III. leto. Štev. 38. 1916. Szeptember 17. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin Je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. plèb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. t Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Stoletnica rojstva Castitlivi Don Bosko. Dne 16 aug. je minole 100 let, ka se je národe Častitlivi Don Bosko. To je lepoga spomina vreden čas, ne samo za Salezijanec, njegove siné, nego za vse njihove bivše in zdajšnje gojence, za vse dobrotnike in tüdi za vse druge po celom sveti, gde je 'količkáj poznano ime Don Bosko. Skoro ne najdejo se v zgodovini dogödki tomi podobni, da bi se namreč, za prosta-vlasjé ednoga človeka toliko lüdi pripravlao in še vesélite s tak velikov navdüšenostjov, kak se je to vidilo v čast Don Boski. Pa ešče več Povemo. Tüdi takši lüdje, ki so proti katoličanskoj Cerkvi, ki ne gledajo radi dühovnika, menje pa ešče poslüšajo njegove svete navuke, tüdi takši, právim,. so se pokazali, ka majo veliko spoštü. vanje do ponižnoga in Svetoga dühovnika Don Bosko. To se je najbole vidilo v Ameriki. Vsake vrste novine, dobre in slabe, so pisale ob stoletnici njegovoga rojstva po duge strani samo pohvalo do tak velikoga dobrotnika za ceIo človečanstvo. Vekši prijatelji pa dobrotniki so dali na svoje stroške postaviti spomenike, edni so prišli z milodari na pomoč salezijanskim zavodom, drügi so širili Don Boskovo ime tam, gde je ešče dozdaj ne bilo poznano. Nego to je vse premalo. Najvekše slovesnosti bi se mele vršiti tam, gde je Don Bosko živo, delao in mro, namreč v Torini. Že pred par leti se je začéle pogovarjanje, ka se ma napraviti v stotnom leti, to je od 16. aug. 1915. do 16. aug. 1916. Bivši gojenci so najprej določila ka se njemi more dati napraviti eden lepi spomenik, šteri bi stao na trgi pred bazilikov Marije Pomočnice. Nabrali so 200.500 K za te spomenik; začeli so prenovlati baziliko. Vse to bi moglo biti dokončano do meseca majnika toga leta. Tedaj bi prišlo na jezere in jezere lüdi v Torin iz celoga sveta, in tak bi se začéle velike slavnosti. Mesec maj-nik je bio zato odebrani, ar je v tom leti tüdi sto let,: ka je nastao praznik Marije Pomočnice, štere tak veliki lübite! in širitel je bio. Don Bosko. Toda pregovori pravi: Človek obrača, Bog pa obrne, : Zagrmeli so topovi: vojska! Ka bo pa zdaj z vašimi slavnostmi? so nas mnogi spitavali, med temi tüdi sami sv. Oče. Strah nas je obdajao zaistino, pa smo se tolažili rekoč: boj mine v par mesecih, pa bo vse dobro. Pa žalostno. Minole je Ieto, minoli sta dve leti, minole je tüdi stoletnica Don Bosko-voga rojstva, boj pa ne. Tak je vse zaostale, zvün spome-nika, šteroga so postavili, in že lübez-niva Don Boskova podoba stoji na brončegom stebri, čakajoč, da bo konec vojski, po šteroj se bo obslüžavala njegova stoletnica. Daj Bog, da bi bilo skoro 1 Tü ešče dodenem, ka so sv. 0£a pokazali svojo posebno lübezen do Salezijanske Drüžbe s tem, da so nad-škofa Janéza Kagliero pozvali iz Amerike k sebi v Rim in ga povzdignoli za kardinala. Janez Kagliero je eden iz med prvih salezijanskih misijonarov odišeo v Ameriko. Drugiva dva salezijanca so pa sv. Oča to leto posvetiti za škofa, namreč: Guerra Janoša v Ameriki in Olivares Alojzija v Rimi. JR. J. Bojna. Zvišanje sv. Križa svetimo. Drevo, štero so Židovje prekunoli, se spremenilo v drevo večnoga živlenja. Mislite, ka strášni kríži bojne samo prekletstvo nosijo v sebi? O ne, i nigdar nej. Zveličanje rodi to trplenje tüdi, naj se samo zdrüži z Jezusovim. Z Jezušom trpimo, to bodi naš namen, te mo nedužno trplenje tüdi mirno znali