Inserati so sprejemajo lil volj« Irlatopna vrsta: 8 kr., iin ao tiska lkrat, I, „ ,1 ,. 2 „ 1*® o«ln.|i Dravliurjc ua Koroškem ne dobi okrajne soduije; zgodilo se jo uauireč, kakor je že omenil „Slovenec" v svojem poslednjem listu. Za prosilce ju govoril samo g. Kinspieler. Ako se /ložo skupaj občino Lava-milud, Spodnji Drauburg, Leiilng, Gutenstuiu in Kottengupl' iu napravi sauiostalna okrajua sodiiija v Drauburgu jo to lepo okrožeua okr. soduija. V Seut-Pavol imajo ljudje 7 — 8 ur, v lileiburg 4 —5 ur, v Spodnji Drauburg bi imeli aamo 3 — 4 ure. — Poglaviten vzrok, du so je |irošnja odbila, jo bilo ugovarjauje gospodov v Šont Pavlu, v Bleibnrgu in )>ri deželni soduiji, to vendar očituo kaže, da so liberalni ljudski prijatelji bolj ozirajo na željo uradnikov , kakor |>roBtoga ljudstva. -— O zadnji šolNki debati dustavimu še to, du kuozoškol Puuder niso bili pri seji, bo bili drugod zu-držani. Šolski troškovuik je bil sprujet z vsemi glusovi zoper 1. g. Einspielerja. I v. ViIIkitIiii. V zadevi vojne krajine, Govor poslanca Rlnna pri liliigoslovljenji Vrhniško čitaluiške zastave 8. oktobra t. 1. (Koneo.) Poleg belo barve vidimo na narodni zastavi pa šo modro ali plavo. Modro jo uašo nebo, in ako ga tudi za nekoliko čuBa pruvle-čejo oblaki, ako ga grom in atrol pretresu, se vendar megle kmalo razpodc, nevihta pojenja in nebo su zopet pokaže euako mirno iu lepo modro, kakoršno je bilo proj. Zatu pa je modru barva zuumenje stanovitnosti ali neHprumenlji-vosti. Stanovitna je bila doslej uaša zvestoba du Boga, cesarja in domovine, iu euako stu-novitua hočo ostati. Ako uus tudi morda kaki hudi dogodki pretresalo, ako nam s smrtjo iu pogubo žugajo, so voudar ne smerno vdati, amjiak stanovitno zdržati v prirojeni zvestobi. Strele, ki ua našem obucbju švigajo, pouehajo in zopet zamorumo mirno vživati srečo mirnega domačega življenja. Da ae po nezgodah in pu mnogih nepriličmh dogodkih, ki amo jih v svojem prizadevanji žu doživull, ne amemo dati premotiti, amjiak da vedno stanovitni ostanemo v svojem dolovauju za srečo iu blagor milega naroda aloveuskega, uuui naj pojaanujo sledeči dogodek. V 14. stoletji ju živel mlad kuur, ki ju aklunil culi avut podjarmiti. Nabral jo toraj trumo vojakov iu iiapadel z njimi prvega ua-sprotuika, potem pa jo hutul še druge prijeti. Pa žo pri prvem mu jo spodlutelo; bil ju topen, njegova vojska razkropljena iu koiuaj je otol svojo življenje. Ker ni mugol dovolj hitro bežati, skril su je v uekem starem ziduvji pred suvražniki, ki so gu po vseli kotih iukali. Srce mu ju bilo vpadlu, iu saitiugu sebo ao jo ara-tnoval, da bi jo tako velike reči dutnišljeval. Ko ju tako o tožuo tam sedel, vidil jo neko mravljo, ki je pu zidu na kvišku plozalu in v kleščah nesla zruo, ki jo bilo vočl od njo. Pa pod vrhom jo molil iz steno neki kamen, čoz kterega jo morala plezati, uko jo hotla priti v mravljišče vrhu zidu. Na vsu muč ao je trudila, da bi bila srnico spravila čoz kamen, pa vae zastonj, mahoma padla ju zujim vred na tla. Nekoliko časa kakor omamljena se kmalo zopet pobere, zruice zgrabi iu leze ž njun nu zid; todu pri omeujoneui kamnu su zopet zvali ua tla. Mož jo ojiazoval mravljo ter naštel, da je bila žo GDicrat padla z zida. Pu voudar poguma no zgubi; še sedemdoseti-krat popade zruo ter ga uuse na kviško iu tabart ž njim rua aploza čer. kamen iu ga Brečuo prinuse v mravljišče. Tu zapazivši ju mož saui pri sebi mislil: Moni ju le enkrat apodlotelo in aem ves pobit pa malusrčen; mravlja je padla (iOkrut, pa se ui dula oatra-šiti iu najiUBlud je veudar 1« duaegla, kur jo hotla. Tudi jaz hočem vnovič pričeti, iu ko bi bil xu|iet tepen, bum veudar le zuput poskušal, ker enkrat mi mora obvoljuti. Kes so so mu posrečilo veliko reči in tresel so jo prod njim ves tadauji avet, ker tu mož jo bil strahoviti tartarski kuez Turnir ali Tutuerlan (od I. 1330 do 1405). Tudi mi se nu moremo ponašati, da bi bili žo vso dosegli, kar za korist iu srečo avo-jega narada zu potrobuu spuzuamo. Mnogokrat ho nam ju žu dozduvalo to nemogoče; bili so časi, ko se jo to