .in 10. božje zapovedi, kateri teptajo, ne da bi mogli to ravnanje zagovarjati s kako, četudi le krivično človeško postavo. Vem, da se bodo gotovi gospodje jezili name, da sem to zadevo prinesel v javnost, pa še povrhu v Slovenskem Primorcu. Ce je tistim, ki mi škodo delajo, dovoljeno, da si z grobim nasiljem lastijo pravice do mojega imetja, ali naj bo meni prepovedano, se nad takim ravnanjem po tdliko neuspešnih direktnih korakih javno pritožiti v listu, ki je danes v deželi edini zagvornik resnice in pravice? Krivico naj mi popravijo in v Slovenskem Primorcu bom javno sporočil, da mi je bila popravljena. Plesničar Franc. ~ MALI OGLASI D and S Service poprava pralnih strojev 5408 Homer Ave. EN 7849 — HE 6347 __(178) Popravljamo ure Postrežba v 7 dneh. Mi ne ; ugibljemo, mi popravimo, da boste zadovoljni. Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075 (x-Oct. 4) Hiša naprodaj V Maple Heights, O. 4i/a sob zidana, velik lot, dvojna garaža, j furnez na plin, beneški zastori, vse preproge, 4 leta stara. Pokličite ali se zglasite pri nas Tisovec Realty 1366 Marquette Rd. pri 55. St. in St. Clair EN 4936 (179) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za jedilno sobo, v dobrem stanju. Za informacije poklčiite KE 2788. (178) i .............. . ...... Peč naprodaj Naprodaj je peč za gretje na premog, lahko geje 3 sobe. Pokličite med 4 in 7 zvečer EX 1102. (179) ! GEORGE PANCHUR " ; in SINOVI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM ) Zapiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Rd. ___KE 2146_ Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. SEDMAK Moving & Storage ALSO ' LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 ■ štiri mesece pred japonskim napadom na Pearl Harbor, se je 880 beguncev iz Ev. rope, ki so bežali pred nacijskimi msilniki, naselilo v Sosua, Dominican republiki. Pred. sednik te republike, Rafael Trujilo, jim, je dal na razpolago 25,000 alcrov zemlje, kjer so si ti begunci ustanovili zadružno življenje. Gornja slika nam kaže eno teh begunk pred zadružno trgovino. BELO POilJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Tudi izkušeno žeiuko za pecija' *' ; ——■ ! ' ',|J Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mladefženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na" teden' ■ f j|f| Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Službo dobi ženska asistentka pri zobozdravniku ; mora znati slovensko ali hrvaško. Naj javi svoje sposobnosti pismenim potom ter pošlje na American Home Publ. Co. 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. "Box 10." (178) Za hišna dela ženska dobi delo za splošna hišna opravila; ob četrtkih in nedeljah prosta. Lep nov dom na Heights. Samo 1 otrok v družini. $25 na teden. Pokličite YEllowstone 6786. (180) Pisarniško delo Delo dobi dekle za splošna pisarniška dela; plača tekom učenja; delo 5 dni v tednu. Pokličite HE 5708. (180) Službo dobi Sprejme se asistentko za zo-bozdravniški urad; graduanti-njo višje šole, čedne zunanjosti, ki .zna nekaj slovenščine. Dr. Garbas, 6411 St. Clair Ave. _______(178) Za hišna dela Sprejme se dekle ali ženo za splošna hišna dela; nič kuhanja. Ima stanovanje. 2 otroka v družini. Pokličite FA 1043.1 _(180) V restavraciji Sprejme se dekle, ki bi hotela delati v restavraciji kot strežkinja. Vprašajte na 5238 St. Clair Ave. (179) ženske se sprejme m operatorice na punch press In tudi ■ ?a učenke; lepa plača za začetek. Guarantee Specialty * Mfg. Company E. 96. St. in Carr Ave. ________(179) , Za hišno delo Sprejme se žensko za hišna dela. Zglasite se na 390 E. 156. St. (180) MAL* OGLAST" Fupezi Novi furnezl za premog, plin. olje, Korko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat. Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (*) Dva lota naprodaj Naprodaj sta 2 lota na Mohican Ave Vsak je 55 čevljev " širok in 110 čevljev dolg. Za informacije pokličite REdwood 0392. " (178) Primerno stanovanje Vsaj z dvema spalnicama, išče urednik Glasila KSKJ. Najraje bi stanoval več ali »manj blizu svojega urada, ki je nad uredništvom Ameriške Domovine. Štiri osebe: sam, žena in dve hčerki višješolki. - Pokličite HE 3912. (x) AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 11, 1946 Problemi velike in male trgovine so dostikrat naglo rešeni z dobavo dodatnega kapitala. Naše delo je, da zagotovimo odgovornim firmam zahtevani bančni kredit. Morris Plan posojila so tako potrebna trgovini kakor so posameznikom. RABITE NAŠO TUJEZEMSKO POSTREŽBO da pošljete denar vašim prijateljem in sorodnikom v Evropo 921 Huron Road in podružnice kominova LEKARNA 6430 ST. CLAIR AVE. (nasproti SND) naznanja, da bo odslej LEKARNA ODPRTA VSAK DAN, izvzemši ob nedeljah, od 9 zjutraj do 10:30 zvečer. Prva slovenska lekarna v Clevelandu ZANESLJIVA IN TOČNA POSTREŽBA Gornja slika nam predstavlja angleškega ministerske. ga predsednika Clemant Atlee.a, ko je dospel na mirovno konferenco v Pariz. Slika je posneta pred Luxembourg pa. lačo v Parizu. Mr. Atlee se je udeležil konference namesto zunanjega ministra Bevin-a, ker je isti bolan. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRAlNK CVEIJBAR, lastnik. « Poslednji dnevi Pompejev •ROMAN —-Zakaj je molčal ta svečenik med preiskavo, ako bi bil res jaz zločinec? — Takrat ga jaz še nisem zaprl. — Zakaj ni ' mene obdolžil zločina, ko sem | jaz zatožil Glavka? — Na to j vprašanje je potreben odgo-J vor, pretor. Sicer pa se zate-j kam pod varstvo vaših zakonov. Odvedite obdolženca in obdolžitelja, jaz se rad uklonim razsodbi sodnije. Tukaj pač ni mesto za nadaljno razpravljanje." "Ima prav," je dejal pretor. — "Straže — odvedite Arbaca — stražite Kalena! Salust, ti si odgovoren za svojo obtožbo. Igre naj se nadaljujejo!" "Kaj!" je vzkliknil Kalen, obrnivši se proti ljudstvu, "ali naj dopustimo tako zaničevanje svoje boginje Izide? Ali naj kri Apecidova še nadalje kliče po maščevanju? Ali naj se zdaj pravica odloži, da se ji pozneje izognejo? Ali hočete leva ogoljufati za zasluženo žrtev? Bog, o bog — čutim navdihnenje nekega boga! — k levu — k levu z Arbacem!" Obnemogle moči niso mogle dalje vzdržati besne zlobnosti tega svečenika; zgrudil se je krčevito na tla — pene so mu silile iz ust — bil je ves tak, kakor da ga je navdihovala nenaravna moč. — Ljudstvo je gledalo in se grozilo." "Neki bog navdušuje svetega moža — k levu z Egipčanom!" S takim vpitjem je skočilo na noge tisoče in tisoče ljudi. Drli so od vseh strani vsi proti Egipčanu. Edil se je trudil zamam, da bi pomiril ljudstvo; zaman je povzdigal pretor svoj glas. Ljudstvo je postalo s prelivanjem krvi že divje in je združevalo svoje praznoverje s svojo krutostjo. Razgreto in razburjeno ob pogledu na svoje žrtve ni več poslušalo ukazov svojih predstojnikov. Pre-torjeva moč je bila podobna trstiki v vrtincu; to je bila taka strašna ljudska vstaja, kakršna je mogoča le pri popolnoma nevedni, napol prosti, napol sužnjiški druhali, kakršno pa je takorekoč ščitila preČudna ustava v rimski pokrajinah. Ali straže so se že bile postavile ob niže ležečih, vrstah, ki so ločile višje sloje od nižjih. To je bila sicer le sla^clUia o.Jmmba, toda ljudske množice so bile za hip zadržane, in Arbac .je imel časa dovolj, da jo spoznal pretečo nevarnost. Obupan in prestra-! šen, ponižan v svojem ponosu, je pregledal besneče ljudske množice, ki so drle proti njemu,— kar je zagledal skozi široko odprtino v strehi čudovit in strahovit prizor — in komaj se je zavedel, je čutil v svoji lokavosti zopet dovolj poguma v sebi. Vzdignil je roko proti strašnemu prizoru; zapovedujoč in svečan izraz je prešinil njegovo kraljevsko obličje. "Glejte!" — je zakljcal z grmečim glasom — "glejte tam, tako bogovi varujejo nedolžnost! Ogenj