prenášati i križi naši do se zvisili do nebeske svetlobe kak Jezušov. „Jezus, z tvojim trpljenjom [združen se popolnoma podam v tvojo sveto volo, “ — bodi molitev našega srca doma i na bojišči. Vsi kvári cele bojne se nadomestijo v nedopovedljivoj meri, v nebi če samo ednok tak zdehnemo iz srca v milosti božjoj. Poročila z bojišč "so sledeča: Rusko bojišče. Pri Haliči so Rusi našo fronto malo nazaj porinoli i v Karpatah pod Zabie-ja na se v jugozapad so malo naprej prišli. V drügih mestah so odbiti povsod. V poldrügom meseci, kak Rusi sami spoznajo, so više 700 jezer mrtvih i ranjeníh meli. Pred Sviniuchgrn od Lucka del je samo 17 jezer mrtvih Rusov ležalo. — Rusi glasijo, da so od aug. 31-ga do sept. 3-ga više 19 jezer naših vlovili i zaplenili 12 topov, 75 strojnih pušk i 7 metalnic bomb. — V Bukovini smo znova naprej prišli. — Rusi zdaj najbole ti v Karpatah delajo, naj so Rumunom na pomoč, ki po Erdélyskih gorah silijo naprej. Uspeha dozdaj še skoro nikšega nemajo. Francozko bojišče. Srdito napadajo Nemce Francozi i Angleži. Ništerne vesnice so zgübili Nemci pa 6650 jih je vlovlenih, 100 strojnih pušk i 35 topov zaplenjenih, a vendar so še globoko notri v sovražnike voj zemlji i so tüdi zgrabili 1468 Francozov i 23 strojnih pušk zaplenili. Na taljanskom bojišči ne bilo [posebne spremembo. Türsko bojišče. Türki so teliko porinoli Ruse nazaj, ka sta mesta JErze-rurn i Trapezunt v nevarnost prišla, da jihva Rusi zgübijo. 2. NOVINE 1916. szeptember 17. Romansko bojišče. Bolgari obstrelavajo Oršovo, štero so Rumuni do rok dobili i za vzeli so rumunska mesta: Dobrič, Balčik, Kavarna i Kaliakra. Silistrijo so že osvojili Bolgari. Pri Maroshéviz-i smo se malo nazaj potegnoli. Na Bukarest, glavno mesto Romunijo so nemške zráčne ladje 2600 kil dinamita vrgle, šteri je nézmerno dosta kvara včino. Celi mestni okraji so porüšen!*. — 7 utrd pri Tutrakani so Rumuni zgübili, više 100 topov ne-šteto dosta strliva; do 30 jezer vojske so vlovili Bolgari i Nemci, mrtvim i ranjenim Rumunom pa nej računa. Nemški casar je veselo pozdravlao ob toj zmág! bolgarskoga krala. Dom i svet. Vladna- odrédbe. Ki više 100 kil ka-menoga vogelja, ali premoga (steinkul) ma pri hiši, more oblasti do sept. 12-ga naznaniti. — Vlada je pod zápor vrgla vse reči narejene iz kufra ali meda, čeravno so nej pripravne za vojaške namene, zato, ka de dala galic z njih delati. —' Cena krumplov je v sledečem določena: do nov. 15-ga 14 kor., do dec. 31-ga 12 kor., kleti do febr. 28-ga 15 kor., zatém pa 16 kor., po 100 kil pri finejših fajtah, šteri so za jesti. — Prostejših krum-pišov cena je do nov. 15. 12 kor., do dec. 31-ga 10 kor., k leti pa 13 kor. Krumpli finejši pa moro Čisti, zdravi i konči tak debeli biti, kak kokošeče jajce; če so nej te kakovosti,. se moro samo po tistoj ceni plačati, kak ti prosti. Ki vladi odda krumple, na meter 2 kor. več, dobi plače, kak je določeno. Minister ma oblast odvišne krumple odvzeti. — Preotopači odredbe so podvrženi kazni, štera stoji iz 2000 kor. plače i 6 mesečne voze. Bolgarija. Ki bi meli leta 1917-ga na nabor iti, do letos do 1-ga oktobra prebirani. Od jetike. . (Po spisi izdanom po ministerstvi za znotraj.) Če se proti jetiki ščemo čuvati, moremo znati, kak se širi te beteg. Gobe toga betega se najdejo pred vsem v človečem i živinskom teli. Z teh betežnih tel pride v Zdrava ta küga. Prinas na Vogrskom je mnogo živine betežne na jetike. Mleko takših krav je puno teh gobic, štere zroküjejo jetiko. Ki jetičnih krav surovo mleko pije, se napuni z temi nevarnimi go-bami, štere iz drob po krvi razido v pljüča i