uašim naj boljšim možem zdelu ueiavršljivo; iu jim je začelo vpa-dati srce, a voudar niao omagali, la zdaj že koliko da ima namreč dajati za.skupue zadev« in koliko da ji ostane za domače potrebe, je baron Živkovič v dt želnem zboru v Zagrebu v imenu bana podal to le razlago: Ker tukaj ne gre za deželni troškovnik, marveč za razčlenovunje (inartikulovanje), pri katerem vlada brezpogojno vztraja, bode ban pripravljeu, ob svojem času pri stroškovni debati, oziroma v troškovnem odseku, podati razlago, kakoršna ju primerna faktičnemu položaju. Odsek za razčlenovunje (inartikulovanje) je sprejel 17. oktobra z vsemi glasovi zoper jednega (Vojnovičevega) uusvet bana zarad razčlenovanja ukazov v grauici. \ mestni seji v Vragi je župan Cerni nanašaje ae na svoj govor pri nastopu županstva izjavil, da on ni hotel nikoga raz-žaliti, da je besedo: slovauska Praga rabil v tem smislu, kakor so govori tudi o zlati Pragi, a nikakor ni hotel reči, da tukaj stanujejo sami Cehi. On hoče pravičen biti tudi drugim narodnostim in na to se zauašu nu može, katere vodijo enaka načela, kakor njega, in ti bodo skrbeli tudi za korist onih, ki tukaj niso zastopani. Občinski svetovalci, ki so hotli vsled njegovega govora izstopiti, so izrekli, ko so zvedeli o tem popravku, da prekličejo svoj izstop, ter hočejo še ua dalje ostati v mestnem zboru. Ncm&kl liberalci se nekako približujejo nemškim konservativcem, ter v njih spuznajo svoje brate po rodu iu jeziku To smisel je zastopal zbor v Beljaku, ki je ponujal zvezo nemškim konservativcem, in je govoril za posvečevanje nedelj in Gletno šolsko dolžnost, da se more v ti stvari prijenjati nemškim konservativcem. Ali se bodo vsedli nemški konservativci liberalcem na limanice? Mislimo da nel Program nemških konservativcev več obsega, kakor samo to dvoje toček; konservativci bodo dobro premislili, preden da se predajo na milost iu nemilost svojim do sedanjim nasprotn kom, in zapuste svoje stare zaveznike. Akoravno iz le moke ne bode kruha, vendar so nnm kuže, da se TaalTejeva pomirljiva in spravedljiva politiku dulje in dalje razširja. — Nasproti tem glasovom, so Be čuli iz nemškega tabora drugačni glasovi. Nemški liberalci naj bi se namreč združili z liberalci nenemških narodnost in naj bi skupai osnovali močno liberalno stranko, ki bi zastopala napredek ne gledd na jezik in narodnost. — Tako tedaj liberalui Nemci po eni strani vabijo konservativne v svojo sredo, tem bi bila narodnost poglavitna stvar, o drugem se dujo pogovoriti; n druga stranka pa vabi libemlce iz nenemških narodnost, tem bi pa bil liberalizem peglavitna stvar, a drugo pa postransko. — Oboji pa merijo na to, da bi sedanjo ve-čuio v državnem zboru razdrli; liberalnost je prvim le figov list, s katerim so zakrivali in še sedaj zakrivajo svoje zaničevanje in prezi-ranje nenemšk h nurodov v Avstriji, to kažejo povsod, kedar gre na to, da bi Be ljudstvu kaj privoščilo, da bi ue avtonomija kje razširilo; druge vrBte Nemci so nemara bolj pošteni, u so idealisti, ki ne računijo z dejanskimi raz merami, Nemci njih programa nočejo sprejeti, Slovani pa tudi niso kratkovidni, da bi uganjali idealno politiko in zapuščali svoje zaveznike, katere imajo pri konservativnih Nemcih. Iz IjVovh. Šolska komisija predlaga v soglasji z nasvetom Čerkavskega , vlada naj se poživijo, da naj prenarrdi državno šolsko postavo, kolikor je utesniia deželnim zborom pravico do osnove šole, ki je v državni OBnovni postavi deželnim zborom odmerjena. — Anto-uievič (Kusin) je zoper ta nasvet, ker že bo-daj deželne postave prelomljajo avtonomijo občin v šolskih zadevah. — Romauovič smatra ta predlog kot protest zoper razžaljenje deželne avtonomije, odobruje ga, pa zahteva, da dtž zbor ne čakaje tega nasveta, začne prena-rejati šolsko poBtavo, kolikor sedaj Bine. Poročevalec čerkavski pobija ugovore Antonie-viča, ki izvirajo od tod, da Be ne poznajo deželne postave. Nasvet šolske komisije se sprejme. Po nasvetu kulturne komisije se pooblašča deželni odbor, da obravnava z vludo zarad vsta-nove deželne komisije v