maščevalnega Orka je vzplamtel proti krivemu pričanju mojih tožnikov!," "Ljudtsvo se je ozrlo na ono stran, kamor je kazal Egipčan, in je zagledalo prestrašeno ognjeno prikazen iz vrha v podobi ogromne jelke—: deblo temen din^., vejevje ogenj — tak ogenj, ki je menjal barvo vsak hip, zdaj živahen in bleteč, zdaj motno rdeč, ki je pa kmalu zopet vzplamtel v bleščeči svetlobi. Tih, bojazljiv molk je zavladal med vsem ljudtsvom, ki ga je motilo le rjovenje leva, kateremu so odgovarjali iz no- tranjščine poslopja divji gla-| .sovi tigra. Živali sta bili nesrečna proroka bližajočih se strahovitosti narave. Z zgornjih vrst se je razle-j jgalo obupno vpitje žensk; mož-| je so odrevenelo zrli drug j drugega, ali ostali so tihi. V ,tem trenutku so začuli tudi, kako se je zemlja stresla; zidovi amfiteatra so se tresli in iz daljave se je slišalo treskanje, pogrezajočih se streh. Zdaj so opazili, kako je zaplul ognjeni oblak proti mestu, bučeč in nagel, kakor mogočen veletok, in kmalu na to je izbruhnil z velikimi ognjenimi skalami pomešan pepelnati dež! Ta strahoviti dež se je razlil po vinogradih, po praznih ulicah, na amfiteater, in daleč po morju, v katero je padalo mogočno skalovje. Ljudstvo ni več mislilo na Arbaca in na pravičnost; ohranitev samega sebe je bila zdaj vsakomur prva in edina skrb. Suvali in prerivali so drug drugega; brezobzirno so teptali po padlih ljudeh, in med vpitjem, jokom in stokom in preklinjanjem so drle ogromne ljudske množice skozi številne izhode. Ali kam bežati? Nekateri so menili, dase potres ponovi, in tekli so domov, da rešijo dragocenosti, dokler je še čas; drugi so se zbali pepelnega dežja, ki je padal kakor ploha, in so zbežali v bližnje hiše in svetišča in sploh pod kako streho, da bi se tega obvarovali. Toda čedalje temneje se je raztezal oblak nad mestom. Še nikdar ni bila .nobena noč bolj grozna in strašna kakor ta dopoldan. PETO POGLAVJE. Celica ujetnikov in votlina mrtvih.. Strah ne znjaga bolečine. Glavka, ki se je komaj zavedal, ali bdi ali le sanja, so spremili uradniki arene v neko malo celico amfiteatra. Ogrnili so mu širok plašč in se gnetli okoli njega, čestitaj e mu na čudežni rešitvi. Zunaj celice se je odzval živahen šum, in prijazna* roka je privedla noter Nidijo, ki se je zgrudila Glavku k nogam. "Ali sem te rešila?" — je dejala — "zdaj rada umrjem." "Nidija, moja dobra deklica —moja rešiteljica!" "O, daj da čutim tvoj dih! — Da, da, ti živiš! Nismo prišli prepozno! — Ona strašna vrata ječe — s koliko težavo so pih odprli! In Kalen, ah, njegov glas je bil glas umirajočega— morali smo čakati — o vsi bogovi! Bilo je kakor cela večnost, predno je bil nekoliko okrepčan z jedjo in z vinom; ali ti živiš — ti še živiš — o jaz — jaz sem te rešila!" Ta ginljivi prizor je kmalu prerušil strašni naravni dogodek, ki smo ga opisali malo prej. "Gora! — potres!" je zado-nelo od vseh strani. Uradniki z vsemi ostalimi so zbežali in prepustili Glavka in Nidijo njuni usodi. Glavk je hitro spoznal nevarnost, ki je pretila, vendar se je njegovo velikodušno srce takoj spomnilo Olinta. Tudi njega so bogovi rešili tigra, ali naj ostane v ne manj strašni smrtni nevarnosti v sosednji celici? Glavk je zgrabil Nidijo'za roko in kmalu našel ječo kristjana. Našel je Olinta, ki je molil kleče. "Vstani, prijatelj moj," je dejal Atenec. "Reši se in zbeži! Glej, narava sama te je osvobodila!" — Vodil je osuplega kristjana proti izhodu in mu pokazal oblak, ki se je čedalje temneje bližal, in iz katerega je deževal pepel in kamenje — opozorivši ga na divjo gnečo in vpitje bežečega ljudstva. "To je roka božja! — Bogu j bodi hvala!" — je dejal Olint! vdano. i "Beži k svojim sobratomT 'Poskrbi z njimi vred, da zbe-žite odtod. Zdravstvuj!" Olint ni odgovoril ničesar in i komaj je opazil pričuj očnost I svojega prijatelja. Vzvišene in svečane misli so mu polnile dušo; in v