možgane pa se tam v gnez-dijo pa napravijo, ka tei dèli našega tèla začo gniliti. Če mleko samo 3—4 minute vre, je več Zdravo za vživati, zato ka so po vrenji gobe spoklane i ne moro več pognati. Da je dostakrat nemogoče spoznati, štero marše ma jetiko ali ne i da stalno .nikdar nišče ne ve, od kakše krave je dobljeno ali küpljeno mleko, zato naj se surovo ne vživa, deci ne dam, nego samo kühano. (DaIe.) Pismo na bojišče. Pa drügi tüdi povržejo svoj dom, pa še več, vse, kaj njim je v blagom spomini pa odide med narod, ki z so-vražnimi očmi gleda na njé, kde se sme Zadnja smet norčariti ž njih: to so naši vlovljen či, vjetniki, ki po sne-žnoj Sibiriji, vrcočuj Asiji i v nezmerno drügih krajinah sovražnih dežel so zaistino nájvékšega pomilüvanja vredni siromačeki. Hrano dobijo, kaj ovim ostane, obleko v nájveč šoj potreboči dostakrat nej ;z v tabore spravljeni, kak ptičice v kletke od doma nikaj ne vejo, zvün če njim bláženi sen pride na oči i senjajo sladko od svojih ostalih, izmed šterih pa kelikih nega že na tom sveti. Ali je sveti! stan blapčevski, slüžéči? Ki so doma dobri kmeti bili, če dobijo dovoljenje kam na delo iti, postanejo hlapci tam, z šterimi ravna, pa kelikokrát še surovo, mali no veliki. Ne milijo se vam tei bratje, šteri zdi-havajo v tüjini po vas, pajdaših, po svojih domačih, kak ptičica z odreza-nimi perotmi ? Molite zač njé, pišite domo, naj molijo vaši domači za mile zgrabljence naše; stoi stojezér! ječijo v tüjom vjet-ništvi, oj molimo za njé, kak nam veli sveta mati cerkev. Iz pisem naših vojakov. Kaj so njim Novine? »Štirideset nas je Slovencov v ednoj jemi pa kda Novine dobimo, tak smo vsi veleli, kak da bi k nam prišel -nájbolši prijateli (Oletič Matjaš, delavec 59/5 del. od-delka.) — »Kak smo; naše Slovenske Novine zaglednola včási nam je srce veselo postalo; kda v maternom jeziki čtémo, pozabimo na vse trplenje, mi-slimo na Bogá i lübi slovenski dom.* (Rüžič Ferenc domobranec 31. pp.) — »Zahvalimo se za Novine i Marijin List, jako nas veseli naša materna reč, v šteroj pisane navuke si lehko prečtemo i v srce vzememo. Pošlemo njim tüdi na podporo i edno sv. mešo.8 (Gomboc Jožef z Ropoče 4 kor., Poklič Štefan z Gornjelendave 4 kor., Geder Jožef z Rogačavec 4 kor., Horvat Jožef z Vidonjec 4 kor., .Hajdinjak Alojz z Vidonjec 4 kor., domobranci 31. pp.) — „Ne miné dén i ni edna vüra, ka se ne bi zmislo na naš veseli slovenski kraj, kje sem se narodo, i na ono lepo cerkev, v šteroj sem večkrat pri meši bio i na drage dühovnike, ki so nam dosta lepi predg i navukov držali, štere smo si globoko v Srcé zapisali i zdaj jako veliki hasek mamo ž njih. Bog njim tüdi stokrat plati, ka mi Novine pošilajo. Z veselim srcom je gori prim-lem i čtem, zato ka materin jezik najbole poštüjern.“ (Jerebic Aleksander, z Adrijanec, pešak 48. pp.) — „Iz globočíne srca se njim zahvalimo na nju-vih lepih Novinah, štere z veseljom gor primlemo i z trepetanjom Čakamo pa ne samo Slovenci, nego ešče Vogri. Tečas me niti z mesta ne püstijo, dokeč njim od kraja do kraja vse ne prečtem i raztolmačim. Po dobrom čtenji se nam je žela zbüdila, ka bi mi tüdi radi Jezuša k sebi vzeli kak drügi k vüzmi. Žalostno smo hrepeneli po Jezuši. Od te žele gnáni idemo mi Slovenci k stolniki, pa ga prosimo, naj nas püsti poldnéva v kraj od stotnijo. Pita nas: kam namenile ? Odgovorimo: k sv. spovedi, k meši, k obhajili svétomi. Kda smo njemi to žeIo (odkrili, se njemi je Srcé tak genolo, ka se je razjokao pa nas je ne samo ednok, nego vüzemske dni vsaki den püsto k sv. meši. Vogri so tüdi hodili z nami i od toga časa mao nas Slovence jako poštüjejo i Ijübijo pa nam nikdar bo-dikaj reči ne povejo.