zadevah domačege obrtu. Nato pride poročilo te komisije o usta-novi dveh nižjih gospodarskih šo), za katere dd deželni zaklad 10.000 gld. Vnanje državo. Nizozemsko. Vlada je predložila zbornici postavo za znižanje volitvene vcenitve. Po nji bi se število volilcev povišalo za 22.000 Iz Irskega- (Zveza delavcev.) Kato-liški škofje nu Irskem izvzemši nadškofu v Dublinu, odobrili bo zvezo delavcev, katero ■■ —-- vŽivamo nekoliko sudu svoje stanovitnosti; dosegli smo nekoliko narodnih pravic, iu gotovo bodemo dOBegli tudi šo vse, ki jih zdaj pogrešamo, ako ostanemo stanovitni v svoji iju bežni do domovine in v zvestobi do preHvit-lega cesarja, ki vso svoje narode ljubijo z enako ljubeznijo ter iskreno želo, du bi narod naroda ue zatiral, ampak du bi vsi vživali euuke pravice I ln ravno modra barva nu nurodni zastavi uas opominja na to stanovitnost in nespremenljivost te naše ljubezni iu zvestobe. Tretja barva je rudeča I Kaj ona pomenja, vsakdo ve; onu je znumenje gorečnosti, zlasti pa znamenje ljubezni, ki naj nuša srca ogreva, kakor rudeči ogenj ogreva mrzloto. Rudeča barva pa je tudi znamenje krvi, iu zato nas rudeča barva v naši zastavi opominja, du tiuj bodemo pripravljeni, ako bi bilo treba tudi svojo kri dati, za našo ožjo in širjo domovino, za našega presvitlega cesarja. Naši hrabri vojaki so to tudi vselej v resnici spolnovali in naši slovenski polki so su v bitvah r.a cesarja iu cesarstvo vedno odlikovali, ako jih je moralo tudi mnogo izmed njih Bmrt storiti v boju. To je toraj pomen narodne zastave, ki Brno jo danes blagoslovili in ki nam pred oči Btavlja čednosti, s kterimi se je narod slovenski vedno odlikoval, namreč stuuovituo zvestobo In l,ubezen do mile naše domovine in do pro-blagega našega vladarju. Kadar je pa vojaška zastava blugoslov-Ijenu, prisežejo vojaki vnovič zvesto bo. Tuko hočemo danes tudi mi pri novi blagoslovljeni zastavi obljubiti, du hočemo ostati verni otroci matere kutoliške cerkve, zvesti sinovi matere Slave in vdani podložniki presvitlu rodbine habsburške, b ktero Bmo sklenjeni žo 000 let. Kavno drugo leto 11. julija bodemo obhajali spomin tu trdne zveze z mogočno Avstrijo. Presvitli cesar bodo sami prišli k tej slovesnosti. Iz vseh krajev našo Blovenske domovine bode takrat naše ljudstvo skupaj vrelo, da se vdeleži sijajnih svečanost, da svojemu preljubljenemu cesarju razodene svojo vdanost in zvestobo. Prepričan sem, da bode s pro-mnozml druzimi tudi duneB blagoslovljena zu-stavu Vrhniška prišla poveličevat tedanjo slovesnost, iu naj bi zgled vrhniška čituluice posnemala še druga društva, naj bi se dotlej pruv veliko zastav napravilo in tedaj zbralo, da bi bo slovesnost vršila doutojno iu primerno. V tej nadi sklenem z iskrenim klicem : Živio naš presvitli ceBar, živila vrhniška čitalnica živila naša domovina slovenska! je osnoval Parnell in so dovolili duhovnom stopiti vanjo. Ta zveza ima namen, podpirati delavce, ki so prepojeni iz Bvoje hiše. Več škofov je bilo voljenih za predsednike takih družeb, in bodo navzočni pri zborovanji te družbe, ki ima biti te dni v Dublinu. V Kolina Je bil to dul sbori bimcstallstov (mož, ki se poganjajo za srebrno veljavo, to je da bi za podlago pri cenitvi vrednosti ne veljalo samo zlato, marveč tudi Brebro.) — Da bi se namreč zedinili na Nemškem v deuarstvu, odpravili so posamezne vcenitve srebra, ali denarje posameznih dežel, a to ni prineslo jedinosti v deuarstvu, spremenili so veljavo, namesto sreberne veljave (Silberwiihrung) vpeljali so zlato veljavo (Gold-vviihrung) in ta naj bi veljala povBod po Nemškem. Imeli so to za velik napredek, a prezrli so dvoje reči pri tem. Ako namreč vsakdo hoče zlata imeti, mora se zelo podražiti, ako Be pa vsak hoče Brebra znebit', mora pa srebro zelo v ceni jmsti. Oboje se je zgodilo. Potem ko je držuva pri prodaji srebra zgubila 70 miljonov mark, ni bilo nikjer več kupca dobiti za srebro, tedaj je državna vlada nehala s prodajo, in pustila med ljudstvom za 450 dq 500 miljonov tolarjov. — Odsihmal srebro ni več padalo v ceni, srebro je sedaj za 4% dražje