oduševljenju svojega razburjenega srca se je bolj radoval milosti božje, nego je trepetal v tem znamenju 'njegove moči. In planil je ven; sam ni vedel, kam. Tu je hipoma opazil odprta vrata v temno celico, v kateri je slabo brlela lučica; ob njenem svitu je zagledal troje nagih trupel na tleh. Obstal je; kajti iz one strašne votline — bila je spo-liarij arene — je slišal tiho imenovati ime Kristovo. Vstopil je, in noge so se mu zmočile v krvi, ki je še teki d' pomalem iz mrtvih trupel po pesku. "Kdo kliče," je dejal naza-renec, "ime Sinu božjega?" Nihče ni odgovoril, in ko je pogledal Olint na drugo stran, je zagledal starega moža z dol-igo' sivo brado, ki je sedeb na tleh in držal v naročju glavo I mrliča. Obličje mrliča je ka-. ;zalo zadnje spanje, toda ustni-' jci sta se še smehljali — ne j morda blažen smehljaj kristja-, na, marveč mračen zasmeh I ' sovraštva in kljubovanja. Na iobrazu se je, še zrcalila krasna (obilica mladoletne moči. — In nad to obličje se je sklanjalo i ' neko drugo v ' neizrekljivi ža-' ilosti, v tužni nežnosti in v glo-'bokem obupu! Vroče solze so; kapale po licih'staremu možu,1 ali ni jih čutil. Njegov sin je I bil mertev, in umrl je zanj!— lin srce starega moža je bilo I strto! j j "Medon!" je dejal Olint so-' j čutno — "vstani in zbeži! Vse-!mogočni prihaja v vseh grozo-itah elementov! — Nova Gomora se pogreza! — Zbeži, predno te ogenj požre!" "Bil je vedno tako poln življenja! — ni mogoče, da je mrtev! — Stopi bliže, položi mu roko na srce! — Gotovo bije še vedno!" "Brat, njegov duh se je ločil cd telesa — spominjaj mo se ga v molitvi! — Prahu mrliče-vega ne moreš več obuditi v življenje! Pojdi, pojdi z menoj! — Cu.j. ko tu govoriva, se rušijo zidovi! — Čuj ono smrtno vpitje! — Ne zamujajva niti trenutka! Pojdi, pojdi!" "Ne čujem ničesar," je dejal Medon, majaje z svojo sivo glavo. — "Moj ubogi sin, njegova otroška ljubezen do mene ga je gnala v smrt!" "Pojdi, pojdi! — oprosti, ako te vlečem odtod!" "Kaj ? — Kdo hoče očeta odtrgati ocl sina?" — In Medon je krepko stisnil mrtvo truplo v svoje naročje in ga neprestano poljubal. "Pojdi!" — je dejal, vzdignivši glavo za hip. — "Pojdi! midva morava biti sama." "Ah!" — je .dejal nazarenec sočutno — "smrt vaju je že ločila." j Starec pa se je mirno nasmehnil. — "Ne, ne, ne!" — je zamrmral čedalje slabeje. "'Smrt je bila bolj prijazna!" i In glava mu je omahnila na j sinove prsi — roki sta mu padli kakor mrtvi. Olint mu je zgrabil roko —i žila je nehala biti! Zadnje besede očeta so se izpolnile: smrt je bila bolj prijazna! j Glavk in Nidija sta medtem hitro tekla po nevarnih ulicah. Atenec je bil izvedel od svoje rešiteljice, da se nahaja Jone ' v Arbacevi hiši. Tja je bežal, da jo osvobodi, da jo reši! Ono malo sužnjev, ki jih je pustil Arbac doma, se ni moglo upreti oboroženim Saluistovim| spremljevalcem; in ko je pozneje izbruhnil vulkan, so se poskrili v notranjosti poslop- ja. Celo vitki etiopijec je zapustil svoje mesto ob vhodu; in Glavk (ki je pustil Nidijo zunaj — uboga Nidija, celo v tej uri je morala zopet čutiti bolesti ljubosumnosti!) je šel , , ■ „ , ,„.. | „ - ■ .^mm^^...-.-** skozi široko vežo, ne da bi koga srečal, ki bi mu povedal, v kateri sobi biva Jone. Tudi je postalo nakrat tako temno, da je mogel le s težavo naprej. (Dalje prihodnjič.) Razgovor na mirovni konferenci, — Ameriški posla, nik za Anglijo, Averell Harriman, ki si podpira brado v po. govoru z ameriškim poslanikom za Italijo, James Dunn.om sta v resnem pogovoru, kakor ju je videti na sliki, ki je bila posneta tekom konference v Luxembourg palači v Parizu. MORRIS PLAN BANKE KREDIT ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO morris plan BANK If Ipu Solp v l Tur/mg InMore USED FATS! AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ff A Ah in stane samo: LiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.