* (Krauthaker Ferenc i Pücko Števan z Bratonec, Šiftar Ferenc z Strükovec, domobr. 20. pp.) Glási. Od naših vojakov. Vlovleni so: Gjsr-köš Štefan z Nedelice kak naznano pajdaš; Tivadar Anton z Tűrnišča dombr. 3. dpp.; naznano starišam Marton Jožef z Čentibe; Junija 6-ga so zgrab: Ijeni, kak sami nažnanjajo že z Rusije našemi vredništvi: Gomboc Jožef z Vidonec, Bagola Ferenc z Topolovec i Gjörek Ivan z Dolnje Bistrice; pišejo, da so vsi zdravi; Zelko Ferenc domo-braueč 31. pp. v Rusiji; prosi v pismi nam poslanom molitve zasé i svoje pajdaše; Filipan Jožef četovodja pionirski z Hlapičine, ki nam piše, da so ga Ttalijam 29-ga junija vlovili. Mrtev je? Žitek Jožef ž Rakičana z Rusiji, kak naznanja Štefko Štefan z Ivanec. Ostavo je dovico, dvoje dece i mater pa brata i sestre; Raduha Martin lovec 19.brat, z Adrijanec, vrli 'sin svojih starišov. Večno slavo daj njima vživati Srce Jezušovo. Cerkveni glas. Na Malomešo je prevzeo svojo kaplansko slüžbo v Tür-nišči vlč. g. Ktss Koloman ki je predtem administrator bio pri Sv. Bedeniki pa je z te Cesti sam rad dol zahvalo.' — g. Lehko Štefan, beltinske kaplan, bo mogo v kratkom iti za vojnoga dühovnika. Visoko Odlikovanje. Vlč. g. dr. Fr. ks. Lukman, profesor bogoslovja v Maribori, Vrednik cerkvenoga lista »Voditeli,* je odlikován z zlatim zaslüžnim križom s kronov na trak! hrabrostne svetinjo za požrtvovalno prostovoljno delovanje v treh mariborskih bolnišnicah. Obsojeni so: Ivánka Mirko državni poslanik na triletno, Budnay Alojz, prepošt, na letno, drügih 14 oseb pa od pol leta do šest let trpéče vozo ali temnico zato, ka so, si pri odavanji marhe za vojsko stem delali krivično dohodke, da so marhi predosta šoli dávali 4 krmo njim prprali. Žalostno za nas katoličance je to, ka je med krivci tüdi katoličanske materecérkvi dühovnik" i dostojanstvenik: Rudnag. Glasno kriči to vsakomi krščeniki: molite za svoje dühovnike, zatajüjte se za njé, ka do znali sveto živeti. 1916. szeptember 17. NOVINE 3. Dar našega mil. pűšpeka. Grof Mikeš Ivan, naš višji pastir je na pomoč sedraograškim (erdélyskim) beguncom 10 jezer koron darüvao. Vkradiena krava. Oblast je vzela vkraj kravo Ekker Jožefi, stanovniki dolenskomi i jo v Monošter dala odeg-nati. Naprej tisto noč, kak bi za krave volo mogo sod biti, jo je nikak vkradno. Odlikován! so z svetinjov junaštva: Roth Ludvik četovodja, Sajt Jožef poddesetnik, Kűzmič Koloman i Bedič Karol pešáki, iz 83. pp. vsi. Skafar Matjaš, 'četovodja sán. z častnov svetinjov Rdečega križa z vojnim lepotičjom i z železnim zaslüžnim križcom na trak! hrabrostne svetinje. Zgléd vojakov. »Naj domačim zgléd postavimo, kak se morejo skrbeti za obdržanje svojega materinskoga jezika, kak moro podpirali hiše božje, kje se glasijo reči bože, kje se vkorni pravo živlenje, štero človeka obláženi na tom i drügom sveti, odtrgnemo si svoje filere pa je pošlemo v mili slovenski kraj, 13 k. na podporo M. Lista in Novin 20 k. na starodavno martjansko cerkev in 18 k. na sv. meše štere bi se slüžbe za nas vojake v Martjancih, in Črensovcih. Milo pozdravimo naše stariše, žene, deco, ves rod i vse dühovnike pa poznance i se vsem v goréče molitve zročimo pešáki 83. pešpolka, ki smo darüvali v koronah na više povedati namen: Roth Ludvik, četovodja z Tešanovec 2, Sajt Jožef, poddesetnik z Večeslavci,Lang Ferenc, poddesetnik z Petroče 2, Kűzmič Koloman, poddesetnik z Püconec 1, Gaber Ferenc z Srdice 1, Bedič Karol z Do-lenec 2, Ficko Ferenc z Večeslavec 10, Mencigar Ivan z Pertoče 2, Kološa Sándor z Sobote 2, Gomboc Pold z