od prej, a zlata primanjkuje, in to še bolje obrača oči na se, nego padanje srebra. Ilazveljava srebra je oškodovala svetovno kupčijo, kjer je srebrna veljava. Posestniki avstrijskih obligacij, pri katerih ue obresti v srebru plačujejo, eo zgubili nad 10 milj. mark. Veliko huji so pa nasledki pomanjkauju zlata. „Zlato ima svojo ceno," se navadno govori, a to ni res, ako je zlato druže, za 1000 mark blagu nI več vredno (Zinsfuss) 1000 mark. Na vnanje to kaže obrestna mera in na davek (agio). Ker pa delavci največ delajo s tujim kapitalom , (ako so oškodovani delavci, ako je zlHto drago, u upniki niso nič na boljšem, k večem, ako so liharji pri tem kaj na dobičku. Ker ui v naši moči, zlata dobiti toliko, kolikor bi ga radi, treba se po tem ravnati. To ui mogoče drugače , da zopet srebro pride v veljavo. A posumezua dežela ne more povzdigniti cene srebru, vse deželu so jednaka prizadete, tedaj se morajo združiti vse dežele, da to izpeljejo. Vlade nu Francoskem, Laškem, lLilandskem, Spanjskem in v zedinjenih severnih državah v Ameriki ho pripravljene to storiti, le Augleško se še obotuvlju in Nem-č ju ne ve, kam bi se obrnila Nu Nemškem h« bode stvar odločila, stranka za zlato veljavo, ukoruj brez izjemo liberalna stranka in ona za svobodno kupčijo zuhtevu, naj se še ti sreberni tolarji (450 — 500 miljonov) prodajo zu zlato. Ako se to zgodi, produjulu bodo Brebro tudi druge dežele: Holundsko iu združene Boveruo umerikanske držuve so že to izrekle, nastopila bi potem kriza zu kupčijo, kukoršne šo svet ni učnkul. Namen shoda v Kolinu je, da se združijo borivci za dvojno veljavo po vseh deželah, da svet opozor jo na nevarnost, katera žuga kupčiji in prometu, da se začenja ljudstvo izrekati zoper zluto veljavo. — Stvar je važna tudi za Avstrijo, ki je v tesni zvezi z nemško državo. Sbodbimestallstov v Kolinu je sprejel naslednjo resolucijo: Da s« doseže pravu razmerna veljuva med zlatom in srebrom, je želeti za Angleško in Nemško: 1. Po obeh deželah nuj se kuje sreberui denar polne vrednosti poleg drobiža, da tako pride več srebra v rabo mod ljudstvo; 2. da Nemčija pobere ves pap.r in vso zlato «pod 10 mark; 8. da Nemčija ne prodaja več srebra; 4. da se poslužuje Angležka banka svoje pravice, ter brani za zatožno nekaj Brebra. Memak« iu Vraiieasko. Na Nem-fikem bo zelo nejevoljni nad govorom frauco-Bkega naučnega ministra. V Tautonville je govoril g minister o narodni vzgoji mladine in je med drugim rekel, da sme otrok, kedar se uči zemljepiHja vprašati, pod katero vlado so bile izgubljene te dežele, ki ho ua zemljevidih črno pobarvane. K temu pristavi „Natioual-ZeitungNe lu monarhiatični, mar več tudi zmerni republikanski listi ugovarjajo temu, kar namorava tako odlična oseba, uže s pedagogičnega stališča je nevarno, politiko mešati šolskemu poučevanju. Da se ima miBel za maščevanje (revanehe) gojiti pri poduku v zgodovini in zemljepiHji, node močno ustreglo gambetovcem. "V liulliri Be je stauje mnogo zbolj-šalo. Odločno postopanje liiaz-pašo se povsod tudi v oddaljenih kra)ih kaže. Zoper Said boj Kendila, bivšega načelnika v Aleksaudriji, bo hude pritožbe, du je on bil, ki je ukazal morije 11. juliju. 200ČerkeBOv, Arnautov in Turkov je prišlo za žandarmerijsko službo v Ale-Jksandrijo. Iz I4.UIlire. Pismo (Note) miniHterstva do Malet-a, angleškege konsula tir,a ostro kazen UHtašem; potrebno je to zarad reda iu priBtavi zraven, da je nevarno pravdo zarad zagovarjanja na dolgo raztezati, ker to ni po jutrodeželski šegi. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 14. vinot. (Poslanec NeBte. Dežolni predsednik.) Veliko ne-voljo zbuja med tukajšnimi narodnimi in katoliškimi krogi obnašanje poslauca za Beljaško okolico, g. župnika NeBte-ja. Katoliška stranka ga je bila za kandidata pontavila, ker He je na dejala, da bo g. Einspielerju pomagal braniti katoliško Htvar; največ pu je dobil Hlovenskih glasov in ti bo odločili, ker se je reklo, da bo tudi Slovencem pravičen. Zdaj pa bo ne gane ne za eno, ne za drugo Htvar, ampak cel6 — z nemškimi liberalci glasuje in su z njimi pajdaši 1 Ko ho v zaduji burni Hoji vsi poslanci po g. EinHpielerju padli, ker je branil katoliško cerkev in alovensko narodnoHt, He konHervutivni (?) župnik (I) Nestu niti ganil ni ter je še z nasprotniki glasoval I Duhovščina je jako nuvoljua in mu hočo uezaupnico poslati. Pa tudi ulovouHki kmetje bodo godrnjali, če vso to zvejo. To jo enkrat gotovo, da naš kandidat nikdar več nu bo! Praviio, da jo bil prej ta dan z liberalci pri banketu vkup, ter du jo na liberalne poBlunce pesmice koval, če se to godi ua zelenem lesu, kaj hočomo od Huhega pričakovati! — Tudi z deželnim predsednikom Schmidtom Hmo zelo nezadovoljni. Pravijo, da jo grofa Hohunvvarta lepo prosil, naj zanj govori, da pridu za predsednika v Celovec. Ilohunvvurt ga jo res priporočil pri grofu Taaffeju, in ta ga ju sim poslal b tem namunom, da bi tukajšni fakcijozni opoziciji nekoliko nasproti »topil in ulovensko manjšino v svojo obrambo vzel. Dozdaj pa o tem nismo nič zapazili. Ko je g. Emsplelerja zavračal, rokel je, da to ni res, da bi bila nova šola brezverska. To je kaj novega, saj liberalci aami pravijo, da je iu mora biti šola „confoBaionslo6", to je, ra veroizpovedanje ho ne smo poduk prav nič ozirati. Če Hinojo judovBki in luteranski učitelji katoliško otroku podučevatl, ali zamorejo taki otrokom vcepiti katoliško mišljenje, kato- liškega duha? Kako bo zamore toraj trditi, da nova šola ui brezverska? Za Slovence g. Schmidt ni še prav nič storil in verjame to, kar mu nemškutaraki župani, grajšaki in fužiuarji pripovedujejo, da Slovenci Hami zahtevajo nemške šole. če bi to prav res bilo, ne smelo bi Be po njih volji ravnat', kajti otroku se nu sme vse dati, kar zahteva; in ljudje, ki hočejo svoj zarod izobraževati na podlagi tujega jezika, so brezumnim otrokom podobni. Kadar ne v državnem zboru ališjo pritožbo numških občin čez novo šolo, tačaa liberalci VHelej pravijo: „Saj kmetje tega ne razumijo, tu je treba pedagoge prašati 11 Če pa slovenski kmot, ki sam nobene š ile videl ui, in toraj ne more biti strokovnjak v tem vprašanji, izrazi željo po nemški šoli, tačas je pa želja ljudstva sveta reč, ki ne trpi nobenega ugovora I Sicer pa tudi ni res, da bi zahtevali naši kmetje čiBto nemške šole; oni bi le radi videli, kakor sim že zadnjič pisal, ko bi se otroci nemški naučili, ker vidijo, da ta jezik potrebujejo pred aod-nijami in pred vsakoršno gospovko iu pa tudi v prometu; tega pa ne pomislijo, da se b tem pokvari ves drugi poduk, in da otroci pridejo iz šole, nu znavši ne nemški ne slovenski, ne pisati uu brati. Kes žalostno je tukaj. Mlajši zarod ne zna slovenski brati, le bolj stari I j ud ju bore j o „Mir" in bukve Mohorjeve družbe! Pomagajte, Blovenski poslanci, da narod na Koroškem nu pogine I Izborite nam narodno ljudsko šolot Iz (/Clovea, 14. vinot. (Iz deželnega zbora.) V današnji seji dež. zbora je prišla v obravnavo prošnja trga Spodnji Drav-burg za okrajno sodnijo. Gosp. E i n s p i u I e r se je poteguil za Dravburžane, ter temeljito dokazal potrebo posebue okrajne sodnije v Druvburgu; toda v nemškem klubu je bilo sklenjeno prošnjo odbiti, in zato so zopet VHi govorniki padli po EmHpielerju, namreč dr. Luggin, Kuiner in dež. predsednik Bam. Poslednji ju odgovoril na g. E napielerjevo opazko, da uradniki v Paulu ne znajo slovenski, ter zatrdil, da zuata dva tamošuja uradnika slovunski, kur Hta v slovenskih krajih Blužila. Mogoču, da znata nekoliko besed lomiti, pa pisati gotovo nu znata slovenski. Žalostno ju za nas Slovence, da tukajšui vladni zaBtopnik pri vsaki prilnžnoati našim težnjam nuHproti stopa I Dr. Luggin jo tudi rekel, da se na Koroškem nikoli ne Binu vpeljati slovensko vra-dovanje. Neki poslušalec je na to uakliknil „oho!" O prevzetnosti tukajšnjih nemškolibe-ralcev nimate na Kranjskem nobenega pojmu. Po krčmah pravijo: ,,dur vvindiHche muss ku Bchen" (Slovenec mora molčati, ko pes), v deželnem zboru pa au jamejo porogljivo posmehovati, ko pridejo alovunaku pritožbe v razgovor. Kako dolgo bo to šu trpulo? — Najbolj čudno je pa postopanje