Krajne 2, Franko Ferenc z Satahovce 2, Soštarec Jožef z Krajne 2, Bakan Jožef z Skakovec 2, Bratkovič Jožef z Bakovec 1, Šinko Alojz od Sv. Jürja 2, Holcman Jožef z Kroga 2, Vass Jožef z Martjanec 2, Küčan Jožef z Tešanovec 2, Makoter Matjaš z Tešanovec 2, Rajnar Štefan z Sodišinec 2, Lebar Janoš zBokreča 1, Nemec Štefani Bakovec 4, Rajbar Franc z Tišine 1, Fujs Alojz z Rankovec 1, vküp 51 koron. — Bog lepo plati, dragi vojaki, na lepom zgledi i dari. Molimo za vas, vüpajte se! — Vrednik. Sv. jelona. Novi fara! stüdenec je zakopan. Globočíne ma 22% m. Košta 1367 k. Zvün 30Ö k., kaj pa se naskori tüdi nabere so vse vrli farniki dali vküp v ništernih tjednah. Zaistino so fovale vredni, ka so pri toj strahovitoj dragoči i slabom, goričkom povi odprli svoje mošnje, naj privré nova vredna za sveto mešo namesto stare, štero je v blodnosti en samomorec pokvaro. Na znanje. Ki zvedavati nameni po svojih zgüblenih vojakih osebno v našem uredništvi, naj pride samo v četrtek predpoldnom do desete vüre; drügi čas se ne sprejme. Pismeno se pa lehko ■vsaki den pozvedava. Z Cankove nam piše eden gospod: »Cankovske fare dekle so pač vredne, da bi je v Novine djali, štere kak se vidi, nemajo nikšega srca za svoje stariše i brate, šteri se vünej na bojišči za njé mantrajo. Če ido z cerkvi od meše ali od večernice ali če samo ido odkeckoli, ne morejo nači, ka ne bi šle v krmno. Prav žalosten prizor je to. Namesto, ka bi šle domo delat, ido v krčmo. Meni se je srce krčilo kda sem je vido? od večernice zráven prek v krčmo iti. Potem pa se nevola vajo, ka ne more tomi boji konec biti. Ve je to nemogoče, ka bi Bog svojo šibo odtegno, z šterov nas bije če ne spoznamo, ka nas on bije, ne pa Rus ali Talijan. Potem pa vlasé! to bi vi mogli viditi. Včási šteroj samo nos vöstoji, ovo pa vse z vlasnri pokrito. Tak grdo se češejo, ka ednoga strah poleg njih mimo iti tak da bi celo komedijo vozo po cesti. Od obleke pa niti ne bom gučao. Kak právim; tak da bi cele komedije hodile po cesti. Pa vi te pravili : plivanoši trebe to povedati. Ja, gda plivanoš predgajof te so one že za Steierm v krčmi. “ “-.Nemamo zroka dvojiti v resnici teh reči. Žalostno je to. Znamo, ka so vse nej takše, ali žali-bög, ka mnoge so. Ne mo njim drügo pravili kak to, naj si vzemejo gledalo, v njé dobro poglednejo i spregovorijo: Jezuš na križi; zamé vmirajoči pa jaz kak se loči va! Na drügom sveti va se vendar tüdi ločila. — Vrednik. Nova meša. Dnes' de "slüžo prvo sv. mešo v Beltincih. č. o. Forjan Fr. iz reda sv. Frančiška. Proščenje je dnes v Črensovcih. Ob-haja se zvišanje sv. Križa. Tretjered-niki po večernici dobijo odvezo. Vmolitev se priporača tretjerednikom tretjerednik g. Eerman Ferdinand, ka-dett, koga so Rusi zgrabili. Povoden velika nas je obiskala. Müra je veliki del naše doline poplavila. Kvara je jako dosta. Ne samo, da je voda odnesla mnogo krme, prosa, nego več hiš se je tüdi podrlo. V pondelek smo niti pošte ne mogli dobiti zavolo povodni. Novi baron. Wlassics Gyula, bivšemi ministri rodjaki naše zalavske županije je dao brezplačno čast baronsko s pri mikom: Zalánkémeni. Tolvajija. Pri Padarič Jožefi, šivelji v Poterni je odnešeno 700 k. vredne posteline i obleke. Potvorili so se mlatci Wagulovi, ali večkrat na Preiskava je nikaj stalnoga nej mogla dognati čeravno je kvarna edno 'stolnico, štero je pri ednom mlatci najšla za svojo spoznala. To pa zato, ka je to priliko pri sodniji v Radgoni nej odkrito. Tolvaj je tak predrzen bio, ka čeravno je četrt vüre kričala šivelja za pomoč, le je nej pobegno, dokeč je nej odneso, kaj je nameno. Drüga nova sv. meša bo v Beltincih dnes tjeden, sept. 24-ga. Slüžo de jo č. o. Knaus Edmund iz reda sv. Frančiška. Düševna hrana namesto telovne. Sreš Martin, lovec 3. bataljona nam piše: »Prosim, naj mi pošlejo Novine, ka če mi zmenka telo ma hrana, naj bar düševno mam. Zatem pa etak misli z karpatov na svoj slovenski dom: Jaz daleč v Karpatah na gori sedim, Na dom si svoj mislim, se britke suzim; Oj ljübav domačih me sili na to, Od šterih sem vzeti jaz mogo slovo. Predragi domači, kaj molte zame, Naj oča nebeski mi zbriše suzé, Naj skoro nam pošle že düha mirá, Šteri razveseli nam tužna srcá. Slovo vzemejo: od svoje domovine, proti šteroj nagnejo svojo glavo i njim zakuca revno srcá od starišov, bratov, sestér, nevest, decé i dühovnikov, od vsega roda i poznancov Horvat Štefan z Dokležovja koga milo srce boli, ka je ne mogo roke podali brati, ki je na bojišči zakopan i ka je 78 lat staroga očo mogo betežnoga v posteli povrči; Gelt Andraš desetnik z Lipovec, Baša Martin, četovodja z Beltince; Hozjan Ivan, črnovojnik z Male Polane, Jerič Ivan z Lipovec, Hozjan Anton •z Sr Bistrice, Žüžek Ignac z Ižekovec; tretjipot idejo na bojišče z Pilzena, kak pešáki 48 pp., prosijo vse za odpüščenje, se zročijo vsem v molitve i prosijo dekline, naj se prečiščavajo za njé, ka je obvarje greha Srce Jezušovo i Bl. D. Marija. — Špilak Jožef i Raščan Martin z Brezovice se poslovita v imeni svojem i svojih pajdašov, 19 i 20 let starih domobrancov 20. dpp. od törjanske i črensovske fare, od dühovnik kov, šterim se toplo zahvalijo za vse dane navuke, starišov, sestér, bratov, roda i proznancov; tužno njim je biIo odstaviti mili dom, ali kda so si zmislili na križanoga Jezuša, so se osrčili i se veselo podali na pot z tom pes-micöv: Veselo je na tom sveti živeti, veselejše pa za dom mreti. Prosijo vseh molitve za mir, deco pa naj sv. obhajilo darüje za njé. Vojaki za drüžbo Marijine sedmere radosti. Dobili smo sledeče lepo pismo z severnoga bojišča: »veselim srcom smo sprijeli Novine in Marijin List. I z toga zadnjega smo si vzeli v srce Marijine sedmere zemelske i nebeske radosti, štere do nas tolážbe na bojišči i nam moč davale. Vsi vküp vas lepo prosimo, prečastiti gospod, vzemte nas v to drüštvo od Marijini!! z radostih; to naša srca želejo; mi ščemo verni Marijini častilci biti, zvesto jo nasledüvati, naj moremo nadomestiti nevernost naših bratov, ki je ne poznajo i čeravno z nami trpijo, je vendar ne častijo; mi jo ščemo častiti, naj bo vsem vojakom nam i vsem düšam na pomoč; prosimo Ponizno tüdi vaše vrele molitve za nas: Šerüga Ivan z Melinec, Špilak Štefan z Bratonec, Srnolko Ivan z Beltinec, Rengeo Martin z Lipovec, Maučec Ivan z Gančan, Hozjan Andraš z Adrijanec, Baligač Janoš z Beltinec, domobranci 20. dpp. — Bog plati, dragi vojaki na toj tolažbi! Kda düše vidimo pod Marijin plašč bežati, nam v blaženoj radosti vriska Srcé. 4. NOVINE 1916. szeptember 17. Na podporo Marijinoga Lista i Novin se darüvali. Iz Žižkov: Koítric Jožef 3 ker., Koštric Jožef 1 kor., Haklin Martin 22 81., Bogdan Jožef 1 kor., Grtiškovnjak Anton 96 fil., Horvat Štefan 1 kor., Kocet Ivan 2 kor., Žižek Martin 2 kor., Jerebic Manka 1 kor., Curič Matjaš 40 fil., Perša Matjaš 40 fil., Špilak Ana ©Kor., Horvat Ivan 2 kor., Ritlop Štefan 2 kor., Rós Treza 86 fil., Žalig Matjaš 1 kor., Sobočan Ferenc 1 kor., Fotivec Mihal 60 fil., Fotivee Ivan 4 kor., Ž žek Štefan 1 kor., Žalig Jožef 2 kor. 40 fil., Zver Matjaš 2 kor., Hozjan Mariča 2 kor., Kuzma Matjaš 1 kor., áodina Janoš 60 fil., Kramar Matjaš 1 kor., Srflškovnjak Štefan 60 fil., Žižek Manka 1 kor., flrflškovnják Mihály 2 kor., Žalig Ana 1 kor., Krampač Martin 1 kor., Horvat Matjaš 1 kor., Čurič Manka 1 kor., Vogrinec Ana 1 kor., Sümen Andraš 60 fil., Žalig Mihal 2 kor., Bitlop Mila 40 fil.,- Golob Sva 10 kor., Fujs Jožef 2 kor., Horvat Janoš 1 kor., Cnk Anton'. 