g. dež. predsednika, ki lepo na varnem z večino plava, ko ju vendar poslan, pravico enakomerno deliti in alubujšuga krivico varovati. To vam je drugi Depretis! Kam bomo veudar prišli, ako pojde tako naprej? Za vlado so tukaj tudi dosti nu menijo, prod „Kranjci" imajo bolj strah, kur hu boj<5, da bosto vi tukajšne Slovencu nazadnje vendar lo zdramili in zbudili! Da bi hu le obiatinilo! Iz Štajerskega, 16. okt. (Greškemu „VolksbIatt".) O našem sosednem konservativnem listu „Volknb)utta v (iradeu bi radi avoju želju razodeli. Pred vaem bi želeli, nai bi ta liat bolj globoko aegal v javno življenju ter si pridobil več upliva; tukaj bo treba listu vnanjo obliko spremeniti zlasti na« pis, kar je mogoče ob koncu starega leta, toraj tudi zdaj reč omenimo. Pravijo, da zunanjost tega lista ni vabljiva! Pa tudi eidr-žek lista lahko drug postane, malo bolj čvrsten; list je, pravijo, bolj nedolžen, nasprotniki se ga ne boj6, nasprotnikom malo imponira, in ga, ali nič, ali le prav malo omenjajo; naj bi poatal kar je naša „Siiist. Post" ali koroški ,,Kilruthner Blatt". Slišimo, da v Gradcu izhaja še drug liat iBte barve pa manjši, ki se glasuje „Wahrheitatreue tilfttter" ali kaj ta-cega; to mialimo je preveč, in bi bilo bolje, ako bi se vse moči združilo pri enem listu, dokler ta tako močno ne atoji, da Be lahko misli na razdelonje. Tudi naj bi liat, Slovanom, in še posebej Slovencem aodeželanom poatal še malo pravičneji. V krogu „Volks-blattovih" bralcev je še mnogo predsodkov v tej zadevi, rBvnopravnoat kot katoliški princip se sme više in natančneje razkladati; gledč nemškega „Schulvereiu" še ni vse jaBno pri „Volksblattovih,< privržencih, ako konservativni poalanci v deželnem zboru Bicer glasujejo za federalistično resolucijo v prvem delu, nikakor pa ne v drugem delu, ki reč še bolj obsojujejo; animoznim biti nasproti kat. vredniku, če tudi alovenakemu, ne treba biti, ki alabo ne miali. Pravijo, da ae nekaterim nemškim konservativcem tudi sanja o germanizaciji slov. Šiajerja, 0 lepšem nemškem jeziku od slovenakega, o tem, da je nemški Štajerc aam po sebi več vreden od ulovenakega: kar vse nemško konservativni list zabraniti ima; ker imam pred očmi lo našo občno reč kouaervativno ali katoliško poviševati, naj al. ovo vredništvo naše beaede blagovoljno sprejme iu spregleda, in hvaležni bomo, ako naa ališi; sicer bi prišli v skušnjavo misliti, da Slovenci od Gradca nemškega nimajo nič pričakovati. Domače novice. V Ljubljani, 19. oktobru. (Narodni volilni odbor.) Letošnje zborovanju deželnega zbora kranjakega bilo je menda zadnje, ker meaeca julija prihodnjega leta poteke dosedanji mandati deželnih poslancev in se morajo dotlej izvršiti novo volitve. V Ljub-Ijuni ae bode 9. novembru t. 1. volil tudi še državni poslanec namesto g. viteza Schneidu. Narodni deželni poslanci so toraj pred svojim razhodom skrbeli za aoatavo eksekutivnega narodnega volilnega odbora, ki bode imel ob čaau volitev preskrbljevati potrebnu reči, volilno gibanje voditi iu v ta uameu v zvezo stopiti z raznimi volilnimi odbori po deželi. Za mesto ljubljansko ostanu narodni volilni odbor, kakor je bil doslej v navadi pri mestnih volitvah. Za deželo pa ao jo po VBUstranskem prevdarku določilo, da v tem odboru uaj bodo: 1. V Bi deželni poalauci, ktorim ju ljudstvo z izvolitvijo žo dejanako skazalo avoju zaupanje; •2 ž u pa n i n p o d ž n p a n mesta liubljanskega; 3. p r e d a o d u i k , p o d p r e d a e d u i k i u t a j-n i k kupčijake zbornice; 4. stolni prošt 1 j u b l j a n h k i in prošt n o v o m u š k i ko za stopuika duhovunstva. Predsednik eksekutivnemu narodnemu voliluemu odboru ju dr. Zarnik, njegova uamestnika sta gg. Grasselli in B1 o i w e i s, zapisnikarja pa poslanca Klun in Ho bič. (V delegacijah) b odo imeli Slovenci letoa dvu zastopniku; za Kruujsko hu jih lioilo namreč vdoležoval poslanec Klun, za Goriško pa dr. Tonkli, ki ae Hkupuj odpeljeta tz Liubljanu v Budapošto '23. t. m. zvečer. Konservativna stranka bode imela v delega- cijah 82 udov, (20 iz zbornice poslancev in 12 iz gospodske