1 kor., Copot Janoš 40 fil., Nemec, Jožef 40 fil., Kranjec Magda 2 kor., Žižek Bara 1 kor, Sarjaš Ana 1 kor., Špilak Matjaš 40 fil., g. Lűtar Štefan 2 kor., Zelko Štefan 40 fil., Perša Štefan 40 fil., Sobočan Matjaš 1 kor., Žerdin Jožef 3 kor., Nerad Marija 2 kor., Skafar Ivan 1 kor., Balažic Mária 60 fil., Virag Martin 20 fil, Čurič Jožef 20 fil., Vuk Katá 20 fil., Krampač Katá 1 kor., Tibaut Jožef 1 kor., Skafar Matjaš 2 kor., Horvat Ana 40 fil., Padar Štefan 2 kor., Stanko Mihal 1 kor,, Lebar Verona 40 fil., Jerebic Katá 40 fil., Perša Martin 80 fil., Perša Magda 50 fil,, Fratar Štefan 80 fil., Horvat Ožebefa 30 fil., Perša Mária 50 fil., Kozlar 2 kor..'Fratar Treza 20 fil., Vuk Ana 1 kor., Hanc Ána 1 kor., Horvat Mária 1 kor., Horvat Ivan 2 kor., Fratar Ana 40 fil., Balažek Treza 30 fil., Horvat Martin 2 kor., Horvat Treza 2 kor., Cigan Jožef 2 kor., Svarcman Adam 60 fil., Hajdinjak Roža 1 kor., Kramar Treza 4 kor., Čurič Štefan 2 kor., Ciglar Štefan 1 kor., Hozjan Matjaš 1 kor., Hozjan Matjaša dovico 40 fil., Bomblek Verona 2 kor., 60 fil., Cigan Jožef 2 kor., Cigan Bara 1 kor., Jerebic Jožef 1 kor., Recek Štefan 1 kor., Hozjan Katá 1 kor., Jerebic Katá 2 kor., Tibaut Katá 1 kor., Perša Janoš 4 kor. Bog plati!. (Dale.) Pozdrav pošilajo: Vagner Štefan, do-mobranec 34 dpp. z Sr. Bistrice svojim starišom, sestram, sosedom, rodbine -vsem Zbogom pove; Tkalec Štefan z Melinec, Peterka Andraš i Štaus Augustin z Beltinec, Kramar Jožef z Trnja, Naggfalusi Mihal od Sv. Martina, Petermanec Aleksij z Törökudvara; vsi pešáki 71 pp., zamenjajo, ka prihod naših slovenskih listov bole želno čakajo, kak svoj vsakdenešnji krűh i ka so 28-ga jul. i 15 aug. stiahovitno bitko préstali, v šteroj so topove od obe strani tak grmeli, da se je še zemla trosila; dom so vendar rešeni, [za koj naj bo hvala po Dev. Mariji presv. Trojstvo; preminoli so od njuvoga polka i ne vejo za nje, so sledeči: Cigan Marko z Beltinec, Nemec Jožef z Filovec, Krapec Matjaš z Sr. Bistrice, Maroša Štefan z Melinec, Folivec Matjaš z Žižkov, Sraka z Gančan, Horvat z Bratonec. Naznanijo, da pošlejo 29 K na podporo naših listov, meše' i molitve; Sinic Janoš, pèšak 83. pp. naznanja, ka jih je 6 Slovencov vküp, se jako veseli)"o svojemi maternom! jeziki, se vse terejo za Novinami, vsaki bi je rad prle čteo; Kološša Jožef, Klar Jožef z bande, Puhan Janoš z Bükovnice, Prša Martin z Tešanovec, Ferčak Štefan z Benko* vek i Pivar Jožef z Bratonec, pešáki 48 pp. vsem Slovencom, Slovenskim dühovnikom, starišam, bratam, sestram, vodi, poznancom, naznanjajo, ka se veselico slovenskom čtenji, čtero je krepi v trpljenji, brez šteroga ne bi postali pravi junaki i pa radi častijo Bl. D. Marijo ; Bokán Matjaš desetnik 83. pp. Z D. Slaveč Slovenskim Očom in materam; njim naznanja, da se naj ne burkajo zavolo laži, štere se širijo ka bi mi premagani bili, nasprotno, Rusi so odbiti na celoj front!. Skoz eelo živlenje nam je lehko edna edina vüra veren in zanesljiv spremljevalec, Samo moramo pri küpüvanji paziti da dobimo dobro izdelano vüro. Kaj nam hasni, če pri küpüvanji edno ali dve koroni prihranimo, pa zato senjsko vüro dobimo, štera ne ide dobro, se hitro skvari in jo moramo naskori ta ločiti. Piaéajmo ráj nekaj koron več za dobro švicarsko vüro, stere so kak snano najboljše. Svetovna tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 945. ima glavno zastopstvo tovarne vür ,,Z>nith“, ima lastno pretokojirano tvornico vür, v Švici štere tvorniška znamka „IKO", je zdaj še na svetovnom glasi. Na to hižo se morate obrnoti. Lastno skladižče te znamenit tvoruice švicarskih vür v Ljubljani prilični küpcom drago carino, dopišüvanje itd. in človek dobi po ceni najboljšo všicarsko vüro, (še od 4.10 K naprej) če se obrne na H. Suttnera t Ljubljani št. 945. Bogati ilustri-rani krasni cenik zlatnine in srebrnine se pošlje na zahtevo zastonj in franko. Najnovejše. Bolgari so zavzeli SilistrO. Zdaj so že samo 50 kilometrov daleč od rurnunskogcp glavnoga mesta Bukaresta. Pošta. Grah Alojz« žena Korovel. 6 K 40 fil., sem dobo. Že se poskrbim, da se meše opravijo. Čarman Rudolf. Slaveči. Naročnino sem dobo i Jožefi odposlao Novine. PBvar Jožef Sodlšlnei. Jako želno sem vas čakao z mladim bolrom vred. — Bog lepo plati na bogatoj podpora Bebrlca Mill. Lipovci, Sobočan Mata. Novi Dvori. Bog plati na lepoj podpora Kisilák Štefan. Vadarec — Kočar. Cankova. Od vašiva vojaka sem te glas dobo da sta preminole. Mogoče sta vlovljeniva, mogoče mrtviva. Cakajte še en čas, pa te je dajte med vlovljenimi goriskati. Dobra „IKO“ vüra. šteroj se vsi čüdüvajo, pa štero si vsaki žele, je izvrstno delo vürarske u me t fiosti. Št. 410. niklasta anker-roskop vüra . . K 4.10 705. roskop vüra. stroj v kaménji . 5.90 449. rezbarena roskop' vüra, z dobro posrebmjenim pbkrivalom . . 7.20 720. srebrna cilinder'temontoir vüra 9.70 600. žepna radium vüra. vnoči sveti 8.40 1460. vèrižica z bele kovine K 2.80 f. niklasta . . . . . . .. , , . 1.— 1203. dobra vüra büdilka ..... 3.60 1860. lepa stenska vüra ...... 4.80 1142. srebrna pribadača................ 2.50 468. zlato double srce................ 4.80 1265. diamant za rezanje glažovine . 5.60 1645. nahvünice, pozlačeno srebro . 2.40 1022. srebrno čislo ........ 6.70 1149. srebrna pribadača, tridelna . . 1.50 618. plitva kavalirska niklasta vüra 7.50 Št. 513. niklasta tula vüra z dvema pok- rivaloma ......................K 9.80 712. iyk. ank. vüra 16 rub. . . . 14.— 776- srebrna Iko vüra z dvema pok- ri valoma...................... 38.— 804. srebrna gospinjska vüra 6 rub. 9.50 817. srebrna gospinjska vüra z dvema pokrivaloma................ 13.— 556. srebrna gospinjska duga vèrižica 5.— 1316. lepa pendel vüra ....... 10.60 1544. kožnala narokvica z vürov . . 10.50 1545. vojačka narokvica z vürov . . 32.— 2706. srebrno cecvo za škapuler . , 2.— 283. srebrno emajlirano cecvo . . . 1.— 464: križec donble zlat! ...... 1.— 211. srbni prstan................. . —,90 1679. srebmi vühani............ —.90 1123. 14 kav. zlat! kreolni vühani . 3.80 Pošila po povzetji. Zamenl se, ka se ne vidi. Velika preberica vür, veriiic, prstanov, drágocenosti v velikom ceniki. Zahtevajte ga zobston i franko. Vse vüre so točno vredjene. Lastna to vama vür na Švicarskóm. Lastna znamka “IK0“ svetoznana. Vsi küpci etak sodijo! Na jezere ma takših pisem. Več let nej trebe nikšega popravka! .Moji znanci se čüdüvajo, ka vüra, štero sam pred nešternimi leti küpo pri vas za K 4.10. ešče i zdaj dobro ide, pa njoj ne trebe popravka. Pošlite mi zdaj pali takšo vüro za mojega nečaka. Sveto K 4.10 sam vam ištočasno poslao na poštnoj nakaznici. Preporačam se vam s pozdravom Skaričeve pri Kranini Franc Mlinarič posestnik." Zlata vüra zobston! več po cenik. = Krščanska Svetovna razpošilnica H. SUTTNER samo v LJUBLJANI, ŠT. 945. Nema podrüinice. Svetovne znana po razpošilati dobrih vür. Nema podrüinice. Nyomatott az Ezgháyemgye Könyvnyomda gyorassatsjan, Szombathelyen.