zbornice), liberalnih udov pa bo 28 (20 iz zbornice poslancev in 8 iz gospodske zbornice). KoiiHervativnu poslance vabi grof Franc Falkenhayu k predposvetovanju, ki se bode vršilo 24. t. m. ob 10. uri dopolutlne v njegovem stanovanji. (V torek 17. t. m. je bila slovesno otvor-jena Šola v Šiški) Vpisalo bo je učencev 120. Tako je dobilu Šiška po dolgem prizadevanji hvojo šolo ; Število otrok kaže, da bode šola premajhna, ako se bode prebivalstvo kaj množilo. šola stane nad 13.000 gld. Ob i), uri je bila sv. maša v Šiški iu potem se je vršila slovesnost otvorjenja. Konečuo so bili otroci pogoBtovani pri Aučniku. Uolj obširno prihodnjič. (Narodna Sola.) (Daljo.) Sedaj pride razgovor o urinih pripomočkih, katere so učenci dobivali v roke. Žo prvi šolski dan, ko se nauk začne, dobi otrok tablico v roke. Zato se najpred začne razgovor o tablicah, o tem govori g. Podkrajšek, ter priporoča kamenite tablice. U. Stegnur pravi, vsaka šola naj bi imela v inventaru zalogo škriljatih tablic, katere bi učitelj delil učencem ; papirnato tablice ho tudi zdravju, t. j. očem škodljive, ker Be kmalo obrabijo in B6 ne poznajo poteze na njih, otrok miBle, da ni nič pittal, čedalje bolj pritiska in gleda, in tako bo privadi kratkovidnosti. O. Borštnik se popolnoma ujema z g. 8t. ali prizna, da je velika nadloga zarad tega na deželi. Tjate majhine tablice imajo navadno prevelik okvir, če si jih otrok priveže, mu pa na tlu padejo, nima nič kaj pobrati. Treba bi bilo, da ima vsaka šola toliko tablic, kolikor otrok in bi Be potem tablice otrokom posojevale. Učitelji so Be izrekli za načrtunu tablice in razgovor je bil, kaki držaji naj se otrokom v roke dajo. O. St. je naavetoval, da se vsak črtalnik dene v podaljšek, kedur se toliko pokrajša, da ga učenec ue more več pravilno držati v roki. Ta priprosti pripomoček je kratka cev od tenke pločevino črtalnikove debelosti, natuknjena na leseno šibico, kakor je to pri navadnih percamh držajih. Sploh pa, prej ko otroci začnejo ua papir pisati, tem bolje napreduje v pisanji, čo dolgo pišejo na tablice dobe težko roko. Na Dunaji so letos vpeljali bele tabl.ce, Bicer lo-te ugajajo, piše ae na njo tudi s svinčnikom, a preveč mažejo. Daljni razgovor je bil tudi o pisankah. (Kočevske gimnazije slaba stran.) Te dni pride v Ljubljano postaran mož s funtom okoli 13 lot starim. Mož je Kočevar, fante pa njegov sin. Trudna, kakor lastovka na morji, sedeta v krčmo, oče ves nejevoljen, sin pa tak, kakor da bi bo čutil na svetu odveč. Oba se nekako čudno gledata in osorne besede iz očetovih ust ho — kočevHke, fante pa odgovarja le premikajoč se na stolu. „1, kaj pn je oče" — praša Blednjič krčmar — „je li to vaš fant? Sto ga gotovo v šolo pripeljali?" — „K), kaj še" — odgovori oče nejevoljen — „šolo imamo doma v Kočevji, v kateri s« še latinski in grški uči, kur pa za nas ni treba. Fanta sem zdaj pripeljal v Ljubljano, du bi ga v kako štacuno spravil, pa ga nobeden noče." — „1, zakaj ne" — praša krčmar — „ali ui priden bil v šoli ?u — „To že" — od govori stari — ,,hhj imam spričala, pa ga menda nobeden štacunar ne mara." — ,,Pu zakaj ne?' — I no zato, ker ne zna kranj-skl. V Kočevji ga nisem mogel nikamer Hpru-viti, ker jih je povsod doati, potljej Hem bil i njim v Novem mestu , pa ga tudi nobeden Atacunar ni hotel — zato, ker no zna nič kranjski. Zdaj nem ga pa v Ljubljano prignal, pa je ravno tako. Že vidim, da ga bom moral na uemško kam poslati, da bo z njega kaj. Prej smo morali svoje otroke, če Hmo hoteli, da so so kaj več naučili, pošiljati v Novomeato, kjer so se vsuj nekaj kraujskega naučili; ua naši latinski šoli v Kočevji ne pa še komai brati nauče. Bog odpusti grehe tistim gospodom, ki so nam to šolo v mestu uaredili I' — Tako je govoril priprosti kočevski mož, mi pa temu nimamo nič dostaviti. — Puč, šo nekaj, kar se jo /godilo za časa deželnega predsednika Kuline. V isto krčmo je prišel Kočevar ter pravil, da jo ravnokar doslužil vojaščino iu bil pri deželnem predsedniku s prošnjo, naj bi mu zdaj preskrbel kako civilno službo, do ktere ima kot doslužen podčastnik pravico, a Kalinu mu je odgovoril, da če hoče dobiti tu kako službo, mora znati vsaj nekaj slovenski. Tega pa mož ni znal, ker je dvunujst let služil pri mornarjih. „ču bi me bili vtaknili k našemu polku" — je tarnal mož — „bi se bil kolikor toliko naučil kranjski, kakor vBak Kočevar. Pa so mu vtaknili med mornarje, kjer nisem druzega slišal, ko laški in nemški. Pritožil se bom zarad službe dalje, pu ue vem, čo bo kaj pomagalo." — 0«z tri leta jo ta mož po Ljubljani prodajal pomaranče kakor drugi, in ko ga je krčmar prašni, čo h svojimi pritožbami in prošnjami ui nič dosegel, ju rekel: „Nič I Na Nemško nekam so me hoteli vriniti, pa mi ni dišalo. Škoda res, da so nisem nič kraujakega naučil, ker moram zdaj krošujo nositi, kakor kdo drug, ki ni nič cesarja hIužiI." (Vabilo k društveni besedi a jilesom), katero priredi narodna čitalnica Ljubljanska v nedeljo 22. oktobra 1882. Program: 1. llurold — Ouvertura k operi „Zampa", Bvira vojaška godba c. k. pešpolka baron Kuhn. 2. Nedvrid — „Vojuci ua poti", besede Gregorčičeve; (novi zbor), poje moški zbor čitalnice. 3. Nagovor — govori gosp. J. Terutenjuk. 4. Uossini — IteminiBcouce z opero „Barbier di Sevilla", So boIo na rogu; Hvira vojaška godba c. k. pušpolka baron Kuhn. 5. Mohr — ».Resnici zmago", (novi zbor), poje moški zbor čitalnice Go spremljovanjem godbe. Ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustop k tuj veselici imajo lu čast. čianovi čitalnice. Odbor. (Živinorejcmnl) Duri 80. oktobra t. 1. prodajala bo v Kranji c. k. kmetijska družba krunjHku domačim živinorejcem pod navadnimi pogoji rudečo pinčgavako plemenu govedino. (Matica slovenska) bode imela v soboto 21. t. m. ob 5. uri pojioiuduo 67. odborovo skupščino. (f Tomai Volta), znani čevljarski mojster bil je v torek v Zvezdi od mrtuda zadet iu je kmalo umrl. lt. I. P. Razne reči. — Spremembe v lava nt. škofiji: Vis. č. g. France Zmazek je dobil županijo sv. Urbana pri Ptujem. Prestavljeni ho čč. gg. kaplani: Jurij Vtičnr v Št. II, GečFr. k sv. Marku; Purguj v Ribnico, Wamberger v Poličune, Cajn-kur v Hvičiuo, Potočnik v Cadram. — Umrl je nu Duuaji 17. t. m. general Maroičič. — Uboj. Iz Kamnika su nam jo pravilo, da jo prišla v torek neka ženska tirjat nekega dolžnika, ki je pa v svoji nevolji tako hudo ženo vdaril, da ju takoj umrlu. — Občin h k i zbor vTrntuje volil prebivalcem Laškega po uovodnji poškodovanim 1600 frankov. Ogenj na vaporji severno-renskega Lloyda „Frunkfurt" se Je pokazal pri zadnjem delu barko. Vsi ljudje so so rušili. — Jusunsku letina. V drugi polovici Beptembra je Hkoruj po vsem cesarstvu deževalo, vendar prehudo ne v Galiciji, v okraji Tešinjskem, v dolenji avstrijski ravnini, v Bukovim je bila celo suša. lludo povoduji so bile v Tirolih, v Koratnnu, v Dalmaciji, v Tirolih je bilu povodeoj, ker se je sneg prenaglo topil. Po gorutih krajih je bilo še voliko žita spraviti pod streho, u iii bilo mogoče, ker je preveč lilo, iu žito je deloma segnjile. Turš oa so je v Bukovini do dobrega po-zorila, in obeta dobre letine, nu dolenjem Šta-jnrskem bode tudi precej dobro, dasiravno jo turšičen metulj nekaj škode napravil, na Dolenjem Avstrijskem in na Moruvskem zori turšica še le v drugi polovici aeptembra. Na Buvuruih Tirolih in produrlskem se pa zorenje ravna po toplem vetru široko. Turšico uže pobirajo, daBiruvno še ni zrela, ki>r storži odpadajo zarad prevelike moče. Po Korotauu ju turšica mnogo škode trpela po dež u, na Tirolih so bila turšičnu polju tu in tam meter globoko pod vodo, tudi je na Tirolih veliko steblov veter polomil. Proso na Štajurskom ni prevuč obrodilo. Kjer ajdo Hejejo za prvo. žito, tam ni bila ravno ulaba, kjer je pa uejejo za ozimino, tam ne bode posebno dobra. — •Invne družil«-. 20. oktobra, 1. Oku. držb. pos, Valentin lloKUiun iz NumBklli rot 445 gld. Kadoljicu. 1. okB. držb. Andreju Hupo 401 (> gld. iz Žoloč lta-(loljicu. 1. okn. drib. Junci 1'ugolj Kosa* 7H0 gld. Bistrica. 1. eks. držb. po«. Kat. Mohur Votuvljo li)45 gld. Litija. 1. oks. držb. pno. 1'otor in Marija ltolib